Jatramla lxda|a. 450. iteoilho. V UuMjMl, v jredo, dne U. decembra 1910. Crna 4 vinari«. Letnlk xun. Jutrania Udala w L|nblluU: ¥#e leto...............K 12 — đ>1 leta............... t> 6'-- CiUt leta................. 3*-- ni inesec.............. „ 1*10 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vražja. Uredništvo: Knaflovi ulica št. 5, (\ pcitličjn leva), teleffti it 14. Iihaja ¥sak dan zjutraj. PMUifuii itevllka 4 vbuur|«. bisera ti: 65 mm široka petit vrsta 14 vfn. Pri večkratnl inserdjl po dogovoru. Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročniae se ne ozira. J«traa|a ft**a}a pm p*iU &a A vstro-Ogrsko: vte leto...............K 18 — pol leta...............„ fratri leU . . .............„ 4 50 na mesec...............„ 1*60 Za Inozemstvo ćelo leto..........,28 — Upnviiitvo: Kuflovt ulica 5, (spođaj, dvorište ievu), telefon št.85. Slajnovejšo vostL — Brzojavna In telefonska poročlla „Slov. Narodu". MLMSTKSKA KRIZA, Splošna situacija. S. — DuiK'j, 14. decembra. Na /auiaj volja položaj oi'ieijahio še vodno za tako zamotan in neja^en kakor včeraj, toda v prostorih posa-meznih državuozborskih kiubov so sl» tokom zadnjih diii že vršilo obšir-ne dtbate, katorih rezultat jo ta, da so si posamezne stranko žo preče j na jasnom glede njihovoga stališča na-pram sedaiijemu provizornomu kabinetu, kakor tmli glede njihovoga stališča napram bodočemu ministr-stvu in da so se v posamoznili klubili že precej določnu iskristaliziralo temeljne crte za njihovo nadaljnje ih>-stopanje. Slovenski klerikalei. Najeiiostavnejše so si pač mislili reŠitev cole zadeve slovenski klerikalei. Dr. Šusteršič in dr. Korošoc nimata nikakega zaupanja vec v se-danji parlament — vsaj izjavi jata tako — in smatrata za ediiii lok ob->toječe krizo razpust sedanjega parlamenta. Lo iz to£ra stališča so more presojati tud i včerajšnji poskus kle-rikalcev razbiti proračunski odsek in današnju klerikalno akcijo, da naj bi so zoj>et nadaljevala v proračun->kem odseku ona obstrukcijonistična taktika, ki je privedla v Juliju kleri-kalce do velikoga poraza. Ta klerikalni sistem ruvanja proti se1 danjemu državnomu zl>oru pa more temeljiti le v želji klerikalcev. izjMMlkopa-ti doma na Slovenskem še kolikor inogoče noljubih jini nasprotnikov. nai>raviti n. pr. sedaj v Ljubljani jm)-ložaj še bolj kompliciran, ker bi tam zadele kar nakrat tri \ olitve, nam-reč inestne, deželno- in državnoz Ih irske, napredno stranko, ki se je ravno komaj izmotala iz svojih notranjih >I»)ro\. kakor tuđi na (»štalom Slovenskom, n. pr. na Štajorskom dvor-nega svetnika dr. Ploja in morda tuđi drž. poslanca Robloka. To ruvanjo slovenskih klerikaleev proti obstoju sedan.jvpra parlamenta, ki ima edino le ravnokar označeni nainen, pa s<> končno uvideli tud i Cehi in je našlo pri njih odpor ter je utrdilo tuđi od-l»or »Zve'/e južnih Slovanov«. Se pred sejo in šestankom skupnoga jugoslovanskega visokošolskega klu-}>u je bilo jasno, da so se slovenski klerikalei do dobroga informirali o naziranju, ki prevladuje med Ćeli i, in da so slovenski klerikalei s svojinu obskumiini na moram i že sa-ini pri sebi )M>gore]i. Seja skupnoga jugoslovan&ke|fa vi-sokofeolskega kluba. Seja skupnoga junosiovanskega visokoškolskoga kluba, ki je bila skli-<-ana suoči na r>. uro, p«k1 prodseoslau4*a Povseta, ni trajala niti eno uro. I*r<> forma sa* je sioer sprejel nazor, da smatra jufroslovan-ski visokošolski klub koniproinis, ki g"a #>e ^klenil pred dobrim t*4dnorn z ministrskim pred.s«Mln ikoni baronom Bienortom ^lede italijan-*ke^ra fakul-tetne^ra vp rasan ja, za ne volja ven, toda obenotn sse je turli sklenilo, da vi-bokiKk)lski klub no nainerava ovirati (Hl^roditve italijanskog-a fakultetnegu vprasanja iz obravmiv v proračunskom odsoku. Proračunski ođsek. Da st» ta sklop ju prosio vanskega visokosolsko^a kluba dol»ro razume, jo treba vedeti, ila je žo \ naproj olisto jal nainon, itaiijiiiisko fakultotno vprašanje odstaviti z dnevnoira roda v proračunskom odseku, kor inui proračunski otlsek le komaj dva ilui časa, da rosi v svojih sejah ]>rora-čunski provizorij. Xa dnevnom rodu sojo proračunskegn odsoka, ki se vrši danes popcddno ob 5. je sieer res kot prva točka iK>log- razpravo o pro-računskem provizoriju tmli debata o italijanskem fakultotno!n vprašanju, t(Hla večina namerava dati prvo točko z dnovnetra reda in niti poslane*/ Domšar no bo mo^rol dc^končati svojega v Juliju pričetejra obstrukeijo-nistično^ra govora. »Zveza južnih Slovanov«. Manj se da očitati taktiki te jupo-slovanske parlamentarne skupino. Včeraj doix>ldne se je v seji »Zveze južnih Slovanov« (»lišimo debatiralo i> političnom jK>ložaju. Glede stališča napraiii vsein vladnim strankam in na{>rain vladi se je uprotovilo sedaj za enkrat pt>j>olnoma rezervirano nazi-ranjo. Češke stranke. Knotni češki klub je šo v pravom trenotku začrtal po|xdnoina enoton taktični nnstop vseh čeških strank ter jo tako zasiiniral Cehom odločilen vpliv pri šesta vi nove vlade. Pred-sedstvo eiiotnepra češkoga kluba je imelo včeraj pop«»hine dvo uri traja-jočo sejo, katare rezultat 1m» danes v obliki referat;« predložen parlamentarni komisiji tejra kluba, ki se snide ob 10. do|K>I(hte k soji. Toliko je žo sedlaj gotovo, da bod(r Cehi zastopani brez ozira na to, ali se posreči češko-nemška spra1 na konferenea ali ne, vsaj s tremi ^vojinii zaupniki v no-veni kabinetu. Tekom tedna se lM>do vršile še vsakdanja posvetovanja enotne«ra čf-škog-a kluba ter se vsr taktičiK» po-stopanje Cehov [K>drobno slovniška reforma. Poslednje. da nninree smo-trajo tuđi Cehi )K)daljšajije i>osloviii-ške^a provizorija za potrebno, je nfijlw>ljši dokaz, kako i>f^K>lnoma so Cehi opustili vsako misel na kako obstrukeiionistično taktiko. Pa tuđi plede [>roraeunskejra provizorija ne bo sTo poy>olnonia jm> vladni želji. Proračunski provizorij 1k> namreč dovol.jen le za tri meseee in se iz nje^a crta 125 mi li jonsko po-sojilo. Opažati Pa .ie tuđi zbližavanje mnl Cehi in Poljaki, ki gotovo ne bo ostalo brez posledic. »Poljski klub«. V »Poljskem klubu« se vrše ob-širne politične debate. Ostentativno se |M)iidarja na poljski strani, da akcija Poljakov ni bila naperjona proti iniuistrskeinu predsednikii barunu Bienerthu, in poljski listi, zlasti kun-servativni, izražaju udkrito, da siiia-trajo Poljaki baruna Bienertha, kut za najbolj poklieane^ra predsednika tmli za bodoči kabinet. Krščansko - socijalnu frakcija v »Poljskom klubu«, katxsri načeluje pater Stojalovski, agitira zlasti za^ trgovinskoga ministra dr. Weiss-kirohnerja, za katerefra naj hi se za-vzel »Poljski klub«, da ostane še nadalje trgovinski minister, češ, da bi ne bilo oportuno, če bi Ceh zasedel to mesto. V svojih sklepih in izjavah je »Poljski klub« zoj>et jako previđen in jemlje marsikatero besodo nazaj, ki so jo izrekla iz njegrovih vrst v ]>reteklem tednu proti dosedanjemu kabinetu. Z ozirom na to se vzdržuje-jo tuđi vesti, da se je eesar jako oštro izrazil o tej taktiki »Poljskegra kluba«. Kršćanski soeijalei. Krščanski soeijalei igrajo vlogo ]K>sroostopaiije obeh jugoslovanskih parlamentarnih kiubov pred krizo, zlasti pa v dobi krize,izvojevalo mesta .Tugoslovana v novem ministrstvu. Danes se pa lab-ko trdi, da pri šesta vi novega kabineta J ugodio van i ne pridejo več v poštev, kar je pripisovati preidanski seji »Poljskoga kluba« je bila debata o političnom položaju odloženu. Ujločili pa so se kandidati za delegacije. Na (lali-ško odpade 7 delegatov, od katerih so prepuščali Poljaki le en maiulat Rusinom. V včerajšnji seji se jo zavzel poslaneo Stapinski, naj se da Rusinom še on mandat, tako da bi imeli dva. Ta pred log pa je večina od klonila. Položaj na Hrvaškem. B. — Zagreb, 14. decembra. Včeraj jMjpoldne se je vršila konferenca med zaupniki >rhsku-hrvuške koalicije ter kršćanskih socijaloev in Starčev ičeve stranko. Konferenca se je zlasti sukala okoli vpntšanja. kako naj se sabor konstituira. Konferen-ce se danes nadaljujejo. Reorganizacija »Slovanske Enote«. S. — Dunaj, 14. decembra. Danes do]K)ldne se vrši med predsedni-kom enotnega če.škegra kluba dr.Fied-lerjem ter načelni koma obeh jugoslovanskih parlamentarnih kiubov tir. Plojem in dr. Šnsteršičeni posve-t ovan je v zadevi reorganizacije »Slovanske Enote«. Od stop stajerskef^a namestnika. S. — Dunaj, 14. decembra. Naš dunajski iH>ročevaltv je izvedel, da štajerski cosarski namestnik jrrof Clary-Aldringt»n v naibližjem času odstopi in dn priđe na luejrovo mosto seodo že v najkrajšem času izgotovljeni. Imenik za prvi razred je že šesta vi jen ter ga je mestni magistrat te dni že predložit deželni vladi v pregled. Vse tor ej kaže na to, da bodo obeinske volitve preje, ka-kor se splošno pri čak uje. Sieer pa se je baje tuđi vladni koinisar na magistratu sam izrazil, da bodo volitve koncem meseca februarja ali zaeet-koma marca. Do volitev je torej kveejeni se dobre tri meseee. Ker l>o stran ka rskn borba pri teh volitvah ljutejša kakor je bila kdaj preje, je vsekakor zadnji čas, da pričnemo z intenzivna iu nadrobno agitacijo, ker se sieer lahko prigodi, da nam preje naši nasprotniki, ki že tedne in tedne tiho, a tein intenzivnije delujejo, izpodkopljejo vse naše ]>ozicije. Marljivo se pripravi ja jo na volitve ne samo klerikalei, marvee tuđi Nemci. Pretekli teden so imeli Xem-ei v kazini shod svojih zaupnikov, ki je trajal i>ozno v noe. Na tem shodu so izdelali natan-čen in podroben nacrt za agitacijo pri ohčinskih voiitvah ter sklenili, da iK)stavijo kandidate v vseh raz-redih. Vsem udeležeueem tega shoda se je zabiealo, naj takoj prično z vo-lilno agitacijo. Xa čelo volilne agitacije se je postavil dr. Bind-er, ki že zdaj pridno laži okrog volilk, da jih preparira za bližajoee se volitve. Tn-di nemški obrtniki so ž** na delu ter nabirajo materijal za volilno agitacijo. ^ Še aarilnejŠi kakor Nemei so kle-rikalci. Ti delajo na tiliein ie tedne in so najeli ćeli štab agitatorjev, da prepari rajo volilce za klerikalno stranko. V vsakem stanu i majo svoje agi-tatorje, ki neutrudno lazijo od vo-lilca do volilea. ne glede na to, ali je volil-ee naprednega ali klerikalnega mišljenja, ter sejejo nezaupnost proti napredni stranki. Pri svoji agitaciji se v prvi vrsti poslužujejo tega sredstva, da se la-žejo, ees, da je že sedaj toliko kakor gotovo, da napredna stranka v bo-dočem občinskem svetu ne bo imela več većine in da je vsled tega nespa- meten vsakdo, kdor bi hotel voliti napredno listino. Ni nam pač treba naglašati, da je to klerikalno govoričenje navaden volilni manever brez vsake podlace, zakaj eno je gotovo, da bo napredna stranka vkljub vsem mahinacijain od klerikalne strani in vkljub poinoči, ki jo bodo brez dvoma od vlade uživali pri volitvah klerikalci in Nem-ei, vzdržala znatno većino v bodočem mestnem občinskein svetu. Agitacija, ki so jo že sedaj razvili klerikalci za občiuske volitve, kaže, da bodo uporabili vse svoje sile in izrabili vsa sredstva, da bi spravili napredno stranko ob njen vpliv v mestni obcini. Sieer vedo prav dobro, da je ab-solutno izključeno, da bi si mogli pri-tlobiti absolutno većino v mestni zbornici, računajo pa na to, da bi se dalo eventualno doseći, da bi se napredna stranka dala potisniti iz al>-solutne v relativno većino, s čemer bi bila mestna uprava mogoča samo potoni kompromisov med posamez-nimi strankami. Da se te klerikalne kalkulacije ne izpolnijo, bo treba započeti tuđi na napredni strani s podvojeno volilno agitacijo. Res je sieer, da je napredna stranka že pred tedni pričela s pri-pravanii za volitve ter doslej skli-cala že več dobro uspelih shodov, toda to v danih razmerah, ko se bo bila tako oštra bitka, kakršne menda še ni bilo v sloveuskem javnem življenju, se ne bo zadostovalo za izvo-jevanje popolnega uspeha. Treba bo vsekakor pričeti s podrobno agitacijo, z agitacijo ]>o sta-novih in od moža do moža, od voiilke do voiilke. Posebno volilkam bo treba posvetiti največjo pozornost, zakaj prav na voiilke stavijo klerikalci naj več svojih nad. Res je sieer, da je med volilkami mnogo tercijalk ,ki bodo volile tako, kakor jim bodo zapovedali duhovni-ki, takisto pa je tuđi res, da pretežna večina teh volilk ni klerikalnega prepričan ja in da bodo le-te volile napredno, ako predčasno ne padejo v roke klerikalnim iigitatorjem. Vsekakor je torej treba, da se naprednjaki pravočasno organizuje-nio in pričnemo takoj z volilnim dododse-ku, je postal sedaj brez podlage, ker se je tozmlev-ni tnigovor sklenil s kabinetom barona Bienertha . . .« Kaj se to pravi, nam pač ni treba se razlagati. In vendar je Šusteršič strmoglavi! Bie-nertlia, čeprav ves svet ve, tla so Bienerthu zlomili tilnik s svojiuii za-htcvami glede vodocestnih zakonov Poljaki. Seveda »Slovence«, ki smatra svoje čitatelje za bačke, lahko na-tvezi svojim ljudem tuđi najniever-jetnejše bajke. Na koga se sedaj najbolj jeze klerikalci? Klerikalci bi najraje, da bi napredna stranka mirno držala roke križem, se nič ne brigala za bodoče obeinske volitve ter ravnodušno prepustila teren klerikalnim agitator-jem. Zato jih silno jezi, da prirejajo naprednjaki shod^, na katerih volil-ceni otlpirajo oči, kaj caka Ljubljano, ako bi jo zadela nesreča, da bi enkrat padla v klerikalne kremplje. Večini govornikov, ki nastopajo na teh sho-dih, klerikalci ne morejo blizu, ker so svobodni in neodvisni ljudje, dasi bi radi vse skupaj požrli na žlici vode, zato pa so se junaško spravili na mestnega tržnega nadzornika Ribni-karja, eeš, ta je mestni uradnik, temu pa lahko zaniašimo usta, saj vlada na magistratu vladni komisar. In posvetili so Ribnikarju v nedeljo ćelo zborovanje, na ka tereni je Štefe vihtel svoj bridki meč nad ubogim mestnim uslužbencem ter končno pretllagal to - le resolueijo: »Protestiramo j>roti agitaeiji mestnega uslužbenea Adolfa Ribmkarja. ki agitira za razpuščeno mestno upravo na način, ki se ne strinja z resnico in ima ćelo značaj hujskanja.« — Iz te reso!ucije ne zveni toliko protest, kakor pred vsem jiodla denuncijacija, s ikatero se hoče vplivati na vladnega komisarja, naj bi pre povoda 1 tržne-mu koinirtarju vsako politično delo-vanje. Kaj j>a politična, vsakemu dr-žavljanu zajamčena svrolK>da, ali ta ne velja za ljubljanske mestne uslužbencet Klerikalci so dali vitezu La&t'hanu rnigljaj, sikdaj snu rarlo-vedni, ako 1k) Lasciian res pade] tako nizko, da bi se pouižal na stalLsče klerikalnega lakaja. Narodna nestrpnost ncinškcga profesor ja. NTa I. državTii gimnaziji v Ljubljani službuje profesor dr. K. Mož dela v življenju obraz nedolžnepfa in-ternacijonalca, da imajo ćelo tova-risi usiniUenje z njegovi mi slabost-mi. Na stare dni ni u je začela ne-brzdano vzlcii>evati mržnja tlo Slo-vTencev. Ker mož slabo sliši ter bi že zaradi tega moral iti v i>okoj, so ga nedavno osmošolci v soli opozorili, da je že zazvonilo. Ta dobrohotna opazka je profesorja silno razburila. Začel je vpiti nad celim razredom: »Das ist die echte windisc*ho Hinter-listigkeit!« Vsletl splosnega prott^sta proti njegovim besedam je mož ne huje l>esnel. Zagrabil je najbližnjega dijaka S. za j»rsi ter ga vr^el iz kl<»jii. Kapacieni mladenič, ki trpi na srčni hi bi, se je tako prest rasi 1 in razburil, tla mu je postalo slabo ter je moral iti v fKKsteljo. Takšno postopanjc in takšna surovost st» ohsoja sama na sebi. Manifestan i jsk i shotl zri slovensko univerzo v Ljubljani, ki bi se moral vršiti 1S. decembra, se vsled izpreincnjcnega politič. položaja tega dne ne vrši. Opnzarjanio na oficijalno izjavo pripravljalnega odbora v današnjem večernem listu. Pozor člani »Zidarske*ja in tesar-ske^a društva«. »Slovensko zidarsko in tesarsko tlruštvo« ojK>zarja cenjene svoje čla-ne, da sklicujejo neki nepoklieani ljudje, ki nišo člani našega društva, hoteč si društvo pri lasti ti, svojevoljno občni zbor na dan 15. t. m. Ta občni zbor je neveljaven. I^avi občni zbor je, kakt»r smo že včeraj sporočili, v nedeljo, dne 18. t. in. O d b t> r. Prijateljski šestanki naprednih sonmljenikm. Lansko leto se j^ izprožila nii-sel, prirejati prijateljske sestanke naprednih soiuisljenikov. Ideja je bila prav umestna in bilo bi dobro, ako bi se izvedi a sedaj vzpričo bliža jočih se občinskih volitev. Ti sestanki bi imeli zlasti ob času volilno agitacije nad vse praktičen pomen. Na teh se stankih bi st^ lahko v prijateljskom LISTEK. Na robu prepada. Povest; spisal F. R. (Dalje.) Mirno in slovesno je vstopila Elvira. Bolest ni izraz njenega lica je še }K>vcčaval njeno lepoto, in mar-sikdo. ki jo je videl, si je na tihem mislil, da je ljubezen do take ženske pač v stanu spraviti človeka ob pamet in >ta se ona in Sveti in borila proti tej strasti, ne zaradi ljudi, nego da bi ne bili moteni zadnji uicseci Ol-ginega življenja. Izpovedala je, da ni uikdar slisala, da ima Svctlin strup, in sklicujoč se na posle, dokazala, da Svetlin sploh mnogo mese-cev ni prestopil praga svoje lovske sobe. Odkar sva se ljubila, mu za na-paženje živali ni bilo več mar, je rekla hladno, in sodniki so 8 kima-njem pripoznali, da se jim to zdi naravno. Moj mož je nedolžen, je jx> kon-čanem za*slisanju vzkliknila Kl vira, kakor sein uedolžna jaz na smrti nje-gove prve žene. Koj na to je vstal Sveti inov zagovornik in je prosil, na.i s^ se enkrat I>okliče priča Valjavka. Po kratkem pogovoru s predsetl-nikom }e ta odr«-dil, naj Valjavka zo-[)et vstopi. Zbegana je stala Valjavka zopet pred sodiščem. Slišite, Valjavka, je rekel zagt>-vornik, spomnit.» se storjene prisege in premislite dobro, kar vas boin vprašal. Ali ni ranjka gospa, ko je z vami govorila, nič takega rekla, iz česar bi se dalo sklepati, da si hoče sama vzeti življenje, da bi se mašče-vala Sveti inu in s»edanji njegovi ženi, k^r sta jo varala, in da bi ju pahnila v nesrečo? Sodniki, porotniki in poslušalci so se zganili. Vsakdo v sodni dvorani je Čutil, da je odgovor na to vprasanje odlo-eilnega |>omena za Svetlinovo osebo. Z mirno vestjo in z odločnim po-udarkom je Valjavka to vprasanje zanikala. Gospa Olga ji ni rekla, da si želi smrti, nasprotno, imela je vtisk, da želi Olga živeti in da bi vzlic svoji težki bolezni rada živela, kolikor dl je mogoče. Zagovornik je zaeel Valjavko loviti z raznovrstnimi vpražanji, na-dejajoe se, da se zaplete v kako na-sprotje, a Valjavka je ostala pri svojem odgovoru. Ker Valjavka ni hotela in ni mogla potrdiii zagovornikovega vprašanja, so bile še vse druge priče novič iMtklicanc. A ne ena ni rekla, da si je fM>kojna Olga kdaj zelela smrti, ali izrazila namen, masčevati se Svetlinu. Zagovornikov poizkus, resiti Svetlina, se je ponesrečil, to so čut ili vsi, ki so bili v srnlni dvorani. Po končanem doka/nem posto-panju so se začeli govori državnega pravtlnika in zagovornika. Oba sta z vnemo zastopala svoje stališče. Državni pravdnik je imel na svoji strani vse indicije, ki so govorile za krivdo Svetlinovo, zagovornik pa ničesar dru gega, kakor Svetlinovo neomade-ževano preteklost. Ljut je bil boj, ki sta ga bila državni pravdnik in zagovornik in trajal je mnogo ur. Sele v mraku so se porotniki umaknili v svojo sobo i u se posvetovali. To posveto van je je trajalo dobro uro. Ko so se vrniii v dvorano, je vse občinstvo planilo pokonci v silni napetosti. 9 glasov da, 3 glasovi ne! Vprasanje na umor je bilo potr-jeno. Svetlin je zatrepetal in skoro omahnil, a vzravnal se je in z mogoc-nim glasom je zaklical: Gospod je porotniki — storili ste justieni umor, kajti jaz sem nedol-žen. Zasumelo je v dvorani, ljudje so silili proti ograji, da bi bolje videli Svetlina in natančuejše slišali ob-sodbo. Posvetovanje sodnega dvora je trajalo samo nekaj minut, nakar je predsednik razghusil obsodbo na sinrt^ Med jx)svetovanjem sodnega tlv<»-ra je dr. Grebene ;>o*kusil spraviti Liziko iz dvorane. Vetlel je, kako se bo sodba glasila in hotel je Liziki prihraniti ta strašni trenotek. Toda Li-zika se ni dala pregovoriti. Ne, ne, je odgovarjala dr. Gre-bencu, jaz hoeem vse slisati, prav vse. In slisala je vse. Smrt! Ko je zaslišala to sotlbo. je zakričala na ves glas. Vse občinstvo in sodniki so se ozrli na-njo, Lizika pa je skočila na klop. To je krivična sodba, je zaklica-la. Moja sestra se je sama zastrupila, moj svak je nedolžen. Nastal je nepopisen vihar, ki ga pa Lizika ni več videla, ker st» je brez zavesti zgrudila. Dr. CJrebenc jo je ujel in jo s poinočjo več drugih oseb nesel iz dvorane in jo z vozom odpni-vil domov. Elvira ni prisostvovala koncu obravnave. Po zaslišanju prič, ih> ne-usfieleiu poizkusu zagovornika, dokazati, da se je Olga sama zastrupila, je bila tako slaba, tako potrta, da je morala zapustiti sodi&če. Zagovornik ji je obljubil, da ji priđe na stanovanje povedat, kako se glasi sodba. elu čast. Iz Idrije nam pišejo: Splošno znani in priljubljeni c. kr. gozdar Dra^otin Š e b e n i k na Pevcu pri Idriji je odlikovan s čast no svetinjo za 401etno zvesto in uspešno službovanje. Delu čast in priznanje! OVtrti plesni in zabavni večer »Narodne čita I niče« se vrši 2(>. t. m. v ljubljanskeni »Na-rodnem domu«. Ker so vse dosedanje priredit ve čita I niče najlepše uspele in je zanimanje žanje vedno večje, ni dvoma, da bo tuđi prilun!nji večer, ki 1k) obsegral zelo izbran siK>retl, uaj-boljše ol)iskan. Slovensko deželno gliulališče. Jutri, v eetrtek, se uprizori prvic na slovenskem odru Emerika Kal-mana opereta »Jesenski inanever«. Da se ugrodi nepar-abonentoin, ki so imeli došle j še malo premijer, se vrši prva predstava te operete za ne-par-abonente. Seveda s tem par-aiKHient.io ne izgrube nieesar, ker se jim nadomesti ta premijera z drugo. Opereta »Jesenski ma nevera bo naj-dostojneje opremljena, ter je tnkaj-šiije vojajško poveljništvo na najlju-beznivejši način )>osodiio gledališču lepe vojaške opreme z vsem orožjem. Glavne vloge pojo gde. H a d r -b o lč e v a, gdč. Thalerjeva, g. Ilici č in g. P o v ii e. V soboto Leva Nikolajeviča Tolstepra drama: »Vstajenje« (po Henrvju Bataillu) z irdč. Šetf ilovo in g. X uč i č e ni v glavnih vlogah (za par-abonente). — V nedeljo dve predstavi. Razne stvari. * Napoleonovo srce. Senator Boinv d" Anglas je našel haje pri po-setu kraljevih grobov v St. Denisu srce Napoleona I. Zapazil je zraven stebra Ludvika XVII. drujr stehcr, ki je imel vdolheno samo veliko za-čntnico X. Najbrže- je shranjeno v pusici, ki stoji vrh stebra, Napoleo-novo srce, ki je izrazil pred svojo suirtjo željn. da naj ga pokopljcjo zraven francuskih kraljev. Kakor znano, so ga pokopali izjKMVtka na otoku Heleni, najbrže pa vso prenesli njegovi prijatelji njegovo srce že ta-krat v St. Deiiis. * Samomor škorpijona. ZWo raz-širjeno je mneiije, da a»e usmrti skor-pijon sam s svojini želom, če ga ik>-•stavimo v sredo kroga z živini ogljem. Xi pa verjetno, da bi storil .škorpijon to vedoina, kajti puteni bi morali pripisovati trj mali živalci precejšnjo iK>rcijo intcligencc, nam-reč ziuožuust presojati vrednost za biti ali ne biti. Verjetnejše je, da si o]>eče škorpijon pri beganju meci ogljpm živce na glavi, in ker sluti vsled bolećiii, ki jih čuti, sovražnika, bode s svojim želom za njim ter se ]M>gosto rani tako sam. Ker pa so stnifMme živali za -svoj lastni strnp le malo dovzetne, se škorpijon kmalu zopet prebudi iz svoje omotice. Mno-gokrat pa se dela škorpijon tuđi samo mrtve.ga kakor to store tuđi ne-katere žuželke, če slutijo nevarnost ali sovražnika. + Krvniki. M«»d krvničke* rodovi-ne, med kateriini se je krvništvo [>o-dedovalo od očeta na sina ali na dru-?>v so rodni ke, je slovela stoletja sa-ska rodovina Polstcr. Leta 172:5 je moral obglaviti neki Polster v Borni kar tri hudmlelce na enkrat. Seveda se je zgodilo to na javnem trgu in poseben [>onos je bil za krvnika, r*> je odsekal hudodelcu z eiiim samim zamahom glavo. In trikrat je zamahnil, tri glave so se zavalile po odru. Ta uspeh je navđušil krvnika tako, da se je po končanem delu obr-nil do občinstva s kratkim nagovorom, ki ga je končal v svoji navduše-nosti z verzi: »Le glejte, da tako živite, da svoje glave ne izgubite!« V prejšnjih časih so pili ljudje kri ob-glavljenih, ker je haje pomagala proti božjasti. Seveda so se morali interesenti za človesko kri obrniti vsaki-krat na višjo oblast za dovoljenje. Zadnjič se je vložila taka prošnja na Saškeni leta 1755 in tuđi ugodno resila od tedanjega drž. grofa Henrika pl. Briihla. Prosilec je izpil tuđi res kri, ki so mu jo prinesli, potem pa je hitro izginil. * Rast li na za znaženje zob. Na Jamajki raste ix)sebna vrsta rastline, ki se uporabi ja v nekaterih krajih vt prali semleta kot zobni prošek, dru-goil pa u}>orablja.K> rađtlino tako, kakor mi zobno ščetko. Rastlina se imenuje, kakor ]X)vzameino iz »Kosmo-sa« Gonania domiiigensis. Čistilno moč ima rastlina najbrže od obilega saponina v svojih celicah, kot ščetko pa u po rabi ja jo kakili 10 cm dolge peclje, ki pa se niorajo pred u]>orabo namočiti. Pri tlrgnenju se konec pedlja razščeti in služi potein kakor prava zobna ščetka. Nekateri afriški rodovi si snaži jo zobe na podoben način z lesom. * Dobro izplačal. Znamenitega slikarja Horaca Vcrneta so čislali Parižani tako. da je hotel biti od njega slikan vsak, ki je količkaj veljal v družbi. Vernet pa je zahteval za svoje slike naravnost velikanske vso-te. Xekega dne pa se je zahotelo tuđi Rotschildu, da bi se dal slikati Ver-uetu, hudo mu je bilo sicer za lepi de-nar, vendar ni hotel zaostati za dru-gimi. Ko je prišel k slikarju in mu povedal kaj lioče, mu je ta, ki je po-znal njegovo skopost kratkomalo j>o-vedal, da ga spod 20.000 frankov ne slika. Baron Rotscliild je ]>rebledel in ponudil slikarju 15.000 frankov. Vernet pa je zdaj zahteval že 30.000 frankov. Rotscliild pa je mislil, da se hoče slikar šaliti in mu je ponudil se enkrat 15.000 frankov. »50.000 ali pa zastonj« je zavpil tedaj nad njim Vernet jezen in Rotscliild je s}>oznal9 da je slikar resnično zahteval to vso-to. »Pa me slikajte zastonj« je bil njegov odgovor in je odšel. Tri leta ]K)ziieje pa je razstavil Vernet svojo znamenito sliko La priče de Smala, mesto Smahi, kako ie nniči ogenj, ki so ga zanetili sovražniki. ilom proti sovrnžniku, v ospredju pa, na levi strani v naravni velikosti zid, ki inu stoji na obrazu zapisana skopost, blast in ^rroza. S plahim ik>-gledom se ozirajoč beži pred sovražniki, pod pnzduho skatljo, iz katere padajo dragocenosti, zlato in drago kamenje, —- Rotsehild. Jezni slikar je bil Rotschilda slikal zastonj. Rot-s^*hildova rodbina je ponujala takrat stotisoče, diš6a postavljeni branitelj okrajni sodnik Bnzzi. Obtožnica pravi med drugim: CTmorjena At^a Rančigaj je bila stara 70 let, rodom Slovenka, doma iz Gotovelj pri Celju na Stajerskem. Pokojnica je bila teta župnika Frana Toinaševića. Ana Rančigaj je živela pri svoji sestri. Po njeni smrti jo je župnik Fran Tomašević, ki je vedel, da je precej premožna, pregovoril, da se je preselila k njemu v Polešnik. Starka se je preselila v Polešnik me-seca oktobra I. 1904. in prinesla sabo 45.447 K. Takrat je tuđi napravila oporoko, s katero je ves ta denar sporočila župniku Tomaseviču. Toda Ana Rančigaj je kmalu zapazila, tla iina župnik Toinašević grešno raz-merje s svojo kuliarico Antonijo Ostrie. Ker ji je i>ostalo zoprno razuzdano župnikovo življenje, je sklc-nila, da se vrne k svojemu bratu na Štajersko. Župnik Tomaševie je to izvedel iz nekega pisma, ki ga j« starka pisala svojemu bratu. Župnik je namroč imel tiKli postili nabiral-nik in na ta način mu je tuđi prišlo v pest tetino pismo. Tomašević je bil v silno neprijetnem položaju: zaj>le-ten v mreže Antonije Oštrićeve, v silnih dolgeh mu je splavalo vse upa-nje po vodi, ko je izvedel, da hoče teta oditi od njega, ker je vedel, da v tem slučaju teta denarja ne bi zapustila njemu. Tuđi Antonija Oštrič je bila pri tem zelo interesirana, prvič je ona živela z župnikom Tomaše vičem, drugie pa ker je župnik napravil oj>oroko, s katero je sporočil vse svoje imetje, tuđi o mlajši in lepši Mariji,katero je skusal z najrazličnejšimi sred-stvi pridobiti za-se. Takšen je bil položaj, ko je župnik dobil v roke tetino pismo. Župnik in kuharica sta bila tako j edina v tem, da je treba Ano Rančigaj na kakršenkoli način odstraniti. Za svoje oro kasneje našli vs*» okrvavljeno med kroinpirjem na župuikovi njivi. 7a\\\-nik Tomašević se je tistega dne zju-traj nalašč odpeljal v Posedarje. da bi se mu ne mosrlo očitati da je mor-da tuđi on sokriv. Po izvršenem umoru je Antoni-jeta pomagala Kovače viču. da >ta prenesla mrtvo truplo iz družinsk«* sobe, kjer je bila ubita, v njeno izbo. Tu sta jo Antonije ta in Kovačev ić umila. odstranila krvne madeže, odstranila v družinski sobi okrvavljene zastore, sploh stnrila vse, tla bi o. je prišlo do porotne obravnave v Zadru proti omenjeni trojici. V'si obtožen<*i so vse tajili ter zagovarjali drug dru-gega. Po pravoreku porotnikov ^ bil Kovačević obsojen na smrt radi umora. Cesar ga je na to pomilostil v 201etno težko jeeo. Antonijeta Oštrić je bila obsojena v Smesečno jeeo, ker je skuŠala prikriti sledove zločina, župnik Tomašević pa je bil popolno-ma oprošcen, ker se mu ni mogla dokazati nobena sokrivda. (Dmlfr prihođnjič.) Iiiajatrtj lm ođgoTond urednik: Borana porodila- Dunaj, 14. decembra. Na vee-rajšnji borzi je vladalo slabo razfK>-loženje. Promet se je gibal v jako ozkih mejab, vendar pa s<> se kurzi večinoma vzdržali na prejšnji visini. Devize in rente w> neizpremcnjene. LJnblJauka „Kreditna banka v Ljubljani4. Urtdal kani JiMJskc ^rie 13. decembra 1916. 4°/o majeva renU .... 9355 9375 4-2<7o srebrna renta .... 97 50 97 70 4% avstr kronska renta . . 93 50 93 70 40/. ogr. ...... 9195 92 15 4«/# krnn|iko deželno posojilo 96— 97 — 4% k.o. češke dež. banke . 94— 95 — ftr«*fe*. Srećke U 1. 1860 ', ... 226- 232 — „ „ M 1864..... 326 — 332 - „ tiske...... 159*85 165 85 „ zemeljske 1. izdaje . 30150 307 50 II. „ . 291--! 297- M ograke hlpote^nc . . 2^7501 26350 „ dun. komunalne . . 535 — j 545 — „ avstr. kreditne . . . £37 25 547 25 „ ljubljanske .... 95— Kl — lt avstr. rdee. križa . . 88— 92 — ,. ogr. „ ., - . 58-— 62 — „ bazilika..... 39 75 43 75 „ turike...... 257 25 260 25 Ljubljanske kreditne banke . 465 — i 468 — Avstr. kreditnega zavoda . . 668 25; 669 25 Dunajske banene družbe . . 555— 556 - Južne železnlce..... 118— 119 — Državne žeJcrnice .... 748— 749 — Alplne-Montan..... 768 — 769 — ČeSkc sladkome družbe . . 249*— 251* Živnostenske banke. . . . 279— 280^0 Celdn«........ 1137 1139 Marke........ 117 55 117 75 Franld........ 95 20 95 30 Lire......... 94 90' 95iO Rublji......... 253-75 | 254 75 Žitne eene v Budimpešti. Dne 13 decembra 1910. T • rin I n* Pšenica za april 1911 .. za 50 kg 11 C7 » » oktober 1911. . za 50 kg 1079 Rž za april 1911 .... za 50 kg 780 Koruza za maj 1911 . . . za 50 kg 5 64 Oves za april 1911 ... za 50 kg 839 EUktlf. Neizpremenjeno. j Anton Sare LiniljaM, SeleoHorgoTa olita i\. 5. u npii Infim iliti (usprtti flavm priti) prislne ivicarste vezgnine najcenejši naknp l&2 oprem za neveste. Ali že veste, da se dobe najboljsa in najcenejša božična in novoletna darila „A DRU I" drogeriji io fotomaeiifaktun B. ČVANČARA v Llabllani ŠelenborgoT« ollca 5. Največja zaloga franeoskih in angleških par- fumov, fotografskih apa- ratov in potrebščin, ruma, čaja in konjaka, n* „Slovenski )(aroaM izkaja taevno Jvakrat. :. Sprejmesespretia ii zuBljiia :. * • 11 280 prodajalka v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe naj se poŠIjejo pod Kamnik1 na upravTnistvo »SI. Naroda«. nOIafSKBPo lUflUdld spr*|me 279 notar )(ndovermk v tjabtjani. U»t*novljena l«ta 1S82. 23 Kmetska pjilaita ljubljanske okelite roglstrovaaa zadruga i naoataieno tavaio v lastnem za&ražnem dona v Ljubljani na Bonajski cesti l\. 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K Mt IM-121* 11 upravnega premoženja............... . K 20f7T5.310>M obrestuje hranilne vloge po A\\ brez vsak«ga odbitka rentitoga datka, kater«ga plačnja poaojllnloa mmwnm sa vložnlke. Sprejema tuđi rlogo na tekoii račun ▼ zverl s čekovnim prometom ln lih obrestale od dne vloge do dne dvlga. Stanje hranilnlh vlog nad...............K 20,000.000 f*o*ojuje na zamljlftoa ao 5l \° 0 m I1/.0'« na amortizacijo ali pa po 51 /0 brox amortizacijo | na monico po 8°/„• Posojilnica sprejema tuđi vstk drugi nacrt glede tmortizovanja dolga. 3 RADNE U HE: vsak dan od 8.—12. ln od 3.—4. liven nedel) ln praznikov. Telefon St. 185. Poatna hranftlnice račun at. 818.405. Uaojam si vljudno opozoritt, da sem prevzel 9 dano lađmiii $m W fiHe znainiiiu. aajoanajsi zavod na kontinentu. Nadalje opozarjam, da preskrbujem Iculantno l*y* vsakovrstna posojila in kredite ka kor: trgovske, starbne, hipotekarne, uradniške in menićne kredite. Leo Franke. Ljubljana, Kongresni trg 6.1. nadstr. JiKto-olirlfla banka ? Liiii" regtotrevaaa smdmga s oaie|enlai (amatroBi Brani pasini: iomnigon ilita il. 7. aasjuli ilam polit. Sprejeaa vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vlojje do dne dviga PO*1/!0/©; rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprejeni v'»oge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Dijc posojilt na najrazHčnejše načine. — aavnotaai aienlalnlca: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srećke itd. Nakazila v Ameriko. — Etk«aptlra trgovske menice. — Preskrbnje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov Itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi nstmeno ali pismeno v zadružni pisarni. io Iraiae in nal 1» ispoldn ođ 9. ti 12.. popolđoe od 3. do 5. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v ljubljami. Stritarjava ulica stav. 2. ' Sprejema vloge na kn{iiice in na lekoči račun ter lih obrestale Delniška glavnica: K 5,000.000*— Rezervni zaklad: K 450000-— od dne vloge po 4 72U„ cisto. — Kupuje in prodala vrednostae n - „ . c *• a. đ* t t j. • c ________: papirie vsen vrst po dnevnih kurzih._________ Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. I Dolžnost Tsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za livljenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJI«. Podpirajmo torej đomač siovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, iz-polniti v najširšera ob-segu. „SLA VI JA" vzajemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstrijt. I .-. Ogromni resennd londl K 48ftl2-7»7- — |amčljo sa popolao vmraost .-. | Bžilllm mSIiAVJUIA trna posebno ugodne in prikladne načine za zavaravanje Življenja. MMaAi.M CfY infAli razpolaga z najccnejšimi centki za preskrbljenje sa starost, za s!utaj Palilin ajOliJmwlilA smrti roditeljev, za doto otrokom. ------------------------------------------- BSHkfll nSLAVUAM razdeljuje ves Cisti dobiček svojim Članom.------------------------------------ BMHK8 ||SIiAVwA !• r#» sioraaska zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. m^-^Va ttl AV71.1AII gmotno podpira narodna društva, organizacije In prispeva k narodnim IHlIlKiM ||0liAwMlA dobrodelnim namenom.---------------------------------------------------------- Bffllfcfl ||SIlA w UA stremi za izboljSanjem in osamosvojltvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje 1 generalni zastop banke f>Sla¥ll6" ¥ ijnbljanL Zaplenjeno! 4 .-. Največji, najvarnejši slovenski denar ni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Prefternova ulica fttev. 3. /. Največji, najvarnejši slovenski denarnizavod. Denarni promet do SI« deotmbra 1909 nad BIS milijonov kron. ObsiojeAlk vlog nad SS milijonov kron. Rozonrni zaklad nad 1 milljon kron. Za varnost vloŽencga denar ja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občioa ljubljanska z vsem premoftonjom in z w»o SVOJO mofijO. Izguba Tloženega denarja je nemogoAt, ker je po pravi lih te hranilnice, potrjenih po c. kr. ddtelni vladi, isključena W«aka apokMlaoija « ▼loicnim denarjem. Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 4V4% brez odbitkm; nevzdignjene obresti se pripisujejo vaakega pol leta h kapitalu. Sprejema vloine knjižice drugih denaroih savodov kot gotov denar. Posojila na zemljiSća po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj l/4t/9 na leto. Daje po-aojtla na menice in Trednostne papirje. Za varčevanje ima vpeljane lične domafto bmnHnlkOf ▼ podpiranje slovenskih trgovcem in obrtnikoT pa kreditno drtiitvo. 4 laalalavi 1b tlak »Nantee tUkmrmtm*