V SPOMIN NA HTA        )
Nacionalizem je bil
in ostal glavno oporisče
protisocialističnega
delovanja
lzkušnje minulega obdobja so pokazale, da sta največja nevarnost za socializem in samoupravljanje tehnokratizem in birokratizem z nacionalizmom, liberalizmom in dogmatizmom kot svojimi ideolo-škimi kritji. Podlaga za vse teprotisocialističneinprotisamoupravne težnje in pojave je v odtujevanju sredstev in funkcij družbene repro-dukcije od delavcev ter v osamosvajanju različnih centrov ekonomske in politične moči na tej podlagi. Seveda pa jih omogočajo še razne subjeklivne slabosti v vrstah socialističnih sil, godijo pajim tudi takJni pojavi, kakor so karierizem, voditeljstvo, grupaški boj za oblast in podobno.
Niti najmanj ni čudno, da so se te sile upirale krepitvi samoupra-vljanja in da so celo prišle v odkrit napad nanj. Njihov napad je bil naperjen predvsem proti sistemu družbenogospodarskih odnosov, ki zagotavlja delavcem oblast nad pogoji in rezultati njihovega dela. Kajti tak položaj delavcev neposredno izpodkopuje položaje teh sil in njihovo moč. Zato so se upiralesleherni pobudi inakciji ZKJ, ki je težila za tem, da zustreznimi spremembami v družbenogospodarskih odnosih okrepi položaj delavskega razreda. Poleg tega sc niso odpovedale niti razvijanju teorij, da samoupravljanje baje ustreza samo zaostalemu gospodarstvu, to pa da je nezdružljivo s sodobno napredno tehnologijo. da vnaša v gospodarstvo in sploh v družbeno življenje anarhijo in dezorganizacijo. Negativne dmžbene pojavc, ki so jih povzročili prav ostanki birokratskega centralizma ter pojave tehnokratizma so pripisovale samoupravljanju.
Po drugi strani je predmet napada postal tudi politični sistem. Na-padi so bili usmerjeni predvsem v to, da se spremeni razredna vsebina tega sistema, to je da oslabi položaj delavskega razreda in revolucio-narnih socialističnih sil v sistemu državne oblasti, s tem pa tudi v dru-žbi sploh. Včasih so taki napadi potekali pod lažno krinko boja za demokracijo. Spet drugičso navajali nacionalističneargumente. Na-padi so potekali potem Še pod krinko ultralevičarske, v resnici pa protidelavske in malomeščanske fraze o neizogibnosti vladavine ne-kakšne intelektualne elite v imenu delavskega razreda.
Protislovja, ki so se izražala v političnih spopadih in ideoloških so-očanjih, so opozarjala, da je naša družba na zgodovinski prelomnici. Vse to je nujno zahtevalo akcijo, ki naj zatre in odstrani te negativne pojave. Tega smo se zavedali, zato smo šli v akcijo in dali pobudo tudi za spremembo ustave. Naš namen je bil predvsem v tem, da z ustavni-mi spremembami utrdimo in še naprcj razvijamo prav tiste bistvene odnose našega družbenogospodarskega in političnega sistema, o katerih sem malo prej govoril. in da delavskemu razredu zagoto-vimo, da bo resnično odločal o rezultatih svojega dela ter imei odi-očilno vlogo tudi v vseh družbenih zadevah, ter da še naprej razvi-jamo mednacionalne odnose na temeljih enakopravnosti in soli-damosti. Hoteli smo, da ustavni sistem osvobodimo ostankov birokratsko-centralističnih odnosov, ki so omogočali kršitve nacinf-nalne enakopravnosti, oziroma tisiih ustavnih določil, ki so se že preživela ali pokazala kot premalo učinkovita. Menili smo,dabomo s tem prizadejali najmočnejši idejni in politični udarec tistim silam, ki so se spravile nad delavsko-razredno naravo našega sistema in nad vodilno idejnopolitično vlogo Zveze komunistov Jugoslavije;..
... S svojo aktivnostjo med kongresoma, predvsem pa z bojem za socialistično samoupravljanje, je zveza komunistov dala močan pečat nadaljnjemu uveljavljanju in utrjevanju razrednega samou-pravnega koncepta v razvijanju mednacionalnih odnosov. S tem je potrdila svojo revolucionarno doslednost v uresničevanju nacio-nalne enakopravnosti ter krepitvi bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije.
Krepitev samoupravljanja so doživele nacionalistične sile kot iz-gubo svojih poloiajev. Zato so šlc neposredno v zaostrovanje med-nacionalnih odnosov z namenom. da tokove družbenega razvoja speljejo na pota buržoaznega nacionalizma in birokratskega centra-lizma. Tem težnjam in silam, ki so začele izpodkopavati enotnost in temelje naše skupnosti, je morala zveza komunistov napovedati brezkompromisen boj.
Na 21. seji predsedstva ZKJ je bil tem silam zadan odločilen udarec. Vendar bi pogrešili, ie bi menili, da je bitka proti nacionaliz-mu končana. Razredni sovražnik, čeprav se je pritajil, še vedno po-skuša motiti naš socialistični in samoupravni razvoj. Toda naciona-lizem je bil in ostal glavno oporišče protisocialističnega delovanja, zastava, pod katero se zbirajo vseprotisamoupravne in reakcionarne sile. Zato se moramo stalno in odločno bojevati proti vsem družbe-nim in idejnim virom nacionalizma.
Enakopravnost in solidarnost med narodi in narodnostmi temelji-ta na socialističnih samoupravnih proizvodnih odnosih. Dejstvo. da delavec v združenem delu razpolaga s sredstvi in rezultati svojega de-la, omogoča slehernemu narodu in narodnosti, da svobodno razp-olaga z ustvarjenim presežnim delotn oziroma da odloča o pogojih svojega gospodarskega, kulturnega in sploh družbenega razvoja. Na tej podlagi je bilo dosledno izpeljano načelo, da imajo republike in pokrajini pravico ter odgovornost, da v skladu z enotnim družbenogospodarskim sistemom. enotnimi osnovami političnega sistema in skupnimi interesi, ki so jih zapisali v ustavo SFRJ. samostojno urejajo svoje notranje. odnose kakor tudi, da enako-pravno odločajo o skupnih zadevah v federaciji.
S lem odpada tudi laina dilema, ki so jo razširili nacionalisti o prednosti narodnega interesa nad razrednim in o njunem ločevanju. Vsocialističnih samoupravnih odnosih postajajo interesi delavskega razreda, ki si je izbojeval položaj vladajočega razreda v narodu, interesi naroda, interesi naroda pa interesi razreda. Prav zato se odnosi med narodi oblikujejo pri nas na načelih samoupravljanja, na katerih se oblikujejo tudi odnosi znolraj samegadelavskega razreda.
Prav takšni odnosi nujno zahtevajo razvijanje in krcpitcv soli-darnosti med narodi in narodnostmi, medsebojno podporo in vzajemno pomoč. To je tudi realna podlaga za nadaljnje utrjevanje bratstva in enotnosti. Bratstvo in enotnost, skovana v na-rodnoosvobodilni vojni, nikoli nista bila samo trenuina politična zahteva. To je bil in je trajen življenjski interes naših narodov in na-rodnosti, pogoj njihove samobitnosti in jamstvo njihovega svobodnega in vseslranskega razvoja v jugoslovanski socialistični skupnosti.
Socialistično samoupravljanjeje torej pogoj za uresničevanjeenako-pravnosti med narodi in narodnostmi. Po drugi slrani pa se v ve-čnarodni skupnosti niti samoupravljanje ne bi moglo v celoti ure-sničevati brez narodne enakopravnosti. Zato bo slopnja urcsničcva-nja cnakopravnih odnosov v fedcraciji na novih ustavnih tcmeljih hkrati tudi izraz stopnje razvoja samoupravljanja v republikah in pokrajinah. Od lod zahteva oblikovanjc tcderacije. kakršnosmo dol-očili z ustavo, odločen boj za urcsniJevanje socialističnih samou-pravnih odnosov v slthcrni rtpubliki in pokrajini.
(Iz Titovcga referata na 10. kongrcsu ZK.J \ela 1974)