Poštnina platane v gotovini Leto LXXn., št. 9» Ljubljana, sobota 29. aprila 1039 Cena Din lzhojo vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst 6 Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din 12—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Po Hitlerjevem govoru: V Evropi nič novega Včerajšnji Hitlerjev govor ni razčistil med in v Ameriki vidijo v njem potrdilo za pra narodnega poloiaja — V zapadno-evropskih državah vilnost svoje politike BERLIN, 29. aprila, r. Govor nemškega kancelarja Hitlerja, kateremu so v gotovih krogih pripisovali toliko važnosti, ni prinesel nič novega. Po svoji . je Hitler orisal svoje stališče do vseh miroljubnih pobud zapadnih velesil in Amerike in kot v odgovor na vse to docela nenadoma odpovedal pomorski sporazum z Anglijo in nenapadalni pakt s Poljsko, ka teri je postavil tudi ultimativne zahteve glede priključitve Gdanska k Nemčiji • Odklonil je vsako misel na kako mednarodno konferenco in poveličeval nemško oboroženo silo. ki se bo zopersta-vila vsakemu poskusu političnega, gospodarskega ali vojaškega pritiska na Nemčijo. H koncu je priznal, da so se v Špa- niji borili na strani generala Franca tudi nemški vojaki ter je končal z zagotovilom, da ostaneta Nemčija in Italija nerazdruže-ni zaveznici Dočim je hudo napadal Angleže, je omenil Francijo le mimogrede, dočim Rusije enako, kakor v svojem govoru 30 januarja tudi tokrat ni omenil niti z besedico. Takoj po Hitlerjevem govoru, ki je trajal dve in pol ure, je nemški zunanji minister izročil angleškemu in poljskemu poslaniku note, v katerih odpoveduje s tema državama sklenjene pogodbe. Ves Hitlerjev govor je bil v obliki note izročen tudi ameriškemu poslaništvu kot odgovor na Rooseveltovo poslanico. Odmev po svetu: W ASHINGTON: Roosevelt ni poslušal Hitlerjevega govora WASHINGTON, 29. aprila, br. Tajnik Bele hiše je izjavil zastopnikom lista, da je predsednik Rooscvelt, ki se mudi na svojem posestvu v zapadni Ameriki, med govorom kancelarja Hitlerja, spal in da ga sploh ni poslušal, ker je vstal šele ob 8.20 zjutraj po ameriškem času (ob 14.20 po srednjeevropskem času), ko je Hitler že nehal govoriti. Roosevelt tudi ne namerava podati nobene izjave o Hitlerjevem govoru. Tudi zunanji minister Hull je odklonil zastopnikom tiska vsak komentar. V političnih krogih pa izjavljajo, da se ta govor ne more smatrati za resnega, ker predstavlja zgolj novo izzivanje. Predsednik reprezentančne zbornice je izjavil, da Hitlerjev odgovor na Rooseveltovo poslanico ne more prinesti nobenega pomirjenja v Evropi. Razne Hitlerjeve obrazložitve mednarodnega položa.ia ne predstavljajo nobene zagotovitve miru, j c___^ ^___ : . Odpoved nenapadal nega pakta s Poljsko predstavlja po njegovem mnenju prikrit ultimat Poljski. Besedni dvoboj se bo nadaljeval BERLIN, 29. aprila, r. Kakor se doznava, bo imel Hitler v ponedeljek zopet dva govora, v katerih bo skušal zavrniti vtise in komentarje svojih včerajšnjih izjav pred državnim zborom. Z nestrpnostjo pričakujejo nemški politični krogi nedeljski govor Roosevelta v New Yorku, čeravno pravijo vesti iz Amerike, da se Roosevelt sploh ne bo bavil s Hitlerjevimi izjavami Hitler bo v ponedeljek govoril na manifestaciji hitlerjevske mladine nato pa na zasedanju nemške kulturne zbornice Zvečer bo zopet prirejena velika vojaška parada, ki naj podkrepi Hitlerjeve izjave o nemški oboroženi sili. LONDON: mmm&m&m Odpoved pomorske pogodbe pušča Anglijo hladno LONDON, 29. aprila, br. Včerajšnji govor Hitlerja je izzval v angleški javnosti ogorčenje. Doslej pa ni bil objavljen o njem noben službeni komentar. Odpoved angleško-nemške pogodbe o omejitvi oboroževanja na morju, so sprejeli v angleški javnosti povsod hladno in pravijo, da se Nemčiji nikdar ne bo posrečilo doseči moči angleške vojne mornarice Razen tega je treba tudi vpoštevati, da bo Anglija še nadalje izpopolnila svoje pomorske sile. Angleški radio Hitlerjevega govora ni prenašal. Šele pozneje so posamezne postaje objavile krajše izvlečke. Odpoved pomorske pogodbe z Anglijo in nenapadal-nega pakta s Poljsko ni nikogar presenetila, ker so to že v naprej pričakovali. Večje presneČenje pa je v javnosti vzbudila izjava Hitlerja o predlogih, ki jih je dal poljski vladi za rešitev vprašanja Gdanska in poljskega koridorja. Čudijo pa se, da pripisuje Hitler odklonitev teh predlogov zapadnim demokracijam Poroštva, ki so se dala Poljski, ne izključujejo možnosti direktnega sporazuma med Poljsko in Nemčijo Glede odpovedi angleško-nem-škega pomorskega pakta pa v Londonu poudarjajo, da je bil ta pakt obvezen za obe državi, če ga Nemčija sedaj odpoveduje je to le dokaz, da sa je že prekršila To pa nima nobene praktične vrednosti. ker Nemčija v pogledu pomorske oborožitve nikdar ne bo dosegla Anglije. Chamberlain si ne da motiti nedeljskega oddiha LONDON, 29. aprila, br. Ministrski predsednik Chamberlain je včeraj odpotoval v Chequers na nedeljski oddih Pred svojim odhodom je obiskal zunanje ministrstvo, kjer je imel dališ: razgovor z zunanjim ministrom Halifaxcm. - • PARIZ: V Berlinu nič novega Hitler si je previdno pustil odprta vrata PARIZ, 29. aprila, r. Hitlerjev govor v francoski politični javnosti ni izzval prav nikakega presnečenja, ker niso nič drugega pričakovali. Opozarjajo zgolj na to. da si je Hitler previdno pustil odprta vrata za pogajanja, čeravno je zavzel odklonilno stališče napram vsem dobrohotnim pobudam in predlogom. Po sodbi francoskih krogov je bil ves Hitlerjev govor prora-čunan na to, da bo oddvojil javno mne- nje drugih držav od stališča njihovih vlad V odnošajih Francije do Nemčije se po tem govoru H:tleria ni ničesar spremenilo Pozornost ie zbudilo dejstvo, da Hitler Rusiie sploh ni omenil V ostalem pa sodijo, da ie Hitler svoi eovor v zadnjem trenutku znatno omilil ker je bila po prvotnih informacijah njegova vsebina še vse drugačna. VARŠAVA: Izsiljevati se ne damo! Odločna zavrnitev nemških zahtev VARŠAVA, 29. aprila, br V vseh političnih krogih in v vsem poljskem tisku se danes bavijo z odpovedjo nenapadalnega pakta s strani Nemčije. V svojih komentarjih odločno zavračajo Hitlerjevo argumentacijo in ugotavljajo, da je ta odpoved enostranska. V tem vidijo samo dokaz, da skuša Nemčija na vse načine pritisniti na Poljsko, da bi se odrekla svojim varnostnim zvezam z drugimi državami ter s tem preprečila, da ne bi postala žrtev nemških aspiracij. Odpoved pakta je bila poljski vladi sporočena šele snoči po Hitlerjevem govoru ko je nemški odpravnik poslov izročil zunanjemu ministru tozadevno noto svoje vlade Obenem je predal tudi posebno spomenico, čije vsebina še ni znana in ki jo sedaj vlada skrbno proučuje. Kar se tiče nemških zahtev glede Gdanska in eksteritorialnih zvez preko poljskega koridorja, ugotavljajo v poljskih uradnih krogih, da je bila Poljska vedno pripravljena dovoliti Nemčiji primerne olajšave po reciprociteti, nikdar pa ne more sprejeti zahtev, ki bi kršile suverenost polj ske republike. Poljska se s paktom iz leta 1934 napram Nemčiji ni obvezala, da ne bi smela sklepati sličnih paktov z drugimi državami, ker taka obveznost ne bi bila združljiva s poljsko suverenostjo Kar se tiče Gdanska, je Poljska že ponovno izjavila Nemčiji, da je pripravljena o tem razpravljati, toda s predpostavko, da mora Gdansk ostati v poljskem carinskem sklopu. Poljska se ni nikdar vmešavala v notranje zadeve Gdanska, vztraja pa «na tem, da se spoštujejo njene gospodarske in politične pravice. Tudi sedaj še je Poljska pripravljena pogajati se z Nemčijo, toda samo na tej osnovi. Ce pa misli Nemčija po drugi poti izsiliti svoje zahteve, bo naletela na naj odločnejši odpor. Prvi odgovor Poljske: 1 milijon vojakov pod orožjem Poljska je odločena do skrajnosti braniti svojo posest VARŠAVA, 29. aprila, br. V merodajnih varšavskih krogih računajo s tem, da bo Nemčija v prihodnjih dneh naperila svojo glavno akcijo proti Poljski 2e po prvih znakih, ki so kazali na to, da se nemški pri tisk usmerja proti Poljski, je bila odrejena delna mobilizacija in zasedba meje proti Nemčiji. Sedaj so bili ti ukrepi še poostreni. Včeraj je bilo vpoklicano še nadaljnje število rezervistov, tako da ima Poljska sedaj pod orožjem 1 milijon vojakov, v 24 urah pa jih lahko postavi na mejo še poldrugi milijon. V poljskih vojaških krogih izjavljajo, da je Poljska pripravljena na vse in ne bo popustila niti za ped, marveč se bo proti vsakemu nasilju branila do skrajnosti, pri čemer lahko računa na izdatno podporo svojih zaveznikov. Z odpovedjo nemškega pakta so že davno računali in se primerno pripravili. Glasilo generalnega štaba poroča v zvezi s tem, da so pripravljene tudi vse potrebne zaloge vojnih potrebščin. Rumunski demanti BUKAREŠTA, 29. aprila, br. Kancelar Hitler je v svojem včerajšnjem govoru v nemškem državnem zboru tudi omenil, da je Rumunija želela doseči po češkoslovaški krizi skupne meje z Nemčijo O tem je bil snoči izdan uradni komunike, ki ugotavlja, da ni rumunska vlad nikdar izrazila kake take želje po skupnih mejah z Nemčijo oziroma po razširjenju nemškega protektorata do Rumunije Nasprotno je Rumunija hotela zaščititi samo svoje interese, ko je zasedla Madžarska Podkarpatsko Ukrajino. Povečanje kreditov za oboroževanje v Turčiji CARIGRAD, 29. aprila, e. Na seji turške velike narodne skupščine v Ankari je bil sprejet sklep, da se kredit za narodno obrambo poveča za 12.5 milijona turških lir. Po najnovejših sklepih glede obvezne službe bodo vsa prevozna sredstva na suhem in na morju, kakor tudi vse tovarne orožja v primeru voine na razpolago turškemu generalnemu štabu. Japsnska na umiku? Tokijska vlada ne namerava brezpogojno slediti Italiji in Nemčiji WASHINGTON, 29 aprila br Po informacijah tukajšnjih diplomatskih krogov se Japonska polagoma, a dosledno umika od trozveze, v katero naj bi se pretvoril protikomunistični pakt Rim-Berlin-Tokio. Japonski zunanji minister Hiranu-ma je na zaupnem sestanku japonskih politikov, ki se je vršil te dni v Tokiju, izjavil, da se Japonska ne namerava postaviti odkrito na stran Italije in Nemčije v primeru, da pride do oboroženega konflikta med demokratskimi in totalitarnimi državami. Za prihodnje dni je namreč napovedan sestanek japonskega zunanjega ministra ter nemškega in italijanskega veleposlanika v Tokiju. Na tem sestanku naj bi na pobudo Berlina sklenili pretvoritev protikomunističnega pakta v vojaško zvezo. Izgleda pa. da se Japonska temu upira, ker se zaveda, da bi bila v primeru konflikta brez pomoči Italije in Nemčije izpostavljena združenemu pritisku Amerike. Anglije in Francije ter Rusije, kateri po hudi izčrpanosti, ki jo je povzročila vojna na Kitajskem, ne bi mogla nuditi odpora. Zato kažejo vsi znaki, da se skuša Japonska polagoma umakniti in ostati nevtralna. Ruski polet v Ameriko NEW YORK, 29. aprila, br. Veliko rusko letalo, ki je včeraj zjutraj startalo s pilotom Gordienkom in še enim letalcem v Moskvi za polet v New York. je javilo snoči ob 18.30. da leti nad Labradorjem Ruska letalca sta odletela iz Moskve preko Leningrada Rejkjavika proti Bostonu in Ne\v Yorku. Otfgoditev Sabranja SOFIJA. 29. aprila, e. Prvo redno zasedanje Narodnega sobranja je zaključeno. Zadnja seja je trajala včeraj od 10. do 22. Sobranje je v tem času sprejelo zakon o olajšavah "lede kmečkih dolžnikov v Bolgariji in še nekatere druge manj važne zakone. Nato je ministrski predsednik Kjuseivanov prečital kraljev ukaz, s kate- 29 II. - 8.1.1939 m * avtomobilov 4. V. Tekmovanje v eleganci avtom bilov.— Mednarod turisti čno-kulinaričr razstava. — Vino-ročna dela — Poljedelski stroji. — loletje - Sport. — 7. V.: IV. mednarodna razstava psov. — Tekma .Dama in njen pes". - Na železnicah od 21 IV. do 13. V. v Jugoslaviji brezplačni povratek, a v sosednjih državah 25-50'* popusta. Na jadranskih paro-brodib višji razred za ceno nižjega. HAflUK rim se prvo redno zasedanje Sobranja zaključuje. Drugo redno zasedanje se prične v smislu ustave 28 oktobra V primeru nujne potrebe bo sklicano Narodno sobranje k izrednemu zasedanju. še vedno močni odmevi po svetu VVashinjrton, 29. aprila. AA. (DNB): Uradni krogi pozdravljajo uvedbo obvezne vojaške službe v Angliji bolj s političnega kakor vojaškega stališča. Nagla ša-jo. da bo ta ukrep angleške vlade ugodno vplivni na angleški narod rn demokratične države, tako kakor žeii ameriška vlada Vendar uradni krogi ne dajejo nobene uradne izjave o tem vprašanju. Ameriški t\4k pa navdušeno pozdravlja uvedbo vojaške obveznosti v Veliki Britaniji. Berlin, 29. aprila. AA. »Berliner Borsen-Zeitung« piše glede uvedbe splošne vojaške dolžnosti v Angliji, da je Chamberlain še 29. marca trdil, da Anglija ne bo uvedla splošne vojaške dolžnosti. Ko pa je Anglija dala znane garancije, je morala na pritisk Poljske, Francije in Sovjetske Rusije uvesti tudi vojaško obveznost. Anglija je postala tako prva žrtev svoje obko-Ijevame politike. »Berliner Lokal-Anzeiger« pravi, da se je Anglija začela s tem močno vmešavati v kontinentalno politiko ter da ovira življenjske potrebe Nemčije na vzhodu in jugovzhodu Evrope. Nemčija bo budno spremljala posledice angleškega sklepa, čigar prve posledice, so se pokazale na Poljskem, kjer je povzročil val šovinizma. CURIH, 29. aprila. Beograd 10.—, Pariz 11.7825, Londcn 20.825, New YorJc 444.875, Bruselj 75.55, Milan 23.40, Amsterdam 238, Berlin 178.50, Sofija 5.40, Varšava 83.75, Bukarešta 3.25. PoCitieni otgornit Tako ne sme govoriti Slovan Na Sušaku izhaja tednik »Primorje«. Ne vemo, kateri politični sttuji pripada, to pa je iz njego\*ega pisanja raz\*idno. da nima niti iskrice slovanskega Čustva. Že nedavno je obja\'il članek, v katerem je škodoželjno odobrai'al težko usodo, ki je zadela bratski češki narod. Z molkom in prezirom smo prešli preko tega članka, ker smo biti mnenja, da je to stališče kakega posameznika, ki se mu je posrečilo vtihotapiti v list izbruh svojega besnega so\*ra-štva pri *i Čehom. V svoji zadnji številki pa list v svojem uvodniku z drugimi besedami ponavlja na naslov Čehov iste žaliti"*, ki jih je že pred tedni nagromadil proti češkemu narodu in njegovim voditeljem v doigoveznen članku. Takole piše: »Narod, ki svojo ležko pridobljeno narodno suverenost, bre^ borbe prepušča in se je odreče, ni narod, niti ne zasluži, da bi še kdaj dr Ml suvereno državo. Mala Albanija s komaj nekaj nad milijor ljudi, ki je bila prav za prav kolonija, se je s peščico svojih VO" jakov uprla mnogo močnejšemu sovražniku in skušala, da tako ali drugače očuva svojo zlato svobodo ir. svojo državno suverenost. Nedavno smo videli neki drugi narod, ki je bil oborožen do zob in ki je bil sedemkrat večji od albanskega, ki se je sramotno vdal z vsem svojim inventarjem tujcu in se poavrgel skupaj z vsem svojim bogastvom in z vserr svojim imetjem in življenjem tuiemu nasprotniku. Albance smemo in.enovati narod, ti samoizdajalci pa nimajo pravice, de bi nosili to ime. ker si ga niso zaslužili, niti ne zaslužijo, da si ga kdaj pridobe .. ,c Uvodnik je pisec signiral s »f. p.* Pa ni mož morda po rodu A rnavi, ker goji tako toplo ljubezen do Škipetarov in tako blazno sovraštvo do Čehov?! Izza kulis češHo-poljskih odnošajev Listi poročajo, da je češkoslovaška vlada, ko se je morala, zapuščena od zaveznikov, pokoriti monakovskemu diktatu, snovala dalekosežne načrte. Hotela je stopiti v zvezo s Poljsko republiko in ž njo osnoi'ati veliko poljsko-češkoslovaško federativno državo, ki bi bila dovolj močna, da bi se lahko ubranila vsakega zunanjega napada. Ta ideja se je rodila v gfavi prezidenta cfr. Beneša. Ta svoj načrt je dr. Beneš »poročil takratnemu poljskemu poslaniku v Pragi, obenem pa je naročit češkoslovaškemu poslaniku dr. Slaviku v Varšavi, naj osebno o tem načrtu informira prezidenta Mo-scickega. Vse to se je izvršilo v največji tajnosti, vse pa kaže, da Benešev načrt ni ostal prikrit in je pospešil ali morda celo naravnost povzročil dogodke, ki so se nato odigrali meseca marca. Koliko je resnice na stvari, bo razkrila zgodovina. ^Revolucija nihilizma" Revija »Der deuische Weg« objavlja oceno knjige, ki jo je napisal Hermann Rau-sehning, eden izmed prvakov nacionalno-socialističnega pokreta. Naslov knjige je »Revolution des Nihifismus*. Iz te knjige citira »Der deutsche Weg« ta-le značilni odstavek; »Državnik mora biti pripravljen vse podpisati. On mora biti pripravljen jamčiti meje in sklepali s komurkoli pakte o nenapadanju. Bedasto je misliti, da bi se ne smelo posluževati takih sredstev, saj se vendar vedno pojavljajo momenti, v katerih je treba kršiti najsvečanejše pogodbe. Kdor je tako občutljiv in moralno ne z-nočuten, da mora najpreje izprašati svojo vest, ako mu bo mogoče izpolniti vsako pogodbo v vsaki situaciji, ta je tepec. Zakaj bi drugim ljudem ne privoščili padca, sebi pa olajšanja, podpisujoč take pakte, ako smo prepričani, da s tem nekaj dosežemo in se s tem okoristimo?! Državnik lahko danes sklepa 'v dobri veri pogodbe, jutri pa jih lahko hladnokrvno prekrši, ako to zahteva bodočnost naroda in blagor države .. .c — .__ -i* _"y , Naša revija »Misel bi deta* Kulturna in socialna revija »Misel in dalo* je izšla kot 3. in 4. številka v skupnem zvezku, ki obsega 144 strani. Vsebina, kakor vselej, zanimiva in pestra. Ctanki: Vstajenje. Z>r. N. Radojčić: Jezgra najstarije hrvatske i stori je. Dr. Gorazd Kušej: O naši državni ustavi in načinu njene spremembe. V. Kušan: Petdeset godina mvetsbe umjetnosti. L. čermelj: Nova šolska reforma v Italiju Dr. G. C: Najstarepi dokm-ment o našem narodnem edmstvu. — Obzornik: Kriva pota. — Prelat dr. Fr. Ko-vačič (Inko). — Nove spremembe v Evropi (dr. B. Vrčon). — Notranjepolitični pregled (Verko). — Glavne glasbene prireditve (P. Sivic). — Zbornica fašijev te kor-poracij (L. Č.) — Poročila: lstorije ideje jugoslovenskog narodnog ujedinjenja i oslobodjenja od 1790 do 1918. (L). — Dr. F. Veber: Krščanstvo in nacionalizem (ZjL — Nove knjige. — Dokumenti: Konec ČSR v dokumentih. — Pogodba o priključitvi Klajpede. — Osnove nase zunanje politiko. — Ta dvojna številka stane 12 dm, celoletna naročnina pm znaša 60 din. Napredne inteligence, naročaj si to revijo, fc> je ČUvo Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, Mbota. 3». aprila l m mu 08 Zahteve in želj« slovanske industrija I Resolucija, ki so )• člani Zvrne tatdustriteav na vtataf ■ tej i skupMtni soglasno sprojeB Ljubljana, 20. aprila. Redna letna skupščina Zveze industrij-cev za dravsko banovino, o kateri spio včeraj poročali, je soglasno sklenila poslati kraljevski vladi sledeče želje in predloge: 1. Industrija Slovenije pozdravlja prizadevanja za ureditev notranje-političnih razmer. Pri tem moramo odločno poudariti, da se tudi za bodoče zagotovi popolna svoboda blagovnega prometa med posameznimi deli države. Sleherno oviranje prometa med posameznimi področji države bi resno ogrožalo uspevanje in napredek našega narodnega gospodarstva. 2. Industrija se zaveda svojih dolžnosti do države, zahtevati pa moramo, da se državni davki v vseh upravnih področjih po istih načelih in enakomerno predpisujejo in pobirajo. Odpravijo naj se nekatere trdote v veljavnih davčnih določbah. Izvede naj se revizija določb na skupnem davku na poslovni promet v primeru tako zvane interesne skupnosti. Obstoječi davčni dodatek na konfekcijo neenakomerno obremenjuje proizvajalce tekstilne konfekcije. Opozarjamo na potrebo po reviziji pavšalne tarife za plačevanje posebnega davčnega pribitka po § 19 novega finančnega zakona. izdajo naj se primerni ukrepi, da se poslovanje reklamacijskih odborov kar najbolj pospeši. 3. Samoupravne trošarine na sirovine in pomožna sredstva proizvodnje, --lasti na električno energijo, so gospodarsko Škodljive. V kolikor se še pobirajo, naj se pobiranje ukine. V bodoče naj se uvajanje takih trošarin z zakonskimi odredbami onemogoči. V zvezi s tem zahtevamo, da se prizna pripombam davkoplačevalcev k predlogom občinskih proračunov značaj rednega pravnega sredstva. 4. Prosimo vsa pristojna mesta, da posvetijo svojo pozornost pospeševanju ns-icga izvoza, ki nevarno nazaduje. Opozarjamo, da je zaradi prenizkega obračuna tečaja za izvozniške devize postal izvoz nekaterih naših proizvodov v ne- O predelani »Peti čitanki« Beograd, 28. aprila Malo pojasnila k članicu g. A. N. o »Predelanih natiskih šolskih fcnjig« v »Slov. Narodu« z dne 26. t. m. V tem članku navaja g. A. N. kot »delček iz galerije«, ka-Vo se s so kakimi knjigami »na. .. sodoben način vn&e denarne transakcije«, najprej predelavo »Pete čitanke« za višjo narodno &odo. Da pa tisti, ki so članek čitali in mu verjeli, ne bodo še naprej prepričani, da se predelujejo šol-ke knjige kaT /a-to. da bi »s tem izdajatelj in prenatisdcovaleč ustrelil .. . naravnost v družinski ali kade d>rugi žep«, moram trditve g. A. N. postaviti na podlago resnice. Kot človeku, ki se bavi s temi vprašanji, mora gu. A, N. ta sicer biti znana, ne vem pa, /**kaj jo je zatajil. Oe bi hotel predelavo »Pete Čitanke« pokarati v pravi luči, bi moral razen o tretjem -natislou iz 1. 1928 in petem natisku iz leta 1935 govoriti tudi o četrtem natisku iz leta 1932, ki je bil med obema in ki obenem jasno in odkrito pove, zakaj smo knjigo predelali. »Peta čitanka« je izšla prvič že pred 17 leti in je ostaAa nepredelana vse do % 1932. (''oprav bi jo spričo napredovanja šolskega deča morali predelati že prej. bi bržčas rudi še po letu 1932 ostala neizpremenjena m bi je ne predelovali* dokler ne bi dobili definkivnega učnega -načrta za višje narodne šole (ki nanj čakamo od leta 1929). Pred četrtim na tiskom v leta 1932 pa smo knjigo morali rzpremeniti: zakaj — pa smo pošteno povedali na strani 6. četrtega natiska, kjer črtamo to-le: »Knjiga, predelana v smislu navodil Glavnega prosvetnega sveta S. br. 359-30, je odobrena kot čitanka za narodne dole...« To se pravi: ministrstvo je odobrilo za rabo v šolah edino le knjigo, ki je predeloma v smislu navodil Glavnega prosvetnega sveta. Kakor četrti iz leta 1-932 je predelan tudi peti na-tisk iz leta 1935. Tega leta je izdajatelj moral prositi ministrstvo na novo odobritev. Ce je to hotel dobiti, je tudi »Peta čitanka« poleg vseh drugih ei bank v vsei državi morala upoštevati dogodke mea letom 1932 ki 1935. In povem gu. A. N. še to, da smo letos /a novi nartisk morali po zahtevi recenzentov Glavnega prosvetnega sveta čitanko spet predelati, če smo hoteli po predpisanih šth-ih letih dobiti novo odobritev za njeno rabo. Kdor pa pregleda vse na tiske »Pete čitanke«, vidi. kako minimalne so predelave ki ve. da rabijo v šoli lahko vse na tiske obenem, oe je le učitati dobre volje. Taka je resnica. Kdor pa misli, da mora aa vi jati resnico, da bi roege! pokazati, kako »žalostno in tragikomično obenem je. da večina vzgojiteljev nima besede pri izdajanja knjig«, mu moram pač reči te to, da je »tragikomično« boriti se za besedo, ki jo nihče nikdar nikomur kratil ni. »žalostno« pa je, boriti te za njo na tak način. Psvae Flere. sestavi jaiec »Pete čitanke«. Iz škofje Lolcc — njanrejean v v*Uo pedagoško nato na iste** leto 1900-40. Ministrstvo proe vete je halnJn odlok glede sprejema kandidatov tam ri&JL peda&orfki soli v Zagrebu ta Beo-V prvi letnik pedaaodke dote v Beo-bo sprejetih 53 slušateljev, Id se ._usposobili br poučevanje na mesčan- mkšši dotah. V skupino nacionalnih predmetov, tujk jezikov, pri rod opisno in mate-vm&tooMz&no bo sprejetih po 10 aluša-tatjev. v tehnično skupino 8 in v gospodar-5. Posebej bo .v odseku za usposobil -laatavniloov za poučevanje defektne r - Jnf 20 kandidatov m etialto Število tja$ v oaneku za uaposobljenje šolskih nad-soen*ov. v višjo pedagoško Šoto v ZagTe-bn bo sprejetih 63 slušateljev. V naclonal-no nfnn*"" za stovenaikl jestk 20, v atopi-n* tieA jeedeov, pflroa&iasno ta matetnn-i^pnj&teo po 10 s*u#sAeijev, v tebnifino 5 m §oapodi«ito 5. Kaatar T Bsogmdn, bo tubi v Zagrebu posvetilo po 20 stusattljev klirinške države popolnoma nemogoč Ponavljamo zahtevo, da se izvoahlku lovo H prosto razpolaganje s celotnim nHe- skom izvozniških deviz s pomočjo prodaje ha domačih borzah. 5. brezpogojno je potrebno, da se zagotovi preskrba nase industrije z onimi sirovlnami. katerih ne moremo nabavljati V KlIMngU, temveč jih moramo ubežati za devize. S pospeševanjem izvoza v neklirinške države je treba povečati dotok deviz Organizira naj Še v isti namen kompenzacijske posle. Ugotovljeno j*, da bi se mogle izvoziti z našega področja znatne količine blaga v devizne države, če se dovoli 100 odstotna kompenzaciia za uvoz sirovin. zlasti starega železa in bombaža. 6. V državni gospodarski politiki se pojavljajo v zadnjem času vse močnejša etatistična stremljenja, ki no našem prepričanju za napredek narodnega gospodarstva niso koristna. Minister za gradbe je na primer z novim finančnim zakonom pooblaščen, da sme ustanoviti državno tovarno cementa Mnenja smo, da bi smela država ustanavljati industrije samo v onih primerih, ko ni v privatni inicijativi najti interesentov. 7. Apeliramo na vsa pristojna mesta, da pri reševanju važnih gospodarskih vprašanj nudijo industrijskim korporaci*-iam možnost stvarnega ^delovanja. Posebno prosimo, da se nam nudi možnost takega sodelovanja pri izdelavi pravilni-kov za izvrševanje poedirnh uredb, ki predvidevajo posebno prispevanje industrije za razne javnopravne svrhe. 8. Glede na vesti o nameravani selitvi poedinih industrijskih podjetij iz Slovesni je v druge pokrajine naše države opozarjamo oristojna mesta na ta pojav, ki povzroča zlasti v sedanjih časih neko vznemirjenost. Mnenja smo, da je najbolj uspešno sredstvo proti takim neugodnim pojavom omilitev davčnih in zlasli samoupravnih bremen, ki So v Sloveniji neprimerno težja nego v drugih delih države. nja defektne mladine in 20 za šolske nornike. V odsek za meščanske sode bodo sprejeti oni učitelji in učiteljice, Id niso nad 30 let stari, ki so poučevali najmanj S leta na ljudskih osiroma meščanskih šolah, z odličnim ali prav dobrim uspehom, ter položili diplomski in praktični učiteljski izpit z odličnim ali prav dobrim uspehom. Pri kandidatih, ki mislijo na dole z defektno deco, je potrebno poleg ostalega štiriletno selsko deto ali pa najmanj dveletno hoepitiranje na šolah s defektno deco. V odsek za šolske nadzornike se morajo prijaviti kandidati, ki niso nad 35 let Btari, imajo 10 let službe ter eo opravili šolanje z odličnim ah prav dobrim uspehom. Osebe, ki niso v aktivni državni službi ne pridejo v poštev. Izvzeto je učiteijstvo zasebnih narodnih In meščanskih Sol. Slušatelji višje pedagoške sole, ki so prejemali na časa šolanja prejem*« is drsav-ne blagajne, se obvežejo, da bodo poučevali v prosvetni službi najmanj trikratno dobo tako dolgo, kolikor časa so uživali prejemke. Slušatelji višje pedagoške sole ne morejo biti istočasno slušatelji na vseučiliščih. Prošnje za sprejem morajo biti na banski upravi do 5. julija in naslovljene na rektorat višje pedagoške šole. Iz Zagorja — Spopad z orožniKom» Ko se je orofc-niški narednik Anton Najger vračal z nočnega obhoda iz Trbovelj po tirih v Zagorje, sta ga blizu Koseninove gostilne napadla vinjena brata Jože in Vinko Pla-hutnik. ker ju je opozoril, naj ne kadita nočnega miru. Prišlo je do borbe, v kateri je zmagal orožnik in pometal napadalca na oetsto, pri tem pa jih je nekaj skiipil tudi sa»m. že uro kasneje je prišla orož-niška patrulja in hotela aretirati napadalca, ki sta pa bila tako pijana, da so ju odvedli sele okrog devetih dopoldne v litijske zapore. Zagovarjata se s pijanoetjOj toda vse kaže, da vsaj Jožetu vse skupaj ne bo pomagalo. Bil je Že večkrat kaznovan in je bil zaradi uboja finančnega preglednika na Kumu pred petimi leti obsojen na šest let ječe, a je bil po štirih letih pogojno izpuščen. Napila sta se v družbi nekih hlapcev s kumljanskih hribov in je gotovo vse obsodbe vredno, da se nosi vino na mizo ljudem, ki so že pijani in znani vročeglavci. — Pevski Koncert -Loškega glasa«, ki je z vrnivatm se pevovodjo učiteljem g. Dragom Korošcem razvil rasveseljivo delavnost, bo v nedeljo oh pol osmih zvečer v Sokolskem domu. V zboru so izključno rudarji, ki se z velikim veseljem in vnemo zbirajo po te*kem jamskem delu okrog svojega pevovodje. Podprimo njih zgledno prizadevaje z številnim obiskom. — Število hiš komasirane zagorske občine, ki obsega osem katastra In ih občin, znate po najnovejši ugotovitvi 108?, pri čemer niso vštete one hiše. ki jih trenutno se zidajo. Povprečno stanuje v vsaki hiši osem ljudi. — Ijeatfeče premoga v Podstrani so vendar našli, že del j časa so tam vrtali in vrtati, toda uspeh ni bil zadovoljiv. Pred tedni pa so naleteli na izdatno žilo dobrega premoga, ki ga že pridobivajo in s vozo: vi dovaSajo na aeparacijo. Zdaj kopljejo tako zvani >gesenk«, to je poševni rov, ki bo dolg nekako 60 m, nakar bodo šli ■ rovi v stran, a glavnega odvoznega bodo vrtali v smeri separacije In bo prišel na dan blizu bivše steklarne. — Zagorski šport. Nas SK Svoboda je bfl zadnjič v "Trbovljah po Dasku porazen Z 7.-0. Ne gre to pa rovas kakega propadanja sporta pri nas, kakor sano zadnjič nekje čitali, temveč moramo upoštevati, da je kruto še mlad ta zatorej ne tako izkušen kakor recimo Dank. Razume pa se, da brez treninga In požrtvovalnega tovarištva v igri mL Svoboda tudi v bodoče ne bo mogel doseči vidnfti uspehov In naj obstoja se toMko let Brez tega duha bo tu- <^Rfnjajaji sk Svoboda morsl prenehati pred leti, ko je nas šport surovosti In objestnosti članov t aavtavotjstto vce« pravih iportni- — če je le res. Kakor izvemo« se je v zvezi s oaftam, čianfcom. o bode>6em šolskem upravitelju v Toplicah prizadeti učitelj ssgorske šoje g. Stane Ponikvar izjavil da prošnje Za tb maste znao* ni vložil in da se za te nnsto m poteguje. Ce je to res, radi prianjamo, da bas te videz varal in nas satnp veseli, ce so hOe nase informacije Mianjaj Upajnm 4 bas najbližja bodočuuzi fee ho postavila pred drugo dejstvo. Lep przavetal praznik javorje, 28. apHla Velika tiiHifthia, vsi atršnnfe prostori in še dvorišče Mvorške šole je bilo v nedeljo dopoldne pokaj hvaležnega Ijiidsrva in gostov, ki so prihiteli, da počaste domačo šolsko upanvftaljico pdč. Marijo Pipanov©. Dvojno slavje hkrati je obhajala soseska. r^a»ovati šb 301efničo prihoda gospodične med Javordsne, obenem p« rudi dan, *° Je Pjfjeja zgledna šofeka upraviteljica r°?v sv" *iV* 5. stbprije. Slovesnost se jc pričent s napitki ifcagt>voroxn sreskegn načel-nil^a iz Škofje Lpice g. Mateja Kakla, ki je v izbranih besedah podčrtal in pravilno ocenil plodonosno in vsestransko uspešno delo dolgoletne javorđte vzgojiteljice in I učiteljice ter pripel na njene prsi odlikovanje. Do solz ganjena se mu je upra\i-leljica zahvalila, s prošnjo, naj tolmači njeno hvaležnost in zahvalo na najvišjem mestu. Sofaati mnMstsaVi zbor je zapel medtem P'riaožnostne pesmice. Sledile so prav po-sračene ^akkunacije in že so se najavili gratulanti. ki so vsak iz svojih vidikov opi-azli uspešno dek> goc. Pipanove, pristne hčerke Poljanske doline. V imenu prosvetne uprave in rojakov je spregovoril šolaki rMdzorn^ g. Ivan Kjžisnik, za domaČo občino župan g\ Košir, dalje javorski župnik g. Štefan Tm.ven. zastopmik krajevnega šolskega odbora in mnogi učitelji škofjeloškega ofciaja, ki se jih je zbralo na slavju okrog 30. Cdm je bfl oficielni del zaključen, je bila prirejena gostom aakuaka. na kateri je bilo ponovno spregovorjenih mnogo vzpodbudnih in laskavih govorov. Narodno zavedni šolski upraviteljici, ki si je pridobila za razvoj Javorja trajnih za-5đuf|, čestitamo tudi mi z željo, da bi bilo njeno delovanje uspešno tudi v bodoče, kakor je bilo doslej! Dva vlomilca pred sodiščem Celje, 29. aprila. Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju, ki mu je predsedoval s. o. s. 4r. Dolničar. sta se zagovarjala včeraj popoldne 26-letm čevljar Franc Kosec iz Loke pri Frankolovem in njegov brat, Ž3-letni delavec Rudolf Kosec iz Loke zaradi vloma v Vojniku in roparskega napada na Frankolovem Frane in Rudolf Kosec sta obtožena, da sta letos v noči od 16. na 17. januarja vlomila v pisarno oddelka finančne kontrole v Vojniku, s silo odprla zaklenjeno omaro ter odnesla iz nje 1 flobert pištolo, 1 browning pištolo, dve usnjati torbici in nekaj municije v skupni vrednosti 1200 din. Obtožena sta tudi, da sta 3. februarja okrog pol 3. zjutraj vlomila v hišo gostilničarja in posestnika Karla 2erovnika v Loki pri Frankolovem. Stopila sta v spalnico, kjer so spali Karel 2erovnik, njegova žena Marija in njuna dva otroka. Ze-rovnik se je zaradi šuma zbudil in predramil svojo ženo. V tem trenutku ga je eden izmed roparjev udaril po čelu. 2e-rovhik je skočil iz postelje in prijel napadalca, ki je imel v eni roki prižgano električno svetilko, v drugi pa pištolo Napadalec je naperil pištolo na Zerovni-kovo čelo in večkrat pritisnil na petelina, k sreči pa se pištola ni sprožila. Med ruvanjem je potegnil Zerovnik napadalcu z glave čepico in črno mrežico, s katero je bil napadalec maskiran, poleg tega pa mu je tudi zbil iz rok svetilko in piStolo. Medtem se je Zerovnikova žena ruvala z drugim napadalcem, ki je imel obraz zakrit s salom. Poskušala mu je potegniti šal z obraza, kar pa ji ni uspelo. Ko pa je Zerovnikova zaklicala: »Saj te poznam!« sta napadalca odnehala in pobegnila. Orožniki so kmalu ugotovili, da je bil samokres, ki sta ga napadalca pustila v Zerovnikovi spalnici, ukraden v pisarni oddelka finančne kontrole v Vojniku. Dognali so tudi. da sta čepica in črna mrežica, ki jo je bil Zerovnik potegnil napadalcu z glave, last Franca Kosca. Obtožence zanikata oba zločina. Zaradi zaslišanja novih prič je bila razprava prekinjena in se bo nadaljevala v petek 5. maja. —O— Zittovft ob Ljubljanici razpada Ljubljana, 29. aprila Delavci so začeli urejevati obrežje ob šentjakobskem mostu proti Prulam, kjer polagajo na z ravnale m pobočju rušo Dela stalno opazujejo radovedneži, ki pa pn tem ne štedijo s kritiko del v strugi kjer je obrežno zidovje razpokano m na nekaterih mestih že razpada. Zidov je kaže take znake ra«pada. da ga bo treba na vsak način popraviti in ponekod zbetomrati znova. Razpok namreč ne kaže samo zidovje pri Sv. Jakobu, marveč tudi vise v smeri Čevljarskega mostu in drugod. Kdo jc kriv, da razpada betonski oporni zid, še zdaj ni dognano. Regulacija Ljubljanice se vleče že približno 30 let izvzem-ši nekaj let med vojno in po lnjej. Dočim je zidovje v gornjem delu pri Sv. Petru dobro ki trdno, se opaža razkroj betonskega opornega zidovja samo tam, kjer je bilo zgrajeno v zadnjih letih. Nedavno s«o izsekali nekaj vzorcev betona na raznih krajih celotnega sumljivega zidovja, zgrajenega po vojni. Javnost je tudi zvedela, da je ves beton na obeh nabrežjih v razkroju, ker skozi zid pronica voda, ki te nabira za zidov jem. Za največjo napako je treba smatrati, da je obrešni beton prepuščal vodo, kar je seveda v neposredni zvezi z betonom samim. Zato pride v poštev več možnosti, kakor slabe j se kakovosti cement, premajhna količina cementa, nepravilna porazdelitev gramoza pri mešanju betona, uporaba neprimernega gramoza, mo/anega s prstjo ali ilovico itd. Beton je najbrž tudi luknjičaat, pa ga je podzemna voda prepojila, zaradi česar je nastalo razkrajanje. Pronicanja vode skozi beton bi se onemogočilo s tem, da bi ae zidovje ometalo na nabrežni strani z vodotosnim cementnim ometom aH kako drugače. Talca vodo-tesna cementna skorja se je na ie pri prvih poskusih odluščila od betona, ker se je pronicajoča voda razlezla in ob mrazu ustavila. Strokovnjaki v laboratorijih še vedno proučujejo problem, zidovje pa razpada dalje... živilski trg Ljubljana, 29. aprila Na trgu je bilo danes zelo mnogo blaga v primeri s poznim datumom, ko prodajalci ne morejo pričakovati posebno dobre kupčije. Zdaj je že mnogo nomače zgodnje solate, predvsem berivke, Trnovčanke so pa začele prodajati tudi že majnisko solato. Trg- je pa čedalje bel j saleaen tudi » uvoženo zelenjavo in sočivjem. Cene se še sicer niso apremcnjle, Vendar pa smemo pričakovati, da bo4<> nekatere vrste uvoženega aočivja kmalu naprodaj po primernih cenah tudi az revrtejSe ljudi. Novi krompir je še vedno po 8 do 10 din kg in po isti ceni prodajajo tudi gTah. italijanski in dalmatinski. Glavnata solata je po 6 din kg. Kumare so še vedno po 24 din kg kakor tudi beluše. Zelena koleraba se je pocenila na 10 din kg, nedavno je bila še po 12 do 14 din. Naprodaj je tudi že korenje, ki ga prodajajo po 2.50 din šopek: Drugih posebnih novln med uvoženim bi a grom ni. Zadnje čase je trg- zelo dobro založen z morskimi ribami iri danes so bile nap-prođaj skuše, sardelice in sardele po izredno nizkih cenah. Skuše so bile po 14 din kg-, sardele in papaline po 10 din. sardelice celo po 8 din sardoni pa po 12 din kg*. Posebno počeni so bile tudi očade, in sicer po 10 din kg. Toda morske ribe niso danes tako poceni morda zato. ker jih niso mogli včeraj razprodati. Včeraj so prodali vse morske ribe in danes je prispela druga pošiljka. Iz Trbovelj — Vendar dež. Izsušena polja, njive in vrtovi so danes vendarle dobili nekaj dežja, a mnogo premalo. Deževati je pričelo že zjutraj, je pa kmalu nehalo in okrog 10. ure je pričelo nekoliko bolj deževati. Ker več tednov ni deževalo, je to le kaplja v morje in zemlja še vedno žejna čaka obilnejšega blagoslova z neba. — Drevi bo v Sokolskem domu akademija JS pod geslom >otroke na morje!« Na sporedu je živa slika in nagovor, nastop mandolinistov, deklamacija Jutranja pesem ribiča, telovadni nastop Jadranskih stražarjev s petjem jadranske himne, dramatizirana narodna pesem ^>Lepa Vida«, zborna recitacija >Klic od morja imeli goste, jim je iz predsobe kaj izginilo. $e£e$ttica KOLEDAR DANES: Sobota 29. aprila katoličani: Robert JUTRI: Nedelja, 30. aprila katoličani: Katarina POJUTRIŠNJEM: Ponedeljek, 1. maja katoličani: Filip in Jakob DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Zakonolom KINO SLOOA: Festival lepote, II. del olimpijskega filma KINO UNION: Izgubljena patrola KINO MOSTE: Vampir Londona in Vzorni soprog KINO SISKA: Labodja smrt Združenje prevoznikov občni zbor ob 19. v salonu pri »Levu« Šentjakobsko gledališče »Košček sreče« ob 20.15. Mestni dom Združenje bivših mornarjev I. redni letni zbor ob 20. v salonu restavracije pri Šestlcl.~ Filozofsko društvo t predavanje prof. dr. Mirka Hribarja »Nekaj misli h kulturni zgodovini« ob 18. v mineraloški predavalnici univerze. PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi isti spored Koncert ljubljanskih srednjih šol in drž. učiteljske šole ob 10.30 v državni operi Šentjakobsko gledališče »Košček sreče* ob 20.15. Mestni dom PRIREDIVE V PONEDELJEK kinematografi isti spored DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Mr. Bakareič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor. Miklošičeva cesta 20, Murmayer. Sv. Petra cesta 78. V PONEDELJEK: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt. Gosposvetska cestn 10, Bohince ded.. Cesta 29. oktobra 31. Mestno dežurno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Ciber Fran, Srbska ul. št. 7-1. telefon št. 36-41. —O— &$pod stta Dan na dan prihajajo v M&iibor brezposelni delmTi. Z vseh strani prihajajo, de-a iščejo. Pa nimajo denarja, da bi si pri-volčill skromno prenočišče. V parku in drugod prečujejo noči. nimajo prostora, kamor bi po/ožili trudno glavo. Za dekleta je lepo poskrbljeno, četudi morebiti se ne tako, kakor bi bilo potrebno. Za mnoge je poskrbljeno, le za uboge brezposelne delavce ni. In vendar je bila pred leti zgrajena lepa, dvonadstropna stavba v Gregorčičevi ulici, ki naj bi služita namenu delavskega azila. Brezobrestno mi ti jonsko posojilo je bilo tedaj dovoljeno izrecno v ta namen. Hiša je bila zidana po načrtu, ki ustreza namenu stavbe. Prostori »o lepi. svetli, obsežni in zdravi. Na hiši blesti sicer napis »Delavski azil«, toda za brezposelne delavce, ki iščejo strehe in zatočišča, takoj ni prostora. V druge namene služi danes ta hiša, brezposelno delavstvo pa je hudo prikrajšano. Maribor pričakuje, € 4 . ' v v da se dvonadstropna stavba v Gregorčičevi ulici čim prej vrne svojemu pravemu namenu, ki ga izraža napis na pročelju. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota, 29.: Utopljenca. Premiera. Pre- mierski abonma. Nedelja, 30.: UpnDd — na pten. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 1. maja: Utopljenca. Red B. Torek, 2. maja: zaprto. Sreda, 3. maja: Kaj je resnica? Red Sreda. Četrtek. 4. maja: Utopljenca. Red Četrtek. Petek, 5. maja zaprto. OPERA Začetek ob 30. uri Sobota, 29.: Štirje grobijani. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Nedelja. 30.: Falstaff. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 1. maja: zaprto. Torek, 2. maja: Vse za salo. Red B. Sreda. 3. maja: Falstaff. Red B. Četrtek, 4. maja: Trubadur. Izven. Znižane cene. Debut Mire Basic is Zagreba. Petek. 5. maja: ob 1».: Don Kihot. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Iz Maribora — Seja mestnega občinskega sveta bo v četrtek 4. maja ob 18. — Izlet t Postojnsko jamo priredi na bihkostno nedeljo 28. maja oib priliki velikega koncerta Glasbene Matice mariborski Putnik. Vozna cena s kolektivnim potnim listom in ogledom jame samo 160 din. Prijavite se takoj pri Putniku v Mariboru, Oelju in Ptuju. — Velik gosdni požar je zajel gozd posestnika Emeeta Samobora v Prepolah. Gorelo je okoli 2 orala gozda. Skoda znaša okrog 30.000 din. Og/enj so zanetili otroci — Za la* je usel »m rti šofer avtomobila 2-1392. Med vožnjo fe Maribora prrti Slovenski Bistrici je podrl železniške za*-pornice. V naslednjem hipu je ze prlbrze! brzovlak, k sred pa ni bilo hujSih posledic. Le železnica ima okrog 1000 đfcn škode. _ Mariborski svinjski sejem dne 98. aprila. Okoliški kmetje so pripeljali 292 svinj, prodali pa 169. Cene so bile: 5 do 6 tednov stare 90 do 125, 7 do 9 tednov 125 do 140 din, 8 do 4 mesece 200 do 280 din, 5 do 7 mesecev 310 do 460, 8 do 10 mesecev 470 do 510, 1 leto 730 do 980 din. Kg Sive teze 6 do 8 kg mrtve teže 8 do 11 din. — Mariborske društvena novice. Tukajšnja JS ima v nedeljo 7. maja veliko slavje. Ob tej priliki bo svečano razvitje treh praporov JS. 13. in 14. maja bo velika proslava 20-letnice »Jadrana«. — Šolska vest. Dosedanja nepopolna mešana realna gimnazija v Mariboru as bo razširila v popolno mešano realno gimnazijo. — Suša... Kmetje silno tožijo radi suše. V nedeljo je bilo nekoliko dežja m tudi včeraj popoldne. Pravijo, da se ta malenkost na poljih in njivah spjoh ne pozna. Nekateri kmetje $o pogotooma obn^ani Plodno delo naših marljivih planincev Zelo slabo obiskan občni zbor osrednjega odbora SPD, ene naiih največjih organizacij Ljubljana, 29. aprila. Snoči je bil občni zbor ene največjih in najuglednejših organizacij v Sloveniji, Osrednjega društva Slovenskega planinskega društva, v dvorani Delavske zbornice. Obžalovati je treba predvsem, da udeležba na občnem zboru ni bila lepša, kar bi tako delavno društvo nedvomno zaslužilo, ki združuje toliko članstva in s svojim vplivom posega globoko v naše kulturno, gospodarsko in nacionalno življenje, kakor je dejal predsednik J. Pretnar, ki je vodil občni zbor, v svojem poročilu. Udeležba je znašala komaj 2*/©. Iz predsednikovega poročila Predsednik je dejal, da so naloge, ki jih opravlja društvo, zelo raznovrstne, a ena med glavnimi je pač, da vzgaja mladino ter vse članstvo v ljubezni do narave in naroda, da krepi fizične in duševne aHe človeka ter budi čut tovarištva in enakosti med članstvom. V zvezi s tem se delovanje društva nanaša na zgradbo in oskrbovanje planinskih domov, poti in drugih naprav, ki omogočajo in pospešujejo obiskovanje naših planin v vseh letnih časih, dalje na propagando obiska naših planinskih krajev, s čimer služijo zlasti interesu tujskega prometa. Posebnega pomena je pa zlasti društveno znanstveno in publicistično delo, kakor tudi gojenje strme alpinistike in planinskega smucar-stva, vzgoja planinskega naraščaja, skrb za reševalno in vodniško službo v planinah ter za zaščito planinske prirode zlasti živalstva in rastlinstva. Društvo je preživelo v preteklem letu zelo težke čase, ki so zahtevali izredno mnogo energije in močnih živcev njegovih delavcev. Razen rednih nalog je bilo treba končati delo na prezidavi doma Zlatorog ob Bohinjskem jezeru ter premagati s tem velike finančne težave. Skrb. da ohranimo premoženje, ki ga je imelo društvo v Zlatorogu, nam je nalagala, je dejal predsednik, da smo se lotili predlanskim prezidave tega doma ter ga lani uredili tako, da ustreza svojemu namenu. Gradbeni odsek je pa izgubil delno zaradi smrti, delno iz drugih razlogov nekatere odlične sodelavce, ki so društvu manjkali prav v času, ko bi jih najbolj potrebovalo. Predsednik je na glasil uspehe društvenega delovanja tudi na zunaj zlasti v glavnem odboru SPD m v »vezi jugoslo-venskih planinskih društev, kjer igra inicijativno in ugledno vlogo. Tajniško poročilo Obširno tajniško poročilo je podal tajnik dr. A. Brilej. Ob koncu lanskega leta je društvo štelo 3149 rednih članov, predlanskim pa 3071. K temu je treba prišteti še 1077 članov mladinskega odseka, predlanskim 360, kar pomeni, da je članstvo mladinske organizacije naraslo za 217 in končno 976 članov akademske skupine. Skupno je bilo 5202 člana, predlanskim pa 5KT2. Ze število odborovih sej, ki jih je bilo skupno 48 in 124 sej odsekov, nam dokazuje, kako ogromno delo je opravilo društvo lani. — Osrednje društvo je upravljalo v pretekli poslovni dobi 19 postojank in domov. Največ dela je zahtevala preureditev hotela »Zlatorog«. Izredno veliko dela je imela društvena pisarna, kar kaže število 3815 prejetih dopisov in 4312 odposlanih ter okrog 3000 okrožnic. — Funkcionarji Osrednjega društva so imeli tudi v glavnem odboru SPD odločilne funkcije ter so se tako vodilno udej-stvovali v vodstvu celotne planinske organizacije. Društvo vzdržuje tudi z ostalimi sorodnimi organizacijami stalne vezi. Za lanski kongres Zveze jugoslovenskih planinskih društev v Beogradu so dali referat o reševanju, za zborovanje Asociacije planinskih društev v Pragi pa o varstvu prirode Jugoslavije in naših narodnih parkih. — Opozoriti je treba tudi na alpinsko udejstvovanje društvenega članstva, ki se je udeležilo zimsko alpinske odprave v južno Srbijo, razen tega pa tudi ekskurzije v Visoke Tatre. Tajnik se je spominjal tudi društvenih proslav zaslužnih planinskih delavcev m drugih številnih društvenih prireditev. Podrobno je poročal o delovanju posameznih odsekov, ki so bili vsi zelo delavni, tako je n. pr. gradbeni odsek imel razen skrbi za preureditev Zlatoroga še mnogo dela z vzdrževanjem in popravili drugih planinskih postojank. Odsek za pota in markacije je pa letos začel z veliko vnemo urejevati delo. ki je zastalo po smrti Knafeljca. Člani alpinskega odseka so po nalogu odbora poiskali smeri za bodoče nove poti na Prisojnik, Visoko Ponco in Jalovec. Zimsko alpinski odsek je organiziral zelo dobro uspelo smučarsko ekskurzijo Zveze planinskih društev na Šar-planini. Iz Slovenije se je je udeležilo 11 planincev, ki so presmučali okrog 150 km dolgo turo v 4 dneh ter prišli v kraje, kjer še doslej ni bilo smučarja. Literarno znanstveni odsek je posvečal največ pozornosti domačim planinam in planinskemu udejstvovanju v Sloveniji in v državi s praktičnimi opisi potovanj in planin-kih naprav. Ker se krog planinskega delovanja, ki postaja, splošno narodno, širi in zahteva nekakšno specijalizacijo, odmerja > Vestnik« poseben prostor krepko se razvijajočim edinicam Osrednjega društva, mladinskemu, akademskemu, alpinskemu in reševalnemu odseku. V pojasnilo člankov v »Vestniku« sta bila lani objavljena tudi dva zemljevida, med njimi tudi geološki zemljevid Slovenije. Ze več let pripravljajo knjigo o planinski flori, ki je zamišljena kot monumentalno delo. sad truda domačih so-trudnikov. Besedilo je spisal že v glavnem vse prof. Petkovšek. Kmalu bodo pa tudi izgotovljene slike. Delo bo veljalo okrog 170.000 din. Društvo je priredilo lani dolgo vrsto predavanj, ki so vzbudila vsa v javnosti velik odmev. Udeležilo se je tudi razstave »Slovenske knjige«. Lani so skušali vzbuditi na pristojnih mestih zanimanje za ustanovitev alpinskega muzeja. Ljubljanska občina bi naj zanj prepustila Tivolski grad. Veliko delo je opravil tudi fotood-sek. ki se je udeležil razstave alpinskih slik v Beogradu ter dosegel velik uspeh. Kakor vsi odseki sta bila delavna tudi akademski in mladinski odsek. Pod okriljem mladinskega odseka je bilo prirejenih več mladinskih planinskih predavanj. Gospodarsko poročilo Gospodarsko poročilo je podal gospodar g. Cesar. Lani je bil obisk planinskih postojank za 1860 obiskovalcev večji. Skupno je planinske domove obiskalo 23.700 obiskovalcev. Nekoliko je porasel tudi obisk inozemskih turistov. Zato je bil tudi dobiček nekoliko večji. Dohodkov je bilo 394.059 din, 30.332 din več kakor predlanskim. Aktiva znašajo 3,866102 din, prebitek pa 1,319.961 din. Za nadzorstvo je poročal g. Emerik Ferlinc, da so bile pregledane vse knjige in vse poslovanje odbora in da je vse v najlepšem redu. Zato je predlagal odboru razrešnico. Značilno za naše razmere je. da se k poročilom društvenih funkcijonarjev nihče ni oglasil k besedi. Slednjič je inspektor g. Weste:\ kakor lani tudi letos ugotovil žalostno dejstvo, da se planinci tako malo zanimajo za delovanje svojega društva in da niti tisti, ki pridejo na občni zbor ne posegajo v debato, da ni od nikoder nobene pobude in nobene kritike. Zahvalil se je v imenu Članstva odboru, da je tako požrtvovalno, uspešno in plodonosno deloval. Sprejet je bil še proračun za leto 1939, ki znaša 537.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Predsednik dr. Pretnar je ob zaključku občnega zbora omenil, da se utegne zgoditi, da bo popustila intenzivnost in požrtvovalnost tudi pri odbornikih in v sekcijah, če bo kazalo članstvo tako malo zanimanja za društveno delovanje. 1 je vzoren« ugleden mož pogreba, kakor ga je imel Jože Janežič, na Bjzeljsfcem že dolgo ni bilo Brežice, 26. aprila, V dolini Sofle od Brežic proti Sv. Petru pod Sv. gorami, kakih 12 km od Brežic se ponosno dviga Janežičevo domovanje. Ne samo znanci in prijatelji, temveč tudi mnogi drugi se prav laskavo izražajo o iskreni gostoljubnosti Janežičeve obitelji. Ko se je pred kakšnimi 20 leti ustanovil na Bizeljskem Sokol, je bil zopet ta prijetni kotiček zbirališče brežiških in drugih Sokolov, kjer so bili bogato pogoščeni, da so potem odhiteli s soustanoviteljem Janežičem Jožetom st. v Gor. Sušico, kjer je bila slavnostna ustanovitev bizelj-skega Sokola. Pri Janežičevih so bili deležni gostoljubnosti mnogi lovci, gasilci in zastopniki drugih nacionalnih društev, kojih član ozir. vodja je bil Janežič Jože. Ob njegovi izvrstni kapljici so se zapletali z vedno dobro razpoloženim Jožetom v pogovor in v kratkem času dognali, da so prišli v pravo visoko šolo vinogradništva in sadjarstva. Ob takem razgovoru in priti kovanj u s čašami se prično mešati pojmi, ko si čul imena vseh mogočih vrst vina, trsa in sadja menda prvič v življenju. Res odličnega enologa in pomologa smo imeli v njem. Če smo se pa zapletli z njim v daljši domač razgovor, pa smo čuli marsikatero bridko iz njegovega življenja. Od zore do mraka se je ubijal vse življenje, pa je prišla toča in mraz. ki sta večkrat vzeli vse, samo njegove vere v boljše čase ne. Ze pred leti je odložil Janežič Jože st. breme gospodarskih skrbi na rame svojih dveh sinov, toda žilica mu ni dala miru vse do zadnjega diha in dalje je ril po zemlji, preurejeval, rigolal in sadil Ves mladosten in poln načrtov je bil kljub svojim 75 letom, ko so zaklo-potali klopotci, ko se je oglasil čriček in začele ječati preše. Se potlej, ko ga je pred dvema letoma zadela kap, je bil cesto v svojem ljubljenem idiličnem vinogradu »Rešetarjevo«, ki ga je vselej sam nadzoroval in obnavljal z najboljšimi trsi. Tak je bil naš ljubljeni Janežič Jože st. vse do nedelje, 23. t. m. Njegovo 76 letno plodno življenje, ki je bilo en sam trd in neprekinjeni delavnik, pa je prekinila zla usoda in ga iztrgala iz naše srede. Med tem, ko je bil v razgovoru s svojim sinom Ivanom v domači hiši v Stari vasi — Bizeljsko, mu je od kapi zadet omahnil v naročje in za vedno zatisnil blage oči. Pokojni Janežič Jože pa ni bil samo umen veleposestnik, gospodar, vinogradnik in sadjar, temveč tudi odličen državljan; vedno smo ga videli v prvih vrstah naših javnih-gospodarskih institucij, tako med vojno kot župana, člana občinskih, cestnih, šolskih in drugih odborov, kot svetovalca, ustanovitelja, vodjo in člana najrazličnejših nacionalnih društev, skratka kot moža vsestranskega zaupanja in ugleda. To njegovo vsestransko udejstvovanje in delovanje pa ni ostalo neopa-ženo na najvišjem mestu. Blagopokojni kralj Zedinitelj ga je odlikoval z redom sv. Save in Jugoslovenske krone. Svoji ljubi domovini, ki ji je bil vselej zvest sin, je dal 9 dobrih in zavednih državljanov, ki so danes vsi na uglednih mestih. V torek, 25. t. m. smo spremili pokojnika na njegovi poslednji poti. Na pogreb, ki se je vil iz hiše žalosti proti bizeljske-mu pokopališču, so prihiteli njegovi sorodniki, prijatelji in znanci iz bizeljske okolice. Brežic, Celja, Ljubljane, Trbovelj, Maribora, Zagreba in od drugod. V častnem številu so bile zastopane z uniformiranim moštvom gasilske čete iz Bi-zeljskega in Kapel z godbo na čelu. Sokolsko društvo iz Bizeljskega, Brežic in Št. Petra pod Sv. gorami ter lovci iz vsega sreza. Dalje smo videli v žalnem sprevodu razne nacionalne veljake, pokojnikove prijatelje. Takega pogreba še ni bilo na Bizeljskem, odkar pomnijo najstarejši občani. Ob odprtem grobu so se poslednjič poslovili od pokojnika z izbranimi govori; bizeljski župnik, gg. dr. Vili-mek. Trotovšek, Urek Ivan in Pečnik Gustav. Blagemu pokojniku bomo ohranili časten in trajen spomin. Iz Ptuja — V zvezi s smtjo mizarskega, pomočnika Ivana Hrenka iz Grajena, ki je postal žrtev fantovskega pretepa, so orožniki aretirali fante Stanka Kokcla, Jožefa Kolariča in Antona Jakoliča. v*i iz Grajene ter Josipa Erjavca iz Vumbaha. ker so osumljeni, da so se pretepa udeležili. Vsi so bili prepeljani v Maribor. — 251etnica Dramskega društva. Dramsko društvo v Ptuju praznuje letos 251et-nico ustanovitve. Dramsko dnštvo je že pred Vojko prav pridno delovalo na kulturnem polju med Slovenci in deluje tudi zdaj. Vsa leta piedseduje društvu znani odvetnik g- dr. Ivan Fermevc. Dramsko društvo je pod njegovim predsedstvom opravilo v tej dolgi dobi veliko kulturno delo. pod katerim okriljem so se zlasti Slovenci pred vojno in med njo zbirali. Proslava se bo vršila z izvirno slovensko igro pisatelja Jurčiča »Deseti brat« v torek 2. maja v mestnem gledališču. Slovenci, napolnimo ta dan nase gledališče do zadnjega kotička in ozrimo se v tem trenutku na pretekle čase. ko nam je bil še edino pribežališče nad Narodni dom, ki danes skoraj bi rekli, sramotno sameva. — Tatvina kolesa. Mehaniku Jožefu Gra šLču je nekdo ukradel moško kolo znamke • Zentrich« s tvoi nisko številko 165.460. — zivin^i sejem. Na zadnji živinski sejem je bilo prignanih, 83 volov. 259 krav, 10 bikov. 29 juncev. 7<> telet, 217 konj in 11 žrebet. Skupaj je bilo prignanih 685, prodanih pa 113 glav. Cena volom je bila 3.75 do 4.25. krave so bile po 2 do 3.75. biki po 3.25 do 4, junci po 3 do 3.80, teleta po 3.50 do 4 din za kg žive teže. konji pa po 500 do 5-600, žrebeta po 700 do 1.900 din za komad. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 45o svinj, prodanih pa je bilo 162. Cena je bila prolenkom. staii od 6 do 12 tedne v po oO do 140 ciln za komad. Debele svinje po 7.50 do 8, plemenske svinje pa po 6 do 650 din za kg žive teže. — Splavarji s*»'ozi Ptuj. že nekaj dni plujejo po Dravi skozi naše mesto cele kolone splavarjev, ki piihajajo iz Koroške in vozijo les v Beograd ali še dalje. —o— Ukradene dragocenosti Maribor, 28. aprila Zdi se, da spet strahuje mariborsko prebivalstvo organizirana tolpa spretnih vlomilcev. O tem nas prepričujeta večja vloma, ki sta bila izvršena danes na dveh različnih mestih. V Maistrovi ulici 16 so drzni in cčividno spretni vlomilci odnesli iz stanovanja p:d-polkovnikove vdove Amalije Lubanoviceve starinske briljantne uhane, vredne 35 do 40 tisoč din. Razen tega so odne=li okoli 1600 din gotovine, dve zlati ovratni verižici in zlato zapestno uro. Skupna ško-na znaša 40 tisoč do 50 tisoč din. Branjevki Mariji škrabar. ki stanuje v Dr. Pipuševi ulici 22. pa so v času. ko je bila na trgu. odnesli iz stanovanja 4000 dinarjev gotovine. Mariborska policija je pričela takoj s temeljitimi poizvedbami, da razkrinka vlomilce. Policijski daktileskop Gr:»bin se je podal takoj na kraj vloma, da izvrši po-snetje prstnih odtisov. Upati je. da se bo posrečilo policiji, da izsledi čim prej drzne vlomilce, ki so se po parmesečnem presledku spet pojavili v Maribcu. V noči na sobe to so se neznani vlomilci splazili v gotilno 'Balkan« v Linhirtovi ulici in odnesli 40 kg mati, večjo količino sladkorja in nekaj gotovine. S fi£m&fiega p C a t na — Kino Union: Izgubljena patrola. Češkoslovaški film iz časov, ko Ceškoslovaška-še ni bila pod nemškim protektoratom, po znani Langerjevi drami, ki smo jo videli tudi že v naši drami. Nadalje je to film, kakršnih v ateljejih Praha—Banandov ne bodo več režirah in igrali, dokler bo češka pod nemškim protektoratom. Končno je ta film bolj aktualen, kakor bi bil pred marcem 1. 1939. Glede igre in režije pa ga lahko uvrstimo med najboljše češke filme Priznai igralci Stepanek, Jurny, Hart, Repa in Kreuzman pokažejo vse svoje odlične igralske sposobnosti, vsebina filma in dejanje samo je režiserju Binovecu bila hvaležna snov, ki mu je omogočila posamezne organsko povezane prizore podati z odlično tehniko kot učinkujočo filmsko akcijo. V filmu je pač nekaj prizorov, ki so nekoliko statični, a v celoti je film v vseh pogledih mojstrovina. Godi se v 1. 1919., ko je bila Češkoslovaška že svobodna država na svoji svobodni zemlji. Mnogi njeni sinovi legionarji pa so še tavali po brezkončnih snežnih stepah Sibirije. Srce jim je napolnila samo ena vroča želja, da bi se vrnili v domovino. Utirali so si pot od naselja do naselja, od železniške postaje do železniške Postaje, prodreti so hoteli do Vladivostoka. Revolucionarne ruske gruče so jih smatrale za sovražnika. Konjeniška patrola devetih legionarjev se je na izvidniškem pohodu izgubila. Rusi so jih napadli. Eden izmed legionarjev je težko ranjen, eden je bil mrtev. Patrola se umakne v majhno naselje, se nastani v muzikovi kolibi in pošlje kurirja po pomoč. Kurirja med potjo ujamejo in pripravijo napad na patrolo. Legionar Strnad pusti konje brez nadzorstva v hlevu, med tem mužik prereze konjem žile na nogi. Legionarji so v pasti. Rusi jih napadejo, legionar Strnad se napoti peš proti taborišču svojih tovarišev, da jih obvesti o nevarnosti, v kateri se nahaja patrola. Med tem se odigra tragedija v kolibi. Slovansko junaštvo, ki je junaštvo, Čeprav ne agresivno in roparsko, se izkaže. Ko pride pomoč, kajti Stmadu uspe prodreti v mrazu in metežu do iegionarskega taborišča, je v kolibi živ samo še en legionar, drugi je težko ranjen. Ljubezen do domovine in požrtvovalno tovarištvo zmagata. Ob koncu vidimo pohod češkoslovaške vojske. Človek ne ve, ali bi se zjokal, ah bi navdušeno ploskal. V tolažbo mu je pa to, da je tudi Slovan junak, na svoj način junak in pripravljen na največje žrtve, če so potrebne za svobodo. Otvoritev umetniške sezone v Jakopičevem paviljonu bo razstavil svoja dela Slikar Tine Gorfup — Nova dela slikarice Bare Remec Tine Gorjup: Mala Bredica in njen medo Ljubljana, 29. afprfla S posebnim veseljem sprejme naša javnost naznanila o novih umetniških razsta- Bora Remec: Bodeče rože vah v Jakopičevem paviljonu. Lanska sezona umetniških razstav je bila izredno Iz Kra!?*a — Koncert APZ v Narodnem domu 3. muh* ob pol 9. zvečer bo v Kranju največja družabna in kulturna prireditev Akademski pevski zbor v Ljubljani bo poleg svojega prvovrstnega petja pokazal del zgodovine našega glasbenega ustvarjanja, razvoja in glasbene kulture sploh v dobi slovenskega narodnega preporoda. Ta doba, ki je dala tudi pesmi svoj poudarek, bo zaživela pred nami še posebno živo ob »Hercegovski«, v kateri/ je položeno hotenje, volja in narodova borbenost. Večera, ki nam bo nudil najpopolnejšo pevsko umetnost APZ in dela narodovih tvorcev, ki smo jim dolžni vse spoštovanje in časten spomin, ne sme in ne more zamuditi nihee. ki se zaveda kulrume pomembnosti do'go-dka. — Igralci sokolskega društva v Stražišču prirede jutri ob 20. v Sokolskcm domu v Straž iscu zaključno predstavo v tej sezoni. Igrali bodo Alojzija Jirasika dramo v 3 dejanjih »Oče«. Občinstvu predstavo toplo priporočamo, ('ene običajne. — Društvo sadjarjev in vrtnarje).' bo imelo svoj redni sestanek v nedeljo 30. t. m. ob 9. dopoldne v poslopju stare ljudske šole. — Udruženje čvtmkov pododbor Ljubljana sklicuje inicrnuir.vii! sestanek za dre-vi ob 20. v posvetovalnici v Narodnem domu. Vsi narodno zavedni so na sestanek vljudno vabljeni. — Telovadni nastop dijakinj in dijakov drž. realne gimnazije, ki bi se moral vr-ši-ti v petek na gimn. dvorišču, je bil zaradi dežja oviran in so nastopili posamezni oddelki v skrčenem številu v telovadnici. Prireditev je posetilo številno občinstvo zlasti starši, kajti telovadnemu nastopu je sledil sestanek staršev in profesorjev. — Lov za tatovi. V četrtek popoldne sta p: išla v trgovino Ovčjak v Laverjev: ulici št. 6 dva m1 ada moška, ki sta zahtevala klobuk in se zanimala tudi za nogavice. Ko se je gospa, ki jima je stregla, za trenutetk odstranila, sta mlada gospoda že pobasala s pulta klobuk in 7 parov nogavic. Gospa je takoj opazila tatvino in skušala zasftaviti izhod, obenem je pa zaklicala služkinji, naj pokliče policijo. Tedaj sta jo pa mladeniča pobrala in ker so jima že sledili stražniki, sta stekla po Poti na kolodvor in da si skraj-šata pot sta se izognila stopnicam, preskočila zidano ograjo in se spustila po bregu na Staro cesto, kjer pa je stražnik že enega dohitel in ga prijel. Zanimivemu lovu je sledilo mnogo radovednežev. Pri zaslišanju se je izkazalo, da je prijeti tat policiji že dobro znani mladoletnik, ki je v času evharistačnega kongresa v Ljubljani organiziral in vodil številno, spretno že-parsko tolpo in ki se je za svoje podvige že odgiijal v poboljševalnict za mlajše mla- pestra in zanimiva. Razstava je sledila razstavi, lahko smo ugotovili, da naša mlada generacija napreduje v vseh panogah likovne umetnosti. .Mlada slovenska umetniška generacija se je uveljavila nad vse častno im vzbudila veliko upanje. Kljub času, ki ustvarjanju kulturnih dobrin ni kdove kako naklonjen, imam«, Slovenci v likovni umetnosti mlado generacijo, ki resno išče lepoto in se zaveda, da je doba samovoljnosti, ekstremov in diletantizma ter pustolovstva v u»metnostt premagana in da more zmagati samo nadarjene t. ki >se združi z znanjem in marljivostjo, Z i/redno avtokritiko in z izredn« tenko ve-1 jo glede odgovornosti do sebe in uo javnosti se naša mladu generacija uveljavlja v likovni umetnosti. To je dejstvo, ki nam je vrnilo vero v ustvarjalne sposobnosti mladine in v narod, iz katerega izhaja. Jutri ob 11. uri bo letošnja sezona razstav v Jakopičevem paviljonu Otvorjona z razstavo del treh umetnikov, med katerimi se bo prvič predstavil javnosti akademski slikar Tine Gorjup. Z njim bo razstavila svoja nova dela akademska slikarica Bura Remec, kot gost bo pa razstavila gospa Nora Lavrin, po rodu Angležinja, žena znanega esejista in v Angliji delujočega kritika in pro f esor j a Ja n ka La v r i n a . Tine Gorjup je študiral slikarsko akademijo v Zagrebu. Ril je učenec profesorja Babica. Razstavil bo 50 del, in sicer 25 oljnatih slik in 25 grafik. Kakor njegova generacija išče tudi Tine Gorjup predvsem lepoto ter ga ne mikajo estetiene doktrine. Solidno je njegovo tehnično znanje. Razstavlja sicer javno prvič, a nekaj njegovih uspelih del smo videli že razstavljenih v izložbah. Nekaj jih je rudi ic v zasebnih zbirkah. Mislimo, da bodo njegovi otroški portreti vzbudili prijetno presenečenje, močan pa je tudi v grafiki. Bara Remec je študirala na slikarski akademiji v Zagrebu pri prof. Beciću. Razstavila je že v Ljubljani, v Zagrebu, Beogradu. Mariboru, Bukarešti in v Pragi. Dosegla je uspeh že tedaj, ko je prvič razstavila. Občudovali smo njeno oblikovalno moč in izredno su-btllno občutenje predmeta. Tudi Bara Remec bo razstavila okrog 50 oljnatih slik in grafik. Prvič bo javnosti pokazala večje število grafik. Nrora Lavrin je v Angliji priznane umetnica. Tudi v Ljubljani je že razstavila pred leti svojo grafiko. Razstavo bo otvoril prof. Ivan Vavpotič. Tine Gorjup in Bara Remec sta člana umetniškega kluba »Lada«. doletnike. Tudi njegov tovariš, s katerim sta prišla poskusit srečo v Kranj je mladoletnik. Temu se je zaenkrat posrečilo pobegniti policiji. Ker je verjetno, da je pobegli ostal v Kranju alt okolici, opozarjamo prebivalstvo k previdnosti. Z aretacijo sta bila razkrinkana dva nevarna uz-moviča, ki sta poskušala srečo takoj po prihodu vlaka iz Ljubljane, a so ju zaradi prevelike podjetnosti tudi kmalu prijeli. — Zanimiva nogometna tekma. Jutri ob 15.30 bo ena najbolj napetih tekem, kar smo jih zadnje čase vide H v Kranju, Obe moštvi SK Kranj in ISSK Maribor sta odlično pripravljeni. Naše moštvo moramo podpreti s čim večjo udeležbo na tekmi. Eventualno slabo vreme ne sme biti vzirok, da ne bi posetili in videli domače enajsto-rice, ki bo varjetno oprala zadnji neuspeh v Mariboru. Kako globoko se lahko potopimo Z modernimi potapljaškimi napravami lahko dosežemo v morju blizu 1000 m globine. Z izpopolnitvijo priprav, ki naj bi vzdržale večji pritisk, se bo pa mogel človek spustiti še globlje. Nasprotno se pa navadni potapljači brez posebnih pripomočkov ne morejo spustiti globoko. Ta globina se da po dr. Robertu Stiglerju izračunati na podlagi tega, da obdrže človeška pljuča tudi pri največjem izdihu v sebi vedno še liter zraka, če pa potegnemo vase sape kolikor moremo, je v pljučih štiri in pol litra zraka. Liter zraka je baje meja, ki ne sme biti prekoračena, če noče potapljač čutiti posledic. To stanje, v katerem ima potapljač v pljučih liter zraka, čeprav ga je pred potapljanjem nabral polna pljuča, nastopi v globini 35 metrov. Takrat je potapljač pod pritiskom 4 in pol atmosfer. To je pritisk zraka in in 35 m visokega stebra vode skupaj. Zrak v potapljačevih pljučih zmaniša s tem pritiskom svoj obseg od štirih in pol na en liter. V večji globini bi bil rrak v pljučih tako stlačen, da bi nastal v njih neznosen občutek praznote in pomanjkanja zraka, čeprav je v takem zraku še precej kisika. Dejanski položaj to potrjuje. Največja globina, ki so jo nagi ootap-ljači kdaj dosegli, se giblje res okrog 35 m in noben potapljač ni v tej globini zdržal več kakor nekaj sekund. Dr. Stigler tudi pravi, da je bil najdaljši opazovani čas, kolikor je človek vzdržal pod vodo 3 minute 45 sekund. Ta čas je dosegel potapljač, ki se je produciral s svojo umetnostjo pred gledalci na odru. Gledalci so strmeli nad tem, da je potapljač tudi jedel in pil iz otroške steklenice. Potapljač je pa sam izjavil, da mu je to pomagalo, da je vzdržni tako dolgo pod vodo. Strofi 4 »SLOVENSKI NAROD«, Sobota, ». aprila Ste*. 98 OBIŠČITE POSTOJNSKO JAMO PRI TRSTU IN OPATIJI (ITALIJA) ODPRTA VSE LETO. Pojasnila: ENIT, Beograd, Terazije 16 in pri vseh uradih »PUTNIKA«. DNEVNE VESTI V ponedeljek 1. maja tiskarne ne delajo. Zatca izide prihodnja Številka »Slovenskega Naroda" sele v torek. * — Dravska banovina Je lani izvozila nad 21 milijonov kg jabolk. Po podatkih Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je dravska banovina lani izvozila 21,172.583 kg jabolk, približno tretjino več kakor vse druge banovine, ki so izvozile le 14,343.562 kg jabolk. Te Številke jasno dokazujejo, kako velikega pomena je sadjarstvo za naše gospodarstvo ter da zasluži največjo podporo za svoj nadaljnji razvoj na pristojnih mestih. — Konferenca javnih borz dela. Osrednja uprava za posredovanje dela, ki spada pod ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, sklicuje za 6. maja v Zagrebu konferenco vseh borz dela. Konferenci bodo prisostvovali predsedniki in šefi oblastnih odborov s tajniki delavskih in delodajalskih zbornic iz Beograda. Zagreba, Splita, Ljubljane, Novega Sada in Sarajeva. Na dnevnem redu je določitev delegatov samouprav v osrednjo upravo in revizija, ali so bile zadnje volitve Članov samouprav pravilne. — Proti premestitvi subotiške železniške direkcije. Subotiški mestni svet je imel včeraj sejo, na kateri je bilo sklenjeno poslati v imenu mestnega sveta in vseh gospodarskih ustanov vladi spomenico z zahtevo, naj ostane železniška direkcija v Suboticd, ker je velikega gospodarskega pomena za mesto. — Šibenik dobi trgovsko akademijo. V amandmaju finančnega zakona za prihodnje leto je predvidena preureditev trgovske šole v Šibeniku v Trgovsko akademijo. S prihodnjim šolskim letom bo odprt prvi razred nove akademije, obenem se pa zapre prvi razred trgovske Sole, ki bo sploh odpravljena. — Izpiti za zidarske, tesarske, kamnoseške bi studeiičarske mojstre. Zbornica za TOI v Ljubljani objavlja, da se bodo vršili izpiti za zidarske, tesarske, kamnoseške in studenčarske mojstre v mesecu maju t. 1. pred binkostmi. Kandidati naj vložijo svoje prijave k izpitu na zbornico po pristojnih obrtnih združenjih najkasneje do 4. maja t. 1. Vsak kandidat bo nato o pripustitvi k izpitu in točnem terminu izpita obveščen s posebnim obvestilom. Do zgoraj označenega roka naj pošljejo svoje prijave tudi kandidati, ki želijo delati predhodni izpit o obči izobrazbi in znanju iz navedenih strok . ,VZORNI SOPROG4 HEINZ RttHMANN In „VAMPIR LONDONA4' danes ob 20. nri, v nedeljo ob 14.30, 17.30 in 20.30 uri KINO MOSTE — Samomor prof. TJmberta Girometa. V Splitu si je v četrtek v trenutni duševni zmedenosti končal življenje prof. Umberto Girometa, kustos Prirodoslovnega muzeja, predsednik Hrvatskega planinskega društva, podružnica Mosor, ugleden javni delavec in vzgojitelj mladine. Vest o njegovi tragični smrti je globoko pretresla vse, ki so ga poznali in cenili njegovo delo. Razen Prirodoslovnega muzeja je ustanovil v Splitu tudi živalski vrt. Mnogo je tudi delal na raziskavanju kraških krajev Dalmacije. Našli so ga okrvavljenega na vrhu Marjana. Imel je prerezane žile. V poslovilnem pismu pravi, da naj ga pokopljejo na pokopališču v Lovrincu in sicer v preprosti krsti. Denar za pogreb naj da mestno poglavarstvo kot delno povračilo za tisto, kar je daroval mestni občini on. Enkrat za poskus, potem pa za vselej kupujte kavo in špecerijo pri MOTOHU LJUBLJANA — Stroga kontrola poslovanja z devizami in valutami. Po znanih aferah s tihotapstvom valut in deviz v inozemstvo je Narodna banka ukrenila vse potrebno, da to ne bo več mogoče. Med drugim so postavljeni kontrolni organi v vlakih, vozečih proti meji. Ti organi kontrolirajo kako se prodajajo tuja plačilna sredstva potnikom Narodna banka je vzela dovoljenja za trgovino z valutami in za menjalniške posle vsem tistim, ki se niso držali predpisov, ali pa so jih namenoma kršili. Kot najnovejši ukrep pa zahteva Narodna banka podatke od denarnih zavodov, pooblaščenih za devizne in valutne posle, da ji javijo imena in naslove uradnikov, ki so jim ti posli poverjeni. Končno se pripravlja poseben zakon o kazenskih sankcijah proti onim. ki bi kršili devizni pravilnik. —Novo poslopje našega poslaništva v Berlinu. Ob dograditvi novega poslopja našega poslaništva v Berlinu je bila v četrtek prirejena zakuska ob prisotnosti našega poslanika dr. Ondriča, članov našega poslaništva, generalnega konzula Schuber-ta, zastopnikov nemškega vojnega ministra in drugih visokih gostov. — Monu mentalen Mest rovi če v spomenik romunskemu kralju Karolu I. Naš sloveči kipar Ivan Meštrovič je dovršil novo reprezentativno in monumentalno umetnino, grandijozni spomenik pokojnemu rumun-skemu kralju Karolu I. V Četrtek je umetnik dovršil zadnja dela na spomeniku. Spomenik je visok 6.50 m in predstavlja pokojnega rumunskega kralja na konju. Vse dele spravijo v dva vagona, ker tehta jpomenik okrog 10 ton. Svečano odkritje spomenika bo 9. maja v Bukarešti na enem najlepših trgov. Prisostvoval mu bo najbrže tudi Meštrovič sam. _ Potujte a parniKi Dubrovačke plo->! Od aprila dalje cbratuje Dubro-plovidba na progi Sušak—Dubrov-vaako sredo in soboto z odhodom s ob 16- in a prihodom v Dubrovnik ob Četrtkih oziroma nedeljah ob 18.30. Ker so parniki Dubrovačke plovidbe priznano udobni, je potovanje z njimi res pravi užitek! Kadar se odločite za oddih ob morju ali za pot v Dubrovnik, potujte ob sredah in sobotah, ko vozijo parniki Dubrovačke plovidbe. — Važna odločba kasacijskega sodišča. OUZD v Skopi ju je tožil pri sreskem sodišču nekega hotelirja, ker ni plačal prispevka za delavske zavarovanje. Okrožno sodišče v Ohridu je pa razveljavilo razsodbo sreskega sodišča z motivacijo, da so spori po S 10., 11. In 42. zakona o zavarovanju delavcev izvzeti iz sodne oblasti rednih sodišč. Prispevki se Izterja vajo administrativnim potom preko lastnih organov okrožnih uradov. Odločbo okrožnega sodišča je kasacija potrdila. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« st. 34. z dne 29. t. m. objavlja finančni zakon za leto 1939-40, pravilnik o ustanovitvi sadjarskih okolišev za načrtno pospeševanje sadjarstva, seznam naslovov za uradni brzojavni promet, popravek v proračunu mestne občine celjske za 1. 1939-40 in razne objave iz -Službenih novln«. — Št. Vid nad Ljubljano. Vse Ljubljančane, ki so po prijetnem izletu v ftt. Vid hočejo od srca nasmejati opozarjamo, da priredi »Vzajemnost« veseloigro »Zadrega nad zadrego«. Igra bo v nedeljo 30. t. m. ob 8. uri zvečer pri g. Kratkv. Marsikomu je igra gotovo znana iz ljubljanskega gledališča in vsak, ki jo je že videl, si jo želi še enkrat videti. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, zmerno toplo vreme, ponekod bo deževalo. Včeraj je nekoliko de zevalo v Ljubljani, Mariboru na Visu in Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu in Splitu 27, v Kumboru 25, v Sarajevu 23, v Zagrebu 22, v Mariboru 20.5, v Dubrovniku 20, v Ljubljani in na Rabu 17, na Visu 14. Davi je kazal barometer v Ljubljani 176.2, temperatura je znašala 11.0. — Tragična smrt tik pred *vatbo. V Surduku blizu Mltrovlce se je pripetila v četrtek težka nesreča. 18-letni Lazar Du-kiČ se je peljal s svojo sestro, bratom in prijateljem v kočiji. Fant se je hotel te dni oženiti. Njegov brat je rekel prijatelju naj pripravi ftobertovko, da bi v znak radosti streljali. Dukičev prijatelj je hotel z nožem potegniti lz flobertovke naboj. Naenkrat se je flobertovka sprožila in krogla je zadela mladega Duklča, ki je bil takoj mrtev. — Napaden kolesar. Predsnočnjlm so neznanci napadli na Smarski cesti blizu Hrastja Štefana Renčlja iz Ljubljane. Renčlja so divjaki podrli na tla, vendar jim je slednjič pobegnil, pustivši svoje kolo znamke 2>Phanomcn<; in aktovko na robu ceste. Napadalci so kolo nekam odpeljali in se tudi sami porazgubili. Napad preiskujejo vevški orožniki. — Krava ga je pobodla. V bolnico so prepeljali 171etnega hlapca Antona Jereba iz Petkovca pri Rovtah v logaškem okraju. Jereba je doma v hlevu pobodla krava, ki ga je pahnila s tako silo v zid, da mu je počila lobanja. Rokavicp, nogavice, Karnienik, Nebotičnik Iz LfuMfane —lj Inspektor Ivan Korun 50-letnIk. V krogu svoje družine in v družbi svojih tovarišev bo drevi slavil 50 letnico rojstva inspektor poštne direkcije g. Ivan Korun. Jubilant je bil rojen v Trnavi na Gomil-skem v Savinjski dolini in je pričel uradniško kariero pri poštni direkciji v Celovcu. Takoj po prevratu je nastopil mesto pri novoosnovani poštni direkciji v Ljubljani in posvetil vse svoje zmožnosti organizaciji računsko-kontrolne službe. Kot izredno verziran knjigovodja je spravil v red knjigovodstvo poštne direkcije, ki mu načeluje še sedaj. Jubilant je bil zmerom naprednega prepričanja in je pred leti tudi deloval v občinskem odboru na Viču. Čestitkam njegovih prijateljev se pridružujemo tudi mi in mu želimo: še na mnoga leta! —lj Vzorni *oprog. Opozarjamo vse žene in neveste ter vse može in fante, da si ogledajo nepozabno in duhovito burko »Vzorni soprog«, ki ravnokar teče v našem priljubljenem kinu Moste. 2ene, neveste, soprogi, fantje, ako se hočete kdaj kaj naučiti in poleg tega še od srca nasmejati, oglejte si ta film, v katerem nastopa kralj humoristov, slavni Heinz Riihman, nepozabni »Neustrašeni ženin« in iz našega filma »13 stolov«, pri katerih filmih ste se pri nas nasmejali do solz. Kot drugi film teče veliki kriminalni roman »Vampir Lon dona«, za kateri film se je pred kratkim zanimala vsa Ljubljana. Ker sta oba filma res vsebinsko dobra, zabavna in razveseljiva, priporočamo Ljubljančanom, da si jih ogledajo za mal denar v kinu »Moste«, ki zadnje čase predvaja res vsebinsko najbolj še filme. Filma sta na sporedu do ponedeljka- —lj Spargije dobite v gostilni »Kmet« Stara šola v Šiški, nasproti policije. 240-n. — Predavanje v*eučiliškega profesorja dr. Leonida Pitamlca v Zagrebu. Prosvetni odsek društva »Narodni dom« v Zagrebu, katerega tvorijo od2x>rniki vseh slovenskih prosvetnih m akademskih društev v Zagrebu, si je stavil kot glavno nalogo poglobitev kulturnih zvez med Zagrebom in Ljubljano v Fvrh'o medsebojnega upo-znanja. Na prošnjo društva predava naš odlični znanstvenik g. prof. dr. Leonid Pl-tamic. bivši kr. poslanik v Washingtonu o temi »Pravni odnoftaji med državo in narodom v USA« v torek 2. maja ob 20 v dvorani tukajšnjega Ljudskega vseučilišča, MaruUcev trg. —lj Koncertni nastop ljubljanskih srednjih fiol in državne učiteljske iole, Starše, sorodnike in prijatelje naše srednješolske mladine ponovno opozarjamo na koncertni pevski nastop ljubljanskih srednjih sol in državne učiteljske Šole. Pokadimo m svojo udeležbo, da cenimo delo in idealna stremljenja nafte mladine, ki Je letos obr- Krasea češki tUm — blesteč primer slovanske filmske umetnosti! Danes premiera! IZGUBLJENA PATROLA Po FR. LANGICRJEVT odrski drami »KONJENIŠKA PATROLA« (>Jizdny htttka«) Vsak slovansko čuteč, vsak, Id veruje v zmago slovanstva, si bo ogledal to krasne češko filmsko umetnino! Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, v nedeljo pa ob 10i30 (po znižanih cenah) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri Legendarno herojstvo čeških legijonarjev, ki so na hekatombah padlih borcev, požrtvovalnih junakov, zgradili svojo samostojno državo! Zd. Stepanek, I. Vojta Jurny, Ferd. Ha rt, VI. Rzepa KINO UNION — TEL. U-ai Najmočnejši francoski film sezlje Zakonolo Predstave v nedeljo ob 10.S0, 15., 17., 19. In 21. uri! po znani drami »La vierge folle« od Henrva Bataillea. — Sijajni dramski igralci Vlctor Francen, Juliette Faber in Annle Ducaui, znana iz filma »Ječa brez rešetk« in »Oreh« I nila svoj pogled proti na<ši meji. Letošnji pevski nastop je namenjen naši obmejni narodni pesmi, ker naša meja nas vse klice. Koncertni nastop srednješolske mla-tUne bo jutrišnjo nedeljo ob pol 11. dopoldne v opernem gledališču. Vstopnice (sedeži od 20 do 5 djn stojišče po 4 in 2 din) so naprodaj pri dnevni blagajni danes v opernem gledališču od 10. do pol 13. in od 15. do 17. ure, jutri pa od 10. ure dalje. Z vstopnico dobite tudi brezplačen spored z besedilom pesmi Pridite, mladina vas vabi! —lj Blizu sto srčkanfh punčk in fantov na odru. Pri akademiji »Otrok za otroka«, ki jo prirede ljubljanske ljudske šole v soboto 6- maja ob 19. uri v frančiškanski dvorani bodo posebno privlačne točke nastopi najmlajših junakov iz otroških vrtcev. 2e prejšnja leta so ti malčki s svojim naravnim nastopom in pravo otroško živahnostjo zbujali občudovanje. Naj pridejo zlasti mamice in očetje pogledat, kaj vse zmorejo njihovi ljubljenčki. Prav tako bodo ostale točke, prizori, igrice, petje, telovadni ln rajami nastopi zadovoljili obiskovalce. Nastopile bodo skoro vse ljubljanske šole. Zato naj si vsak pravočasno preskrbi vstopnico. —lj Zopet nov lep češki film v kinu Unionu. V kinu TJnionu bomo od danes naprej videli češki film »Izgubljena patrola«, ki je napravljen po znamenitem gledališkem komadu Ft. Langerja »Konjeniška patrola« ki je bil v eni prejšnjih sezon tudi na sporedu ljubljanskega dramskega gledališča. Film prikazuje legendarno herojstvo male četice ljudi, ki niso ničesar imeli kot brezmejno voljo in hrepenenje po svobodi in globoko ljubezen do domovine. Ta zavest jim je dala moč, da so vzdržali v borbi proti premoči sovražnikov in svojo borbo končali z zmago. Njihovo geslo »eden za vse, vsi za enega« jim je dajalo etično pomoč in nacionalno zavest in jim pomagalo v požrtvovalnosti za dobrobit domovine. Vsa veličina te herojske borbe je predočena v filmu, v katerem nastopajo prominenti češkega filma Zd. štepanek, I. Vojta Jurny, Ferd. Hart, VI. Ržepa, Fr. Kreuzmann. Ljubljana, ki je v vseh prilikah pokazala svojo slovansko Čuteče srce, si bo ta krasni češki fUm, iz katerega je vidna vsa tragedija češkega naroda, ogledala v častnem številu. (—) —lj Opozorilo na poletno Škropljenje sadnega drevja. Cvetje se osipa raz sadno drevje, prišel je čas poletnega škropljenja proti škrlupu in zavijaču. Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica bo opravila to škropljenje svojim članom in po možnosti tudi drugim interesentom po že objavljenih pogojih. Prijave po dopisnici treba nasloviti takoj najkasneje pa do 15. maja t. 1. na odbornika g. Drenika Teodorja. Cesta v Rožno dolino 36. Podružnica pa posojuje tudi svojim članom, ki hočejo to delo opraviti sami, škropilnice, in sicer se dobi ročna škropilnica pri zgoraj imenovanem odborniku, nahrbtna pa pri vrtnarju v hiši odbornika g. Josipa Olupa. na Vojvode Mišica cesti. —lj V Filozofskem društvu bo predaval drevi g. prof. dr. Mirko Hribar o temi: s Nekaj misli h kulturni zgodovini.« Predavanje bo ob 18. v mineraloški predavalnici na univerzi. Vabljeni vsi, ki se zanimajo! Vstop prost. —lj ze samo ime Raoul Koczalski mora elektrizirati vse ljubitelje klavirskih koncertov, tem bolj pa, če vedo. da bo ta koncert v njihovi sredini. Zato ponovno opozarjamo, da bo koncertiral v torek dne 2. majnika slavni poljski pianist Raoul Koczalski ob 20. uri v veliki Filharmoni-čni dvorani. I. del koncerta je posvečen izključno le Chopinu, n. del pa Kocžalske mu in Schumanmi. Izreden program, izreden izvajalec-umetnik velikega svetovnega slovesa, vse to vabi na koncert, za katerega se dobe vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Cene od 35 din navzdol. —lj Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva na Viču priredi jutri ob 14. na vrtu g. Antona Mihevca na Glincah razgovor o pomladnem škropljenju sadnega drevja po cvetju. (Glavno Škropljenje.) —lj Zaščitno cepljenje prašičev proti rdečici. Mestno poglavarstvo v Ljubljani vabi vse interesente za zaščitno cepljenje prašičev proti rdečici, da se do 15. maja t. 1. prijavijo mestnemu veterinarskemu uradu, Krekov trg 10-1. odnosno krajevnemu živinoogledniku. —Ij »NA-NA« sprejme natakarico, nastop takoj. Tvrševa 12. —lj Promenadni koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljano priredi danes, dne 29. aprila 1939. ob 18. promenadni koncert v Zvezdi. Koncert bo izvajala godba Narodnega železničarskega glasbenega društva »Sloga« pod vodstvom kapelnika g. Heriberta Sv*etela. —lj Strelci ljubljanske strelske družine se obveščajo, da prično v nedeljo 30. aprila t. L ob 8. zjutraj na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti redne strelske vaje. Lovci in prijatelji strelskega športa vljudno vabljeni. Uprava. —lj Gostilna Martine Zg. Šiška. Plesna dvorana! Senčnat vrt! Posebne sobe za zaključene družbe! Vsako nedeljo koncert! 239—n —lj Prirodoslovno društvo zaključuje predavanja za sezono 1938-39. Opozaria-mo, da se vrši zadnje predavani v torek 2. maja in ne v petek, kakor je bilo pomotoma javljeno na objavah predavanj in sicer ob 18. uri 15 minut, v predavalnici Mineraloškega instituta univerze, kjer bo o »Kirurgiji trebušne votline« predaval g. prfmarlj dr. Božidar Lavrlfi. Predavanje se prične točno ob navedenem času. —lj šentjakobčani uprizore v soboto 29. in nedeljo 30. t m. ob 90.15 prvič duhovito Igro v 11 slikah »Košček sreče«. Je to ljubezniva, prisrčna in topla zgodba o veliki ljubezni; ganljiva, nežna m kljub trpkosti vedra m vesela igra osvaja in navdušuje gledalce od začetka do konca. FESTIVAL LEPOTE KINO SLOGA, tel. 2T-S0, ob 16-, 19. in 21. O. del olimpijskega l>nl filma Riefenstahlove Simfonija lepote športnih tekmovanj za čast in slavo mladine vsega sveta Predstave Jutri v nedeljo ob 10.30, 15., 17., 19. In 31. uri! Igra je vestno naStudirana in lepo oprem- I ljena. Režijo vodi ga. Polonca Juvanova. V glavnih vlogah nastopajo: Bučarjeva. Grgurevičeva, Mlekuševa, Battelino, Moser. V ostalih vlogah sodeluje ves ansambl. —lj Koncert angleške glasbe. Prihodnji petek bomo imeli v Ljubljani v koncertni dvorani dva znamenita angleška umetnika. Prvič bosta koncertlrala v naSem mestu slavna mezzosopranistka Astra Des-mond in pianist Clifford Curzon, ki uživa v vsej Evropi sloves enega najboljših sodobnih pianistov sploh. Oba umetnika prinašata po večini angleški koncertni spored, deloma pa tudi skladbe drugih svetovnih avtorjev. Koncert bo 5. maja ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani, vstopnice pa od ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matice. —lj V okviru socialno ekonomskega Instituta v Ljubljani bo predaval v četrtek, 4. maja ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva 22. univ. prof. g. ing. arh. Ivan Vurnlk o temi: »Slovenska vas — jutri«. Predavanje bodo spremljale ski-optične slike. Zvočni kino Sokolski dom v Šiški telefon 41-79 Francoski šlager visoke umetniške kvalitete Labodja smrt V gl. vi.: MIA GORAK-SLA VENSKA naša rojakinja Prestave danes ob H9. uri, jutri ob 3., 5., 7. in 9. ter v ponedeljek ob %9. mri Prihodnji spored: Trdnjava motka KAJ JE OOPT7SOANJK Odpuščanje je tisto tolažimo sredstvo, ki je mnogim ljudem tako potretano, da lahko Še naprej uganjajo svoje grdobi je. Avtomobilska in motociklistična ocenjevalna vožnja Jutri dopoldne bo po IZ letih v Sloveniji zopet avtomobilska športna prireditev Ljubljana, 29. aprila x^o dolgem premoru so se zopet pojavili naši avtomobilski športniki, ki se bodo v nedeljo udeležili ocenjevalne vožnje na Gorenjsko, ki jo priredi Avtomobilski klub. Naši motoristi in brez dvoma tudi ostala javnost se spominja znamenitih avtomobilskih dirk, ki jih je prirejal naš Av-toklub v letih 1923 do 1926 in ki so bile tedaj svojevrstna senzacija za naše ljudi. Prva taka prireditev je bila hitrostna dirka na Logaških ridah pri Vrhniki, za katero se je prijavilo tedaj 19 avtomobilov to 26 motociklov. Prvo avtomobilsko nagrado j 3 bil dosegel Jurca na predelanem Fordu s časom 6:9.8 na 6 km progi, kar pomeni brez dvoma odličen rezultat. Med motocikliteti sta bila prva g. Rado Hribar in g. Ba**ešič. Ostali dve prireditvi sta bili I. in n. gerska dirka na Ljubelj, ki sta pa imeli že mednaroden značaj. Svojevrstna posebnost prve ljubeljske dirke je bila kategorizacija vozil po nabavnih cenah in ne po vsebini cilindrov, kar bi po današnjih športno-tehničnih vidikih bilo gotovo nemogoče. Med našim tedanjim občinstvom je vladalo za te prireditve izredno zanimanje in je bila dirkalna proga v vsej svoji 10 km dolžini gosto obrobljena z gledalci od blizu in daleč. Jutrišnja prireditev bo ocenjevalna vožnja za motocikle in avtomobile. Posebnost te prireditve je, da prevozi vozač določeno progo s konstantno hitrostjo, kar bodo kontrolirale na določenih delih proge posebne komisije, ki ugotove čas prihoda za vrako posamezno vozilo in to vpišejo v posebne kontrolne listke. Hitrost se giblje v mejah cestno-policijskih predpisov ter je vnaprej določena za vsako kategorijo posebej. V razliko od dirk, pri katerih je poleg stroja odločilna predvsem fizična nastrojenom t vozača, je pri ocenjevalni vožnji zahtevana večja mnogostranost, ker temelji uspeh zlasti na inteligenci tekmovalca, ki Kralj beračev umrl Po varšavskih ulicah se je pomikal oni dan čuden žalni sprevod. Za mrtvaškim vozom je šla dolga vrata beračev v raztrganih oblekah. Spremljali so na zadnji poti svojega »kralja« Przesvla. Kralj beračev se je zgrudil pred dnevi na glavni cesti v Varšavi in med prevozom v bolnico je umrl. V njegovih capah je našla policija 2000 zlotov v gotovini in več hranilnih knjižic. Przesvl je imel za seboj burno življenje. Kot potepuh je prepotoval vso Evropo in pred leti se je naselil v Pragi, kjer je ustanovil v neki kleti »visoko beraško šolo«. Praška policija je pa delovanje te šole preprečila in njenega ustanovitelja izgnala. Potem se je naselil Przesvl v raju beračev v znanem romarskem mestu Čenstohovi na Poljskem, kjer se je preživljal s tem, da je zlagal pobožne pesmi in pisal beraška pisma, ki jih je drago prodajal poljskim beračem. Star je bil 87 let. Posebna vrsta irske antologije Pri Mac Millanu je Izdal M. J. Mac Ha-nus svojevrstno knjigo o Irski >Irish Ca-valcadec. Da bi seznanil čitatelje z Irsko ln značajem njenega prebivalstva je segel po novi delovni metodi. Izpustil je zgodovinske podatke ln vse sentimentalnosti, namestn njih si je pa izbral rasne drobne epizode ln kurioznosti od najstarejših časov irske zgodovine do kraljice Viktorije. Avtor omenja dogodek, ko se je kraljica Viktorija na Irskem resnično zabavala, na dragem mestu govori o tolovaju, ki so ga ooesm, pa je prišel po smrti v gledališče v Gorat in »»agnnl mnogo strahu občinstvu. Pripoveduje tudi o duhovniku, ki je pridi-goval tako dobro, da je dosegi :*>>-:rka v sd mora za vsak del proge sam izpaftma-ti točen čas prihoda na kontrolo po predpisani hitrosti in mora predvsem smotrno voziti. Start bo ob 7.30 na Bleiweisovi cesti pred Narodnim domom, prav tam bo budi cilj približno ob pol 12. uri. Startali bodo v razporedu ene minute, najprej motocikl Listi, nato še avtomobilisti. Zanimivo bo. da bodo pri tej prireditvi startale tudi posebne avtomobilske in mo-tocikllstičiie ekipe, ki se bodo ocenile v skupini in posamezno. Proga gre iz Ljubljane do Kranja—Tržiča—Jesenic;—Kranja —škofje Loke in nazaj do Ljubljane. Dolžina proge je 142 km ter se je mora vsak udeleženec točno držati, sicer ga diskvalificirajo. Za vsako minuto zamude aH predčasnega prihoda se vozač kaznuje z dvema kazenskima tocikamA. Zmaga pa oni, ki ima najmanj kazenskih točk. Ugodno je tudi spremenjen razpis, ker bo lahko v vsakem avtomobilu več oseb in ne samo 2, kakor je bilo prvotno dolo. čeno. Tekmovali bodo ob vsakem vremenu. TJispeh prireditve bodo objavili popoldne na deski pred kazino in pred kavarno Bmono. Složen nastop naSlh motocikftistov in avtomobilistov na skupni prireditvi je brez dvoma velikega pomena za motorni sport — ampak biti mora tudi posebna manifestacija naše motorizirane sile v Času, ko je državna bramba odvisna tudi od motorjev. Prireditelj prosi občinstvo, da se pokorava rediteljem na startu in cilju — zlasti prosi vse uporubnike cest na pn-ogi, da se najstrožje drže cestnih predpteov in ne zavirajo poteka prireditve. Avtomobilski klub javlja vsom udeležencem ocenjevalne vožnje, da bo jutri ob pol 21. v klubskih prostorih. Kongresni trg 1/1. razglateitev rezultatov ocenjevalne vožnje ter razdelitev nagrad z družabnim večerom. Tako dobra je kiihinjska čokolada Mirim, da jo naj-rajše jem kar z obema rokama. cerkvi za eno pridigo 1000 funtov. Na drugem mestu pripoveduje o 941etnem Ircu, ki se je oženil z 19letnim dekletom in imel z njo sina. Pripoveduje tudi o založniku, ki je dal Thomasu Mooreu za pesem 300 funtov. O ostalih Ircih, ki so bili tako temeljito podobni sedanjim, priča v knjigi spomin na irskega Častnika, ki je pisal podkralju v pismu: Ne čudite se ekscelen-ca, pri nas smo vsi na vse pripravljeni tako temeljito, da prav zdajle, ko vam pišem, držim v eni roki pišttolo, v drugi pa sabljo. Takih kratkočasnih zgodbic je v knjigi mnogo. Antologija v taki obliki je res nekaj posebnega,_ V Ivreo v Italiji je prispela skupina učenjakov, ki hoče preiskati nenavaden naravni pojav. V bližini mesta je jezero 3L rio, ki se njegova voda včasih v nekoliko urah spremeni od Žareče modrega v žareče rdeče. Pri tem je videti kakor da se Js voda zgostila. Domnevajo,' da gredo ha spremembe barve na račun kabine doBsej neznane vrste alg. »SLOVENSKI NARODf, Bobota, 19. aprila Strem 5 Dva magistratna uradnika Sodišče se oproščena fe prepričalo, da nI zadostnih dokazov Prihodnji mesec zadnji magistralni proces Ljubljana, 29. aprila Včeraj sta se pred sodniki malega kazenskega senata zagovarjala magistratna uradnika Rudolf J u van in Matko Miklav-čsft. V pestri vrsti procesov, ki so bili posledica >čiscenja< na magistratu, je bil včerajšnji proces predzadnji. Obstoja samo Se obtožba proti magistratnemu uradniku Alojzu Sedeju in dnevni car k i Mariji Grat-zerjevi, ki bo prišla v teku prihodnjega meseca na vrsto. JDržavno tožilstvo je obdolžilo Rudolfa suvana, da je v dveh primerih kot vodja delavskega oddelka socialn opol i Učnega urada mestne občine opustil odjavo zaposlitve pri mestni vrtnariji v Ljubljani na račun bednostnegra fonda. S tem je kot državni uslužbenec vstavil v uradne spise nekaj neresničnega. Miklavčiču Matku pa je obtožnica očitala, da je kot uradnik so-ciolno političnega urada izdelal in vložil v kartoteko osebe, ki so prejemale pri tem uradu podpore, kartotečni tablici dveh podpirancev, ki ju sploh ni bilo. da bi na ta način priSel sam ali kdo drugi do nakazane podpore. Juvan naj bi zakrivil dvakrat prestopek zoper uradne dolžnosti, BEklavčič pa dvakrat zločinstvo zoper »radno dolžnost po S 397-11 k. z. Mestna občina je te bednostnega fonda podpirala brezposelne tudi na ta način, da jm je zaposlila pri javnih delih. Upravo teh del je vodil 1. 1935. Rudolf Juvan. Tako zaposlene ljudi je vrtnarija vodila v tedenskih mezdnih poiah, imenovanih tedenski izkazi. Zaposleni delavci so bili tako dolgo zapisani v mezdnih pol ah dokler ni Juvan, aH njemu podrejena Miloš Marzidošek in Marija Gratzer, javil, da je delavec odpuščen. Pri reviziji poslovanja mestnega sociamopoUtičnega urada 1. 1936. in L 1937. se je ugotovilo, da so bili nekateri delavci zapisani v tedenskih izkazih tudi v času, v katerem v resnici niso bM zaposleni. Tako izkazovanje v tedenskih izkazih se je po dolgi preiskavi in po obgirnm poizvedbah moglo ugotoviti kon- čno le za dve osebi, in sicer za dninarja Simona Galjota in za delavca Otona Bolho Rudolf Juvan je od početka zatrjeval, da si ni prilastil niti pare iz blagajne in da je odjava dveh delavcev izostala po pomoti. Ker je bil denar za Galjota že nakazan je odredil, da se a tem denarjem krijejo razne potrebščine za pisarno. Glede Otona Bolhe pa je Juvan trdil, da Bolha sploh ni bil zaposlen tako, kakor je izkazano v mezdnih polah. Obtožnica sama je dopustila možnost, da sta si za Bolho nakazani denar morebiti prilastila Marzi-došek ali Gratzerjeva. zato je obtožnica obtožila Juvana samo zaradi prestopka po § 397-1 k. z. Matko Miklavčič je bil uradnik v oddelku socialnopolitičnega urada, ki je nakazoval podpore v gotovini ali v blagu. Podpiranci so bili vpisani v posebne izkaznice iz lepenke, katere so bile vložene v kartoteko. Pri reviziji poslovanja mestnega socialne političnega urada se je ugotovilo, da dva podpiranca. ki sta imela svojo izkaznico v kartoteki, sploh ne obstojata. Ta dva sta bila torej fingirana, zaključuje obtožnica, in v uradnih spisih ju je moral fingirati samo osumljenec Miklavčič. Ker se je ugotovilo, da so tudi uradniki sami dvigali podpore za podpiran ee. je mogoče, je trdila obtožnica, da je vsaj v nekaterih primerih tudi Miklavčič to storil. V takih primerih bi se dejanju, ki je pod obtožbo pridružilo Se dejanje prevare in naprave lažnih listin. Ker se pa to ne da dokazati, se je obtožba omejila le na zločinstvo po § 379-TI k. z. Tudi Miklavčič se je zagovarjal, da se ne čut* krivega ln da si ni nikoii prilastil niti pare. Po zaslišanju prič in izvedencev je državni tožilec vztrajal pri obtožbi, senat pa je po kratkem posvetovanju razsodil, da se Rudolf Juvan in Matko Miklavčič oproščata krivde in kazni zaradi pomanjkanja dokazov o krivdi. Na Jesenicah nastaja nov mestni okra] Tam, kjer je bil prej gozd, so zgrajene zdaj delavske stanovanjske hišice Jesenice. 26. aprila Pred letom dni so delavci KTD začeli skoraj sredi mesta na desni strani Save odkopavati 200 metrov dolg. 70 m širok in okoli 15 metrov visok hrib. ki je ta del mesta delil v dva dela. Hrib je bil močno skalovit in poraščen z visokimi bukvami, smrekami in mecesni, ki so bili vidni daleč na okoli. Na sprednjo stran tega hriba so se naslanjale delavske hiše, ki so bile zgTajene pred 30 tn več leti. Na zadnji strani tega hriba, pa je bila prijetna travnata dolinica, okoli nje pa krasen gozd. kakršnih je mak) na Gorenjskem. Pred dvema letoma so ta gozd posekali. Zemljišče je tovarna razdelila na mnogo stavb i šc ki jih je pod ugodnimi pogoji oddala svojim delavcem pod pogojem, da si v določenem času sezidajo stanovanjske hiše. Zapeli so krampi ln lopate ter zaškripale samokolnice. Delavci in njihovi družinski člani so stavbišča hitro izravnali in zaceli graditi hite. Kranjska Industrijska družba pa je pred enim letom poslala okoli 60 delavcev, ki so se lotili hriba. Delo na odkopavanju hriba je silno hitro napredovalo. Delalo se je prav po nemškem vzoru. Vozniki so kamenje odvažali v novo tovarniško apnenlco, z od- visnim materialom pa so delavci izravnavali kotanje. Hrib je po enoletnem delu že skoraj ves odstranjen in z ostalimi zemljišči izravnan. S tem se je mesto znatno razširilo tja pod strmo goro Mežakljo. Pridobljenih je bila cela vrsta lepih stavbišč. V dobrem letu je v tem okolišu zraslo iz tal okoli 25 lepih hiš in vil. Za celo vrsto hiš pa se še kopljejo temelji in dovaža stavbni material. V večino hiš so se stranke že vselile, v ostale pa se bodo lahko vselile preko poletja in v jeseni. Vse hiše so zgrajene v modernem slogu, s širokimi okni. z lepimi in svetlimi stanovanji. Vse stoje v ravnih vrstah, nad njimi pa bodo urejene ceste in ulice vzdolž in počez. Ko bo ta prej tako samoten in skalovit okoliš ves zazidan in ko bodo preurejene tudi zadnje strani starih hiš. ki so se prej naslanjale na sedaj odstranjeni hrib, bo ta okoliš tvoril najlepši in najbolj sodobno urejen del jeseniškega mesta. Ogromno delo. ki so ga tovarniški delavci, odnosno lastniki teh hiš opravili v poldrugem letu priča o njihovi veliki podjetnosti ln vztrajnosti in velikem hrepenenju po lastnem domu ki bo nudil njim in njihovim potomcem prijetno in toplo domače zavetje. fe Celf a —c Otvoritev U. Celjskega knltnmega tedna bo drevi ob osmih v mali dvorani Celjskega doma. Takoj po otvoritvi se bo pričel komorni večer slovitega Slovenskega vokalnega kvinteta iz Ljubljane. Na sporedu so pesmi znanih naših skladateljev. Večer bo nudil lep umetniški užitek. Jutri, v nedeljo, ob 10. dopoldne bo v mali dvorani Celjskega doma otvoritev kolektivne razstave akad. slikarja prof. Alberta Sirka s predavanjem in vodstvom prof. dr. Frana šijanca. V sredo 3. maja ob 20. bo isto ta m literarni večer članov Umetniškega kluba iz Maribora s sodelovanjem godalnega kvarteta Glasbene Matice v Celju. V soboto 6. maja ob 20. bo koncertni večer mladinske pesmi. Sodelovali bodo mladinski zbor Glasbene Matice v Celju pod vodstvom g. Cirila Preglja, sopranist-ka ga. Marjanca Kalanova in pianistka ga. Mir ca Sancinova. Naša dolžnost je, da obiščemo prireditve Celjskega kulturnega tedna in s tem tudi javno izpričamo kulturo in nacionalnost Celja! —c Avtomatska telefonska centrala v Celju. Kakor znano, je ministrstvo za pošto, telegraf in telefon izdelalo obširen investicijski načrt, ki ga je odobril ministrski svet s posebno uredbo. Tako je predvidena tudi ustanovitev avtomatske telefonske centrale v Celju z medkrajevnimi centralami za Celje. Rogaško Slatino, Zidani most in Dobrno. Vse torej kaže. da bo sedanja telefonska mizerija končno odstranjena. Nujno potrebna pa bi bila tudi vključitev Žalca s Savinjsko dolino kot sedeža celokupne naše hmeljske trgovine. —c Pevski koncert celjske gimnazije, drž. deške in dekliške meščanske šole ter meščanske Šole šolskih sester se bo pričel v nedeljo 30. t. m. ob 17. v celjskem gledališču. Spored je lep in pester. Udeležite se koncerta v čim večjem Številu! —c Poslovilni večer bo priredila celjska sokolska župa s sodelovanjem Celjskega pevskega društva v sredo S. maja ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma splošno priljubljenemu poveljniku 39. pp. gene-ralstabnemu polkovniku g. Dragoljubu Mihajloviću, ki odhaja po enoletnem bivanju iz Celja, kjer si je pridobil v vseh celjskih narodnih krogih iskrene simpatija. Vabljeni so vsi pripadniki Sokola in tudi vsi ostali narodni Celjani. —c Kocbekov dom na KoroŠici bo od L maja dalje ob delavnikih zaprt, pač pa bo v mesecu maju za silo oskrbovan ob nedeljah in to od sobote zvečer do ponedeljka dopoldne. Od binkoitne sobote dalja bo oskrba stalna. Tudi Frischaufov dom na Okrešlju bo do binkoSti oskrbovan fcl flb sobotah popoldne in ob nedeljah. —c Dve prvenstveni nogometni tekmi. Na Olimpovem igrišču v Gaberju se bo pričela v nedeljo 30. t. m. ob 15.30 prvenstvena tekma mladin Olimpa in Atle-tikov, ob 16.30 pa drugorazredna prvenstvena tekma med SK Storami in SK Borutom iz Gotovelj pri Žalcu. —c V celjski bolnici je umrla v četrtek 661etna kočarica Ana Slatinškova iz St. Jurija ob juž. žel. —c Težka nesreča pri dolu. V četrtek opoldne se je ponesrečil 481etni delavec Ivan Medved iz Sodne vasi pri Pristavi. Pri delu je padel nanj težak hlod ter mu zlomil le\ro nogo v gležnju in ga hudo poškodoval po glavi. Medveda so prepeljali v celjsko bolnico. —c Sprememba v Zvezni tipkami. V petek je izstopil iz službe pri Zvezni tiskarni v Celju dosedanji faktor g. Milan Cetina. Mesto poslovodje te tiskarne je prevzel faktor g. Josip Kladnlk. —c Nočno lekarniško službo Ima od sobote 29. t. m. do vštetega petka 5. maja lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. POMAGAJMO GRADITI PIVKOV SOKOLSKI DOM An dre Charpentier: Učinkovita reklama Porota je izrekla kruto razsodbo. Joj o, zvan »Ploskonogi«, je bil soglasno obsojen na smrt na veselih. Vložil je prošnjo za pomilostitev, ki pa je bda odklonjena Nekaj dni pred obešenjem je pose tU slo Cinca v njegovi celici užaloščeni zagovornik. Spregovoril je nekaj vzpodbudnih besed, potem je pa izročil svojemu klijentu pismo: — Prosili so me, naj vam pretihotapim to pismo. Vem, da to ni dovoljeno, toda vas položaj, ki nikakor ni zavidanja vreden... — Dobro. Kar dajte mi to piano... Morda je v njem ženitna ponudba — se je pošalil Joj o tu vzel zapečateno kuverto« ki jo je hitro raztrgal. Toda že pri prvih vrsticah pisma se je njegov zlovešči obraz raztegnil v smeh. — Mislim, da sem mu s to vestjo olajšal zadaje trenutke življenja, — je pomislil zagovornik zadovoljno, videa naraščajočo veselost na zločftačevem obrasu. Jojo je skril pfcmo pod sianmjačo in ne da bi se nehal smejati, je dejal svojemu zagovorniku: — Oseba, ki je vam prhi osla to pismo, pride ponovno k vam drevi, dragi mojster. tad nove sezono v Slatini Radencih Radenci, 28. aprila S. 1. majem se prične letošnja sezona v svetovnoznanem zdravilišču na obronku Slovenskih goric, v Slatini Radencih. Zdraviliška uprava je s svojim obsežnim aparatom pod spretnim vodstvom sedanjega lastnika dr. Ante sarica te v rani spomladi pričela z vsemi potrebnimi pripravami za sprejem letošnjih gostov, pa tudi z ureditvijo obsežnih parkov. V sporazumu z občinsko upravo in cestnim odborom dokončava zadnja dela z zasipavanjem ogromnega obcestnega jarka niže postaje proti gostilni Domajnko ter osušen jem tega prostora, ki je bil pravcata zalega nadležnih komarjev. Ta prostor bo spremenjen v lep park in bo tako prejšnji zdraviliški park na levi strani banovinske ceste znatno razširjen. Ker bo potem takem vodila sedanja banovinska cesta I. reda tako rekoč skozi sredino parka, bi bilo pač nujno potrebno, da bi ae ta cesta asfaltirala in sicer od šolskega poslopja mimo postaje skozi zdraviliški park onstran do gostilne Jurkovič, da ne bi bilo ob velikem poletnem prometu toliko prahu, ki se kot oblaki dima dviga nad obsežnim in lepo urejenim zdraviliškim parkom. 2 dokončno dograditvijo Številnih novih I objektov in ureditvijo sodobnih kopaliških 1 naprav je izven vsakega dvoma, da se je to zdravilišče uvrstilo med najboljša in najlepša naša zdravilišč* ter doseglo svetovni sloves, saj ustreza celo zahtevam najbolj razvajene mednarodne publike, ker dokazuje zlasti vsakoletni porast števila gostov. Izjemo je tvorilo sicer lansko leto ko je zaradi znanih evropskih dogodkov priključitve Avstrije k Nemčiji izostalo iz bivše Avstrije precej gostov, ki so prejšnja leta predstavljali takorekoč pretežno večino obiskovalcev. Padcu števila gostov v lanskem letu iz inozemstva, pa je sledil porast števila gostov Jz notranjosti države ter iz Madžarske in Italije od koder so že za to leto prijavljeni številni gostje, zlasti za glavno sezono, ki prične s 1. julijem. Gradnja mostu Radenci — Petanjci v zadnjem času hitro napreduje. Pričakovati je, da bo tudi ta dograditev mostu, ki bo vezal našo obsežno Slovensko krajino z gornjim delom Prlekije in Slovenskimi goricami baš pri zdravilišču Slatina Radenci, promet v zdravilišču znatno poživila, zlasti, ker bo tako omogočena tudi uvedba avtobusnih voženj od Maribora— Radenci—Murska S^' i—Dolnja Lendava in obratno. Sicer pa dobimo to leto prvič j nočne vlake, kar vse govori za dvig tuj-] skega prometa v tem predelu naše ožje ■ domovine. železobetonski most v Rajhenburgu dograjen Novi most je bil izročen prometu le v sredo 26. t. m. Brežice, 28 aprila Že lansko jesen smo obzirno poročali, da je tehnični oddelek banske uprave pričel graditi 20. septembra železobetonski most preko potoka Brestanice v Rajhenbur gu in da je gradbena dela prevzel brežiški stavbenik g. Kragelj Franc z 12% popustom na znesek uradnega troškovnika, ki znaša 422.000 din. Ker je odredila banska uprava, da mora biti most dograjen že leto© pomladi, je stavbenik zek> hitel z delom in to celo v nočnem Času od 20. do 6. ure. Losos 24. januarja se je sestala v Rajhenburgu od banske uprave določena komisija, ki je po proučitvi dotedanjih del odredila raz opažen je oboka mostu. Nato je dva dni opazovala, če bi nastale po rai-o pašen ju kake ovire za promet. Ker se je gradilo točno in precizno in ni brk> nfleakih nedostatkom, je bil novi most v sredo 26. t. m. izročen prometu. Poudarjali smo že, da je bil stari most za promet silno nevaren, kajti predvidevati je bilo treba, da ae bo skoro porušil. Po jesenskih neurjih je voda potoka Brestanice le zatekala za levokrilni opornik. Podali so se temelji opornikov ter so nastale v kam en i t cm loku nevarne razpoke. Stari most je opravil svoje delo ki zamen koga loka ni bilo več mogoče obnoviti. Oporniki so bili zgrajeni na leseno pilotno brano, ki je bila že nagnMa. Deloma }e k temu rjrrpomoglo tudi to, de se Struga hudourniškega potoka stalno niza ter je bila tako lesena brana ze vidna, posebno pri desnem oporniku ter je bila izpostavljena tem bolj razpadanju zaradi tnenjajočega ae vodnega stanja. Močno decembrsko deževje v letu 1937 je dalje povzročilo, da se je porušila nadvodna levokrilnu visoka Škarpa na dolžino cca 40 m ter je tako obstojala Se večja nevarnost za ogromen promet preko mostu. Brežiški cestni odbor je uvidel vse te hibe in nevarnosti in je označil dopustno nosilnost na 2*5 ton ter skupno z upravo občine Rajbenburg interveniral pri banski upravi, da se prične že graditi nov most. Kako je bila upravičena ta intervencija izhaja jasno iz sledeče okolnosti: Po nalogu komisije banske uprave so pričeli 27. januarja rušiti stari most. Ko so na najtanjšem delu oboka odstranili nekaj centimetrov v globino material, se je ves most zrušil ter potegnil za seboj se del ceste na obeh straneh potoka. Sedaj uporabljajo kamenje porušenega mostu za vlaganje v beton pri novih opornih zidovih, ki so ta čas Še v delu. Razen tega pa se dela na mostu betonska ograja in urejuje cestišče v območju novega mostu. Cim bodo Ugotovljena ta dela in most opremljen z dvema električnima svetilkama na visokem drogu, bo povsem urejen in v okras trgu Rajhenburgu. S tem bo pridobil trg ne samo aa izboljšanju prometnih razmer, marveč bo tudi celotna slika trga z lepim betonskim objektom znatno pridobila, kar je važno zlasti iz tuj-skoprometnih ozirov. Novi most leži v premi in križa potok pod kotom 51°. Visok je okoli 20 m in zgrajen nizvodno poleg starega mostu. Istočasno z gradnjo se je uredila cestna smer in s tem zboljšale prometne prilike. Tako sta odpadla dva ostra ovinka, z mosta m na most pa je veliko večja preglednost, kar Bodite tako prijazni in povejte ji, da soglašam. Odšteje vam potem dvajset debelih bankovcev za moje dediče... — Kaj neki tiči za tem? — se je začudil advokat. — To je uradna tajna, — se je zarezal morilec. — Kaj ste morda prodali svoje truplo medicinski fakulteti? — je poizvedoval zagovornik. Toda Jojo je odkimal z glavo. — Ah mislita, da bi kdo plačal toliko za mojo glavo? Kar pomirite se m nikar si ne belite glave s domnevami. Lahko vara samo povem, da aa to zadevo ne tiči nič umazanega. Saj ste me zagovarjali tako, da ao mi silile solza v očL Nerad bi vam nakopal na glavo kaj neprijetnega. Te besede so pomirile nezaupljivega advokata, ki je po daljšem razmišljanju sklenil sprejeti zvečer skrivnostnega gosta. Leti je prišel točno ob določenem času. Bil je nad vse pričakovanje prijazen mladenič, lepega vedenja to uglajenih besed. Ko ga je advokat zagotovil, da je Jojo pristal na vse pogoje, kar jih je v pauna, zlasti pa, da ni nikomur izdal njegov« vsebine, je mladenič mosSe odštel na mtzo dvajset tisoč frankov. Prišel je dan usmrtitve. Zgodaj zjatmj Je zbudil prokurator obsojenca m ga vprašal, kakor je že stana navada: Ali imate še je ogromnega pomena za promet iz Kozjega, Podsrede. Senovega in Rajhenburga na železniško postajo ter dalje v Brežice Dalje je treba upoštevati, da se vrši preko tega mostu promet \7. vsega Posavja ter končno še tz Maribora, Celja in Zid. mosta pro ti Zagrebu. Vozišče na novem mostu je široko 6 m z dvema po meter širokima hodnikoma, kar ustreza tozadevnim predpisom, kakor tudi prometnim potrebam. Ves most :e torej širok 8 m. Rad' lažjega vzdrževanja cestišča so most tlakovali z *l cm debelimi granitnimi kockami in so špranje zalili z asfaltom. Ker bo most v prihodnjih dneh povsem izgotovijeu, bi bilo nujno omeniti neodgo varjajoco cesto proti železniški postaj* Rajbenburg. Ta cesta je široka s m in je vsekakor preozka za velik promet v to smer in ker je tik te ceste železni.4La postaja. Tržani se savsern*za to da bi se ta del ceste razširil v n< stran, nad katero stoji restavracila e Zemljaka Drago-tina in to za cca ' m V to svrho bi se moral odkopa t i breg tn zgraditi oporni zid v dolžini cca 100 m in visim cca 2 m. Ta dela sicer niso bila v načrtu ob priliki grad be novega mostu, vendar pa apelirajo tržani na odgovarja joče Faktorje, da se to pereče vprašanje ugodno resi tn pričnejo ta dela Čim prej. Križanka 1 8 8 4 [5 6 7 8 9 10 [11 12 13 5P Re ■ 18 19 20 21 22 23 24 25 26 28 29 Pomen besed Vodoravno. 1. banovinsko mesto v Jugoslaviji, 8. sibirska reka, 9. rastlina nižje vrste 10. trdilnica, 11. obžalovanja 13. veznik, 14. slovenski skladatelj starejše dobe, 16. lesena posoda, 17. jugoslovanski otok, 19, letni čas. 22 kem. znak za prvino, 24. trije enaki soglasniki, 25. predlog, 26. ženski glas, 27. slovenski pianist, 29. banovinsko mesto v Jugoslaviji. Navpično: 1. ustanovitelj budizma, 2. žensko ime, 3. predlog, 4. moško ime, 5. pamet, 6. del strehe, 7. dragocen kamen, 11. gojenec vojaške sole, 12. levi pritok Donave, 14. mesec, 15. tatarski poglavar, 18. stara površinska mera, 20. slog, 21. slo venska reka, 23. panj, 25. ruska reka, 27. prislov kraja 28 kem znak za prvino. Reiitev križanke, objavljene prejšnjo soboto Vodoravno: 1. petelin, 8. gosak, 10. snob, 12. hram, 14. Nanos, 16. era, 17. Ub, 18. lek, 20. Ir (iridij) 21. tov, 23. Troja, kakšno posebno željo?... Čašico ruma cigareto?... Jojo je odklonil alkohol in tobak. V celici je zavlada grobna tišma. — Samo eno željo imam, je dejal na smrt obsojeni končno, — In ta je? je vprašal uradnik sočutno. — Pročita] bi rad še enkrat, zadnjic vsaj eno poglavje romana, ki me tako zanima. To je »Hladni ogenj«, delo Sy Iva i na Re-coukda, Prokurator je izbuljil oči. Drugi v celici stoječi možje niso mogli verjeti svojemu sluhu. Paznik je bil tako presenečen, da so mu padli ključi na tla. — Toda, dragi moj... ne vem... ne morem... to se sliši neverjetno, je jecljal zbegani uradnik, ko si je nekoliko opomogel od presenečenja. Jojo je pa trdovratno kričal: — Rad bi še enkrat prečital ta roman... Ah, če bi vedeli, kako napet je! Med prevozom k veda lom in še na odru, je Jojo klical k nebu slavo Svlvein Recou-ladovega »Hladnega ognja« Uradniki, policaji, novinarji in radovedneži, vsi so slišali zadnjo obsojencevo željo. V poročilih o uamrrKtl meo pozabili natisniti s debetmi dnksmi: Plosk on ogi Jojo je prosil pred smrtjo, da ni smel pre-Čttnti Svlvein Recooladnv »Hladni ogenj«. 26*.Krpa 27. Umag, 28. Kette, 30. kantata. Navpično: 2. Egon, 3. Tobol, 4. es, 5. T^iti, g. ikre, 7. osnutek. 9. smaragd, 11. nabor 13. arija, 15 Set, 19. kruta, 22. roka, 24. omet, 26. sen, 29. ti. Jtirjevanje naših skavtov LJubljana, 29. aprila. Največji skavtski praznik je Jurjev dan Vsako leto ga prebijejo skavti sredi zelenega gozda in mladega cvetja. Tudi letos je bilo tako. Zadnjo nedeljo, dan pred sv. Jurijem, so se zbrali posamezni oddelki Zlaiorogoveg-a stega skavtov Ljub-bljana III. na svojih zbirališčih Vsaka četa je odšla po svojih potih do skupnega cilja. Prvi so zjutraj odšli kolesarji, sami starejši fantje. S seboj so vozili na posebni prikolici »Lizikic. katero so sami izdelali, taborno opremo. Naloga kolesarjev je bila markirati pot do skupnega zbirališča. Svojo nalogo so dobro izvršili Za njimi so odšle ostale čete izvidnikov in volčičev. Za volčiče in druge mlajše člane je dala uprava elektr cestne železnice na razpolago poseben voz in znižano voznino. za kar ji gre vsa hvala. Kljub slabemu vremenu — ves dan je po malem deževalo — se je zbralo na Perunovi jasi za Šmarno goro preko 80 skavtov, da proslavijo svoj dan Velik ogenj jih je posušil in spravil v taborno razpoloženje, nagovor načelnika, učitelja Miroslava Zora pa jim je predočil pomen tega skavtskega praznika V njegove roke so navzoči skavti tudi položili obljubo živeti vedno po skavtskih načelih in zakonih, posvetiti vse sile delu za skavtske ideale ter zvesto slediti simbolu, ki ga predstavlja sv. Jurij v borbi z zmajem. Sledile so nato razne Igre in vezne, kakor jih znajo le skavti vršiti. Le prehitro je minul dan. ki je bil poleg drugega tudi začetek cele vrste svečanosti, katerih višek bo za obletnico stegove ustanovitve in razvitja treh praporov sredi prihodnjega meseca Prijatelje skavtizma že sedaj opozarjamo na to. Z Jesenic SOKOLSKO DRUŠTVO JESENICE ponovi petič — sijajno češko opereto „N A V I H A N K A« v nedeljo, dna 80. aprila 1939 ob pol 15. Zlasti opozarjamo na to predstavo vse okoličane, ker imajo nadvse ugodne železniške zveze. — Vstopnina znižana Za domačine ae opereta PONOVI na dan 1. maja 1939 v ponedeljek ob 8. zvečer. Pridite ne bo Vam zaL — Sport. V nedeljo 30. t. m. ob 13.30 bosta na igrišču Bratstva revanžni finalni tekmi za vstop v državno ligo favoritov in najresnej&ih kandidatov za podsavezno prvenstvo SK Čakovec — SK Bratstvo. Ta tekma bo ena najzanimivejših nogometnih tekem, kar jih je bilo kdaj na Jesenicah. SK Čakovec je po svojih velikih uspehih znan Sirom Slovenije in je njegovo moštvo eno najboljših od LNP. Moštvo Bratstva, ki je trenutno tudi v aek> dobri formi bo hudemu nasprotniku trd oreh. Ker vodi Čakovec 9 S goli in bo ta borba odločilna, bo moralo Bratstvo postaviti najboljše moštvo, ki bo moralo napeti vse sile, da se revanžira za poraz, ki ga je minilo nedeljo doživel v Čakovcu. Prepričani smo, da bodo naši fantje v nedeljo storili vse in da bodo Igrali kot še nikoli. Bratstvo apelira na vse prijatelje sporta z Jesenic in okolice, da pridejo polnostevilno na Igrišče m da moštvo Bratstva v hudi borbi moralno podpre. — Brezobzirni kolesarji. Skozi Jesenice vozi dnevno več sto kolesarjev, ki se s podeželja vozijo na Jesenice v tovarne na delo in od dela zopet nazaj na svoje domove. TI kolesarji ze drže vestno policijskega reda ln vozijo počasi ln previdno po desni Ti kolesarji, med katerimi so večinoma odrasti fantje in resni možje, so lahko za zgled nekaterim domačim, ki pa dirkajo po cestnih ovinkih tn strmih cestah kot za stavo. Oni dan je neki mlad kolesar vozil skozi železniški podvoz s tako hitrostjo, da je za las manjkalo, da ni na ovinku za hotelom >Triglavom« podrl priletnega invalida na tla. Najhujše dirke se vrše po glavni in najbolj prometni cesti mimo Sokolskega doma v smeri proti tovarni, ne meneč se za goste množice otrok, '"I hodijo v sole in neštete delavce ln nameščence, ki hite v tovarne. PRED SODIŠČEM — Kaj, za povoženo nogo zahtevate 100 tisoč. Kaj mislite, da sem milijonar? — Hm, kaj mislite, da sem jaz stonoga? ŠKOTSKA Lakomen Skot pride k mesarja in pravi: Odrežite ml sedem kil mesa. Mesar mu odreže meso. Skot ga nekaj časa gleda, potem pa pozdravi in se obrne k vratom, da bi odšel. — Kaj bo pa z mesom? zakhoe presenečeni mesar za njim. Škot se obrne na pragu in odgovori: — Moral sem delati shujševalno kuro in izgubil som sedem kil. Tehtanje je drago in tako sem hotel samo videti, koMko sem izgubil. Hvala lepa. Reporterji so se informirali in kmalu jih bilo polno skromno stanovanje Syivaina Recoulada, Kritiki so se morali hočeš nočeš zanimati za to delo in priznati, da je bua obešenčeva hvaia umestna. Avtorjevo ime se je kmalu razneslo po vsem Parizu. V knjigarniških izložbah so videli mimoidoči cele skladovnice »Hladnega ognja«. Slika Sy!vaina Recoulada je prišla v vse literarne liste in revije. Nekaj dni pozneje je delal prebrisani založnik z avtorjem bilanco svoje učinkovite reklame. Prerokoval sem vam to, dragi moj. Ah, teh dvajset tisoč frankov mi ni prav nič žal. Ali veste, da sva ta čas zaslužila devetdeset tisoč in da je prišlo razen tega več prošenj, da bi dovolila prevesti vaše delo v osem jezikov. — Ali ne mislite, da je biLa ta reklama nekoliko prehuda? — je ugovarjal Svlvaine Recoukde prestrašeno, omamljen po svojem uspehu. — Javnost ne bo ničesar zvedela o najini nedolžni zvijači, ga je potolaži! založnik. In pa osrečila sva nekoga, pridobila sva si trajno hvaležnost — Koga? Moje čitatelje? — Kaj šel Kaj vam prM • misel! Jb-jeve dediče, mar ne? »Si* u v m ±\ o*Ll JS A a u IM, Sobota, 29. aprila Kaj so dosegli, kaj so bili ob svoji sole razmišljanja o zgodovinskih osebah ob jubileju Adolfa Hitlerja Adolf Hitler je bil dne 21. aprila 50 let star, natančno ob pol 18. uri dne 21. aprila 1. 1889. je bil rojen. Jubilej je dal povod za razmišljanje o zgodovinskih osebah glede tega, kaj so dosegli in kaj so bili ob svoji 501etnici. Napoleon je svoj 50. rojstni dan preživel na Sv. Heleni, bi! je že na smrt bolan. Nekaj let po Napoleonovi smrti je neki poslanec v francoskem parlamentu zavrnil izvajanja generala Boulangerja s pripombo: Gospod general, v vaših letih je bil Napoleon že mrtev! V starosti okon 50 let je moški navadno dozorel človek z izredno razvitim čutom za odgovornost. Od 30. do 50. leta je najboljša ustvarjalna deba za moškega, večina slavnih in velikih tvorcev je ob svoji SOletnici lahko z radostjo premišljevala o doseženih uspehih. Mnogi od tistih, ki pomenijo mejnik v kulturnem razvoju sveta, pa so bili ob svoji 501etnici nepoznani, na polovici svoje poti, na koncu svoje poti ali pa jih ni bilo več med živimi. SVET JIH ŠE NI POZNAL Kjri&tof Kolumb je biJ ob svoji 501etnici razočaran spričo nerazumevanja sveta o možnostih plovbe po morju. Šest sto let je že poteklo od tega, ko je prvič predložil svoj načrt za odkritje novega sveta španski kraljici Izabeli, šele dve leti po svojem 50. letu. to je 1. 1492., je pregovoril kraljico, da mu je dala tri ladje, s katerimi je odkril Ameriko, misleč, da je prišel v skrajni vzhod Azije. Umrl je 1. 1506., ne da bi okusil opoj slave. Maršal Poeti je « L W*L star OD lat. bal je mračen major, U je ahaorriral vfsja vojno akademijo in preživel ovoj 50, rojstni dan na nekem grada t BretaajL Ob 50- JBtrrici ni bfl slaven. Ob vojne L 1914. je tal pozneje ga je poznal Louis Pasteur je Ml ob svoji 50letnici aktiven profesor na znani Ecole normal in član Akademije znanosti v Pariza. Ni še izdal svetu izsledke svojega dolgotrajnega študija o povzročiteljih nevarnih bolezni in ni še delal poizkuse s svojim serumom proti steklini. Neville Clianiherlain je bil ob svoji 50-letnici poslanec v Spodnji zbornici in to šele leto dni. V politiko je stopil zelo pozno in še takrat je stopil v parlament pri ^stranskihc vratih. Zanimanje in znanje za urbanistične probleme in za socialno higieno ga je speljalo v politiko. Oče ga je vzgojil za upravitelja svojih plantaž v Indiji, kjer je prebil Chamberlain 7 let. Ob SOletnici še ni bil minister, to se je zgodilo šele tri leta pozneje. Septembra lani je bil star 69 let. BILI SO NA POLOVICI SVOJE POTI Julij Cezar je ob 501etnici obvladal Galce, a bil je preveč popularen rimski general in pretila mu je nevarnost, da ga senat odstavi. Dotlej je bil že advokat, tribun, pretor, guverner Španije in ustanovitelj s Krasom in Pompejem prvega triumvirata 1. 58. pred Kristom. Ob 50-letnici še ni poslal ultimata senatu, še ni prekoračil Rubikona in korakal v Rim. ni vrgel s prestola Ptolomeja. kronal Kle-opatro, zavojeval Egipta, Azije in Španije. Ni bil še neomejen diktator in vladar. Mohamed je ob 501etnici z vso vnemo pripravljal zmago svojemu verskemu pokretu, s katerim je hotel zediniti vse Arabce v enotni veri. Bil je najprvo gonjač kamel, potem se je oženil z bogato vdovo iz Meke in se popolnoma posvetil pridigarstvu. Ob 501etnici je že tretje leto propagiral svoje nauke in je imel že mnogo zvestih pripadnikov. Ni pa še veljal za vse Arabce za Alahovega profeta in ni še s svojim naukom osvojil Meke. Egipta. Grčije in Azije. CromweIl je bil ob 501etnici državnik z diktatorsko močjo, ki je držal v šahu angleškega kralja Karla I. Bil je zagrizen presbiterjanec. najprvo član parlamenta, potem kavalerijski stotnik in je zbral celo armado puritancev, da bi iztrebil katoliško dinastijo. Ob 501etnici še ni bil ofi-eielno državni poglavar, ni še razpustil parlamenta in zavladal nad Irsko in škot-ako ter Holandsko kot lord-protektor in kot absolutni diktator. Waahington je bil ob SOletnici slonel nad lovorikami po zmagi nad Angleži. Kariero je začel kot inženjer. Ko mu je bilo 28 let, je bil major, ko mu je bilo 49 let, fe bil general in poveljnik vojake, ki se je uprla Angležem. S francosko pomočjo je ajfctaolil Cornwallisa pri Yorktownu. Ob 501etnici še ni bil uresničen njegov sen o neodvisnosti Združenih ameriških držav in ni bil še njih prezident. Mussolini je bil do svojega 501eta že političen begunec, bersaljer. učitelj, marksist, političen obsojenec, vodja stranke in novinar, vojni ranjenec, ustanovitelj faai-ja in milice, organizator pohoda na Rim. Bilo mu je 40 let. ko je bil ministrski predsednik, do svoje 501etnice pa še ni spoznal osebno Hitlerja. Avstrija je oba moža razdruževala. Cte iz Rima je segala samo do Dunaja Najbrže pa je Mussolini ob 501etnici že premišljeval o Abesiniji, gotovo pa se nt pečal z rasističnimi teorijami. BILI SO NA VRHUNCU SLAVE Kari Veliki je bil ob 501etnici na vrhuncu svoje slave. Gospodar Evrope je bil že v starosti 39 let 1. 771. Posrečilo se mu jc že 52 voinih pohodov, podjarmil je Bavarsko, 1. 782. je dal obglaviti 4500 Sak-soncev. Cela armada duhovnikov ga je spremljala na vojnih pohodih. Hotel je združiti vso Evropo proti ? barbarskim« Saracenom in Saksoncem. Do 501etnice pa vendarle ni še uresničil vseh svojih načrtov. Pripravljal je voini pohod proti baltiškim Slovanom, ni bil še kronan za imperatorja in ni še odkril svojega načrta za ustanovitev novega romanskega imperija. Viljem Osvojevalec se ie ob 501etnici boril proti francoskemu kralju Filipu I. za Normandijo. Rojen je bil kot nezakonski sin, podvrgel si je vse vazale in postal angleški kralj. Anglijo si je osvojil 1. 1066. Papež Aleksander II. mu je poslal blagoslovljen prapor. Ko mu je .bilo 39 let, je zmagal pri Hastingsu in se polastil angleške krone. Ni pa še zavojeval Pariza. Ta načrt mu je preprečila smrt leta 1087. Ludvik XIV. se je ob 501etnici boril proti tako zvani augsburški koaliciji (Španija. Holandska in Anglija). Francoski kralj je postal, ko mu je bilo 5 let. Z 29. letom je osvojil Fiandrijo. Ni pa še vodil nasledstvene vojne v Španiji in še ni odstopil Nove Zemlje in škotske Angležem. Friderik Veliki je bil ob SOletnici mogočen vladar Prusije. Ko mu je bilo 29 let, je dobil prvo bitko, si osvojil šlezijo in potolkel Francoze. Ni pa še anektira! Slezije, ki je pozneje za celo tretjino povečala Prosijo, ni se razkosal Poljske in na dosegal tistih vojaških uspehov, po katerih je postala pruska armada slavna, TJtarrt Je star » let. porazom se je zoperstavljal vsem, ni pa še opustošil pokrajine okoli Pada, leto dni nato pa je umrl v Panoniji. Napoleon- je premišljeval o svoji ugasli zvezdi ob 501etnici na Sv. Heleni. 46 let je bil star, ko je bil porazen pri Waterloo-ju. V starosti 36 let je bil na vrhuncu svoje slave. Dve leti po 50. rojstnem dnevu je bil že mrtev. Lenin je ob 501etnici, to je bilo 1.1920., spoznal, da je treba omiliti marksističen sistem in ga na ta način uveljaviti v Rusiji. Bil je sin nižjega uradnika in se je zgodaj začel pečati s politiko. Obsojen je bil na tri leta in na izgon v Sibirijo, ker je bil med revolucionarji, ki so se borili proti carju, pobegnil je v inozemstvo ter vodil proticaristično propagando v Ženevi, na Finskem in v Parizu. V Rusijo se je vrnil 1. 1917. s privoljenjem Nemcev v plombiranem vagonu, premagal je Keren-skega in ustanovil Zvezo sovjetskih socialističnih republik. Umrl je star 54 let. Peter Veliki je ob svoji 501etnici že slutil bližajooč se smrt. Car je postal. ko mu je bilo 10 let. 23 let mu je bilo. koje začel vojno s Turki Do svojega 50. leta je že ustanovil Petrograd. premagal Karla XII.. švedskega kralja, pri Po! ta vi (leta 1709). si osvojil Litvo. Finsko. Estonijo. Po svojem 50. letu je koloniziral Kamčat-ko, ko je umrl, je bil star 53 let. NI JIH BILO VEC MED 2IVIMI Aleksander Veliki je umrl 33 let star 1. 323 pred Kristom. Na prestolu je bil z 20. letom, v nadaljnih letih si je z junaškimi vojnimi pohodi osvojil Tracijo, Ilirijo, Malo Azijo, Egipt. Perzijo. Med pripravami za pohod v Perzijo je umrl. Julij Cezar je vzkliknil pred njegovim kipom: V mojih letih je bil gospodar sveta, jaz pa nisem še ničesar storil! Rafael je bil že 13 let mrtev v letu, ko so proslavljali 501etnico njegovega rojstva. S svojimi umetninami se je uvrstil med največje umetnike z Leonardom da Vincijem in Michelangelom. Bil je ljubljenec na dvoru Julija H. in papeža Leona X. Delal je mnogo v Vatikanu, naslikal je najbolj popolno sliko Madone ter sliko sv. družio«- __. _ ______^ je bil ob SOletnici že slaven iz-.jditelj. Več let je svet že občudoval njegov mikrofon, žarnico, itd. Ko je bil star 34 let, je imel patente že na 104 izume. BILI SO NA KONCU SVOJE POTI Atila, kralj Hunov. imenovan šiba božja, je vladal ob 501etnici v Panoniji. L. 451. je prekoračil Ren in korakal proti Galiji ter ogražal Pariz. Kljub nekaterim hudim Mozart je bH že ft let mrtev, ko so proslavljali 501etnico njegovega rojstva. Bil je čudežen otrok, ki je v njem dozorel izreden glasbeni talent že v deški dobi. Osem let mu je bilo, ko je prvič zaigral na orgle v versajski kapeli. S 13. letom je bil že dirigent v Salzburgu, bilo mu je 31 let, ko je postal dvomi komponist. Leto dni pred tem je komponiral ^Figarovo svatbo«. ženski Sherlock Holmes Prva ameriška državna detektivka Mary Shanleyeva vodi avtonomni zbor policistk V London je prispel nedavno ženski Sherlock Holmes po neko zločinko, ki so jo aretirali v Angliji in izročili ameriškim oblastem. Ameriška detektivka se je vrnila z ubežno zločinko z isto ladjo, s katero je prispela v Anglijo, čas, ki so ga zahtevale formalnosti, je porabila za iz-prehode po Londonu, kjer se je zanimala najbolj za žensko modo. Ljudje, ki so sre-čavali Mary Shanlevevo na londonskih ulicah, se pa najbrž niso zavedali, da imajo pred seboj šefa ženski državnih detektivov iz Ne\v Yorka. To je elegantna, kakih 35 let stara dama, z lepo negovanimi nohti, z ustnicami namazanimi strogo v obliki srčeca in brezhibno trajno ondulacijo. Le kdor bi slučajno pogledal v ročno torbico te dame, bi ves presenečen ugotovil, da je v nji nabasan samokres in par spon. Toda ameriška detektivka v Londonu nima intimnih prijateljev, ki bi smeli pogledati kaj je v njeni ročni torbici. Na žeparje pa dobro pazi sama. Celibat službeni dolžnosti Miss Shanleveva meri blizu 180 cm in je izredno močna. Pilotirati zna prav tako dobro, kakor šofirati. jahati in plavati tudi, razen tega pa tudi izborno strelja in govori pet tujih jezikov. Je pa zagrizena sovražnica moških, toda bolj zaradi svojega poklica kakor iz prepričanja. Službena pogodba ji zapira pot v zakonski jarem. Morala je zavrniti že mnogo snuba-čev. Za nič na svetu, tudi za zakon, bi se ne odpovedala svojemu poklicu, — je dejala v Londonu na policijskem ravnateljstvu, kjer so jo angleški kolegi prisrčno sprejeli. Leta 1931. ko je država Nevv York prvič sprejela na poskušnjo ženske detektive, je podpisala Shanleveva pogodbo in že v prvem mesecu službe se je tako odlikovala, da so novo institucijo obdržali. Shanleveva je napredovala v čin seržanta in poverili so ji vodstvo ženskega detektivskega zbora. nevarnim ameriškim zločinkam. Prijateljica neega poglavarja roparske tolpe Rosa Steinova, zasledovana zaradi mnogih roparskih napadov, je po nedavnem ponesrečenem vlomu v banko pobegnila v Anglijo. V avtomobilu, oboroženem z dvema strojnima pištolama, je morala kriti umik svojim pajdašem v primeru nevarnosti. Ko se pa vlomilci v določenem času niso vrnili, se ji je zdelo to sumljivo in takoj se je odpeljala v pristanišče, kjer se je vkrcala na parnik. ki je baš odhajal v Evropo. V pristanišču so pa našli detektivi prazen avto in nato so telefonirali v Sou-thampton naj Steinovo aretirajo, čim prispe parnik tja. Shanleveva je dobila povelje odpeljati se takoj v London, da bi Steinovo tam zaslišala in pripeljala v Ameriko. Spone, ki jih Shanleveva nosi v ročni torbici, gotovo niso za okras, te večkrat jih je rabila, ko jih je nataknila na roke Streli na podzemni železnici — Taka povelja mi ne delajo posebnih skrbi, je dejala angleškim kolegom, V svoji službi sem že večkrat rabila spone pa tudi orožje. Nedavno se mi je posrečilo zasačiti na postajališču newyorške podzemne železnice dva nevarna žeparja. Najprej čem ustrelila v zrak. ^a bi se ustavila Kei pa tega nista sterila, sem prest relila enemu nogo. Euen izmed nj'Ji je bil že 64krat kaznovan, drugi pa ce^ 69-krat. Newyorški policijsKi ravnatelj m3 je za irjt no aretacijo pos-^^ej odHkovaL Avtonomni zbor policistk Shanleveva ima 4.000 dolarjev letne plate. S pogodbo se je zavezala ostati v službi 25 let. Ženski detektivski zbor, ki mu načelu je, Šteje zaenkrat samo pet uradnic, pozneje se bo pa razširil. Ta zbor je povsem avtonomen, podrejen neposredno policijskemu ravnatelju države New York. Poskus priključiti ženske detektive posebni brigadi detektivov in podrediti jih tako zvezni upravi, se je izjalovil. Država New York je pa na svoje ženske detektive ponosna. Zdaj nameravajo tudi nekatere druga ameriške države ustanoviti ženske detektivske zbore zlasti za varnostno službo v vlakih. Borba za čaj Iz publikacije angleških plantažnikov rz-vemo, da se pripravi v angleškem imperiju 352 milijonov kg čaja letno in da je investiranih v pridelovanje čaja 125 milijo-nov funtov šterlingov. Na čaj odpade en c-dstotek vse svetovne trgovine. 70 odst. svetovne produkcije in porabe čaja odpade na Anglijo. Dva milijona ljudi je zaposlenih v Indiji in na Cevlonu s pridelovanjem čaja. V angleški čajni industriji je mehanizacija tako napredovala, da pride čaj v roke konzumentom, ne da bi se ga dotaknila človeška roka, Angleži so kupovali do leta 1938 čaj na Kitajsikcm. V tem letu je pa potekla trgovinska pogodba s Kitajsko in angleški trgovci so bili v nevarnosti, da kitajska in japonska pristani-j^ča ne bodo več dostopna za njihove ladje. Angleži so že takm zelo radi pili čaj. toda to je veljalo samo za boljšo družbo. Navadni ljudje si čaja niso mogli privoščiti, ker je bil predrag, kakor je še zdaj. Vest uvoz v Anglijo je znašal takrat sa- . DO okrog 13.000.000 kg letno. Pred ne var- . nosrjo, da so bo morala gospoda odpovedati popoldanskemu čaju, je poslal generalni guverner Bengal i je lord Gavendisb-BentJck lastno ekspedicijo v Aasam, ker je vedel, da rasto tam čajni grmi prosto kakor pri naa leska. Dva Skota v indijski službi brata Bruce sta krenila na to ekspedicijo in prispela srečno v divji Assam, kjer sta res našla divje čajne plantaže. Čaj so bili zanesi v Assam v pradavnih časih Kitajci. Vso as^ajivsko deželo jc bilo treba kolonizirati, očistiti od divjih plemen Ijudo-žrcev, od tigrov, malarije in drugih bolezni. Tri četrtine prvih plantažnikov so pobrale kuga. kolera, gobavost, malarija in druge nalezljive bolezni, preden so zgradili moderen sistem pridclovanja čaja. Prebrisani Kitajci niso nikoli izdali Angležem, kako jc treba čaj sušiti in pripravljati za dolgo pot. To tajno so morali Angleži kupiti ne z denarjem, temveč s pustolovščinami. 30 let po tem. ko so bila kitajska pristanišča zaprta za izvoz čaja v Anglijo, je bil pa indijski izvo/ čaja že večji od kitajskega. Filmske zvezde od blizu Ljudje so o njih navadno napačno poučeni in tako ne vedo, kakšne su> v resnici V resnici je naravnost neverjetno, kako jemljejo ljudje v stoletju rekordno nagle poročevalske službe za čisto zlato krivo in smešno legendo in kako veselo krožijo najrazličnejše govorice in spletke zlasti o slavnih filmskih zvezdah tudi med ljudmi, ki bi lahko bili bolje poučeni. Naravno pade del krivde na zvezde same, še več pa na njihove reklamne agente. Velede-lavnicam iluzij in minljive slave je seveda navadno dobrodošlo, če je filmska zvezda prve velikosti skrivnostna in nedostopna, kakor prava zviezda šUrokian množicam. In vendar je ne more nič napraviti človeško bližje in razumljivejše vprav človeku naših dni. kakor če ve, da je to človek kakor vsi drugi s svojimi vrlinami in nap.i_ kaoni. križi in težavami. Vloge, namenjene filmskim zvezdam in postev, ki jih one ustvarjajo, seveda močno vplivajo na domišljijo. Angel + demon = kuharica Na prvi pogled nesmiselna enačka, čuden recept za življenjski coetail. In vendar je to zgodba Marlene Dietrichove. Skrivnostna in eksotična, bledega, malone eteričnega obličja, čudno oddaljenega praznega pogleda in rdečih ust, podobnih strašni rani v tem bledem obličju se zdi ta večno zasanjana žena kakor da živi nekje nad oblaki v deželi sanj in negotovosti. Ponosna do patetičnosti in obsijana pogosto z vznemirjaj očim plamenom nesramnosti se zdi, da vsiljuje Človeku vprašanje: angel ali demon? Odgovor je pa klasično Pascalov: Niti angel, niti zver, temveč človek. 2ena, ki jo je ogorčeno ameriško javno mnenje zadržalo, da se ni pridružila ostalim postavam zvodnic Zolove Nane, je v resnici vzorna mati svoje doraščajoče hcer-re. Pravijo tudi, da se njen mož Sieber nima kaj pritoževati. In gotovo je, da v zasebnem življenju ni običajna poza Marlene Dietrichove ona horicontalna na razkošni postelji ali otomani. Nasprotno, ta žena daje prednost marljivemu sukanju v kuhinji. Zlasti omlete zna pripraviti tako, da bi se lahko učile pri nji mnoge poklicne gospodinje in kuharice. Hladna sebičnost Katarine Hepburn Posebna in talentirana, nagajivo dekliška, naivno zaljubljena in strastna ženska, ki je njena pojava povzročila takoj v prvih v Evropo poslanih filmih vihar ter razvnela modo opevanja mladeniško razkošnega novega tipa mladih Američank je na prvi pogled Katarina Hepburn, igralka, ki ne izbira poti lahkih vlog, da osvoji svet in ki mirno prezira vse trgovske zahteve. In ta ženska, ki je dosegla po skoraj fantovski mladosti ▼ pslsMa riSkem mestecu.In manj srečnih poznejših gledaliških porinisfh naglo popularnost v Holywoodu zaradi svojih ekscentričnosti, se nam pokaže v nekaterih filmih izredno nežna, materinsko zaskrbljena, v resnici Je pa hladna egoistka. Mirno in brez pretvarjanja prezira svojo okolico in ima samo eno veliko napako: posnema strah pred javnostjo in reklamo, kakršnega kaže Greta Garbo, V nasprotju s švedsko zvezdo pa ravna pri tem razmeroma nespametno in brez takta. Tako je na premieri nekega filma na ves glas najprej iz enega konca dvorane na drugi sporočila prijateljici svoje vtise. Ko so se pa potem njeni občudovalci zbrali okrog nje in je neka deklica prosila za podpis v album avtogramov, jo je nahrulila in zavrnila tako glasno in odločno, da je uboga deklica odšla vsa objokana. Prestrašeni možje brez strahu Bilo je ob posetu Emila Janningsa v Praffj\ .ko -ie ta naJvečii igralec povojne Nemčije med drugim izjavil novinarjem, da strah ali bojazen nikoli nista bila v njegovem repertoarju. Takrat je padla opazka, da je vendarle vsaj enkrat vloga blaznega carja v »Patriotu predpisal a Janningsu skoraj permanenten strah in grozo. In vendar ima ta mogočni in silni predstavnik celih mož za seboj tudi epizodo, ki jo bo morda omenil tudi v svojem življenjepisu, katerega zdaj piše, epizodo, ki mu je dala okusiti strah, čeprav ga ni predpisal scenarij filma. Bilo je v onih časih, ko je hodil po Berlinu kot mlad deček dozdevno nefotogeničneua obraza in vsakdanjih potez, ko je brez beliča zaman iskal zaposlitve pri filmu, dokler ni naletel na podjetnika, ki je pripravljal policijski film. — Ali ste športnik? se je glasilo impre-sarijevo vprašanje. — Da-li sem! Bil sem vedno najboljši telovadec v šoli. — Dobro, všeč ste mi, dam vam do t mark dnevno. In že naslednjega dne so snemali prvi prizor filma, v katerem skoči Jannings. zasledovan po policiji na železniškem mo-stu blizu predora v drveči vlak. Mladostni Emil je skočil pogumno in spretno. Skočil je, se prijel za vagon in filmska ka- meni Je ta prizor točno ovefcovečlla Toda vlak Je vozil naprej ki za vozil v predor, kjer Je Emil padel na tračnice. Dve rdeči peklensko žareči očesi lokomotive drugega vlaka sta se bližali kot nalašč po istih tračnicah med stlntm bobnenjem Dušeč se v gostem dimu je Jannmgs klical na pomoč, toda njegovi klici se v gTlrtom bobnenju niso slišali. V zadnjem trenutku se je umaknil s tračnic in stisnil k steni, da ga vlak ni razmesariL Takrat, ko je prišel napol mrtev k svojim tovarišem, je dejal, da je sit filma. Temu možatemu in izvrstnemu igralcu lahko verjamemo, da je beseda strah črtana iz njegovega slovarja. Takrat je pa gotovo tudi on spoznal kaj je groza. Nova afera v Ameriki Amerika ima zopet senzacijonamo ko-rupcijsko afero, ki ni samo značilna za židovske metode, temveč tudi za neomejene možnosti ameriškega naroda. Državno tožilstvo preiskuje tajno prekinitev obravnave proti velikemu županu Ellenstel-nu iz Newarda država New Jersev, kakor tudi celo vrsto drugih židovskih korup-cijskih afer. Gre za velike sleparije z zemljišči. Proces proti Ellensteinu in njegovim r>ajdašem, ki se je vlekel že več mesecev in je veljal državo New Jersev 600.000 dolarjev, je moral biti naenkrat ustavljen, ker je bil en sodnik zbolel in sicer nenadoma pol ure potem, ko jc bili* zadeva predložena porotnikom v posvetovanje. Sodnik je dobil vnetje slepiča in morali so ga takoj odpeljati v bolnico k operaciji. Ostala dva sodnika sta dva dni odklanjala soglasje z mnenjem porotnikov, ne da bi povedala svoje razloge. Porotniki so bili spoznali Ellensteina krivega v vseh točkah. Zdaj je pa prišlo na dan. da Je prised-nik, ki je bil tako nepričakovano zbolel na slepiču, bivši kaznenec, obsojen žaram zločinov proti javni morali. Vse kaže, da so bili vsi trije prisednikl podkupljeni po obtožencih. Tako podlarpovanje v Ameriki ni nič posebnega. Ellenstein Je radi tega obtožen, da je kupil močvirnata zemljišča blizu mesta Newarda in jih proda mestu nazaj s 1400% dobičkom kot mmtfefbm t i'U .IU.li 5»ev. 08 •SLOVENSKI NAIOD«. S. «pH& Sifon 7 83 vagonov cementa in 20 vagonov železa le Slo v r palftfo But'e — Nafvf*te deponije ter *d gradivo 3|xravijah na sa-inj^aUvtn. gabili ao otog 8>0^OOQ kar kUo^iajnov ali 10 vaaenov y vaem tele. zobe tonskem ogrodju je okrog 2.800 ku-McnUi metrov betona, se kar ao porabili okrog 3.450 kubMasn mstrov namoaa, Kakovost betona je preiskoval Zavod za prefckavo materiala na Winnttlti fakulteti ljutrtjanttoe laoiveme. Pi^ioHiu trdnost betona je bila 300 kg aa kv. centimeter. Beton je pa izkazoval pri vseh preiskavah znatno večjo trdnost, tako da znaša povprečje najmanj 350 kg na kv. centimeter. Pri tem se je izkazalo, kako dobro ae Ob* nese menaaačna IfnsTiiJi ali tona z vibratorjem. Zanimivo je ^»■i^iiisiiiiiiiiiiri Ljubljana, 28. aprila Stavba Bate pred pošto, ki je zdaj ze pod streho, zasluži zanimanje ne le med slučajnimi radovedneži, temveč tudi med strokovnjaki. To je prva železo betonska stavba z og-rodno (skeletno) konstrukcijo pri nas. betonirana s pomočjo vibratorja na električni pogon; doslej ao pri nas tlačili beton samo roono brez strojnih pri- pomočicotv, zato pa tudi niso mogli doseči takšne trdnosti, da bi želeaobeton zaslužil upravičeno pridevek >visoko vredni«. To poslopje je pa posebnost v tehničnem pogledu tudi zaradi tega. ker sto* na stoodstotno izrabljeni stavbni parceli. Stavbna dela na tej stavbi so pa budila posebno pozornost že lani, ko so šele začeli betonirati temelje. Pravi tehnični problem je bil že, kako ohraniti del starega poslopja, da bodo trgovine ob šelen-burgovi ulici nemoteno poslovale ter da bo napol podila hiša stala dovolj trdno, ko bodo tik cb nji ter prav za prav tudi pod njo kopali temelje za novo poslopje. />o 7.60 m gioboko so morali podbetoni-rati temelje vseh sosednih poslopij, preden so lahko brez skrbi začeli betonirati temelj in kletno zidov je novega poslopja, že rahel potresni sunek bi bil dovolj, da si se tedaj podrla, bodisi napol podrta hiša ali sosedna Rojlnova. Stavbni vodja (atavbnik V. Bizjak) je imel veliko odgovornost kakor tudi podjetje samo (ing-. Dedek). r*ti delu je pa bik) precej drugih težav, predrtem zaradi tegia^ ker stavEšsoc ni imelo prostora za deponiranje gradiva, 2e ko so kopali temelje, so morali premeta, vati zemljo ter gramoz zdaj od tu, da so lahko delati, pa zopet z drugrega dela stavttačSk. v Ljubljani še ni bilo nobeno poslopje sezidano v hujši stiski. Količina porabljenega gradiva nam dokazuje že sama, koliko teaav so morali premagati pri delu. da je bilo poslopje tako Kmalu pod ftreh o, čeprav niso imeli je podjetja sesa* sostavUsjsfoFaaor, in sicer po principih večjih vibraiorjsv, tako zvanfe finianerjev, ki jih uporabi jaja m Poetepje je aedenijmoatrnjaio! Najvišje nadstropje, kjer bo kavarna, sega 30 ni visoko, a nad tam nadstropjem bo haesds* s streho nad stopniščem in liftom, tako da bo poslopje visoko 34-60 m, kar pwnatiiT da bo precej višje od vseh soeednj&i hi*. Kavarna bo precej velika, saj znaaa kvadratura seornega nadstropja 547 kv. trov. Največja je vuuinm prštstaja < nom vred, ki obsega 420 kv. metrov, . tem ko znaša kvadratura psitnej* v samem glavnem poslopju 14H kv. metrov, Kakor tudi kleti in L nadstropja, v kleti bo vetfko |avno kopanafte. M ho IMhko sprejelo hkrati okrog 60 Ijud? r nJem bodo prsne, kadne in parne kv !< *i u&ienja* nje • tophrn zrakom. Raz. £ bo M dovolj prostora za sklntjlaca i - 01. ia ge pritiklme ter kurilnioo. Trgovina Bate T pritličju bo najbrž najmodernejši in naj-večji trgovski lokal v Ljubljani, Bgar kvadratura znaša ORfog 800 kv, metrov. V pritličju bo še lekarna, rtnishimUsa (trgovina s sladicami), čevljarska delavaisa hi čakalnica za kino. V I.. II.. UL in IV. nactetropjTi bodo PnnirnafM lokah, M j* bo podjetje oddajalo v najem, v V. in VI. nacittropju bolo stanovanja \oou9becioev Bate. najemnika kavarne, hišnika in vitelja. Bata razpisuje vsako dalo posebej. znano, je težaška betonska in tonska dela prevzelo podjetje ing. J. Dedek in ni dvoma, da bo prevzelo tudi zidarska, ker je že uvedeno v delo ter organizacijo. Dosedanja dela ao bila končana v približno 240 dneh. Računati ao, da bo poslopje šele junija podstreho. Povprečno je bilo zaposlenih pe 90 do 100 1JU& Projektant *e arh. Fr. LuSćić. CriJeva-nica, e ta tik 4 ing. R. Jerlcević, Borovo. Nekaj potrebnih ugotovitev o kolesarjih čez ljudi, ki se na cestah vedejo disciplinirano, se ne bo nllice pritoževal in nesreča se v takem slučaju prav lahko pripeti. Sam sem že večkrat doživel take slučaje: pred menoj 3 kolesarji vštric nasproti avtobus, za menoj avto, ko bi ne vbžil počasi, v kolesarskem izletniškem tempu, težko če bi ae vse srečno končalo. Nič boljši niso pešci, prav za prav še slabši. Parčki pod roko, pa ne po hodniku, ki je posut s peskom, ampak po cesti, ki je gladka. Naj bo vozač motorja se tako v zadregi z umikanjem, naj se tako trobi, he, parček ne stopi niti za 1 dm v stran, saj drugi takrat sploh nimajo pravice do ceste, ko je ta parček na njej. Pa gre truma > izletnikov« po cesti. Mladi »fantje« s svojimi dulcinejami (včasih še vse za njimi diši po plenicah. Pa to nista dva, pa tudi ne trije, ampak tudi po deset, tako da ti zapro vso cesto. Trobljenje ne pomaga, ne umaknejo se, pa se ne umaknejo, saj včasih so to boljši ljudje, morda so še celo a »akademsko naobrazbo« in se absolutno he Spodobi, da bi odnehali nekemu neznanemu prašnemu motov©začu in mu dali samo en meter prostora, saj so fini gospodje, elegantno oblečeni z nad vse lepimi >frejlicami« med seboj. »Naj vozi tudi S km na uro, tako kot prehodimo mi,« ali pa »dajmo ga malo pritisniti,« si mislijo. Ne kaže ti drugega, da malo riskiraš, m agrari kakšno bunko po hrbtu ali glavi in aavoziš počasi med nje. Da, da, g. dr. A. D., tudi taki slučaji so se mi že primerili. Kmečki furmani so pa poglavje zase. Peljite se g. dr. malo po cesti na primer Ljubljana—št Jakob—Domžale, pa boste videli nase brumne furmane, vajeti obesi na ročico, sam pa se vleže na zadnjem koncu voza na trebuh in gleda nazaj na cesto, ki jo je prevozil, po navadi ,pa spi. Ali pa se zbere furmanska karavana morda 5 do 6 voz, furmani gredo zadaj in živah no debatirajo, morda kaj bodo večerjali, Ljubljana, 28. aprila V »Slovenskem Narodu« z dne 26. t. m. se neki dr. A. D. pritožuje nad nesramnostjo vozačev motornih vozil, da se sploh Upajo kritizirati razmere po naših cestah (saj je teh vozačev samo okoli 4000 proti 200.000 kolesarjem). Po mnenju tega gospoda bi se moral vsak vozač motornega vozila umakniti na daleč kolesarju zato, ker je v manjšini. Baje to delajo tudi po drugih državah. S trditvami dr. A. D. se je malo težko pečati, ker jih izvaja iz čudnih predpostavk. Res je, da so vozači motornih vozil dostikrat brezobzirni, da z veliko hitrostjo režejo ovinke, da ne slepe svojih luči ponoči itd. Je to stvar prometne policije, da take pregrehe proti cestnemu prometnemu redu kaznuje, pa ne z ovadbami, temveč z blokom, s kaznijo na mestu. Saj Je g. dr ju A. D. gotovo anano, da je prepovedana vožnja kolesarjev vštric po naših cestah. In vendar. Samo eno nedeljo naj se pelje s hitrejšim vozilom kot je kolo po cesti iz Ljubljane na Jeperco. Samo 6 m je široka cesta, samo 3 metre je široka polovica, po kateri sme voziti motorno vozilo. In na tej 3 metre široki polovici bo pogosto srečal kolesarko, na vsaki strani pa jo >varuje« po en kolesar, tako da ti trije zavzamejo ravno polovico ceste. Na trobljenje se noben ne umakne, saj roga tudi ne sliši, ko pa je tako zaverovan v svojo »lepotico«, da mu preide sluh m vid. kot divjemu petelinu ko poje. Moto-vozač ve. da ni dovoljeno voziti vštric. Misli, da se bo kolesar pred njim umaknil na kraj (ne rob!) ceste in sabo ne zmanjšuje brzine stroja, nasproti pride avtobus, ki sam zavzame tri metre cestne širine, vozač ne more hipoma ustaviti stroja, kolesar se ne umakne, ker ga nima ni kdo pravice poditi s strani njegove oboževanke morda pa o visoki mednarodni politiki. Konji pa sami sebi pripuščeni vozijo navadno po levi, po desni ne! Ali pa furmani s plašljivimi konji. Briga ga, če konj skače, ali pa če rine v motovosača. Saj ee mu to še fletno zdi. pa se smeje, češ bo vsaj enkrat ta smrdeča zverina gori plačala itd. Saj takih primerov je dovolj. Nadisci-pilniranost kolesarjev, pešcev ia voznikov je tako velika, da bi morala prometna policija tudi tukaj poseči vmes in est*o kaznovati, brez ozira na levo ali desno in ne glede na različne intervencije od različnih strani. Saj lastniki motornih vozil plačujejo dovolj visoke dajatve, da lahko zahtevajo, da se bodo tudi kolesarji, pešci in vozniki vedli obzirno do njih. Končno pa. da ne bo g. dr. A. D. mislil, da sem pristranski. Ze 24 let vozim kole, vozim pa tudi motorno vozilo in sem tudi pešec, pozbam torej malo bolj napake ljudi, ki se premikajo na vse 3 gora j navedene načine kot pa on. Zapomni naj si: čez ljudi, ki se na cestah vedejo disciplinirano, se ne bo nihče pritoževal! Pa brea zamere! — J. L. J. kolesar, motovožač in pešec. Konec družabnega Iz Neu Yorka prihaja vaat, da ja umrla tam obubožana starka, ki je njena pretek-lost posebno poglavje v zgodovini ase najuglednejših angleških plemiških rodbin. Dolga leta so jo poznali sosedje saaaa kot gospo Drummondovo. Sok aa smrtni postelji je povedala svoji prijateljici, da je bila junakinja romana, ka je raaburil v osemdesetih letih preteklega stoletja vmo angleško javnost. Pred tetom 1880 je Bila nekaj let komorni ca pri nečakinji grofa Essexa. pri kateri je stanoval sorodnik, ki mu takrat še ni bilo 20 let, in ki je bil kot vi kom t Forth dedič lord« Farma. Ta mladenič se je zaljubi) v lepo komor- aedlsiiat po svojem strica m ebfoioval i nje v Ameriko, kjer sat se poročila. Njuna »reča je bila pa kratka. Cez sedem let Je mladi plam i C umrl in njegova žena je ostala s hčerko v bedi, kijti v Aaftod sf zaradi odpora rodbine th ni mogla Perth vrniti. Blizu 65 te t jc žive- la v težkih razmerah, pozabljena ia sapo-icetva, v siromašnem newyo*ak*m okraju. Član angleške plemiške rodbine Perth je tudi sedanji angleški veJepoalanik v Rimu lord Perth. bivši sir Erie Drummood, ki je bil prej generalni tajnik Društva narodov. DruninVondova je bila stara 00 let. Đrana pripravlja zopet neka] veselega Froa" lctstofo uprizoritvijo Nestroyeve borke »Utopljenec" Ljubljana, 29. aprila K sklepu sezone, ko popušča pri občinstvu sam manje za dramatska dela težjega enačaja, je uvrstilo gledališče v spored znano igro »Utopljenca«. Vsak se bo spomnil, če citirani o le slavni in tolikanj popularni stavek iz nje: »Tekom dogodkov vam postane vse jasno .. .< f£do se ne spominja Cesarjevega klasičnega Buče z bajno zmečkan i m Sirokokrajnim slamnikom, obilnim trebuhom, postrani potegnjenimi ustmi in njegovo sočno do-lenjačino? Kdo je pozabil na Kraljevega Smolo, t rdečim nosom, tragikomičnim pa-toaom in čudno zlomljenimi kretnjami? Komu ni se jasno v spominu lik« ki ga je postavila Rakarjeva s svojo Matildo Vo-detovo, kdo je pozabil njeno pesemeo: »če ljubiš me...«? kdo Kraljeve kuplete, kdo Levarjevega blaži ranega in vseh dobrot sitega bogataša? Nestroveva komika je Se danes neprecenljiv vir smeha, neizčrpna zakladnica za igralsko ustvarjanje in najboljši lek za vse, ki imajo skrbi in se jim hoče vedro-sti in smeha. Ni, da bi o tej predstavi zgubljali po nepotrebnem besede: kakor vsa Nestroveva dela ima vkljub vsem smešnim domislicam svoje zdravo in vedro jedro, ki kaže ponajvečkrat, in tudi v tej igri, da sta zdravje in značaj doma pri preprostih ljudeh. Letošnja uprizoritev Nestrova bo pokazala že košček tradicije, ki jo je ustvarilo naše gledališče. Predstava je obdržala, v kolikor je bilo mogoče, svoj prvotni okvir in svojo prvotno zasedbo: Cesarja, Kralja, Levarja, Rakarjevo, v vlogi Katrice bo nova Vida Juvanova (popreje jo je igrala Cirila Medvedova). V pisani družbi Ne-strovevih interpretov pa bomo pogrešali rajnkega Rada železnika v vlogi frfrave-ga, jezičnega in oholega Stiflerja (zdaj ga igra Sever); v zasedbi pa bomo zopet srečali Gregorina v vlogi 3enice in Jermana kot Robiča. Režija je kot pred leti prof. šestova. Občinstvo gotovo še ni pozabilo, da js ime Nestrov istovetno s pojmom: smeh, zabava, kratkočasje in prikupna dunajsko prijetna in uglajena satira na človeške napake in na večne in vedno znova potrjene resnice o razlikah v človeški družbi. Masa SI. Kakšna bo letošnja stavbna sezona v Ljubljani Najbelj žalostno je, da so izgledi za stavimo delavnost v LJubljani Čedalje slab« Ljubljana, 28. aprila Ljubljana zida zelo malo v primeri z drugimi večjimi mesti v državi. Govoriti o napredku in razvoju našega mesta se zdi naivno spričo tolikšnega mrtvila Ne smemo zaiti v nekritično navdušenje žaram nekaj his, ki jih zidajo na periferiji ali dveh večjih poslopij sredi mesta. S stavbno sezono v zadnjih letih nikakor nismo mogli biti zadovoljni. Ko so v drugih mestnji ze prestati krizo in so zidali izredna mnogo, je pri nas še vedno vladalo mrtvilo, ki ga nikakor ne moremo pripisovati sami splošni gospodarski krizi. Z Beogradom se Ljubljana pač ne more primerjati, saj je bilo tam lani sezidanih 450 stanovanjskih his. ki vsebujejo okrog 2 ttsoč stanovanj, njihova vrednost pa do. sega okrog 190 milijonov din. Ljubljana je pa pridobila lani 394 nevih stanovanj ih vrednost stavbnih del lani je znašala le Šestino vrednosti novih poslopij v Beogradu. Lani je bila stavbna sezona v Ljubljani še nekoliko slabša kakor predlanskim. Pri tem je pa najbolj žalostno, da so izgledi za stavbno delavnost v Ljubljani čedalje slabši. Ne kaze, da bodo kmalu zaceli zopet aidati večja poslopja, kakršnih je zdaj še nekaj v delu od lanske sezone. Najbrž bo minilo več let, preden bo Ljubljana zopet dobila takšno večje delo, kakršno je n. pr. zidanje poslopja - Slavije« ali Bate. Sicer je Še vedno dovolj podjetij, ki bi lahko investirala nekaj več v stavbna dela, toda Ljubljana se iim menda ne zdi dovolj primerna za nalaganje 'kapitala. Stavbna delavnost sicer ne bo povsem za stala tudi pri nas in letošnja stavbna sezona ne bo najslabša, zlasti še. ker je precej del, ki so bila začeta lani. Tako naj omenimo med nekoliko večjimi deli seme. aasče, poslopje Zavoda za strojništvo, sta-anvanjsko hišo Postne hranilnice, poslop-p kemičnega instituta, letos začeto delo, ki več manjših stanovanjskih hiš. Kot znano, namerava Pokojninski zavod začeti kmalu zidati blok stanovanjskih hiš v za-kochiem delu nunskega vrta. S podaljšanjem aubiceve ulice do šelenburgove ee pa obetajo tudi nekatera druga stavbna dela. Uršul in ke nameravajo sezidati ob podaijaanju šubičeve ulice večje šolsko po. elonjc Dela se ponuja dovolj, samo lotita se ga je treba. Večkrat smo že opozarjali, kako nesjoepodarstvano je zazidana mestna povratna sredi mesta. Kjer so najdražje parcele, stoje nizke, zastarele hise in celo lope. ki zavzemajo samo dragocen prostor in lastnikom več škodujejo kakor koristijo. V razpravi je bila zlasti regulacija mestnega središča med Kongresnim trgom. Frančiškansko, Šelenburgovo in VVolfovo ulico. Tam je se mnogo bochei neizrabljenega ali nekoristno izrafbdjenr-ga prostora. Toda v Ljubljani so celo osli predeli, ki bi jih ne bdlo škoda podreti ter zazidati po sodobnih urbanističnih načelih. Vprašanje je samo, kdo bi lahko dal denar in kdo bi ga tudi hotel dati. Ljubljana ima se izredno mnogo potre**; potrebuje nova šolska poslopja, tuđi s& univerzo, bolnico, magistrat, poslopje za policijo, poslopje za okohako okrajno načel stvo, nov kolodvor, kolodvorsko poštno poslopje, bolnico aa nalezljive bolezni, poslopja za banovinske urade itd. Potrebno bo torej še zidati precej večjm, atesti javnih poslopij, za kar bi pa morala dati de. nar predvsem država. V Ljubljani zadaja leta ni Investirala mnogo v stavbna dela tn ni treba niti opozarjati na velike brre. stici je v BeogradXi. Dovolj je znano, kako dolgo je bilo treba pritiskati, da so končno začeli zidati poslopje unrverzttet-ne knjižnice in kemični metltift. Kar ee tiče bolnice, lahko ptripf»yw**»" le, da js zadnje čaoe utihnilo vda. is kdo ve kakšnih razlogov. Kakor da potreba po pta* merni bolnici zdaj ni več tatosna, kakor takrat, ko se je za njo zavae*maj odbor. Zakaj v Ljubljani ne zidajo več ni ki, je razumljivo. Bogatih zacrsbrdkos/ je pri nas malo. V . takrat je tO storila. S svečano obljubo se je tkvetala storiti vse, kar ji je velela umirajoča žena. S tem mladeničem, ki je moral že toliko m*e-trpeti, je treba ravnati mirno, prizanesljivo. Derek Ellison se je približal. Fenella je videla mrak na njegovem obrazu. Najbrž je pričakoval, da ga bo pokarala. Pozneje bo prenesel tudi očitke ali pa jin bo prenesel vsaj mnogo bolj mirno kakor zdaj, to je Fenella vedela. Najprej ga mora torej spraviti v boljšo voljo. — Veseli me, Derry, da si prišel, — ga je pozdravila smeje. — Za temi palmami je mizica in dva naslanjača, tam popijeva cocktail in pokadiva vsak svojo cigareto. Presenečeno jo je pogledal. Kaj takega ni pričakoval od nje. Fenella je bila pa že namignila v blizini stoječemu hotelskemu natakarju. Dva suha Martini, toda hitro, prosim, in mnoga ledu, — je dejala. Ellisonov mračni obraz se je bil zjasnil. Fenella je vedela, čeprav ga ni gledala, da jo Derek opazuje, da jo ogleduje. V duhu je upala, da Derek ne bo spoanal, da je prej rdečkasta barva, podobna nadihu iz biserovine morske školjke, Mlaj na njenih licih nadomeščena umetno. Zares, Ellison tega ni opazil. Vedel je samo, da tFenella, njegova tovariiica iz otroških let, zdaj aanogo mikavnajsa, nego ja kila ~ na lepota ga je prevzemala. To je bilo nekaj, proti čemur bi se bil zaman boril. Ko sta pa sedla v pletena naslanjača za palmami, se ja vendar odlomi za kratek poskus, in začel je boj. — Guj, Fenella, to, kar si storila včeraj zvečer, je bilo grdo. Pogledala ga je in se nagajivo nasmehnila. — Bilo }e samo neumno, Derry, nisem hotela vohuniti za teboj. Hotela sera te samo dohiteti, da bi to, kar se je zgodilo med nama, zopet uredila — in hotela sem se prepričati, da ti ne preti nevarnost. — Hm, kakor da bi ne mogel odrasel Človek skrbeti sam zase. Saj vendar nisem Otrok. Zakaj nisi stopila naravnost k meni ali zakaj me nisi poklicala. Bil bi se ustavil in lahko bi se bila pomenila. — Na ttMci je bilo preveč ljudi. Hotela sam počakati, da bi prišel V mirnejši okraj. Toda potem ■» glas ji je sedrhtel, čeprav aa je premagovala — potem al s* vil v tisto ulico. — — Seveda, — je dejal trpko, — saj to je najkraj ša pot do hUih barak. Fenellii; Šale: ina usta ao molčala, toda njene oči ao vpra- — Zakaj «i torej zavil v tisto hišo? tn batajc Rlšaon je odgovoril na to neisgovor- — Bil sem Sejen, hotel asm se tam aamo napiti. Vat mott tovarn tthajajb tla — na tem vendar ni nit hudega, tam se dobi poceni vino. Ne smeš si takoj misliti... — Ničesar st na rnisllm, Deiij, — je dejala mir* Njeno mirno zaupanje ga je ganilo, trma ga je že zapuščala in na njeno mesto je stopil sram. Fenella je videla, kako Derekov obraz polagoma zar-deva. — Guj, Fennie, — je dejal Derek hftro. — Vem, da sem ravnal zelo grdo, toda včeraj sem bil razkačen. Razjezil me je tvoj nenadni prihod. Še nikoli nisem imel občutka tako strašne mizerije. Kazen tega sem se pa bal, da me boš ubogala, da takoj odpotuješ nazaj v Anglijo in da se ne bova nikoli več videla. Zato sem storil to neumnost, to blaznost — splazil sem se v tvojo sobo. Potem, ko si me zapodila, me je obsedel sam vrag. V vina sem hotel utopiti to svojo nesrečo. Toda ta 0Maa dekleta — jaz jih nisem vreden — nobene terned njih. Ne smeš si misliti, da bi, ko si me videla kako se zabavam z njimi, da bi bil morda... In v zadregi je obmolknil. — Nič takega si ne mislim, Derry, — Je dejala Fenella mirno. — Saj te vendar poznam, dragi mog Derry. Francoski natakar, ki je prišel aa trenutek s cocktailom, je bil nekoliko presenečen videč, kako mladi vojak strastno poljublja roko draiedmi angleški lady in ko je slišal, kako ji pravi moja dragica in moj angel. Da, ta vojak je bil malone podoben Človeku, ki se bo zdaj zdaj zjokal Toda na obraau tega draiestnega dekleta ni bilo bolesti, ni kila joka — — iz njenega obraza je odsevalo zmagoslavje. Francoski natakar je postavil oooktai-le na miso in lahno skomignil z rameni. Vejam Je bil že podobnih čudnih prizorov, kajti še davno se je bil prepričal, da Je tlsigoun mesto, kjer se bolj kakor kjerkoli zgodi te* eaear bi J Stran 8 »SLOVENSKI NA ROD«, Soneta, 39. aprila i>?ev. Le naprej, brez miru Krasen uspeh jubilejne akademije Operno gledališče je bilo tudi snoči nabito polno Ljubljana, 29. aprila. Prav srečna je bila zamisel Ljubljanskega Sokola, da ie ponovil snoči svoio akademijo, ki ie spet privabila v operno gledališče tolikšno množico, da ie bilo zasedeno prav do zadnjega kotička in so morali Dostaviti v parterju in na balkonu še rezervne sedeže Akademijo so po-setili v velikem številu tudi zunanji gostje, mnogi pa so se morali vrniti, ker je zmanjkalo vstopnic. Akademija je dosegla velik uspeh, vse točke so bile še boljše kot pri premijeri, kar velja posebno za vaje na konju in na drogu. Dočim so imeli pri prvi akademiji telovadci malo smole in pa »treme« Dri vajah na konju in na drogu, so pri snočnji akademiji nastopili povsem sigurno in izvedli svoje vaje nad vse odlično Na koniu so svoie vaje vsi telovadci dokončali brez vsake nezgode, posebno so se spet odlikovali bratje Gregorka. Forte in Vadnov Občinstvo jim je priredilo navdušene ovacije Na drogu Da je vrsta dosegla nepričakovano velik usoeh S svojimi krasnimi sestavami in drznimi, vratolomnimi seskoki so zbujali orkan navdušenega odobravanja Kakor zadnjič so zadivili s svojimi odličnimi izvedbami bratje Gregorka. Forte. Antosiewicz in mlad: Tone Lonsika Posebno brata Gregorka in Forte sta s svojimi vajami dokazala, da bosta v jugoslovenski vrsti, ki bo tekmovala prihodnji mesec v Parizu in Varšavi, odlično zastopala naše sokolstvo O ostalih točkah sporeda moremo spet kar najlepše pohvaliti moško deco s simboličnimi vajami do Desmi »Le naprej«, žensko deco z vajami z žogami, moški naraščaj, ki ie odlično odvežbal »Dvanaj-storico« in »Pohod«, ter žel navdušeno pohvalo s svojimi krasnimi hkratnimi preskoki preko konja. Naraščajnice so skoro brezhibno opravile vaje na gredeh, članice pa so se postavile s »Kresnicami« m vajami s kiji po Chopinovi polonezi op. 40. št 1. Navdušene pohvale so bili deležni člani s svojimi izbornimi skoki (par-terna gimnastika) in telovadnim plesom na Chopinovo Polonezo op 40 št. 1. Višek akademije pa so pokazali člani spet z dr Murnikovo najnovejšo telovadno skladbo »Pod oknom« (Luna sije), ki so jo izvedli s spremiievanjem okteta ježen-ske »Zore« skoro brezhibno ob navdušenem odobravanju občinstva. Telovadna skladba, ki je nekaj svojevrstnega je napravila na vse izredno globok vtis. Brat dr Viktor Murnik. naš priznani sokolski strokovnjak je dokazal s to svojo skladbo, da se morejo vaie izvajati tudi s petjem in ne samo po godbi. Pri njegovi skladbi kaže vsaka beseda svoj gib, kar napravi skladbo izredno mikavno Telovadci so pokazali, da imajo poleg telovadne spretnosti tudi izredno dober posluh. Prepričani smo. da bo ta skladba — želeli bi samo nekoliko boljše petje — zbudila povsod, koder bodo z njo nastopali, veliko zanimanje in odobravanje Br dr. Murniku bratsko in iskreno čestitamo k uspehu. Akademijo je zaključila krasna alegorija, ki je Dri njej vse občinstvo navdušeno pelo sokolsko himno »Hej Slovani«. Jubilejna akademija ie bila zaključena s oetjem »Le naorei brez miruc Pri akademiji ie sodeloval orkester vojaške sodbe, ki ie odlično zaieral uvodoma dr. Ce-rinovo sokolsko koračnico in Jerajevo skladbo Dosvečeno Ljubljanskemu Sokolu Po obeh krasno uspelih akademijah želimo, da bi tudi jubilejne svečanosti ob Vidovih dneh vsestransko uspele. —at. Slavnostni občni zbor Sokola na Viču 1. maja 1909 je bil ustanovni občni zbor Vič, 29. aprila Sokolsko društvo Ljubljana—Vič bo praznovalo v ponedeljeK 1. maja t. 1. 30-letnico svojega obstoja. Pred 30. leti na dan 1. maja je bil ustanovni zbor viškega Sokola v staroznam gostilni g. Balije v Rožni dolini ob veliki udeležbi zavednih viških mož in fantov. Ustanovnega občnega zbora so se udeležili po svojih delegatih tudi Ljubljanski Sokol, Sokol n in Sokol na Igli. Mnogo zaslug si je pridobil za usta novitev viškega Sokola tudi br. Bojan Dre-nik, ki je pridobil za sokolsko misel mladega trgovakern pomočnika br. Slavka Novaka, Na ustanovnem občnem zboru je bfl izvoljen za starosto br. Josip Tribuč, za načelnika, sedaj že pokojni br. Slavko Novak, za tajnika pa br. Avgust Praprot-nik. E>ruštvo se je krepko razvijalo in priredilo 7. septembra 1909 velik nastop, ki so na njem nastopila pod vodstvom br. dr. Murnika društva kasnejše sokolske župe Ljubljana. V prvem letu je telovadilo 30 članov, 25 obrtnega naraščaja in nad 40 dečkov, slavnostni kroj pa je imelo 25 članov. Rojstvo viškega Sokola bomo proslavili v mesecu juliju z več prireditvami prosvetnega in telovadnega značaja, kot spomin na ustanovitev društva pa bo v •obo-to, 6. maja ob 20.30 v dvorani sokolskega doma slavnostni občni zbor, ki bodo na njem društveni činite ji poročali o 30-let-nem delovanju in o načrtih za bodočnost. Pri občnem zboru bo sodeloval tudi društveni pevski zbor pod taktirko br. Albina Lajovca. K otvoritveni svečanosti našega jubileja bratsko vabimo vsa sokolska društva iz Ljubljane in okolice, sokolsko članstvo in drugo narodno javnost. Podrobna navodila bomo pravočasno razposlali vsem društvom in članstvu. Na slavnostni občni zbor posebno vabimo brate ki so stali našemu društvu ob zibelki dne 1. maja 1909. Uprava Sokola Ljubljana—Vič Jugoslavenski Sekali na zlet v S: Si jo Spored zleta bolgarskih Junakov, ki bo od 8. do 12. julija Ljubljana, 29. aprila IX. glavne skupščine Saveza SKJ, ki je bila 22. in 23. t. m. se je udeležila tudi delegacija bolgarskih Junakov s starosto generalom Ras ko m Atan asovim na čelu, ki je povabila iugoslovensko sokolstvo na vse junaški ziet, ki bo v dneh od 8. do 12. julija t. 1.. Kakor se je naše sokolstvo udeležilo v velikem številu — nad 6000 — junaškega zleta v Sofiji leta 1935, tako se bo udeležilo tudi letos v čim večjem številu zleta bolgarskih Junakov. Bolgarska delegacija je osebno povabila naše sokolstvo na zlet in izrazila željo, da bi se jugoslo. vensko sokolstvo udeležilo zleta v še večjem številu kakor leta 1935. Načelnik bolgarskih Junakov brat Bu-reš (po rodu Čeh) je predložil načelništvu Saveza SKJ nastopen spored: 8. Julija: dopoldne tekme društev v redovnih vajah, popoldne skušnje nastopajočih na telovadišču, zvečer spominska svečanost v počastitev v vojnah padlih Junakov pod naslovom >Zarja«, 9. julija: ob 10. uri dop. »Molitev«, po njej takoj otvoritev zleta po Nj. Vel. kralju Borisu. Po otvoritvi povorka Junakov. Sokolov in ostalih gostov. Popoldne prvi javni nastop, ki bodo na njem nastopili tudi jugoslovenski Sokoli in Sokoliće. 10. julija: tekme na orodju v prostih panogah, plavanju, težki atletiki in v de-seteroboju. 11. julija: dopoldne tekme naraščaja, popoldne glavni nastop naraščaja, ki na njem nastopi tudi jugoslovenski sokolski naraščaj, zvečer v Narodnem gledališču juna-ško-sokolska telovadna akademija. 12. julija: Petrov dan — glavni zletni dan: dopoldne zaključne tekme, popoldne druga javna telovadba na zletišču: nastopi Junakov, sokolstva in ostalih gostov, zvečer ba klada po sofijskih ulicah in zaključek vsejunaškega zleta. O udeležbi jugoslovenskega sokolstva na zletu v Sofiji bo definitivno sklepala še uprava Saveza SKJ, vendar smo prepričani, da se bo jugoslovensko sokolstvo tega zleta udeležilo v pomem številu. Bratje, sestre, naraščaj pripravljajte se za pohod v Sofijo štedite in posečajte sokolsko telovadnico, da bo nas nastop časten pred bolgarsko javnostjo in bolgarskim narodom. Navodila bodo prejela vsa društva pravočasno: Junaškemu zletu v Sofiji — Zdravo! Nedelja, 30. aprila 8: Vesel nedeljski pozdrav: Kmečki trio. 9: Napovedi, poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. 9.45: Verski govor (dr. Ignacij Lenček). 10: Kar želite, to dobite (plošče po željah). 11: Prenos koncertnega, nastopa drž. srednjih šol in drž. učiteljske šole: Naša obmejna pesem. 12: Koncert jugoslavenske glasbe (radijski orkester). 13: Napovedi. 13-20: Brata Kosca igrata dve harmoniki, vmes plošče. (Oddaja prekinjena od 14.30 do 17. ure). 17: Kmet. ura: Setev in presajanje povrtnine in drugih kmetijskih sadežev (inž. Fr. Kotlovšek). 17.30: Prenos z Rakeka: Nastop mladinskega pevskega zbora, 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura: Težnje Hrvatov na polju likovne umetnosti (Edvard Canič iz Zagreba). — 19-50: Zbogom zdaj, o april... Poslovilna beseda z godbo in petjem. Odgovori na dovtipe! Sodelujejo člani rad. igralske družine, plošče m drugi. 20.30: Koncert. Sodelujejo: gdč. trlan Pavla, prof. M. Li-povsek (spremlja) in radijski orkester. 22: Napovedi, poročila. 22.15: Veseli ritmi piodče). Konec ob 23. url PonedeljeK, 1. maja. _8: Cvetke govore (plošče). 12.45: Poročila, 13: Napovedi. 13.20: V pomladnem veselju (radijski orkester). 14: Napovedi. 18: Zdravstvena ura: Božjast glede na duševni svet (dr. Bogomir Magajna). 18.20: Beethoven: Pomladna sonata v F-duru (plošče). 18.4©: Mesečni slovstveni pregled (prof. Fr. Vodnik). 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura: Čuvajmo nase gozdove (Salih Omanovi^ iz Zagreba). — 19.50: Prenos šmarnic iz cerkve sv. Petra - Ljubljani. 2030: Koncert operne glasbe. Sodelujejo: ga Pavla Ixyveetova, koncert, na pevka, g. Robert Primož«, član opernega gledališča in radijski orkester. Diri- gent Sijanec. 22: Napovedi .rjoročila. — 22.15: Cimerman o v kvartet. Konec ob 23. uri. ToreK, 2. maja. 11: šolska ura: Maj doma in v prirodi — dialog (vodi Miroslav Zor). 12 Pesmi in plesi iz Španije (plošče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: š*ramel >Skrjanček«. 14: Napovedi poročila. 18: Vesel koncert radijskega orkestra. 18.40: Gledanje sveta z božjega vidika (Fr. Torseglav). 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura: Festival naših narodnih plesov (Ljubica Jankovič). 1950: K poljskemu 3. maju (dr. R. Mole). 20: Pevski in mstrumen-talni koncert. Izvajata: Zbor Krakovo-Tr-novo m radijski orkester. 22: Napovedi, poročila. 22.15: Harmonika solo (Stanko Avguet). Konec ob 23. uri. Sreda, s. maja. 12: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Salonski kvartet. 14: Napovedi. 18: Mladinska ura: Iz glasbene zgodo vire (dr. Anton Dolinar). 18.40: Umetnost Ptuja (dr. Fr. Štele). 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Rožnik pri Ljubljani in njegova zgodovina (Alojz Potočnik). 19.50: Plošče. 20; Napovedi, poročila. 20.10: Kvartet mandolin. 21: Smetana: Prodana nevesta — I. dejanje (plošče». — 22.15: Prencs iz restavracije Emone. Konec ob 23. uri. četrtek, 4. maja. 12: Obisk pri nevernih Slovanih (plošče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Pripovedke v glasbi (plošče). 14: Napovedi. 18: Pester spored radijskega orkestra. 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19: Napovedi, poročila. 19-30: Nac ura: Predavanja min. za telesno vzgojo naroda. 19.50: Deset minut zabave. 20: dramei kvartet Murncek. — 20.40: Reproduciran koncert simfonične glasbe. 22: Napovedi, poročila. 22.15: Za dobro voljo Igra radijski orkester. Konec ob 23. uri. Obvestilo Svoje cenjene goste vljudno obveščam, da bo od jutri naprej moja restavracija v hotelu „Bellevue" zopet redno vsak dan odprta. Nafta priznano dobra kuhinja ter izborna pijača bo cenj. gostom vedno v lepi in okusni izbiri na razpolago. Z veseljem pričakujeva obilnega pose ta in se toplo priporočava. K. in P. Sterk MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1.—. davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — popustov za male oglase ne priznamo. OIOIOIOIOIC za hodnike in stopnišča v vseh barvah v zalog! prt SEVER RUDOLF, LJUBLJANA — MARIJIN TRG 2. Kokus tekači POUK Beseda 50 par. da ve K posebej Najmanjši znesek 8 Din Strojepisni pouk večerni tečaji, oddelki oo 4fe i do 8 Id od ^8 do 9 ure zvečer za začetnike m izvežhance^ — Nov* tefa i1 m* »»<» io pričel) 3. maja 1939 Najnižjo šolnina Moderna ln največja strojepisnica s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov Vsa tozadevna pojasnila dobit* dnevno do 8 ure zvečej pri rav nateljstvu Christofovega turne ?a zavoda. Ljubljana. i>imo bransks 15 tel st 48-43 104.^ raz no Beseda 50 par davek posebei Nalmanifti znesek * Din MOŠKI, ki trpite na seksualni nevra-steniji odnosno impotenci, nezadostni funkciji spolnih žlez, duševni depresiji, poskusite OKASA 100 tablet 220 din ki so jih mnogi zdravniki preskusili in so kot hormonski preparat odobreni. Pošiljamo naravnost. Poštnine ne zaračunavamo. LEKARNA MR. ROZMAN. Beograd, Terasi je br. 5. Izvozna banka. Reg. S. br 5732-1934 Najcenejša nakup S. Rebolj & fct Miklošičeva cesta 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijana«, Gosposvetska c. 12. 3. T. ZA VSAKO DRUŽINO NAJLJEPŠA OBLAČILA Posebno moške obleke, trenč-koti. krasno perilo itd. si nabavite najboljše in najceneje pri P R E S K E R, Ljubljana. Sv. Petra cesta 14 MALI OGLASI »Slovenskem Narodu« imajo siguren uspeh! Beseda 0.50 par. PAVILJON-Unionske pivovarne oddamo za pomladni in jesenski velesejem. Informacije v uradu velesejma. 1418 GOSTILNA PfJTRICH vabi za danes in jutri na domačo zabavo s plesom. Izborna vina, gorka ln mrzla jedila. — Vljudno vabljeni. 1429 JAVNA DRAŽBA najdenih predmetov bo 3. maja ob 9. uri na postaji Ljubljana. 1432 MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, nasproti ^Nebotičnika«. DOBRO VPELJANA TRGOVINA z usnjem, čevlji in čevljarskimi potrebščinami se pod ugodnimi pogoji odda v najem zaradi starosti. — štefanovič. Novo mesto 1419 SLUŽBE ^seda 50 par. davek posebei Maimani.*! znesek a Dir VSAKI OSEBI iii družim nudi stalen zaslužeK MARA« — Maribor, Oroznova S Celje, Slomškov trg i. — netilnica — razpošlljalnlca. 22/M MLAJŠA GOSPODIČNA z malo maturo in trg šolo želi premeniti službo. Vajena vseh pisarniških del m strojepisja. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »Zanesljiva tn pridna«. 1346 UČENKO za solidno familjaruo tambura-ško kapelo, ki ima lep glas in voljo do učenja glasbe, sprejmemo. Ponudbe po možnosti s sliko na Kovač, kapelnik kavarne »Amerikan Bar«, Sušak. 1413 RESNO VZGOJITELJICO inteligentno, z znanjem srbo-Irvatskega in nemškega jezika, za tri otroke osnovne šole (ki ima prakso) iščem. — Dr Hiršl Aleksander, advokat — Senta (Bačka). 1426 PRODAM Beseda 50 par. davek posebei Maimanlšl znesek 8 Din SPALNICE, KUHINJE priznano solidno izdelane in zajamčene, dobite najceneje pri tvrdki BI t ene, Gosposka ul. 10, mizarstvo. 1431 ŠIVALNI STROJI proti gotovini kakor tudi na obroke. — Zahtevajte prospekt* Sprejema zastopnike Josip Urile, šivalni stroji, kolesa, otro škl voze ki, Celje, Narodni dom 23/T _____ naprodaj po nizki ceni v bližini kolodvora št. Vid-Vižmarje. — Vodovod In elektrika ob parcelah. Pojasnila: Vižmarje 78 (nasproti »Mizarske zadruge«). 1425 MLEKARNO staro uvedeno, prodam s 1. majem zaradi selitve iz Zagreba. Prodam dnevno dokazano 100 1 mleka in 70 kg kruha. — Cisti dobiček znaša mesečno 3000 din Prodam za 19.000 din. — Jože Pokorn, fcerjavičeva 3, ZagTeb. 1408 \Hu fKuhAjAs m t* t a SSS OGLAŠUJ V MALI OGLASNIK »SLOV. NARODA44! NAJCENEJŠI IZDATEK ĆEBULCEK ~ " dalije, gladijole, begonije in drugi gomolji po znižani ceni prt Sever & Komp., Ljubljana. 1392 PARKETNI ODPADKI lepi, suhi, se poceni dobijo prt F. Vertačnlku, Jenkova 7. 1414 ŽGANJE poljubne jakosti, zelo nizke cene, pošilja po povzetju v vaših posodah. Mirko Laaan, Vodice, Šibenik. 1411 GOSTILNO na prometnem kraju, dobro idočo. a 7 prostori, bi odstopil reflektanto. ki bi kupil moj inventar. Najemnina Din 600.— mesečno, zaslužek siguren. — Proda se takoj zaradi odhoda v inozemstvo. Dušan Cujovič, gostilničar. Karlovac. 1395 SEMENA prava erfurtska. uradno preizkušena, dobite v trgovini pri M. WIDMAYER LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje St. 3 Podružnica: Tvrševa c. 51 Stojnica: Nabrežje 20 septembra DOPISI Seseda 50 par davek posebej Najmani.*i znesek 8 Din GOSPA prikupna, plemenitega srca, zdrava, kruto varana, si želi boljšega gospoda, ki bi ji denarno pomagal. — Dopise na upravo Slov. Naroda pod šifro »Prijatelj, sreča moja«. 1416 glasba Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din KLAVIRSKA HARMONIKA z 41 tipkami, 121 basi. štirikrat uglašena, specialne izdelave, se proda za tretjino cene. Harmonika je na ogled pri Milanoviču, dopisniku »Politike«. Knafljeva ul. 13, vsak dan od 13.—15. ure. 1430 sobe Beseda 50 par. davek posebej. Naima niši znesek 8 Din LEPA OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se odda. — Pod Trančo 2/III. 1407 KUPIM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek S Din DVODRU2INSKO HIŠO z vrtom, kupim v Celju, Ljubljani ali Mariboru. Cena 60.000 din. _ Naslov: Lovrinc Vlado, Banija SI, Karlovac. 1424 imiTnTnmnnTiiii:rniu:it:;n:!:i:t!i:.j:iiK:iiiiC[:!i:i:iiu:::i!uiuu;:;.in:n:i!iuutJ ""imnmmTTTmi Halo! Halo! Ce hočeš dobro vino piti. moraš v restavracijo »Rožna dolina« priti! Vedno sveži ražničl, ćevapčići, v petek morske ribice in razne druge specialitete vedno na razpolago! Ob nedeljah piškina obara, ocvrt kozliček. Lep sončnat vrt in 2 balinišči. — Sprejmejo se abonenti na dobro domačo hrano. Pomni : točno in solidno tam postrežejo te pridno! Za cenjeni obisk se priporoča Slavko Gačnik restavracija »Rožna dolina44 — Marn ■■iaifliHimn™ 9tro£kf vozički Dvofcolean, Šivalni najnovejših motorji, stroji modelov trieikll pogrezJjivl PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI FRANKO »TRIBUNA« F. BATJEL LJUBLJANA« Kariovfika cesta 4 — Podružnic Aleksandrova cesta 26 MARIBOR Halo! Halo! Pristna domača slivovka, hruševec. brinjevec, malinovec, rum, kakor tudi raznovrstni likerji se dobijo pri meni po zelo zmerni ceni. Na zalogi imam dobra štajerska in bizelska vina, bela in rdeča. Imam zalogo Radenske vode ter dobro znani Unionski špirit. Dobavljam tudi polnjene originalne steklenice. Vse to dostavim po naročilu tudi na dom. Janežič Valentin PŠATA št. 23. trgovec in gostilničar Poštni predal DOMŽALE Vse skrbi odpadejo za nakup obleke, Če se obrnete na najugodnejši vir za nabavo manufakture na obroke z vedno najnovejšimi vzorci in ogromno izbiro! Agilne zastopnike za Ljubljano sprejmemo. NARODNI MAGACIN, Sv. Petra c. 27'L 011A GUM ...? PREIZKUŠENA ZAHTEVANA od 1 NAJBOLJŠA RADIJSKA RKVUA |» NAS VAL SPOREDI •vropekih radijskih postaj modni pregled, novica ls fHma1ra smotra, nagradni UPRAVA: Ljubljana, Knafljeva IX— Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda" Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5 Urejuje Josip Zupan« U Za »Narodno tiskarno" Fran Jaran M Za upravo in inserorni dal Usta Oton Christof U Vsi v LJubljani