153. Številka.__Ljubljana, petek 9. julija. VIII. letu, 1875« SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan, izvzemji ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pofttl prejeman, za avitro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. ■a četrt leta 4 gold. - Za L|ubl|tno bre« pošiljanja na dom za eelo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold 30 kr., za en mesec I gold 10 kr. Z? poiManjf na fom se računa 10 krajo, za mesec. 30 kr.JU četrt leta. - 2a tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. - Za goapode ucitel e na KkTsolah * « dlltki ™0* nliM* °ena m sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pofttl prejeman za četrt leta 3 gld. - Za oznanila IS? plačujTod ES atopne po.it-vrate 6 kr., oe se oznanilo enkrat tiiika, 5 kr. če ae dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopiai naj ee Izvole frankirati. — Rokopisi »o ue vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiii „Hotel Evropa". Opiavnutvo. na katero naj ae blagovolijo poslati naročnine, reklamacije, ozna-iila, t J. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavcarjovt hi« Mir našega časa. 12. — Ko je bil Turčin še strah Evrope, nij sklepal miru z državami nevenu kov, kadar je bila vojna končana. Le premirje skleniti z nevernimi psi dovoljuje sveti koran Mohamedovemu verniku. Prežal je te daj vedno v orožji, kdaj mu bode znoj delavnega soseda pripravil toliko blaga, da bode plen bogato povrnil trud nove roparske vojne. Turčin nij skrival te svoje nakane. Vse sosedne države so vedele, da so v vedni vojni s polumesecem. Ta mejnarodna razmera je imela vsaj prednost odkritosti: stal je sovražnik proti sovražniku, ter poznala sta se. To so bili divji časi, — brez kulture, brez človekoljubja. In danes v stoletji civilizacije? Danes je ta stvar druga. Danes se po končani vojni sklene mir za večne čase, in ves svet obžaluje zmotnjave, ki so prouzročile tak barbarski čin. Državniki našega veka so zgolj miroljnbje. Nesebičnost in vnetost za blagost narodov sta vodilo njihovemu delovanju. Tisk, telegraf, železnice nosijo vsak bip po svetu ljudstvom zagotovila, da se bodo še dolgo dolgo zamogla veseliti neka-Ijenega nuni, ter vživati sad svojega dela. V pisarnah ministrov in pri shodih krona-nih glav — poslednji so sedaj na dnevnem redu — si zagotovljajo državniki in vladarji, da ne žele nič bolj na svetu, nego ohranitev ljubega miru. Po vsacem tacem shodu zatrobi cel kor oficijalne in oficijozne žurnalistike po svetu, da je evropski mir na novo podkovan, ter si gratulira zarad novega vspeha moderne politike. Srečna Evropa! Ko Človek to čuje, bi res kmalu mislil, da živimo v raji, da je dosežen ideal, po katerem so si bratje vsi narodi. Cesar Ferdinand. Mož, katerega so 6. t. m. vložili na Dunaji pri kapucinih v rakev, nij bil samo visoko postavljen, nego bil je velik v lju bežni do svojih narodov, celo takrat, ko so se oni upirali, ko je kri tekla curkoma! Nad gomilo njegovo bi se imeli učiti, kako človek mora pozabljati in odpuščati, ako svoj narod resnično ljubi. Zgodovina habsburške dinastije pripoveduje samo o enem vladarji, ki je sam odstopil na prestolu, ter stara leta tiho preživel v samostanu, bil je to namreč stari cesar Karel V. — Drngi vladar je bil Ferdinand I., ki je vladal 13 let in devet mesecev. Doba U res nij velika, ali za časa njego- Da bratje. A sovražni bratje. Ko si segajo z desno v desno, drži levica za hrbtom meč, Čakajo ugodni moment, da podere brata — sovražnika. Vsaka država vidi v sosednej svojega sovražnika, in zagotovljenje miroljubnosti je prazna fraza, katero najboljše ilustrirajo mitraljeze, nove barke oklepnice, Krupp in Uchatias. Države, oborožene od pete do temena, si zagotovljajo mir, dobro vedoč, da ga bode v kratkem katera mej njimi do dobrega skalila. Tako mejnarodno hinavstvo je menda zato dobro, da čitajoč iiiister, ki ne vidi dalje, nego seže njegov no8, v miru pije svojo mero piva. Večje škode ne učini. Kajti vsak drug, ai nekoliko pozna razmere mej državami v Evropi, dobro ve, da so tako negotove, nedodelane in nepopolne, da bode mnogo dela treba in mnogo časa, preden se uredijo na stalnejši podlagi. In pri tem dela bodo govorile mitreljeze in barke oklepuice, bodeta govorila Krupp in Ucbatius odločilne besede. O tem se nij motiti, saj se ne motijo tudi oni, ki vsak dan piskajo na pastirski piščalki miril, kajti glasno po Evropi doneča vojna tromba pred nestevilnimi armadami, ki se vadijo po vsib državah za prihodnji vojni ples, uduši takoj glas mirovne piščalke. Vojne so sedaj še — žalibog — potrebne. Nemško cesarstvo še nij dodelano, nekatere stranke v Franciji ne morejo gledati slobodno-mirnega razvijanja naroda in Turčin mora v Azijo nazaj. Ko bi tudi državniki, ki vedno govorć o miru, izrazili s tem svoje prepričanje, ko bi se tudi v resnici trudili, da obranijo mir v Evropi, so vendar še politične razmere močnejše, nego oni, ter jih bodo tirale za »oboj. Kdor ta moment prevdari, ne more si kaj, da zadobi prepričanje, da moderni državniki, ki morajo poznati omenjene poli- vega vladanja se je mnogo zgodilo, kar je dokaz njegovega dobrotljivega značaja. Prvi in poglavitni Čini vladarski so bili: odpu-ščenje, pomiloščeuje italijanskim revolucionarjem. Osvobojenje kmeta i/, robote na ulobodnega občana 7. sept. 1848. 1. je eden najglavnejših Činov njegovih. Poslednji Čini njegovega vladanja so pak prinesli narodom avstrijskim: dar prve ustave, svobodo tiska, povoljenje nacijonalne garde, skrajšanje vojaške službe, stavbo prve železnico v Avstriji in telegrafa, založenje akademije zuanostij in umetnostij, vse to je dokaz, da je blagodarno bilo njegovo vladanje, da si vnanje tiho in brez brnpa. Največ je pak slovanske narode v Avstriji razveselilo prvo priznanje njih narodne ravnopravnosti. Vsled tega je tndi lebko napisal znani Rittersberg v svojem „Morgenblattu" od dne 10. decembra 1848: tične razmere najnatančnejši, najbolj mislijo na vojno takrat, ko govore o ohranitvi mirit in o svojem miroljubji, da je naš se dauji mir v resnici lo premirje in da je bil Turčin svojim korauskim premirjem veliko odkritosrčnejši, nego naši miroljubni diplomati svojim orožeuim mirom. Nezaupnost, ki vlada mej državami, in čut odgovornosti za prelitje krvi sta uzroka, da voditelji politike vsi vprek eden proti druzemn povdar-jajo svoje veliko miroljubje. Nobeden neče biti oni, ki je zakrivil vojno mej sosedi, in o tem prinesel nad ljudstvo neskončno gorje. Naravno, saj je marsikoga taeega uže zadelo prokletstvo narodov. Se ve da, je to prokletstvo onemoglo in ima le tolik učinek, kolikoršnega ima zgodovina na dog dbe bodočnosti, in ta učinek je navzlic resnici, da je „historia vitae magistra" le slab, ker narodi so se iz svoje lastne zgodovine veliko premalo naučili. Sicer bi bili uže davno vzeli v roko sami krmilo svoje lastne osodt — tudi oziroma uravaauja razmer mej suhoj, — oziroma določbe o vojski in mira. To p i se še uij zgodilo in tudi nij veliko upanja, da bi se kmalu zgodilo, dokler bode človeštvo ležalo na kolenih pred ma-likom, ki se mu pravi momentanni vspeh, ter molilo tega malika v podjbi je d neg a člo-veki. Dokler pa ne bodo narodi sami odločevali o vojski in miru, bode mejnarodni mir le premirje, odvisno od diplomatskih spletk bolj, nego od blagosti držav celo takrat, kadar bodo mejnarodno razmere stal-uejše, nego so dandanes, ko stojimo na vulkana. _ Politični razgled. lo^^4»iij4'' otežete. V Ljubljani 8. julija. J9Mw€*v*ki ustavoverci se letos zopet „N& ločitev za vselej od vladanja našega človekoljubnega Ferdinanda naj bode slavno in nepozabljivo tii z hvaležnostjo omenjeno pred celim svetom : da nam je v tej krat-kej dobi več dal, nego kateri koli prejšnjih kraljev iz njegovega rodu." Kako je jezikovo ravnopravnost mej Cehi Spoštoval; naj bode lo le v dokaz. Kadar koli se mu je pražko višje uraduištvo predstavljalo, opomnil je vselej : „Uradujete uže pridno češki? To mora sedaj biti." Novine magjarske se hvaležuo spominjajo o njem, ko je 1. 1847 vzlic sklenc-ne m u dvornemu predpisu, parlament ogerski odpreti v nemščini, a ne magjarBki, rekel: „Govoril bodem magjarski, kakor vem in znam • moji Ogri me imajo preveč radi, da bi se mi posmehovali." In storil je isto tako. Ogerski magnati in poslanci so govor njegov, ko je pričel po magjarski sprejeli frenetičnim jeno vetrovje „uarodov spomladi" 48. leta ga je prisililo umekniti se is Danaja, ter odreči se vladanju, kojemu njegova rahla roka nij bila kos v teh burnih časih, v katerih je časovni duh z gorjačo terjal, kar je narodom bilo uŽe dozorelo. Dunajčani nijso bili poprej Ferdinandu kot človeku sovražni; če so mu nevšečnosti v letu 48tem delali, delali so mu jih repre-zentantn zastarelega absolutizma, gnjusnega Metternichovega vladanja, ohladili ho se zopet, lojalni so zopet, po mrtvem Ferdinandu žalujejo, naj več pa po človeku, kojega dobrotna roka je milijone potrosila za dobrotne namene. 0 vladanju zgodovina ne bode zapisati imela toliko in toliko bojnih, krvavih plesov, o njegovem vladanju v civilnej suknji bode kratko govorila kaka anekdota, kojih zdaj avRtr. svet na stotine spravlja na dan, n. pr. ta: minister mu predava celo uro o važnih drž. rečeb, cesar pri oknu stoječ odgovarja brižnemu svetovalcu : „ 146 fija-harjev sem naštel niimovozečih" — ali mej dobrotnimi ljudmi bode Ferdinandu lepo mesto. „Nobenega dneva brez dobrotnega čina", bilo je njegovo geslo, dobro dejanje mu je bilo potreba, njegovega praga nobeden prosilcev nij zapustil praznimi rokami, če je le osobno ga dobil. Posestnik veliko milijonov, varčil nij ž njimi, dajal je, koder je bilo treba in tudi netreba. Tukajšnje časopisje v preteklih dnevih nij druzega skoraj donašalo, nego člankov o Ferdinandu. Mrtva sezona je zdaj in smrt carja mu pride dobro došla — in ker Čehi lamentnjejo po zadnjem venčanem češkem kralja ia neku j pozornosti višjih krogov na-se potegnoti nkau-jujejo, Btopi jim dunajsko časopistvo nasproti in poje srčno žalostne melodije in javka, kakor bi bog si ga vedi kako Re žalostilo nad carjevo smrtjo in v tem je dosti hlimbe, — pametni uredniki vedo, da nij zastonj to sočutje, — to se jim na merodajnem mestu zapiše v dobro. — Pri sprejemu carjevega mrliča v noči 4.—5. t. m. bila je velika množica ljudij zbrana, in denes je le mrgolelo vseh barv ljudij na carskem dvoru, ki so hoteli videti razpostavljeno trugo z mrtvim carjem v dvorni kapeli. Po mesta se prodajajo slike, pesni na mrtvega carja, razobešenih je dosti Črnih zastav in k pogrebu se je veliko ljudij gnjetilo, kojega je pa le mali del teh videl, ker se je sprevod kretal po kratkej poti in ozkih ulicah. Truplo se je pri tukajšnjih kapucinib položilo v rakev k drugim habsburškim vladarjem, srce prišlo je v drugo cerkev in drago drobovje mrliča v cerkev sv. Štefana, stokrat vse blagoslovljeno in v srednjeveškem pompu spremljano. K pogrebu prišli 80 vnanjih držav princi, mej njimi i ruski carjevič, kojega edinega je naš cesar šel sam pričakovat na kolodvor, spre-jemši ga s poljubi in odlikovajoč ga pred druzimi te vrste. Otl hrvntMko moje 7. jal. [Izv. dop.] Zagrebški „Obzor" toži v Članku „prijatelji opozicije" na slovensko žarnalistiko, da s svojimi simpatijami ne stoji na strani narodne stranke, nego na strani hrvatske narodne opozicije. Dokler je hrvatska narodna stranka še v opoziciji proti Il*nchu in Vakanoviču bila, podpirala jo je moralično cela slovenska žurnalistika. Kolika je bila takrat solidarnost mej slovensko in hrvatsko narodno stranko, pričevali so sestanki v Sisku in Ljubljani. Prišedši pa hrvatska narodna stranka do vlade, zatajila je naenkrat solidarnost, ne samo s Slovenstvom, nego tudi s Srbstvom in sploh s celim Slovanstvom, ne videča pred soboj nič druzega, nego m>-gjarski strah, pred katerim je vse mogoče žalostne in vesele grimase delala samo v ta namen, da si milost ogerskih državnikov ohrani. Hrvatska narodna stranka je tedaj prva rvojo solidarnost s Slovenstvom stran vrgla. Je-li čudo, da je tudi slovenstvo svoje simpatije od hrvatske vladne stranke odvračati začelo!? rObzor", organ narodne hrvatske stranke nii še nikoli, reci nikoli, izvorno o slovenskih političnih zadevah pisal. Vsake kvatre prinesel je eno kratko notico in še to je malo keriaj vzel iz slovenskih listov, netrn navadno per ambages iz dunajskih nemških listov, v katerih se, kakor vsi vemo, slovenske zadeve v grdo okleščenej obliki nahajajo. Sicer pa na tem stališči, na katerem hrvatska narodna stranka denes stoji, za slovensko politiko nij prav nobenega prostora, saj je še za hrvatsko politiko na njem goječ no. Slovenstvo se tedaj na BtaliSče hrvatske „narodne" stranke tudi če bi hotelo, postaviti ne more. „Obzor" piše v gori omenjenem člankn mej ostalim tndi to-le: nJednoS smo molili slovensku braću, neka odlučno izjave, da žele slovenske krajeve s Hrvatskom i Ugarskom združiti. Na ova] predlog malo jih nije groznica od straha spopala. (To je izmišljotin«, neistina. Ur.) NeČemo li, nesmi jemo močno trudijo, da bi napravili ta ali tam kakov „parteitag", ali povsodi imajo smolo. Vsled tega je 2. t. m. imelo brnsko politično drnštvo ustavovercev shod, v katerem so sklenili, da ima biti letošnji „parteitag" v Novem Jičinu. Vprašanje je še, če jim mestni zastop dovoli, v mesta politikovati zoper drugo narodnost, slovansko na Moravskom. V Umu bo zopet razpustili eno delavsko drnštvo, in sicer: ..društvo manufakturnih delavcev." Po deželi so sedaj skoro vse fabrik* morale ustaviti delovanje svoje, ker so delavci i tu popustili delo in se pri družili brnskim. — Vodjo centralnega delavskega društva, sedaj razpuščenega, KI. Zahariasa, je policija zaprla. Hrvatski ban Mažnranić je razposlal vsem odličnejšim gospodarjem po deželi in poljedelcem poziv, v katerem jih pozivlje na 19. julij* k shodu v Zagreb, pri katerem Re bodo posvetovali o pomoćnih sredstvih v povzdigo poljedelstva. Za Svttsko je imenovan kot diploma tični agent in avstro-ogerski generalni kon zul, knez Nikola Vre de, nemagjar. Tudi ##•.#>«r* so takoj po odhoda ruskega carja zaprli mnogo študentov, isto tako v varšavske) okolici, blizu 200. Ali tudi Uralski kozaki so začeli zopet revoltirati zoper vpeljavo splošne vojaške službe, da so morali vojake na nje poslati. V Hiniti se je včeraj brala črna maša v cerkvi sv. Petra za ranjcega cesarja Ferdinanda z kardiualsko asistencijo na papeževo željo. V Milanu se meseca oktobra snideta Victor Emanuel in cesar Viljem. S karli*tičnvyai bojišča se poroča, da so Alfonzovi vojaki ujeli na Železuiškej postaji v Heudsve očeta Don Karlosovrg«, ter ga odpeljali v Bavonue. Karlisti so v San Gonedi postavili novo baterijo proti San Sebastijanu. Francoski vojni parnik „Ori- flamme" je priplul pred slednje mesto, da varuje tujce. Mej členi karlistične junte v Biskaji je nastal razpor. Vladna armada v poslednjem Času pogumneje postopa proti tem jeznvitovskim kohortam. Dopisi. Z IHi il it Ju 6. jul. [Izv. dop.] 27 leti je zapustil cesar Ferdiuand L Dunaj živ, včeraj se je vrnol vanj mrtev. Razbur veseljem in gromovitimi „eljenu-klici, da se je zbornica tresla. Osobna dobroti j ivost cesarja Ferdinanda je bila neomejena. Previdnost višja mu je toliko darov odrekla, nij imel potomcev svojih in bil je vedno bolehen, ali en dar, najplemenitejši dar mu je obranila, dala mu je krasno, dobro in plemenito sreč! Torej nij bila ta navadna ceremonija, da so sreč njegovo posebej izpostavili v srebrnej posodi, to srcć, polno dobroto in ljubezni do vseh ljudij, ki so ga pomoči prosili in kar je v Avstriji pri vladarjih nenavadno, polno blagodarne pravičnosti k vsem njenim narodom brez razločka. Mnogo je tudi po Slovenskem cerkva, katere je bogato obdaril in pogorelcem pomagal. Za pražke revne je v oporoki zapustil 200.000 gold. Torej nij čada, da so ga hvaležni narodi njegovi še prej, nego je prestol za- pustil, imenovali „Dobroti jivega." To ime 80 mu nadeli najprve moravski stanovi v nekej adresi, ki se je do denes in se bode obranilo v zgodovini našega cesarstva na vse veke. Dunaj je obsipaval kar z dobrotami. Ali moral je pred »hvaležnimi" Dunaj C-a ni 1. 1848 dvakrat bežati v tiroDke hribe, zapustiti je moral grad svojih prade-dov, dokler nij našel pokoja na slovanskih tleh v Olomuc' in pozneje v slovanske j Pragi, katero do svoje smrti nij zapustil več celih 27 let. Ker se je preselil cesar Ferdinand v „zlato Prago," postalo je to Btaroslavno meHto zopet krasneje, živejše in obdano z večjim leskom. Kraljevski grad, ki jo bil od Fer-dina nda I. do Rudolfa II. ponosna rezidenca čeških kraljev ali do Ferdinanda II. opnščen, vrnil se je zopet k svojemu prvotnemu na-menn. Vsak dan so vojaki prišli z godbo in zastavo na glavno stražo pred kraljevski grad, kakor je to navada na Dunaji. Godba vojaška je na to zaigrala nekoliko Straus-Rovih valčkov, kar je starega cesarja vidno zanimalo, kajti vedno je smehljaje se kimal z glavo, sede v pogibljivem stolu pri oknu. Celo eno uro pred svojo smrtjo si je dal zaigrati na glasovira neko simfonijo od Haydna, dokaz, kako je ljubil milozvučno muziko. Pražanje so ga čislali in spoštovali močno; kadar je obiskal češko gledališče s svojim bratom v cesarskej loži, zadoneli so vselej gromoviti „Slava-"klici. Navadno se je vozil le z 2 konjema. Toda, kadar se je vsako leto 1. maja v celem svojem lesku pripeljal v „Stromovko", (pražko šetališče zvunaj mesta) kar je bilo takozvani dunajski „Praterfabrt" ,.en miniature", v odprtej ekvipaži, spreletel je sivo obraščeuo obličje starega Ferdinanda, li političke solidarnosti, zašto, da praznom vikom zaustavljamo svoj nutarnji i politički razvoj?" Tudi nam je poznana ta zadeva, tudi mi vemo za strahopetni beg jed neg a „vodjev" slovenskega naroda, dr. Coste iz Ljubljane v Kamnik pred hrvatsko deputacijo, prišedšo v zadevi, katero „Obzor" napominje, v Ljubljano. Mi smo to strahu petnost uže zdavnaj sodili, ter jo tudi denes obsojevarao. „Obzoru" pa rečemo, da je slovenski narod brezpogojno iu breziz-j eni no za zedinjenje s hrvatskimi brati, nakar bito zedinjenje tudi preko Uudim-Pešte šlo! Naš narod posebno v tein zedinjenji vidi jeden naj glavnejših pogojev in poroštev svojega bodočega obstanka. Materijalne in duševne koristi, kupčija in obrt, naj bližnje sosedstvo, vsakdanje ob*enje, vse to nagnjeva naš narod k narodu hrvatskemu, in narobe hrvatski narod k našemu. Sicer pa mislimo, da se zedinjenje Slovencev s H'.-vati ne bi dalo lahko potem Budim-PeŠte izvesti. Magjari sami tega ue hote. V dokaz tega tukaj malo prigodbico. Leta 1868, ko je uredba avstro-ogerske monarhije vse zanimala, ko so avstrijski Nemci v „zvvangslagi" in Magjari v vsegamogočnosti bili, ko so si mogli iz telesa Avstrije cele kose vrezati, šlo je nekoliko odličnih Slovencev k Kauchu, ter ga vprašali, da-li bi umestno bilo, in da-li bi mogli Slovenci na magjarsko pomoč ni Suniti, če bi se na Slovenskem začelo agitirati za prikloplje.nje Slovenije na ogersko polovico monarhije? Hauch se je glede tega v Budim-Pešti vprašal, in magjarski odgovor je bil, da ne. Če pa hrvatska narodna stranka deues, pri drugih okolnostih, zlasti pa leta 1877 pri reviziji finančne nagodbe mej Avstrijo in Ogersko posredovanje mej Slovenci in Magjari prevzame, dobro ! Slovenske simpatije bodo se spet k njej obrnile, dokler pa Slovenci ne bomo nič videli, kar bi nas s hrvatsko narodno stranko v dotik dovelo, ostanejo naše simpatije v tabora hrvatske narodne opozicije, ki v svojem programu tudi nas objema. Poleg našega mnenja je hrv. narod, stranka z revizijo nagodbe svoj alfa in svoj ornega izrekla. Okamenela je, nemogoča niti naprej niti nazaj. Hrvatska narodna stranka treba svežne, presne krvi, Se hoče zopet oživeti, in za akcijo, kakoršna je čaka leta 1877. zmožna biti. SvežoBt in presnost pa more samo iz strauke narodne opozicije v sebe srkuiti, in zato ne bi bilo blaženi smeh, ko ga je tu na tisoče zbranega ljudstva spoštljivo pozdravljalo, kar se je imel pisec teh vrst priliko sam prepričati. V poletnem in jesenskem časa je rezidiral v BVojem gradu v Ploškovicib ali pa v Zakn peh. V poslednjem času je vedno dremal in bil uže za vuanji svet neobčutljiv. Avdi-jence nij dajal. Vsled tega so mu Opavci neko adreso poslali kar po pošti, ker ga nijso hoteli nadlegovati osobno. Ker je bil cesar Ferdinand I. posleduji kronani kralj Češki Ferdiuaud V. žaluje eda zemlja češka po vsej pravic , d >kaz, da je CO.OOO ljudij samo z dežele prišlo kropit umrlega kralja, ko je na mrtvaškem odru ležal. Nad gomilo njegovo žalujejo pat. tudi vsi drugi narodi avstrijski od Karpatov in Kerkonoških gora do boke kotorske, ter se strinjajo v molitvi: ..I >a, mu oče nad nami sveti mir, kakor ga je ljubil ta na zemlji do poslednjega izdiha!" S. napačno, če bi se mej tema dvema strankama, kakor na Ogerskem mej Daakovci in Tiszovci, fuzija naredila. ftomafce stvari. — (Ugovorna obravnava »Slovenskega Naroda.") V sredo je imel urednik „Slov. Naroda" pred ljubljansko deželno sodnijo obravnavanje vsled svojega ngovora zoper konfiskacijo tega lista št. 112, dopis „izpod Nanosa," ki govori za kmetski stan. Sodišče je bilo sestavljeno: dež. sod. svetovalec Leitmeier, predsednik, d. svetovalca Gariboldi in Pesjak, votanta, dr. Pe-tritseh, zapisnikar. — Zapisnikar prebere razloge, iz katerih je sodnija omenjeni članek konfiscirala, češ, da se v črnih barvah risa stanje kmetskega stanu, na drogej strani pak kaže na lehko stanje uradnikov iu tako ljudstvo na njih „santa," očita se uradnikom, da od davka žive, šunta se na fiuančne urade. — Urednik »Slovenskega Naroda," J. .Jurčič, ugovarja, da vsega tega, kar se v sodnijskih razlogih navaja, v Članku nij, ampak se samovoljno Buponira in napačno vklada. Kmetsku stanje se ne more z druzimi barvami risati, kakor s črnimi, ker je res ž alostno. To, kar se v članku pripoveduje, je sama resnica. Ne jednega kmeta v vsej deželi ne dobite, ki bi tega članka ne potrdil. Ce konfiscirate ta članek, morali bi vse kmete na Slovenskem konfiscirati, ker vsi enako mislijo. O članku samem obširnejše urednik nefie govoriti, ker je čul, da državno pravdništvo namerava tudi subjektivno tožiti ga, in torej, če je res, pride stvar in zagovor še pred porotnike. Ugovor nij zato vložil, ker bi bil upal vspeha, vendar nekoliko upanja morda še sm«. imeti, da bodo gospodje sodniki, ki so na ustavo prisegli, imeli pred očmi čl. 13. drž. osnovnih postav, o občnih pravicah državljanov, ki zagotavlja, da si sme vsak z besedo in pismom svoje mnenje izraziti, in ovrgli konfiskacijo. Državni pravdnik, dež. sod. svetovalec K o če v ar, obširno govori za krivost Članka, ki po njegovej misli ščnje na urad-uike. On pravi, da posebno v zadnjem času ima vsa slovenska žurnalistika, in posebuo „Slovenski Narod," namen iu cilj, uničiti veljavo gosposk, uradnikov itd. V tem članku se na vse uradnike ščuje. Na konci pa z besedo „sila kola lomi" še celo k uporu sunta. Svoboda tiska se ne sme jemati materijalno, nego formalno, po postavi. Sicer pa se mi zdi, da nij res, da bi tiskovne svobode ne bilo, kakor urednik »Slovenskega Naroda" in zagovornik tega članica pravi; pri prebiranji časnikov vidinio, da je veliko tiskovne svobode. Le pisati se mora, kakor se spodobi. Kritika je potrebna, ali mora biti pravična. Pri resnici se mora ostati. Kdor pa strastno piše, kdor strast širi, tak pisatelj ščuje iu ne zasluži tiskovne svobode. V tem obziru slovenska žurnalistika, Paviihi enako vejo Žaga, na katerej sedi. — Urednik Jurčič re, li-cira na nekatere nazore državnega pravd« mita. Odločno odbija nj egovo krivičenje, da bi slovensko novinarstvo, posebno pa „Slovenski N^rod," imel namen iu cilj, veljavo uraduikov podkopavati. Ako dtžavnt pravdnik naglasa posebno zadu;e čase, ima pui v mislih one tudi v deželnem zboru omjujc-vane volitve, pri katerih so nižji in višji uradniki postavne določbe z nogami teptali, nevedne ljudi goljufali in se je vsled tega v »Slov. Narodu" mnogo o njih pisalo. A to je bila vse resnica, saj sem več kot tridesetkrat rekel v svojem lista, da sleparije pred porotniki dokažem s 100 do 500 pričami. Na vse uradnike se nij nikoli ščuvalo; da pa ljudstvo tacih uradnikov ne more ljubiti in ne lepo o njih pisati in govoriti, ki ga pri volitvah varajo, to je naravno. — Ce državni pravdnik poklada v stavek: »sila kola lomi," s katerim konfiscirani članek končuje, tak pomen, kakor da bi se 8 tem slovenski kmetje na upor ščuvali, moram ngovarjati, da je tako razlaganje onega stavka napačno in posiljeno. Pregovor »sila kola lomi" ima mnogo pomenov, in tukaj, kjer kmetsk pisatelj toži o težavah svojega stanii, se lehko interpretira s pomenom: „t:e bo tako daljo šlo, poginemo," ali v tem smislu drngače. Nazori o svobodi tiska, kakor jih je državni pravdnik razvil, so pač izviral. Ako pa on pravi, da pri prebiranji Časnikov vidimo, da je še mnogo tiskovne Bvobode, moram pritrditi, da je to res, vendar samo pri prebiranji nemški h časnikov, le ti smejo pisati, kar hočejo ; slovenski časniki imajo le svobodo konfisciranja. Nadalje mi priporoča državni pravdnik, pisati, »kakor se spodobi." Nazori o tej »spodobnosti" so individualni, in ko bi jaz pisal za »Slov. Nar." tako, kakor c. kr. državno pravdništvo mćni, da se „spodobi," ue imel bi list nobenega naročnika izmej se-daujlh, druzib pa tudi ne, torej bi ga ne bilo. Državni pravdnik priznava, da je kritika javnih, torej tudi vladnih stvarij potrebna. Ali, kakor on to razumejo, bi morala žurnalistika vedno v „svitlih barvah" kritizirati, tudi ono, kar je črno. To pa nij nobena kritika. Na koncu vseh udarcev, katere mi je kakor slovenskemu novinarju c. kr. državni pravdnik dajal, je tudi „strast", katero mi v naglavni greh stoje. To je pa napačna doktrina. Strast nij greh, nego krepost. Kdor nema strasti, ta nema 1 j u-bezni, kdor za svoje sveto prepričanje ne more strasten postati, ta tudi ne ljubi stvari, za katero je poklican delati. V tem smislu jaz rad priznani, da sem strasten in kljubu očitanju drž. pravdnika si to na Čast štejem. Kaznmeje se, da je bila po končanoj obravnavi navzlic VBemn ugovarjanja konfiskacija ipak potrjena. Kaj druzega ugovar-jalec tudi nij pričakoval. — Dodajemo še to, da je pred začetkom ugovora, urednik tega lista, eklicevaje se na 163. k. p. zanikaval zakonitost sodišča, ker zapisnikar, dr. Petrič nij zmožen slovenskega jezika, v katerem se obravnava. A i to brez uspeha. — (G. Pernišek,) bivši podnčitelj v Ljutomeru, vrl narodnjak, ki je tudi naš prostovoljni sodelavec bil, naredil je 7. t. m. v Zagrebu v hrvatskem jeziku izpit za narodne šole na Hrvatskem, kjer bode odslej kot učitelj sodeloval. Da si tako izvrstno muc neradi pogrešam« v sloveuskej domovini, kjer značajnih narodnih učiteljev manjka, ve-i.ii nas, da se je izselil vsaj mej brate, a ne mej Nemce, kakor drugi neki. — (Toča.) Vtorek G. julija po polu due se je toča vsula ua vzhoduji strani Pohorja pri Slivnici in lločah in zelo pobila. Tudi od Spielfelda črez Arnož do Ivuice jc toča tisti dau veliko škode napra- vila. Po noči 6. julija pa je potolkla t Laporjah in IloČnici pri Slov. Bistrici. — (G. dr. Jan, Šlander,) vsega zdravilstva doktor, seje kakor praktični zdravnik v Slo venske j Bistrici naselil. — (G. dr. Kergmau,) vsega zdravilstva doktor, naseljuje se v Zave i na mestu g. dr. Sadnika, kateri gre v Ptuj. jPOKlllll€». Dopis iz Cerknice v „Slov. Narodu" št. 147. od 2. julija t. 1. je naredil tu tako raz burjeuost in pozornost, da sem namenjen tu nekoliko to zadevo pojasniti, ker se stvar mene kot pri krsta stoječega, največ tika. Stvar se je godila sledeče s Ko sem z g. botro in otrokom prišel v drugo v cerkev, pošlje g. dekan cerkovnika po mene, naj pridem v zakristijo, ker bi rad govoril z menoj nekoliko besedij. Kaj posebnega ne sluteč, grem v zakristijo, ter dobim g. dekana samega. Tu mi naenkrat pravi to le: „Kaplan g. Erker mi je pripoveda), da Vi ne verujete v papeževo nezmotljivost. Torej Vas prosim, povedite mi je li to res?" To vprašanje bilo je tako nepričakovano, da sem stal na mestu ves osupnen. Na to odgovorim: »Mislim g. dekan, da nijsem tu pri izpovedi, ter naznanjam, da nijsem na to pripravljen; splob če me pa tako vprašate, Vam odgovarjam, da ne verujem v papeževo nezmotnost, ker mislim, da je tacih ljudij jako malo na svetu." — »Potem pa" — pravi g. dekan, — »ne spadate več v katoliško cerkev, ter Vas k predstojećemu kistu ne smem pustiti za botra." — Na te besede, se g. dekanu poklonim, ter odidem z g. botro in babico. V pojašnjenje moram to le Še naknadno omeniti. Najprvo omenjam, da v nezmotnost papeževo v tej obliki in smislu, kakor me je g. dekan vprašal, ne verujem niti jaz niti on sam, da celo papež ne. Ko bi bil g. dekan mene vprašal, verujem li v papeževo nezmotnost v tem smislu in tej obliki kakor jo je postavil cerkveni zbor v Kima za dogmo, bilo bi vprašanje vse drugačno a tu nij mesto, to ne stavljeno vprašanje odgovarjati. Na ta način pa, kakor mi je g. dekan kar stavil vprašanje, ne bi bil odgovoril nihče drugače, celo pater lieka ne. Kar se pa tiče denuncijacije prepobož-nega g. kaplana Erkerja, moram Še celo do-godbico z sledečim pojasniti. Necega dne sva sedela z omenjenim kaplanom v krčmi pri steklenici piva pogovarjajo se prav po domače, kar preideva v pogovoru na vprašanje o papeževej nezmot-nosti, ter rečem : »Nemogoče je trditi, da se papeži celo pri njihovih sklepanjih v kar-dinalskem zboru in ex cathedra, nijso nikoli motili, in da bi ne bili ravnali zoper obseg in smisel svojih papežskih ukazov, ter slednjih ne preklicali. Tu le en izgled izmej množili: Papež Klement XIV. je v svojem pismu »Dominus ac redemtor noster .... dne 21. julija 1773 ukazal, odpraviti za vse veke red jezuitov, ter se je isto tako tudi zgodilo po celem svetu. V tem papeževem ukazu so natančno omenjeni uzroki, ki so napotili papeža k temu koraku. Papež Pius Vil. je pa z pismom: »Solicitudo omnium" od 7. avgusta. 1814 ta red zopet obnovil. Jasno je torej kakor beli dan, da se je motil ali Klement, ki je red odpravil za vselej, ali pa Pius, ki ga je zopet vpeljal". Pri teb besedah, vidno nij bilo pobožnemu g. Erker j u kaj prijetno, ter je rekel častitljivo, da nij navajen v krčmi pogovarjati se o tacih svetih rečeh, torej se nijsva več zmenila o tej zadevi. Vrh tega pa mislim, vsled citiranega historičnega dogod-jaja, da se vprašanja, če verujem v papeževo nezmotnost v smislu slednje proglašenega do gma ali ne, niti dotaknil nijsem. Vendar me je pobožni g. kaplan Krker pozneje ova-ladajatelj id nredmk Josip Jurčič. dil g. dekana, češ, da ne verujem v dogmo poslednjega cerkvenega zbora in da ne smem biti pripuščen k cerkvenim obredom, kar je naš dobri in pobožni, ali nekoliko odvisni g. dekan tudi za dobro izpoznal, ter tako tudi slednje storil, pri tem pa tako nespametno postopal in tako nespretno stavil svoja vprašanja, da mora sam izprevideti svojo brez-taktuost, ter pri le nekolikem premišljevanji priznati: uajverniši katoličan bi ne bil drugače mogel odgovoriti. Ako bi pa še sedaj tega ne izprevidel, mn tu javljam, da pri cerkvenem zboru v Rimu bi ne bil kot dogma postavil se odstavek: papež je sploh n ez m o ti j i v ! V Cerknici 4. julij« 1875. Adolf O b re z a. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Beralusciere i Barrr 2s let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila osdra-rlla tu prijetna zdravilna hrana, pri odraščonih i itrocih brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečino v ledvicah, jetiko, kašelj, nepro-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, Blaboati, zlato iilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujSanje, bledičico in prehlajenje; posebno so priporoča za dojeneo in je bolje, nego doj niči no mleko. — Izkaz iz mej 80.000 sprice-v iti zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. "VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicino na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svčtnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbolla, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castlo-»tuart, Markize do Brehan a mnogo družili imenitnih osob, bo razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja, Bonn, 10. jul. 1852. Bevalesciero Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna jo pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v valni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistib In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. W ur zor, zdravilni svetovalec in Člot. mnogo učenih družtov. Winchoster, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Kevalesciere jo ozdravila večletne 1 nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutntce in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James »horeland, ranocelnik, 96. polka Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. A ngelsteina. Borolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Kevalesciere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelatein, tajni smi i t. b veto valeč Spričevalo St. 76.921. Obergimporn, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki jo uže bolehal S tednov za nt rajnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Kevalesciere du Barry po polnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. Montona, Istra Učinki Kevalesciere du Barrv so izvrstni. Fer d. C lausb orger, c kr. okr. zdravnik. Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), nišo v „Berliner Klinische Wochenschrl it" od 8. aprila 1872 to le: „ Nikdar ne zabim, daje ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kevalenta Ara bica" (Kevalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, tor vedno bljuvalo, kar vsa zdravila uijso bila v stanu odpraviti; toda Kevalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih. Si. 7:<. Mi i. GoBpo vdovo Klemmovo, Dtisseldorf, na dolgoletnem bolehauji glave in davljenji. Št. 64.210. Jlarkizo de Brehan, bolehaje sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shuj sanji in hipohondriji. Št, 65.715. Gospodični do Montlouis na nepre-bavljeuji, nespanji in hujšanji. St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. OBkrb-aika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehauji dusnika, omotici i tiščanji v prsih. Si. 75.970. Gospoda Gabriela Tesnerja, slušatelja višje javne trgovinsko akademije dunajske, na skoro, brezu adej ni prsni bolečini in pretresu čutnic. St. 75.928. Barona Signuo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d. Kevalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter ae pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, gledč hrane. V plehasiih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., L funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 ran >ov 10 gold.. 12 fantov 2Q gold.. 24 fantov 36 gold.. — Sevaleaoierd-Biiouiteu v pušicah a 2 gold. 50 kr w 4 gold. 50 kr. — Bevalosoi jre-Chooo lafeta v prauo in v ploščicah k* 12 ta* 1 gold. 50 kr., 24 ta* 2 gold. "■' ' kr., 48 U« 4 gold. 50 kr., v prahu &a 120 ta* 10 >?oUL, *& 288 tke 30 golđ., - u 576 ena 36 gold. — Prodaje: Barry da P.arry & Comp. na !!>n« (tc.jl, WulHlseh^ass .i*. , v /Jahljuul Ed. st abr, v nik iz Litijo. — Murgelj iz Lašič. **rl n u li.- j : Diir iz Dunaja. — VVohrban iz Celja. — Reichonbach iz Dunaja. — Baurnicat iz Reko. — Friihlih iz Dunaja. — Onderka iz Idrijo. Glas iz Dunaja. — Goslet iz Trbovlja. — Fipka iz Dunaja.__ AjixMJj*j»ki.u utftraet 8 julija (Izvirno tolegrafiono porodno.) -...urni rtrž. dolg v nankovoih . 71 gld. — kr. Enotni drž. dolg v srebrn , . 78 - 10 , 1360 drž, posojilo.....112 „ 70 Akcije narodno banko . . 9