ACTA HISTRIAE • I I • 2003 - 2 
prejeto: 2003-09-24 UDK 352.085:81'24Ci.2(450.36=863)(094.5.07) 
DVOJEZIČNO POSLOVANJE KRAJEVNIH UPRAV iN DOKLADA 
ZA DVOJEZIČNOST 
Walter COREN 
IT-34018 Trst, Botjunec 260 
e-roail: wkoren@ltbero.it 
IZVLEČEK 
Iz prispevka je razvidno, da predstavlja predpogoj za zagotovitev dvojezičnega 
poslovanja uprav znanje slovenščine s strani uslužbencev. Tu je pomembna t. i. 
"doklada za dvojezičnost", se pravi dodatni denarni prejemek, kije na državni ravni 
predviden v korist uslužbencev, ki zagotavljajo dvojezično poslovanje krajevnih 
uprav do povsem dvojezičnega poslovanja pa ne prihaja v nobeni zamejski krajevni 
upravi. Od leta 1987 doklado za dvojezičnost redno prejemajo uslužbenci javnih 
uprav v Deželi Âosta in Tridentinska - Gornje Poadižje, uslužbenci, ki delujejo v 
zamejskih krajevnih upravah in omogočajo, z znanjem slovenščine, vsaj delno 
dvojezično poslovanje le-teh pa so doslej ostali brez vsakršnega priznanja. Proble-
matika sega v leto 1988, ko je prišlo do prizivov na Deželno Upravno Sodišče iz 
Trsta, ki je leta 1994 sprejelo priziv doberdobskih in leta 1997 štverjanskih usluž-
bencev, Dežela pa. je dalje vložila priziv na Drža\>rti S\>et, ki je aprila 2003 razveljavil 
prejšnji razsodbi. Vprašanje dodelitve doldade za dvojezičnost ostaja vsekakor 
odprto. 
Ključne besede: Slovenci, Italija, narodne manjšine, materinščina, temeljne pravice, 
javna uprava, občinski statuti 
BILINGUAL ADMINISTRATION BY LOCAL AUTHORITIES 
AND SUPPLEMENTARY ALLOWANCES TO THEIR CIVIL SERVANTS 
FOR BILINGUALÏSM 
ABSTRACT 
The article explains why there is no absolute bilingual, administration, in any 
cross-border local authority. The problem is that a precondition for the acquisition 
of a bilingual administration is the civil savants' knowledge of Slovene. In such a 
case, the so-called "supplementary allowance for bilingualism " plays an important 
2 2 3 
ACTA HIS TRIA E • 11 • 2003 • 2 
W a t a COGENS: DVOJEZIČNO POSLOVANJE KRAJEVNIH UPRAV IN DOK LAD A ZA DVOJEZIČNO ST. 225-228 
part, providing for additional income, as proposed on the national level, for civil 
sen'ants, so that bilingual administrations can function at the level of local councils. 
From J987, such allowances have been regularly received by the civil ser\<ants 
working in the provinces of Aosta and Tridentino - Gorrije Poadizje; while the civil 
servants employed, by the cross-border local administration, where they are able with 
their knowledge of Slovene to at least partially handle bilingual local affairs, have 
still not received these allowances. This pressing issue dates back to the year 1988, 
when appeals were made to the Provincial Administration Court in Trieste, and was 
revisited in 1994 by the Doberdob civil servants, and again in 1997 by the civil, 
servants of Steverjan (S. Floriano). An appeal was finally lodged in The Senate, 
which in 2003 annulled the previous two arbitrations. The issue of granting sup-
plementary allowances for bilingualism certainly remains open. 
Key words: Slovenes, national minorities, mother tongue, basic rights, public admi-
nistration, municipal statutes 
Iz anaiize Statutarnih določi! posameznih krajevnih uprav izhaja, da je samo v 
nekaterih manjših Občinah na tržaškem in na goriškem, ki so poskrbele za popol-
nejšo stopnjo zaščite slovenskega jezika, priznana občanom slovenske narodnosti 
pravica, da se v materinem jeziku obračajo, v pismeni ali ustmeni obliki, do uprave 
in v istemu jeziku prejmejo tudi odgovor. Iz pregleda upravne prakse je razvidno, da 
prihaja do doslednega izvajanja omenjene pravice, medtem ko je - nasprotno - tekst 
sklepov, odločb, odredb, pogodb in drugih upravnih aktov, k i j ih sprejemajo pristojni 
občinski organi ponavadi.izključno v italijanščini. Lahko potemtakem trdimo, da do 
povsem dvojezičnega poslovanja ne tačas prihaja v nobeni zamejski krajevni upravi. 
Predpogoj za zagotovitev dvojezičnega poslovanja uprav predstavlja znanje slo-
venščine s strani uslužbencev. Pri tem moramo podčrtati, da edinole Statut Občine 
Dolina vsebuje zelo jasno določilo (člen 16/3), po katerem morajo ''občinski funk-
cionarji, uradniki in delavci obvladati slovenski jezik glede' na razne funkcionalne 
kvalifikacije". Iz tega izhaja obvezno znanje slovenščine s strani vseh občinskih 
uslužbencev; raven siednjega pa je prilagojena službenim nalogam posameznika. 
Ostali Statuti navedenih Občin vsebujejo manj obvezujoče formulacije. 
T.i. "doklada za dvojezičnost" je dodatni denarni prejemek, ki je na državni ravni 
predviden v korist uslužbencev, ki zagotavljajo dvojezično poslovanje krajevnih 
uprav. Na osnovi 60. člena O.P.R. št. 268 z dne 13. maja 1987, s katerim je bila 
odobrena zadevna kolektivna delovna pogodba, doklado redno prejemajo uslužbenci 
javnih uprav v Dežeii Aosta in Tridentinska - Gornje Poadižje za poslovanje v ita-
2 2 4 
AC I A HISTRIAE • 11 • 2003 • 2 
Waira-COREN: DVOJEZIČNO POSLOVANJE KRAJEVNIM UPRAV IN' DOlvLADAZA DVOJ EZIČ KOST, 233-21? 
lijanščini in francoščini oziroma nemščini. Uslužbenci, ki delujejo v zamejskih kra-
jevnih upravah in omogočajo, z znanjem slovenščine, vsaj delno dvojezično poslo-
vanje le-teh pa so doslej ostali brez vsakršnega priznanja. 
Problematika sega v leto 1988, ko je Občina Doberdob odobrila sklep, s katerim 
je odredila - sklicujoč se na omenjeni člen O.P.R. št. 268/1987 - dodelitev dokiade 
za dvojezičnost v korist občinskih uslužbencev. Deželni nadzorni organ (t.i. "Comi-
tato regionale di controllo") je razveljavil sklep, češ d a j e Občina s sprejetjem sled-
njega prekoračila lastne zakonsko dodeljene pristojnosti, v kolikor ne obstaja nobeno 
pravno obvezujoče določilo, ki predvideva dvojezično poslovanje v upravah Dežele 
Furlanije-Julijske Krajine. Do negativnega zadržanja deželnega nadzornega organa je 
prišlo tudi v odnosu do Občine Števerjan, ki je ukrepala podobno kot doberdobska 
Občina. Zainteresirani uslužbenci obeh krajevnih uprav so proti razveljavitvenemu 
odloku predložili ločena priziva na Deželno Upravno Sodišče iz Trsta. Slednje je z 
razsodbo št. 2S3 z dne 15. julija 1994 sprejelo priziv doberdobskih uslužbencev in z 
razsodbo ŠL 725 z dne 9. oktobra 1997 sprejelo tudi priziv štverjanskih uslužbencev. 
Obe razsodbi vsebujeta razčlenjeni pravni utemeljitvi. 
Dvojezične cestne oznake v občini Dolina 
Segnali stradali bilingui nel coniune di San Dorligo della Vedle 7 Dolina 
2 2 5 
ACTA HISTRIAE • I l • 2003 • 2 
Wahev CORER DVOJEZIČNO POSLOVANJE KRAJEVNIH UPRAV i« DOKLADAZA DVOJEZIČNOST. T B - r m 
Vendar je proti obem odločitvam Deželnega Upravnega Sodišča vložila Dežela 
preko Državne advokature priziv na Državni Svet. V prizivu proti razsodbi, ki je 
sprejela stališče doberdobskih uslužbencev, je -- med drugim - dobesedno zapisano, 
da dodelitev doklade za dvojezičnost v korist uslužbencev omenjenih Občin ni do-
pustna, v kolikor v Statutu (ali v pravilnikih) ni predvideno obvezno znanje slo-
venščine za vstop v službo in v kolikor je predvideno mesto prevajalca, ki ne bi bilo 
potrebno v sklopu (resnično) dvojezične strukture. Državni Svet je z razsodbama št 
3027 in Št. 3028 z dne 8. aprila 2003 v bistvu osvojil negativno tolmačenje Državne 
advokature in dokončno razveljavil obe zgoraj omenjeni razsodbi. Sodniki Držav-
nega Sveta sicer navajajo, da bodo zainteresirane krajevne uprave lahko v bližnji 
prihodnosti uvedle obvezno dvojezično poslovanje na osnovi državnega Zakona Št. 
38/2001 (t.i. "Zaščitni Zakon"). Pogoj za dodelitev doklade za dvojezičnost so uprav-
ni sodniki na vsak način evidentirali v predhodnemu preverjanju znanja slovenščine s 
strani uslužbencev, za kar je potrebna uspešna izpeljava ustreznega natečaja (v ko-
likor do slednjega ni prišlo že ob preverjanju pogojev za vstop v službo). 
Podčrtati moramo, da se razsodbi Državnega Sveta vsekakor nanašata na pravno 
in stvarno stanje, ki je obstajalo leta 1988, Od takrat je prišlo na področju delovanja 
krajevnih uprav do korenitih sprememb in do zakonskega priznanja avtonomije 
slednjih, tudi v zvezi z možnostjo sprejemanja Statutarnih določil v korist dvojezič-
nega poslovanja. Avgusta leta 2002 pa je stopila v veljavo nova deželna kolektivna 
delovna pogodba za uslužbence krajevtuh uprav, ki v 82. členit priznava dodeljevanje 
doklade za dvojezičnost "... v isti meri in pod enakimi pogoji, ki so predvideni ... v 
Deželi Tridentinska - Gornje Poadižje". Člen je bil vključen v pogodbo v zadnjem 
trenutku, po dolgih in težavnih pogajanjih. Njegovo konkretno izvajanje utegne biti v 
Številnih zamejskih Občinah vprašljivo prav zaradi neobvezujočih formulacij, ki so 
bile vključene v Statute v zvezi z dvojezičnim poslovanjem. Vprašanje dodelitve 
doklade za dvojezičnost ostaja potemtakem odprto. 
Dvojezični občinski žig 
Timbro comunale bilingue 
2 2 6 
ACTA ff [STRIAE > 11 • 2003 • 2 
Walter COREN: DVOJEZIČNO POSLOVANJE KRAJEVNIH UPRAV IN DO K LADA ZA DVOJEZIČNOST. 323-228 
Odločilni impulz lahko tačas sprožijo - ob upoštevanju nakazanih pogojev - prav 
zainteresirane občinske uprave. Za razrešitev vprašanja bodo morale slednje 
predhodno odobriti ustrezna izvršilna pravila. Ob upoštevanju ne prav zadovoljivega 
stanja javnih blagajn se pri tem postavlja tudi problem iskanja potrebnih denarnih 
sredstev. 
FUNZIONAMENTO BILINGÜE DELLE AMMINISTRAZIONI LOCAL! 
E INDENNITA DI BILINGÜISMO 
Walter COREN 
ÍT-34018 Trst, Boíjijnec 260 
e-maii: wkoreri@libero.it 
RIASSUNTO 
Da un 'analisi delle disposizioni statutarie delle singóle amministrazioni loccdi si 
evince che solíanlo in alcuni comuni minori delle province di Trieste e Gorizia si é 
provveduto ad un livello piu. ampio di tutela della lingua slovena riconosc.endo ai 
cinad.ini di minoranza slovena il diritto di rivolgersi al.le autoritá amministrative 
nella lingua materna, sia in forma scritta che in quella órale, e ricevere dalle stesse 
anche la risposta in detta lingua. Dalla prassi amministrativa e evidente che si e in 
presenza di una coerente att.ucLi.ione di tale diritto, mentre le delibere, le disposizioni, 
le ordinanze, i contratti. e gli atti aniministrativi in genere adottati dai competenti 
organi comunali risultano redatti normalmente solíanlo in lingua italiana. Perianto 
si puó affermare che in nessuna amministrazione lócale vi sia un completo funziona-
mento "bilingüe". II presupposto indispensabile per assicurare un tale funzionamento 
é la. conoscenza della lingua slovena da parte dei dipendenti. In mérito a ció soltanto 
lo Statuto del Comune di San Dorligo della Valle - Dotina contiene una disposizione 
molto esplicita, secondo la quede tutti i funzionaií, impiegati ed operai devano 
conosc.ere la lingua slovena in relazione alie varié qualifiche funzionali. Ne discende 
l'obbligcttoríeta della conoscenza della lingua slovena da parte di tutti i dipendenti 
comunali; il livello di conoscenza é pero rcipportato alie mansioni svolte dai singoli 
dipendenti. Gli altri statuti comunali contengono una formulaiione meno im-
pegnativa. Di rilievo appare la cosiddetta "indennita di bilingüismo ", vale a diré un 
compenso aggiuntivo previsto a livello nazionale afavore dei dipendenti che garan-
tí se ono il funzionamento bilingüe delle amministrazioni local, i. In base ail'art. 60 del 
D.P.R. 13 maggio 1987, n. 268 con il quale é stato approvato il contratto collettivo 
nazionale di lavoro, Vindennita viene percepha regolarmente dai dipendenti delle 
amministrazioni locali nelle regioni Valle d'Aosta e Trentino-Alto Adige, nelle quaíí 
l'attivita amministrativa si svolge in lingua italiana e - rispett iva mente — francese o 
2 2 7 
ACTA HISTRÍAE - 1 1 » 2003 • 2 
W a l w COREN: DVOJEZIČNO POSLOVANJE KRAJEVNIH UPRAV [M DOK LADA ZA DVOJBZIČNOST, 
tedesca. l dipendenti dalle amministrazioni loccdi del Friuli-Venezia Ginlia che con 
la propria conoscenza de lia. lingua si oven a ne rendo no possibile almeno in parte i I 
funzionamento bilingüe sono invece rimasti futo ra pñvl di qualsiasi riconoscimento. 
La problemática é stata sollevata nel 1988 dai dipendenti del Connine di Doberdó 
del Lago •• Doberdob e successivatnentc da quelli del Cotnune di San Floríano del 
Collio - Sm >erjan, i qualli hanno preséntalo rícorso al Tribunale amministrativo 
regionale di Trieste, che nel 1994 con la sentenza n. 283 ha accolto il rícorso dei 
primi, e nel 1997 con la sentenza n. 725 quellopresentato dai secondi. !M Regione 
Friuli-Venezia Ginlia aveva presentato a sua volta rícorso al Consíglio di St.ato che 
con le sentenze n. 3027 e n. 3028 dell'aprile 2003 ha annullato ambedue le 
sammenzionate sentenze del TAR. I giudici del Consiglio di Sicito rílevano che le 
ammi.nistraz.ioni locali interessate potranno in un prossímo futuro introclurre il 
funzionamento bilingüe in base alia legge nazíonale n. 38/2001 (la cosiddetta legge 
di tutela della minoranza slovena). II, problema deü'assegnazione delí'mdennitá di 
bilingüismo rimane dunque apena. Nell'agosto del 2002 é éntralo in vigore il nuovo 
contralto coliettivo regionale di lavoro dei dipendenti degli enti locali che all'art. 82 
prevede la corresponsione della stessa. Un impulso decisivo per una soluzione 
positiva del problema poirebbe in questo momento provenire dalle amministrazioni 
comunali interessate, tenendo conto dei. vari presupposti delinead nelle cítate 
sentenze del Consiglio di Stato. Le amministrazioni dovranno d.apprima approvare 
adeguate norme attuative. Si pone inoltre il problema del reperimemo deñe-risorse 
economiche all'uopo necessario. 
Parole chiave: sloveni, Italia, minoranze nazionali, lingua materna, dtritti fonda-
mentali, pubblica amministrazione, statuti comunali 
2 2 8