PoSiiiIfto otoEofio f tjoVovfnl Leto XX., št. 239 Ljubljana, petek tj. oktobra 1939 Cena 1 Din Jprovništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 - Telefon stev. 3122, 3123. 3124, 3125. 3126. (nseratni oddeleki Ljubljana, Selen-burgovo ul. — Tel. 3492 in 2492 Podružnico Maribor: Grajski trg Št. 7. Telefon it. 2455. 'odružmca Celje-. Kocenova ufica 2 Telefon št. 190. Računi ari oošt ček. zavodih: ljub-Ijana št. 11.842, Praga čisto 78.180, Wien št. 105-241. izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvoi ubija na, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon štev. 2455j Celje. Strossmayerjeva ulica štev. I, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Mir v Podunavju in na Balkanu Evropo zajemajo novi pretresljaji na vseh koncih in krajih. Uveljavljajo se nova ravnovesja med velesilami in opažajo zanimivi prenosi zunanjepolitičnih težišč posameznih držav. Zdi se, da je ves naš kontinent v vrenju, k:i napoveduje novo razporeditev sil v dokončnem miru, ki si ga človeštvo tako želi. Medtem je Evropa zašla v novo vojno, v katero se vedno bolj pogreza. V teh odločilnih dneh ni ostalo nikjer neopaženo veliko mirovno prizadevanje držav v Podunavju in na Balkanu. Trezna in preudarna politika je vsem državam na tem prostoru že takoj ob izbruhu sedanje vojne narekovala politiko -nevtralnosti in strogega nevmešavanj a v spore med velesilami. Samo nevtralnost pa bi jih v dobi tako velikih mednarodnih pretresov in svetovno političnih preobrazb, kakršne opažamo danes, ne mogla povsem zavarovati pred presenečenji in jih za trajno izločiti iz nevarnosti, da bi bile tudi one zajete v sedanje konflikte. Storiti je bilo treba še korak dalje, in to z vsem pogumom in v polni zavesti, da gre za skupno varovanje skupnih interesov, ki so visoko nad interesi vsakega posameznega činitelja te politike. Najti je bilo treba osnovo za politiko čim tesnejšega sodelovanja, ki se mora začeti z izravnavo medsebojnih nasprotij. Prvi začetki take akcije so že tu. Z uspešnim posredovanjem Jugoslavije je pred dnevi nastopilo razveseljivo po-mirjenje na madžarsko-rumunski meji. ko sta se obe sosedni državi odločili, da v sedanjem položaju potisneta v stran medsebojne spore in ponudita dokaz svoje dobre volje s tem, da umakneta s skupne meje vse svoje vojake preko obsega in moči normalnih obmejnih posadk. To j ugoslovensko posredovanje so sprejeli z velikim zadovoljstvom tako v Budimpešti kakor v Bukarešti, a svoje odkrito priznanje mu je izrekla tudi vsa evropska javnost, ki vidi v tem začetek splošnega medsebojnega pomirjenja med vsemi državami v Podunavju in na Balkanu. Vseskozi realna diplomatska pobuda Jugoslavije je torej naletela na nedelj eno odobravanje v vseh središčih evropske politike. S svojim nedeljenim priznanjem je Evropa olajšala naši diplomaciji nadaljevanje prizadevanj za medsebojno pomirjenje v jugovzhodnem predelu Evrope. Madžarsko-rumunsko pomirjenje, ki ga je omogočilo vidno izboljšanje odnošajev med našo državo in Madžarsko, bi moralo najti svojo dopolnitev še v rumunsko-bolgarskem, bolgarsko-turškem in bolgarsko-grškem zbližani u, da bi se tako končno našla pot k združenemu Balkanu. Samo tak Balkan bo lahko zanesljivo obvaroval svojo nevtralnost v sedanjem konfliktu in se izognil trenj am med velesilami, ki bi se sicer utegnila prenesti tudi na njegovo področje. Ce pa se bo tem trenj am izognil, si bo zavaroval ne le svoj notranji mir, temveč tudi mir z vsemi velesilami, in to ne glede na sedanja nasprotja vojnih taborov, ideologij ali interesov. Zato je povsem naravno, ako si združitev Balkana danes žele vse evropske velesile brez razlike, saj bi se prav na balkanskem področju, ki bi ob pomanjkanju med-balkanske povezanosti utegnil postati torišče najhujšega kosanja velesil za nadoblast, lahko ustvarila najbolj solidna osnova za medsebojno izravnavo' nasprotujočih si interesov velesiL V vseh inozemskih listih čitamo te ctni velika priznanja naši diplomaciji, ker je krenila na to svojo pot, na — pot odločilnega vplivanja na večjo medsebojno povezanost balkanskih držav. Za izvedbo te velike naloge bližnje balkanske bodočnosti je Jugoslavija po splošni evropski sodbi najbolj poklicana, prvič zaradi svojega »ključnega položaja« na Balkanskem polotoku, ko tvori tako rekoč most med za-padom in vzhodom, drugič pa zaradi vse svoje dosedanje politike, ki bi jo na kratko lahko takole označili: politika miru in sodelovanja z vsemi sosedi, politika balkanske in podunav-ske vzajemnosti ter politika nevmeša-vanja v sedanje spore med velesilami, s katerimi želi naša država ohraniti dobre odnošaje ne glede na Interesne ali ideološke razlike med njimi. Modro načelo krmarjev naše zunanje politike, po katerem se naša država tru di, da ohrani vsa stara prijateljstva obenem pa pridobi še nova, je v sedanjem mednarodnem razvoju le še pridobilo na svoji vrednosti ln svojem pomenu, ker se posrečeno dopolnjuje z enakimi ali podobnimi težnjami drugih balkanskih držav Te naravne težnje Balkana niso in ne morejo biti v nasprotju s politiko nobene velesile, ki ji ie zagotovitev miru v Podunavju in na Balkanu vodilna skrb. Angleški mirovni pogoji Chamberlain v spodnii zbornici: „Deianla in Jamstva, ne samo besede! Hozemo popravo krivic, storienih Potiski in Češkoslovaškif razorožitev. resničen in trden mirI Hemciia nai izbira! London, 12. oktobra. AA. Za današnjo izjavo predsednika vlade Chamberlaina je v vseh krogih vladalo veliko zanimanje. Galerije spodnje zbornice so bile nabito polne občinstva. Med drugimi diplomati so v diplomatski loži opazili tudi ruskega poslanika Majskega. Predsednik vlade Chamberlain je začel svoj govor z besedami: Ko sem prejšnji teden govoril o napo-vedbah v zvezi z rusko-nemškim paktom, sem pripomnil, da bomo najbrže dobili neke mirovne predloge. Rekel sem, če se to zgodi, da jih bomo proučili in se posvetovali z vladam! dominionov in z vlado francoske republike v luči raznih okoliščin. Nemški kancelar je govoril in mi smo izvedli konzultacije, ki sem jih napovedal. Zdaj moram določiti stališče britanske vlade. Preden obvestim to visoko zbornico o uspehih našega proučevanja moram prositi člane spodnje zbornice, da se za nekaj trenutkov spomnijo okoliščin pred temi predlogi. Ob koncu avgusta je britanska vlada ko-respondirala z nemško vlado glede Poljske Očitno je bilo. da je položaj resen, toda prepričani smo bili, da bo možno stvar miroljubno urediti, če ne bo kdo hote netil strasti. Zdelo se nam je popolnoma gotovo, da bi nemška vlada, če bi le želela, mogla vplivati na svoje prijatelje v Gdansku. da tako omogoči omilienje napetosti in ustvari pogoje, ugodne za mirne in zbrane razgovore. Spomniti je treba, da je v korespondenci nemški kancelar izrazil željo, naj bi se popravilo razmerje med našima državama, kakor hitro se uredi poljska zadeva. Britanska vlada je odgovorila, da ima popolnoma isto željo in da bi bilo treba najti primerno metodo za ureditev poljskega vprašanja. Poudarili smo. da bo ob nasilni ureditvi neizogibno nastopila izpolnitev naših obveznosti nasproti Poljski in prosili nemškega kancelarja. naj začne neposredne razgovore s poljsko vlado, ker je bila pol iska vlada že sporočila svojo pripr?vljenost za sodelovanje v teh razgovorih. Zasedba Paljske Kakor vsi veste, so bila ta prizadevanja britanske vlade, da se prepreči vojna in uporaba sile, zaman. Dne 31. avgusta je predsednik Zedinjenih držav apeliral na Hitlerja, naj svoja nesoglasja s Poljsko miroljubno uredi, da se prepreči evropska vojna. Približno ob istem času so belgijski kralj, holandska kraljica, rimski papež in Mussolini ponudili svoje posredovanje, a prav tako zaman. Postalo je očitno, da je bil Hitler odločen spustiti se v vojno proti Poljski. Ne glede na svoje iskrene želje, ni bila Velika Britanija zadosti močna, da ga pridobi za odložitev napada na njegovo sosedo. Dne 1. septembra je Hitler kršil poljsko mejo in vdrl na Poljsko ter stri s silo orožja in strojev odpor poljskega naroda in poljske vojske Kakor so ugotovili nevtralni opazovalci, so letala in topovi bombardirali poljska mesta in poljske vasi in jih spremenili v razvaline, civilno prebivalstvo so pa mesarili na debelo, v nasprotju z vsemi obveznostmi, o katerih zdaj Hitler govori, da jih je izpolnil. Po tem blaznem napadu, ki je stal življenje toliko Poljakov in toliko Nemcev, žrtvova-nih za to, da se ustreže njegovim lastnim težnjam za uporabo sile. prinaša nemški kancelar zdaj svoje predloge. Kdor bi pričakoval, da bodo v teh predlogih poskusi obžalovanja grozodejstev proti človeškemu rodu, nastalih tako hitro po kršitvi pravic češkoslovaškega naroda, jc doživel razočaranje ... Kakšna bo usoda tistega dela Poljske, ki ga je Hitler opisal kot nemško interesno področje, se iz njegovega govora ne vidi jasno, toda očitno je, da smatra to za stvar Nemčije, ki se ima urediti edino v skladu z nemškimi koristmi. Končna oblika tega ozemlja in vprašanje obnove poljske države predstavljata po Hitlerjevem stališču problem, ki se re da urediti z vojno na zapadu, temveč ga moreta urediti edino Rusija in Nemčija. Zato moramo misliti, da predlogi, ki jih navaja nemški kancelar za obnovo tega, čemur on pravi »gotovost evropske varnosti«, temeljijo na priznanju njegovih osvojitev in na njegovi pravici, da stori, kar hoče glede zavo-jevanja teritorijev. Za Veliko Britanijo bi bilo nemogoče pristati na takšno podlago brez škode za njeno čast. Razen tega bi to pomenilo opustitev načela, da je treba mednarodne spore urejati z diskusijo in ne s silo. m njegova politika vim sosedam, ker vedo, kakšno vrednost bi imela ta zatrdila, ko se spominjajo podobnih zatrjevanj, ki jih je dal v preteklosti. Lahko bi bilo navajati stavke iz Hitlerjevih govorov v letih 1935, 1936. 1938, kjer je na kar najbolj določen način poudaril svojo odločnost, da ne bo anektiral Avstrije ali izvedel anšlusa in da se ne bo vrgel na Češkoslovaško, ter da ne bo imel novih teritorialnih zahtev v Evropi po ureditvi sudetskega vprašanja septembra 1938. Toda ne moremo iti preko radikalnega Hitlerjevega opuščanja načel njegove politike in njegovega »verjemi«, ker so v nemški rajh nasilno prišli mnogi milijoni Poljakov in Čehov kljub njegovim mnogo-kratnim nasprotnim trditvam, in ker je sklenil pakt z Rusijo, čeprav je prej neprestano obtoževal boljševizem. Njegova tolikrat neizpolnjena beseda in sprememba njegove politike sta temeljni težkoči za razpravljanje o širših predlogih, ki jih navaja govor nemškeera kancelarja. Prava resnice je ta, da po naši izkušnji v preteklosti ni več moči naslanjati se na nepodkrepljeno besedo sedanje nemške vlade. (Dolgotrajno vzklikanje je pozdravilo te besede) Sestaven del naše politike ni izključitev Nemčije z mesta, ki ji po pravici gre, Nemčije, ki hoče živeti v prijateljstvu In medsebojnem zaupanju z drugimi narodi. (Vzklikanje.) Nasprotno: prepričani smo. da se ne da dobiti učinkovito zdravilo za stisko sveta, če se ne upoštevajo nravifine zahteve in potrebe vseh dr-?av Kadar bo prišel čas. da se določijo obrisi novesra mirovnega dogovora, moramo vedeti, da ie malo upania za bodočnost. če ne b? bila nova ureditev dosežena c in s sporazumom. Za kn se borita Anglija m Francija Ne borimo se samo za svobodo malih narodov, temveč tudi za obstanek Anglije, dominionov, Indije in vsega ostalega imperija. Francije in vseh svobodo ljnbečib držav. Če gledamo v bodočnost, lahko vidimo. da bodo potrebne velike izpremembe tudi v in dejanju vsakega po- sameznika. V=i narodi morajo imeti svoj | pravo prostor. Vlada se zaveda, da morata J v moderni vojni med velikimi silami pre-j trpeti tako zmagovalec kakor tudi premaganec hude žrtve. Toda podrediti se zlu, bi i pomenilo uničenje vsega upanja in uniče-| nje vseh tistih življenjskih vrednot, ki so I skozi stoletja pomenile napredek človeštva. Nočemo nobenega materialnega dobička v tej vojni in ničesar nočemo od nemškega naroda, kar bi žalilo njegovo samospoštovanje. Nočemo samo zmage, temveč gledamo dalje in hočemo položiti temelj novega, boljšega sistema odnošajev med narodi, ki bi pomenil, da vojna ne bi bila neizogibno usojena vsaki novi generaciji. Prepričan sem, da vsi narodi v Evropi, tudi nemški, žele mir, ki bi omogočil, da bi živeli brez strahu in posvetili svoje energije razvoju kulture, zasledovanju svo jih idealov in izboljšanju materialnega blagostanja Osnovni pogoji za sklenitev miru Mir mora biti resničen in trden mir, ne samo premirje med alarmi in grožnjami. Kaj je na poti takemn miru? Nemška vlada in samo nemška vlada! To so oni, ki so s ponovnimi napadi oropali Evropo njenega miru in vsadili v srca vseh svojih sosedov občutek nesigurnosti in strahu. Vesel sem. da lahko povem, da obstoji popolna enakost stališč med angleško in francosko vlado (Chamberlain je nato omenil nekaj mest iz Daladierovega govora.) Izkoriščena je bila tudi navzočnost poljskega zunanjega ministra, ki smo ga z veseljem pozdravili v deželi da smo se posvetovali s poljsko vlado, in srečen sem, da lahko povem, da smo ugotovili popolno enakost naših stališč Da ponovim stališče vlade- Hitler je odklonil vse predloge za mir. dokler ni podjarmil Poljske, kakor je preje podjarmil Češkoslovaško. Mirovni predlogi, ki slone na napadu, so nesprejemljivi. Predlogi v govoru nemškega kancelarja so tudi nesigurni in nejasni in ne vsebujejo nobene sugestije za popravo krivic, storjenih češkoslovaški in Poljski. Pa tudi, če bi bili Hitlerjevi predlogi bolj jasno označeni in bi vsebovali sugestije, da se krivice popravijo, bi bilo še treba vprašati, na kakšen način misli nemška vlada v praksi prepričati svet, da bodo napadi prenehali in da bodo dane besede držale Nič več se ne moremo zanesti na obljubo nemške vlade. Dejanja, ne samo besede morajo priti, preden bosta angleški narod in njen zanesljivi zaveznik Francija pripravljena, da prenehata nadaljevanje vojne z vso silo. Le če bo zaupanje v svetu vzpostavljeno, bo mogoče, kakor bi želeli mi in vsi, ki so dobre volje, urejevati vprašanja. ki zanimajo ves svet: razorožitev, obnovitev trgovine in izboljšanje^ blagostanja narodov. To je osnovni pogoj, ki mora biti izpolnjen. Samo nemška vlada ga lahko izpolni. Če ona noče, potem še ne more biti boljšega svetovnega reda, za katerim streme vsi narodi. Bodisi mora nemška vla da dati prepričevalen dokaz za iskrenost svoje želje za mir, in sicer z dejanji in zanesljivimi garancijami, da bo izpolnila svoje obljube, ali pa moramo vztrajati v izpolnjevanju svoje dolžnosti do konca. Na Nemčiji je, da izbira. Hitler poslušal govor skupno z Ribbentropom New York, 12. okt. br. Kancelar Hitler je poslušal Chamberlainov govor skupaj z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom. V tukajšnjih diplomatskih krogih pričakujejo, da bo nemška vlada takoj zavzela svoje stališče glede na novi položaj, ki so ga ustvarila Chamberlainova izvajanja o Hitlerjevih mirovnih predlogih. Poostritev vojne 9 London, 12. okt. z. Po današnjem izredno ostrem govoru Chamberlaina, ki je brez izjemno odklonil vse nemške mirovne predloge, računajo v londonskih krogih s poostritvijo vojne. Splošno so prepričani, da bo Nemčija sedaj poskušala letalske napade v večjem obsegu. Zato so bili v Londonu in drugih večjih mestih še bolj poostreni varnostni ukrepi in odrejena popolna zatemnitev vseh mest. Protiletalska obramba je bila še povečana tako, da so prepričani, da se bodo vsi nemški letalski napadi na angleško celino izjalovili. nawi jil prvi sestanek finskega delegata s Stalinom in Moloto-Po še nepotrjenih vesteh zahteva Rusija od Finske odstop otokov pred Kronstadtom ter pogodbo o medsebojni pomoči Prehajam preko odlomkov iz govora katerih namen je dati nova zatrdila Hitlerje- Moskva, 12. okt br Danes ob 17. molovskega časa je odšla finska delegacija v Kremelj, kjer so se pričeli prvi razgovori z ruskimi državniki. Z ruske strani sta bila navzoča Stalin in predsednik sveta ljudskih komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov. Prvi razgovor je trajal nad dve uri. Podrobnosti še niso znane, ker ni bil izdan nikak uradni komunike poroča pa se. da je Rusija postavila Finski naslednje zahteve: 1. Finska naj prepusti Rusiji vse male Gtdke pred Kronstadtom, ki jih bo Rusija utrdila za svoja pomorska oporišča, i 2. SkJene naj se pogodba o medsebojni pomoči, slična onim, ki jih je Rusija sklenila z Estonsko, Letonsko in Litvo, j 3. Posebna gospodarska pogodba o med-sebojnem gospodarskem sodelovanju, pri čemer zagotavlja Rusija Finski vso podporo slede izvoza. 4. Takojšnja iz«e!itev vseh Nemcev iz Finske na sličen način, kakor se je to zgodilo v baltiških državah. 5 Če odstopi Finska Rusiji ofol' Hogland, je Rusija pripravljena pristati na korekturo meje v Kareliji na korist Finske. V ruskih k^-oeih naglašajo. da je na tej osnovi moeoč miren sporazum. Rusija nima namena podjarmiti Finske, hoče pa slično kakor v Baltiku, tudi s te strani 'avarovati svoi» meje Kakšno stališče bo zavrela Finska, še ni znano, zat*-;uje pa se. da je pripravljena kar najbolj ustrffi ruskim zahtevam, v k<>'ikor ne ogradi« fircke samostoinosl! in neodvisnosti Finska pa se bo hrQTposro.i\fO uprla rsaki ruski kontroli na finskem zap-du 'n se bo protivila zlasti utrditvi Aaland-skih otoVov s strani Rusije. ke»- predstavljajo ti otoki ključ i^oda Finske in Švedske na Vzhodno m^rje. Veliko pozornost v vseh diDlomatsk'h krogih v Moskvi je zbudilo dejstvo, da ie pred pr:čefkom ra^ovorov s finsko dele-Rariio obiskal Mol^tova ameriški poslanik, ki je ostal v komisariatu za zunanje zadeve nad eno uro. V zvezi s tem opozarja- ] jo na to. da ie bil včeraj finski poslanik v Washingtonu pri zunanjem ministru Hullu in ori predsedniku Rooseveitu. Zato smatrajo za verjetno, da je ameriški poslanik interveniral pri Molotovu in priporočal Rusiji napram Finski večjo zmernost kakor pa jo je pokazala pri pogajanjih z baltiškimi državami. \meriski poslanik pri Molotovu TPashington, 12. okt. s. Iz avtentičnega vira se doznava. da jc ameriški poslanik Steinhalt ob priliki svojega današnjega obiska pri ruskem zunanjem ministrstvu Molotovu izrazil upanje, da se ne bo zgodilo ničesar, kar bi kalilo mirne odnošaje med Rusijo in Finsko. Ta korak ameriške vlade je bil izvršen brez zveze s sličnimi koraki skandinavskih držav. Ameriški zunanji minister Hull je danes konferiral s poslaniki skandinavskih držav. Skupna demarša severnih držav v Moskvi London, 12. okt. s. Iz dobro poučenih virov poročajo, da nameravajo švedska, danska in norveška vlada vložiti skupno de-maršo pri ruski vladi, v kateri bi izrazile željo, da ne bi bile Finski postavljene zahteve, ki bi prejudicirale njeni neodvisnosti. Koo tisoč mož pod orožjem London, 12. okt. s. Doslej je Finska poklicala pod orožje približno 100.000 mož. Na cestah proti ruski meji so postavljene barikade in druge ovire za tanke. Razni varnostni ukrepi Helsinki, 12. okt. s. Včeraj je zapustilo Helsinke 20.000 žensk, otrok in starčkov. Izdani so bili novi ukrepi za zaščito pred letalskimi napadi ter vpoklicani nadaljnji kontingenti rezervistov, vendar finska vlada zanika, da bi bila izvedena splošna mobilizacija. Iz Helsinkov so odšli včeraj vsi angleški državljani, kakor tudi žena in V zadnjih tednih se je evropski položaj Balkana v spremenjenem ravnovesju velesil bistveno spremenil, toda ne na slabše temveč na boljše, kakor to potrjuje sam razvoj dogodkov, ki vplivajo na enotno preobrazbo tega evropskega prostora v kotiček miru in odpirajo vrata v normalen razvoj sredi sedanje vihre. Sodelovanje velesil, ki žele podpreti to naravno težnjo k večji balkanski strnjenosti in medse- bojni povezanosti vseh držav na tem prostoru, morejo balkanski narodi samo pozdraviti Zato niso te dni v nobeni balkanski prestolnici prezrli velike mirovne akcije Italije. Kakor balkanske države, je tudi Italija ostala izven sedanjega evropskega konflikta in je ta svoj položaj lahko porabila med drugim tudi za utrditev balkanske fronte miru. V Rimu zato ne prikrivajo svojega zadovoljstva nad no vim mirovnim razvojem na Balkanu, ki obeta vsemu jugovzhodnemu predelu Evrope boljšo bodočnost. Podobne usluge kakor Italija pa lahko store Balkanu tudi vse druge velesile, katerih vpliv sega na to področje. Staro geslo: »Balkan Balkancem!«, ki je vedno vžigalo na tem prostoru, bo našlo v tem najprirodnejše ozračje za svoje j končno oživotvorjenje. Ni dvoma, da i bi to bilo v interesu evropskega miru, • otroci angleškega poslanika. Poljski poslanik v Moskvi, ki je dospel v Helsinke, je sporočil, da je na meji videl kompletno motorizirano rusko divizijo. Tik nad ru-sko-finsko mejo so opazili včeraj eskadrilo 21 ruskih letal. Finska admiraliteta je danes odredila, da morajo vse potniške in trgovske ladje takoj zapustiti južne finske luke ter odpluti v zapadne. Enako je bilo tudi tujim ladjam nasvetovano, naj zapuste južna finska pristanišča. Danes so poostrili tudi ukrepe o brzojavnem prometu s tujino. Vsi tujci, ki oddajo brzojavke, se morajo legitimirati. Pri izročitvi šifrirane brzojavke se mora na zahtevo finskih oblasti izročiti tudi šifra. Vlada je ustanovila nadalje novo centralo za informacije, ki ima nalogo, da obla-stvom in prebivalstvu stalno razglaša razne vladne ukrepe in informira tujino o razmerah na Finskem in o finski nevtral-nostni politiki. Danes so zaprli tudi visoke šole in opero. Pripravljeno je vse potrebno za rekrutiranje v primeru potrebe, zlasti v velikih mestih. Beg iz mest na deželo Helsinki, 12. okt. z. Na Finskem se je pričelo pravo preseljevanje. Vse ceste, ki vodijo iz raznih mest proti, zapadu, so prenapolnjene z najrazličnejšimi vozili. Promet na železnicah je silno povečan. Poleg številnih vojaških transportov so uvedeni še posebni vlaki, določeni za evakuirance. Vlaki imajo zaradi preobremenjenosti prog velike zamude. Mnogo Fincev je odpotovalo na švedsko. Splošno smatrajo položaj za skrajno resen. Povsod se prirejajo vaje za obrambo proti letalskim napadom. Vsi mostovi, predori in drugi važnejši objekti so vojaško zastraženi. Na trgovine z živili je nastal naval. Sklicanje litovskega parlamenta Kovno, 12. okt. br. Predsednik republike je sklical za soboto sejo parlamenta, ld bo razpravljal o rusko-litovski pogodbi o vzajemni pomoči in izročitvi vilenskega okrožja Litvi. Kakor napovedujejo, bo parlament pogodbo soglasno odobril, nakar jo bo predsednik republike takoj ratificiral. Litovska vojska bo nato takoj zasedla Vilno, Sweciane in druge kraje, ki jih bo Rusija odstopila Litvi. Ko je včeraj zjutraj radio javil vest o dpisu rusko-litovske pogodbe, so izšli Nadatjevanje n* Z. strani vsi časopisi v Kovnu v posebnih izdajah. Vse hiše so bile okrašene z zastavami. Ob 11. so bile zaprte trgovine in obrati. Po-vorka 50.000 ljudi je šla pred palačo predsednika republike in prirejala manifestacije. Rusko poslaništvo v Kovnu prejema neprestano čestitke z vseh strani. Mnoge rffledne litovske osebnosti in deputacije prihajajo osebno čestitat v poslaništvo ter prosijo za slike Stalina, Molotova in Vo-rošilova. Povratek litovske delegacije v Kovno Moskva, 12. okt. s. Zunanji minister Urbsis in vsi člani litovske delegacije so včeraj odpotovali iz Moskve nazaj v Kovno. Kolodvor je bil okrašen z litovskimi zastavami. Razpostavljena je bila častna četa. Pri slovesu so bili navzoči namestnik komisarja za zunanje zadeve Lozovski, namestnik komisarja za zunanjo trgovino Stjepov in namestnik komisarja za vojsko Smorodinov. Snoči ob 17. je sovjetska vlada priredila v Kremlju poslovilno večerjo litovskemu zunanjemu ministru Urbsisu in članom litovske delegacije. Večerji so prisostvovali Stalin, Molotov, Potemkin, Lozovski, maršal Vorošilov in druge ugledne osebnosti. Vse rusko časopisje z navdušenjem piše o novi rusko-litovski pogodbi ter ugotavlja, da je s to pogodbo sklenjen železni obroč za obrambo Rusije v Baltiku. Kaj pridobi Litva ? Kovno, 12. okt. AA. (Reuter). Po sovjetsko-litovski pogodbi, ki jo bodo ratificirali v soboto, je Litva dobila ne samo mesto Vilno ,ampak tudi vilensko okrožje s 57 trgi in več sto vasmi, 220 milj železniške proge in 425 kvadratn-h milj gozda. Zastopn ki narodnih socialistov obiskujejo nemške družine v Kovnu in jim prigovarjajo, naj prihodnji teden zapuste Litvo. Poljski poslanik v Litvi Hervat bo ta teden odpotoval iz Kovna v London. Dodatni rusko-estonski vojaški sporazum Talin, 12. oktobra. AA. (Reuter). Snoči je bil objavljen dodatni sporazum k paktu med Rusijo in Estonijo, ki se nanaša na razmestitev sovjetskih čet na estonskem ozemlju. Sovjetske čete bodo nastanjene na otokih Dago in Oesel ter na gotovih točkah obale, tako v mestu Hapsalu in okolici. Posebna letališča za sovjetske čete bodo zgrajena v Kusalu in Keili, 38 milj južno od Talina. V samem Talinu ne bo ru- skih Čet. Za zgraditev pomorskih in letalskih oporišč bodo najeli estonske delavce in uporabili estonski material. Švedski obrambni ukrepi Stockholm, 12. okt. s. Švedski parlament je včeraj sprejel izjemne zakone o nacionalni ekonomiji in o pobijanju tuje špiona-že. Vojni minister je sporočil, da se bo takoj začela gradnja dveh novih križark. Švedska je tik pred izbruhom vojne kupila v Nemčiji 102 hidroplana in 10 torpe-dovk. ★ Italijanska sodba o ruski akciji Rim, 12. okt. br. V tukajšnjih krogih smatrajo, da postaja položaj na severu zaradi ruske diplomatske in vojaške ofenzive vse bolj resen. Nekrvavo zavojevanje skandinavskih držav po vzorcu baltiških držav bi pomenilo absolutno dominacijo Rusije v Vzhodnem morju. V Rimu prevladuje vtis, da je akcija Rusije v prvi vrsti naperjena proti Nemčiji. Finska se upira ruskim zahtevam in je pripravljena na vse, vendar pa si v Rimu ne delajo nikakih iluzij in vedo, da bo v primeru oboroženega konflikta podlegla, ker ji Nemčija noče. druge velesile pa ne morejo pomagati. Evakuacija večjih mest, razširjena mobilizacija in posnešeno utrjevanje finsko-ruske meje dokazuje, da je Finska odločena braniti svojo neodvisnost tudi z orožjem. Londonski Usti o položaju London, 12. okt. z. Današnji londonski listi se bavijo predvsem s prodiranjem Rusije v severni Evropi in opozarjajo na težaven položaj, v katerem se je znašla Finska, katere prestolnica je za ruska vojna letala dosegljiva v četrt ure. Kar se tiče odstopa vilenskega okrožja Litvi, naglašajo angleški listi, da Anglija enako kakor ostale delitve poljskega ozemlja tudi tega sporazuma med Rusijo in Litvo ne priznava, dasi se zaveda, da je treba razlikovati med nasilno okupacijo, ki sta jo izvršili Rusija in Nemčija, ter pogodbenimi pridobitvami, na katere je Litva pristala več ali manj pod silo razmer. Domnevajo pa, da je Litva v precej drugačnem položaju, kakor pa so bile baltiške države. Zastopniki baltiških držav so se morali v 24 urah odzvati pozivu Moskve, dočim je delegat Finske šele 6 dni po moskovskem povabilu odnotoval v Moskvo, kjer ne nastona zgolj kot zastopnik Finske. marveč kot predstavnik skandinavskih držav. I Izseliti se morajo vsi baltiški Nemci Obračun s premoženjem izseljenih Nemcev bo izvršen med prizadetimi vladami Talin, 12. okt. z. Nemška komisija za preselitev Nemcev iz Estonske je dobila nalog, naj svoje delo čimprej konča. Spori, ki so se pojavili glede opcijske pravice, so sedaj rešeni. Na pritisk Nemčije je estonska vlada pristala na to, da se smatrajo za nemške državljane vsi Nemci, ki so se doslej priznavali k nemški narodnosti. Kar se tiče premoženja, ki ga bodo morali zapustiti Nemci na Estonskem, bo pozneje izvršen obračun med nemško in estonsko vlado. Nemška komisija vztraja na tem, da se morajo izseliti brez razlike vsi Nemci in je odredila, da se morajo celo bolniki iz duševne bolnice premestiti v slične zavode v Nemčiji. Glasilo jugoslovenskih Nemcev o preseljevanju Organ nemške narodne manjšine v Jugoslaviji »Deutsches Volksblatt« razpravlja v uvodniku o preseljevanju nemških narodnih manjšin. Najprej ponavlja list nedavne izjave kancelarja Hitlerja o tem perečem vprašanju. Po mnenju lista so bile te izjave prvenstveno namenjene nemškim narodnim manjšinam na teritoriju baltskih držav, Sovjetske Rusije in Poljske. Ne izključuje pa možnosti, da se bo preseljevanje nemških narodnih manjšin izvršilo v sporazumu s prizadetimi državami tudi v drugih državah Vzhodne in Jugovzhodne Evrope, »kjer se nahajajo nemški otoki, ki se ne bi mogli vzdržati. Katere otoke je šteti med take, pa mi nismo poklicani ugotavljati Gotovo je samo to da bodo preseljeni oni nemški narodni otoki, ki niso sposobni za nadaljnje samostojno življe-| nje m obstoj More pa se računati s tem, da nemška vlada ne računa s preseljevanjem takih nemških narodnih manjšin, ki zaradi svojega števila in gospodarskega položaja nacionalno niso ogrožene. Voditelj nemškega naroda je namreč govor*! samo o »delcih nemške narodnosti«, ki jih želi obvarovati pred asimilacijo.« Iz uvodnika »Deutsches Volksblatta« ni razvidno, da li prišteva nemško narodno manjšino v naši državi med nacionalno ogrožene ali neogrožene otoke. Metnška manjšina ob Volgi ostane v Rusiji Kodanj, 12. okt. o. Moskovski dopisnik »Politike« poroča, da označujejo ruski merodajni krogi vesti o možnosti izselitve nemške manjšine ob Volgi v Nemčijo kot fantastične ter poudarjajo, da Rusi ne bodo nikoli prepustili stotisoč zvestih pristašev Sovjetske unije negotovi usodi. V ostalem tudi poudarjajo, da se Nemčija ne bo zavzela za pol milijona Nemcev, ki so prežeti z boljševiškimi idejami, ker bi gotovo razvili v Nemčiji komunistično propagando. Rapatriranje Nemcev baltških obrobnih držav je v soglasju z nemško-rusko pogodbo. Nemci Nemške čete so končno tudi ob Bugu prispele do nove rusko-nemške meje Berlin, 12. oktobra. AA. (DNB) Vrhovno poveljstvo poroča: Na srednjem Poljskem so nemške čete na več krajih dosegle reko Bug. Šaleški v avdienci pri kralju Juriju London, 12. oktobra. A A (Reuter). Kralj Jurij VI. je danes dopoldne sprejel v avdienci zunanjega ministra nove poljske vlade Zaleskega. Prvi ukrepi nove poljske vlade v Parizu Pariz, 12. oktobra. AA. (Havas) Snoči je bila pod predsedstvom generala Sikor-skega seja poljskega ministrskega sveta. Da bi se izročila pozabljenju vsa dosedanja nesoglasja in da bi se omogočilo, da se sloga poljskega naroda ustvari na vsej črti, je ministrski svet sprejel predlog, da se vrnejo vse izgubljene pravice vsem bivšim poljskim poslancem, ki so bili obsojeni po zakonu o zaščiti države v znanem procesu v Brestu Litovskem. Predsednik republike Rackiewicz je že odobril tekst omenjenega zakonskega predloga. O zunanjepolitičnem položaju je poročal zunanji minister Zaleski. Ministrski svet je sprejel nadalje gotove sklepe glede poljske trgovinske mornarice, ki se je skoraj v celoti pravočasno zatekla v zavezniška in nevtralna pristanišča. London, 12. okt. s. Poljski poslanik Raczinski je priredil sinoči banket na čast poljskemu zunanjemu ministru Zaleskemu v poliskpm poslaništvu. Poleg mnogih angleških uglednih osebnosti je bil navzoč tudi angleški poslanik pri poljpki vladi Kennard. Zvečer je imel Zaleski govor preko angleških radijskih postaj. Izjavil je, da duh poljskega naroda ni zlomljen in volja za nadaljevanje borbe se ni iz-premenila. Zavezniki, ki jih ima Poljska, so jamstva, da bo zmagala. Na podlagi tega, kar je slišal iz ust odgovornih angleških politikov, je siguren, da vojna ne bo končana, dokler cilji zaveznikov ne bodo doseženi. Vojna ne gre samo za vzpostavitev Poljske, temveč za svobodo vseh evropskih narodov in boljšo bodočnost Evrope. Gospostvo nad miroljubnimi narodi potom sile mora prenehati. New Vork, 12. okt. s. Bivši ameriški predsednik Hoover je včeraj izjavil, da je prepričan, da bo Poljska zopet vstala. Ne more biti trajnega miru niti v Nemčiji niti v Rusiji, dokler bo veliki poljski narod zatiran. Sališki petrolej za Nemčijo Haag, 12. okt. p. Listi poročajo, da sta se ruska in nemška trgovinska delegacija v Moskvi že sporazumeli o eksploataciji zapadnoukrajinskih petrolejskih vrelcev. Velik del vrelcev bo Rusija oddala Nemčiji v zakup. Nemci jih bodo eksploatirali v lastni režiji. Papež bo imenoval nove kardinale Vatikan, 12. oktobra. AA V dobro poučenih krogih izjavljajo, da bo papež sklical v začetku novembra konzistorij kardinalov Pri tej priložnosti bo imel nagovor ter bodo imenovani novi kardinali. Beležke Predsednik vlade o potrebah sedanjega časa Na svoji turneji po Južni Srbiji je obiskal predsednik vlade Dragiša Cvetkovič tudi Gostivar in ob tej priliki tam otvoril Prosvetni dom kralja Aleksandra Zedini-telja. V otvoritvenem govoru je poudaril potrebo složnega dela vseh državljanov brez razlike na vero in stranke. Rekel je med drugim: \ >Ce je bilo kdaj potrebno složno sode- j lovanje med nami vsemi, potem je danes, ko moramo mobilizirati vse narodne sile in izvesti duhovno edinstvo našega naroda. Danes je bolj kakor kdaj potrebno sodelovanje vseh razredov in vseh slojev našega naroda, predvsem tudi zato, da si ohranimo svoj mir. Mir nam je potreben, da se gospodarsko in socialno okrepimo. Kraljevska vlada je trdno odločena, da se ne spuščamo v vojno, ker vojna zapušča razvaline, bedo in glad. Z rešitvijo hrvatskega vprašanja smo uredili naše notranje razmere in zavarovali mir na naših mejah. Mi nimamo izven naših meja nobenih želja. Ne želimo si tujega, ali svojega tudi nikomur ne odstopamo.« Sanjanin v Sarajevu Včeraj so prišli iz Beograda v Sarajevo podpredsednik JNS Jovan Banjanin, bivši predsednik vlade Bogoljub Jevtič in še drugi člani strankinega vodstva. Drevi bo v domu pevskega društva »Sloge« konferenca s sarajevskimi zaupniki stranke, prihodnje dni bodo sledili shodi in sestanki po drugih krajih Bosne in Hercegovine. Seja vodstva KDK Včeraj popoldne je bila v Zagrebu seja vodstva KDK. Udeležili so se ga inž. Ko-šutič dr Krnjevič, Večeslav Vilder in Sava Kosanovič. Razpravljali so o tekočih političnih vprašanjih. Sodelovanje opozicijskih strank V opozicijskih strankah se že dalje časa pojavlja prirodno stremljenje, da se za bodoče politične akcije čim tesneje med seboj povežejo, ne da bi se s tem odrekle svoji samostojnosti. Beograjski in sarajevski listi sporočajo, da bo v nedeljo v Beogradu seja glavnega odbora demokratske stranke in da bodo na njej razpravljali tudi o tej zadevi. Znano je, da vse tri opozicijske stranke (Jugoslovenska nacionalna stranka, demokratska stranka in staro-radikali) vzdržujejo med seboj stalne stike in da se od časa do časa vrše skupne seje opozicije o skupnih nastopih v glavnih političnih in taktičnih vprašanjih. Tako je bilo povodom razprave o volitvah v senat na taki skupni seji sklenjeno, da se bo celokupna opozicija vzdržala teh volitev. Iz dejstva, da sodeluje pri takih skupnih akcijah opozicije tudi JNS, sklepa ljubljanski »Slovenec«, da »je vsedržavna JNS postala izključno srbska stranka«. Z isto pravico bi seveda lahko smatrali, da je Jugoslovenska radikalna zajednica, v kateri so organizirani pristaši bivše Slovenske ljudske stranke izključno srbska stranka, ker sodeluje pri raznih političnih akcijah s srbskimi grupami Bože Maksimoviča in dr. Laze Markoviča. O hrvatskih tel©ya3raih organizacijah »Seljačka Sloga« objavlja članek svojega predsednika Rudolfa Hercega o stališču do novo ustanovljenih hrvatskih telovadnih društev. Predsednik Herceg prihaja do zaključka, da je »najbolj naravna telovadba kmetsko delo. Zato ni treba po vaseh ustanavljati nobenih telovadnih društev in naj bo to »Hrvatski junak«, »Hrvatski Sokol« ali kako drugače nazva-no društvo. Gospodi po mestih so morda res potrebna telovadna društva toda samo pod pogojem, da res goje telovadbo, ne pa da paradirajo s člani v krojih po ulicah in morda povrh še politizirajo Po- [ leg tega niso imena novo ustanovljenih hrvatskih telovadnih organizacij prav nič . prikladna Sokol je tica ronarica Junak ■ pa je lahko 'amo izredno odločen in plemenit človek Nihče pa nima pravice se sam imenovati »junak« in to še najmanj zaradi slučajnega kroja; ki ga nosi.« Usoda zagrebške radijske postaje V zagrebških kulturnih in političnih krogih živahno razpravljajo o bodoči usodi zagrebške radijske oddajne postaje. Delničarji dosedanje delniške družbe »Radio Zagreb« izjavljajo, da do sedaj še niso prejeli nobene odločitve poštnega ministrstva glede postaje. Njihova koncesija bo potekla šele 4. januarja 1943 Zato pričakujejo, da bodo v primeru razlastitve, do kakršne ima ministrstvo pravico na osnovi nedavne uredbe, prejeli primerno odškodnino. Odškodnina naj bi zmašala nekako pcldrug milijon dinarjev, kolikor povprečno znaša dobiček Radia Zagreb d d. v treh in pol leta. Poleg tega pričakujejo tudi izplačilo primerne odškodnine za zemljišče, porlopie in aparaturo oddajne postaje, kakor tudi za inventar, tako da bi mora'a skupna odškodnina po njihovem računu znašati okoli 3 milijone dinarjev. Kdo bo prevzel upravo zagrebške oddajne postaje, je še vedno negotovo. Za njo se zanimajo »Gospodarska sloga«, »Se-ljačka sloga«, pa tudi vodstvo Hrvatske seljačke stranke kot tako. Omenja se dalje zagrebška mestna občina in poslednje dni tudi društvo »Sklad«, ki je v rokah dr. Mira Majerja. Po zadnjih vesteh ni izključeno, da bo zagrebški radio prevzela najprej banovina Hrvatska, ki bi potem postaji obdržala sama ali pa jo izročila kaki primerni ustanovi. Parlamentarne volitve v Švici Bern, 12. oktobra, AA (Havas) Priprave za volitve v švicarski parlament, ki bodo 21 oktobra, so končane. Včeraj je potekel rok za vlaganje list. V osmih od 25 kantonov so se stranke sporazumele, da volilci ne bodo šli na volišče ter ostane pri dosedanji razdelitvi mandatov Volitve bodo le v 13 kantonih Štirje kantoni volijo samo po enega poslanca ter bodo brez dvoma iz-i voljeni dosedanji poslanci. Italija in Rusija Rimska „TribunaM poudarja, da ideologije ne smejo tvoriti »nobene nepremostljive ovire med dvema državama" Rim, 12. ofctofora. b. Glavni urednik tukajšnjega lista »Tribuna« Guglielmotti je objavil daljši članek o odnošajih med Italijo in Rusijo. Ugledni italijanski publicist opozarja najprej na značilni pojav sedanjega časa, da se v mnogih državah notranji vladni sistem spreminja in da se na primer položaj komunizma v državah, kjer je igral doslej v parlamentu veliko vlogo, kakor v Franciji, poslabšuje. Samo v Italiji, ki jo vodijo vera v nove ideale in točne smernice, se v pogledu režima nič ni spremenilo. Fašisti so že leta 1919 izjavili, da ne verjamejo v rdečo internac onalo. Italija se je tega načela držala tudi v svojih odnošajih do Sovjetske Rusije. Drugo osnovno vodilo italijanske politike pa je bilo od nekdaj upoštevanje stvarnosti, kar je na primer Italiji omogočilo, da je kot prva izmed velesil priznala dejansko obstoječo Sovjetsko unijo. Tega stališča tudi danes ni treba Italiji spreminjati. Italija je vedno umela ločiti notranjedržavno vsebino Rusije od njene svetovnonazorske ali ideološke. Rusi naj glede svoje notranje ureditve le ostanejo, kar so in kar hočejo ostati, a tud. mi ostanemo, kar smo in kar hočemo ostati. Svetovnonazorska ali ideološka nasprotja ne smejo med državami tvoriti nobene nepremostljive ovire. Tudi demokratična Francija se pred vojno ni sramovala zveze s caristično ar stokraci-jo in kasneje s sovjetsko vlado. Naše duhovne sile in odločnost naših naukov nudijo zadostno jamstvo proti kakršnim li ideološkim vplivom. Med Mozelo in vedno veqa agilnost V spopade so pričele posegati sedaj tudi že linijske čete Pariz, 12. okt. AA. (Havas). Vojno poročilo z dne 12. oktobra zjutraj pravi: Živahnost v prvih linijah se je razširila ponoči na več delih fronte med Mozelo in Renom. Nemško poročilo Berlin, 12. okt. (DNB). Vrhovno poveljstvo poroča: Na zapadni fronti delovanje izvidniških oddelkov in topništva. Letalsko delovanje na fronti in morjih. V bojih južno od Lau-terburga smo sestrelili eno francosko letalo. Živahnost na vsej fronti Pariz, 12. okt. AA. (Havas). Nemci so zdaj živahni na vsej fronti od Rena do Mozele. Njihovi manjši napadi so se umaknili manjšim krajevnim naskokom ki so zelo srditi. Najhujši nemški napad je bil v mozelskem odseku na visoki ravnini vzhodno od reke. Napada se je udeležila večja četa vojakov, ki jo je podprl kratek, a srdit topniški ogenj in ogenj iz avtomatskega orožja. Nemški poskus se je po dokaj ogorčenem in precej dolgo trajajočem boju izjalovil in je napadalec doživel sorazmerno zelo velike izgube. Sovražniku se tudi to pot ni posrečilo ujeti niti enega francoskega vojaka. Na ostalih delih fronte se Doleg manj energičnih napadov nadaljuje brez prestanka akcija nemških patrulj. Operacije potekajo na vsej fronti od Malih Vogezov pa do reke Lauter in gorskega masiva ob Renu. Dežuje neprestano in oblaki vise zelo nizko. Delovanje letalstva ie omeieno na nain"ineiše. Včeraj je bilo nad francoskimi črtami zbito neko sovražno letalo. Popolnoma nove naf oge obrambe po prebitju £ronte Pariz, 12. okt. z. Vojaški strokovnjaki objavljajo v francoskih listih daljše razprave o raznih novih teorijah glede možnosti ofenzive z motoriziranimi divizijami ob podpori letalstva. Po mnenju teh strokovnjakov ustvarja to docela nov položaj. Dosedaj je bilo razmeroma lahko ustaviti prodore pešadije s primerno pro-tiakeijo. če pa se bo sedaj posrečil prodor skozi utrjene črte, ne bo nastopala pešadiia marveč motorizirani oddelki in oklepni avtomobili, ki bodo mogli z ne- primerno večjo brzino nadaljevati prodiranje v sovražno ozemlje. To pa postavlja popolnoma nove naloge obrambi. Francoski generalni štab je v tem pogledu že izdelal podrobne načrte in izdal potrebna. navodila vsemi podrejenim edinicam. ★ Okrog posredovanja Berlin, 12. okt. o. (United Press). Iz dobro poučenih nemških krogov se je zvedelo ,da se bodo v kratksm pričeli razgovori med Nemčijo. Italijo in Rusijo o določitvi bodoče politike glede na zadržanje Anglije, nakar bo izdano skupno poročilo, ki bo vsebovalo daljnosežne sklepe, na katere je Hitler namignil v svojem govoru. London, 12. okt. br. Kakor poročajo iz Rima. je novi italijanski poslanik na angleškem dvoru, Bastianini, davi odpotoval v London. Na rimski postaji ga je pozdravil angleški poslanik v Rimu Lo-raint. Bastianini je bil doslej državni pod-tajnik italijanskega zunanjega ministrstva. V London pride kot naslednik Dina Grand'ja, ki je bil imenovan za italijanskega pravosodnega ministra. Bastianini-ja pričakujejo diplomatski krogi v Londonu z veliko pozornostjo, posebno še, ker mu je bila, kakor naglašajo v Rimu. poverjena posebna misija, da bi posredoval za mir med Anglijo in Francijo ter Nemčijo. Rim, 12. oktobra. AA. (Reuter). Po poročilih iz poučenih krogov bo novi italijanski poslanik v Londonu Bastianini izroči britanski vladi spomenico italijanske vlade z italijanskim naziranjem o mirovnih predlogih in o sklicanju mednarodne konference. Pred preosnovo turške vlade London, 12. okt. z. »Daily Herald« poroča iz Carigrada, da v tamošnjih dobro poučenih krogih napovedujejo takoj po podpisu pogodb, ki jih je sklenila Turčija z Anglijo, Francijo in Rusijo, važne spremembe v turški vladi. Sestavo nove vlade bo prevzel bivši turški poslanik v Londonu Feti Okvra, kar tolmačijo v londonskih krogih kot dokaz, da se Turčija tudi po sklenitvi pogodbe z Rusijo ne misli izneveriti zaveznikom. Okyra velja za vnetega pobornika čim tesnejšega sodelovanja Turčije z Anglijo in Francijo. Vojna na morju V južnem Atlantiku so Angleži zaplenili veliko nemško trgovsko ladjo London, 12 oktobra A A (Reuter) Nemški parnik »Kap Norte« (13.615 ton), ki je 17. septembra odplul iz brazilske luke Per-nambuco, kamor se je bil zatekel, so v južnoatlantskih vodah zajele angleške vojne ladje in ga zaplenile. Pariz, 12. okt. AA. (Havas). Francoska vojna mornarica je v gospodarski blokadi dosesrla do 10. oktobra naslednje rezultate: Skupno je bilo zaplenjeno 150.000 ton blaga in predmetov, ki spadajo pod kontrabando. Od tega odpade 40.000 ton na razne rude, 40.000 na življenske potrebščine in 30.000 na tekoče gorivo. London, 12. okt. AA. (Reuter). Francoski državni po.tajnik za blokado Pernot je danes odpotoval iz Londona, kjer je razpravljal z angleškim ministrom za gospodarsko vojno Crossom. Po prihodu v Pariz je takoj poročal Daladieru. New YorK, 12. okt. AA. Včeraj je neovirano prspela v newyorško pristanišče italijanska motorna ladia »Satumia« s 1286 potniki ter »Awoquois« s 584 potniki. V spremstvu »Aeroquo- V službi Rdečega križa Veliko zanimanje za dva bolničarska tečaja Ljubljana, 12. oktobra Tako ne sme biti več! je pisal človekoljubni Švicar Dunant v svoji knjigi spominov na Solferin, kjer je leta 1859 obležalo štirideset tisoč mrtvih in ranjenih. Za Dunantom je stala nevidna njegova mati. Ona mu je naravnavala pero, ko je sin apeliral na srca žena, mater, sester in zaročenk, naj se združijo v organizacijo, ki bo lajšala gorje mož za časa vojne, že od 1844 leta so imeli v Angliji dtruštva za. varstvo živali, čemu naj bd tedaj ne ustanovili društva za varstvo človeka?! Minilo je komaj dobro desetletje in organizacija Rdečega križa si je iz majhne j&vice utirala pot v veliki svet. Soiferinska bitka žal nd bila poslednja. Dunantov klic: »Tako ne sme bati več!« se je udušil v vihri novih pokoljev. In kjer koli so poslej zakrvavele bojne poljane, povsod je nad njimi zaipJapolala zastava Rdečega križa v belem polju. Prostovoljni samarijani in bolničarji so tisočem ranjencev rešili življenje. Organizacija Rdečega kilža je prepregla vseh pet kontinentov ... Po svetovni vojni so nameravali Rdeči križ demobilizirati, toda ljudje, ki so spoznali, da se tej človekoljubni organizacij v mirnem času oeipira novo polje dedovanja, so to preprečili. Bolničarski tečaji Rdečega križa so šola v kateri se dobri, požrtvovalni ljudje, prežeti ljubezni do bližnjega, usposabljajo za človekoljubno delo, za pomoč bližnjemu, ki je v sili. V dvajsetih tečajih, ki so se doslej vršili v Ljubljani, je bilo izvežba-rnih 800 samarijanov in bolničarjev, ženskih in moških. Za letošnji tečaj, ki je bil najavljen le s kratko objavo v dnevnem časopisju, se je prijavilo preko 500 prosilk. Zaradi pomanjkanja predavateljev in prostorov je moralo biti odbdtdih 350 prošenj. Ta teden sta se pričela na ženskem llce-ju 21. in 22. tečaj, ki bosta trajala 8 tednov, po štirikrat tedensko. Sinoči je bila otvoritev 22. tečaja. Predsednik krajevnega. odbora RK g. dr. Oton Fettich je tečaj otvoril s kratkim pozdravnim nagovorom, v katerem je orisal naloge Rdečega križa za časa vojne in v miru. Poudaril je, kako važna je zdravstvena vzgoja osebja, ki bo ob vsaki veliki ljudski nezgodi lahko nudilo prvo pomoč in posušilo marsikatero solzo. Opozoril pa je tudi na žrtve in napore, ki jih zahtevajo tečaji in poznejše delo. Omenil je, da sprejem v tečaj zahteva predvsem prirojeno naklonjenost in usmiljenost do bednih, vestnost in discipliniranost. Pomen samarijanstva in prostovoljne bolmičarske službe je podrobneje razložil vodja tečaja dr. Franta Mis. Opozoril je na dolžnosti samarijanov: pravilno podajanje prve pomoči, propagiranje zdravstvene kulture med narodom, kjer so vsakoletne izgube zaradi kroničnih in akutnih obolenj ogromne. Zdravstvena kultura pri nas je še skoraj povsem zanemarjena, saj se naš preprosti človek iz večine še zmerom rajši zateka k vražam kakor k zdravniku. Velika umrljivost otrok ima svoj glavni vzrok v neznanju. Do 75% otrok umre ponekod že v prvem letu življenja samo zato, ker matere ne vedo ravnati z njimi. Organizacija samarijanstva je postala nujna, saj zdravje ni več zadeva posameznika, marveč je postala javna dobrina. Pota samarijanstva morajo segati v vsako kmečko hišo. Naj nas nikoli ne teži vest, da nismo pomagali tam, kjer bi lahko ali da nismo prav pomagali. Sama-rijanstvo je samo za dobre ljudi, kajti slab človek ne more biti samarijan, še manj pa dober samarijan, Ob zaključku svojega govora je dr. Mis še prečital nekaj pravil o Nepozaben močne vsebine! Umetnina, ki naravno, brez vsakega olepševanja predočuje tipe velemestnega podzemlja in njihov milje. Z resničnim občutkom je podano blodno, kruto življenje Regine. šarmantno, sentimentalno in obenem cinično izzivajoča je vanski jug. 30 let je bH redarski mojster v mornarski akademiji na Reki. Učh je plavanje, telovadbo in veslanje, zlasti pa je bil vnet za boren je in mečevanje. Tudi člani dunajskega dvora so šolali svojo mladino na akademiji in med njegovimi učenci je bil sedanji madžarski državni upravnik Horthy. Pri tekmovanjih na Dunaja in v Budimpešti si je brat Herman pridobil osem diplom. Na Reki je prvi navdušil mladino za nogomet. Po upokojitvi pred vojno je prenesel sposobnosti v prostore Sokolskega doma. Na Reki si je tudi izbral svojo življenjsko družico. V kapelici akademije je pred 50 leti stopila ob njegovo stran gospa Tončka, po rodu Idrijčanka. Pri svojih 78 letih sta zakonca Hermana zvesta prijatelja našega časopisja. Z drugimi jima iskreno čestitamo in želimo še vrsto zdravih in srečnih let. Nove dobrodelne znamke za invalide Ljubljana, 12. oktobra Naša poštna uprava je izdala spet serijo dobrodelnih znamk, to pot v korist našim vojnim invalidom. Serija obsega štiri vrednote, ki pa imajo vse isto sliko: novi spomenik neznanemu junaku na Avali. Vrednote so naslednje: zelena po 1 din + 50 par, rdeča po 1.50 + 1 din, lilasto rjava po 2 + 1.50 din sinja po 3 + 2 din. Znamke so tehnično dobro izdelane. Prvič je pri njih uporabljen tisk v gravuri, ki ye dosti simpatičnejši, kakor pa je bil dosedanji ofsett. Samo iste napake imajo spet te znamke, kakor so jih imele dosedanje. Dosti prevelike so. V manjšem formatu bi mnogo bolj učinkovale. Tudi oblaki na sliki so nemogoči. Barve so dobro izbrane, ni pa tako dobro zobčanje. Pribitek je občutno prevelik »Simfonija življenja« Nemška fihnska produkcija je po dolgih letih dela ustvarila prekrasno glasbeno reprezentativno dek>, posvečeno spominu nesmrtnega ruskega genija Čajkovskega, na-zvano »Simfonija življenja«. Lepa Katarina Aleksandrovna Murakin (Žarah Leander) ni našla izhoda med svojo veliko ljubeznijo in strastjo do Čajkovskega in svojim zakonom z neljubljenim, bogatim in ljubosumnim možem Muraki-nom. S tugo in bolestjo v srcu jemlje slovo od Čajkovskega po plesni noči v plemiškem klubu v Moskvi. Ves čas je Katarina tajno izdajala simfonijska dela Čajkovskega po nakladniku Glykovu, ne da bi za to zvedel zunanji svet. Ko pa njen ljubosumni mož izve za to njeno ravnanje in za njeno veliko ljubezen do Čajkovskega, se nenadoma Čajkovski zaroči s slavno plesalko Natasjo Petrovno Jarovo (Marika Rokk), samo da bi s tem zaščitil srečo in čast ljubljene Katarine. Nato Čajkovski zapusti Rusijo, živi v inozemstvu, postaja vedno bolj slaven, njegova glasba doživlja triumfe. Po dolgih letih odsotnosti se povrne v domovino, kjer zopet sreča Katarino, katera pa se je medtem že ločila od svojega moža. Ze Katarina upa, da vendar doseže svojo dolgo želeno srečo, ko se pojavi v Moskvi epidemija kolere. Tudi sam Čajkovski zboli na tej bolezni in ko iz koncertne dvorane odmevajo poslednji zvoki njegove VL simfonije, kleči uboga Katarina poleg umirajočega nesmrtnika ... Režiser Carl Frohlich je vpletel v film »Simfonija življenja« bogat glasbeni register velikega genija Čajkovskega. odlomke iz njegove IV., V. m VI. simfonije, opero »Evgen Onjegin«, klavirski koncert v G dura z izvajanjem najboljšega evropskega sknfonijskega orkestra, originalno rusko kapelo, renomirane soliste-pevce in glasbenik. Tudi so vredne opombe plesne točke temperamentne plesalke Marike Rokk, ki je v tem filmu pokazala višek plesne umetnosti Divna in nepozabna je Žarah Leander v vlogi Katarine, to je njena najboljša vloga, ki zasenči vse njene dosedanje filme. Hans Stiivve s svojo sentimentalnostjo a vendar možatostjo osvaja tako žensko kakor moško publiko. Kakor prinaša filmski svet vsako leto le nekaj res velikih del tako v ameriški, kakor francoski produkciji; tako je film »Simfonija življenja« največji, najmočnejši in najlepši film nemške produkcije v seziji 1939/1940, ki je dobil po vsem svetu naslov reprezentativnega filma. Uprava kina Matice jc ponosna, da more p. n. občinstvu nuditi eno najlepših filmskih del, o katerem se bo danes kakor prihodnje dni vsepovsod govorilo. Premiera filma bo danes v kinu Matici. (—) Rudolf Avpič — žrtev Antona Haceta? Policija pojasnjuje zagonetno smrt umorjenca v Gameljnah Ljubljana, 12. oktobra Antonu Hacetu, ki ga s tolikšnim trudom išče vsa naša policija in žandarmeri-ja, in njegovemu tovarišu Štefanu Verle-tu, ki se že nekaj tednov nahaja za zapahi, pripisujejo poleg nekaterih drugih deloma že pojasnjenih, deloma nepojasnjenih manjših zločinov tudi krvavo grozodejstvo, izvršeno nad mladim neznanccm, ki so ga bili nekega julijskega dne našli ustreljenega in v seno zakopanega v seniku nekega kmeta v Gameljnah. Domači orožniki, pa tudi organi kriminalnega oddelka policijske uprave v Ljubljani so si od takrat mnogo prizadevali, da ugotove identiteto umorjenca, ki bi jim nudila najboljši kažipot na sledi za morilcem, a vse prizadevanje je izprva ostalo zaman. Ko si je sodna komisija ob najdbi ogledala truplo, je ugotovila, da je mrtvec ležal zakopan v senu že več ko dva tedna, hkratu pa je ugotovila, da je bil ustreljen v glavo. Poleg trupla so našli klobuk in kravato, neznanec sam pa je bil oblečen samo v perilo, ki je nosilo znamko tvrdke Bregar od Sv. Lovrenca na Dolenjskem. Podrobnejše poizvedbe so pokazale, da njegov prijatelj Anton Hacc v zvezi z nekim umorom. Kaj več pa niti na policiji niti na sodišču niso mogli spraviti iz njega. Medtem pa je šentviškim orožnikom prišlo na uho, da je nekje v okolici pripovedovala neka ženska, da že nad dva mescca pogreša 35-letnega bivšega tesarja Rudolfa Avpič a, s katerim sta bila prijatelja. Ženska je morala sama nekaj več vedeti o Ha-cetovih in Verletovih podvigih, a ko so se pozanimali zanjo, jim je že izginila izpred oči. Pripovedovala jc, da se je Avpič, ki je bil sicer iz Čermošnjic v kočevskem okraju doma, stalno družil z Verletom in Hacetom in da so največ hodili za plenom po Gorenjskem, od časa do časa pa so krenili tudi na dolenjsko stran. Vedela je marsikatero zanimivo podrobnost iz njihovega dejanja in nehanja in je pripovedovala, da jc imel Avpič, ko sta se zadnjikrat videla, nekaj nad 8.000 din pri sebi. Takrat ji je zaupal, da ima nekje za Savo sestanek s Hacetom in Verletom, in ker ga pozneje ni bilo več na spregled, je povsem upravičen sum, da je bil na tem sestanku umorjen. Po vsej priliki so se vsi trije sta- Regina kot pevka, izredna v prizorih erotične ljubezni! Vsa svetovna kri-tika ie edina: da je to film, ki dela čast francoski filmski produkciji, ki je izpolnil vse ^ zahteve dobrega filma! w VIVIANE ROMANCE - REMEE tAINT CY» JEAN WORMS — GEORGES FLAMANT — FRANCIS CARCO Ženska kaznilnica Prisons de femmes — danes premiera Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri KINO UNION — Telef 22*21 organizaciji Rdečega križa in samarijan-skega odreda, v katerem si lahko bolničarke in bolničarji še nadalje izpopolnjujejo svoje znanje, nato pa je bila formalna otvoritev tečaja zaključena. Predavanja bodo ob torkih, sredah, četrtkih tn petkih ob 17. uri in trajajo poldrugo uro. Vse življenje za zidovi jetnišnice Krški orožniki so prijeli večnega tatu Miho Hudoklina, ki je nedavno pobegnil iz novomeških zaporov Krško, 12. oktobra Včeraj so aretirali orožniki iz Krškega Miho Hudoklina, starega znanca zaporov. Hudoklin je letos 16. avgusta pobegnil iz novomeških zaporov. Doma je iz Sv. Križa pri Kostanjevici, star je 57 let, a presedel je kakor sam pove, okrog 45 let v zaporih. Takole pripoveduje o svojem zavoženem življenju. — Oče je bil tesarski mojster Napravil sem štiri razredne ljudske šole, nato me je dal oče učit krojaštva katerega sem se iz-uč 1. Že kot sedemnajstletnik sem napadel nekega tovariša iz črneče vasi, po imenu Sintiča, gotovo pa ne vem, če mu je bilo res tako ime. čez tri tedne so me prijeli in obdolžili ropa ter sem bil kaznovan s 6 leti strogega zapora, katerega ssm do konca izdržal. Ko sem bil izpuščen, sem se napotil domov, kjer sem ostal nekaj časa, nato pa sem se napotil zopet po svojem »kšef-tu«. Šel sem spet krast. Predvsem sem kradel po okolici Novega mesta, a so me kmalu spet prijeli. Komaj so me izpustili, že sem šel za novimi tatvinami. Tako se je ponavljalo skozi vse moje življenje, do danes. Za šestletnim zaporom, katerega sem prestal na Ljubljanskem gradu, so se vrstile kazni približno v sledečem redu: 3 leta v Gradiški zaradi tatvin, dve leti v Ljubljani na gradu, odkoder pa so me pozneje prepeljali v Maribor, ker je Ljubljano prizadejal notres, nato sem presedel dve leti v Gradiški, zopet 7 in 5 let v Gradiški, nato-6 let v Mariboru, 15 mesecev v Gradcu dve leti v Novem mestu nato prav tam 13 mesecev, zopet 4 leta v Novem mestu in poslednja kazen je bila 3 leta in pol v Novem mestu, odkoder sem pa pobegnil. — Ali prej moram povedati, da sem bil še dve leti v prisilni delavnici. Ker sem bil pa krojač in sem šival obleke ter sem imel dostop do teh oblek sem si mislil: kaj bi ^edel tu, ko me čaka zunaj delo! Pa sem se napravil v pazniško obleko in vzel s seboj nekega kolego, ki je šel kar v restan-tovski obleki. Odvedel sem ga iz prisilne delavnice. Nato sva jadrala kar tako po svetu. Pri Domžalah sc naju srečali orožniki, pa sem hitro zgrabil kolego za rokav in prosil orožnike za verigo, ker da je nevaren zločinec, ki nam je ušel, a sem ga zdaj le prijel. Seveda mi prošnje niso odbili. Kmalu nato so naju pa prijeli. Zdaj sem ušel iz zapora takole: delal sem pri krojačih in sem nosil odpadke od blaga na Krko. Ko sem 16. avgusta spet moral h Krki, sem pod restaritovske hlače oblekel svoje, dočim sem dal površnik in klobuk v vrečo in šel. Ob Krki sem se preoblekel in odšel v hribe prosjačit... Na vprašanje, če mu je kaj žal, ker je presedel skoraj vse življenje, je odgovoril: »Nič mi ni žal. Saj sem itak zgubil vso svojo mladost. Tudi izgovarjal se ne bom, da sem bil po slabi družbi zapeljan, temveč imam tak nagon. Sem vandral iz ječe v ječo, vse zaradi tatvin. Nisem preveč pameten, ampak tudi ne neumen. Sicer pa so me v Gradcu obsodili že na smrt, ker sem razžalil cesarja, pa so me zdravniki spoznali za neumnega m sem bil pomiloščen. Mnogokrat sem že sklenil, da se poboljšam in začnem pametno življenje, pa je bilo vse zaman. Spet se je zbudila v meni tatinska strast in spet sem šel po svojem posluje in je prav verjetno, da bo precejšen del naklade, ki znaša po naših informacijah 200.000 ali 250.000 serij, ostal neprodan. Ali ne bi rajši naša poštna uprava v bodoče izdajala dobrodelne serije, ki bi imele samo po dve, tri vrednote m manjši pribitek, tako da bi vsa serija stala le 5 do 6 dinarjev, frankaturna vrednost pa bi bila polovico tega zneska? Finančni efekt bi bil nedvomno dosti večji, kakor pa bo zdaj. In še nekaj. Letos je pri nas že prava poplava znamk z doplačilom za vse mogoče namene. To bo treba nekoliko omejiti, dru- "3o mm oi in a. zdi S-bi 483 25 V ** * Cerkveni koncert Trboveljskih slav-čkov. V soboto 14. t. m. ob 7.30 bo nudil Trboveljčanom pevski zbor Trboveljskih slavčkov svojevrsten glasbeni užitek. V cerkvi bo izvajal Grbčevo »Troglasno mašo na sta roslovensko besedilo«, ki je zgrajena po principih koralne arhitekto-nike, po značaju pa spominja na pravoslavne liturgične kompozicije. Naslednjega dne popoldne bo pohitel z istim sporedom v Šmartno pri Litiji, kjer bo koncertna! ob 15. * Na Sušaku gradijo nov kolodvor. Pravkar so položili temelje novega kolodvora na Sušaku. če se bodo dela tako razvijala kakor zdaj, bo kolodvor lahko še letos pod streho, sicer pa ga bodo pokrili do februarja. Zdaj je zaposlenih 60 zidarjev. V celoti mora biti kolodvor dovršen v 15 mesecih, tako da bo na pomlad 1941 že lahko popolnoma nadomestil sedanji premajhni kolodvor. Pred novim kolodvorom bo urejen prostran trg 2.000 kvadratnih metrov. * »šta treba, da zna rezervni oficir u ratu«? Pod tem naslovom je izšla nedavno lična knjiga, iki vsebuje najvažnejše podatke za hitro razgledanje rezervnih oficirjev v primeru, da so poklicani pod zastavo. Gotovo je prehod iz civilnega življenja za marsikoga, ki ni bil že dalj časa na orožnih vajah, nekoliko težak in se v prvih dnevih ne more znajti v novih okoliščinah. Zaradi nerazglednosti seveda trpi služba, predvsem pa eksipeditivnost in organizacija, kar je zlasti v sedanjem času nad vse važno. Namen knjige je torej, da pomaga prebroditi začetne težave in da vsposobi rezervne oficirje za poznavanje nalog in dolžnosti, ki jih morajo poznati in vršiti. Knjiga stane 25 din in jo lahko naročite pri avtorju: Milan Nen-eič, pešadijski major, Beograd, Ulica Mi-lovana Marinkoviča 10. činovnička kolonija. * Tujsko prometna zveza za severno dalmatinsko Hrvatsko ustanavljajo v Ši-beniku. Področje nove zveze bo segalo od otoka Silbe do šibenske Ragoznice ter bo v njem 24 občinskih turističnih odborov in društev. * Nagrada za izsleditev ukradenega nakita. Poročali smo, da so bile v graščini v Vukovaru ukradene dragocenosti barona Ivana Adamoviča, vredne 250.000 din. Dvajset dni že zaman iščejo sledove za tatom. Zdaj je baronica razpisala 10.000 din nagrade za izsleditev nakita. Sodijo, da je tatvino izvršila ista oseba, ki je nekoč prej skušala vdreti v grobnico grofa Eltza, lastnika vukavarske graščine in ogromnega veleposestva. * Osem volkov so postrelili kmetje iz vasi Trubjel na planini Treskavici v Bosni. Trop volkov je napadel stajo kmeta Jusufa Deliča. Pri staji je bil Deličev sin Hasan, ki je edini videl, kako se volkovi približujejo. Poklical je kmeta Nedeljka Bjelico, ki je takoj pohitel v svojo pastirsko kolibo po puško, čim so volkovi začeli napadati stajo, je Nedeljko streljal in je ubil tri volkove. Med tem so prihiteli ostali vaščani, ki so pobili še pet volkov, ostali pa so pobegnili. * Moža je ubila, sodišče jo je oprostilo. Pred velikim senatom v Sremski Mitrovi-ci se je morala v sredo zagovarjati Roza-lija Tilova, ki je letos 2. septembra v veliki vasi Novem Slankamnu v Sremu s sekiro ubila svojega moža Mihajla. Mihajlo Til je bival dalje časa v Ameriki. Ko se je vrnil, ni hotel več delati, marveč je samo popival. Usodno noč se je ob treh zjutraj vrnil domov in začel razbijati okna na hiši svoje žene. 171etni sin ga je hotel odgnati z vilami. Tedaj je oče napadel sina in bi ga gotovo ubil. Da ubrani otroka, je mati pograbila sekiro in z enim samim zamahom ubila moža. Po zaslišanju prič je veliki senat Rozalijo popolnoma oprostil. * Pegasti legar se je pojavil v nekaterih vaseh okrog Varaždiina. Doslej še ni bilo smrtnih primerov. Zdravstvena obla-stva so storila vse potrebno, da se nevarna bolezen čimprej zatre. * Nevarnost pasje stekline se javlja v raznih krajih. Pravcato paniko je povzročil v torek dopoldne v Novem Sisku in v Capragu velik volčjak, ki je ogrizel 14 psov, 2 teleti in baje tudi nekega delavca. Lovci, stražniki in vojaki so se podali na lov za steklim volčjakom. Nekateri so tudi streljali nanj, a ga niso zadeli. šele naključje je pripomoglo do pokončanja nevarnega psa. Stražnik na postaji v Capragu je opazil psa, ki je prišel iz gozda ter se zavlekel nekam na seno in truden zaspal. Takoj so psa ustrelili in si je prebivalstvo oddahnilo. — V Sarajevu pa je stekel pes na okrožnem sodišču ugriznil 40-letnega Huga Mariniča iz Sombora. Med možem in psom se je razvila huda borba. S sodišča je pes pobegnil na Baščaršijo in je ugriznil neko dekle v levico, potem pa še nekega 4-letne-ga fantka. V pogonu je stražnik Nestro-vič ubil psa s petimi streli. Ranjenca pa so spravili v Pasteurjev zavod. * Vroče žensko maščevanje. V vasi Ša-Iji v banjaluškem okrožju se je čamila Buljubašičeva v- torek popoldne skregala s svojim možem Ademom. Mož se je bil nasrkal žganja in je po prepiru zvečer kmalu zaspaL žena, ki je kuhala marmelado, je obenem dokuhala svojo jezo. Vzela je velik lonec vrele marmelade in jo razlila možu po glavi. Smrtno nevarno opečenega Adema so prepeljali v banja-luško bolnišnico. Maščevalno musliman-ko, ki je docela razveljavila staro sodbo o pokornosti in vdanosti muslimanskih ženic, pa so prevzeli orožniki. * Opozorilo pastirčKOm na paši naj bo naslednji žalostni dogodek, ki se je primeril v vasi Dobrem polju v banjaluškem okraju. 10-letna pastirica Tahira Džiničeva je pasla čredo na gmajni in si je z drugimi pastirčki zakurila ogenj. Ker je bila lahno oblečena, se je preveč približala ognju. Naenkrat se je dekletcu vnela oblekca in takoj je bilo dekletce živa baklja. Pastirčki so se v strahu raz-bežali, dekletce pa je podleglo strašnim opeklinam. * posnetek na ulici naj pojasni tragedijo mladega Samomorilca. Na Kalemeg-danu stoji veliki Meštrovičev spomenik Zmagovalec, ki se razgleduje daleč podu-navski pokrajini. V sredo zvečer je bila terasa pod Zmagovalcem prizorišče obupnega dejanja: neznan mladenič se je vrgel z ograje v globino in obležal mrtev. Policija je bila o samomoru kmalu obveščena, a se je zastonj trudila, da bi dognala, kdo je nesrečni pokojnik. Med raznimi malenkostmi so našli beležnico, v kateri je bilo poleg nekaterih madžarskih besed z drhtečo roko napisano v cirilici: »Moja poslednja želja je, da dobijo starši sliko, ki je v mojem stanovanju«. Nadalje so našli pri mladeniču tri listke, kakršne dajo fotografi na ulici tistim, ki so jih fotografirali. Policija je dognala, da je mladeniča fotografiral fotograf Lonča-revič in zdaj objavljajo beograjski listi sliko pokojnega mladeniča, da bi njegovi znanci pojasnili identiteto in vzrok njegovega obupa. * Veseljaški upravnik pošte v Kladovu. V mestecu Kladovu ob Dunavu je zbudila veliko senzacijo aretacija poštnoga upravnika Dragoslava Nestoroviča, ki je izvršil razne poneverbe. Vsota, s katero se je okoristil še ni dognana, gotovo pa gre za lepe denarje, ker ie mož že nekaj let živel razkošno in je poleti odhajal v bližnje kopališče Herkules v Rumuniji, kjer je zapravil prav čedne vsote. Iz Ljubljane u— Angleško društvo v Ljubljani ponovno sporoča vsem, ki se zanimajo za učenje angleškega jezika, da je že pričelo s tečaji za angleščino, da pa še vedno sprejema tudi nove učence in tudi začetnike, ker je vedno podana možnost, da se otvori zopet nov tečaj. Angleško društvo se je preselilo v svoje nove prostore v Tavčarjevi ulici 12. pritličje desno, kjer razpolaga z dvema učilnicama ter knjižnico in čitalnico, tako da je članom, ki se žele učiti angleščine, obenem tudi na razpolago čitalnica, ki je bogato založena s knjigami, časopisi in vsemi aktualnimi revijami. Prijave za tečaje, kakor tudi prijave članov se sprejemajo vsako sredo in soboto od 18. do 19. ure v društvenih prostorih. Tečaji so za začetnike itn za naprednejše, za perfekcijo angleščine iz literatu- re in izbrana poglavja iz Shakespeare ja. Tečaje vodijo društveni učitelji ga. lektorica Fanny S. Copelandova, g. lektor Ale-xander Lawrenson, ga. Olga Grahorjeva in ga. Božena škerljeva. Tečaji se vrše po skupinah po 8 do 10 učencev. Za primer, da bi se želele priglasiti skupine samo 4 učencev v svrho Individualnejšega pouka, je podana tudi ta možnost. Po 15. oktobru bo društvena čitalnica z aktualnimi časopisi in revijami odprta za člane vsak dan od 18. do 20. ure, knjižnica pa bo poslovala z izposojanjem knjig vsako sredo in soboto od 18. do 20. ure. Društvo bo pričelo spet tudi z rednimi družabnimi večeri vsako sredo ter se bo vršil prvi tak večer v sredo dne 18. t. m. ob pol 21. v društvenih lokalih. Društveni odbor vabi vse, ki se zanimajo za angleščino, za literaturo in za kulturne stike z anglosaškim svetom, da porabi to priliko in se v velikem številu odzove gornjemu vabilu. u— Okrajna organizacija JNS za P°-janski okraj opozarja, da bo občni zbor danes ob 20. v gostilni pri Klemenčiču na Krekovem trgu 11. Na zboru bo poročal g. minister dr. Albert Kramer. u — Československa obec v LublanL Knihovna jest opet po dobu zimni saisony otevrena v nedeli od 11. do 12. hodiny, krom obvyklych hodin čtvrtečnich. — Na-vštevujte pilnš knihovnu, vyhledavejte co nejvice českou knihu. — Včnujte plnou pozornost všem našim občžnikum, pro-čitajte ze bedlive. — S event. dotazy aneb informacemi obracejte se na spolek aneb jednotlive funkcionare. (—) u— Ciklus zdravstvenih predavanj ge. dr. Merljakove v prostorih Zveze gospodinj, Gradišče 14. Prvič danes in nadalje vsak petek. Začetek ob pol 20. uri. V svojih predavanjih bo obravnavala prvo pomoč pri gospodinjskih nezgodah in pri nezgodah, ki se pripete v primeru vojne. Praktične vaje. Vstop prost. Prostovoljni prispevki za luč in kurjavo. u— Članstvo Fotokluba Ljubljane in druge amaterje opozarjamo na nocojšnji prvi večer slikovne kritike v tej sezoni, ki se bo vršil v klubskem lokalu v Levstikovi ulici, za »Mladiko«. Obenem se bodo sprejemale prijave za nedeljski avtobusni izlet na Kurešček in v okolico ter za smuški tečaj, ki ga organizira letos g. Gojko Pipenbacher za člane Fotokluba. u— Starešinska Organizacija Preporoda bo imela drevi ob pol 20. ob udeležbi vsaj polovice, ali ob 20. uri ob vsaki udeležbi članstva svoj XIII. redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Občni zbor bo v Areni Narodnega doma (vhod z Bleiweisove ceste). Dolžnost vseh članov je, da se ga polnoštevilno udeleže. u— Premiera krasnega francoskega filma »Ženska kaznilnica« v kinu Unionu. Od danes naprej bo imelo občinstvo priliko videti v kinu Unionu fim izredne vrednosti in zelo močne, pretresljive vsebine. Ves svetovni tisk je prinesel o tem filmu izredno laskave ocene in film je doživel pravcati triumf v Parizu, v vsej Franciji in prav tako pri nas v Beogradu in Zagrebu. Problem kaznjenja onih nesrečnih ljudi, ki so kršili ljudske zakone, pri nas še vedno ni rešen.. Ne gre za višino kazni, temveč gre za vprašanje posledic, ki jih zapušča prestana kazen pri obsojencih zaradi kazni same, zaradi greha, da so preživeli gotovo dobo v zaporu. Človeška družba odbija take nesrečnike iz svoje družbe in jih nehote sili v nove grehe, na nova pota zločina. »Ženska kaznilnica« je eden tistih redkih filmov, ki izpolnjuje vse zahteve publike do dobrega filma. To je socialna drama, ki dela čast francoski filmski produkciji. Napravljen je po romanu »Prisons de femmes«. Avtor tega dela je francoski romanopisec Francis Car po, pisatelj o pariškem podzemlju, o apaših, kratko o ljudeh, ki so se pregrešili v življenju in krenili na slabo pot. V tem romanu je glavna oseba ženska, ki je zaradi svojega pregreška bila obsojena na tri leta v kaznilnici. Avtor nam nikakor ni hotel samo naslikati njeno življenje polno trpljenja, dasi bi bilo tudi to zanimivo, temveč nam paralelno prikazuje tudi njeno sedanjost in njeno preteklost. Vse vloge ostalih, ki sodelujejo v tej pretresljivi drami, so istotako odlično podane, tako da predstavlja film res pravo umetnino Najboljša je seveda Viviane Romance, ki se je ravno s tem filmom proslavila po vsem svetu Z izredno interpretacijo prikazuje ta umetnica operetno pevko Re-gino, šarmantno, sentimentalno, obenem izzivalno v posameznih prizorih. Njeno to-varišico iz ječe Julietto Regentcvo podaja Renee Saint-Cyr enako odlično kakor Viviane Romance Brez vsakega olepšavanja, z resničnim občutkom je podano blodno življenje nesrečnic, ki nosijo na sebi pečat sramote. Film »Ženska kaznilnica« bo pretresel gledalca v dno srca in še dolgo bo Ljubljana držala v spominu to umetnino, katero priporočamo ljubiteljem dobrih filmov najtopleje v ogled. (—) u— JASO - plesne vaje. Jugoslovanska akademska smučarska organizacija prireja letos svoje redne plesne vaje vsako soboto ob 20. v Trgovskem domu, z namenom organizirati prvenstvene smučarske tekme in si zgraditi svoj planinski dom na Krvavcu, ki naj bi nudil akademikom športnikom prijetne in cenene počitnice. Uspela otvoritvena plesna vaja, ki je potekla povsem v tem športnem duhu, je prinesla marsikomu nepričakovano presenečenje. Izžrebana so bila namreč lepa darila: smuči, jekleni robniki in druge praktične nagrade Opozarjamo na prihodnjo redno plesno vajo v soboto, na kateri bodo spet kot glavna nagrada — smuči. Mojster g. Jenko in plesni orkester g. Adamiča nam jamčita za prijetno zabavo. (—) u_ TujsKoprOmetna zveza priredi kot pripravo za svoje smuške izlete svoj prvi pešizlet v nedeljo na Kurešček. Informacije in prijave do sobote ob 14. mri pri Putniku. (—) u— Oglejte si bogato zalog© najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K. S o s s Mestni trg 18. (—) u—' otvoritev plesnih vaj akademike jadranske straže bo v soboto 14. t. m. ob 20. uri v Kazini. Dame, ki zaradi tehničnih zaprek niso dobile vabil, so prav tako vljudno vabljene. (—) [ II —, « mmmm Samo ie danes ob 1&, 19. V VOLČJIH KREMPLJIH in 21. uri napeti film divne romantike na ameriškem zapadu. — Junaštvo proti mržnji, moč proti prevari, divja borba ovčarja z volkovi in panterjem. — Jutri premiera pomorskega filma z ljubko malo Traudl Stark: MALA ADMIRALKA KINO SLOGA — Telefon 27-80 u— Idrijski krotek. Vsi rojaki in prijatelji se obveščajo, da se bodo Idrijčani odslej zbirali v gostilni rojaka Vidmarja na trgu Sv. Jakoba 5. Neobvezni družabni sestanki bodo vsako soboto zvečer, ko bodo na razpolago tudi pristni idrijski žlikrofi. Zunanji rojaki bodo dobili tam tudi vse informacije. Prijatelji dobrodošlo. u— Pevke in pevce, tudi začetnike, sprejema na podlagi začrtanega dela še vedno pevsko društvo »Ljubljanski zvon«. Dobrodošli danes, jutri, v ponedeljek, torek in sredo med 18. in 20. uro, Mestni dom, L nadstropje, desno. (—) u— Plesne vaje »Svobode« \-sako soboto ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. (—) u— Otvoritev plesnih vaj v nedeljo 15. t. m. ob 15. uri v dvorani Delavske zbornice. (—) Iz Celja e— »Pj-gmalion« na celjskem odru. Mariborsko Narodno gledališče, ki bo v novi gledališki sezoni namesto Ljubljane oskrbelo gostovanja v Celju, je v sredo zvečer otvorilo sezono Mestnega gledališča v Celju s Shawovo komedijo »Pygmalion«. Pričakovali smo sicer, da bo celjska gledališka uprava izbrala za otvoritev »Celjske grofe« ald »Hlapca Jerneja«, a tudi »Pyg-gmalion« je za prvo predstavo v sezoni prav primeren. Ta celjska predstava je bila prav za prav premiera, kajti v Mariboru še niso uprizorili tega slovitega dela veKikega Angleža. »Pygmalion« očituje vse Shawove značilnosti. Avtor razčlenjuje in duhovito ironizira lažno in relativno moralo družbe — ono vrsto morale, ki sti je reven človek ne more privoščiti. Liki, ki simbolizirajo ostro razlikovanje slojev današnjega družabnega reda, so krepko izklesani in učinkoviti v svojem udejstvova-nju in izživljanju, ki mu daje lažna morala in doktrina namišljene predpravice in razlike. Gosp. Vladimir Skrbinšek se je kot režiser tega dela močno uveljavil. Odrsko komplicirano snov in nje izvedbo je dobro pogodil ter dal predstavi dokaj enotnosti, kolikor so mu pač dopuščala sredstva, ki jih je imel na razpolago. Sam je tudi prevzel vlogo prof. Higginsa. Igral je z rutino in naturnostjo, toda a premočno primesjo robatosti, kakor si je Shaw kot zapadnjak v najboljšem pomenu besede pač ni zamislil. Gdč. Branka Rasber-gerjeva je bila v vlogi Elize v prvi sceni še nekam nesigurna pozneje pa se je docela znašla in je podala notranje uravnovešeno in učinkovito kreacijo. Vse priznanje je treba izreči gdč. Kraljevi (ga. Hig-ginsova) in g. Pavlu Koviču (Doolittle). Tudi g. Rasberger (Pickering) in ga. Za-krajškova (ga. Pearsova) sta se uveljavila. Ostali igralci so v bolj epizodnih vlogah ustrezali. Predstava je bila dobro obiskana. Občinstvo je prirejalo mariborskim gostom tople ovacije. —R. P. e— CeljsKi mestni svet bo imel redno sejo v petek 27. t. m. ob 18. Na dnevnem redu bo poleg poročil odborov tudi volitev članov upravnega odbora mestnega avtobusnega podjetja. e— Delavsko zborovanje. Krajevni med-strokovni odbor v Celju bo priredil v nedeljo 15. t. m. Ob 9. dopoldne v hotelu »Unionu« v Celju delavsko zborovanje o pomenu delavskih socialnih ustanov za delavstvo. Vabljeni so vsi delavci in delavke ter nameščenci in nameščenke. e— Plačilo občinskih davščin. Mestno poglavarstvo v Celju opozarja hišne posestnike in lastnike vozil, da so zapadli 1. t. m. v plačilo 5odstotni najemninski vinar in 2odstotna kanalska naklada za letošnje četrto četrtletje, vodarina in števnina za letošnje tretje četrtletje in tretji obrok davščine na vozila. Zapadle obroke je treba plačati do 10. novembra pri mestni blagajni. Po preteku tega roka bo mestno poglavarstvo računalo zakonite 6odstotne zamudne obresti. Po preteku 6 tednov od dneva dospelosti pa bodo zaostala plačila izterjana z izvršbo. e— Velika sokolska tombola v Braslov-čah. V nedeljo 15. t. m. bo v Braslovčah velika sokolska kolesarska tombola. Glavni dobitki so: 15 koles in 500 drugih manjših dobitkov. V nedeljo vsi v Braslovče na veliko sokolsko tombolo. Iz Maribora a— Za sokolski planinski dom na Pohorju so prispevali in opremili sobe: sokolska župa Maribor, ravnateljeva soproga Marta Ginc, industrijčeva soproga Terezija Poche, ravnateljeva soproga Alice Krejči, slaščičarjeva soproga Matilda Ilich, carinikova soproga Zora Pavlovič. trgovčeva soproga Josipina Paš ter industrij ec Emil Ripper. Skupni znesek je 19.800 din. Vsem iskerna hvala! Ostali, ki prošnje še niso rešili, pa se vljudno naprošajo za nujno in ugodno rešitev. Račun pri Ljubljanski kreditni banki in pri Posojilnici v Narodnem domu. a— Smrt bivšega ruskega polkovnika. V Jezdarski ulici 8 je preminil bivši ruski polkovnk Sergij Kalmicky, star 66 let. V zadnjem času je bil dnevničar pri železnici. a— Vznemirljive vesti. Nekatere vesti v zadnjem času so vzbudile precejšnje vznemirjenje med nekaterimi Mariborčani, ki so lastniki številnih lepih vinogradov in posestev v mariborski okolici, pa tudi raznih poslovnih in stanovanjskih poslopij v Mariboru. a— »Navihanka«. Pod glasbenim vodstvom gledališkega dirigenta g. L. Herzo-ga in v Harastovičevi režiji se pripravlja znana Beneševa opereta »Navihanka« kot prva letošnja operetna novost na mariborskem odru Beneševi znani opereti »Sv. Anton« in »Pod to goro zeleno« sta želi na mariborskem odru že v prejšnjih sezonah prodoren uspeh. a— Računi z lahkovernostjo ljudi. Pri mesarju Francu Kodriču v Makolah se je zglasil neki moški. Dejal je, da je po -po- DANES VELIKA PREMIERA GLASBENEGA VELEFILMA — SLAVA IN TRIUMF Žarah Leander (ČAJKOVSKI) HANS STt)WE — MARIKA R6KK — LEO SLEZAK Ob 16., 19. in 21. uri iajkoviki simfonija življenja Nabavite vstopnice v pred-prodaji! KINO MATICA TELEFON 21-24 Življenje, ljubezen, ustvarjanje in smrt velikega ruskega genija P. J. Cajkovskega. — Izvajajo se kompozicije in odlomki lz njegove IV., V. in VI. simfonije, opera »Evgen Onjegin«, klavirski koncert v G-duru. Nastopi najboljši evropski simfonični orkester, originalna ruska kapela. klicu mesar, da st piše Josip Likozar in da je doma iz Cerkeij. Kodrič mu je prodal 4 teieia. Likozar pa se je izgovoril, da nima denarja pri sebi in da mu ga bo poslal po pošti. Denarja pa ni bilo. Kodrič je spoznal, da je postal žrtev pretkanega sleparja, ki ga je oškodoval za več kakor 1500 din. Ni izključeno, da se je Likozar s sličnim trikom uveljavil tudi drugod. — V Zoigerjevi ulici 9 se je pojavil v stanovanju upokojenega preglednika finančne kontrole g. Pišeca mlajši moški, ki je dejal, da mora kot mehanik tvrdke Singer pregledati šivalni stroj. Alojzija Pišec mu je v dobri veri plačala za delo 42 din. Kmalu pa se je pokazalo, da jo je oslepa-ril goljuf, ki ima že več takšnih stvari na vesti in za katerim poizveduje sedaj policija. a— Preveliko navdušenje je prevzelo v železniški čakalnici na postaji Vuhred-Marenberg 461etnega sejmarja Franca Z. V čakalnici so bili tudi nekateri dalmatinski krošnjarji. V svoji preveliki navdušenosti je Franc Z. izustil besede, s katerimi je žalil narodni čut navzočih dalmatinskih krošnjarjev. Sledil je spopad in so morali intervenirati orožniki. Franc Z. je zaradi svojih žalitev ovaden sodišču. a— Nepojasnjena usoda. 351etni železničar Franc Zore, ki stanuje v Scdni ulici 32, je odšel 3. oktobra t. L v službo. Odtlej se ni vrnil več domov. Svojci so zaradi tega zelo zaskrbljeni za njegovo usodo, ki je ostala doslei nepojasnjena. Oblastva so pričela poizvedovati za njim. Dognala so. da je bil Franc Zore za tem pri svoji materi na Jesenicah, od koder pa se ni vrnil domov. Doslej ni bilo mogoče ugotoviti, kje se pogrešani Franc Zore nahaja in kakšna usoda ga je doletela. Bojazen svojcev povzroča tudi okolnost. da je bil Zore zadnje tedne zelo žalosten in potrt. a— Ljudska univerza v Mariboru začne drevi s svojim delovanjem v novi sezoni. Predava vseuč. docent dr. Fran Zwitter iz Ljubljane o pomenu francoske revolucije. flt« ff^S^fS BLED. Zvočni kino bo predvajal danes in jutri pustolovski film z Lido Baarovo »Med Hamburgom in Haitijem« in običajni dodatek. (—) Iz Zagorja z— Kanalizacijska dela namerava zagorska občina nadaljevati. Brezposelni željno pričakujejo delo. Splošna je želja, da bi se dela takoj pričela, da dobe brezposelni še pred zimo nekaj zaslužka. V ostalem so pa dela sploh nuino potrebna in občina ima denar menda že na razpolago. z— Shod rudarjev je bil v torek v kinu »Triglavu«. Govorniki so poročali o vseh važnih zadevah rudarjev, zlasti tudi o strokovnem pokretu. Na žalost moramo ugotoviti, da je bilo navzočnih tako ma jhno število rudarjev, da se tolikanj važno poročilo, ki ga je podal tajnik ZRJ g. Arh, skoraj da ni izplačalo. Malodušnost nasproti strokovnemu gibanju si moremo raZlagati pač le s tem, da rudarji pri sedanji polni zaposlitvi ko opravljajo vse šihte in še kaj več, sodijo, da se jim ni treba brigati za strokovni pokret. Gotovo pa je nezanimanja kriva tudi izredna do-oa, ko se vse zanima le za velika dogajanja v vnanjem svetu. Iz Ptuja Kino Royal predvaja danes, jutri in v nedeljo film »Ana Favetti«. V gl. vi. Brigita Horaey, Mathias Weiemann. Dejanje se godi v švicarskih Alpah. Iz Novega mesta n— Kino »D<»m« v Softoiskem domu bo predvajal danes in jutri ob 20.15 ter v nedeljo ob 15., 18. in 20.15 velefilm iz ruskega življenja »Divne laži Nine Petrov-ne«. Film iz življenja najvišjih krogov predvojne Rusije in Avstrije. Predigra: Paramountov zvočni tednik, v torek in v sredo ob 20.15 bomo predvajali glasbeni film »Mozart«. Globoko znižane cene od 1 do 5 din. (—) Nasilni potepuhi po samotnih naseljih Zagorje 12. oktobra Na jesen se pojavljajo na deželi razni sumljivi potepuhi, ki jim ne diši pošteno delo. Postajajo izsiljevalni in oblastni, če mu ne daš miloščine, te prične zmerjati in groziti, da bosta že kje skupaj prišla, le še malo potrpljenja! Take grožnje čuješ po raznih samotnih naseljih. Naj navedemo en sam tak primer. Okrog Kolovrata in Strme njive so se zadnje dni potikali štirje potepuhi, znani tudi že ia policijskih zapiskov. Na račun kmetske dobn>tljivosti so hoteli živeti brez dela, ki ga je jeseni na kmetih dovolj. Pitali so se pri kmetskih družinah, naposled pa so se spravili še v župnišče v Kolovratu. Kuharica jim je rekla, da gospoda ni doma, zato naj pridejo pozneje. Toda nasilneži so kar odrinili kuharico od vrat in stopiM v hišo. Poizvedovali so, če je župnik res zadel dobitek v razredni loteriji in kje ima blagajno. Ker je bil še dan, niso sami ničesar preiskovali, rekli pa so, da se bodo še oglasili, nakar so odšli Takoj nato je bila o njih obveščena orožniška sta niča v Trojanah, ki je brž poslala patruljo proti Kolovratu. Kakor nalašč je prišla patrulja v pravem času do župnišča okrog katerega se je ravno spet smukala sumljiva četvorica. Dva potepina sta jo pravočasno odkurila, dva pa so orožniki prijeli in ju uklenjena odgnali v zapore litijskega sodišča. Prvi izmed njiju je Rudolf Madrieri, ki je bil že 31krat kaznovan, drugi pa je neki Pavlič iz sevni-škega okoliša. Ostala dva še iščejo. Tudi iz drugih okoliških vasi pripovedujejo, kako oblastno nastopajo razni potepuhi, ki jim delo ne diši. So vmes tudi nekateri, ki bi morali nastopiti vojaško dolžnost, pa se raj&i potepajo, kakor da bi se zglar sili na domači občini. Postani in ostani Slan Vodnikove družbe! Gospodarstvo Izhodišče Rusije in Finske na Severno ledeno morje Rusi bodo izvažali les v Anglijo in Francijo preko Murmanska in Arhangelska I dobe uvozniki kave čim prej potrebne devize, kajti pri nezadostni oskrbi bi moral nazadovati konzum, kar bi zmanjšalo tudi državne dohodke od carine in trošarine na kavo. Nemška blokada Baltiškega morja onemogoča danes vsem državam ob Baltiškem morju svoboden pomorski promet s prekomorskimi državami, zlasti z Anglijo in Francijo. Države ob Baltiškem morju so zaradi tega prišle v hudo gospodarsko stisko, saj so imele od nekdaj najbolj ža-vahen trgovinski promet z Anglijo. V tej stiski si za silo lahko pomaga le Rusija, ki je spoznala pomen pomo:skih luk ob Severnem ledenem morju, od kodei imajo ladje prosto pot v Atlantik. Zato je Rusija zgradila železnico do luke Murmanska, ki leži na skrajnem severozapadnem delu polotoka Kole fna našem zemljevidu v gornjem desnem kotu J. Čeprav leži mur j trebne ladje za obnovitev ruskega izvoza lesa v Anglijo in Francijo. Zaenkrat potrebuje ruska izvozna organizacija 10 tovornih parnikov, in sicer osem za lesne transporte v Anglijo in dva za lesne transporte v Francijo. Les se bo naKiadal v Murmansku, po možnosti pa tudi v Ar-hangelsku. Pogoji pod katerimi hoče ruska izvozna organizacija za les najeti tuje ladje, so prav značilni. Glede stroškov prevoza ne stavi ja jo Rusi nobenih pogojev, pač pa zahtevajo, da se stavijo ladje takoj na razpolago, da se tovor zavaruje v Angliji odnosno Franciji ladje same pa v država domovinske luke, kar pomeni, da Rusija ne prevzame nobenega rizika za MC'10 rnanska luka visoko na severu, vendar je r promet s to luko mogoč tudi pozimi, ker ' je tam morje še pod vplivom zalivskega toka, ki teče ob zapadni obali Norveške in se potem ustavi v zapadnem delu Severnega morja. Zato morje v Murmansku tudi pozimi ne zamrzne. Rusi imajo tudi železniško zvezo z drugo severno luko Ar-hangelsk, ki leži južnovzhodno od Murmanska ob Belem morju, vendar promet preko Arhangelska pozimi ni mogoč, ker morje zamrzne že ob koncu oktobra, najkasneje pa v začetku novembra. Blokada Baltiškega morja onemogoča tudi Rusiji svoboden prevoz v Atlantik: čeprav je Rusija v prijateljskih odnošajih z Nemčijo. Zato nameravajo sedaj Rusi usmeriti svoj prekomorski izvoz preko Murmanska in Arhangelska. Pred dnevi smo na tem mestu opozorili na posledice blokade Baltiškega morja na evropski lesni trg. Anglija je doslej krila okrog 60% svoje uvozne potrebe v lesu iz držav ob Baltiškem morju, odnosno 41% iz Finske, Rusije in Poljske. Ker je sedaj zaradi nemške blokade Baltiškega morja ta izvoz več ali manj onemogočen, je Anglija primorana nadomestiti precejšnji del dosedanjega uvoza iz severnih držav s uvozom iz drugih držav, zlasti iz Jugoslavije in Rumunije. Kakor pa kažejo najnovejše vesti, se Rusija noče odpovedati trgovinskim zvezam z Anglijo. Angleška vlada je te dni uradno objavila, da je sklenjena in podpisana rusko-angleška trgovinska pogodba, ki se zlasti tiče izvoza ruskega lesa v Anglijo, medtem ko bo Anglija dobavljala Rusiji kovine. Za Rusijo je pogodbo podpisal zastopnik komisarijata za zunanje zadeve Pilin. Podrobnosti o vsebini pogodbe še; niso znane. V tej zvezi pa so zanimive najnovejše vesti, ki prihajajo vz severnih držav o pogajanjih Rusije z danskimi, švedskimi in norveškimi paroplovnimi družbami. Ruska izvozna centrala za les »Eksportles« se je obrnila na velike paroplovne družbe v Danski, švedski in Norveški z vprašanjem ali bi bole pripravljene dati na razpolago po- primer, če bd Ne aci kako ladjo potopili. V gospodarskih krogih severnih držav je ta ruska ponudba vzbudila veliko pozornost. Vse kaže, da hoče Rusija ohraniti svoje trgovinske zveze z Anglijo in Francijo, noče pa izvažati blaga v Anglijo in Francijo preko Baltiškega morja in tudi ne z lastnimi ladjami. Kakor se zdi so Rusi osvojili ameriški princip prekomorskega trgovinskega prometa z vojskujočimi se državami, ki se izraža v klavzuli »Chash and Carry« (plačaj in vozi), kar pomeni, da se plača blago ob prevzetju v izvozni luki in da se prevaža s tujo ladjo, ki jo preskrbi kuipec. Namen take klavzule je. preprečiti, da bi zaradi transportov blaga v vojskujoče se države nastali kaki konflikti, kei je blago že pri nakladanju last kupca in gre tudi prevoz na njegov rizi-ko. Izhod Finske na Severno ledeno morje Finska je po končani svetovni vojni do bila od Rusije ozek pas ozemlja visoko na severu, ki vodi do Severnega ledenega morja, ob katerem ima kratek kos obale in svojo luko Pečengo (Petsamo). Pomen tega izhoda na Severno ledeno morje je Finska spoznala prav za prav šele v zadnjih tednih, od &ar je zaradi nemške blokade Baltiškega morja skoro docela odrezana od ostalega sveta Seveda pa Finska še nima železniške zveze do svoje severne luke in te luke ne more izkoristiti, že pred leti je dala finska vlada napraviti načrt za zgraditev te železniške zveze, ni ga pa doslej mogla izvesti zaradi velikih stroškov Popoln zastoj izvoza iz Finske, ki izvaža največ lesa in celuloze je v zadnjih tednih napotil finsko vlado, da je pričela z vso naglico delati na realizaciji tega načrta. V zveza z naino^fišim sporom med Rusijo in Finsko zaradi ruske zahteve po kateri naj bi Finska sklenila enako pogodbo, kakor so jo sklenile Eston ska, Letonska in Litva, pa se čuie da se rusko finska posaiania tičex> tudi izhoda Finska na Severno ledeno morje. Vsebina angleško-ruske trgovinske po^db* London, 12. okt. K sklenitvi trgovinske pogodbe z Rusijo je Reuter izdal naslednje pojasnilo: Verjetno je, da bo med Veliko Britanijo in Rusijo sklenjena trgovinska pogodba šele začetek v vrsti sličnih pogodb na enaki podlagi. Uradno sporočilo je že omenilo, da se bo trgovina med Veliko Bri tanijo in Rusijo okrepila z obnovo izvoza ruskega lesa v Anglijo, v zameno bo pa Rusija dobivala iz Anglije kositer in kav čuk. Britansko-ruska pogodba je docela go spodarskega značaja. Kljub temu poudar jajo listi veliki pomen te pogodbe v seda njih razmerah. Pogodba ie bila sklenjena po 14 dnevnih pogajanjih v Londonu med zastopniki britanske vlade in ruske trgovinske delegacije. Pogajanja so pospešili ker so Rusi zadržali velike količine lesa za Veliko Britanijo v severnih ruskih lukah kjer morje deloma zamrzne v novembru, in je bilo treba pohiteti, da se les odpremi. dokler so luke še odprte za plovbo Ruska vlada bo dala na razpolage ledolomilce. da bodo luke čim dalje odprte. Pogodba ureja po eni strani dobave lesa. ki so bile že prej sklenjene, pa niso bile izvršene, ker iih je ruska vlada razveljavila spričo padanja funta, pa tudi zato, ker se je bala, da ne bo mogla uvažat' potrebnega blaga iz Anglije zaradi izvoznih omejitev V kompenzacijo za dobavljeni les bo Anglija po pogodbi dobavila Rusiji zlasti ko?Her in kavčuk Potrebno je pripomniti da ustreza količina kavčuka in kositra, ki jo ima Anglija dobaviti. normalni količini ruskega uvoza Ni se bati. da bi Rusija prodala v Angliji kupljeni kavčuk in kositer Nemčiji Koristi Anglije in vseh nevtralnih držav zahtevajo, da se trgovina med Anglijo in drugimi ne-vtralci. vštevši Rusijo, v celoti ohrani. Oskrba naše države s kavo Takoj ob pričetku vojne v Evropi se ?e pojavila bojazen, da nam bo zmanjkalo kave, ker ne bomo mogli kave uvažati iz prekomorskih držav. Medtem se je položaj precej spremenil in glede samega uvoza kave ni ovir, pač pa obstojajo ovire glede nabave deviz za plačilo uvožene kave. Uvozniki so sicer dobili zahtevana uvozna dovoljenja, kava je tudi prispela, vendar uvozniki ne dobe potrebnih deviz za plačilo že prispele kave, ki leži v naših lukah. 7ato so zagrebški, beograjski in sarajevski uvozniki kave poslali Narodni banki posebno spomenico, ki opozarja, da je v javnih skladiščih samo še okrog 5000 vreč kave kar zadostuje le za tri tedne (letna potrošnja znaša 110 000 do 120.000 vreč). Odbor za uvoz pri Narodni banki pa ne daje potrebnih deviz za plačilo kave, ki je že prispela v Jugoslavijo. V naših lukah so nedavno iztovorili okrog 10 000 vreč kave, uvozniki pa ne morejo te kave prevzeti, ker jo ne morejo plačati z devizami. Za uvoz gornje količine kave je potrebno okrog 16.000 angleških funtov. S temi pošiljkami kave, ki so že prispele v naše luke, bi bila naša država preskrbljena za več nego mesec dni. Dobavitelji kave iz Brazilije grozijo, da bodo ustavili pošiljanje kave, dokler se ne plačajo in ne prevzamejo dospele pošiljke, ali pa bodo kavo, ki že leži v naših lukah, zopet vkrcali in prodali drugim državam, ki blago takoj plačajo. Za uvoz kave potrebujemo na leto za okrog 50 milijonov din j deviz. Na to uvoženo kavo pa pobere fi- j nančni ministrstvo v obliki carine in trošarine okrog 250 milijonov din. Za to tu-» di fiskalni interesi države narekujejo, da i Gospodarske vesti — Avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Pravosodni minister dr. Lazar Markovič je v sporazumu s kmetijskim in finančnim ministrom izdal avtentično tolmačenje člena 36. odstavka 2. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, ki se glasi: Pri oceni imovinskega stanja upnika odnosno dolžnika po členu 36 odstavek 2 uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov se imovina upnikovega odnosno dolžnikovega zakonskega druga, ki z njim živi v skupnosti, vzame, kakor da pripada tudi upniku odnosno dolžniku. (2. odstavek čl. 36. uredbe določa, da kmečki dolžniki ne uživajo zaščite, če so v boljšem gmotnem položaju od svojih upnikov). — Velika naročila za domače tvornice lokomotiv in vagonov. Iz Beograda poročajo, da je prometni minister inž. Bešlič podpisal odlok, s katerim se odobrava kredit 120 milijonov din za nabavo vagonov in lokomotiv pri domači industriji. V okviru tega kredita bo prometno ministrstvo naročilo pri domačih tvornicah potniške in tovorne vagone ter lokomotive. Naše domače tvornice vagonov so v zadnjem času ostale brez naročil in so pričele odpuščati delavce. Sedaj bo odpadla potreba odpuščanja delavcev. V tej zvezi poročajo, da bodo po naročilu prometnega ministra izdelali načrt za obsežnejše dobave vagonov in lokomotiv, na podlagi katerega bo prometno ministrstvo sklenilo z domačimi tvornicami dolgoročne dobavne pogodbe, ki naj omogočijo industriji trajno zaposlitev. = švicarske olajšave za uvoz svinj. Nedavno smo poročali, da se Švica zanima za uvoz svinj iz naše države ie je kupila že 50 vagonov svinj. Sedaj poročajo iz Cu-riha, da je švicarska zvezni svet ukinil kontingentne omejitve za uvoz svinj in je obenem znižal carino za uvoz svinj preko 60 kg teže od 50 na 20 frankov za 100 kg. = V trgovinski register sta se vpisali nastopni tvrdki: Avto Šolman, družba z o. z. v Celju (nakup in prodaja motornih vozil, šivalnih in pisalnih strojev, radijskih aparatov, precizijskih strojev, pnevmatik, elektrotehničnega materiala, mehanična ielavmea in svtogaraža; osnovna glavnica 100 000 din, poslovodja Franc Solman, trgovec v Celju); Junei Jakob, trgovina z mešanim blagom na drobno v Koprivnici, podružnica v Podplatu. — »Pri Jugoslo-venskih tvornicah gume, družbi z o. z. v Kranju je izbrisan poslovodja inž. dr. Franc Rogan. prav tako je izbrisana pro-kura Franceta Waltherrja iz Zagreba, vpisan pa je poslovodja inž. Willy Brey iz Hannovra, sedaj pri družbi v Kranju. — Pri Mariborski tekstilni tvornici družbi z o. z. v Mariboru je podeljena prokura ravnatelju Henriku Fischliju in tajnici Fi-lomeni Vidičevi; izbrisana pa je prokura. podeljena Alfredu Baitscheku in inž Fri-cu Klepetaru. — Pri Predilnici bombaža in mehanični tkalnici E. Zelenka & Co. v Mariboru je vpisana kot edina lastnica firme dosedanja družbenica tvrdka »Sui-teks« S. A v Glarusu v Švici. — Pri tvrdki Aga - Ruše, združenih jugoslovenskih tvornicah acetilena in eksigena d. d Ruše ;e vpisano v/Sanje deJniee glavnice od 4 na 6 milijonov din. — Pri tvrdki Jos Eberle v Ljubljani je vpisana za proku-ristinjo ga. Minka Pehani, roj. Svetlin iz Ljubljane == Izredni občni zbor Narodno-oWamb- ne tiskovne zadruge r. z. z o. z. v Ljubljani bo v petek 27. t. m. ob 18. uri v lokalu zaduge na Masarykovi c. 14/11. v Ljubljani. Na dnevnem redu so poročila načelstva in nadzorstva odobritev letnega obračuna za leto 1938, sklepanje o likvidaciji zadruge, volitev likvidacijskega odbora in slučajnosti. Občni zbor bo veljavno sklepal ne glede na število udeležencev. Na-čelstvo. Borze 12. oktobra Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30 Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 32.75 in v Beogradu po 32.50. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v državnih papirjih mirna Vojna škoda se je nudila po 398 (v Beogradu je bil zabeležen tečaj 401—402.50) Do zaključkov je prišlo v 6*7t begluških obveznicah po 75—76. V 8% Blairovem posojilu po 89 in v delnicah Trboveljske po 170. Devize Ljubljana. Oficielni tečaji: London 178— 181.20, Pariz 100.60 102.90, New York 4403—4463. Curih 995—1005, Amsterdam 2347.20—2385.20, Bruselj 739—751. Tečaji na svobodnem trgu: London 22012— 223.32, Pariz 124 46- 126.76, New York 5480—5520. Curih 1229 56 -1239 56, Amsterdam 2902.21—2940.21, Bruselj 913.74— 925.74. Curih. Pariz 10.1750 London 17 96. New York 445.75. Bruselj 74.50. Mi'an 22.50. Amsterdam 236.62, Berlin 177.50. Stockholm 106.15 Oslo 101 15. Kobenhavn 86. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 398 bi., 4% severne agrarne 56 bi., 6% begluške 75—76 (75—76), 6% dalm. agrarne 67 bi., 6% šumske 69 bi., 7% invest. 93 den., 7% Blair 82—84. 8% Blair 85—88 (89); delnice: Trboveljska 170—172.50 (170). Beograd. Vojna škoda 401—402.50, 6% begluške 71.50—73, 6% dalm. agrarne 67.50 den. (67), 6% šumske 65.50—67 (65—67), 7% Seligman 96.75 den. (97), 7% Blair 84—87. 8% Blair 87—89, Narodna banka 6850—6950, PAB 186.50 den. Blagovna tržišča Žito Novosadska blagovna borza (! '• t. m.) Tendenca nesprem. Pšenica: baška. okol Novi Sad ln Sombor 157: gornjeba-ška 159 šlep Tisa I. 165: rž: baška 127 — 129. Oves: baški. sremski in slavonski 140 — 142.50 Ječmen: baški in sremski 64,65 kg 142.50 — 145 Koruza: baška 110 — 112; banatska 109 — 110 pariteta Indija 110 — 112. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 230 — 240; »2« 210 220: »5« 190 — 200; >6« 170 do 180; »7« 145 - 155: »8« 117.50 do 122.50 Vttot: baški. sremski beli brez vreč novi 315 — 325 Otrobi: baški in sremski 106 — 108 banatski 104 - 106. Ljubljanski mestni svet Profesor Jože Plečnik Izvoljen za častnega meščana »Plečnikova nagrad*" — Mestni zaščitni urad Ljubljana, 13. oktobra Točno po treh mesecih — zadnja seja je bila 12. julija — se je danes zopet sestal ljubljanski mestni svet. Zupan dr. Adle-šič je v svojem poročilu omenjal med drugim kongres Kristusa Kralja, jugoslovenski gasilski kongres. 50-letnico Mestne hranilnice, pri čemer je omenjal tudi njena velika darila za prosvetne, socialne iu verske podpore, dalje izročitev zastave torpedovki »Ljubljani« itd. Spomnil se je v času po zadnji seji umrlih meščanov, trgovca Sossa, juvelirja Černeta, gimnazijskega direktorja Zupančiča, velikega župana dr. Lukana, komisarja Šivica, optika Zajca, župnika Ceg-narja, poštnega direktorja dr. Vagaje. ge. Banovčeve in smrti ljubljanskega rojaka generala Kilarja. Mestni svet je počastil spomin pokojnih s klici »Slava«! Mestni zaščitni urad Župan je nato sporočil, da je ustanovil v okviru mestnega poglavarstva kot nov oddelek poseben zaščitni urad. V njegov delokrog spadajo vsi posli, ki so naloženi me.s.t.n.i abčini P° uredbah in pravilnikih o zaščiti pred zračnimi napadi, o rezervah hrane, o podporah rodbinam obveznikov ter po splošnih zakonih o državni obrambi, llrad ima dva oddelka, splošnega in tehničnega. Prvega vodi upravni uradnik, drugega pa direktor gradbenega urada Vsak oddelek se deli na šest odsekov Splošni oddelek ima svoje prostore v glavnem magi-stratnem poslopju, od koder se je obrtni oddelek preselil v bivšo Auerspergovo palačo. Tehnični oddelek ima svoje prostore v Kresiji. Zupan je v nadaljnjem označil pomen naloge novega urada, ki bo delal roko v roki s po zakonu predpisanim odborom za zaščito mesta. Ravno tako je pojasnil smisel rezerve za hrano, ki se že zbira in pa ustroj skrbstva za družine na orožne vaje poklicanih vojnih obveznikov. Počastitev prof. Plečnika V tretjem delu poročila je župan omenjal neprecenljive zasluge, ki si jih je stekel za arhitektonski in splošno estetični napredek Ljubljane, a tudi ostale Slovenije in še mnogih krajev izven nje, profesor arhitekture na naši univerzi g. Jože Plečnik. Poudarjal je tudi izredni pomen dejstva, da nam tak umetnik vzgaja celo generacijo graditeljev. Ljubljana do sedaj ni še ničesar storila, da bi se mu oddolžila ter mu pokazala svojo hvaležnost m svoje priznanje. Zato je predlagal župan, naj se profesor Pečnik izvoli za častnega meščana Ljubljane. Predlog je bil sprejet soglasno in z velikimi ovacijami za slavljenca. Ravnotako sta bila soglasno sprejeta predloga, naj mestna občina v posebni knjigi izda vse Plečnikovo delo za Ljubljano m ustanovi »Plečnikovo nagrado« za slušatelje ta absolvente arhitekture na tehnični fakulteti ljubljanske univerze. Nagrada bo podeljena vsako leto za najboljše delo o arhitekturi v zvezi z Ljubljano, njen namen pa je predvsem omogočiti mladim arhitektom večja studijska potovanja. Novi krediti Mestni svet je brez debate odobril računski zaključek ljubljanske občine za leto 1937/38. Za regulacijo prostora okoli »žal« je bil odobren kredit 70.000 din, za adaptacijo novih prostorov mestnega fi-zikata 14.000, za prestavitev električne ure na Celovški cesti pa 2.500 din. Odobreni so bili še manjši krediti za ureditev geometrskega referata in za popravilo centralne kurjave v mestni ubožnici. Za plačilo prispevka v obrambni sklad, odpadajočega na mestne hiše je bil odobren kredit v znesku 168.000 din. kot prispevek mesta k arhitektonski izvršitvi zatvornice na Ljubljanici po Plečnikovih načrtih pa kredit 130.000 din. Nato je mestni svet rešil še celo vrsto manjših upravnih zaxlev zasebno-pravnega značaja, kakor ugovore proti predpisom davščin na vozila, nadalje ugovore proti predpisu prirastkairtae, kanalščine, vodarine, razne odpise itd* Razne zadeve Dovoljenih je bilo 29 novih parcelacij, odnosno sprememb parcelacij, ter deloma ugodno, deloma neugodno rešenih 21 ugovorov zoper plačilne in kazenske naloge. Nadalje je nestni svet po kratki debati, v katero so posegli mestni svetniki dr. Bohinjec, Kralj in Vončina, ki so stavili spreminjevalne predloge, odobril pravilnik za tržne dneve. Pravite'k obsega 24 členov. Sprejeti so bili vsi spreminjeval-ni predlogi z redkimi izjemami. Ko so bile še odobrene nekatere nabav-ke mestne elektrarne, rešene nekatere prošnje za sprejem v domovinsko zvezo ter določeni člani v odbor za podpore družinam vpoklicanih rezervistov in v prehranjevalni odbor, je bila javna seja zaključena. Sledila ji je še tajna seja, na kateri so obravnavah razne osebne zadeve. Mariborski mestni svet Zgradili bodo novo tržnico za osem milijonov Maribor 12. oktobra Ob 18. se je sestal mestni svet k' svoji redni seji. župan dr. Juvan je po otvoritvi poročal, da je bil v smislu uredbe za pobijanje draginje osnovan odbor zastopnikov konzumentov, trgovine in industrije. Odklonjeni so bili razni ugovori proti pri-rastkarini in proti občinskim hišnim davščinam. Na znanje so bili vzeti podatki za proračun mestnega socialnega skrbstva za L 1940/41, ki izkazujejo 4,285.834 din izdatkov, za 124.000 din več kakor v preteklem proračunu. Poročevalec se je zavzel za to, naj bi mestna občina podvzela primerne korake, da bi dobila iz bednost-nega fonda več dohodkov, ker je prebivalstvo Maribora plačalo vanj 1,800.000 din, mestna občina pa je dobila povrnjenih samo 50.000 din. Mestni svet je ugodil štirim prošnjam za redne ubožne podpore, trem prošnjam za zvišanje ubožnih podpor ter sedmim prošnjam za sprejem v oskr-nišnico. Mestni svet je odobril idejni načrt za zgraditev velike in moderne tržnice, ki ga je izdelal mestni gradbeni urad. Tržnica bo zgrajena na delu Vodnikovega trga od Koroške ceste do Vojašniškega trga ta stare minoritske cerkve. Načrt, naj bi se tržnica zgradila na Vojašniškem trgu ta Vojašniški ulici so opustili, ker bi bil dohod po ozkih strmih ulicah v novo tržnico zelo neprimeren. Glavni trakt tržnice bo ob Koroški cesti ter bo dolg 80, v gornjem koncu bo širok 40, v spodnjem pa 53 m Površina zazidanega zemljišča bo 4.200 kv. m. Med gradnjo nove tržnice se bo preuredil tudi promet in delno reguliral Vodnikov trg. Koroška cesta bo imela samo enosmerni vozovni promet del prometa pa bosta prevzeli Strossmajeva ta Vrbanova ulica. Stroški za tržnico, ki jo bodo začeli graditi spomladi bodo znašali 8 milijonov din. Občina bo izdala za ta znesek komunalne obligacije, na drugi strani pa bo skušala zmanjšati obresti za mestne dolgove, in s tem prihraniti vsaj del zneskov, potrebnih za odplačevanje novega posojila. Za zgraditev relejne radijske postaje bo mestna občina kupila v bližini starega te-zenskega pokopališča 10.000 kv. m sveta po 20 din. Opuščena gramozna jama ob Koroški cesti se prepusti zadrugi »Sta^-dion« za 60 let proti letni priznavalnini 100 din. Mestni svet je odobril najetje posojila 4,800.000 din na račun kaldrminskega fonda za nadaljevanje gradbenih del pri car rinarnici, za ureditev okolice, tlakovanje bližnjih ulic ter ureditev odvoza na Melj-ski cesti. Občina je kupila na dražbi za 350.000 din hišo štev. 10. v Stolni ulici od Terezije Pavlič. Mestnim dnevničarjem se plače izenačijo s plačami pragmatičnih uradnikov ta se jim prizna tudi slično napredovanje. Prošnja trgovcev s tekočim gorivom za znižanje najemnine za prostore bencinskih črpalk je bila odklonjena. V bodoče bodo kupci mestnih parcel dolžni, da zgrade v določenem roku hiše na kupljenih parcelah ter bo občina izvršila prepis na kupca šele tedaj, ko bo hiša že zgrajena. Na ta način naj se prepreči špekulacija z mestnimi parcelami, Mariji Emeršdč se je dovolila premestitev restavracije iz Aleksandrove v Gosposko ulico, podelile pa so se koncesije Ivanki Dermastja za gostilno na Aleksandrovi cesti štev. 31, Ivanu Kapetanoviču za gostilno na Meljsflri. cesti štev. 18., Nabavi jalni zadrugi uslužbencev državnih železnic za gostilno v Cafovi ulici štev. 5., Hermanu Murksu za gostilno na Koroški cesti štev. 59., Fr. Celigi za gostilno na Koroški cesti štev. 4., Ludviku Rumtau za buffet v Dvofalkovl ulici štev. 16. Javni seji je sledila tajna, v kateri so obravnavali razne personalne zadeve. Delavčeva smrt pod težkimi hlodi Ponesrečenec je 33letni Avgust Novak iz Ceršaka Maribor, 12. oktobra Na Ceršaku, v tamošnji tvornici lepenke, se je pripetila snoči usodna nesreča, ki je zahtevala življenje mladega delavca. Tvornica je imela v zalegi več vagonov hlodov, ki so bili nakopičeni ua kupe Med delavci, ki so bili zaposleni pri urejevanju teh hlodov, je bil tudi 33-letni delavec Avgust Novak. Nenadno pa so se hlodi iz še nepojasnjenega vzroka razmajali Zgrmeli so skupaj in pokopali pod seboj nesrečnega Avgusta Novaka, ki se ni mogel rešitL Tovariši so mu takoj prihiteli na pomoč in so pričeli odstranjevati hlode. Potegnili so Novaka izpod kupa hlodov nezavestnega. Revež je imel zlomljeno hrbtenico. Mariborski reševalci so ga prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico. Kjub vestnemu prizadevanju zdravnikov, da mu rešijo življenje, je nesrečni Novak podlegel poškodbam ter umrl. Bil je marljiv delavec. Njegovo tragično usodo pomi-lujejo vsi, ki so ga poznali. Bitka med letali in ladjami O napadu nemških bombnikov na angle- . ško vojno mornarico v Severnem morju, | pri katerem je bilo šest nemških bombnikov močno poškodovanih, objavljajo francoski listi še nekaj podrobnosti. Nemška letala so napadla angleške vojne ladje v treh etapah. Najprej so pridrvela izvidniška letala, ki so letela zelo nizko, komaj 150 m nad morjem, a se vendar spretno izogibala ognju angleških protiletalskih strojnic. Pol ure pozneje je priletela skupina nemških lahkih bombnikov v višini 2000 metrov. Letala so se strmoglavila nad angleške ladje ter začela s strojnicami obstreljevali mornarje na krovih ladij. Par minut pozneje so prileteli v višini kakih 4000 m težki nemški bombniki ta pričeli spuščati na ladje do 500 kg težke bombe, ki pa so vse padle v morje, ne da bi kako ladjo zadele. i Naloga prve skupine izvidniških letal je bila ta, da dobi točne podatke o sestavu angleške eskadre ta njeni protiletalski oborožitvi. Lahki bombniki naj bi z napadom s strojnicami zanesli zmedo med mornarje pri protiletalskih strojnicah in topovih, težki bombniki pa naj bi nato izvršili bombni napad sam. Da se ta ni posrečil, je bila krivda v tem, da so bila letala mnogo previsoko ta zato niso mogla zadeti hitro vozečih ladij. Iz državne službe Beograd, 12. okt. p. Premeščeni so bili: davkar Dragotta Besednjak iz Tuzle v Sarajevo ter pomožna davkarja Nikola Zunič iz Dravograda v Pag ta Ladislav Puc iz Vrbovskega v Dravograd. Francoski veliki top potuje na bojišče Novi ruski okni v svet Angleška vojaška delegacija pozdravlja turško vojaško misijo ob prihodu v London. Sprejema so se udeležili tudi francoski oficirji Postani in ostani član Vodnikove družbe! Skladišče živil za vojno V stanovanju nekega 741etnega kolarja Zensa na Dunaju so oblasti odkrile velikansko zalogo živil, ki si jih je naložil starec iz strahu pred vojno v zvezi s svojo 501etno ženo. Celo stranišče je bilo napolnjeno do vrha z živili, ki so bila deloma že pokvarjena. Med drugim so našli 30 vreč moke, 8 vreč riža, 2 vreči sladkorja, 21 steklenic likerja, 600 1 vina, 800 1 mošta itd., itd. Vse blago so oblasti, v kolikor ni bilo že pokvarjeno, dale na razpolago socialnemu skrbstvu, Zens in njegova žena pa bosta daljši čas prebila v skromnejšem in slabše založenem prostoru. Preuranjeno veselje O torkovem mirovnem alarmu v Berlinu poroča berlinski dopisnik »Neue Ziir-eher Zeitung«, da je laž o odstopu angleške vlade in o premirju na zapadu izzvala takšno vznemirjenje, da so nekateri gostilničarji dajali zastonj kosila mimoidočim v trgovinah pa so lastniki poklanjali kupcem majhna darila. Ko je nemška vlada pozneje izdala obvestilo, da je vse skupaj potegavščina, je zavladala med prebivalstvom velika pobitost in razočaranje. »JUTRO« št. 239 . Prestolnica Finske Stalin in Molotov v nemških očeh V mestih in krajih Poljske, Id so jih zasedli Rusi, patruljirajo zdaj na ulicah civilni stražniki s puško na rami Eksplozija na Fokkerjevi jahti Na reiki Hudson na jahti znanega letalskega graditelja Fokkerja je nastala te dni eksplozija, ki je ranila osem ljudil. Jahta je vozila z zmerno hitrostjo kakšnih 10 km od New Yorka, ko je nastala ta eksplozija. Gasilsike ladje, ki so takoj pri-brzele, so požar po razpoku sicer lahko pogasile, niso pa mogle preprečiti, da bi se jahta ne potopila. Ranjence so odpeljali v bolnišnico, enega člana posadke pa pogrešajo. Jahto je zgradil Fokker sam in so jo v brodarskih krogih zavoljo njene aerodinamične linije smatrali za zanimivo novost. Za to vožnjo jo je bil dal lastnik na razpolago nekima bogatima zakoncema. Nič čokolade na pecivu Po novi odredbi nemških oblasti se trajno pecivo tam ne sme več izdelovati s čokoladnim polivom ali z uporabo kakšnih drugih izdelkov iz kakava. Za takšno pecivo, ki ne sme tehtati več nego 250 g, je prepovedano uporabljati tudi več nego 10 gramov maščobe na 100 g moke. Po novi pogodbi z Letonsko so si Rusi pridobili pravico, da smejo .obe pristanišči Libavo in Vindavo uporabljati kot oporišči za svoje vojno brodocvje in letala. že pred vojno sta imeli obe mesti važno ulogo. Spadali sta med velika »okna«, skozi katera je ruska carska država gledala v Vzhodno morje in v svet. Libava je imela pri tem v gospodarskem. kulturnem in vojaškem pogledu dosti večji pomen nego kakšnih 100 km se-verneje ležeča Vindava. Med svetovno vojno sta dve mali nemški križarki že 4. avgusta 1914. obstreljevali Libavo in jo zaprli z minami. V začetku maja 1915. so Nemci to mesto zasedli. Skoraj istočasno je bila bitka v vindavskem odseku fronte ob Njemnu, ki se je končala s tem, da so Nemci sredi julija 1915. reko prekoračili. Nedostajanje bencina v Italiji je tako veliko, da so zasebna vozila izključena iz prometa. Celo novoporočenci se vozijo od poroke iz cerkve na kolesu Deset let za obnovitev Španije Kakor atmo na kratko že poročali je Francova vlada izdelala desetletni načrt za gospodarsko obnovo po državljanski vojni razdejane Španije. V zvezi s tem je izdala zakone za obnovo porušenih krajev in druga važna dela. S takšnimi deli je vlada začela že prej. V desetih letih upajo izbrisati vsako sled za vojno, ki je prizadejala španskemu ljudstvu neižrečeno gorje. Oborožena „Mauretania" Veliki angleški prekomornik »Maureta-nia« je te dni prispel v njujorško luko. Ladja je oborožena proti morebitnim pod-morniškim napadom. Iz New Yorka se vrne ladja zopet v Anglijo, kamor prispe predvidoma v naslednjih šestih dneh. Zasliševanje ujetega poljskega generala v ujetniškem taborišču po častnikih nemške vojske Turško vojaško odposlanstvo v Londonu ANEKDOTA Pesniku Maksu Halbeju se je godilo, kakor večini pesnikov v mladih letih, zelo, zelo trdo. Njegove drame je občinstvo sprejemalo z malo navdušenja. Dober prijatelj ga je hotel potolažiti in je menil: »Pogum, samo glav ne povešaj, Maks! Verjeti moraš v svojo umetnost. Vera preklada gore.« »Da, da,« je odgovoril Halbe maloduš-no, »preklada jih že — a za to ne prejema ničesar!« Pogled na Helsinke z ladje, ki vozi iz Talilna »Frankfurter Zeitung" o skrivnostih poslednjih moskovskih pogajanj Francoski top velikega kalibra za bombardiranje Siegfriedove črte med prevozom iz zaledja na fronto Vlagatelji in vojna Prve dni vojne so dvignili vlagatelji iz angleških bank in hranilnic dokaj znatne vsote prihrankov, toda za Angleže je značilno, da kljub temu vloge niso padle, marveč nasprotno: povečale so se, česar ne bi v vojnem času nihče pričakoval. V angleški hranilnici so n. pr. vloge presegle dvige za 100 tisoč funtov. Med tistimi, ki so dvigali denar, so bili v prvi vrsti rezervisti, ki so morali v vojno službo. Angleška poštna hranilnica je zavod malega človeka zato so poročila o njenem denarnem stanju značilen barometer angleškega zaupanja v denarstvo in izid vojne. Zaloge surovin Po statistikah Društva narodov so znašale svetovne zaloge sirovin ob koncu letošnjega julija: pšenice 31.160.000 ton, sladkorja 4,880.000 ton, bombaža 19 milijonov bal, sirove svile 14.000.000 ton. kavčuka 477.000 ton, nakopanega premoga 10,500.000 ton, petroleja v Zedinjenih državah pa 471,000.000 sodov. Zaloge kave in kakava so bile maksimalne, zaloge čaja pa so izkazovale komaj polovični iznos v primeri z letom 1933. Novoporočenci na kolesu VSAK DAN ENA >Takšna nesramnost!« »Kaj pa se je zgodilo?« »Luknja je premajhna!« V novejšem času posveča moskovski dopisnik »Frankfurter Zeitung« vedno več pozornosti ruskim državnikom in diplomatom, ki vodijo v zadnjem času pogajanja z raznimi državami. V poslednjem dopisu pod naslovom »Od Litvinova do Molotova in Stalina« podaja nekaj zanimivih podrobnosti o ozadjih poslednjih diplomatskih pogajanj v Moskvi, iz katerih posnemamo samo nekaj informativnih navedb. Prva značilnost teh pogajanj je bila, da je pri njih spet stopil v ospredje Stalin. V Angliji so med tem gotovo spoznali svojo zmoto, piše nemški poročevalec, ko so poslali v Moskvo samo uradnika zunanjega ministrstva namesto opolnomočenega zastopnika, ki bi edini mogel govoriti neposredno s Stalinom. Dokler je bil sovjetski zunanji komisar še Litvinov, se Stalin ni vmešaval v stike z drugimi državami. V sovjetski hierarhiji Litvinov ni pomenil mnogo, saj ni pripadal vrhovnemu političnemu vodstvu — Politbiroju, kateremu je samo poročal in od katerega je prejemal samo navodila. Prav zaradi tega podrejenega položaja pa Litvinov ni tako globoko padel ob odstopu, kakor se je domnevalo. Vesti o njegovi aretaciji ali celo ustrelitvl so seveda netočne, kajti Litvinov še vedno stanuje na Spiridonovski, še vedno ima svojo sinjo limuzino in tudi svojo vilo v bližini Moskve, ki mu je bila podarjena leta 1932., ko je obnovil sovjetske stike z Ameriko. Diplomatska vloga Litvinova pa je končana, odkar se je Stalin odločil, da preda vodstvo zunanje politike Molotovu, ki bolj sledi njegovim nameram. Le redko je doslej Stalin osebno posegel v stike s tujimi državniki. Prvi diplomat, ki se je sestal ž njim, je bil ameriški veleposlanik Bullit, katerega je Stalin presenetil na čajanki pri Vorošilovu. Na enak način je leta 1937. presenetil letonskega zunanjega ministra Muntersa na kosilu pri Litvinovu. Tudi drugi ameriški veleposlanik Davies se je Civilni stražnik v delovni sobi Molotova srečal s Stalinom. Leta 1935. se je Stalin slikal skupaj z dr. Benešom po podpisu pogodbe s ČSR. Prav tako se je Stalin sestal kasneje z Lavalom in Edenom, ko sta prišla na obisk v Moskvo. Nekateri so Stalinovo rezerviranost tolmačili kot strah pred sposobnostjo profesionalnih diplomatov. Nekateri so ga tudi namenoma hoteli ignorirati, češ da je samo tajnik komunistične stranke, ne pa odgovoren državnik. To formalno gledanje pa se je končno povsod umaknilo realistični presoji, čim je nemški zunanji minister prispel v Moskvo kot Hitlerjev pooblaščenec, se je tudi Stalin pojavil pri diplomatski mizi. Pri tej priliki, tako piše nemški poročevalec, se je v nasprotju z drugačnimi domnevami, takoj izkazal kot poznavalec diplomatskega posla, o čemer se je moral za Ribbentropom prepričati še marsikateri zunanji minister. Stalin govori v kratkih, jasnih stavkih, ki prehajajo v prevodu naglo do ušesa poslušalca. Pri poslušanju svojega sobesed-nika je zelo potrpežljiv in molčeč. Vprašanja, ki zadevajo interese Rusije, obvlada jasno in popolnoma. Pretežno stvarna stališča sama po sebi ovirajo, da bi stopila na dan ideološka nasprotja v razgovoru ž njim. Vse, kar izgovori, priča o objektivni presoji. Kar velja o Stalinu, pa drži tudi glede njegovega sodelavca Molotova. Kakor pa je Molotov resen pri diplomatskih razgovorih, tako je tudi vesel družabnik na banketih, medtem ko Stalin na takih prireditvah duhovno ni nikdar ves prisoten. Kemične pasti za podmornice Iz Washingtona poročajo, da so ameriškemu ministrstvu predložili novovrsten izum za ugotavljanje podmornic pod morsko površino na zelo preprost način. Izum temelji na kemičnem postopku. Neko kemično snov izlijejo v morje in ta pobarva morsko vodo na poseben način, "to se pomeša z izpušnimi plini podmornice. Zadnje dni se vrši sistematično izseljevanje žensk, otrok in starcev iz finske prestolnice. Najbližja okolica Helsinkov je namreč utrjena. Pričujoča slika predstavlja utrdbe Mac Elliot še pred leti, ko so se začela utrjevalna dela v tem odseku Pariz v drugem mesecu vojne Življenje se vrača v normalen tir Zaupanje Pariza v bodočnost se kaže vsak dan z novimi pobudami, ki vračajo prestolnici ne samo njeno običajno zunanjost. temveč tudi njene navade. Izumiteljski duh skuša sprijazniti predpise za zaščito proti zračnim napadom z estetskim občutjem. Trgovine se vračajo k okraševanju izložb, tradicionalni dobri, okus prodira spet na dan. Najdragocenejši kipi so obdani sicer z zaščitnimi stenami iz vreč s peskom, toda poslopja kažejo svoja veličastna pročelja in se varujejo na druge načine proti zračnim napadom. Med tem ko so elegantne četrti še precej prazne, je promet v središču podnevi močan, na avtobusnih progah in v podtalnih železnicah postaja normalen. Zvečer so razsvetljavo izboljšali, a pazili so na to, da svetlobni odsev, ki se ustvarja nad vsakim velikim mestom, ne seže nad neko mejo. Pariški šoferji so dovolj spretni, da je prometnih nesreč manj nego v vsakem drugem velemestu. V restoranih je videti številno občinstvo. veleblagovnice so ob določenem dnevu odprle svoje zimske sezone in šole vseh vrst so začele s poukom. Samo del učencev je odšel v podeželje. Kinematografi igrajo do desetih zvečer. Francoska kome- dija pa ima svoje predstave petkrat tedensko do šestih zvečer. Uprizarjajo posebno Moliera, Racina, Corneilla, kajti Francija hoče ostati dežela, ki brani nrav-ne in duhovne vrednote. Muzejski zakladi so skrbno spravljeni po podeželskih gradovih, vojakom na fronto pa pošiljajo knjige. Francosko prestolnico utegnejo čakati še hude preizkušnje, a med tem ko so pripravljeni nanje, veže lep občutek bratstva vse razrede in daje narodu moč. Narod ve, za kaj se bori in stoji enodušno za izjavami svojih voditeljev- Nemci zaslišujejo poljskega generala Iturni pregled Karlovšek, »Slovenski domovi« Jože Karlovšek je pred leti vstopil v našo strokovno književnost s knjigo o slovenskem ornamentu, ki se ji je kmalu pridružil drugi del. Malo raziskano področje slovenske ljudske umetnosti mu je nuailo priliko za zanimive primerjalne študije in plodna raziskovanja o izvirnih kvalitetah slovenskega ornamenta kot enega izmed izrazov naše narodne duševnosti. Oba dela te študije sta ne le zaradi svoje opreme in številnih ilustracij, marveč tudi zaradi avtorjevih v vsakem primeru zanimivih in vzpodbudnih izsledkov vzbudila pozornost in priznanje. V knjigi »Umetnostna obrt«, ki je izšla lansko leto, je šel Karlovšek še dalje. Pnkazal je vso umetnostno obrt od prastare in predzgodovinske kulture do treh splošnih slogov, ki označujejo celotni razvoj umetnostne obrti: naravno-upodablja-jočega, geometrično-tehničnega in deko-rativno-čustvenega. Odtod je prešel k orisu staroslovanskih umetnostnih izdelkov. Z zanimivimi podatki in karakterizacijami je pokazal značilnosti slovanskega sloga, se pomudil pri razvoju in značaju slovenske domače obrti in nato orisal še sodobni slog v raznih panogah umetnostne obrti. Tudi ta knjiga je odprla marsikak nov pogled na tisto preprosto aplicirano in koristno umetnost, kakor se pojavlja v umetnostni obrti. Posebej pa je s poudarkom opozorila, da moramo tudi tu stremeti po narodni originalnosti in značilnosti, ker imamo osnovo zanjo v svojih tradicijah. Pravkar je izšla nova knjiga neumornega g. Karlovška: »Slovenski domovi« (Ljubljana 1939, str. 64 + 128 str. ilustracij založba Kleinmayer & Bamberg, v opremi B. Jakca, ki je naslikal tudi avtorjev portret). Ta knjiga pomeni nekak zaključek prvega cikla Karlovškovih zgodovinskih in stilnih študij o ljudski umetnosti. 2e naslov kaže, za kaj je šlo avtorju: prikazati stilni razvoj in označiti značilnosti ter estetske kvalitete slovenske hiše. O svojem namenu piše avtor v uvodu: »Moj namen je, orisati v pričujoči knjigi zgodovinski razvoj, posamezne tipe kakor tudi tehnične in dekorativne podrobnosti slovenskih podeželskih domov ali hiš ter podati v njej nekoliko tudi različne poskuse. kako ustrezno prikrojiti sodobne stavbe slovenskemu slogu. Naši stavbeniki in njih naraščaj, kakor tudi izobraženci, ki jih zanima zgodovina slovenske hiše in estetska ocena njenega sedanjega stanja in prevladujočih tipov, so dobili knjigo, ki so je lahko veseli. Pisec je dal svoje posege v arheologijo in kulturno zgodovino overoviti po strokovnjakih, tako da bo njegova knjiga zanesljiva tudi kot učbenik ali vsaj kot pomožno strokovno čtivo. Svojo razpravo, ki je delno podneten plod samostojnega proučevanja našega ljudskega stavbarstva, delno pa rezultat dela ob številnih knjižnih virih, ki jih pisec navaja v začetku knjige, je Jože Karlovšek razdelil v dva dela: Zgradbe pri nas pred naselitvijo Slovencev in Slovenska hiša. V prvem delu imamo podatke o človeških bivališčih v poleolitiku, neolitiku; bronasti in železni dobi, v rimski dobi in pri starih Slovanih. Pisec pokazuje na podlagi arheološkega gradiva vnanjo podobo in notranjo ureditev hiš. pri tem pa ne obtežuje čitatelja s preoodrobnimi. zgolj znanstveno pomembnimi podatki, marveč mu nudi kar moči zaokroženo in pregledno sliko, ki jo najbolj izpopolnjujejo ilustracije. V drugem delu se podrobno, vendar pa nič manj jasno in pregledno bavi z zgodovino in značajem slovenske hiše v njerfem tlorisnem in navpičnem razvoju, daje oris gradiva in členov in kaže nje notranje ureditev. Bavi se s kuriščem, kuhinjo, ognjiščem, pečmi in dimnicami in povsod opozarja. kako so se te sicer golim praktičnim potrebam ustrezajoče naprave prilagodile ne le našemu podnebju in materialu, marveč tudi posebnemu okusu slovenskega ljudstva. Zgodovino in — če smemo reči — morfologijo slovenske hiše izpopolnjuje Karlovšek s poglavjem »Estetika slovenske arhitekture«, pri čemer označuje domači stavbni okus takole: »Slovenska arhitektura ne poudarja preračunjene statike ali tektonike nosilnih in nošenih členov, kakor na primer južni slog, ampak je vse sestavljeno čimbolj praktično, preprosto, po čustvenih pravilih in barvnem soglasju«. Slovenci »imamo svoj izrazni slog, ki se bistveno razlikuje od drugih slogov. Nastal je v začetku naše bitnosti ter se razvijal doslej z našim dejanjem in neha-njem vred.« V naslednjem poglavju prehaja pisec k posameznim hišnim tipom (slovenske alpske hiše. vzhodnoslovenske hiše, primorske hiše), nakar označuje na kratko še naselja in vasi in se v zaključnem poglavju pomudi še pri sodobnem stavbarstvu, pri čemer se dotika tudi problema zdravstvene asanacije kmečke hiše, ki jo nujno zahteva sodobni način življenja ter interes ljudskega zdravja in vitalne odpornosti. Kakorkoli je že samo besedilo te knjige zadosti tehtno, je vendar nje težišče v ilustrativnem delu 165 slik, skrbno reproduciranih na umetniškem papirju, predstavlja dragoceno izpopolnitev in večidel ponazoritev besedila. Rekonstrukcijam prastarih bivališč, svetišč, naselij, hiš, peči itd. se pridružujejo slike raznih tipov hišnih prostorov, na pr. kuhinje. Z dvema načrtoma prikazuje avtor kmečko peč, kaže s tlorisi ustroj starih in novejših kmečkih hiš, objavlja nekatere detajlne slike slovenskega stavbnega ornamenta kaže značilnosti okovja, oken in vrat. nato pa predstavlja na dolgi vrsti slik karakteristične kmečke domove v raznih slovenskih pokrajinah. Pohvalno je treba priznati, da pisec pri izbiri takega gradiva ni upošteval samo stilne tipičnosti in nazornosti, marveč je uvaževal tudi estetski značaj okolja in tako pokazal posamezne domove v njihovi zvezi z naravo in zemljo. To daje obilnemu ilustrativnemu gradivu poleg dokumentarne značilnosti tudi estetski prikus. Med fotografi srečujemo imena naših najboljših fotoamaterjev, vmes so reproducirane tudi risbe B. Jakca in S. Šantla, ob koncu pa številni stavbeni načrti. Tako ilustrirana knjiga, ki jo priporoča tudi okusna oprema in vezava, se uvršča med najlepše slovenske publikacije zadnjega časa. Nje cena (din 140) ni pretirana, če uvažujemo veliko število ilustracij in če vidimo v vsebini razultat dolgoletnh priprav in proučevanj, iz katerih je nastala poljudna, vendar pa tudi za arhitekte, za umetnostne in kulturne zgodovinarje in posebej še za estete zanimiva knjiga. —o. Mariborsko gledališko pismo (Drugi del) ŠPORT Uspeli lov na »lisico« Novomeška sekcija MK Ilirije je preteklo nedeljo kljub slabemu vremenu v zadovoljstvo izvedla svojo prireditev III. Kreftovi »Celjski grofje« segajo v bistvo celjske problematike. Ni v njih nežne, žametne lirike, ki prepaja Zupančičevo »Veroniko Deseniško«, in nacionalne črte, ki je značilna za Novačanove-ga »Hermana Celjskega«. B. Kreft je s svojim darom za dojetje dramatičnih prvin, s svojiami odrsko tehničnimi izkušnjami ter bistro pronicavostjo zajel kompleks filozofsko dogmatičnih, strujnih, gospodarsko socialnih ter fevdalno stanovskih vprašanj, ki so pretresala in majala dobo, ko so celjske zvezde sijale najvišje in ko so se že razodevala znamenja ^njihovega bližajočega se zatona. S takšnim posrečenim prijemom nam je zelo primaknil te celjske gospode in njihovo dobo, predvsem iz perspektive golih človeških interesov, gonov ter slabosti. Smiselna vrstitev stopnjujočih se viškov, sijajna opredelitev razhajajočih se interesov, ostro začrtana oznaka poedinil likov, dinamično prelivanje dogodkov, vse to povzdiguje dramatične silnice v tej »drami iz življenja srednjeveških fevdalcev, katerim so tlačanili naši predniki.« Režiserskih nalog se je lotil Joško Kovic z znano tenkočutnostjo. Postavil je dogodke v zgodovinsko realistično sredi-dino. Z leve in desne strani v ozadju je dohod k nižje ležeči grajski sobani, kjer je .stikališče nastopajočih. J. Kovič je poskrbel za okusno, smiselno opremo Zasedbo je pustil v glavnem nespremenjeno, kakor je bila pred leti, izvzemši Hermana, ki ga je podajal tedaj Maks Furijan, ter Jošta, ki ga je tedaj kreiral g. Rasberger. Pavle Kovič je na svojem Hermanu pocčrtal tiste črte, ki se na zunaj kažejo v razritem licu starčevskega Hermana II., ki plove med fanatičnim zanešenjaštvom o velikem celjskem snu ter krutim realizmom, dokler se končno ne razmaje v spoznanju lastnih zmot ter nemoči nad potomci slabiči, ki jih mučijo bolj vsakdanje reči, kakor so fantastični prividi o bodoči celjski kraljevski veličini. Polno se je razmahnil Pavle Kovič v vlogi, ki ponazoruje silaka Hermana II. Labilnost in vihravost poživljata Gromovega Friderika. Kočljive lastnosti kraljevske dame renesančnih manir in okusa kaže Barbara E. Starčeve. Dvomljiva dediščina propasti zapisane celjske krvi kipi in puhti iz Blaževega razizgraneaa Ulrika. Ubranost trpkosti notranjega občutja ter zunanjih izraznih sredstev povzdiguje Veroniko E. Kraljeve Ta njen lik sega visoko nad normalo. Do klasične umetniške višine se je dokopala ob bridkem razočaranju pred sodniki. Do poslednjih vlakenc je razčlenila Kraljeva to svojo Veroniko ter nam predstavila podobo dovršene umetniške doenanosti. Surova naturnost. brutalna brezobzirnost prevevata Gorinškovega Jošta. Vase umaknjen, resnobno prevzet je Verdonikov p. Gregor, v zemeljskih po- čutkih razživljen Košutov gvardijan. Na-krstov Piccolomini je ves zavzet v suklja-jih srednjeveške jurisprudence in bocca-ccijevskih avanturah. V. Skrbinšek je zajel podobo pravdača, tega neustrašnega oznanjevalca nove dobe. z inteligentno, mojstrsko interpretacijo Njegov pravdač je bil skupno z Veroniko E. Kraljeve na umetniškem višku predstave. V zboru meščanskih predstavnikov srečujemo poleg Rasberger.jevega sodnika še Štandekerjevega orožarja, Košičevega pa-darja, Harastovičevega peka in trgovca L. Crnoborega. »Celjski grofje« so vžgali Navzočnemu avtorju dr. B. Kreftu je občinstvo prisrčno vzklikalo. IV. V soboto 7. okt. je bila premiera Bekef-fijeve veseloigre »Neopravičena ura« v S. Samčevem odličnem prevodu. Ta meščanska veseloigra v šestih slikah spominja na L. Fodorjevo »Maturo« Tudi v »Neopravičeni uri« ni nobenih umetniških razodetij ali odkritij: Zabavna zgodba iz dijaškega življenja, zgrajena na solidnih temeljih odrske tehnike in razgibane dinamike. Občinstvo, ki je gledališče popolnoma napolnilo, je ta veseloigra v spretni, prožni J. Kovičevi režiji izdatno zabavala. V žarišču te dijaške odrske zgodbe je bila Lili B. Rasberger je ve, ki je to naivko tako sijajno prikazala, da je na to svojo pozitivno odrsko umetniško stvaritev lahko ponosna. V skupino sodelujočih so se uvrstili še Nakrst kot uglajeni, široko razgledani dr. Hardtel, potem Gorinšek, ki je prilil svojemu Jagerju precej humorja. M Zakrajškova kot Jagrova. Savinova v vlogi odlično podane razigranke Trude Hoff-mannove. Košuta kot odvetnik, Starčeva v vlogi mondenske odvetnikove žene. M. Košič je skoraj karikiral prof Kučero, ki je bil med najboljšimi kreacijami večera. Cestiti člani profesorskega zbora so P Kovičev prof. Wagner. stroga ravnateljica V. Kovičeve, trdovratna preganjalka manj discipliniranih dijakinj prof. dr. Wurmova v kreaciji S. Gorinškove, ki ji je pripadla povsem vzporedna vloga z dr. Mozoljčevo v »Maturi«. Tip stremuške gimnazijke je bila Kafka E. Kraljeve, tip romantično nastrojenega akademika pa Obbrich E. Verdonika. Razen tega so še nastopile Ljuba Cepičeva kot kuharica pri Jagrovih, Tovornikova kot sobarica in Zoharjeva kot prodajalka v slaščičarni. —ec. Zapiski PISMO G. E. KOCBEKA Urednik »Dejanja«, književnik g. Edvard Kocbek je poslal našemu uredništvu tole pismo: Dovolite mi, da se oglašam k opombam, s katerimi je v kulturni rubriki »Jutra« od 11. X. t. 1. nepopisani pisec glosiral moj uvodnik v septembrski številki »Dejanja«. Oglašam se, ker ne bi rad, da bi tudi javnost zgolj iz dnevnega zornega kota smatrala za »z ničemer utemeljen optimizem« konec mojega članka o velikih in malih narodih, o katerem stoji sicer zapisano, da »vsebuje nekoliko zanimivih in utemeljenih pogledov na to aktualno vprašanje.« Glosator je pozabil na pravilo, da je vera v tako ali tako prihodnjost človeštva vprašanje prepričanja, ki se mu moreš približati le vsaj z enako močnim, čeprav nasprotnim prepričanjem. Zato sme pisec mojo v duhu vsega članka izraženo bližnjo in daljno vero v slovenstvo pač ugotoviti, tudi javno analizirati, ne pa mimogrede smešiti, posebno ker v kulturni rubriki meščansko loči med poetično in politično resnico. Poleg tega pozablja glosator tudi na to. da je resnica velika, kadar vznemirja človeka, ne pa takrat, ko ga zadovoljuje s svojo jasnostjo. Usojal bi si misliti, da more biti konec članka neprijeten samo ozkim ljudem, ki smatrajo vero v zmago malega naroda za naivno, ali razočarancem, ki današnjo vedno večjo zagrenjenost istijo z življenjskim realizmom. Edvard Kocbek. Uredniški glosator članka, ki ga je priobčil g. Kocbek v »Dejanju«, bi lahko k temu pojasnilu pripomnil to-le: Pisec ni imel namena smešiti prepričanje g. Kocbeka. marveč samo označiti trpko in pre-očitno nasprotje, ki ga opazi sleherni či-tatelj med piščevo analizo dveh imperia-lizmov in koncem članka, čigar optimizem je lahko — kakor vidimo iz zgornjega pojasnila — utemeljen v piščevi osebni veri, ne izhaja pa nujno iz avtorjeve prejšnje razčlembe položaja malih narodov v sedanjem razpletu evropske tragedije. Glosator zares loči med politično in poetično resnico, med realnim presojanjem dejstev in vero v ideje in ideale. S svojo opombo je hotel reči nekako to, da je vprašanje malih narodov v sedanjem konfliktu tudi vprašanje moči in odpora, vprašanje hladnih dejstev in računov, ter da je treba pri njegovem obravnavanju upoštevati vse. tudi jasne in preproste komponente G. Kocbek pa — kakor vidimo iz zgornjih vrstic — vztraja pri čistih idejah, prepričanju in veri, kakor nekoč Arhimed pri svojih krogih. Tudi to je seveda stališče, ki ga nikakor ne bi hotel devati v nič; zdi se samo, da utegne priti v bridke konflikte z realnimi dejstvi. Nikakor ne mislim, da bi bila vera v zmago malega naroda naivna. mislim samo, da je za to zmago treba mnogo več kakor samo vere in doktrin. Od Čilingirova in Jovkova (ne Borkova, kakor je hotel tiskarski škrat) bodo zasto- Preteklo nedeljo je novomeška sekcija MK Ilirije priskrbela svojim članom in ljubiteljem motosporta z lovom na lisico prav prijeten športni užitek. Na trgu Kralja Petra, kjer je bil pred rotovžem start »lisice« in lovcev, se je že pred 13. zbralo veliko število občinstva, kl je z zanimanjem motrilo odhod motocikli-stov na progo. Zaradi slabe vremenske napovedi se je vožnje udeležilo samo 12 motorjev in 3 avtomobili s preko 30 člani. »Lisico« je vodil predsednik sekcije g. Jože Ferlič, ki je imel s seboj tudi kontrolnega organa g. žeslina. Vozilo z vidnim znakom »lisice« na zadnjem kolesu je odpeljalo iz Novega mesta točno ob 13. Eno uro kasneje so ji nato v razdalji po 500 m sledili drug za drugim lovci. Na približno 50 km dolgi progi od Novega mesta preko št. Jerneja, Dobrave, Bele cerkve, in št. Petra se je kmalu nato začel zanimivi lov na »lisico«. Okrog 15. je lisico zasledil mladi Rafael Okroglič, nato pa še Joško Povh in več drugih, in sicer zaradi defekta na motorju. Zaradi tega defekta je tehnična komisija odredila nov lov, ki se je začel okoli 16. ure iz št. Jerneja. Ta drugi del vožnje je bil mnogo bolj zani- n. kolo pokalnih tekem Pet srečanj za pokal LNP Kakor smo že včeraj opozorili, bo imela ta nedelja popolnoma svojevrsten nogometni spored. Osrednji dogodek na zelenem polju bo mednarodna tekma med Nemčijo in Jugoslavijo v Zagrebu m zaradi njega so bile odpovedane tudi vse li-gaške prireditve, ne samo v naši, temveč tudi v srbski ligi. Povrh tega je slučajno prišlo tudi tako, da še v domačem prvenstvu ta termin ne bo zaseden s prvenstvenimi tekmami, temveč je določen za odi-granje pokalnih srečanj. Ta konkurenca je letos dospela do n. kola, v katerem je po izločitvi prvih poraženih ostalo še 12 enajstoric. Spored je določen tako, da bosta Kranj in Amater to nedeljo še počivala, vsi ostali pa bodo morali na teren. Tekme bodo po naslednjem razporedu: v Ljubljani: Hermes—Svoboda in Mars— Moste, v Mariboru: železničar—Maribor, v Celju: Celje—Olimp in v Murski Soboti: Mura—ČŠK. Kdaj in na katerih igriščih bodo te prireditve, bomo še pisali. Teniški dvoboj med I. in m. državno realno gimnazijo V soboto popoldne bo teniški dvoboj med I. in in. realno gimnazijo na igriščih Ilirije pod Cekinovim gradom. Nastopila bosta tudi finalista srednješolskega prvenstva Milavec in huckmann. Sedaj sta boa v dobri formi in bosta sigurno pokazala lepo igro. Ker je Milavec na srednješolskem prvenstvu premagal Luckmanna, se mu bo zdaj gotovo skušal revanžirati. Nastopili bodo tudi Dernovšek, Vesel, Perless in Betetto, ki so tudi zelo dobri igralci. Igralo se bo po Davis-cup sistemu. Začetek bo ob 14. Vabimo vse prijatelje belega športa, posebno pa dijake, da si ogledajo to prireditev. Vstopnine ni! pani novejši bolgarski pisatelji na razstavi bolgarske knjige v Ljubljani, kakor smo pisali v včerajšnjem ^Jutru«. »Vejališče za naše strokovno besedje in izrazje«. Pod tem naslovom prinaša »Zdravniški vestnik« v 8—9 zvezku nove prispevke primarija dr. Mirka C e r n i č a (Maribor), ki si že dve leti smotrno in vztrajno prizadeva, da bi se naše zdravniško izrazoslovje izčistilo in ustalilo. Pisec se nasproti predlogu, da naj se uterus imenuje ložesna, zavzema za mnogo bolj znano in ustaljeno ljudsko besedo »maternica«, prav tako zagovarja žlezo ščitnico proti »predsapnici« in dvanajstnih proti »žolčnemu črevesu«. Takisto se zavzema za novotvorbo proti presplošni novini in še za vrsto drugih spornih besed. Dr. Mirko Kajzelj pa nasproti prej izraženemu stališču dr. M. Cerniča zagovarja svoje stališče o pregibanju tujih, zlasti latinskih in grških samostalnikov v slovenski medicinski književnosti. — Kdaj se bodo oglasili k temu sporu poklicni filologi in ali sploh dobimo, odkar imamo Akademijo znanosti (če že fakultete ne morejo opravljati takih nalog) najvišje razsodišče v jezikovnih sporih? Tudi prekoristno vejališče v ZV kliče po odločitvah jezikovne avtoritete. ki naj bi potlej bile veljavne za vsakega strokovnega in nestrokovnega avtorja! »Ženski svet« prinaša v oktobrskem zvezku uvodnik književnice in pedagoginje ge. Anice Cernej »Moč in mir«, ki dobro glosira sedanji položaj in naše dolžnosti v usodnih dneh zgodovinskih prelomov. »Vsi doživljamo grozote iste sedanjosti, vsi stojimo pred isto bodočnostjo. Vsi bomo morali prehoditi isto pot do zmage človečnosti, pravice in kulture«, pravi avtorica. »Morda je brezkončna, morda bomo izkrvaveli na njej. Drug drugemu, niti najbližjemu med vsemi, ne moremo prihraniti in odvzeti ničesar, še mati lastnemu otroku ne. Vse, kar moremo storiti je, da si s tiho veličino duše medsebojno lajšamo breme, dajajoč si poguma, moči in hotenja.« Svoja izvajanja končuje avtorica s temle potrebnim pozivom: »Vztrajajmo na svojih mestih, ostanimo. kar smo. V ničemer, kar smo doslej smatrali za dolžnost, ne popuščajmo. *Niče-sar. kar nam je bilo smiselno in vredno, ne razvrednotimo. Najdimo sami sebe globlje v delu, ki je potrebno bolj kot kdaj koli. Čutimo močneje, da smo mi tisti, ki ustvarjamo narod in ki dolgujemo narodu svoje in tisoče življenj. Čutimo z njegovo dušo. da bi hoteli živeti, dorastli usodi in času. ..«. V tej številki so poleg pesmi Vide Tauferjeve »Ure«, proze Milice S. Ostrovške (Živci gospe Felicite) in Jožice Munih (Tudi on je imel srce) nekateri drugi splošno zanimivi prispevki, med njimi Milice Mironove Pisma iz Sarajeva in članek Pavle Hočevarjeve »Zena in obramba države«. mlv, ker so posamezni udeleženci že »spoznali podrobnosti take vožnje. Tudi v tem delu lova je »lisico« iztaknil v njenem skrivališču Rafael Okroglič, tik ob Krkini strugi pri Seidlovi žagi na zelo tesnem in strmem kraju. Zmagovalec in tovariši so se nato odpeljali v hotel Windischerja ml. v Novo mesto, kjer je pričakovalo dru-bo vse vodstvo, med njimi pa tudi starostni predsednik MK Ilirije g. Jakob Gor-janc iz Ljubljane. Zvečer je bila tamkaj športna veselica, na kateri je g. Gorjanc izročil zmagovalcu Okrogliču lepo darilo sekcije. Pri tej priliki je spregovoril tudi nekaj bodrilnih besed, v katerih je omenjal razveseljiv napredek motociklistike na Dolenjskem. Sekcija, ki je neumorno na delu, ima že sedaj načrte za prireditev večjega obsega, in sicer za veliko motociklistično dirko na Gorjance, ki bo spomladi. S prvimi pripravami so v sekciji že začeli. Govornik je h koncu obžaloval, da zaradi nesi-gurnega vremena ni bilo večje udeležbe ljubljanskih motociklistov. Bila je uspela prireditev, ki je mladim športnikom iz Novega mesta vlila novega duha ta volje! v nekaj vrstah Srbski nogometni savez je na svoji prvi seji sprejel daljšo spomenico, v kateri poziva vse svoje klube, da naj zdaj, ko je naš nogometni šport urejen na novo, zastavijo še bolj vse svoje sile za njegov napredek. Savezna uprava priznava, da jo čakajo v novi dobi težke naloge, toda prepričana je, da se bodo dali z vztrajnim delom in skupnim naporom vseh sil v zadovoljstvo rešiti vsi številni problemi. H kraju poziva savez vse svoje podrejene klube, funkcionarje, igralce itd. naj se v vsem strogo ravnajo po pravilih in se ogibljejo vsega, kar bi škodovalo ugledu, napredku ta jačenju nogometnega športa. Savez je odločen, da bo tudi s te strani ukrenil vse najbolj koristno in tako dosegel čim lepše uspehe, pri čemer pa bo ostal na poti športne demokracije ta svobode, v kateri se je naš nogometni šport razvijal tudi doslej. Zadnje Balkanske Igre v Atenah, kl so se končale s prepričevalno zmago Grčije ta z zasedbo tradicionalnega drugega mesta Jugoslavije — razlika med Grčijo in nami je bila to pot velika kakor še nikoli — so bile edini večji mednarodni športni dogodek v zadnjem času. Zato je razumljivo, da tej prireditvi športni tisk posveča še zmerom veliko pozornost in podrobno obravnava posamezne njene uspehe ta neuspehe. Pri tem naglaša, da rezultati, ki so jih letos dosegli naši atleti, navsezadnje le niso neuspeh, ker je treba pomisliti, da je naša ekipa morala nastopiti močno oslabljena, razen tega pa v danih razmerah tudi ni imela prave — ali vsaj ne običajne — priložnosti za treninge. V ostalem pa je bilo kljub temu med letošnjimi izidi v posameznih disciplinah vendarle 8 boljših od lanskih. Glavni pomen letošnjih Balkanskih iger pa je bil prav za prav v tem, da so atleti balkanskih narodov v kljub nemirnim in negotovim časom na tej športni prireditvi manifestirali za bratstvo, mir in ljubezen. Balkanski atleti so iz Aten zaklicali vsemu svetu; Mi hočemo mir! Po zadnjih vesteh iz nemških virov, bo nemška nogometna reprezentanca nastopi la proti naši v naslednji postavi: Klodt, Janes, Moog, Kupfer, Sold, Kitzinger, Leh-ner, Schon, Conen, Szepan, Urban. Nova je zasedba mesta srednjega napadalca zaradi slabosti, ki jih je napad pokazal v Budimpešti. Enajstorica je v dobri kondi-ciji in nemški strokovnjaki so mnenja, da bi se moralo to drugo srečanje v vojnem času končati bolje kakor proti Madžarom. JASO — Trška gora. V nedeljo ob pol 8. priredimo ekskurzijo na Trško goro. Trgatev — pečeni odojek! Prijave do sobote opoldan pri vratarju na univerzi. Vožnja četrtinska, stroški minimalni, povra-tek ob 20. Opozarjamo na včerajšnji razglas za ekskurzijo na nogometno tekmo v Zagreb. (—) Ljubljanski zimskosportni podsavez. Seja odbora drevi ob pol 21. v damski sobi kavarne »Emone«. STK Moste. Drevi ob 20 sestanek igralcev I. moštva. Po sestanku ob 20.30 seja upravnega odbora. Iz Ptuja j— Zvočni Kino »Ptuj« predvaja danes ob 20. uri film »Mozart«, ki prikazuje veliko muzikalno delo in življenje enega največjih skladateljev. Za dodatek filmski dnevnik in kulturni film o naši državi. j— DramsKo društvo uprizori v petek 13. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču grško dramo »Kralj Edip«. j— Rdeči Križ poziva žene in dekleta pa tudi moške, ki niso vojni Obvezniki, da se prijavijo za prostovoljno delovno osebje za primer potrebe. Pismene prijave naslovite na sreski odbor Rdečega križa v Ptuju. Za samarijane (ke) in bolničarje (ke) ne velja ta poziv. j— Karamboi motociklista. Trgovec Hronek iz Podlehnika se je vračal namo» torju iz Ptuja proti domu. Pri Lancevi vasi, kjer ovinek zakriva razgled ceste, pri drvi proti njemu voz, na katerem so sedeli nekoliko vinjeni ljudje, čeprav je motociklist vozil po skrajni desni, je voznik zadel vanj in ga potegnil pod voz. Hronek je odnesel hude poškodbe po glavi in nogah. Konj, ki je bil vprežen v voz, pa ima veliko rano na nogi Diplomatski slovar Vse, o čemer sem v poslednjih sestavkih pisal o pomorski vojni, se neposredno ali posredno nanaša na poglavje o n e -vtralnosti v pomorski vojni, ki ga še nisem povsem izčrpal. Razvoj dogodkov v sedanji vojni mi je naložil razlago nekaterih perečih vprašanj, ki so le posredno v zvezi z glavnim vprašanjem, ki jih pa zaradi razumevanja položaja ne-vtralcev v pomorski vojni nisem mogel prezreti. Danes prehajam spet k poglavju o trgovini nevtralcev z vojskujočimi se strankami v pomorski vojni. Trgovina z vojskujočimi se strankami Omenil sem že v prejšnjih sestavkih, da je trgovina državljanov vojskujočih se strank ta nevtralnih držav v vojni lahko na dva načina omejena: 1. morebitno blokado, in to absolutno, 2. relativno ta na splošno za vso nevtralno trgovino pa z določbo, da ne smejo nevtral-ci v nobenem primeru pomagati vojskujočim se strankam pri njih vojnih operacijah in v pripravah njih napadov. Ti dve omejitvi nevtralne trgovine v pomorski vojni pa je treba presojati z d v e h vidikov: 1. z vidika odnošajev trgovske mornarice ene izmed vojskujočih se strank z nasprotno, sovražno stranko; 2. z vidika odnošajev trgovske mornarice ene izmed vojskujočihsestrank z vsemi trgovskimi mornaricami nevtralnih držav, v kolikor trgujejo s sovražnikom. Določbe o zasebni lastnini v pomorski vojni Medtem ko nam je iz prejšnjih razlag že znano, da se mora zasebna lastnina v suhozemni vojni spoštovati (na tem pravilu seveda kršitve, ki so nam znane iz zadnje svetovne vojne nič ne spremenijo) se je v pomorski vojni od nekdaj pojavljala težnja, da bi bilo treba vso sovražno trgovino v kali zadušiti. Od tod uveljavljen je znanih pravic preiskave, zajetja in morebitne zaplembe trgovskih ladij. Proti posplošen ju tega načela pa sta se v novejšem razvoju postavili dve omejitvi: 1. prepoved piratske vojne (kršitve tega pravila so nam znane ne le iz zadnje svetovne vojne, temveč tudi iz novejšega časa, na primer med špansko državljansko vojno, ko se je proti piratstvu nastopilo na nyonski konferenci!); 2. določba, po kateri se nevtralno blago na sovražni trgovski ladji ta nevtralna trgovska ladja, ki prevaža sovražno blago ne smeta zapleniti, razen ako ne gre za tako zvano »vojno tihotapstvo«, o čemer bom v kratkem podal nekaj pojasnil. Nova načela »pirenejske pogodbe« (1659) Ti dve omejitvi pomenita znaten napredek v primeri s srednjeveškim pravilom, da »sovražna zastava odvzame značaj nevtralnosti nevtralnemu blagu, sovražno blago pa uniči nevtralno zastavo«, to je, da ima sovražni tovor na nevtralni ladji za posledico zajetje nevtralne ladje ta da prevoz nevtralnega blaga na sovražni trgovski ladji ima za posledico zaplembo nevtralnega blaga. Danes to pravilo ne velja več. V »pirenejski pogodbi«, sklenjeni leta 1659 med Francijo in Španijo, se je namreč sprejelo novo načelo: »Svobodna ladja — svobodno blago, sovražna ladja — sovražno blago!« Tako sta v dobi tako zvane »oborožene nevtralnosti«, o kateri sem že pisal, zmagali načeli: 1. da je sovražno blago prosto slehernih omejitev na nevtralni ladji ta 2. da je nevtralno blago na sovražni trgovski ladji podvrženo morebitni zaplembi, ako jo namreč opraviči preiskava. V kolikor torej ne gre za tako zvano »tihotapsko blago«, je pomorska trgovina nevtralcev z vojskujočimi se strankami povsem svobodna. (Tudi tu nam seveda sedanje kršitve teh načel ne smejo zamegliti pogleda, da ne bi videli več načela, ki je bilo na splošno sprejeto!) Primer posebnega dogovora, kl so ga leta 1785 sklenile Zedinjene države Severne Amerike s Prusijo, ko sta se obe državi prostovoljno obvezali, da bosta v pomorski vojni spoštovali celo nedotakljivost sovražnega blaga na sovražnih trgovskih ladjah, je ostal več ali manj osamljen, v kolikor niso nekatere države v naprej dopustile take možnosti pod pogojem recipročnosti (ali obojestranskega, vzajemnega postopanja v tem smislu). Scrutator M. BRAND Sest zlatih angelov Roman 61 Služkinja, ki so ji dajali naočniki. čudno podu-hovljeno lice, ga je odvedla v sprejemnico s strahotnimi čipkastimi zastori na oknih, ki so bili pa na srečo odgrnjeni. Da ne bi gledal ogoljene brez-upnosti tega prostora, se je naslonil venkaj in spustil oči po vrtu — najvišje veje kostanja, ki mu je bil tako dobro znan, so se zdele, da žarijo. Zdaj je začul zunaj korake in se obrnil: Leslie Carton je stala med vrati. Imela je dokaj tesno belo obleko in bel klobuk z breskvorožnato podlogo, ki se je čudovito prilegal njenemu obrazu, čez komolec pa flanelasto jopico mornarskomodre barve. Vse misli na Elizo Durante so ga minile in zbledele v nič, ko jo je zagledal. Z nasmeškom ga je pozdravila, rekoč, da se silno veseli vožnje v prosto naravo. Charles jo je pazljivo pogledal — ali je bila objokana ali jo je res bolela glava? ... Šoferju je bil že naročil, kako in kaj; sedla sta v avtomobil in se odpeljala proti severu. »Da, ondan ste me vprašali zastran tistega zlatega angela«, je pričela čez nekaj časa; »sicer pa vem, da ste se tudi pri ostalih damah vneto zanimali za njihove angele. — Nu torej, moj mi je bil ukraden.« Pred rdečo lučjo prometne svetilke so morali pravkar ustaviti; jasni otroški glasovi na pločniku in vesel smeh so se zlivali z brnenjem motorjev vse na okrog. »Ukradli — iz torbice?« je vprašal, ko je voz spet potegnil. »Ne, iz sobe.« »Torej jo je kdo plenil?« »Ne, samo zlatega angela so ukradli«, je odgovorila, »in to je tem bolj čudno, ker se v predalniku ni manjkalo dragocenejših stvari... Kaj je prav za prav s tem angelom?« Kako slabo je glumila svojo vlogo — ! Nasmehnil se je in jo pogledal. »Ali mi ne verjamete?« je vprašala. »Zleknite se nazaj in počivajte«, je rekel, kakor da ni slišal njenega vprašanja, »močno trudni in iznemogli ste videti. — Tako je prav! — In zdaj zaprite oči.« Skoraj nehote ga je ubogala — še preden sta dospela do Washingtonovega spominskega mostu, je trdno zaspala. Ryder se je iztegnil proti šoferju: »Nate mostnino«, je dejal. »Ne ustavite sunkoma in ne trobite, če je mogoče — gospodična spi.« Nato se je tesno primaknil k Leslieji in položil komolec tako na blazino, da ji je glava, pobešena na stran, zložno počivala na njem. Zastran zlatega angela se je bila kakopak zlagala, bila je morilčeva pajdašica, a kaj je pomagalo vse to — Ryder je bil srečen, da je smel biti v njeni bližini. Zleknjeni lok mosta je bil zdavnaj za njima, hitri voz je že brzel skozi Newjerseyski gozd, navkreber po gričih, ki se spuščajo do meje newy trškega mesta. Hladna sapa se je vzdignila — in zdajci se je Leslie Carton zdramila. »Jopico morate obleči«, je rekel. »Da, prosim«, je odvrnila, drgetaje od mraza »Ali sem dolgo spala? — To je prav za prav škoda * Pomagal ji je, da se je oblekla. »Ali naj dam streho dvigniti?« je vprašal v skrbeh. »Ne, hvala, ni treba.« »Tako, in zdaj se spet lepo naslonite nazaj — še ste potrebni počitka.« Storila je tako in zastrmela v vrhove dreves, ki so letela mimo njiju. »Pridete drevi na moje slavje?« je vprašal čez nekaj časa. »Na žalost ne morem, naj bi še tako rada«, je odgovorila. »Mar gre za kaj posebnega?« »Seveda gre — celo Marlena Sutherland pride.« »Tako?« »Na vsak način si morate urediti tako, da boste utegnili.« »Ko bi bilo samo na meni, se ne bi pomišljala, a verjemite, da ne morem.« Tedaj je odnehal. »Zaprite oči — spati morate«, je dejal. »Vsa presrečna sem, da bi mogla zdajle spati«, je odvrnila. »Ali mi hočeet odgovoriti na vprašanje?« »Prosim.« »Ali me imate za izgubljenko?« »Ne, čeprav občujete z italijanskim banditom Gonellijem, čeprav veste nekaj, kar je v zvezi z iz-ginjenjem Dorrite Innis, in čeprav ste se prej le zlagali, ko ste mi hoteli pojasniti, kje je vaš zlati angel.« Še vedno je strmela kvišku v večerno nebo, ne da bi se ganila. »Bodi tako ali tako — zame nima življenje brez vas nobenega mika več«, je Ryder nadaljeval. »Najrajši bi vas zdajle obsul s ploho slovesnih besed, ki naj bi vas odtrgale od vsega, kar je bilo — a kaj, ko ni v tem nobenega smisla! Izza vsega, kar bi mogel reči, bi vendarle prežala samo smrt... Ali poznate — v prevodu seveda — pesmi velikega kitajskega pesnika — ?« »Vu-Lijeve mislite?« mu je segla v besedo. »Da... Ena izmed njih se glasi: ,Pahljačo iz rumene slonovine in bele svile, nežno poslikano, sem vrgel v ogenj, da ga nikoli več ne odpre druga roka in ne oživi naslikanih ptic na visoki veji.' Tako nekako bi označil svoje razpoloženje, naj se vam zdi še tako bedasto... Temu pravijo ljubezen — kar se pa rodi iz tega, je bedna, klavrna, čisto navadna bol srca.« Počasi je zmajala z glavo, nato pa vprašala: »Ali znate še več takšnih kitajskih pesmi na pamet?« najski mednarodni jesenski ve se bo vršil od 15. do 22. odnosno 23* oktobra 193$ Jugoslovenski obiskovalci dobivajo brezplačen vizum za potovanje v Nemčijo proti izkazUu sejmske legitimacije VELIK POPUST NA ŽELEZNICAH MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din S.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1«— ca besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Boljša pomočnica dobi takoi mesto. — Salon Bahor, Šelenburgova 6-1. 27713-1 Industrijsko podjetje išče zakonski par za hišnika. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Hišnik 77« 27709-1 Službe išče Dobra šivilja gre šivat na dom, po nizki ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva šivilja«. 27728-2 Inštruktor ja(ico) za nemško stenografijo, iščem za takoj. J. Miklič, Ljubljana, Borštnikov trg 4. 27719-* Francoščino in nemščino poučuje doktor filozofije privatnike in dijake vseh razredov. Uspeh siguren, honorar zmeren. Lahko tudi v manjših skupinah. Po potrebi gre tudi na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27653-4 i? Dragoceno Vsakovrstno zlato drage kamne, srebro, vsakovrstne antikviteie kupuje po najvišji ceni A. Božič Ljubljana, Frančiškanska 3. 310-36 Na obroke pod ugodnim pogoji dobite najboljši radio aparat pri »Tehnik« Banjai, Ljubljana. Miklošičeva 20. 27750-9 iProdam Otroške vozičke najugodneje kupite pri »Tehnik« BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva 20. 27751-6 Prodam kavni mlinček, 20 kg ka-kao-a, 25 čokolade radi opustitve trgovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ugoden nakup 25«. 27718-6 Železen štedilnik in peč, kupim- Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plačam«. 27740-7 Osebni avto Steyer 55 prodam. Garaža Kopač, Ljubljana, Franko-panska 21. 27741-10 Gospodinje! Ali že veste, da dobite šivalni stroj v posojilo proti nizki odškodnini pri »Promet«. Nasproti križanske cerkve. 27739-29 Pisalni stroj majhen (kovček) in Fiat avto (Topolino) zelo poceni naprodaj. Aero, Kolodvorska 18. 27737-29 Opremljeno sobo s posebnim vhodom s stopnic takoj oddam gospodu. Krojaška ul. l-III. 27754-23 Opremljeno sobo oddam pod Gozdom 10 — Ljubljana VII poleg Belle-vue. 27742-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, svetlo, zračno z eno ali dvema posteljama blizu tramvaja poceni oddam. Sp. Šiška, Čer-netova ul. 31, I. nadstr., vrata 3. 27732-23 Sobo prazno v visokem pritličju, s prostim vhodom, predsobo in straniščem oddam takoj. Natančneje v Gajevi ulici 5, L n., soba 128. 27714-23 To nedeljo! Začetek nove zgodbe s slikami Ujetnika v deželi lam Mlado in staro bo z zanimanjem spremljalo dr. Madigana in njegovega sina čudovite dogodivščine v skrivnostnem Tibetu... NE ZAMUDITE! V nedeljo, dne 15. oktobra r/ Jedilnico kompletno, dobro ohranjeno, hrastov les, v črnem-poceni prodam. Borštnikov trg 4. 27749-12 Lokal modern v neposredni bližini glavnega kolodvora oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Svetel lokal«. 27735-19 Lokal za poslovalnico iščem za takoi ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pritličje«, 27654-19 Hišo z lepim vrtom v prijaznem gorskem okraju, prodam. Pripravno za večjo družino, ki se namerava preseliti na deželo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27730-20 Štirisobno stanovanje oddam 1. novembra na Bleiweisovi cesti 3. Informacije pri hišniku. 27736-21 Stanovanja eno in dvosobno komfortno stanovanje, Bežigrad, — dvo in trisobno komfortno 650.- v mestu odda Reali-tetna pisarna, Gosposvetska cesta 3. 27729-21 Dvosob. stanovanje Zg. Šiška 262, mesečno 350,- prvo nadstropje oddam za november. Pojasnila : Prelovec, Dalmatinova 13. 27720-21 Dijaške sobe Za akademika iščem mirno sobo z vso oskrbo za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plačam 600«. 27727-22a Sobo odda Sobo s strogo separiranim vhodom oddam eni ali dvema osebama. Rečna ul. 5 Kra-kovo pri Sv. Jakobu. 27748-23 Opremljeno sobo svetlo, oddam za 15. oktober. Židovska 3-II. 27753-23 Sostanovalca sprejmem z vso oskrbo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27723-23 Opremljeno sobo vso oskrbo oddam najraje dijaku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27610-23 mi Gospodična išče sobo za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Opremljeno«. 27738-23a Akademik želi opremljeno sobo s hrano ali brez hrane. Ponudbe naj se pošljejo na M. Šumak, Ljutomer. 27677-23a Oseba, ki je vzela danes ob pol 6 kolo Adler v veži Croatie v šelenbur-govi ulici, jo poživljam, da ga takoj pripelje nazaj. Miškec, Medvedova 38. 27755-31 Dopisi Čestitka Dr. Tonetu in tastu iskreno čestitamo k odlični izbiri. — Pripravljalni odbor. 27722-24 Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe1 Akademija, Boljša družina, Brez posredovalca. Bližina pošte, Brezhiben, Centrum, Čista soba, Do 150.000, Dobra računarica. Dobro ohranjen, Dober delavec. Dve osebi 80, DKW 1930, Donosno, Flobert, Gorenjsko, Gotovina 1896, Hišnik 77, Harašo, Izredna prilika, Izvežban 701, Inge-neur, Inteligent, Izvežbani plačilna, Iskren prijatelj, Kranj, Kapetan, Kamnik, Knjigovodja, Kapital, Les, 16 let, Ljubiteljica otrok. Lep dom, Medsebojna zaupljivost, Nežna ljubezen, Okolica Ljubljane, Odkritosrčno zadovoljstvo, Odsotna, 1. oktober 684, Prvovrstna moč, Pridna 513, Postrežnica, Perfektna knji-govodkinja. Prijatelj 52, Peči, Prostorno, Prijeten domek. Pošten pogoj, Prilika, Redka prilika, Reden plačnik, Rija, Sigurna eksistenca, Sorodni duši, Sonč- no, Srečno življenje. Samostojna, Spretna, Soba, So-trudnik. Središče, Sončna lega. Soliden, Solidnost, Stalen 777, Sigurno. Srečno življenje. Sposobna 11039, Stalen in točen, Stalna služba, Trezen, Točen plačnik. Takoj 16, Tri odrasle osebe, Takoj 43, Trgovska enodružinska, Takoj, Točno 500, Točna, Točen plačnik 94, Tudi druge, Vrnitev 1939, Varno, V dvoje je lepo. Zanesljivost in poštenost, Zelo ugodno 900, Zvesta in skrbna, Zabava, Značajna 29, 150.000, 367, 30. Razno a PREMOČ KOKS — DRVA nudi L Pogačnik BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59. Postrežba brezhibna. Vas Od j® odvisno, da imate obleko vedno kot novo ato jo postite redne kemično čistiti afc barvati v tovarni JOS. REIGH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 v Snrinliknlfiin KlIŠUE ENO VEČBARVNE JUGOGRAHKA SY PETKA NASIP 23 INSERIRAJ V „ JUTRU"! V hladnih dneh Vas kozarček BERMET-VINA obvaruje hripe. — Gostilničarji ga lahko naroče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le BERMET B. MARINKOVA iz SREMSKIH KARLOVCEV, Fruška gora. Oglasi v „JutraM imajo vedno največji uspem vSERIRAJTE V »JTTTRI« I I ZAHVALA Vsem, ki ste sočustvovali z nami, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki ste spremili na njegovi zadnji poti našega dragega pokojnika MARTINA HUDALESA najprisrčnejša zahvala. Prav posebno se zahvaljujemo primariju g. dr. Ra-kovcu, ge. dr. Merljakovi in strežništvu splošne bolnice, ki so res požrtvovalno lajšali trpljenje pokojniku. Sv. maša zadušnica bo darovana v trnovski cerkvi v ponedeljek dne 16. t. m. ob 8. uri. LJUBLJANA, 12. oktobra 1939. HUDALESOVI. Potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po dolgem trpljenju preminil naš srčno ljubljeni, skrbni mož, oče, stari oče, tast itd., gospod Jakob Božič gostilničar, mesar in posestnik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 14. t. m. 16. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče v Trbovljah. TRBOVLJE, KRANJ, ZAGORJE, 12. oktobra 1939. ob Globoko žalujoči: MARIJA, žena; ZINKA por. BOŽIČ, OLGA por. PAŠ, PAVLA por. ENO, MARIJA por. SIRC, MARTA, hčerke; JAKOB in JANKO, sinova; vsi zet je, vnuki in vnukinje. Naše gledališče DRAMA Petek, 13. ob 15.: Velika skušnjava. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Sobota, 14.: Hudičev učenec. Znižane cene* od 20 din navzdol. Nedelja, 15. ob 15.: Upniki na plan! Znižane cene. Ob 20.: Kozarec vode. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 16.: Kacijanar. Red A. OPERA Petek, 13.: zaprto (generalka). Sobota, 14.: žongler naše ljube gospe. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 15. ob 20.: Kjer škrjanček žvr- goli. Izven. Ponedeljek, 16.: Plesni večer Maksa Kiir-bosa in Irene Litvinove. Izven. Veliki umetniški plesni večer Irene Litvinove in Maksa Kurbosa, solistov »Ballets Russe de Monte Carlo«- bo v ponedeljek 16. t. m. v operi. Bogati spored najrazličnejših plesov resnega in grotesknega značaja bo nudil vsem ljubiteljem plesa izredno zanimiv in užitka poln večer. Blesteča baletna tehnika, velika kultura telesa, subtilno podajanje raznih doživetij in temperament odlikujejo oba plesalca. Na sporedu so Beethoven, Chopin, Debus-sy, Saint Saens, Weber, Sibelius, Strauss in Novak. Pri klavirju dr. švara. Prodaja vstopnic za plesni večer je od danes dalje pri dnevni blagajni v operi. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 13.: zaprto. Sobota, 14.: Celjski grofje. Red B. H D I Petek, 13. oktobra. Ljubljana 11: Slike s potovanja po hrvatskem Zagorju (dialog z glasben, vložki, vodi g. Miroslav Luštek). — 12: Naši napevi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: »Pod lipo« (slovenska glasba radijskega orkestra). — 14: Napovedi. — 18: Ženska ura: Kako naj mati vzgaja otroka za socialno življenje in delo (gdč. Anica Lebar). — 18.20: Pisana šara (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Kartuzija Pleterje. edina na Balkanu (g. V. Pirnat). — 19.40: Objave. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Operni večer. Sodelujejo gdč. M. Polajnarjeva, g. Andrej Jarc in radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške piošče. Beograd 18.05: Godalni kvartet. — 19.50: Narodna glasba. — 20.30: Veliki orkester. — 21.40: Plošče. — 22.10: Plesna muzika. — Zagreb 17.15: l^ahka godba. — 20: Recitacije. 20.30: Violinske skladbe. — 21: Domači skladatelji. — 22.20: Jazz. — Praga 20.10: Koncertni večer. — 21.40: Lahka glasba. — 23: Plošče. — Sofija 18: Lahka godba in ples. — 19: Instrumentalni koncert. — 19.50: Prenos Wagnerjeve opere »Tristan in Isolda«. — Dunaj 18: Pevski zbor. — 20.15: Koncert dunajskih simfonikov. — 22.50: Nočni koncert. — Berlin 20.20: Zvočna igra. — 21.15: Lahka glasba. — 23: Veliki orkester. — 24.15: Nočni koncert. — Pariz 19.40: Plošče. — 20.10 Orkestralni koncert. — 21.40: Lahka godba. OGLAS! Uprava zavoda »ČAČAK« potrebuje večje število prvovrstnih kvalificiranih delavcev: orodničarjev, strugar-jev, varilcev, sedlarjev, urar-jev, varilcev, zakovičarjev, sedlarjev, urarjev in avfcome-hanikov. — Pogoje je lahko vpogledati pri borzah dela, obrtniških zbornicah in pri upravi zavoda »čačak«. — Iz uprave zavoda »čačak«, T. br. 7339-39 1. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranU - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inseratm del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani. G O tvo I Izhodišče Hsssije in Finske na Severno ledeno morje Rusi bodo izvažali les v Anglijo in Francijo preko Murmanska in Arhangelska Nemška blokada Baltiškega morja onemogoča danes vsem državam ob Baltiškem morju svoboden pomorski promet s prekomorskimi državami, zlasti z Anglijo in Francijo. Države ob Baltiškem morju so zaradi tega prišle v hudo gospodarsko stisko, saj so imele od nekdaj najbolj živahen trgovinski promet z Anglijo. V tej stiski si za silo lahko pomaga le Rusija, ki je spoznala pomen pomorskih luk ob Severnem ledenem morju, od koder imajo ladje prosto pot v Atlantik. Zato je Rusija zgradila železnico do luke Murmanska, ki leži na skrajnem severozapadnem delu polotoka Kole (na našem zemljevidu v gornjem desnem kotu), čeprav leži mur- lobe uvozniki kave čim prej potrebne de-ise, kajti pri nezadostni oskrbi bi moral nazadovati konzum, kar bi zmanjšalo tudi državne dohodke od carine in trošarine na kavo. trebne ladje za obnovitev ruskega izvoza lesa v Anglijo in Francijo. Zaenkrat potrebuje ruska izvozna organizacija 10 tovornih parnikov, m sicer osem za lesne transporte v Anglijo m dva za lesne transporte v Francijo. Les se bo nakladal v Murmansku, po možnosti pa tudi v Ar-hangeisku. Pogoji pod katerimi hoče ruska izvozna organizacija za les najeti tuje ladje, so prav značilni. Glede stroškov prevoza ne stavljajo Rusi nobenih pogojev, pač pa zahtevajo, da se stavijo ladje takoj na razpolago, da se tovor zavaruje v Angliji odnosno Franciji, ladje same pa v državi domovinske luke, kar pomeni, da Rusija ne prevzame nobenega rizika za manska luka visoko na severu, vendar je r promet s to luko mogoč tudi pozimi, ker 1 je tam morje še pod vplivom zalivskega i toka, ki teče ob zapadni obali Norveške in se potem ustavi v zapadnem delu Se- j vernega morja. Zato morje v Murmansku ! tudi pozimi ne zamrzne. Rusi imajo tudi železniško zvezo z drugo severno luko Ar-hangelsk, ki leži južnovzhodno od Murmanska ob Belem morju, vendar promet preko Arhangelska pozimi nd mogoč, ker morje zamrzne že ob koncu oktobra, najkasneje pa v začetku novembra. Blokada Baltiškega morja onemogoča tudi Rusiji svoboden prevoz v Atlantik čeprav je Rusija v prijateljskih odnošajih z Nemčijo. Zato nameravajo sedaj Rusi usmeriti svoj prekomorski izvoz preko Murmanska in Arhangelska. Pred dnevi smo na tem mestu opozorili na posledice blokade Baltiškega morja na evropski lesni trg. Anglija je doslej krila okrog 60% svoje uvozne potrebe v lesu iz držav ob Baltiškem morju, odnosno 41®/0 iz Finske, Rusije in Poljske. Ker je sedaj zaradi nemške blokade Baltiškega morja ta izvoz več ali manj onemogočen, je Anglija primorana nadomestiti precejšnji del dosedanjega uvoza iz severnih držav s uvozom iz drugih držav, zlasti iz Jugoslavije in Rumunije. Kakor pa kažejo najnovejše vesti, se Rusija noče odpovedati trgovinskim zvezam z Anglijo. Angleška vlada je te dni uradno objavila, da je sklenjena in podpisana rusko-angleška trgovinska p°godba, ki se zlasti tiče izvoza ruskega lesa v Anglijo, medtem ko bo Anglija dobavljala Rusiji kovine. Za Rusijo je pogodbo podpisal zastopnik komisarijata za zunanje zadeve Pilin. Podrobnosti o vsebina pogodbe še niso znane. V tej zvezi pa so zanimive najnovejše vesti ki prihajajo iz severnih držav o pogajanjih Rusije z danskimi, švedskimi in norveškimi paroplovnimi družbami. Ruska izvozna centrala za les »Eksportles« se je obrnila na velike paroplovne družbe v Danski, švedski in Norveški z vprašanjem ali bi bile pripravljene dati na razpolago po- primer, če bi Ne aci kako ladjo potopili. V gospodarskih krogih severnih držav je ta ruska ponudba vzbudila veliko pozornost. Vse kaže. da hoče Rusija ohranita svoje trgovinske zveze z Anglijo in Francijo, noče pa izvažati blaga v Anglijo in Francijo preko Baltiškega morja in tudi ne z lastnimi ladjami. Kakor se zdi so Rusi osvojili ameriški princip prekomorskega trgovinskega prometa z vojskujočimi se državami, ki se izraža v klavzuli »Chash and Carry« (plačaj ln vozi), kar pomeni, da se plača blago ob prevzetju v izvozni luki in da se prevaža s tujo ladjo, ki jo preskrbi kupec. Namen take klavzule je, preprečiti, da bi zaradi transportov blaga v vojskujoče se države nastali kaki konflikti, ker je blago že mi nakladanju last kupca in gre tudi prevoz na njegov rizi-ko. Izhod Finske na Severno ledeno morje Finska je po končani svetovni vojni do bila od Rusije ozek pas ozemlja visoko na severu, ki vodi do Severnega ledenega morja, ob katerem ima kratek kos obale in svojo luko Pečengo (Petsamo). Pomer tega izhoda na Severno ledeno morje je Finska spoznala prav za prav šele v zadnjih tednih, od ;rei sklenjene pa niso bi le izvršene, ker i'h je ruska vlada razvelja vila spričo padanja furta pa tudi zato ker se je bala da ne b:> mogla uvg žat; potrebnega nlaga 17 Anglije zaradi ,z voznih omejitev V kompenzacijo za do bavliem les bo Anglija po pogodbi doba vila Rusiji zlast' ko?'teT in kavčuk Potre bno ie pripomnit- da ustreza količina kav-'uka in kositra ki io ima Anglija doba viti. normalni količini ruskega uvoza Ni se bati. da bi Rusija prodala v Angliji kup ';eni kavčuk in kositer Nemčiji Korist-Anglije in vseh nevtralnih držav zahtevajo la se trgovina med Anglijo m drug-mi ne vtralci, vštevši Rusijo, v celoti ohrani. Oskrba naše države s kavo Takoj ob pričetku vojne v Evropi se *e pojavila bojazen, da nam bo zmanjkalo kave, ker ne bomo mogli kave uvažati i2 prekomorskih držav Medtem se je položaj precej spremenil in glede samega uvoza kave ni ovir, pač pa obstojajo ovire glede nabave deviz za plačilo uvožene kave. Uvozniki so sicer dobili zahtevana uvozna dovoljenja, kava je tudi prispela vendar uvozniki ne dobe potrebnih deviz za plačilo že prispele kave, ki leži v naših lukah. Zato so zagrebški, beograjski in sarajevski uvozniki kave poslali Narodni bank4 posebno spomenico, ki opozarja, da je v javnih skladiščih samo še okrog 5000 vreč kave, kar zadostuje le za tri tedne (letna potrošnja znaša 110 000 do 120.000 vreč). Odbor za uvoz pri Narodni banki pa ne daje potrebnih deviz za plačilo kave. ki je že prispela v Jugoslavijo V naših lukah so nedavno iztovorili okrog 10 000 vreč kave. uvozniki pa ne morejo te kave prevzeti, ker jo ne morejo plačati z devizami. Za uvoz gornje količine kave je potrebno okrog 16.000 angleških funtov S temi pošiljkami kave, ki so že prispele v naše luke, bi bila naša država preskrbljena za več nego mesec dni Dobavitelji kave iz Brazilije grozijo, da bodo ustavili pošiljanje kave. dokler se ne plačajo in ne prevzamejo dospele pošiljke, ali pa bodo kavo, ki že leži v naših lukah. zopet vkrcali in prodali drugim državam, ki blago takoj plačajo Za uvoz kave potrebujemo na leto za okrog 50 milijonov din deviz. Na to uvoženo kavo pa pobere finančni ministrstvo v obliki carine in trošarine okrog 250 milijonov din. Za to tu-1 di fiskalni interesi države narekujejo, da Go strojarske vesti = Avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Pravosodni minister dr Lazar Markovič je v sporazumu s kmetijskim in finančnim ministrom izdal avtentično tolmačenje člena 36 odstavka 2. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, ki se glasi: Pri oceni imovinske-! ga stanja upnika odnosno dolžnika po členu 36 odstavek 2 uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov se imovina upnikovega odnosno dolžnikovega zakonskega druga, ki z njim živi v skupnosti, vzame, kakor da pripada tudi upniku odnosno dolžniku ' (2. odstavek čl. 36. uredbe določa, da kmečki dolžniki ne uživajo zaščite, če so v boljšem gmotnem položaju od svojih upnikov). — Velika naročila za domače tvornlce lokomotiv in vagonov. Iz Beograda poročajo, da je prometni minister inž. Bešlič podpisal odlok, s katerim se odobrava kredit 120 milijonov din za nabavo vagonov in lokomotiv pri domači industriji. V okviru tega kredita bo prometno ministrstvo naročilo pri domačih tvornicah potniške in tovorne vagone ter lokomotive Naše domače tvomice vagonov so v zadnjem času ostale brez naročil in so pričele odpuščati delavce. Sedaj bo odpadla potreba odpuščanja delavcev. V tej zvezi poročajo, da bodo po naročilu prometnega ministra izdelali načrt za obsežnejše dobave vagonov in lokomotiv, na podlagi katerega bo prometno ministrstvo sklenilo z domačimi tvornicami dolgoročne dobavne pogodbe, ki naj omogočijo industriji trajno zaposlitev. = švicarske olajšave za uvoz svinj. Ne davno smo poročali, da se Švica zanima za uvoz svinj iz naše države in je kupila že 50 vagonov svinj. Sedaj poročajo iz Cu-riha, da je švicarska zvezni svet ukinil kontingentne omejitve za uvoz svinj in je obenem znižal carino za uvoz svinj preko 60 kg teže od 50 na 20 frankov za 100 kg. = V trgovinski register sta se vpisali nastopni tvrdki: Avto Solman. družba z o z. v Celju (nakup in prodaja motornih vozil, šivalnih in pisalnih strojev, radijskih aparatov, precizijskih strojev, pnevmatik, elektrotehničnega materiala, mehanična delavnica in avtogaraža, osnovna glavnica 100 000 din, poslovodja Franc Šolman, trgovec v Celju); Junež Jakob, trgovina z mešanim blagom na drobno v Koprivnici podružnica v Podplatu. — Pri Jugoslovenskih tvornicah gume, družbi z o. z. v Kranju je izbrisan poslovodja inž dr Franc Rogan prav tako je izbrisana pro-kura Franceta Waltherrja iz Zagreba, vpisan pa je poslovodja inž. Willy Brey iz Hannovra, sedaj pri družbi v Kranju — Pri Mariborski tekstilni tvornici družbi z o. z. v Mariboru je podeljena prokura ravnatelju Henriku Fischliju in tajnici Fi-lomeni Vidičevi; izbrisana pa je prokura. podeljena Alfredu Baitscheku in inž Fri-cu Klepetafu. — Pri Predilnici bombaža in mehanični tkalnici E Zelenka & Co. v Mariboru je vpisana kot edina lastnic? firme dosedanja družbenica tvrdka »Sui-teks« S A. v Glarusu v Švici — Prt tvrdki Aga - Ruše, združenih jugoslovenskih tvornicah acetilena m oksigena d d Ruše je vpisano v/ 'anje delnic? glavnice od 4 na 6 milijonov din — Pri tvrdki Jo* Eberle v Ljubljani je vpisana za proku-ristinjo ga Minka Pehani, roj Svetlin iz L^uMjane = Izredni občni zbor Narodno-obramb ne tiskovne zadruge r. z. z o. z. v Ljubljani bo v petek 27. t. m. ob 18 uri v lokalu zaduge na Masarykovi c. 14,11. v Ljubljani. Na dnevnem redu so poročila načelstva in nadzorstva odobritev letnega obračuna za leto 1938, sklepanje o likvidaciji za-iruge, volitev likvidacijskega odbora in slučajnosti. Občni zbor bo veljavno sklepal ne glede na število udeležencev Načelstvo. Naša poročila po polnoči Prvi komentarji o Chamberlainovih izjavah Tndi v Berlinu prevladuje vtis, da pomeni Chamberlai-nov govor popolno odklonitev Hitlerjevih predlogov London, 12. okt. br. Za govor ministrskega predsednika Chamberlaina, ki ga je imel popoldne v spodnji zbornici, je vladalo v vseh političnih krogih največje zanimanje. Westminstrska dvorana je bila v resnici prenapolnjena. Navzoči so bili vsi tuji diplomatski zastopniki. Poljskemu zunanjemu ministru Zaleskemu je bil rezerviran časten sedež v loži za visoke tuje osebnosti. Chamberlainov govor je bil ponovno prekinjen z dolgotrajnim ploskanjem. Listi so ga objavili v posebnih izdajah že uro pozneje ter pripominjajo v svojih prvih komentarjih, da je obeležen po naslednjih petih točkah: 1. Nemška vlada je ovira za pravi mir, ki si ga vsi narodi in tudi Nemci tako zelo žele. 2. Mirovni predlogi, ki se naslanjajo na najnovejša zavojevanja, so nesprejemljivi in za Anglijo nečastni. S. Nemčija lahko izbira med tem, da dokaže svojo pošteno voljo do miru z dejanji in resničnimi garancijami, ali pa, da zavezniki dosledno izvrše svoje obveznosti. 4. Prvi pogoj za pogajanja je, da se popravijo krivice, ki so bile prizadejane češkoslovaški in Poljski ter se ti dve državi restavrirata. 5. Sedanji nemški vladi nikakor nI mogoče zaupati, če ne poda garancij, ki jih bodo vsi smatrali za sprejemljive. Vtis v Berlinu Berlin, 12. okt. p. (United Press.) Prvi vtis površne proučitve današnjega Cham-berlainovega govora na merodajnih mestih je ta, da pomeni popolno odklonitev Hitlerjevih predlogov in da se bo vojna nadaljevala. Isti krogi so mnenja, da Hitler ni mogel sprejeti Chamberlainovih zahtev, zlasti ker o usodi Poljske ne odločuje Nemčija sama. Merodajni faktorji izjavljajo, da za sedaj še ne morejo dati nobene izjave o posameznostih Chamberlainovih izjav, dokler ne dobe uradnega besedila njegovega govora, ki bo podrobno proučen, če bi postopali drugače, bi pomenilo, da delajo lahkomiselno. Prihodnje Chamberlainov© poročilo v sredo London, 12. okt. s. Ministrski predsednik Chamberlain je sporočil, da bo prihodnjo izjavo o položaju podal prihodnjo sredo. Zvečer je bil Chamberlain v av- dienci pri kralju Juriju. ★ Resnejši spopadi poročila so doslej govorila zgolj o izvidniških četah, a današnje poroča o bojih med oddelki francoske in nemške vojske v prednjih linijah. Nemški pritisk postaja vedno večji. Nemško vrhovno poveljstvo je zamenjalo čete na prednjih postojankah s svežim in bolj borbenim vojaštvom. Vprašanje je, kaj prav za prav Nemci hočejo. Možnosti so troje: ali bodo skušali samo dognati odpornost, francoskih sprednjih postojank, tako da bi v danem primeru tvegali odločnejšo ofenzivo, ali se boje francoske ofenzive in bi radi pregnali Francoze z njihovih izhodnih točk, ali pa hočejo Francozom iztrgati opazovališča, s katerih sedaj zlahka kontrolirajo vsak najmanjši dogodek v njihovih prednjih linijah. ★ Rusija ratificirala pogodbo z Litvo Moskva, 12. okt. s. Predsedstvo vrhovnega sveta Sovjetske unije je danes ratificiralo pogodbo o izročitvi Vilna in o medsebojni pomoči med Rusijo in Litvo. Tudi švedska in Norveška na vrsti? Curih, 12. okt. p. »Basler Nachrichten« pišejo o možnosti, da bo Rusija postavila svoje zahteve tudi napram švedski in Norveški, zaradi česar sta ti dve državi zelo zainteresirani pri rusko-finskih razgovorih. Pariz, 12. okt. br. Nocojšnji listi poročajo, da je finska vlada prosila nemško vlado za podporo v obrambi Finske. Dobila je odgovor, da ima Rusija pravico zahtevati vse ozemlje, ki ga je imela še leta 1914. Enak odgovor je baje dobil pred kratkim tudi estonski poslanik. 15 letnica sovjetske republike Moldavije Pariz, 12. okt. br. Agencija Havas poroča, da so ruski listi objavili vrsto uvodnikov o jubileju avtonomne sovjetske republike Moldavije, ki je bila pred 15 leti izločena iz ukrajinske republike. Iz posebnega poudarjanja tega jubileja sklepa agencija, da bo Rusija po ureditvi odnošajev s Finsko načela besarabsko vprašanje in pozvala Rumunijo k pogajanjem. na zapadu Pariz, 12. okt. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je nocoj objavilo naslednje 78. vojno poročilo: Praske in druge akcije izvidniških čet z obeh strani, boji na prednjih postojankah, posebno na področju južno od Saarbriickna. London, 12. okt. br. »Yorkshire Post« je povzela iz današnjega francoskega vojnega poročila, da so se sedaj na zapadni fronti pričeli resni boji. Francoska vojna Gospodarska pogajanja z Italijo Beograd, 12. okt. p. Jutri bo prispela v Beograd italijanska gospodarska delegacija, ki bo razpravljala z zastopniki naše vlade o ukrepih za izvajanje gospodarskega sporazuma, ki je bil sklenjen meseca julija v Rimu med našo državo in Italijo. Nov upravnik beograjskega gledališča Beograd, 12. okt. p. Za upravnika Narodnega gladišča v Beogradu je imenovan Milan Predič, urednik »Srpskega književnega glasnika«, ki je svoječasno že upravljal to službeno mesto. Bjne 12. oktobra Na jugoslovenskih borzah notiraio nem ški klirinški čeki nespremenjeno 14 30 Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 32 75 in v Beogradu po 32.50. Na zagrebškem efektnem tržišču je bi la tendenca v državnih papirjih mirna Voma škoda se je nudila po 398 (v Beo gradu je bil zabeležen tečai 401 402 501 Do zaključkov je prišlo v 61 heg'uških obveznicah po 75 -76. V 8<% Blairovem posoiilu po 89 in v delnicah Trboveljske po 170. Devize Ljubi lana. Ofi< i !ni tečaji: London 178 18120. Pariz 100 60 102 90 New Yorl-4403:—4463. Curih 995 1005 Amsterdam 2347.20—238520. Bruselj 739 751 Tečn« na svobodnem tr«ru: London 220 12- 223 32. Pariz 124 46 126 76. New York 5480 5520. Curih 1229 56 1239 56. Amsterdam 2902.21- 2940 21, Bruselj 913.74- 925 74. Curih, Pariz 10 1750 T erdon 17 S6 Neu Vork 445 75 Bruselj 74.50. MPan 22.50 Amsterdam 23R 62, Berlin 177 50. St^ck holm 106.15 Oslo ■'f-' Kobenhavn 86. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda 398 bi., 4% severne agrarne 56 bi., 6 begluške 75 76 (75 76>, 6% dalm. agrarne 67 bi., šumske 69 bi.. 7% invest 93 den., 7"r Blair 82 84. Blair 85- 88 (89); delnice: Trboveljska 170—172.50 (170). Beorrrad. Vojna škoda 401 402.50. 6% begluške 71.50 73. 6"7r dalm. agrarne 67 50 den (67). 6V šumske 65 50 - 67 (65 67), 7% Seligman 9675 den. (97). 7<7, Blair 84 87 8Tr Blair 87—89. Narodna banka 6850 6950. PAB 186.50 den. Ljubljanski mestni svet Profesor Jože Plečnik izvoljen za častnega meščana -»Plečnikova nagrada*4 — Mestni zaščitni urad Blagovna tržišča Žito -f. Novosadska blagovna borza (1 t m ) Tendenca nesprem. Pšenica: baška -'kol Novi Sad ln Sombor 157: gornjeba-5ka 15P Slep Tisa I 165: rž: baška 127 — 129 Oves: baški. sremski in slavonski 140 — 142.50 Ječmen: baški in sremski 64 65 kg 142.50 - 145 Koruza: baška 110 — 112; banatska 109 — 110 pariteta Indija 110 — 112. Moka: baška ln banatska »Og« ln >0gg« 230 — 240; »2« 210 220; »5« 190 - 200; »6« 170 do 180; »7« 145 - 155: >8« 117 50 do 122.50. Kitoi: baški. sremski beli brez vreč novi 315 - 325 Otrobi: baški in sremski 106 — 108 banatski 104 - 106, Ljubljana, 13 oktobra Točno po treh mesecih — zadnja seja je bila 12 julija — se je danes zopef sestal ljubljanski mestni svet. Zupan dr. Adlešič je v svojem poročilu omenjal med drugim kongres Kristusa Kralja, jugoslovenski gasilski kongres. 50-letnico Mestne hranilnice. pri čemer je omenjal tudi njena velika darila za prosvetne, socisln«. iu verske podpore, dalje izročitev zastave torpedovki "Ljubljani« itd Spomnil se je v času po zadnji seji umrlih meščanov, trgovca Sossa, juvelirja (^erneta. gimnazijskega direktorja Zupančiča, velikega župana dr. Lukana ko-misaria Šivica. optika Zajca, župnika Ceg-larja. po;tnega direktorja ar Vagaje. ge. ianovčeve in smrti ljubljanskega rojaka generala Kilarja. Mestni svet je počastil spomin pokojnih s klici »Slava«! Mestni zaščitni urad Zupan je nato sporočil da je ustanovil v okviru mestnega poglavarstva kot nov odde'ek poseben zaščitni urad V njegov delokrog spadajo vsi posli, ki so naloženi mestni občini po uredbah in pravilnikih o zaščiti pred zračnimi napadi, o rezervah hrane, o podporah rodbinam obveznikov ter po splošnih zakonih o državni obrambi Urad ima dva oddelka, splošnega in tehničnega Prvega vodi upravni uradnik, drugega pa direktor gradbenega urada Vsak oddelek se deli na šest cdsekov Splošni oddelek ima svoje prostore v glavnem magi-stratnem poslopju, od koder se je obrtni oddelek preselil v bivšo Auerspergovo palačo. Tehnični oddelek ima svoje prostore v K resi j i. Zupan je v nadaljnjem označil pomen naloge novega urada ki bo delal roko v roki s po zakonu predpisanim odborom za zaščito mesta Ravno tako je pojasnil smisel rezerve za hrano, ki se že zbira in pa ustroj skrbstva za družine na orožne vaje poklicanih vojnih obveznikov. Počastitev prof. Plečnika V tretjem delu poročila je župan omenjal neprecenljive zasluge, ki si jih je stekel za arhitektonski in splošno estetični napredek Ljubljane, a tudi ostale Slovenije in Se mnogih krajev izven nje, profesor arhitekture na naši univerzi g. Jože Plečnik. Poudarjal je tudi izredni pomen dejstva, da nam tak umetnik vzgaja celo generacijo graditeljev. Ljubljana do sedaj ni še ničesar storila, da bi se mu oddolžila ter mu pokazala svojo hvaležnost ln svoje priznanje. Zato je predlagal župan, naj se profesor Pečnik izvoli za častnega meščana Ljubljane. Predlog je bil sprejet soglasno in z velikimi ovacijami za slavljenca. Ravnotako sta bila soglasno sprejeta predloga, naj mestna občina v posebni knjigi izda vse Plečnikovo delo za Ljubljano in ustanovi »Plečnikovo nagrado« za slušatelje in absolvente arhitekture na tehnični fakulteti ljubljanske univerze. Nagrada bo podeljena vsako leto za najboljše delo o arhitekturi v zvezi z Ljubljano, njen namen pa je predvsem omogočiti mladim arhitektom večja studijska potovanja. Novi krediti Mestni svet je brez debate odobril računski zaključek ljubljanske občine za leto 1937/38. Za regulacijo prostora okoli »žal« je bil odobren kredit 70-000 din, za adaptacijo novih prostorov mestnega fi-zikata 14.000, za prestavitev električne ure na Celovški cesti pa 2.500 din. Odobreni so bili še manjši krediti za ureditev geometrskega referata in za popravilo centralne kurjave v mestni ubožnici. Za plačilo prispevka v obrambni sklad, odpadajočega na mestne hiše je bil odobren kredit v znesku 168.000 din, kot prispevek mesta k arhitektonski izvršitvi zatvornice na Ljubljanici po Plečnikovih načrtih pa kredit 130.000 dan. Nato je mestni svet rešil še celo vrsto manjših upravnih zadev zasebno- pravnega značaja, kakor ugovore proti predpisom davščin na vozila, nadalje ugovore proti predpisu prirastkaolne, kanalščine, vodarine, razne odpise itd. Razne zadeVe Dovoljenih je bilo 29 novih parcelacij, odnosno sprememb parcelacij, ter deloma ugodno, deloma neugodno rešenih 21 ugovorov zoper plačilne in kazenske naloge. Nadalje je nestni svet po kratki debati, v katero so posegli mestni svetniki dr. Bohinjec. Kralj in Vončina, ki so stavili spreminjevalne predloge, odobril pravilnik za tržne dneve. Pravilnik obsega 24 členov. Sprejeti so bili vsi spreminjeval-ni predlogi z redkimi izjemami. Ko so bile še odobrene nekatere nabavke mestne elektrarne, rešene nekatere prošnje za sprejem v domovinsko zvezo ter določeni člani v odbor za podpore družinam vpoklicanih rezervistov in v prehranjevalni odbor, je b la javna seja zaključena. Sledila ji je še tajna seja, na kateri so obravnavali razne osebne zadeve. Eksplozija na Fokkerjevi jahti Na reki Hudson na jahti znanega letalskega graditelja Fokkerja je nastala te dni eksplozija, ki je ranila osem ljudii. Jahta je vozila z zmerno hitrostjo kakšnih 10 km od New Torka, ko je nastala ta eksplozija. Gasilske ladje ki so takoj pri-brzele, so požar po razpoku sicer lahko pogasile, niso pa mogle preprečiti, da bi se jahta ne potopila. Ranjence so odpeljali v bolnišnico, enega dana posadke pa pogrešajo. Jahto je zgradil Fokker sam in so jo v brodarskih krogih zavoljo njene aerodinamične linije smatrali za zanimivo novost. Za to vožnjo jo je bil dal lastnik na razpolago nekima bogatima zakoncema. Nič čokolade na pecivu Po novi odredbi nemških oblasti se trajno pecivo tam ne sme več izdelovati s čokoladnim polivam ali z uporabo kakšnih drugih izdelkov iz kakava. Za takšno pecivo, Id ne sme tehtati več nego 250 g, je prepovedano uporabljati tudi več nego 10 gnunov maščobe na 100 g moke. Turško vojaško odposlanstvo v Londonu Angleška vojaška delegacija pozdravlja turško vojaško misijo ob prihodu v London. Sprejema so se udeležili tndi francoski oficirji Postani in ostani član Vodnikove družbe! Skladišče živil za vojno V stanovanju nekega 741etnega koflarja Zensa na Dunaju so oblasti odkrile velikansko zalogo živil, ki si jih je naložil starec iz strahu pred vojno v zvezi s svojo 501etno ženo. Celo stranišče je bilo napolnjeno do vrha z živili, ki so bila deloma že pokvarjena. Med drugim so našli 30 vreč moke, 8 vre« riža. 2 vreči sladkorja, 21 steklenic likerja, 600 1 vina, 800 1 mošta itcL, itd. Vse blago so oblasti, v kolikor ni bilo že pokvarjeno, dale na razpolago socialnemu slcrbstvu, Zens in njegova žena pa bosta daljši čas prebila v skromnejšem in slabše založenem prostoru. ANEKDOTA Pesniku Maksu Halbeju se je godilo, kakor večini pesnikov v mladih letih, zelo, zelo trda Njegove drame je občinstvo sprejemalo z malo navdušenja. Dober prijatelj ga je hotel potolažiti in je menil: »Pogum, samo glav ne povešaj, Maksi Verjeti moraš v svojo umetnost. Vera preklada gore.« »Da. da,< je odgovoril Halbe maloduš-no, »preklada jih že — a za to ne prejema ničesar!« VSAK DAN ENA Prestolnica Finske Novi ruski okni v svet ^m m m m mmm mm-M-M—m--m jmhcbj uprauiju fcfo tieisiuire t Po novi pogodbi z Letansko so si Rosi pridobili pravico, da smejo Obe pristanu šči Libavo in Vondavo uporabljati kot oporišči za svoje vojno brodovje in letala. že pred vojno sta imeli obe mesti važno ulogo. Spadali sta med velika »okna«, skozi katera je ruska carska država gledala v Vzhodno morje in v svet. Libava je imela pri tem v gospodarskem kulturnem in vojaškem pogledu dosti večji pomen nego kakšnih 100 km severne je ležeča Vindava. Med svetovno vojno sta dve mali nemški križarki že 4. avgusta 1914. obstreljevali Libavo in jo zaprli z minami. V začetku maja 1915. so Nemci to mesto zasedli. Skoraj istočasno je bila bitka v vindavskem odseku j fronte ob Njemnu, ki se je končala s tem, j da so Nemci sredi julija 1915. reko pre- i koračili. veliki top potuje na bojišče Francoski top velikega kalibra za bombardiranje Siegfriedove črte med prevozom iz zaledja na fronto Pogled na Helsinke s ladje, M vezi tac Talilna Vlagatelji in vofna Prve dni vojne so dvignili vlagatelji iz angleških bank in hranilnic dokaj znatne vsote prihrankov, toda za Angleže je značilno, da kljub temu vloge n so padle, marveč nasprotno: povečale so se, česar ne bi v vojnem času nihče pričakoval V angleški hranilnici so n. pr. vloge presegle dvige za 100 tisoč funtov. Med tistimi, ki so dvigali denar, so bili v prvi vrsti rezervisti, ki so morali v vojno službo. Angleška poštna hranilnica je zavod malega človeka, zato so poročila o njenem denarnem stanju značlen barometer angleškega zaupanja v denarstvo in izid vojne. Zaloge surovin Po statistikah Društva narodov so znašale svetovne zaloge sirovin ob koncu letošnjega julija: pšenice 31.160.000 ton, sladkorja 4,880.000 ton, bombaža 19 milijonov bal, sirove svile 14.000.000 ton, kavčuka 477.000 ton, nakopanega premoga 10,500.000 ton, petroleja v Zedinjenih državah pa 471,000.000 sodov. Zaloge kave in kakava so bile maksimalne, zaloge čaja pa so izkazovale komaj polovični iznos v primeri z letom 1933. Zadnje dni se vrši sistematično izseljevanje žensk, otrok in starcev iz finske prestolnice. Najbližja okolica Helsinkov Je namreč utrjena. Pričujoča slika predstavlja utrdbe Mac Elliot ie pred leti, ko so se začela utrjevalna dela v tem odseka V mestih in krajih Poljske, ki so Jih zasedli Rusi, patruljirajo zdaj na ulicah civilni stražniki s puško na rami Preuranjeno veselje O torkovem mirovnem alarmu v Berlinu poroča berlinski dopisnik »Neue Ztir-cher Zeitung«, da je laž o odstopu angleške vlade in o premirju na zapadu izzvala takšno vznemirjenje, da so nekateri gostilničarji dajali zastonj kosila mimoidočim. v trgovinah pa so lastniki poklanjali kupcem majhna darila. Ko je nemška vlada pozneje izdala obvestilo, da je vse skupaj potegavščina, je zavladala med prebivalstvom velika pobitast in razočaranja. »Takšna nesramnost!« »Kaj pa se je zgodilo?« »Luknja je premajhna!« fjJudge^ Stalin in Molotov v nemških očeh Novoporočenci na kolesu Nedostajanje bencina v Italiji je tako veliko, da so zasebna vozila izključena iz prometa. Celo novoporočenci se vozijo od poroke lz cerkve na kolesu Pariz v drugem mesecu vojae Življenje se vrača v normalen tir Zaupanje Pariza v bodočnost se kaže vsak dan z novimi pobudami, ki vračajo prestolnici ne samo njeno običajno zunanjost. temveč tudi njene navade. Izumiteljski duh skuša sprijazniti predpise za zaščito proti zračnim napadam z estetskim občutjem. Trgovine se vračajo k okraševanju izložb, tradicionalni dobri okus prodira spet na dan. Najdragocenejši kipi so obdani sicer z zaščitnimi stenami iz vreč s peskom, toda poslopja kažejo svoja veličastna pročelja in se varujejo na druge načine proti zračnim napadam. Med tem ko so elegantne četrti še precej prazne, je promet v središču podnevi močan, na avtobusnih progah in v podtalnih železnicah postaja normalen. Zvečer so razsvetljavo izboljšali, a pazili so na ta, da svetlobni odsev, ki se ustvarja nad vsakim velikim mestom, ne seže nad neko mejo. Pariški šoferji so dovolj spretni, da je prometnih nesreč manj nego v vsakem drugem velemestu. V restoranih je videti števOno občinstvo. veleblagovnice so ob določenem dnevu odprle svoje zimske sezone in šole vseh vrst so začeile s poukom. Samo del učencev je odšel v podeželje. Kinematografi igrajo do desetih zvečer. Francoska kotno- Deset let za obnovitev Španije Kakor smo na kratko že poročali je Francova vlada izdelala desetletni načrt sa gospodarsko obnovo po državljanski vojni razdejane Španije. V zvezi s tem je izdala zakone za obnovo porušenih krajev in druga važna dela. S takšnimi deh je vlada začela že prej. V desetih letih upajo izbrisati vsako sled za vojno, ki je prizadejala španskemu ljudstvu neizrečeno gorje. Oborožena „Mauretania" Veliki angleški prekomornik »Maurata-nia« je te dni prispel v njujarštoo luko. Ladja je oborožena proti morebitnim pod-morniškim napadam. Iz New Yarka se vrne ladja zopet ▼ Anglijo, kamor prispe predvidoma ▼ naslednjih šestih dneh. dija pa ima svoje predstave petkrat tedensko do šestih zvečer. Uprizarjajo posebno Moliera, Racina, CorneUla, ka£l Francija hoče ostati dežela, ki brani nxav-ne in duhovne vrednote. Muaejski zakladi so skrbno spravljeni po podeželskih gradovih, vojakom na fronto pa pošiljajo knjige. Francosko prestolnico utegnejo čakati še hude preizkušnje, a med tem ko so pripravljeni nanje, veže lep občutek bratstva vse razrede in daje narodu moč. Narod ve, za kaj se bori in stoji enodušno za izjavami svojih voditelje?«. Nemci zaslišujejo poljskega generala Zasliševanje ujetega poljskega generala v njetniškem taborišču po častnikih nemške vojske „FrankSurter Zeitung" o skrivnostih poslednjih moskovskih pogajanj V novejšem času posveča moskovski dopisnik »Frankfurter Zeitung« vedno več pozornosti ruskim državnikom in diplomatom, ki vodijo v zadnjem času pogajanja z raznimi državami. V poslednjem dopisu pod naslovom »Od Litvinova do Molotova in Stalina« podaja nekaj zanimivih podrobnosti o ozadjih poslednjih diplomatskih pogajanj v Moskvi, iz katerih posnemamo samo nekaj informativnih navedb. Prva značilnost teh pogajanj je bila, da je pri njih spet stopil v ospredje Stalin. V Angliji so med tem gotovo spoznali svojo zmoto, piše nemški poročevalec, ko so poslali v Moskvo samo uradnika zunanjega ministrstva namesto opolnomočenega zastopnika, ki bi edini mogel govoriti neposredno s Stalinom. Dokler je bil sovjetski zunanji komisar še Litvinov, se Stalin ni vmešaval v stike z drugimi državami. V sovjetski hierarhiji Litvinov ni pomenil mnogo, saj ni pripadal vrhovnemu političnemu vodstvu — Politbiroju, kateremu je samo poročal in od katerega je prejemal samo navodila. Prav zaradi tega podrejenega položaja pa Litvinov ni tako globoko padci ob odstopu, kakor se je domnevalo. Vesti o njegovi aretaciji ali celo ustrelitvl so seveda netočne, kajti Litvinov še vedno stanuje na Spiridonovski, še vedno ima svojo sinjo limuzino in tudi svojo vilo v bližini Moskve, ki mu je bila podarjena leta 1932., ko je obnovil sovjetske stike z Ameriko. Diplomatska vloga Litvinova pa je končana, odkar se je Stalin odločil, da preda vodstvo zunanje politike Molotovu, ki bolj sledi njegovim nameram. Le redko je doslej Stalin osebno posegel v stike s tujimi državniki. Prvi diplomat, ki se je sestal ž njim, je bil ameriški veleposlanik Bullit, katerega je Stalin presenetil na čajanki pri Vorošilovu. Na enak način je leta 1937. presenetil letonskega zunanjega ministra Muntersa na kosilu pri Litvinovu. Tudi drugi ameriški veleposlanik Davies se Je Civilni stražnik v delovni sobi Molotova srečal s Stalinom. Leta 1935. se je Stalin slikal skupaj z dr. Benešom po podpisu pogodbe s ČSR. Prav tako se je Stalin sestal kasneje z Lavalom in Edenom, ko sta prišla na obisk v Moskvo. Nekateri so Stalinovo rezerviranost tolmačili kot strah pred sposobnostjo profesionalnih diplomatov. Nekateri so ga tudi namenoma hoteli ignorirati, češ da je samo tajnik komunistične stranke, ne pa odgovoren državnik. To formalno gledanje pa se je končno povsod umaknilo realistični presoji, čim je nemški zunanji minister prispel v Moskvo kot Hitlerjev pooblaščenec, se je tudi Stalin pojavil pri diplomatski mizi. Pri tej priliki, tako piše nemški poročevalec, se je v nasprotju z drugačnimi domnevami, takoj izkazal kot poznavalec diplomatskega posla, o čemer se je moral za Ribbentropom prepričati še marsikateri zunanji minister. Stalin govori v kratkih, jasnih stavkih, ki prehajajo v prevodu naglo do ušesa poslušalca. Pri poslušanju svojega sobesed-nika je zelo potrpežljiv in molčeč. Vprašanja, ki zadevajo interese Rusije, obvlada jasno m popolnoma. Pretežno stvarna stališča sama po sebi ovirajo, da bi stopila na dan ideološka nasprotja v razgovoru ž njim. Vse, kar izgovori, priča o objektivni presoji. Kar velja o Stalinu, pa drži tudi glede njegovega sodelavca Molotova. Kakor pa je Molotov resen pri diplomatskih razgovorih, tako je tudi vesel družabnik na banketih, medtem ko Stalin na takih prireditvah duhovno ni nikdar ves prisoten. Kemične pasti za podmornice Iz Washingtona poročajo, da so ameriškemu ministrstvu predložili novovrsten izum za ugotavljanje podmornic pod morsko površino na zelo preprost način. Izum temelji na kemičnem postopku. Neko kemično snov izlijejo v morje in ta pobarva morsko vodo na poseben način, '