I
I
I I
V

L



o
f rt




Ifl
Î *
#
V.
m
> • *



Saplctca d. eta a



lli


« •

i

•I
'í


•i. • ••
, • • • • •
• • • M'

• •
• • •
• •
• • i
« •
« i-M
t s •

• • i
• 4. •


» •
• • »

■ • • •

;

ï« Yd
M LM
P
■m


Va

S
/



I
?.n
i
«é te % •M-
S
a svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe
Tečaj IV.
V srèdo
í.
Malitravna 1846.
List
13.
v
Perva Davidova pesem
posvećena stoletnimu godu
If®
v
častitljiviga gospoda



m
a
starasina krajnske duhovsine.
(Po dalmatinskim opata J. Gjorgja).
řečen mož! ki ne zahaj a Po hudobnih grešni vólji, M imo gre, sedeti graja Na kovarstva kužnim stóli :
Temuč 1 jubi po vsi moči On Gospodov zakon sveti, Ga razmišlja v dnevu v noci In objema y duši vneti.
On bo ko drevó zeleno , Ki mu zemlja je po gôdi, Délai senco preljubljèno Ob tekoči bistri vôdi.
Obrodil bo ob svojim časi Sladko sadje, lepo cvetjc, De ozaljša in okrasi Z věnci jésen in predlctje.
List ne more mu opasti , Ko divjá nevihta silna Kér ga varje v sladki lasti Blage sreče roka obilna.
Kratko pak ne bo hudoben
Se i
j
dele
take sreće:
i
Gnusnim' prahu bo podoben Ki ga veter kviško meče.
Kér visoko Božje znanje Dobre, hude vé stopině,
In de grešno popotvanje V pogúb člověka rine.
Povišujte Božje delà
Večno Trojstvo na vse glase
Slava pela
poje
pela
?
Se Mu bo na večne case!
n.
*) Gospod Jožef Justin, dosluženi kaplan, rojeni v Ra dol ci 25. Sušca 1740, živijo sedej y Gradcu, kjer je vrednik
teh Novic lani ž Njimi govoril.	• •
Se nekaj od inizarskiga in tesarskiga lesá
(Nadalje.)
Poznati, ce je drevó zdravo ali bolno.
Zd ravo drevó je sploh lepiga, ravniga, per merjeniga debla in čverstiga verba; listje je gosto in živo zeleno po njem, ktero v jeseni kasno od

pade. Zdravo drevje ima, če je taciga plemena tanek in ličen lup (kožo), enakšino farbo, po debli ravne opoke, za kterim se zopet mlada sočna koža kaže.
j
Bolezin dobi drevó ali po unanjim ranjenji ali pa po notranjim spridenji debla, včasih pa od'obojih vzrokov.
Neprijetin kraj, slaba zemlja, premalo ali pre
pre

več moče, prevelika vročina, presilni mraz malo ali preveč sočnosti, so poglavitni vzroki se znotranja pogodnost dreves popači
5
de
Poglavitniši in na zunanjim deblu vidljive bo
lezni so
1) raz po ke, ki se od presilniga mraza po dolgama po lupji (koži) narede, velikokrat pa cio do mozga sežejo. Hazpoke se pri nekterih drevesih kmalo zacelijo, pri nekterih pa ne; okoli nezace ljene razpoke začne mlada belina (Splint) gnjiti, iz nje se vsako spomlad dovelj soka ali smole izcedi, drevó pa zavoljo pomanjkanja sočnosti oslabi; tako drevó ni za drugi prid kot za derva
#) sokatók
?
** J o u iv « i u a « pri t/i uuiu/iin /iuu lupa cj
tertje po deblu veliko soka izcedí; rast omedli
bolozni se zad lupa sem

na
stranéh toka se začne koj gnjiloba mlade belíne prijemati, sčasama pa tudi Černíne. Smereke in jele so posebno sokatóku podveržene, če se jim obil no vej oklesti, ali pa jim deblo obeli; poslednje delo smolokresi dopernašajo in drugi ljudjé, kteri ne vedó, de je velika škoda drevje okresovati ; semtertje navertavajo breze in drugo drevje na
deblili po slabi
segi, de
sočno vodo iz njih točijo ;
s tein se drevje do konca rani in taki les ni za sdelavno rabo. Se najde dovelj smerekoviga drevja
ki

je v mladosti ranjeno bilo, sicer visoko zraše
niga
5
v sredi debla pa gnjiliga in clo sprideniga;
3) rak in černi prisad, kadar se po deblu let umejo vogelc z železa m zediniti v jeki o; rujave ali černe lise ali hraste pokažejo in na dalje ko bi pa kdo vogelc ali démant z zlatam zedinil trohljive jamice naredé, ktere se po drevesu raz- bi tii novo reč, ki se še na svetu za-njo ne vé \
dobil. Po tacih jim zdaj odpertih potih, bodo ke
j
širijo in zmirej globokeji v les segajo;	| |
4) gnjiloba ali trohljivost izvira iz ra- mikarji sčasama še na tavžente novih reci ali per njeniga ali v notranji sočnosti sprideniga ali pre- vine zedinovaje ali jih ločé — naredili, od kterih
stariga drevesa in je bela ali rudečkasta: če se nam zdaj še nič ne sanja, in clo nobeniga za deblo v sredi gnjiti začne, drevó votlo postane popadka nimamo.
Mnogo verstne reči se dajo v kako rš ni ni eri si koli bodi po kemijsko zediniti, kakor vinocvét
in tak les ni za delavno rabo.
(Dalje sledi.)
z vodo. zlato s srebram in kotlovino
Nekaj
\
emije (iočbe) kmetovavcam.
5
I
svinec s
ko
sitarjem, ali svinec s srebram i. t. d. Druge reči
13. §.
(Nadalje.)
Kemijsko žlahtanje
so pa take

de

, • • tiio
če se kake reci ali pervíne nasi

se ne dajo dalje več z njo zediniti. Ce seje
Ne
voda soli nažerla in nasitila, se ne bo kar zernica
kar si je zoperno , le kar se žlahtá, solí več v nji raztopilo, marveč neraztopljeno na se bo po kemijsko sprijelo in zedinilo ; med oljem dnu posóde ostalo. Tacimu zedinjenju pravijo: ke
in vodo ali jesi ham je
sovraštvo, in tedej nobeniira
mijsko nas i ten je. Vse navadne reci so se ve
zedinenja ; ined soljo pa, ali cúkram, ali žganjem čidel po takim nasitenji zedinile.
in vodo je tako veliko žlahtanje, de se berž zedi
nijo
Če verzeš cekin v živo srebró
, in ga za ne
Ce se dvé reci ena drii^e nasitite, zhubíte
•	®	9
svoje pop rej sne last no stí, in v novi reci malo časa vùn potegneš, bo ves bel in sicer takó, nove lastnosti dobite. Steklo (glažovna) je v de te belobe z obrisanjem nikakor ne odpraviš; svojih lastnostih vse drugačno, kot křemen in lu
■ Mí ^HÉB ■■■■■■I	I
přijelo
?
kakó do živiga se je živo srebró zlata po- gasta sol, iz kterih zedinjenih steklo obstojí. Mjilo,
kakó se ž njim žlahtá! — Če bi pa cekin ki se je iz lojá in lugaste solí sprijelo, je v svojih
lastnostih vse drugačno od lojá in lugaste solí.
to
f U^tl V	1 V JIH Ol tUIU p Ullll^ Ml y	/J^Uill * lU	lUOUIUOUII ' OL/ MIU^UVIIV V/M IVjtl/ III 1U ^OOll/ CÍU1U
v živim srebru se raztopil, in ž njim v nar Kotlovina je vlačna, še bolj pa kositar; ko sta se
dalje casa v živim srebru pustil, bi ves zginil
JP ^ V 4LJ1Y1111 Ollyl/IU 1 a/ilUpil • 111 MJ 11 J I Ili V UUi	ll^v/ UU T mu j » Jwvim «>
manjših drobcah se zedinil. Plošca kositarja (cina)	pa po kemijsko v bron zedinila, je bron kerhik kot
bo na stopljenim pa težejim svincu plavala: če se	steklo, da lep glas od sebe, in nima več lastnosti pa tudi stopi, bo ložeji kositar, svinec, ki je težeji
i
ne od kotlovine, ne od kositarja.
prešinil, in sam od sebe ž njim takó pomešal in
(Dalje sledi.)
zedinil se, de ne bo več drobtince v ti raztopljini naj bo že gorka ali merzla, de bi ne obstala iz kositarja in svinca. Kdo je neki ložeji kositar skozi težeji svinec doli potegnil, in gaz njim takó po
Podučenje, kakó se mora klavna živina
in mesó oHedovati?
polnama pomešal in zedinil? — veliko žlahtanje ali kemijska moč je to storila. Takó bo pest v škať
vode veržene solí, po vsi vodi na en ako mero se Te bolezni so takó ostudné, de se nikdar ne sme
liai	.1	f	fl	V	V 1 I «	t	7
(Nadalje.)
K" o z e, g r i n t e in u s i v c a vsak lahko spozna.
razdelila ; tii jo kemijska moč vse kraje v enaki meri vleče.
wr	»	i	i •	% f •	v
žlahtanje
na
pripustiti, mesa
take živine prodajati.
P1 j u č n a gnj i 1 o b a je bolezin, ktera se spozna
v •
Kar je koli reci iz več pervin zloženih, sose |z poslednjih znaminj: sapa je težka; ko se živina
po žlahtanji zvezale in zedinile.
—	---------v. ---------- -------------__ „. na persi poterka ali pritisne, ,u
kaka reč z eno pervíno združena bila, in do druge šelj je puhel inhud; koža je siiha,
reči ali pervíne prišla, s ktero se bolj žlahtá, p-obca se dostikrat smerdliiva sokrovca percedi:
ker
.1»
hudo zaboli: ka iz nosnic in iz
bo pervo popustila, se te druge poprijela, nogé otekajo ; živina je vpadla, večidel stoji in se ž njo zedinila. To klieejo kemikarji: zvo- zavolj hudê sapeletežko leži. Ko se truplo mertve lj eno žlahtanje (Waldvenvandtschaťt). Kreda živine ogleduje, se vidijo pljuča velike in vtiski
sicer so pa
pljuča s kervjo ali gnojem napolnjene in večidel
Taka živina ne sme nika kor v mesnice pri ti, mesó je človeškimu zdravju
ali apnjenik obstojí iz apna in iz neke vogelnoki- se zagledajo, ktere so rebra 'storile slôbe ; če deneš nemalo stolčene krede ali apnjeni
ka
žlico
in vliješ va-njo nekoliko jesilia. bo
težke, terde m pisane
jrvci v /iiii/i; , iii VUJLÍ3 v a-ujK iitivuiiau jcoiiia .
jelo to berž se péniti in gomizljati; kaj je tó?
apno se bolj žlahtá z jesihokislobo kot z vogelno- hudó škodljivo, kislobo : sprime se s pervo in popusti to drugo, de proč běží v podobí zraka kot pri vinovrenji. Y
čreslu (Gárberlohe) je veliko grenjkozagoltnosti; če in tiste'i pri kterih so
Se več tacih bolezin je, ktere mesó zoperno in škodljivo store. Take so vse vročinske bolezni
ga deneš v vodo, bo zagoltnost, se bolj z vodo ledvica i.
drob, kakor: jetra
a ni ov ui \j m y ivuïvui • j vi i ex * vranca «>
gnjile ali vodenične. Popisati tacih
in
bolezin treba ni
žlahtaje, čreslo popustila, se z vodo sprijela, v nji raztopila. Beni pa zdaj v tako vodo, od vse mezdre očišeno kravjo kožo , in zagoltnost bo zo
pet vodo popustila, po veči žlahti se kože popri- za človeški vžitek tečno.
kér vsak mesojed, kteri zdravo
živino pozná, jih tudi prav lahko spozná.
Tudi mesó od prestare ali premlade živine
jela, va-njo šla, in jo vkup stísnila ali vstrojila. Tudi po takim z vol je ni m žlahtanji se velike premembe z ninogimi rečnu na svetu godijo.
(Dalje sledi.)
Dopis gosp. misijonarja Skopča iz Amerike.
reči
Častitljivi gosp. A. S ko p e c, kteriga odhod v A m e
Vse razpadenja in zed in jenja p oz e ni elj skill se narejajo po z voljenim žlahtanji. Kemikar
je veliko na tem ležeče zvediti, ktere reči riko smo v lanjskih Novicah oznanili, so nam 13. dan
, velikima mesta Pensilva-
te^a mesca iz Filadeljfije
ali pervíne se so vraž i jo, in ktere se žlahtajo;
po tacih vednostih zamorejo marsikaj ložeje ločiti in	nije v severni Ameriki pisali, kjer so pri nemški fari
mnoge pervine ali reči zedinovaje, čisto nove reči	presvete Trojice za fajmoštra. Zdravi in veseli so in
narejati, kterih še na svetu ni bilo. Že veliko sto	práv serčno pozdravijo vse svoje prijatle in dobrotnike.

Njih fara obseže vec ko polovico imenovanima mesta
y
pa
ima le okoli 300 kotolških nemških farmanov; katolška vera
ber nika lu in tam znana beseda ; posebno pa na Karš-kim in K reski m otoku (Veglja in Cherso) kjer so
je precej
tukaj silno peša. Njih fara je bogata ; cerkcv velika, pa nima ne zvonika ne zvona. Farovž je za 2
šolski pomoćnik bili, in kjer
rán" imenujejo."
ljudje sploh krompir
»
ko
duhovna napravljen.
m gosp
Skopec so pri svojim pri
To
je
V •
Z1V
sprićlej , de so Rovtarji v Tersti
hodu od žlice do pèrta vsiga našli, kar je k hiši potreba, ali pa v njegovi okolici do korúnoviga semena in
Kuharćno placilo na teden znese 2 gold, in 34 kr. Njih
imena prišli
i
ali zali Bog!
de so tako naglo lepo, oli
cerkovnik pa
kdo bi misli!
je pred veliko leti v
kano in čisto slovensko besedo „korun" opustili. Graj
deželi, ki so bolj nemško, ko slo
Ljubljani in Terstu klavirje dělal, se imenuje Ma- šaki in oskerbniki po tevž Sweicer in je brat Ljubljanskiga klavirarja vensko znali, so ta sadež Grundbirn imenovali, pod
Š \v e i c e r j a.
Drugo
pot so nam obljubili za Novice ložni kmetje so se te besćde poprijéli in jo po svoje
kaj več pisati, pa tudi noviga koruna (krompirja) za spakadrali, in takó je spakadarna še dandanašni med seme poslati; sedaj so nam le následuji sostavek za svćtam ostala. De bi ji zdej za zmirej slovo dali! u s nj ar je pisali. Práv živo so nas pa prosili, v Novicah na znanje dati, de težko pričakujejo pišem od svojih prijatlov iz Ljubljane, Ter žica in Loma, ki so Jim
J. Medved.
obljubili pisati. Nadpisi na pisma naj se takole narede:
K
Perklonite se!
bi člověk hvaležen bil, kakor
gre
i
bi nikdai
Missionspfarrer bei der h.
Dreifaltigkeit
z u
memo krave ne šel, de bi se ji ne odkril ali ne perklon
Philadelphia in Pensylvanien in Nordamerika, in der 6. Spruce Strasse.
Vrednistvo.
ke storiti, zakaj noben
lepilo
ispanca, nobeno
Slovenskim usnjarjem.
Kmalo po prihodu v Filadeljfijo (30. dan Ki
movca lanjskiga leta^) sim bil per nekim farmanu

ki
Posebno bi pa to mogle žens štačunar, noben šivár, nobena (Schónheitsmittel), ni toliko perpomoglo k lepôti člo-veškiga rodů, kakor krava! Ona nam je dala in daje koze, ktere nas varjejo kužnih osepenc ali koz. Koliko
in marogastih s sterganimi lici je bilo
se je s skubljenjem ovcin, kozin in druzih kož tukaj
opomogel.
Jih srove od mesarjev kupuje;
pràv dobro
omavža in oškube, in potem volno in nevstrojene kože prodaja. De to delo z majhnim trudam in velikim přidaní opravi, takóle delà: Nar raji kože pri mesarjih berž po
1 j u d i
popřej na svetu, koliko milijonov jih je pomerlo, predenj
nas ni Angležki zdravnik Ed vard .Tenner v letu 1796,
dobrot st
koz
deležil ! Perkloníte se
likorkrat memo krave greste!
tedej, ko
kl a nj i
i
še
srove pobere, jih na mesni strani z živim in
proti raz pu š en i m apnam, ki je kakor za beljenje gosto, z omelam pobeli, brez de bi kosmato stran po-
mazal. Po tem mesnato stran
skupej zgerne,
koze na
kup naloží, jih pustí kakih 6 ur takó ležati, ter jih na vodo pelje sprat. Narprej apno, potem pa nesnago iz volné izpere in domá na perilnikih volno lepó oprano z rokami iz kož populi in z nožem poderza,
ki
gre
prav
rada od kož , česar sini se sam prepričah Potem oboje posuši in delo je práv dobro dokončano. Ce so pa ko-smate kože že suhe, jih namoci ali pa dalje pustí v apnu ležati.
Gospodarji in gospodinje glejte na oginj
Koristna ognja je oblast, Ko clovek čuje lijeno rast, In kar napravi, kar storí Je dar nebeske te moći. Alj moc nebeska strasna je, Ce varstva sponi zmakne se, In samoglaven tir p uli ti Natore proste prosta lici.
Koseski.
Naj pogleda vsak gospodar večkrat za svojimi
Po Krajnskim nisim vidil nik jer takó delati, ampak le kože striči, ali pa tudi volno apniti, ki je potem le malo prida. Zató Vam to na znanje dam. Poskusite to ravnavje usnjarji in tudi
hlapci, in gospodinja za deklami, zakaj sploh družince le malo prevdari, kakó potrebno de je paziti na oginj;
de med 100 je SOkrat po nemarno-
gotova je
?
drugi,
ki bi radi volno od
zaklane
živine
domá obderžali.
Će skušnja ne bo obstála, je apno
tega
krivo.
Pravijo, de je amerikansko apno veliko močneji, kakor evropejsko. Pa poskusite gosteji belavo narediti ali pa kože dalje v apnu ležati. Ce obveljá, boste z malim
po slov goreti začelo.
Takó je 13. dan tega mesca ves Roga tek i terg ( Rohitsch) bil v nevarnosti do tal pogoreti, kér je neka avšasta dekla pepel v leseno škrinjo na dilih shranovala, tišti dan pa žerjavco vmes djala, ktera je precej do lesa prišla in posodo kmalo pregorela ; vkratkim stoji
po
hiša v strašném plameni, llisa je
sred tesniga terga,
tergi so sploh še lesene strehe, dosti tudi se lesenih
trudam dobro dolgo volno namesti slabe ali pa kratke
-M • V	•
his, m
clo dosti slamnatih střeh.
Iïvala naj popřej
imeli. — Kar bom vidil in slisal in za poterjeno spoznal, de bi znalo tudi Vam koristno ali saj za slišati prijetilo biti, Vam bom, koiikor mi bo čas in opravila pripustile, sčasama na znanje dal. Z
Bogu, in svetimu Florjanu, ki nas je milostljivo obvar
val.
Hvala pa tudi gre grajšinskim
£
ospodam , in c.
k.
straži, ki so vsi od kraja se trudili in z vso močjo ga
Boga m!
dalje segel,
ampak samo streho in
Andrej S kopec, misijonarski fajmošter.
Konin je živa slovenska beseda.
sili, de oginj ni strop ene liiše požgal.
Gospodinje čujte, de bojo dekle pepel v lonce ali
piskre, ne pa v lesene posode shranovale.
Rogaíec 20. Susca 1846.
(Poslednja beseda).
Franc Kraner.
vustiú prijatei, gospod Jakob Medved, ki so v	previdnosti božje za ohranjenje vsa
1 V	^r ». UA m	I "	m m /N + m	I ^	m- -v I	W V	-aw.	m	/^á	m .	« «.v^	» -r / v r^ /\ I a . \ B' a ^
Dolini pri Tersti kaplan, in mi s serčnim veseljem slovenske besede naberajo in za rabo noviga slovarja
posiljajo , kteriga
nam gospod Cafov spisujejo
i
mi
v
Čudno
naroda na zemlji
serce vname
?
in ga k visokimu občude
v slednjim dopisu od 1S. Svečana pričijočiga leta v
anju vzdigne, ako začne premišljevati previdnost, kte
perlo
rr i
ř?> 1
za
ktero se gospodu Jakobu pràv
globoko
ro Bo°"

milj
in dobrotljivi Oče do vsih narodov na
perklonim, takole pišejo : „Beseda korun je res čisto
i_ ___ i	• v	v ♦	,	r i	•	i	i«
e nil j
i má . Zemlj
ene dežele se močno od zemljiš
ter dim, go
slovenska, znana in se z i va beseda, in po tovim špricevanji našiga šolskiga učitelja gospoda Pi
druge dežele loči, toplota in mraz sta pov
druga
V
Ali pa to nič ne škodje kožamV
Vredništvo.
letni časi različni, tudi vsakteri sad zemlje ne ston povsod; povsod pa je razlila vsmiljena previdnost božja
v veliki razlićnosti obilnost svojiga blagoslova: in kakó
riga je cela zemlja z vso
bi tudi bila zamogla člověka kedaj pozabiti, za kte-
svojo obilnostjo stvarjena, kér vunder za ohranjenje vsakiga zeliša in vsake se takó maj hne živalice skerbi!
Cvetéči ráji se najdejo koj v vsaki strani svetá vsaka dežela i má pred vsimi drugimi takó kaj lastniga
vati s takimi
ljudmí, kteri
uméjo, ptuj
ali pa
je vsaka beseda, ktere oni okovana beseda: nekterim
so clo domače besede neznane besede. „Frajlih, ee nemo s
paneirat in pa če se ne b
na pefel
?
h
ah tali, nas bojo p
traf
takó sta se unidan
pogovarjala dva vojaka (soldata), která sta morebiti
in posebniga, de se njeni prebivavci edine srečne prebi- komej dve leti iz kmetov v Ljublj
?
vavce na zemlji mislijo. Mila previdnost božja je obdarila Afrikana in izhodniga Indijana z nekim topolovim
Veliko bravcov seje unidan pritožllo, de besede ..med
mčt
u
v vganjki 10. lista niso
raz umel i. T
J
pa
zéljam, ki mu cez vse disí, Perzijana z datelnami (pavcki) Azijana z laškim
i
pšeiiam (rajžam), otočane tihiga mor ja s krušnim drevésam, Gréka s fi go vi m in oljkinim dre-vésani, in druge narode z drugimi darmí, ki jih čez
V •
emo
vzeti tištim, ki se niso slovenskiga jezika
po pismenosti (Sprachlehre) učili; tim tedej pov
y
de se pi
i mé (Ilauptwort), člen ( Geschlechtswort)
o*
(Beiworť), št
vse cislajo.
p e r 1 c (Fiirwort), glag
m
1 (Zeitwort)
( Zahlworť), z a i m é r e čj e (Nebenwort),
Spreletí nas, ako slišimo od grozne zime v sever
p r e d 1
(Vorwort) , v é z
(Bindewort)
dmèt (E
nili (polnočnih)

ali od strašne vročíne v južnih pfindungswort)
Vredništvo
(podsončnih) deželah; in vunder je Lapone takó zaljub ljen v svoj kraj, de zunaj tistiga ne obstojí, in od sa miga žalovanja po svoji
svojiga kraja z nobenini drugim na zemlji ne zame
O^las no vili bukev.
domovini umerje; tudi Indijan
bi
ujal, in imá nas Evropejee za nar nesrečniši ljudstvo na
zemlji. Nas
sprehaja grôza, ko
mislimo na tište kraje
?
ali njih prebi vavce véžejo dobrote Stvarnika z neraz
vezljivimi zvezami na nje
?
■	»	^m m
V Egerjevi bukvotiskarnici v Ljubljani so ni davnej následuje nemške bukve na svitlo prišle: .,Voll-stândige,
der Grundlage der gaben und Ausarbeitungen &c. von Martin Ivanetizh, óíFentliehem Lelirer an der k. k. Musterhauptschule in
theoretisch-praetische Interpunctionslehre. Auf
Satzlehre. Mit vielen Uebungen, Auf-
Pekoča vroeina je v izhodni (juterni) Indii. Že na
Laibach, wirkl.
otoku Kos je tolika, de kdor razoglav na sonce
stopi
der kra i n. Landwirthsehaft-
%
Gesellschaft und des Museal-Vereines. II. Theil. Laibaeh
Mitgliede
per priči mertev na tla pade. Nič
druga či
ni na Marilj- 1846.a Veljajo v lepim závitku 46 kr. srebra.
skill otokih, kjer sta noc in dan vedno enako dolga. Verli tega so v tistih krajih še gore , mečejo, mnogi in strašni potresi, in pogoste hude vre-ména z grozovitnim bliskanjem in treskanjem. Kdo izmed nas bi hotel tam prebivati? Zdi se nam, de bi tam ne
Gospod pisatelj, kteriga skerb je ze davnej bila, ki ogenj iz sebe nauk od prepón (Interpunctionslehre) na vse strani
razjasniti, ga je v pricijočih bukvah takó natanjko razložit, de ga nismo še nikjer takó godniga in popolniga
brali : ^^^^^^^^^^mgmggm^gmmmt^amgmu^m
V •
torej ga prav zivo
vsim učenika m in učencam
bilo živeti. Pa modra previdnost
božja, ki
in je člověku celi svét za prebivališe odločila, je tudi
vse oskerbi, nemske pismenosti, pa tudi sploli vsem pisavcam in
prepisavcam priporočimo, kterim je popolno omikanje
skerbela, de se povsod zivéti da.
Zakaj v vsih tistih pravopisa mar. Učili se bodo v teh bukvah rabo 25 raz-vročih krajih raste obilo drevja, ki pa tudi silno visoko nih prepón, která je z obilními in pripravnimi izgledi zřaste, in s svojim debelim in širokim pérjem veliko in pràv natanjko razjašnjena.— Yerh tega moramo še pri
pérjem veliko in prav natanjko razjašnjena, hladno senco naredi. Po tem drévji se ovija ko beršlej staviti, de te bukve vednost in marljivost gosp. pisatelja
ali
srobôtje mnogo tertastiga (lráčja
, ki nagloma go
častilo spricujejo
ri do verba drevja
priraste, verhe
vse križem prepré
že, in eniga z drugim takó mocno zaplete in zatkč, de
-m' -y m v
V ize
je nad celim gojzdam
kakor ena sama gosta stréha, ki
unidan v Ljubljanskim
igrališu (teatru) petih čveterih
drevje takó krepko skupej derží, de še celo posekáno pesem se dobivajo v note postavljene za klavir za 40 kr.; ne pade. S takšnimi streha mi, ki so z drevjem ko za celo muziko pa za 4 gold, na Poljanah Nr. 58 živim stebrovjem silno dobro podperte, je skorej cela Pri &0SP- Mašeku; besede teh pesem pa pri gosp. indijanska dežela pokrita.
In v ti prijetni senci se ljudje zadovoljni spreha-
pri gosp.
B la z nik u za 5 kr.
jajo, prebivajo in spijo; v ti zivi shrambi najdejo ži-vež in obléko. Zgorej si igrajo , šeptajo, goinúlijo , ter
v lepi edinosti semtertje gomzijo opice
papige,
ve
Znižan kup travníma semena.
V Ljubljani nad cesarskim grabnam poleg zidaniga mosta Nr. 10 je travno seme mačji ga repa lanjskiga
verce in mnoge majčine živalice. In to drevje je vedno

o
zeleno, cvét in sad ne prejíde nikdar z
njega.
V tih
perdelka na prodaj funt po vzame, dobi en funt namečka.
krajc. Kdor ga
10 funtov
Dr. Orel.
orkih krajih, kjer člověk
— toliko de od vročine ne saline — silno okrepcavanja potřebuje, je previdnost božja vedno pokrepčavanje oskerbéla: obilno je namreč sad u
Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je:
Oko.
mnogih
plemén, ki
je polno zdravi ga in čez vse pri jet
n i ga
soka, de ga imaj o
za pijaco, kér voda za piti ni.
Razun tega iniajo za zdravila mnogo dobro dušečih ze liš, ki jih nikjer drugod na zemlji najti ni.
V Ljubljani
Krajnju
'JřAtni kup
28. Su^ca.
(Dalje sledi.)

irold.
i> e r s i 1 j eno r a zj a s nj e 11 j e
Res! poslednji čas je bil, de so Novice na dan prišle, sicer bi nam bili mestniki in pa tisti kmetje, ki se veliko ž nj i mi pečajo, vso slovenšino pokazili.
Novice, ktere se krog in kro
y
g zmírej bolj
razsirjujejo
so sedej živa brainba zoper to pačenje in mešanje slo venskiga jezika. Ali Novice se imajo tudi dosto vojsko
j
mernik Pšenice domače •
» banaške
Turšice.........
Soršice.........
Reži...........
Ječmena
Prosa ..........
Ajde'...........
Ovsa...........
<