Poštnina plačana v gotovini Leto 1X11 Štev 41. D LlnUJcnl. u torek 19 februorlo 1929. Ceno Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne izvzcraSi nedelje m praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—. do 100 vrst Din 2-50i večji insersti petit rsta Dm 4.—. Popust po dogovoru Inserarni davek posebej. •Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Dm K o* opisi S« ne v racajo Maše telefonske številke so: 3122. 3123, 3124. 3125 in 3126. Naše telefonske številke so: 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Zopet verska revolucija v Mehiki Revolucionarji hočejo odstraniti sedanjega predsednika in vzpostaviti ,.versko svobodo" -Krvavi spopadi med vojaštvom in vstaši - Vlada bo z najstrožjimi ukrepi zadušila upor - — Pariz, 19. februarja. »Chicago Tribune« poroča, da je v Mehiki znova izbruhnila revolucija. Revolu ijonalni pokret je čisto verskega značaja ter ga vodijo v glavnem duhovniki. Med vodUelji sta tudi bivši poslanik v Londonu Valanzuela in guverner province Sonora general Manzo. Uporniki hočejo za vsako ceno odstraniti sedanjega državnega predsednika Gillesa in znova vzpostaviti versko svobodo ali pravzaprav ohraniti nadmoč katoliške cerkve. Po časopisnih vesteh je vstašev okrog 10.000, po uradnih informacijah vlade pa jedva 500. Vlada je posala proti upornikom vojaštvo, ker je prepričana, da bo gibanje, ki v širokih narodnih masah nima nikake zaslombe, kmalu zadušila. — Newyork, 19. februarja. Iz Me- . revolucije, ki so io organizirali vojaški like prihajajo poročala o izoruhu nove I krogi v zvezi z katoliško duhovščino. ki je s sedanjim stanjem v državi skrajno nezadovoljna, smatrajoč, da je katoliška cerkev oropana svojih pravic. Za slavnega krivca teh razmer smatrajo sedanjega predsednika mehiške republike Gillesa in za hočejo za vsako ceno odstraniti. Po zadnjih vesteh je prišlo med uporniki in vladnimi četam? do krvavih bojev. Uporniki so se morali z velikimi izgubami umakniti. Vlada je odločena, da z vsemi sredstvi zaduši upor in ohrani mir in red v državi. Kolovodje pridejo rred izredno sodišče. Zaenkrat je vlada še absolutni gospodar situacije in uporno gibanje ni zavzelo večjega razmaha. Novi zakon o vrhovni državni upravi Zakonodajni svet bo najprej razpravljal o zakonih, nanašajočih se na upravno reorganizacijo države in sanacijo državne uprave Beograd, 19. tebr. č. Med prvimi zakoni, ki bodo predloženi prav kar imenovanemu zakonodajnemu svetu v razpravo, je zakon o vrhovni državni upravi in zakon o razdelitvi države na oblasti. Novi zakon o vrhovni državni upravi bo sestavljen na podlagi najširše decentralizacije državne uprave. Kompetenca velikih županov in sreskih poglavarjev bo znatno povečana in bo razmejena vsporedno s komoetencami vrhovne državne uprave. Glavna iež- nja novega zakona bo šla za tem. da se državna uprava reorganizira na samoupravni podlagi ter da se ustanove čim večje oblasti. Za tem bo zakonodajni svet proučeval zakonski načrt o razdelitvi države na oblasti. Vzporedno s temi zakoni bo šla reorganizacija posameznih ministrstev. Predvideno ie ukinjenje vseh pokrajinskih odde'eni v ministrstvih. Ministrstva bodo organizirana po prirodi službenih aktov in predmetov. Gospodarska konferenca Male antante Oiicijclna konferenca prične šele jutri. — Danes se vrše neofi-c?jelni razgovori. — Reševanje važnih gospodarskih problemov Praga, 19. febr. Sekcijski svetnik češkoslovaškega zunanjega ministrstva dr. Standler ie danes v spremstvu tajnika prišel v Bukarešto. Pričctek oficijelnih razgovorov o programu gospodarske Male antante je doloen za 20. t. m. Do srede se bodo vršili ne-oficijelni razgovori. Jugoslovenski delegat dr Večerov je že od 9. t. m. v Bukarcšf. ter je imel z merodamimi faktorji konference. Kakor se dnznava ! bo prva evapa nameravane gosoodar- ske kooperacije sporazum na transportnem polju. Z medsebonimi tarifnimi koncesijami se bo izgradil blagovni promet med državami Male antante. Ti koraki pa ne bodo tangirali trgovinskih pogodb z drug/mt državami. V drugi vrsti se bodo delegati baviH z izgraditvijo podonavskega prometa. V gospodarskih krogih mrnro. da se bodo mogl; zlasti v tei cmeri za vse udeležene države doseč velike koristi. Jugoflovensko-bolgarski gospodarski Loeamo Pomemben članes srbskega dio!omata o ootrebi ureditve odnosa je v med našo državo in Bolgarijo Beograd, 19. februarja. V '»Novostih* objavlja Joca Jovancvič* - Pižon zanTrriv članek pon s tem večjo dnevno produkcijo premoga, se je tudi železniški promet v Slovenija zborjšal in vlak vozijo skoro že normano. Potniški promet se vrši na vseh progah Sloveifje *e v skrčenem obsegu. 'oda vlaki priha;aio že redno al pa le z minimalnimi zamudam'. V Slovenji je ua-v: že 6 v tokov vozilo popolnoma redno. VeSje zamude Imajo le vlaki iz Beograda. Snočnji brzo vlak št 2, ki prihaja običajno ob 20.45 v Ljubljano, je prispel šele davi ob 4.40 OSE, kj pTihaja zjutraj ob 4.10. in brzovlak št. 4, ki prihaja iz Beograda v Ljubljano ob 8.15, sta danes izostala in še ni znano, kdaj prispeta v Ljubljano. Vzrok tič v tem, da so v Slavoniji m Srermj divjali novi snežni viharji, ki so popolnoma zarnetli na mnog h krajih progo od Zemuna proti Zagrebu. Proge v Sloveniji so sedaj popolnoma očiščene snega. Nevarnost plazov še vedno obstoja. Proga med Zidanim mostom 4i Celjem je sedaj prosta in se promet vrš po oceh tirih, ravno tako se vrši promet po obeh tirih na tržaški progi od Borovu ce proti Rrktku. Preskrba Ljubljane m drugih mest s kurjavo je še vedno težavna. Včeraj prispelo v Ljubljano okoli 120 ton trboveljskega premoga, polovica je bila namen>na za železnice, druga polovica pa za industrije ia privatnike. Industrijska podjetja Še vedno trpe pomanjkanje premoga. Kemičnn tovarna v Mostah, ki zaposluje stalno 150 delavcev in porabi dnevno 6 ton drobnega premoga, je bila davi primorana skrčiti svoj obrat, ker ni dobila premoga. Če do večera ne dob: premoga, bo primorana jutri promet popolnoma ustaviti. Aviziranili ima okoli 120 ton premoga Težave so v transportu. Aprovizacija Ljubljane s prrmocrom je še vedno pomanjkljiva. Včeraj so res posamni tmovci dobili nekaj ton trboveljskega :n •irugega premoga, ki so ga pa takoj prodali. Kriza v dobavi premoga bo trajala še nekaj čini. Sedaj je v toliko omi] ena, da so stran ke za silo s premogom preskrbljene vsaj do srede tedna Danes dopoldne ni prispel v Lmbl;ano noben vagon premoga za pri vat nike in podjetja. Ves premog gre za železnice. Kraljevi par pride v Zagreb Beograd, 19. februarja Po informacijah iz vladnih krogov bo kraljevski par meseca maja odTKvroval v Zagreb, kjer bc ostal del] časa bržkone do srede julija, kc se preseli na Bled. V Zagrebu se vrše že priprave za preselitev dvora. Nov razpored učiteljstva Beograd, 19 iebruarja. Prosvetno ministrstvo je pozvalo vse velike župane, na; čim/prej stavijo svoje predloge za sestavo enotnega načrta za razpored učiteljev. Cim bodo veliki žuoani ugodili tej zahtevi ministrstva se bo sestala posebna komisija ter izdelala nov razpored celokupnega uči-lelvsrva. Novi vinski zakon — Beograd. 19. februarja. V mmiststvu pravde je izdelan nairt zakona o vinu. Načrt bo poslan zamr.-resir organizacijam v izjavo, na kar bo po kon:ni redakciji pred* lož en vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Štipendije za agronome Beograd, 19. tebruarja. Minister poljedelstva dr. Frangeš je določil štipendije za štiri agronome, ki odpotujejo v inozemstvo na specijalno proučevan'e vprašanja agrarne pol til je objavila izjavo ministra za kmetijstvo in vode dr. Frangesa o uevamosti poplav. Minister je iz.javil med drugim: Aktuelne nevarnosti še ni. Nastati more samo, ako bi se temperatura naglo izpreme-nila ter bi bila po dnevi in ponoči nad ničlo, kar ne bi odgovarjalo letni dobi, v kateri se nahajamo. Ce pa se bo vreme normalno razvijalo, tako da bo ponoči redno zmrzevalo, potem do katastrofalnih posledic ne bo prišlo. Akutna nevarnost obstoji sedaj na Dier-dapu, ker so se nakopičile ledene plo&Če ter napravile barijero nad 5 m visoko, ki zaustavlja pravilen odtok Dunava. S tem so ogroženi Dolnji Milanovac in še nekateri mali kraji. Ker je na mestu, kjer se je ta barijera ustavila, na naši strani strmina, ne grozi tu poplava naši obali, temveč samo rumunski. Službo vršimo na tem delu »skupno z ruraunskimi oblastmi, ki so bile napro-sene, naj z eksplozivnimi sredstvi in even-tuelno tudi č topovi razbijejo ledeno barijero ter omogočijo pravilen odtok Dunava. V ostalem poročajo samo 'z juine Srbije o prehodnjih manjih poplavah Bregalnice ter Vaniarja v njegovem gornjem toku. Z ozirom na motnost naglega pritoka vod. ako bi se temperatura konstantno dvignila nad ničlo, je ie ustvar en sistematičen načrt za »hrambo pred nevarnostjo. Za vsak >ektor na Dunavi, Tisi in Dravi, kjer ob-stojte obrambni nasipi, od katerih so odvisni zavarovani kraji, so odrejeni naslednji ukrepi: Določeno je tehnično aeobje, ki ima v dotičnem sektorju roditi tehnična dela- V kolikor bo vi&ina vode naraščala, bodo mobilizirane Tae delovne moči, prrvoma »redat va, Čolni in slično, da bodo po potrebi na razpolago za pomoč. V akriru trn mobilizacije so popisani rsi ljudj«, sposobni za delo, vozovi, lopate in kopače. Ako se s tako mobiliziranimi sredstvi nasipi n« bi mogli na ogroženih me«tih zadostno porisati, ojačati in zavarovati, bi se poklicalo na pomoč todi vojaJtvo. V tem ocm eo predložile In predlagajo predloge tudi vodne zadruge, Id so poklicane k temu po zakonu o vodnem pra\u Onim zadrugam, ki ne bi tega storila tekom leli dni, bodo po mojj prejSnji naredbi poslani posebni hidrotehniki na stroške predsednikov in ravnateljev dotičnih zadrug, da bi *** na vsem področju Dunava, Tise in l>ra\e mogla pravočasno izvr&iti vsa pripravljalna dela. O razmerju na posavju je minister za kmetijstvo in vode dr. Frangeš izjavil: Sava ima svoje popolavno podri<č.t>, l.i ga vedno poplavi in kjer niso izvedni nobeni obrambni ukrepi. Prebivalstvu te^a področja je to zano in uravnava svoje gospodarstvo tem razmeram primerno. Žal, da se tu ne moremo pred poplavami braniti z ničemer in za to obrambni ukrepi tam i akutni. Samo na onih kratkih odsekih vzdolž Save, kjer obstoje nasipi, se morejo izvevti ukrepi, slični onim vzdolž Dunn ■. I t Drave, Tri solnca nad Ljubljano Danes dopoldne so se pojavila na nebu tri solnca, pozneje pa še četrto. — Kaj pravijo strokovnjaki o tem redkem nebesnem pojavu. Ljubljana. 19. februarja. Danes dopoldne so imeli Ljubljančani priliko občudovati redek nebesni poav. Na nebu so se pojavila med 9. in 11. tri solnca ia sicer v enakomerni razdalji Solnce samo je bilo v sredi, okoli njega je bil mavričast kolobar, a na robu kolobarja sta žareli dve stranski solmi. Kasne e se je pojavilo še četrto solnce, ki se pa ni tako lepo videlo, kakor prvi dve. Redek nebesni pojav so Ljubljančani opazovali z velikim zanimanjem. Na ulicah so se ljudje zbirali v skupinah 'n ugibali, kaj bi to pomenilo. Seveda so se tudi takoj našli lahkoverneii, ki so fenomen spravljali v 2vezo z raznimi elementarnimi nesrečami in ki so hiteli zatr evati, da pomenijo tri solnca veliko nesrečo. Glede tega fenomenalne^a nebesnega pojavo smo ee obrnili na univerzo, ker nam je dal metereoloVd zavod sledet: zjasnilo: Taki nebesni pojavi nastanejo, kr.dar se pred solncem pojavi oblak, ki obstoji iz ledenih kristalov, ob katerih se solnčni Žnrki lomijo. Tak pojav se znanstveno imenuje «halo», oblak sam se pa imenuje «*irros>. Taki nebesni poavi so pri na« redki, dasi so lih le opa/ov:1 H v rrzni'* kr?ii'i srednie Fv-rope. Tri nas treh Svlnc na nebu se nikoli ni bilo. Uiv. prot g. dr. Riko Zupančič je pojsMsjf] nenavadno viemensko prikazen takole: Fizikalni institut ljubljanske univerze je o;>.i-zoval prikazen. Videti je bilo poleg normalnega solnca Se dvoje takozvanih polarnih solne, obdanih od vseh mavne sličnih tako zvani Cassinijevi krivulji. Ognjišče mavrice sta tvorili polarni soluci, nad njima pa se j© prikazala ie druga mavrica, prikazen e posledica različnih zračnih strujt Na kraju, kjer je bilo videti izredno prikazen, sta zadeli skupaj dve zračni struji, topla in mrzla ter redka in gosta. Ta pojav je sličen rasni tati morgani. Različne zračne struje so po sledica zadnjih vremenskih sprememb Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Amsterdam 22022$. Dima 800 25, Berlsm 13.5275, Budirrmeita 9.92:. Milan 298.10, London 276.53. Newyork 56.K7. Pariz 222.52. Praea 168.9. Cirrih 10O5.9. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9 1275. Dunaj 73 05. Bu- id:rr>Pv*ta 90.65, Bcrltn 123.45, Mftan 27 22, Pariz 20.31, Praga 15.415, London 25.2375. Newyorfc 530. Stran 2. »SLOVENSKI NAROD: dne 19. februarja 19J9. Mev 41 Kako se je gospodarilo v bivši Narodni skupščini Že doslej ugotovljeni primanjkljaj znaša okrog 1 milijon Din. — Blagajna bivše Narodne skupščine je bila prava molzna krava. Kakor znano, so po razpustu Narodne skupščine ugotovili velik prmanjkljaj v njeni blagajni, za katerega jo odgovoren bivši skupščinski blagajnik Mttenko Ca-bric\ Preiskava o tej nadevi je brla poverjena komisarju glavne kontrole B. Mmiću, ki je podrobno pregledal knjige in račune. Pregledal je samo one računske knjige, ki so jih na&Ii *zveii blagajne, katera je bila ob razpustu Narodne skupščne zagu-čateca. Pri podrobnem pregledu so ugotovili 415.^80 Din primanjkljaja v gotovini. Zato je sodišče izvršilo vknjižbo na celokupno imetje blagajnika Cabriča tur obenem odredilo, da se mu zadrži 50% prejemkov. Kmalu so v blagajni ugotovili še drugi primanjkljaji v znesku 5SO.0O0 Din. V tem primeru gre za začasno priznanico pomoćnika blagajnika in skupščinskega uradnika Aleksandra Milica, ki ni z ničemer opravičena in za katero tU nobenega kritja. Pri zaslišanju je M'lic izjavil, da je označeno vsoto dobil iz blagajne, ko je bil blagajnik Cabrič bolan ter je namesto njega vodrl račune. Sodišče je izvršilo vknjižbo tudi na njegovo Imetje in je obenem prav tako odredilo, naj se mu zadrži 50% od vseh prejemkov. Doslej ugotovljeni pri-manjkliaj v blagajni bivše Narodne skupščine znaša torej okoii 1,000.000 Din. Verjetno pa je, da se bo ta vsota ŠC povečala po odpečatenju blagajne. Primanjkljaj, ki so ga doslej ugotovili, se nanaša samo na vsote, za katere v blagajni sploh ni nobenega opravičila. Verjetno je pa, da je primanjkljaj dejansko še mnogo večji. Njegova višina se bo mogla ugotoviti šele, ko se tJo proučila upravičenost in verodostojnost gotovih računov in dokumentov*. Razen tega se imajo proučiti še razne druge zlorabe. Tako je n. pr. ugotovljeno, da so mnogi prejemali d-oVga leta mastne plače in doklade, čeprav so bivali v drugih krajih in cek> v inozemstvu, n. pr. v Parteu, ne da bi imeli s skupščinsko upravo kaj opraviti. Razen tega Je treba še odločiti, kaj naš se ukrene s predujmi na račun poslanskih dnevne, ker si je pustilo okoli 15 poslancev izplačati dnevnice do konca marca t. I. Med poslaici, ki so si pustili izplačati predujme do konca marca, sta tudi bivši podpredsednik Mihajlo Kujunđžić in Acko Trajkovič Od teh poslancev se bo zahtevalo, naj vrnejo dnevnice za mesec marc, ker bi se v nasprotnem primeru iztiri ale sodnim potom. Poslancem, ki niso prejeli dnevnice do konca januarja, bodo izplačane po sklepu vlade. O dnevnicah bivših poslancev KDK, ki se niso Izplačevali! že več mesecev, ima odločiti finančni minster. Ker o zadržanj n ten dnevnic ne obstoja nobena pismena naredba ali s&lep plenuma skupščine In administrativnega odbora, bodo bržkone Izplačane do konca februarja. Preiskavo o vseh zadevah, ki se tičedo blagajne bivše Narodne skupščine, vodi še nadalje komisar glavne kontrole B. Mi-mč, ki poroča o njenem poteku redno predsedniku glavne kontrctfe Srečkti Te-šičn. Jutri bo Prpić s pajdaši obešen Krvnik in njegov pomočnik sta že pripravljena, — Prpić se v pismih poslavlja od svojcev in priznava, da je smrtno kazen zaslužil« krvnik Dragotin Hart je prispel v Zagreb in s tem je rešeno tudi vprašanje ju-stifikacije Prpiča Malega :n rnjegovih pajdašev. Krvnik Hart se je že javil predsedniku sodnega stola in preiskovalnem sodniku ter dobil vsa potrebna navodila glede justiiikacije. S krvnikom je prišel tudi njegov, pomočnik Tomaševič, kj bo prvič pomagal pri obešanju. Policija je Martu dala na razpolago stanovaanje, za katerega nUičc ne ve. Dobil je tudi nalog, da ue sine n komur ničesar povedati o ju-stifikacijj. £atgxebski novinari se zaman trudijo zvedeti, kje stanuje Hart. Prpie Mali in njegovi pajdaši bodo obešenj jutri zjutraj okrog 6. na dvorišču sodnega stola. Danes bodo preči tali obsodbo Prpiču Malemu. Marijanu Krmpoti-eit, Miju Vrbancu, Nkoli BrdariČu, Franu Smojveru, librahimu KrkiČu in Anti Jeleni-ču. Prvim štirim bo preči tana obsodba v celoti z neštetimi zločini, ki so jih izvršili ter jim bo javljena tudi ura in dan justi-tikacje. Smojveru, Krkiču, Jeleniču bodo tudi prečitali smrtno obsodbo s končno pripombo, da so pomdloščeni. Po prečtanju smrtne obsodbe Prpiču, Vrbancu, Krmpo-tiču in Brdariču jim bodo sneli z rok okove in ojačili stražo pred celicami. Bližndi sorodniki obsojencev j.h Je lahko danes obiščejo in se od njih poslove. Na dolgoletne ječe obsojene člane Prpičeve tolpe bodo pa odpeljal} v razne kaznilnice. Na smrt obsojeni zločine; so bili skoro poldrugo leto v težkih okovih in 20 ur pred smrtjo se zopet lahko gibljejo svobodno po svojih celicah. Z obešanjem bo krvnik Hart pričel ob 6.; do 8. ure pa bo končal svoj posel, nakar bodo trupla obešenih pustili na dvorišču ter jih popoldne »brez ceremonij pokopali ali pa oddali so- rodnikom, da jih pokopljejo v domačem kraju tudi brez ceremonij. Pred iustifika-cijo bodo ugotovili identiteto vsakega posameznega, nakar bo oddan krvniku, ki bo dobia #510036010 poveže, naj iustifjikacijo izvrši. V javnosti vlada veliko zanimanje za justiiikacijo ta preiskovalnega sodnika dr. Puškaša že nekaj dni oblegajo nešteti radovedneži ter ga prosijo, naj jim da vstopnice, da bi si mogili ogledatj obešeni e. Omejeno število vstopnic j e pa že oddano, obsodba, ki jo bodo prečitab pred obešenj em vsakemu posameznku, je že natiskana in jo bodo po justlfikaciji razdelili med prisotne. Vrbanca, ki se mu je baje zmešalo, so včeraj psihijatri ponovno pregledali. V merodajuib krogih pa menijo, da Vrbance samo simulira blaznost, da bi se izogni] smrtni kazni, ter da bo obešen z drugimi člani Prpičeve tolpe vred. Od obsojencev je najbolje razpoložen Pavel Prpič Mali. Neprestano piše pisma. Včeraj je napisal svoje zadnje poslovilno pismo sestri Aniti na Reko. V njem se poslavlja od matere in pismo ;e polno nežnih besed za nesrečno marter, kateri, kakor sam pravj v pismu, se ne upa pisati, ker tega ni vreden po vsem tem, kar je zagrešil. Prosi sestro in brate, naj mu oproste in naj skrbe za mater. Prpič pravi sam, da je kazen zaslužil, tembolj, ker so ga obsodili modri in učeni ljudje, kakor sam pravi v pismu, ki so mogli dobro oceniti vse zlo, ki ga je naredil. Pismo je zelo dohro in obsega štiri velike strani. Prpič s posebno vnemo čita zadnje dni pobožne knjige, kadar se pa tega naveliča, začne peti in žvižgati. Krmpot'č in Brda-rič sta potrta, Brdarič izjavlja, da Čaka samo na uro, ko bo vse končano. Poštni uradnik rešil državi 30 milijonov Din Pri železniški nesreči pri Bata j niči je rešil poštni uradnik Nakič iz postnega vagona 30 milijonov Din, dasi je bil ranjen, — U Beograda poročajo, da je prosa pri Batajnici, kjer se je pripetila težka železniška nesreča, o kateri smo podrobno že poročali, popolnoma očiščena. Železniške n policijske oblasti so takoj po nesreči uvedle oosežno preiskavo, da se ugotovi vse krivce in vzroke nesreče. Preiskava še ni končana. Preiskovalna komisija še ni toMko napredovala, da bj lahko dala končne rezultate svoje preiskave hi tudi ni še odred la kazenskega postopanja proti železniškemu osobju na postaji v Batajnici, ki edino odgovarja e denarne pošiljke ter jih spravil na kup. Zbral je po večumem iskanju tudi vso drugo pošto, dokler ni ves pre- EDini POPOLDJMSKI OflEUlI H U USEJ SLOVENJI JE SLOUEHSKI RflROD Xajt>oljtši in najcenejši insercij^ki < rgttii Oglasi v našem listvi imajo popolen uspeli Xlali oglasi vsaka t>ese»cić. SO par in ^e plača lahko tudi v znamkah Zahteoa te Inseratai cenik! zebel omagaj in se zgrudil na tla. Ko se je zdanilo, je prišel k sebi in je nadaljeval naporno deJo. Pregledoval je postne knjige in kontroliral, koLko pošiljk se Je izgubilo in koliko se mu jih ie posrećio rosi ti. Ko ie naslednji dan opoldne prišla poštna komisija na kraj nesreče, je našla Nakiča s popolnoma urejeno pošta Požrtvovalni in vestn* uradnik je rešil vsa pisma, vse pakete in kar je glavno, vso denarno pošto in ves denar v gotovini, ki ga je bilo okoli 30 mfltionov Din. Nakiča je komisija občudovala in ker je videla, da :e ves oslabel, ^a ?c takoj poslala v Beograd. Tu be k javi! pri iclezniš-kem zdravniku, ki mu je rane izpral in obvezal. Nakič je šel domov in se prespa\ Drug-, dan je pa prišel spe: v Nlufbo, kakor H se nič ne zgodilo. Poštni uradnik Nakič, kakor tudi orožniški kaplar Mcier sta pokazala izredno požrtvovalnost, vestnost in samozatajeva-nje ob priliki strasne nesreče pri Batajnici Uradniki s takim čutom odgovornosti in tako požrtvovalnostjo ob takih prilikah so vsekakor redki. Banaška čarovnica pod ključem Baba Anujka je spravila s sirupi s sveta več sto ljudi. — Zdaj sedi v zaporu in čaka zaslužene kazni, ki se je pa prav nič ne boji. Pred meseci smo že poročali o čarovnici iz VUdimirovca ali babi Anujki. kakor jo apfofino imenujejo. Aretirali so jo. kar ie baje prodajala ljudem v Banatu strupe, s katerim so dotični zastrupljali svoje sovražnike. Policija je uvedla proti čarovnici, ki je le 92 let stara in se piše Ana Pistova, preiskavo, ki zavzema vedno večji obseg. Med preiskalo se vrše vedno nove aretacije in policija dobiva še vedno številne ovadbe, da so mnogi kupovali pri babi Anujki i>trup in ga uporabljali za svoje zločinske namene. Zdi se, da bo to največji proces te vrste, kar jih pozna svetovna kriminalna kronika sploh. Glavna obtoženka baba Anujjka, s pravim imenom Ana Pristova, je opravljala svoj zločinski posel že skoro 30 let. S prodajo sirupov je spravila s sveta več sto ljudi. Zanimivo je, da so bile njene žrtve večinoma moški, ki so jih žene ali sorodniki iz ljubosumnosti ali iz pohlepa po denarju zastrupljale s strupi babe Anujke. Lani poleti je policija razen babe Anujke aretiral^ Še sedem osumljencev. Aretirani so bili na ovadbo državnega pravdništva v Pančevu. Vsem sedem aretiranoev jo pri zaslišanju preiskovalnemu sodniku priznalo umor z zastrupi jen jem. Strup so a roti ranci dobili od čarovnice Ane pisto ve. Čarovnica in zavdajavka i© pa trdovratno tajila krivdo. Izdavila je celo, da je po vsem Banatu znana kot velika dobromica, ker je s svojimi medikamenti že marsikomu rešila življenje in olajšala bolečine ali ga rešila težke bolečine. Preiskovalni sodnik se je Čudil predrznosti 921etno starke in nienemu ciničnemu vedenju pred oblastjo. Preiskovalni sodnik je po zaslišanju odredil ekshumacijo v^eh, ki so postali žrtve za strupi jevalcev. Posamezne dele njihovih trupel to poslali v preiskavo beograjskemu kemičnemu zavodu. Kemični zavod je ugotovil večje količine hudega strupa. Na podlagi te ugotovitve je državni pravdnik odredil senzacijonalne aretacije v Pančevu in okolici. Tako je bila aretirana mlada vdova, žena umrlega poštnega upravnika v Vladimirov-cu Malina Jovanovič. Osumljena je, da je s pomočjo strupov babe Anujke spravila s sveta 1. 1926 svojega moža. Malino Jovanovič so že lani meseca junija aretirali, toda po večtedenskem zaporu so jo izpustili. Ker je pa med tem preiskava ugotovila, da :e I bil njen mož zastrupljen z arzenom, »o jo ponovno aretirali in zaslišali. Izdavila 'e, da je popolnoma nedolžna in da j^ ajen mož umrl naravne smrti, če ga je pa kdo drugi zastrupil, ona ni kriva. še večje razburienje in senzacijo kakor aretacija \\iove poštnega upravnika Jova-novića, je vzbudila aretacija v Pančevem. L. 1910 je namreč v Banatskem Novem selu nenadoma umrl tamošnji notar Kosta Carina. Baje se je zastrupil s pokvarjenim mesom. Ko je bila aretirana baba Anujka, je drža vn o pravda ištvo dobilo anonimno ovadbo, da notar ni umrl naravne smrti, temveč da ga je zastrupila njegova žena, ki je dobila strup od babe Anujke. Krsto pred 19 leti umrlega notarja so izkopali in jo odprli Na svoje veliko začudenje so člani komisije ugotovili, da ;e truplo pokojnega notarja, ki je ležalo skoro 20 let v zemlji, še dobro ohranjeno, posamezne dele so takoj poslali v Beograd, kjer so jjih preiskali v kemičnem preizkuse varnem zavodu. Kemična analiza je pokozala večje količine strupa v truplu in na podlagi te ugotovitve je državni pravdnik odredil aretacijo notarjev© vdove. Aretaci:a je bila prava senzacija za Pančevo, kajti notarjeva vdova :-e uživala v panoevem \elik ugled in je imela nekako vodilno vlogo v tamošnjem družabnem življenju. Med tem, ko t«e množe seuzaci.onalne aretacije, ki razburjajo ves Bana t, pa eodi v preiskovalnem zaporu baba Anujka in sto-jično gleda predse ter čaka na glavno razpravo, kjer jo bodo razkrinkali kot zastrup-ljevalko, ki je s svojimi strupi spravila mnogo ljudi v grob. Čeprav i« v tesni celici v zaporih okrožnega sodišča v Pančevem, vendar ni izgubila veselega razpoloženja iu tudi ne teka. Ima namreč neverjeten apetit in misli samo na jedačo in pijačo Ker ji kaznilniška hrana ni bila všeč, je dosegla, da jji prinašajo dnevno dobro hrano od doma iz Madimirovca, kjer ima zastrupljevalka lepo posestvo. Baba Anujka dobi vsak dan iz Madimirovca pečeno piško, gnjat. sir in vino. Zato je vedno dobre volje. Najzanimivejše je pa, da je baba Anujka poklala iz zapora po zobotehiiika, da ji popravi in plombira zobe, ki so se ji v zaporu polomili tako, da ne more uživati vseh dobrot. Baba je bila z zobozdravnikom tako zadovoljna, da si je pustila napraviti telo nekaj zlatih zob. Znamenita fakirka Terfrein Laila v Pragi Falrirka je točno napovedala ž kov. — Obeta nam kr Te dni je prispela v Prago znamenita fakarka Terfrein Laila, ki ostane v češkoslovaški presrolici samo nekaj dni. Tertrern Laila je zaslovela pred leti ko edina ženska fakirka in hiromant-ka. Francosiki, nenišikd im angleški listi so ji posvečali cele stolpce in pisali, da ie točno uganula vse vel/ke svetovne dogodike. Pariški Usti so pred leti poročali, da je nemškemu cesarru Viljemu II. na višku njegove stave prorokovala svetovno vojno, leta 1916 ie naooveda-la inirminskerriu letalcu Vlaicu skorajšnjo smrt, Mussolnviju Je prorokovala, da ostasne kljulb štev:inti>rn atentatom živ in zdrav Ln da sploh ne bo umrl nasilne smrti. Tudi grški general Pangalos, maršal Pilsud^ki in rrrnosn odlični francoski držarvmfti so se obračali na njo s Drosnk>, naij ?im odkr'ie bodočnost. V Francij ise je rjroslavfla s točno napovedjo "padca in ponovnega dv:jra franka. Češki novinarji so poselili fakirko, ki ie radevoMe ustregila njihovi radovednosti. Sedela je s hrbtom D^cr okv/d v zeleni orientalski halji. Terfrein Laila je zelo lena, stasita ženska, nravi orijentalski tip. Na prsih ima kolamo francosikc republike, na traku okrog vratu pa veliki križec častne legije. Beli turban ji kras; velik draguli, v ušesih ima bisere in verike zlate obroče. Novinarjem ie prepovedovala, da je iz stare in diske rodbine ki da ie brahmanske vere. Njen oče ie bil zdravnik. Ona je pa že 20 let nimirnska državljanka. e več važnih svetovnih dogod-asno pomlad in poletje. Somnalbuiske lastnosti so se pojavile pri nji že. ko je bila stara 4 leta. Nekoč se je Igrala in na enkrat je videla v dnini, da je njen starejši bratranec umrl. Pičila ga je strupena muha. Oče se je spočetka smejal, ko je pa pr;ŠIa vest, da ie deček res umrl. io je odvedel k velikemu duhovniku, ki je izjavil, da bi kazalo njene čudovite lastnosti izkoristiti. In tako so io roditeBi poslali v pa-godo. kjer so >o duhovniki učili. — V čem obstoja vaše učenje.*' jO vp-nšal-" novinarji. -— Indijski svečeniki so dobri psiholog: in imenitni zdravnici. Učili so me spoznavati razne pisave in poteze na človeškem obrazu ki na rokah. Učila sem se spoznavati reke ljudi vseh sta^ resti i:i vseh družabnih >iojev. zdravih in bolnih. K temu pa spada Še cela vrsta pomožnih predmetov. Učenje inji-skih svečenkov zahteva rnmoco pridnosti zlasti pa dober spomin. Zaspomniti se :e treba nešteto raznih znakov in potez. Ind iski svečenik vam takoj na prvi pogled pove. kdo hi kaj ste. — To ie bila torej cela šola? Da. B io nas je takrat v šoli 0!> učenk in samo tri so položile izpit. £o-lo sem zapustila z 11. letom in takoj spm nastopila svetovno turnejo s fa-kirjem BernalJom begom. Od mojstra sem se loč 'a kot 17tetna mladenka. *>;-daj potujem že petič okrog Meta ;,i upam, da bo to TJ t vame /aJ:i o. Al! vas poklic utruja? - Zelo. Svoje sposobnosti se*m razvila tako, da imam vizije rudi, če bedim. iJri v ciikUi pu.zkuAirli >e ->.cer mmu udavam. lX/^d prebudi:, me mora zdravnik. Potem sem \ sa i^mu^cna . včrpana. Cc se pj moje prerokovanje luiahj izpolni, kakor je bilo nejavno \ Strassburru, kje- >em prorokovi!« ne- errra in!^o...tr' skofaj»n k./nCv novoga bojavrv., a r ke » čutim veliko notranje . jdovoljstw. Zadnje čase je bilo v moji prak^ talcih irasrhSnin primerov ve£. O leta 19^9 ic Terfrein UuL _v . Letiorn se obeta več valnih izum e. bi MovasKem bodo pa odkrita botata ležišča premoga. liKhastrpjsko jn trgovsi« si bo CeSkoslr va$ka telo Osrre zime bo kmalu konec, poleta bosta krasna. V I>.. . <1\ a odlična držav nJia, v An^ p^ eden. kar bo zr.un-, ublažilo nimlliiroi no politično napetost. \lba no premagala vse težki če io se bo na BaFkanu utrdi'a. Madžarska dobi kralja, toda šele leta 1930. Madžarsk kralj pa ne bo noben Hab^burlan. marveč Hor-thv. ž&eleznica KOLLDAR. DaaMs: Torek. 1«. f*rutnj t^»; katoličan : Konrad; pravoslavni: h. febntir*«. DANAŠNJE PWRJEWrVf Opera: »To3ca<. .V Kino Matica: »Volta. Volga« Kbm Ideal: »Volta, Volan«. DE2URNE LEKARNt. l>aae>: ^u^r. Mari-a :rt; Kuri sposvMska cesta. n € * a I V L c KIJ U t Najboljše nartrafneš)€, z*U W nakeneisc! Prosueta Goatovaai* g. Uabiia Ul£l±* v ljta>yaa*kl operi. Opos&arjamu ua n>xxniinit it:.v «c««^ flOKoviaJe Z Ljubiie Uiiića. ki po-j« noo-j vcU-ko teaorsau> part&o Cav*ra*it>6iiu v Puuoiiasd#vi opeft »Tosca«. Olavmo jo oaaaovou >Jo#j Tosvc poje sa. ViifanJCui>w«a-a, barooa Scaroi* pa c-rVrmoiai. Ot>era s« poje za aibotiente reda A. Opera* preaUfcra. \ ^:t.e v uja. uoeci pcaxio^o i-periw> del j v x*»ic:.Ji ictifc, koaiac^u u*pera »6c^ iz St-ro^i* pod taUotirkio b v režij: S- ravriaflc^a r\* IkLi. Opera se cd&kuje po krae»a;, iaUko :-^aui-Jjtvi Mozartov: r'.asb. m pa pj k^iti^oJ v^eljci. oeUata dtrjaaja. Zase41>o vrmj že javtli, d*a^ «bo* zadamo aa to predstavo \ ^ resoiCflc umetaoati, M je Mozar; idm uo. . . . rcprezenuao^ov kUsiCBč maaikc. Pre4»ta>\« s>e %TSa na premijerski w^lln1■ Cvetko Gelar: Vdova Ro^Iinka. M. tekra* arja '.. 19C5 je b!a ti 'ena prt m-'<: i draim.. Delt* :«...•• a od tokrat dalje io jo ura! s Ko; po^ae4 P* Sikovvaskeoi. Uu*b-.-Ji*...i irumi- vacua Jo k le« maja 1925 pokazaia tudi beocral^kaan *4>Cai-t>tv\x vb priteki svojega gos.o»\ ji-a beofraj- skem Narodnem rKvzor&u. Te M ari4t ponovno v repertoar _ d;^:ic Lp.iNt.r se prvikrat v čertnek. dne 21. t. m., 71^-tkotn majrca pa k) ima na svojem r. .:'. j-PlrcrtsiKo sledaiišCc. Za^cJv ma Ls>ta kakor ob ;re:ii' c: \ J ' - ■ ' izra. ga. Juvanovu. Rozn'ADOvtSJ Janeza g. v, -sar. Ba!aata5a g. Kra" Rež j •- sad: *0 pot v rekah g. U^aha. Prva lipnaoc'.:^ : ^ ^""^ 21. t. tn. ta prtmijerski abo-rena. Teaor g. Lpibiia UliM > uno gagee-vai v Ijupl'iaoski operi v perek, dae 22. t. m., ia sicer poje iT—H teoor**^ pa-rta^o groi^ Qc!.-slava Barainiskcca v Nedbalo\: o-pered »Pojjsjka Kri«. Predstava s-, ;^\'tn g'tdal&kega abon- maja. Koncert ZIKOVCEV v UiaVjial. KotnotiM Lvartc: Z-ia ,- .:Cfrr*,ra v Uwbljaai v iV"UCdeij*.K aoe 25. :• n: v Fi/aarmoeiCcii dw:a.. K- , 1 ■Dođka :'w ru i. • cJj r':V. v l^':\i kvartet v d-dara. V^c!a/ P.xhl ;e četki kladk. rese« leta 1741. V sveji mladosti )q \ .:-':■ ,. .■ . . .'-i.-s-r .1 j v BreroJcah. -Sel v Praao nadalj&vat aka::n4, na kate- ro It i-^ ~c zim a\-o#h otroakie let. L. 1760. c i'O-^ta! elan dvome kapele Škofa v \\-jlttm Varadiaj ua MadiaT^kcm. Tw ie Q*'.a! neka: let .a :^4i prid.io KonipcralTa!. Odžc! ^ •' Petro grad _i :.-:a 1769. v^ J< zopet >.:r.' . P'j± I t l- eekaHc rrofa rlerti^a Lota 1771 .;e bi! V'B.. moJs:cr dftfnaj^kesi nacLoaahiega teatra. Za ttm 3e žžvtl de".; ča*a v Milairu Ia '.c-'.a 1796. je prv-Š-el zoott na Dno* ter p:s:al kapaMk kmeil Lobkoviča. Um:: :c 'ca 1^05 sred; nekega koa-cer.ta pr kneza Lookc«:ću. K : ~> .J^- e Ml P;ch! ./red.:- . -• oratocidev. prkestra.nin m taaajaajik »k!a4b. -Znaao W. da je na^pJeal UI pealaMI bjeartetc. :imed kater/ • •'"■ ' ^:i :i v iaikt>\v- ".: - i I""* -^ ••"-: t aajvaflhB :speboat ?.: prezren m. ..>... i w . u. . Ooda^e: kvar." ■ J--- • *» • " ^' ( L i JH- t)aai prvikrat iavaja. P-.*d.v j v i ^ y ajatMai laajaaam:.______ POZOO ^»/naiKc. Md^ po poroki: Zelo žal mi je. toda priznati ti moram, da *tojiva pred finančnim polomom. — Križ božji, kaj sun te res \ žela iubezni? Hred M)diičetn. — To je pa res čudno! K u stt pn&li domov in zagledali stanovanje \>e raz-metanj. ali vam ni prišlo na misel, da so vas pobelili \k>m:lci? — N«. takoi sem v««*el. da sta ih žena in h^erica na bal. Štev 41 •HUVt^Hi >n a k kj lu cme i^. februarja 1929. Mrau 3. Dnevne vesti. — Novi člaui beograjske akademije ] /uanosti. V soboto se je vršila redna glavna sfcupščlna Srpske kraljevske akademije znanosti, na kateri sta bila izvoljena za nova redna Člana vseučilišča profesorja Tomo Maretič iz Zagreba in dr. Vlado Petkovi«* iz Beograda, za Člane dopisnike pa vseutiliškl profesor iz Beosrada dr. Vojtslav Miškovič. upravnic državnega arhiva v Dubrovniku Antonije Vučetić, profesor ljubljanske univerze dr. Franjo Ra- mo$ in zagrebški kipar Robert FrangeS. — poloiaj ▼ rudnikih TPD normalen. Iz Trbovelj nam poročajo, da se veČina bolnih rudarjev vrnila na delo ter da je položaj dama ie normalen. Včeraj je znašala pro dukdja v vseh premogovnikih TPD 540 va-conov, danes upajo dosegi nad «500 vagonov. Skoro ve* premog 5e vedno rekvirira želea-nica zase, upati pa je, da bo ta v par dneh radostno preskrbljena z njim in da ga bodo dobila dovolj vsa industrijska podarja kakor tudi trgovci s premogom. — Pogodbene pošte. Zadnja leta se je izkazalo da vodijo pogodbene pošte z enakim ali pa se z večjim uspehom svoje posle kakor državne, da pa za državo ne pomenijo tolikega bremena- Zato je bil fani bil izdan pravilnik, po katerem se lahko ustanavljajo pogodbene poŠte tudi v Srbiji, kjer jih poprej ni bilo. Leta 1924. ie bilo 1077 pogodbenih poŠt, naslednje leto ie padlo njih Število na 586, leta 1926. ie poskočilo na 832, leta 1927. pa na 899. Za lansko leto Se niso zbrani podatlki. Ker ;e pa pravilnik o pogodbenih poŠtah razširjen tudi na Srbijo, jih ie bilo lani gotovo se več nego predlanskim. — Direktni brzovlak Praga . Bratislava -SuŠak. Tudi letos bo vozil po novem voznem redu, aj stopi v veljavo 15. maja, direktni brzovlak iz Prage preko Brna, Bratislave in Zagreba do SuSaka. Ta zveza je zelo dobrodošla zlasti moravskim In slovaškim letovišč ar jem. Potovanje preko Madžarske je kratko in vrše se že poga-•anja. da se vidiraitie potnih listov odpravi. — Poljaki na Jadranu. Na JadTanu so se začeli naseljevati poleg Cehov tudi Po-liSAi. Ustanovili so društvo »Poljski dom na Jadraruc in lani so kupili večji kompleks zemljišča na otoku Šolti, kler grade sanatorij in vile. Koncem marca prispe v Split prva letošnja skurpina potekih letovi Sčar je v. — Letos bo skupna velikonočna nedelja. Angleško mednarodno društvo za enotni koledar poroča, da bodo letošnjo velikonočno nedeljo praznovale skupno vse sekte kristjanov in Židov, kajii sinod ortodoksne eerkvo je na zasedanju v Buk-iresu* sklenil pomakniti datum svoje velike noči za 14 dni naprej tako, da pride velikonočna nedelja na danim velikomčne nedelje gregorijanskega koledarja. To bo v zadnjih 347 letih prvi primer, da praznujejo vse sekte kristjanov in Židov veliko noč skupaj. Sklep sinoda ortodoksne cerkve pomeni izpolnitev vrzeli, ki je nastala pri gregorijanski reformi leta 1582., ko so ortodoksne cerkve odklonile predlog, da bi izpustile 10 dni v nadomestilo za 10 prestopnih dni, ki so se bili nabriti v koledarju. Julij Cezar ie namreč napačne* izračunal, da irna leto 365 dni in 6 ur, v restiici ima pa ostronomično leto s*mo 355.24 dne. Ta razlika eno stotinke dne ie naneslu od leta 15S2. nadaljnje Štiri dni tako, daje nastalo onih 14 dni. ki iih je zdaj ortodoksna cerkev izpustila iz svojega koledari.!. — Zveza rezervnih oflciriev v Ljubljani obvešča svoje člane, da prične razpošiljati članske legitimacije in znake takoj, ko bodo doti>kane. oziroma znaki izgotovLie-ni. V primeru, da potrebuje kdo prej legrri. mučijo, naj to sporoči z dopisnico pisarni, nakar s*> mu bo doposlalo tozadevno potrdilo. Glede ugodnosti za trikratno polovično vožnjo na državnih železnicah je Zveza podvzela na merodajn'h mestih korake m ho v zadevi obvestila svoje člane potom dnevnega časopisja. Zveza bo tudi glede uniform in ostalih ugodnosti podvzela potrebne korake, o čemer bo članstvo obveščeno bodisi potom časopisja ali okrož-iric. Zveza vodi tudi evidenco tistih svojih članov, ki svoječasno Se niso prejeli dežnih ptaičev. O dodelitvi teh plaščev bodo člani obveščeni pismeno. Knjižnica ie članom Zveze na razpolago vsak dan razen ob nedeljah in praznikih od IS. do 19. v društvenem lokalu v Ljubljani, Korurresni trt I-I (Kazino). Istotam dobe člani potrebna '.'stmena ali pismena poiasnila o vseh vo-aških zadevah. M se tičejo rezervnih oficirjev. — Zveza rezervnih oficirjev v Ljub ljam\ — Razstava jugoslovanskih iadranskrfa pristanišč v Pragi Na letošnjem praškem velesejmu bo priključena s'arpni razstavi evropskih pristanišč tudi razs-tava na.ših adranskih pristanišč, ki jo priredi Osrednja zveza za propagando Jadrana v Splita. Razstavo preneso pozneje na mednarodno razstavo v Barcelono. Poleg tega se vrše pogajanja glede statae razstave nase rivijere na novem razstavišču praškega velesejma. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da . ho nekoliko hladneje in brez padavin. Vče- j raj je bilo jasno samo v Beogradu, drugod pa oblačno. V Splitu so imeli nevihto. Maksimalna temperatura je znašala v Splitu 11. v Skopi ju 0, v Zagrebu —1, v Ljubljani —1.6. v Mariboru —2. v Beogradu —3.4t v Sarajevu —4. Davi je bfb v Splitu 4, v Skoplju —I. v Zajrrebti —3. v Mariboru —< v Ljubljani —9.6, v Ber-^radu in Sarajevu —10 stopinj. Barome+cr er kazal davi v Ljubljani 772 — Posledice strupenega mraza. Derma-'oliSki oddelek ljubljanske bolnice je poln fiofnikov s hudimi ozeblinami. Nekateri so t^ko ozebli, da jim odpadajo prsti na no-zah. Včeraj je prišel z največjim naporom v Ljubljano SOTdni delavec Rudolf Zab- * čnik, star 37 let, zaposlen pri lesji: ivrdki Potokar v Lanišču pri Radoviiici. Stopalo desne noge mu je popolnoma zmrznilo. Na anibulanci OUZD na Miklošičevi cesti mu je dr. Demšar nudi! prvo pomoč, na kar ga je poslal v bolnico. __ Bogat inka umrl* v naj ve* ji bedi. Iz Sarajeva poročajo. tvo ?e vljuduo opozarja na inventurno prodajo ostankov parov čevljev osobito malih številk po znatno znižanih cenah, dokler zaloga traja, v trgovini PEKO. Liubliana. Aleksandrova cesta. 131 Iz Lujhliane —lj Umrli so v Ljubljani Pretekli teden so umrli v Ljubljani: Henrik De jak, knji-goveški pomočnik. 51 let, Hrovatova ulica; Pavla Zorman, trgovka in posestnica, 52 let. Florijanska ulica 23; Jakob Kune, zasebnik, 90 let, Za Gradom 4: Josipina Friedrich. posesfmca. SQ let. Poganska cesta 23; Matevž škraba, uiitkar. 74 let. Vi-dovdansika cesta 9; Marija Cerne, žena vpokojenega uradnika, 5? let, Vidovdanska 9: Ivana Praprotnik, žena posestnika, 57 let Jenkova ulica 7: Marija Utčar. delavčeva žena, 52 let. Skaručna. bolnica: Anton Pengov, občinski ubogi. Podgorica. bolnica; Franc Stelzer, vpokojeir železničar, 39 let. Tržaška cesta 12; Heina Mrak, učiteljica glasovirja, 39 iet, Kon-grešni trg 7; Fran Rozman, 67 let, Vidov-darrska cesta 9; Štefanija Mikič. žena pro-kurista. 30 let. Skofja ulica 10: Rudolf Medved, sin mlinarja. 12 dni. bolnica: Marjeta Grom. hčerka železničar a IS dni, bolnica; Jcsipiua Petek, služkinja, 42 let, bolnica; Karol Stoczek, pečarski pomočnik, 59 let, Sv. Petra cesta 69. bolnica; Frančiška Pennuš, vdova žel. nadsprevod-i;!ka, 70 let. Kolodvorska ulica 5: Anton Prek, policijski nadzornic. 58 let. Dunrrska cesta 14; Uršula \Vend!irrz, 94 let. Sv. Petra cesta 19, bolnica. —ij Pri javni borzi de4a v Ljubljani je v Času od 10. do 16. t. m. iskalo dela 1065 moških in 412 Žensk, skupaj 1477 brezposelnih. Prostih mest je bilo 261 moških in 13 ženskih, skupaj 274. Posredovanj s« j« izvršilo 122 moških in S ženskih, skupaj 130. Odpotovalo je 16 moških in 3 ženske, skupaj 19; odpadlo pa je 1 moški in 20 žensk, skupaj 21 brezposelnih. — Delo Išče: moSki: 3 manipulanti za lesno stroko, 1 ekonom. 22 steklarjev, 15 kovačev. 30 stavb, ključavničarjev. 24 felezo-lirvarjev - struparjev, 4 zlatari:, 38 strojnih ključavničarev, 46 mizarjev, 3 urarji. 5 elefctromonterev, 3 kolarji, 2 ouikarja, 6 Žagarjev. 5 sodariev, 3 tapetnikov. 23 kro. jičev, 32 usnjarlev. I brivec. 5 sedlarjev, 3 knjigovez:, 27 čeviaiiev. 7 mesarjev, 24 pekov, 3 mlinari, 15 natakarjev. 1 laborant kemije, 46 zidarjev, 8 soboslikarjev. 1 elektrotehnik, l stavb, risar, 37 srrotnifcov. kurjačev. šoferjev, 28 pfsarnJSklh shnz, 33 trgovskih pomonikov, 31 tesarjev. 3 knjigovodje, 48 zasebnih uradnikov. I sHkar -karftateur, 2 bolnfcSka strežnika. 18 hlapcev, 231 pomožnih delavcev, 52 dninarjev* 7 vajencev; — ženske: 11 pisarniških moči, 1 kniigovodkinja, 2 kontorlstlntl. 4 prodajalke, l restav. blagajnicarka, 6 natakaric, 5 sivilij, 1 šivilja perila, 10 alvillj za slamnike, 1 modistinja, 1 stepailca, 1 frizerka. 1 črkoslikarfca. 71 tovarniških delavtv, 36 dninaric 9 kuharic. 1 sobarica, 43 služkinj. 6 posrreinie. 2 vaienki. — D«, lo je na razpolago: moškim: 4 hlapcem. 3 Žagarjem za na veneciianko, l ta-petniku, 2 krojačema za Športne čepice, 8 vajencem; ženskam: 1 šteparici, 1 orožniSki kuharici, 2 kuharicama, 1 po-strežnici. 2 delavkama, l kmečki dekli. 1 s'užkinii. 1 vajenki za strojno pletenje. —Ij Odsek sa gradnjo modelor A tro kluba je imel včeraj sejo, na kateri je sklenil naprositi ravnateljstvo Srednje tehnične šole, da dovoli uporaba učilnice obenem t lesno delavnico za tečaj Aerokluba, ki te bo vršil lotoe s teoretičnim in praktičnm poukom. Tečaj bo rasdejen v dva dela. Začetniki bodo posečali tečaj za gradnje pali-tastih modelov, oni, ki so ie obiskovali ta tečaj, pa se bodo poleg teoretičnega obravnavanja bavili z gradnjo modelov s trupom eno- in dvokrovnikov. —Ij Nove avtobusne zveze. Te dni ja dobila Ljubljana nove avtobusne zveze z okolico. Izpred Marijinega trza vozita trikrat na dan dva popolnoma nova avtobusa last avtoprevoznuka Pečnikarja in sicer iz Ljubljane v Sv, Jakob in Dol in obratno ter na progi Liubliana - Laverca -Škofeljca. Z novimi avtobusnima zvezami bo Lnjfcljananorn zlasti. okoHčanan, zeio ustrezno. Podrobnosti o voznem redu bomo še obiavil;. __jj Zveza obrtnih zadnuc v LJubljani sporoča vsem obrtnikom v LJubljani, da bo izpolnjevala v dneh od 20. do 28. f. m. davčne prijave za pridobnino v tajništvu, Bethovnova ulica št. 10.. pritHčie levo, in sicer vsak dan od pol 2. do 7. zvečer. —Ij Ljubljanski SokoL Cetrjenlm roditeljem naznanjamo, da je zaradi pomantka-nia kuriva začasno prekinjena telovadba moške in ženske dece. Redna telovadba moške dece se bo pričela zopet 7., ženske dece pa 9. marca. — Prednjačili zbor. —Ij Dramski tečaj ZKD se danes, 19. t. m, ne bo mogel vršiti, ker 'e Srednja tehnična šola zaradi pomanjkanja kuriva zaprta. Kdaj bo prihodnia vaja. bo gojencem potom časopisja pravočasno javljeno. Obenem opozarjamo, da bodo vaje za »Dantonovo smrt« v sredo ob 15. in 20. v dramskem gledališču. — ZKD. __Ij Orkestralno društvo Glasben? Matice. Danes v torek, obvezna vaja za vse člane, ki igrajo godalne instrum<*nte. — Odbor. __Ij Uprava. cZborov> sporoča svojim c. uaročnikom, da bo list v l^tu 1929 izhajal v nezmanjšanem obsegu z zanimivim glasb. in književnim delom, pni zveiek se je zakasnil zaradi nabiranja inseratov in nove opreme. Zakasnitev bo popravljena z drugo številko. Lanski naročniki naj naročnino čimprej obnove, vabimo na naročbo vse prijatelje zborovskega petja. Pevci in pevke poravnajo lahko naročnino v dveh obrokih. Naslov: Uprava Zborov , pevsko društvo «.L.ftiblj. Zvon*. —Ij Čajanka _ plesni večer lutri v sredo ob pol 9. zvečer v balkonski dvorani Kazine. Istotam prijave In trenin* za »plesal turnir« — Jenko. 137 n —H Godbeoi odsek Sokola I. Vaje orkestra se zopet vrše vsako sredo zvečer. Prva vaja jutri, — Kapelnik. —Ij Ljubljanskim v JPZ. včlanjenim društvom? Prva skupna vaja mešanih zborov za koncert 17. marca t !. se vrši v četrtek zvečer ob 8. v pevski dvorani Glasbene Matice. Note (Tanana. O nevihti. Dobro utro) prinesite seboj! Poraoštevims udeležba nujno potrebna! — Pnvovodja. Iz Celja —C Radi skrajno nousodnifa vremenskih razmer nastali položaj se z vsakim enem izbofjšuie. Vlaki prihajajo v Celje le z man&mi zamudami. Trg ie poscal ^opet živahnejši in je dovoz hrane malone zadosten. Cene živil so ostale skoraj večinoma stare. Primanjkuje Še vedno krompirja. Sicer ga je mogoče dobiti !e nianj>e množine, toda po navad; zmrznjenega. Toplomer je kazal oba dni. v nedeljo in včeraj, nad ničlo in sicer Po 2 in 1 stopnjo. Barometer se je močno dvignil. V zadnjih 48 urah se je dvignil za 10 mm. —c Umrli so v Celin. V bolnic: dne It t. m. dOletna Liza Kolar z Lave pri Celru. 17. t. m. v bolnici 371etna Frančiška Než-mah iz Zavodne pri Celju tu 2Tttn.i šivilja Antonija Topole iz Laškega, v mestu pa ^71e<«na \dova huzarskega "adporini.:a ter hišna posestnica Lodovika Kunerte in "Oletua sirota Marija Jošt, .Čeraj ie pi umrl na Glavnem trgu znani hišni posestnik in polkovnik v pokoju 701etn: Crnesi pleni. Fanolngcr. I Kupujte „Zvezdanko"! ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trojno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le SCHICHTOVO M I LO Junaki ledolomilca „Krasina" v Rimu V Rimu se mude proi. Samojlovič, letalec Cuhnovski in dr. Sriednovskt. — Vsi trije so napram italijanski javnosti zelo re zerrirani. Poročali saio že, d^ ^ bili povabljen: v Rim vsi vodilni udeleženci rešilnih aksoeiicij. ki so bile poslane na pomoč Nobilu in njegovim spremljevalcem. Italijanska javnost, slasti italijanski novinarji, se seveda najbofci zanimajo za junake ruskega ledolomilca »Krasina*, brez katerega 1>: bila tragedija Ncbilove polarne pustolovščine še večja. Junaki ledolomilca »Krasina« so prof. Samojlović. rirs>ki letalec Cuhnovski in dr. Srietrnovski. Te tri je italijanska javnost nestrpno pričakovala. Toda motili so se o«:, ki so rnislHi, da zvedo o njih kake podrobnosti o tra-ge-d:Ji Nob:!c\e polarne ekspedici:e. Vsi trije so namreč slavni ne samo do svojem junaštvu, marveč rudi po svoji molčečnosti. Zaman so napenjali italijanski njvim.Tji vse sile. Ja si pribore dostrjp do njih in da zvedo že poprej to, kar bodo izpovedali pred preiskovalno komisijo. Končno so okušali novinar^ dobiti od junakov »Krasina« nekaj informacij potom uradnikov ruskega poslaništva v Rimu. pa tudi to se jim ni posrečilo. Prof. SamojloviČ je sicer povabi! novinarje k sebi. toda samo /ato, da jim je predaval o ledenih gorah, o konstrukciji »Krasina<^ o razmerah v polarnih krajih itd. O Nobiki in njego-vJh spremljevalcih na .smlrjh ni hote! govoriti. Še bol- nedostopen je bil letalec Cuhnovski, ki je na vprašanje, koliko bro-dolomcev je ime! v Malmsrree-nov; skupini, smeje odgovoril, da je videl on samo enega, drugi pilot letala Straube dva, opazovalec tri. kinoeperater pa kar pet. Po tem odgovoru si ni upal noben novinar več nadlegovati z vprašanji junakov ledolomilca ■ Krasna*. Prof. SamojloviČ [t pose.ii rvo prihodu v Rim nekatere znanstvene ustanove in zglasil se :e oflcrefno udi pri Mussoliniiu. Letalec Cuimovski, ki je prispel v Rim s svoj:m sinčkom, je poselil letališče v Menteceli, kjer so ga :talijanski letaki navdušeno sprejeli. Cobnovslrj se r;r> ie zahi I brvi da poleti v kratkem na Novo zemljo. Tretji junak Kra^i,:„ , dr. SrictnoN sk je najbolj molčeč in nedostopen. Ves j Čas bivarrja v Rim« ni posetil nikogar in med zaslršanjem ie izpregjvop] sani > enkrat, i:i sicer, ko so ga vprašali, kako je operiral Mariania. še pred zaslišanjem je pobelil janakt K-as na* ZapTH, in sicer vsakega posebej. Ti poseli so vzbudili Rimu spi«>'n-no pozornost m radovednost. Toda ^« si so vsakemu smeje zatrjeva1 di m ve-do, kai je hotel Zappi od njih, ker d' besede sploh ni pnše4 im ker je moral tudi on potrpežljivo poslusatH preda varuje o razmerah v polarnih krarih m o konstrukciji »Krasina«. Poleg Zappija so sprejeli Rusi še pohabljenega Cc-. nia, očeta ponesrečnega Alessandrteiiu in vdovo mehanika Pomele. Mater po-nesrcčeneiga i'ontremo^ja je pose t ! prof. Samojlov č sam. Po zavran i pred preiskovalno komisijo so s« i ipe-Ijali Rus: v Sorrento, da posetijo Maksima Gorkega. Iz Rima i>e odpeljejo v Mi«lan in v Pariz, kjer bodo predaval o svofi umaški ek.s^>edici.fi. Morda bo m^anska in parila javnost zvedela o i '.i več. nego ie zvedela rimska .-jv-nost, napram kater; ^o bili funaSki Rusi skr,i" > rezerv ratiL N."i ^rr s> rifl tehten vzrok, da so v Rimu dosledno molčali c * ksped* c Po nedolžnem obsojen na smrt V Nemčiji so v zadnjem hipu pre* prečili nov primer justičnega umora moža, ki je bil pred tremi leti pred po-roto v Osnabriicku obsojen na smrt. Gre za hlapca Hermana Diclrngena, ki je bil obtožen umora svoje Ijubict, služkinje, in ki bi bil kot žrtev justtČ* ne zmote ie davno v grobu, da ga ni pravosodno ministrstvo pomilostilo na dosmrtno ječo. Med porotno obravnavo *o sodni izvedenci izjavili, da ni izključeno, da gre za nesrečo in da je služkinja uto* nila. Sodišče je bilo pa mnenja, da je ta možnost izključena in zato ni primi do revizije procesa. Dielingen je v kaznilnici tri leta napenjal vse sile, da pride resnica na dan. in Sele te dni je sodišče odredilo ponovno obravnavo in s;cer na podlagi poročila zdravniške korris je. ki izključuje nasilno smrt in kj ugotavlja, da je služkinja podlegla ^rčni kapi. KHub temu ie defelno so« ti išče v Osnabriicku odklonilo obno* vitev procesa in šele na pritožbo Die« lingenovih zagovornikov je Ma odre« jt na ponovna obravnava, ki bo poka* za!*, da je bil Dielincen po nt d- '-iem obsojen. Stran 4. »SLOVENSKI NAROD« dne 19. februarja 1929. >tev 41 Szckula .leno: 2» Suženj in Rimljanka Roman. Sejanus je bil že dvakrat kupil pečenke In jedel jo je vpričo nas, nam je na seveda ni privoščil. — Nikar ne misl te, da je Chrisobu-los žrtvoval za vas kak »bolus, — je dejal. — Ecastor! Še počenega groša niste vredmi. Pritiskala je tudi huda vročina. Nas so postavili tako, da nam je sijalo soln-ce ves čas v obraz. Sejanus ni dovolil, da bi sedli. -— Še tega je treba! Da bo kupec misli, da ste leni in razvajeni Čim se je za hip odstrani sem se zgrudil na tla. Toda taikoj sem znova skočil pokonci, ko sem zagledal v množici obraz svojega mučitelja. Večino sužnjev so bili že odvedli Samo Academ-us ni mogel najti kupca. Vzrok ie b:l na5brž ta, da je Chrisobu-los za starega Grka preveč zahteval Kupil ga je bil tam daleč v Delphi in hotel je zaslužiti na njem potnino, pa tudi stroške za večmesečno prehrano. Navadno so sužnji, s katerimi sem spal na slami, takoj našli kupce. Tistega dne je prišlo v Aquincum mnogo okol -ških kmetov, ki so rabili delavce na polju. In ti krepki mišičasti možde so jim bili zelo dobrodošli. Ker so bili razmeroma poceni, so vh h;t»*o poV"m"li. Bilo je že pozno popoldne. Plaho sem se oziral po vrveči množici. Kmalu bo sejem zaključen. Na sosednih stojnicah so že pospravljali lonce in srebrnino — Samo tri sestercije, samo tri se-stercije! — se je drl prodajalec pečenke. Kraj mene sedi na visokem stolu žena Tudi ona je sužnja in na prodaj, kakor jaz. samo da je lepo oblečena. Ima svetlo lasuljo kakor rimske me-retrix. Na ramah ima rdečkast r>alij. njena bela volnena tunika je okrašena s pestrimi čipkami Ustne ima rdeče pobarvane z balzamom iz volčjega maka. Pa tudi njen obraz je rdeč in bel. Je že priletna. Nad glavo ima tablico, na kateri je napisano njeno ime in cena. Tudi nje noče nihče kupiti. Nikogar ne mika, da bi jo kupil iz Chrisobulovega skladišča sužnjev. Sejanus računa samo s tem, da se bo kmalu zmračilo in da bo v mraku ženin obraz lepši Toda malomeščanski kavalirji so hodili mimo z zavihanimi nosovi, vojaki pa niso imeli dovolj denarja, da bi io kupili Oziram se po množici, ki se hitro krči. Zdaj že razločujem domačine od rimskih uradnikov in trgovcev. Tukajšnji veljaki nosijo visoke koničaste Če- pice, kratke plašče brez rokavov, riin-ski sagum. obleko pod njim imaja s pestrimi trakovi tesno pnpasano k telesu kakor jezdeci na dirkah. Ves trg je bel od njihovih tog. Med belimi in modrimi skupinami se pa leskečejo tudi z zlatimi palmovimi listi okrašena laticlavia. Tu in tam se pojavi kak objesten Rimljan. Morda ie baš vsemogočni legatus cesareae, vrhovni poveljnik vojske. Sejanus se je popraskal za ušesa in zagodmjal: — Vi mi najbrž ostanete na vratu. Toda tisti hip se je pojavil star vojak. Imel je lepo okrašeno usnjeno tuniko in pozlačen oklep. Tudi njegova čelada se je lesketata kakor da je iz čistega zlata. Bil je že dokaj star. Na obrazu je imel vse polno brazgotin in oči so mu silile na čelo. In vendar je še trdo stopal v težki bojni opremi. Bil je najbrž cesarski pretorianus v rezervi. V bitkah z moškimi roparji na obali Cilicia je moral obogaten. Zanimal se je za ženo z lasuljo. Sedela je vsa obupana na visokem stolu. Ta je zanimiva, — je mrmral sam pri sebi. — Zelo je podobna dami, ki mi je vodila v Aleksandriji gospodinjstvo. Tudi ona je imela svetle lase. Namršil je obrvi. — Ubožica. tudi na glasbo se je spoznala. Krasno je igrala na harfo in flavto. Tudi stihe je ddklamirala. In njeno ime je bilo tako poetično. Ime ji je bilo Andromaha. Znala je vse, kar potrebuje izobražena gospodinja, škoda, da je umrla. V morju je utonila, sirota. Stopil je k sužnji. — Kako je pa tebi ime, dušica? — Ime mi je Gymnasium, — je odgovorila z mehkim, prijetnim glasom. — Tudi to ime je lepo, — je mrmral vojak — Zanimivo je, kako si podobna moji dragi Andrumahi Kakor da sta dvojčka. Kar se je spomnil, da hoče to žen-sko kupiti. Ce jo bo preveč hvalil, bodo ceno takoj zvišali. — Res je seveda, da je bila Andromaha najmanj dvajset let mlajša od tebe. In tudi mnogo lepša je bila. Pri Herkulu ona ie bila lepša! Ženino lice je pod rdečo barvo pre-bledelo. Požrla je sline Odgovorila ni, kajti če bi bila dala jeziku prostost, bi bila starega iunaka pošteno ozmerjala. Minilo bi ga veselje kupiti io. Zato je samo srdito stisnila ustnice Jezno in zaničljivo je premerila veterana od nog do glave. Za njo je odgovoril Sejanus: — Ta aleksandrijska dama ie morala biti torej petletna žabica. — Kaj? — je zakričal vojak presenečeno. — Petletna? Kako si dejal? Habsburzani razkropljeni po svetu Kjnostaiisti, monterji avtomobilov, hmeljarji, bankirji, posestniki, Don Juani in privatni uradniki, to so zdaj bivši nadvojvode in nadvojvodinje. — Cesarjeva vnukinja socijalistka. TOletnica bivšega cesarja Viljema II., 40ietnica pretresljive tragedije pre» stolonaslednika Rudolfa in poročilo, da je postal bivši nadvojvoda Leopold Salvator in poznejši Leopold \V61fling v Berlinu izklicatelj nekega habsbur* škega filma, so dogodki ki so opozo* rili svet na usodo članov bivše habs* burške rodbine. Ljudi zanima, kai se je zgodi'o s Habsburzani po razpadu Av* stro'Ogrske. Sin zadnjega cesarja, ki bi bil po bivših 7akon;h poglavar vladarskega doma, živi zdai z materio in babico z očetove strani v Španiji, kier se nepre* s*ano kuieio restavracijski naklepi Člani avstrijskega in madžarskega plemstva in 7astopniki katoliške cer* kve vneto podpirajo fantastične sanje mladega Karlovega sina in mu trohno na ušesa, da mu prestol ne uide 16letnega Otona, ki sploh ni poučen o dogodkih zadnjih deset let, pa čaka bridko razočaranje. Dečka vzgaiajo za bodočega vladarja, toda njegovi uči« tel ji se sami zavedajo, da iz te moke ne bo kruha. Nekateri Habsburzani. ki jim pri* padaio neokrniena veleposestva. žive v Madžarski, ki je tvla skozi 400 let znana po svoiem odporu proti Hahs= buržanom. Po prevratu ie pa ostala Madžarska edina pod vlado fevdalne gospode, ki potrebuje dinastijo, da po* litično utemelji svojo eksistenco. Stari, že povsem bebasti, toda neizmerno bogati Friderik živi s svojo soprogo Izabelo v Budimpešti. Njun sin Al* breht je pretendent na madžarski pre* stol, njuna hči se je pa poročila z ne* kim madžarskim aristokratom. Mad* žarski nadvojvoda Josef. čigar žena in otroci žive v Budimpšti, ima pokojni« no kot feldmaršal, njegov sin pa do= hodke od veleposestva Aleut. Ta rod« bina živi razmeroma skromno in zato Tosef ne more kandidirati na prestol. Otroci bivšega prestolonaslednika Franca Fredinanda se pišejo po materi Hohenberg. Najstarejši sin Maks je star že 27 let in pred dvema letoma je promoviral na dunajski juridični fakul* teti za doktorja prava. Oženil se je z neko grofico in živi na Dunaju. Na Du= naju biva tudi njegov 3 leta mlajš^ brat Karel, ki tudi študira pravo. Ta rodbina je bogata in živi brezskrbno življenje aristokratov. Njuna sestra je h osem let poročena z bivšim dragon* skim ritmojstrom grofom Friderikom NostitZiRienccke. Brat bivšega cesarja Karla Maks je stanoval najprej delj časa s svojo že» no v nekem monakovskem hotelu, nedavno se je pa preselil v Španijo kier Je z raznimi špekulacijami zapravil še zadnje ostanke svojega premoženia »n je moral sprejeti službo pn neki stavba ni družbi v Birceloni. V Barceloni živi tudi Leopold Salvator z ženo Blanco in osmimi otroci Salvator je znan po aferi z dobavami živil avstroogrski ar* madi. Dva njegova sinova sta ostala po prevratu na Dunaju, ki.r stj živela zelo zanimivo življenje Leopold si je najel stanovanje treh sob in je stopil kot družabnik k hmeljarski tvrdk< Va thana Menkesa. Zdaj je star 31 let Trgovine se je lotil z veliko vnemo. po= sečal je avstrijske in monakovsk. pivovarne in šele pred dvema letoma ko ie Menkes umrl. je izstopil iz podjetia. Odpotoval je v Ameriko, kjer je 7 trgovati s starinami. Pozneje se ie preselil v HoHvwod. kjer je postal filmski igralec in pomožni režiser. Njegova so* nroga hrvatska baronica, je ostala s Tletnim otrokom na Dunaiu. Ni' gov brat Rainer Salvator biva tudi na Du= naju in tudi on ie postal hmeliar. Med drugim dobavlia hmelj v Živce pri Ha« 1'ču. kir ima bivša nadvoivodinij Ma* rija Terezija s svoiim možem Karlom ^♦efanom leno napreduiočo pivovarno. Pri roditeliih živita tudi dva sinova mlajši ViTiem je nastonal nekaj č^sa kot kandidat ukrajinskega prestola, zdaj pa živi pod imenom polkovnika V'sivane na malem posestvu pri Pa; rizu. Brat cešinskega Friderika, nadvoj* voda Evgen, bivši ljubljenec Dunajča* nov. lev salonov, prijatel" glasbe in ar* madni poveljnik, se duhu modernega časa ni uklonil. Po prevratu se ie pre* selil v pradomovino Habsburžanov Švico in se nastanil v Bazileji. Ostal je prijatelj glasbe in lev salonov, oženil se je z bogato vdovo iz meščanske rod= bine in dobil za doto večino delnic ne* kega bančnega zavoda in zdaj je nje« gov tihi družabnik. Josef Ferdinand je takoj po pre* vratu položil republikansko državljan* sko prisego in se umaknil na svoj grad pri xMondsee. Pred tremi leti se je dal ločiti od svoje žene, hčerke dunajske meščanske rodoine, in nedavno se je poročil s hčerko avstrijskega generala. Njegov brat Petei Ferdinand živi pod imenom grofa Petra \Vitzkwitza v švi* carskem Lucernu v veliki bedi. Tretji brat Georg I crdinand je v Soinogradu sa^a*. Četrti brat, dobro znani Leopold \Voifling. in« za seboj zelo čudno pre» teklost. Mož je tudi v mo. 'Inem po* gkdu nadal vedno globlje in ončno ■c je spečal z neko branjevko. kateri je pomagai kupovati m prodajati žele* nj^vo. Pred tem je bil zavarmalni a£^nt, spremljevalec tujcev, filmski sta* tist, us.užbcncc menjalnice na dunaj^ skem kolodvoru in hogve kaj ie. Zdaj biva v Berlinu, kjer ima uvodna preda> vanja k nekemu habsburškemu filmu Sestra teh Itinli bratov rvinccsa Lu za. ki k zbe/ala od - mo a z domačim učiteljem Francozom 0 nom :n se v Italiji poročili s pevcem Toseli: em. živi zda* bedno življenje \ Bruslju. Med in po vojni si je sli. kruh kot strojepiska, šivilja in dnm.u.i uč teluca. zdaj so pa podpirajo njeni od-rasli otroci. V gornjeavstri skem gradu NVallsee živi s svojo rodbino zet Princa Jožefa Franc Salvator čiKir last je tudi bivši cesar^k erad v Ischlu N e-gova na,star la vrtova sta z uspehou dovršila vseučilišče v Irmrnostu. ostalih pet otrok na živi v VVallsee, Najzanim vejši r>reokret te naktil \ življenju najdražu? vnukime Franca 'o/e*"a F'izabete hčerke tragično umrlega Rudolfa in ^refaniie belgijske, ki živi s svoiim drug m možem vojvodo Lonvaem v Oroszvaru pri Bratislavi. Nadvoivouima Flizabeta se »e poročila z mornarskim častnikom v< i\ \Yindisehsratzom. s katerim pa m Živela srečno. Po prevratu se je dala od rneca ločiti in od tistega časa živi ni svoiem posestvu v Dolnji Avstriji Tu se je seznanila s socijaldemokrati ■ poslancem in uč teViem meščanske šole Leopoldom Petznakorn in vnukinja Franca Jožefa e nostala vneta soci-ja'istka. 2e več let se udete2u>e delavskih svečanosti in l. maja je dobrodošel gost na estradi pred rdejsm dunajskim magistratom rned soci'i'ističmmi voditelj. Ima tri sinove, naistarerš je monter avtomobilov in znan avtomobilski dirkač, druži je absolvira' dunajsko in monakovsko slikarsko akadenrjo in ie že večkrat razstavil svoja deli. namVajsi pa stud ra na dunajski univerzi.____________________________________ Ni trgu. — Kaj. jajca so se zopet podražili! Zakaj pa? —Kaj ne čitate nov in? Vsak hip ve zaleti vlak v vlak, a jajca pri tem nai-več trpe. Med prijateljicami. — Drevi bo imela Minka doma ^\o-jo maserko, manikirko, zobotehmka in lasničarko. — Z druumri besedami — plenarna seja reparaciiske komisije. OC&PINIENJ* v*eh uvoznih id izvoznih m tranzitnih pošiljk e>skrbi hitre skrbno in po najnižji tarif t RAJKO TI RK carmski posredi nik, LJUBLJANA Masarvkova cesta 9 (nasproti cannarnae) Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklarira nega blaga in vse informacije brezplačno T 61 S.UTZNfcR, ttJUR in KftVSER Stvarni st»o ter Kolesa -o na boljša v materialu. Lepe opreme. u^oJn plačilni pogoi Isto am švu arsk plen ini stro t „OUB'EO* edino pn Josip Peteline« Uublisna ob vodi), oolet? Pre^errccga pomenska Te»e1 29U^ DUNAJSKI VELESEJEM 10.-16 111.1929 (flolnndiido i7.HU Posebne orlrcdltvc: Mednarodna r&]Sta?a avtomobilov is motornih koles — Tehniške novosti in iznajdbe — Semenj cestne železnice — Semenj sa premog — Baistava umetnih svil _ Salon dnnajtke koiuhoTinaste mode — ftasstava m tmla in hranila — Viorčni semenj poljedelstva in gotdarstva Avstrijska raistava pitane sivino (15—17. marca t929) Brez vizama I S sejemsko iskasnloo Id poonm ftstom prost prestop me*e Oarski prehodni vizum se ob pokazao)u sejemske izkaznice dobi na roeK-PrecelšTuc olajšave vozim* na lacostov., ogrskih « avstrijskih telesoicah. oa Donavo, oa jadranskem mor-iti tet v tra&oem prometu. Pojasnila vseh vrst tet sejemske izkazaice (po Dra 40.—) pri WIENEIWESSE - K. C Wleo. VII- ter med trajanjem Leske ga pomladanske-ea seima pri postovaJnact v Lkpskcm Oesterr. Mesahaos in pH vseh častnib zastopstvih v Uubijanj: Avstnjsk* konzulat. Dunalsfta cesta 31 • Zveoa za tulski promet v Sloveniji, Dunajska cesta l. lil » Josip Zidar. Dunajska cesta 31. Slike za Icgitin-.aciie zdeluj* aajhitreje forogra' Hjj«-: Dve sobi opremljeni ali tud prazni, s parketi a elektriko ter soispo-njibo kuhLak in kopalnice (plišn). po»po]-nom3 separiraai ki v stanovangu srera\i te«a H&ta. 348 KuDujemo zlato, srebro, platin srebrne krone Prevzamemo v cx»ztatetLjc io posrebrenje Tovarna za W>čen:e dragih kovi-n Sp Šiška. Sv Jerneja cesta 8. 24 L lekarnaria dr G. PlccolIJa v L]ubl]aai krepij osabet malo-krvne, odrasle m otroke. 102H Nastop taJtoj. 341 Stanovanje 2—3 sob. S prit t k Linami. Kče m trna tričlanska rodbina brez otrok v bližini davne pošte aH vsa] oe daleč odtod, za maj. Ponudbe a« upravo Slov. Naroda pod »Maj H2«. 342 I. Stjepušii UHO. NM H irtporaca anjnnljit Unibare, ticc Ikale, partiture i aault t#> trentette ta «?afiaiiala. • (Mlikatsa m partsktjizMM Cjcaid Iratk« ^Ic^trične žarnice UO. 125 15a 12G volt od 5 J00 watt ia vadno. >pa-t m dnrvno •.vetlc o*^ oainižjih -enah na pro laj w komisij** 'Tjavini "sv Petra esta 7 dvoršče Kovačn:co na djo»brenn mestu odda s 15 ret>ruar]em Ponudbe na oprivo »Slov Naroda« pod »Samostojna 274« Krušno moko i*boi'4e vTStt dobite vem . A. A M. Zorman uubliana. Man trg 3- a«c Josmvimc iufl n* -Jun ev_tmemc * oi'ev tud v*ak« no* m*, docnaćt al bana*kt i»e»oice — P*" rnanišjh mnorm** o ako famentatni '» *nolu jiihhvihiii rfTiiTTTTnfTTnrinr lrBn^s^**" ■ ' \ i RopravOa ir» čiSčenje orožja 3 (zvriu)e natt>oll&fc 1r» najvestneje m \ F. K. KAISER, PUŠKAR 3 UUBUAnA, KONGrcESNh iRG ST g :■ a k i n •• a »« s ■ * t * »i x 1111JJL1I1I1 lil f m finnr t MlIlllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllMMHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIII Dr. Schaefferia Epleps^n proti epilepsi i, krčem, radavičnosti že 1 let najbolje preizkusen Vsak dan pnhaujo priznan a MatanćneiH t lO l W PtTR* Hk% %% MESEČNA NAROČNINA SAMO 12 DIN NAROČI Sf V LJUBLJANI KNAP1JPVA ULICA STCV. I Urejuje: Jv«ip ^up_aći& — Za »Narodno ttokar&o. Fian Jeaerick. — Za upravo Id maera ni del mta. Utoo Chrutut — Vai * Ljubljana.