YU ISSN 0040-1978 LETO XXXVI. ST. 26 Ptuj, 7. julija 1983 CENA 9 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Pred problemi ne gre zapirati oči (stran 2) Iz tabora mladih teritorialcev (stran 3) To delo je premalo spoštovano (stran 5) Program kulturnih srečanj je pripravljen (stran 7) Prispevek h krepitvi družbene samozaščite (stran 8) ZMDA SLOVENSKE GORICE 83 SLOVO PRVE IN PRIHOD DRUGE IZMENE BRIGADIRJEV v soboto, 2. julija so odSli na svoje domove v Titovo Mitrovico, Cioražde, Piran in Vič brigadirji prve izmene ZMDA Slovenske gorice 83. Poglejmo najprej, kako so bili uspešni na defoviščih v ptujski in lenarški občini. V po- prečju so dosegali 112,25 odstotno delovno normo, s tem da je bil v Drvi dekadi uspeh precej slabši, cot v drugi dekadi. Brigadirji so imeli smolo tudi z vremenom, saj je večkrat deževalo. Kljub temu so opravili precejšnje delo. V Cer- kvenjaku pri Lenartu so izkopali jarek za vodovod v dolžini 1.400 m. v ptujski občini pa so za drugo tlačno cono izkopali globji in širši jarek v dolžini 900 m. Za vse to so opravili 12.000 norma delovnih ur, izkopali so 5.082 kubičnih metrov zemlje tretje katerorije zasipali in splanirali pa so 658 kubičnih metrov zemlje. Na področju interesnih deja- vnosti je v drugi dekadi prve iz- mene bilo čutiti precejšen napre- dek, vendar si nobena od brigad ni prislužila priznanja akcije za in- teresno področje; v.se brigade so prejele le pohvale. V nedeljo, 3. julija so prispeli v Dornavo že brigadirji druge iz- mene letošnje akcije. Iz Beograda je prišla posebna študentska bri- gada univerzitetne konference in nosi ime »Mika Mitrovič-Jarac«. Iz pobratenega Arandelovca je prišla brigada »Milan Ilič-Čiča;« iz Trbovelj je prišla brigada »Ustanovnega kongresa KPS«; iz Celja pa brigada »Veljko Vlaho- vič.«.V drugi izmeni sodeluje še specializirana brigada Rdečega križa Slovenije. Ta brigada bo opravljala posebne naloge, med drugim bo v Leskovcu in na Po- lenšaku deloval poseben briga- dirski vrtec, brigadirji pa bodo v Halozah in Slovenskih goricah tudi pomagali starejšim in social- no ogroženim krajanom. Briga- dirjem druge izmene ZMDA Slovenske gorice 83 želimo do- brodošlico in čimveč delovnih uspehov na obeh deloviščih. M. Ozmec Dan pred zaključkom prve izmene so brigadirji opravili uspešen udarni dan v KS Boris Ziheri v Ptuju, kjer so izkopali okoli 300 m jarka za vodovod. Od 30. junija do 2. julija je v SAP Vojvodina potekalo 13. Sre- čanje rezervnih starešin Jugosla- vije, pomembna in tradicionalna manifestacija bratstva in enotno- sti. . ... . . . Gostitelji, rezervni vojaški starešine Vojvodine, so izredno toplo in gostoljubno sprejeli 1100 starešin iz socialističnih repubUk in SAP Kosovo. Tako je bilo tudi v Vršcu, Beočinu in Novem, Sadu kjer so bili na obisku rezervni starešine iz Slovenije. Med biva- njem so obiskali spominska obe- ležja iz NOB, izmenjali izkušnje pri delu na obrambnem področju, obiskali nekatere delovne kolek- tive ter se srečali z borci, mladino in občani. V soboto, 2. julija so se gostje in gostitelji skupaj udeležili zaključne prireditve letošnjih srečanj pri Spomeniku svobode na Iriškem vencu, v osrčju Fruške gore. Po uvodnem pozdravu predsednika vojvodinskih rezer- vnih starešin Vukašina Bivolare- viča — Volfa, so množici borcev, brigadirjev, občanov in udele- žencem letošnjih srečanj govorili Duro Lončarevič, predsednik pred-sedstva ZK ZRVSJ, general- ptMkovnik Dane Petkovski, na- mestnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo-in Petar Matič — Dele. član predsedstva CK ZKJ. 1. kotar Rezervni starešine so bili v vseh krajih izredno toplo in prisrčno sprejeti (foto 1. kotar) DRAGOSLAV MARKOVIC Na seji predsedstva CK ZKJ. ki je bila 30. junija v Beogradu, je bil za predse- dnika predsedstva CK ZK Jugoslaviie z enoletnim man- datom izvoljen DRAGO- SLAV MARKOVIC iz SR Srbije. Ob tem je predsedstvo CK ZKJ izreklo tudi prizna- nje Mitji Ribičiču za uspešno opravljanje dolžnosti predse- dnika v minulem obdobju. Dragoslav Markovič je bil rojen leta 1920 v občini Sopot v SR Srbiji. Član KPJje postal že leta 1939, pred vojno je študiral medicino, je nosilec partizanske spomenice 1941 in številnih drugih visokih odlikovanj. Po osvoboditvi je opravljal številne odgovorne dolžnosti v SR Srbiji in v fe- deraciji, med drugim je bil član predsedstva SR Srbije. predsednik skupščine SFRJ m član predsedstva CK ZK Jugoslavije. Dragoslav Markovič, predse- dnik predsedstva CK ZKJ BOJAN POLAK Pred nedavnim je bil izvoljen za predsednika Zveze združenj bor- cev NOV Jugoslavije z enoletnim mandatom BOJAN POLAK, ro- jak z našega območja. Rojenje bil decembra 1919 v Ormožu. V NOV seje vključil že leta 1941, bil je prvi jpoveljnik Notranjskega odreda. Sercerjeve brigade, prve slovenske brigade V D V. narodni heroj, neustrašen komandant Stjenka Knap. Bojan Polak. generalmajor je po odhodu iz JLA opravljal vrsto odgovornih dolžnosti, od zvezne- ga in republiškega poslanca in delegata, od vodilnega telesnov- zgojnega delavca do veleposlani- ka ler ministra in sekretarja v iz- vršnem svelu SR Slovenije. Bojan Polak-Stjenka Knap PTUJSKA BRIGADA SE VRAČA V NEDELJO Mladinska delovna brigada Dušana Kvedra, kije sodelovala na zvezni •^iladinski delovni akciji Parii/anski put v Vojvodini, bo prispela na Ptuj v ^ 'ftedeljo okoli devete ure dopoldne. Ustavili se bodo pred magistratom, — . ' toliko za Vste, ki že težko pričakujejo svoje brigadirje. ^ danica petrovič V nedeljo 3. julija je bila v Dravogradu folklorna revija na kateri so nastopale FS podravsko-pomurske regije in sicer iz vsake občine omenje- nega območja. Prireditev je bila združena tudi s koroško ohcetjo, kjer so se poročili pari iz vseh štirih koroških občin. Ptujsko občino so zastopali na tej prireditvi plesalci FS „Vinko Korže" iz Cirkovc, ter ljudski pevci ,,Kopači" iz Podlehnika. Zlasti zadnji so vzbujali posebno pozornost med nastopajočimi skupinami. Opremljeni z rekviziti oz. orodji vinogra- dniških delavcev, so bili nekaj posebnega za številno koroško publiko, ki je prisostvovala nastopu FS in izvedbi koroške ohceti. Ormoško občino pa sta predstavljali folklorni skupini iz Obreža in Podgorc. Obrežani slavijo letos 10-letnico delovanja. Podgorci pa so mlajša skupina in so z marljivim delom že poželi uspehe na dosedanjih nastopih. Qp ZASEDANJE ZBOROV SO PTUJ DELEGATSKI SISTEM, SOCIALNA POLITIKA, KMETIJSTVO! 7a Iri področja so bila osrednja tema razprav na skupnem zasedanju zborov ptujske občinske skupščine, kije bilo v četrtek, 30. junija. Delegati so v razpravi nadaljnjem razvoju delegatskega sistema in delegatskih odnosov obširnemu gradivu očitali nepreglednost in poudarili, da v njern ni predlogov za racionalizacijo metod in načinov dela delegatskih skupščin. Dejali so, da so gradiva še vedno preobširna in nerazumljiva, da pa jih zaradi tega na .sejah kljub temu ni potrebno ponovno dobesedno povzemati v uvodnih referatih k posameznim točkam dnehiega reda. Sicer pa o tej razpravi poročamo v posebnem sestavku na 3. strani. Informacijo o uresničevanju socialne politike v občini so delegati zborov obravnavali skupaj z delegati skupščine socialnega varstva. Pred- stavniki te skupščine in socialnih zavodov so opozorili na pereče probleme, ki .so posledica pomanjkanja finančnih sredstev za izvajanje socialne politike in menili, da bi morali stanje na tem področju krepko spremeniti. K temu pa lahko velik delež prispevajo organizacije združenega dela z zagotavljanjem ustreznega socialnega in ekonomskega standarda zapo- slenim. Delegati so sprejeli omenjeno informacijo skupaj s stališči občin- skega sindikalnega sveta in občinske konference socialistične zveze. K poročilu o izvajanju planov s področja kmetijstva ni bilo večjih pripomb, saj je komite za kmetijstvo že v uvodu opozoril na nekatere nepravilnosti, kijih je treba odpraviti. Pač pa so delegati menili, da še vedno nismo storili vsega, da bi bila vsa kmetijska zemljišča dobro obdelana in dajala kar se da visoke tržne viške. V nadaljevaju so sprejeli osnutek družbenega dogovora o višini sa- moprispevka v občini Ptuj, odlok o zakloniščih, poročilo o delu temeljnega sodišča Maribor v letu 1982 in predlog periodičnega delovnega načrta zborov v tretjem trimesečju. Obravnavali so tudi nekatera gradiva iz pristojnosti zborov republiške skupščine ter opravili volitve in imenovanja. Po tej seji je bilo še skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Delegati so sprejeli osnutek odloka o prenehanju lastninskih in drugih pravic na zemljiščih, potrebnih za izgradnjo na območju zazidalnega načrta obrtne cone I. Sprejeli so tudi štiri sklepe o izvzemu zemliišč iz splošne rabe. N. Dobljekar PRtDSEDSTVO OK ZKS PTUJ ,,Naša družba kot celota, delavski razred, predvsem pa zveza komunistov kot njegova avantgarda, je na sedanji stopnji razvoja pred zgodovinsko odločilno nalogo na področju izvajanja gospodarske stabili- zacije, delovanja in nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravnega političnega sistema in delegatskih razmerij, za krepitev bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti za neodvisno in varno prihodnost naše domovine. Pri tem ima celotno področje obveščanja, zla- sti še sredstva javnega obveščanja, izredno pomembno vlogo. Enako kot je ZK iz svoje zgodovinske vloge odgovorna za celotne razmere v družbi, je odgovorna tudi za področje informiranja, ki je dejavnost posebnega družbenega pomena." Tako je med ostalim zapisano v uvodu obširnega gradiva, ki ga je za razširjeno sejo predsedstva OK ZKS Ptuj pripravila komisija za agitacijo, informiranje in propagando pri občinskem komiteju. Ta seja je bila prej- šnjo sredo, 29. junija v sejni dvorani na magistratu v Ptuju. Poleg članov predsedstva OK ZKS so na seji sodelovali še predsedniki Icomisij in odbo- rov za obveščanje pri ostalih družbenopolitičnih organizacijah in člani OO ZKS Zavoda Radio-Tednik. Kot je v uvodu poudaril Franc Fideršek, predsednik komisije pri OK ZKS, je bil namen vsebine gradiva v tem: — da poskušamo v našem neposrednem okolju čim bolj dosledno in konkretno zagotoviti uresničevanje sklepov 6. seje CK ZKJ, ki je obra- vnavala idejna gibanja, probleme in pojave na področju informiranja in propagande in iz tega povzete naloge ZKJ; — da poskušamo zastaviti smer uresničevanja tistega dela nalog iz sklepov 7. seje CK ZKS, ki se nanaSajo na vprašanja kadrovske politike v sredstvih javnega obveščanja; — da začnemo konkretno uresničevati nekatere še ne uresničene skle- pe skupne seje OK ZKS Ptuj in predsedstev ostalih DPO z dne 4. marca 1981; — da spodbudimo politično aktivnost, ki je nujno potrebna, če hoče- mo zagotoviti uresničevanje zakona o družbenem sistemu informiranja, in da prispevamo svoj delež k razpravi o nadaljnjem razvoju političnega sis- tema socialističnega samoupravljanja, povezano z razvojem delegatskega Sistema in delegatskih odnosov. Ta namen je bil tudi dosežen, saj so v razpravi ugotovili, da je v gra- divu nanizanih veliko konkretnih nalog komunistov na področju podružbljanja sredstev javnega obveščanja, nalog v OZD in v krajevnih skupnostih, posebej še OO ZKS Radio-Tednik, kadrovske problematike v sredstvih javnega obveščanja, urejanja materialnega položaja radia in Tednika ter spleta nalog s področja družbenega sistema informiranja, za- to so sklenili, da je treba gradivo v celoti objaviti v glasilu občinske orga- nizacije ZKS Vesti, in se ga s tem da v javno razpravo. Konkretno je predsedstvo OK ZKS Ptuj sklenilo: — da javna razprava o nalogah, ki so nakazane v gradivu traja do 15. septembra 1983; — da vse družbenopolitične organizacije v občini, v OZD in v kraje- vnih skupnostih do tega datuma pripravijo operativne programe uresniče- vanja nakazanih nalog in — da bo občinski komite ZKS Ptuj koncem septembra 1983 ocenil, kako so komunisti pristopili k uresničevanju nakazanih nalog na področju javnega obveščanja in družbenega sistema informiranja. -u 2 - DRU2BA IIM GOSPODARSTVO 7- julij 1983 - tednik DROBNO GOSPODARSTVO KAKO 00 OBRTNEGA LOKALA IN ŠE KAJ . . . Zadnji čas posvečamo drob- nemu gospodarstvu vedno večjo pozornost. Jasno smo zastavili globalne politične usmeritve, toda ob tem je kaj hitro jasno, da še nobene obrtne proizvodnje ni raz- vijala politična direktiva, če ji niso sledili primerni gospodarski uk- repi. Tudi v naši družbi se vedno boli zavalamo pomembnosti majhnih gospodarskih enot. ki preastavljajo glavno vodilo tehnološkega napredka in novega zaposlovanja. Ob tem se je potre- bno tudi zavedati, da drobno gospodarstvo tudi ne predstavlja bližnjice iz ekonomskih kriz, ampak je dolgoročni sestavni del vsake oblike nroizvodnje. Obrti smo naložili velike naloge:, predvsem jc tu izvoz, potem vir novega zaposlovanja itd. Dodali smo tudi, da ima največje možno- sti v zaposlovanju zasebna obrt. Analize so namreč pokazale, da sedaj v povprečju zaposluje vsak obrtnik le enega delavca, čeprav mu zakon dovoljuje pet (bile so razprave, da bi lahko deset, vendar je vse skupaj ostalo pri razpravah). Glavna ovira hitrejšega razvoja obrti je poslovni prostor, druga so veliki prispevki za samoupravne interesne skupnosti. Toda mi se bomo lotili poslovnih prostorov, — kako do njih? Prva postaja do odgovora je bilo obrtno združenje Ptuj. Danes imamo v občini Ptuj 507 rednih in 192 popoldanskih obrtnikov. Od slednjih bi jih v redno obrt lahko prešlo kar 40, če bi imeli ustrezne poslovne prostore. Pri obrtnem združenju pa tudi najbolj vedo, katere obrti v Ptuju najbolj primanjkuje in ki bi glede na deficitarnost imele tudi prednost pri ureditvi lokala. POVEČALI BI ŠTEVILO OBRTNIKOV, ČE BI BILI NA VOUO USTREZNI PROSTORI Mirko Bezjak, predsednik iz- vršilnega odbora je na naše vpra- šanje odgovoril: ,,Glede ureditve poslovnih loka- lov v v starem delu mesta smo imeli že več razgovorov. Nekateri poslovni prostori so preurejeni v stanovanja in zato več ne ustrezajo potrebam obrti in bi jih bilo potrebno preurediti. Te bi potem nudili predvsem zdomcem, ki se zanimajo za razvoj uslužnostne obrti Potreben bi bil natančni pregled potencialnih prostorov za potrebe obrti. To bomo sestavili skupaj s krajevno skupnostjo. To je nujno, če želimo imeti usklajen razvoj obrti". Določene načrte ste imeli tudi v z\'ezi z ureditvijo obrtne cone. Ka- ko je sedaj s tem? ,,V letu 1982 smo imeli v zvezi s ureditvijo obrtne cone velike načr- te. Pripavili smo idejne projekte; izdelan pa je bil tudi okvirni načrt. Cono bi naj uredili v obliki in- dustrijskih hal. Zemljišče, na kate- rem naj bi uredili cono do danes še ni razlaščeno. Vendar bi bilo nuj- no, da še čimprej uredi že zato, da pričnemo s proizvodnjo takih izdelkov, ki jih še danes uvažamo in ki jih ne moremo pravočasno osvojiti in to predvsem zaradi pomanjkanja določenih prostorov. Nekateri sicer imajo določene manjše prostore, vendar danes ne ustrezajo predpisom zlasti glede višine". Kakšne naloge ima pri ureditvi prostorov odbor za drobno gospodarstvo pri izvršnem svetu skupščine občine Ptuj. O tem je njegov predsednik Simon Pešec povedal: PROBLEM POSLOVNIH PRO- STOROV JE ŠIRŠI PROBLEM ,,Problem poslovnih prostorov ni le občinski, temveč tudi sloven- ski. Primanjkuje primernih pro- storov za vse vrste obrti. V splošno pomanjkanje poslo- vnih prostorov pa prispevajo svoj delež: neustrezno izkoriščeni poslovni prostori v starejših soseskah (mestna središča), kar je v tesni zvezi z višino najemnine za te lokale; neustrezno projektiranje in mnogo predragi prostori v pritličju stanovanjskih objektov; dragi in zapleteni postopki pri pridobivanju urbanistične in grad- bene dokumentacije, saj je potre- bno do 30 različnih soglasij za gradnjo poslovnih prostorov; zapleteni postopki pri pridobiva- nju dovoljenj za rekonstrukcije in adaptacije; togi in neživljenski predpisi o poslovnih prostorih, ki jih izdajajo različne inšpekcijske službe. Na področju politike zagotavlja- nja poslovnih prostorov je potre- bno delovati na različnih področjih, to smo ugotovili tudi v odboru za drobno gospodarstvo. Te aktivnosti se prepletajo z nalogami stanovanjske skupnosti, ki mora še letos izdelati dolgoročni program o urejanju lokalov v sta- rem delu mesta Ptuja za potrebe drobnega gospodarstva. Izdelali pa je potrebno tudi analizo o razpolo- žljivih lokalih ne glede na trenutno angažiranost ali so sedaj zasedena s skladišči ali stanovanji". POSLOVNA ENOTA KBM V PTUJL' LANI ZA OBRT BLIZU SEDEM MILIJONOV DINAR- JEV O tem je Hilda Arko, referent za malo gospodarstvo v poslovni eno- ti povedala: ,,Poslovna enota kreditira nakup, gradnjo in adaptacijo pos- lovnih prostorov. Obstojajo tri oblike kreditiranja in sicer z namenskim varčevanjem dinarskih sredstev (na tem je poseben pou- darek), pridobivanje kredita kot redni obrtnik, ki tudi sam zagota- vlja polovico predračunske vrednosti predvidene investicije ter kreditiranje na podlagi prodaje deviznih sredstev. Ce nastopi obrtnik z lastno inve- sticijo, lahko dobi največ do 1,25 milijona dinarjev kredita za defici- tarno obrt in 500 tisoč dinarjev za ostale naložbe; pri prodaji deviz- nih sredstev je znesek 2,5 milijona dinarjev za deficitarne dejavnosti ter milijon dinarjev za ostale naložbe. Pri namenskem varčeva- nju pa si višino kredita ,,skroji" višino kredita sam obrtnik, odvi- sno pač od dobe varčevanja in višine sredstev, ki jih varčuje. V lanskem letu in do 30. 6. letos smo za vse tri namene odobrili 6.150.000 dinarjev." Določene naloge pri ureditvi lokalov ima tudi samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj. O tem je Franc Ivanuša povedal: ,,Pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj imamo trenutno 62 zahtevkov za poslo\ne lokale, od tega je kar 41 zahtevkov za deficitarno obrt. V zadnjem četrtletju 1982 je skupnost oddala dva lokala; letos tudi že prostor za šiviljski butik; v pripravi sta še dva poslovna prostora za opravljanje obrtne dejavnosti s področja vodovodnih instalacij in lesne stroke; usposobili pa bomo še dva poslovna prostora, za katere ima skupnost tudi že zagotovljena sredstva. Stanovanjska skupnost trenutno razpolaga z obdelavo v kareju 9. to je med Vošnjakovo, Jadran- sko, Cankarjevo in Prešernovo ulico, kjer je nekaj zelo lepih in dobrih lokacij za razne obrti; ven- dar jc obdelava šele v osnutku. Ta dokumentacija mora bili še dopol- njena v skladu z družbenim dogo- vorom o prenovi mestnega jedra z ostalo tehnično dokumentacijo. POTREBEN BO NAČRTNWŠI PRISTOP To pa bomo lahko dosegli le z združevanjem namenskih sredstev za to dejavnost. Pogojeno pa je to še z izdelavo zazidalnega načrta starega mestnega jedra. Trenutno skupnost poskuša re- ševati vloge na ta način, da sama s sredstvi amortizacije pridobi nadomestna stanovanja in prosto- re, ki so sicer neprimerni za stano- vanje, za obrtno dejavnost pa primerni. Sredstva za adaptacije so odvisna od same sposobnosti bodočega obrtnika in seveda od želja po ureditvi. V zadnjem času se je večja možnost pojavila v Prešerndvi uli- ci, kjer je krajevna skupnost, ki sanira ulico v dogovoru s komunalno in stanovanjsko skup- nostjo ,,položila" tudi vso ustrez- no infrastrukturo, torej tudi možnost za priključitev mirnejših električnih priključkov v posamez- nih prostorih. Vendar se bo to izvajalo postopoma po vsej verje- tnosti dva do štiri poslovne prosto- re na leto. Tudi slednje je namreč odvisno od števila nadomestnih stanovanj, ki jih stanovanjska skupnost mora v teh primerih pridobili. Zagotoviti nadomestno stanova- nje pa pomeni angažirati 2 milijo- na dinarjev. Vemo pa, da obrt, posebej, če je deficitarna, teh sred- stev ne more zagotoviti. Ob tem, da mora obrtnik še vložiti od 500 tisoč do milijon dinarjev za novi poslovni lokal." Iz vsega zapisanega sledi, da pot do poslovnega lokala ni lah- ka, da je potrebno premagati ne- šteto ovir. Izluščili smo lahko, da je med največjimi ovirami določe- na togost v predpisih, primanjkuje finančnih sredstev, dalje ni ustrez- nih, predvsem načrtnih razvojnih programov in še kaj. V občini se stvari premikajo na bolje, je precej obetavnih sklepov; njih uresničitev pa pomeni resnični in ne deklarati- vni razvoj obrti. Majda Goznik KAJ PA POŠTENOST? Zadnje čase vse več govorimo o liku komunista, o liku delavca. Ob tem pa le malokdaj na glas povemo, kakšne vrline mora imeti pravi komu- nist, dober delavec. Komunist mora s svojimi moralnimi vrlinami, družbenim ravnanjem in osebnim zgledom, z besedo in dejanji pomagati pri uveljavljanju moralnih družbenih norm in socialistične solidarnosti n^ed delovnimi ljudmi, skladno s cilji in načeli naše socialistične skupnosti. Z drugimi besedami povedano — v partiji in v naši družbi je prostor le za poštene delavce. Zakaj to poudarjamo? Zato, ker je v zadnjem času vse več kraj v organizacijah združenega dela. Vse več je tistih, ki žele na neopra- vičen in nizkoten način pridobiti dobrine, ki jih mora in lahko zasluži vsak s poštenim in odgovornim delom. Nekateri trdijo, da se Število kraj ni povečalo, ampak da so delavci organov za notranje zadeve pri odkrivanju kraj — majhnih in velikih — bolj uspešni kot prejšnja leta. V ptujski občini se je število ugotovljenih kaznivih dejanj s področja gospodarstva iz 59 v letu 1981 povečalo na 72 v letu 1982. Postaja milice pa ugotavlja, da tovrstnih kaznivih dejanj nihče ne prijavlja, raziskovanje pa zahteva posebno strokovno usposobljenost. Ugotavlja, da še vedno ni pravega odnosa do družbenega premoženja in da okolje, iz katerega izhaja osumljenec, ki si je s krajo prilastil družbeno premoženje, takega osumljenca ne obsodi, temveč ga celo ,,po- miluje". Drugače pa reagira okolica na osumljenca, ki je storil premoženjski delikt v škodo zasebnega premoženja. To pomeni da delovni ljudje in občani ne vrednotijo enako dnižbenega in zasebnega premoženja. Iz povedanega jasno izhaja, da tudi tisti delavec, ki ve za krajo, pa o tem molči, ni pošten delavec. Res pa je tudi, da pošten delavec marsikdaj ne pnjavi tatu zato, ker meni, da je to zanj slaba karakteristika. Neredno, slabo opravljeno delo in kraja prav gotovo niso karakteristika poštenega delavca, tudi zamolčanje vsega tega ne. Poštenjak je pošten šele takrat, ko p)ove, da njegov sodelavec krade! Saj organizacija združenega dela, ki ji krade, ni nekaj imaginarnega. To so njegovi sodelavci — torej krade njim in samemu sebi. In poleg vseh dejavnikov vzgoje in izobraževanja mora biti partija tista, ki ustvarja lik poštenega delavca. N. Dobljekar Tudi kadrovske spremembe! Ce drugače ne bodo mogli preseči notranjih vzrokov za nedoseganje planiranega fizičnega obsega proizvodnje, bodo v Perutnini posegli po takšnih ukrepih. Tako so na torkovi problemski seji predlagali komunisti te delovne organizacije, ki so sicer vzroka doseženega nižjega fizičnega obsega proizvodnje v petih mesecih tega in celotnega preteklega leta zreducirali bolj ali manj na ugotavljanje in opravičevanje stanja ter na zunanje dejavnike. Poleg tega pa so sprejeli nekaj predlogov, katerih uresničevanje bi naj prispevalo k izboljšanju stanja. Vsi so naravnani v smislu k danes spet popularni paroli — iščimo notranje rezerve. In prav je tako! V Perutnini so sklenili, da bodo dosledno uresničevali odgovornost vsakega posameznega delavca in jo stopnjevali glede na njegovo delovno mesto. S sprotno informiranostjo delavcev bodo dosegli večjo motivacijo za produktivno in kakovostno delo. Z enotno akcijo vseh temeljnih organizacij — ki jih v povezanolst tako ali tako sili narava proizvodnje, — bodo sproti ugotavljali vzroke in krivce za odstopanje od planiranih ciljev. Nagrajevanje bo temeljilo na olanu in normativih /a doseganie plana, kar pomeni, da bo na primer 20-odstotno preseganje plana prineslo tudi toliko višje osebne dohodke in obratno. V nobenem primeru v.Perutnini ne bodo pristali na nižanje normativov, saj bi to pomenilo, da izgubljajo primat, dosežen na jugoslovanskem trgu. Obiski v tujini, brez katerih si je težko predstavljati nadaljnji razvoj te delovne organizacije, morajo postati študijska potovanja s točno določenimi cilji. Ce iz- polnjevanje vseh teh ukrepov ne bo prineslo boljših rezultatov bodo seveda odgovornost nosili direktorji posameznih tozdov, saj so oni prvi odgovorni za uspešno proizvodnjo. Pozitivni premiki se morajo pokazati že ob tričetrtletju. Kajti, če proizvodnja že leto in pol konstantno pada, je treba kadre po temeljiti oceni njihovega dela zamenjati in postaviti na njihova mesta tiste, ki bodo kos nalogam. V Perutnini se dobro zavedajo, da mora temeljiti proizvodnja na kvalitetnih osnovah. Hkrati pa tudi vedo, da še niso dokončno izkoristili lastnih strokovnih kadrov in proizvodnih zmogljivosti. Tu vidijo prave rezerve in seveda tudi na spodbujanju lastne inventivne dejavnosti. Strinjajo se, da morajo prav komunisti z lastnim zgledom doseči pozitivne premike. Lažje in dovolj učinkovito bodo to uresničili, če bodo enotni in dobro organizirani. Zato so že izdelali akt o ustanovitvi stalne akcijske konference komunistov, ki bi naj bila tista metoda dela, s katero bodo željene cilje dosegli. Dodati velja še, da bodo v Perutnini namenili precejšnjo pozornost izobraževanju vseh delavcev, saj je izobražen in osveščen delavec porok za uspeh delovne organizacije. N. Dobljekar PRED PROBLEMI NE GRE ZAPIRATI OČI (nadaljevanje) Morda se vam bo zdelo čudno, da sestavek o nadaljevanju aktivnosti za izboljšanje stanja v Tovarni glinice in aluminija Boris Kidrič, predvsem o ponedeljkovih in torkovih pogovorih prejšnjega tedna, naslovimo enako ■ kot sestavek, ki je bil objavljen 23. junija. Za to smo se odločili, da ne bi ponavljali takrat zapisanega, temveč da od tam nadaljujemo, čeprav bo nekaj potrebno ponoviti. Na dve zapisani trditvi smo dobili rahle očitke v TGA. Gre za zapisano, da so v delovni skupnosti skupnih služb pod ukrepom druž- benega varstva zaradi kršenja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka. Kršitev je zbor združenega dela SO Ptuj ugotovil na 13. seji, ki je bila 26. aprila. Zato je delovno skupnost pozval, da poračuna pre- več izplačana sredstva za osebne dohodke od 1. julija letos. Torej ni šlo za ukrep družbenega varstva, temveč za poziv, če se držimo prav- ne formalnosti. V drugem primeru pa gre za zapisano, da so delavci dnevne izmene hale A v TOZD Proizvodnja aluminija delo opra- vili pred sestankom, ki je bil v sredo, 15. junija. Delovna skupina v tej temeljni organizaciji, ki je pripravila politično oceno odno- sov, je ugotovila, da je bilo delo opravljeno po sestanku. V vsakem primeru, bilo je opravljeno. Vrnimo se k aktivnostim v TGA. V ponedeljek so se člani delovne skupine CK ZKS sestali s komuni- sti, ki delajo v Delovni skupnosti skupnih služb. Beseda je bila o razmerah v TGA in odgovornosti skupnih služb za sedanje stanje in aktivnostih za izboljšanje. V torek pa so se člani delovne skupine, ki sta jo vodila Štefan Korošec in Ivo Marenk, skupaj s predstavniki občinskih družbe- nopolitičnih organizacij udeležili sestanka osnovne organizacije ZKS v TOZD Proizvodnja aluminija. Osnova za razpravo je bilo poročilo (analiza) posebne delovne skupine te osnovne organizacije o političnem stanju s predlogi ukre- pov, dodali pa so tudi ugotovitve skupine občinskega sveta ZSS po pogovorih v vseh sindikalnih skupi- nah ter stališča in sklepe predsed- stva OK ZKS Ptuj. Vsebina vseh treh analiz se je na nekaterih področjih kar precej razlikovala, predvsem delovne skupine OO ZKS. Zato so se po posameznih področjih poenotili in analizo dopolnili ali spremenili. Ugotovitve so podobne tistim, ki smo jih zapisali v 24. številki Tednika. Gre za slabo delo osnovne organizacije in slabe medsebojne odnose, nezadostno informiranost, nezadovoljstvo zaradi tolikokrat obljubljene pa ne uresničene modernizacije elektroliz ter odpravo težkih delovnih pogojev, neuveljavljeno nagrajevanje in spodbujanje dela v težkih delovnih pogojih in kreativnega dela, slab posluh vodilnih za zahteve delav- cev, slabo sporazumevanje in dogovarjanje v delovni organiza- ciji, neizvajanje veliko prej spreje- tih usmeritev, sklepov in stališč, skratka nazadovanje v razvijanju samoupravnih odnosov. Komisija v takšnih razmerah gotovo ni imela niti malo lahkega dela, vendar gaje opravila po-najboljših močeh in tako pripravila dobro osnovo za razpravo. Res pa je, da ugotovitve niso nove. Ce bi uresničili že veliko prej sprejete sklepe in usmeritve, zJasti OK ZKS, verjetno do takšnih dveh sestankov ne bi prišlo. Kljub temu, da je bilo precej ponavljanja, je razprava pokazala, da v TGA gre na bolje. Ne gre pričakovati korenitih sprememb prek noči, vendar bo do izboljšanja prišlo z enotnim in zavzetim delom vseh zaposlenih. Ne deklarativnim, temveč neposrednim. Zato bodo podobne analize morali pripraviti komunisti v vseh osnovnih orga- nizacijah TGA, kjer morajo še posebej ugotoviti, kdo je oziroma kdo zavira dogovarjanje in spora- zumevanje, pa naj gre za plan, mo- dernizacijo, delitev skupnega prihodka, nagrajevanje po delu in rezultatih dela. To pa pomeni tudi diferenciacijo med zaposlenimi, zJasti komunisti, saj vzroki za se- danje stanje niso samo v TOZD Proizvodnja aluminija! Tako bo gotovo prišlo tudi do kadrovskih sprememb v vodstvih in tudi nižje. Razprave ob tem pa morajo biti ar- gumentirane, napake dokazane in temu primerni tudi ukrepi, ob ustrezni kritiki in zlasti samokri- tiki, na katero velikokrat radi poza- bimo. Z diferenciacijo, ugotavljanjem odgovornosti, so začeli v delovni skupnosti skupnih služb in zlasti v TOZD Proizvodnja aluminija. Tako so po dolgi razpravi v tej 00 ZKS nekaterim komunistom izrekli vzgojnopolitične ukrepe, tri zadnje opomine pred izključitvijo iz članstva ZKS, opomin in nekaj kri- tik. V tej temeljni organizaciji seje našlo moči, da so ob pomoči delovne skupine odprli pot za začetek razreševanja odprtih vpra- šanj in diferenciacijo. Sedaj pa morajo komunisti s svojim delom dokazati, da se da delati tudi v zaostrenih pogojih. Podobna naloga čaka tudi komuniste v drugih TOZD. Opravljeno bodo čez mesec dni ocenili na akcijski konferenci. Nato pa se je potrebno tudi tako poenotiti na ključnih vprašanjih. Ob vsem tem pa nika- kor in v nobenem primeru normalno delo v proizvodnji ne sme trpeti! Zagotovitev nemotene proizvodnje je seveda osnovna naloga. 1. kotar NA OBISKU V GBRATNI AMBULANTI V AGISU „ V obratni ambulanti imamo vefffco dela..." Obratna ambulanta v Agisu je od leta 1981 samostojna in po organizacijski plati sodi v delovno skupnost skupnih služb te orga- nizacije. Ambulanta skrbi za zdravje delavcev AGIS.A. .Agro- transporta in tamovega obrata zavor v Ptuju. Do odcepitve TOZD Gumama je ambulanta skrbela za zdravje okrog 2600 delavcev, sedaj je ta številka ne- koliko nižja. Ambulanta opravlja komple- tno zdravstveno varstvo, lo po- meni. da poleg kurative, opravlja tudi preventivne — varovalne preglede. Le-ti pa so lahko obča- sni (pred nastopom dela) ali po daljši prekinitvi ali odsotnosti z dela. pa tudi po takih poškodbah, ko delavci več niso sposobni za svoje prejšnje delo. V letu 1982 so v ambulanti ugotovili prek 3000 bolezenskih stanj, poleg tega je bilo 146 bole- zni. ki niso v zvezi z delom. Tristo jX)škodb je bilo v zvezi z delom, 542 pa še drugih vzrokov bolezni, ki v prejšnjih kategorijah ni.so označene. Največ je bilo bo- sabljanje »letošnjih« teritorialcev. Mladina, ki se je prijavila za vstop med mladince prostovoljce v enotah TO, je postavila svoj ta- bor za obrambno usposabljanje v Tumišču, kjer so v obliki tabo- ijenja prebili štiri dni. Svoje ta- boijenje pa so mladi zaključili s svečano zaobljubo, ki sojo dali V četrtek. 30. junija,« je povedal Jože Perko. komandant občin- skega štaba TO občine Ptuj. Med štiridnevnim taboijenjem so se mladi veliko naučili. Sf>o- znali so osnovni utrip življenja in dela vojaške organizacije. Poleg strokovnega usposabljanja, so razvijali tudi proste aktivnosti, se povezovali s krajevno skupnostjo Turnišče in se prilagajali življenju v »organizaciji.« Komandant tabora v Turnišču je bil Stane Žitnik, kije predstavil strokovno delo v taboru: »Strokovno delo smo načrto- vali v skladu z letnim načrtom usposabljanja v teritorialni ob- rambi in tabor organizirali po hi- erarhični vojaški lestvici. Organi- zirali smo štab za poveljevanje, povabili smo dva rezervna ofici- rja. ki sta vodila vsak svojo .sku- pino; pri poveljevanju nižjih sku- pin oziroma oddelkov sta sodelo- vali dve mladinki razvodnici, ki sta opravili seminar na Pohoiju in dva mladinca prostovoljca, ki sta it opravila seminar za vzgojo mladincev-prostovoljcev. Vzgoja je imela osnovni namen, da mrladinci-prostovoljci pridobi- jo osnovno znanje pri pehotni otx>rožitvi, osebni pehotni obo- rožitvi, kot tudi v postrojilih, tak- tičnem urjenju, glavni poudarek pa je bil, da se spozna osnovno delovanje vojaške organizacije na terenu — od štaba pa do sleher- nega mladinca-prostovoljca, ki jimje tako usposabljanje pravapri- prava na služenje vojaškega roka. Pri mladinkah prostovoljkah pa x)skušamo zagotoviti, da nada- jujejo z usposablianjem, pa naj gre za izot)raževanje v cciiiru v Pekrah ali pa celo, da nadaljujejo oziroma služijo vojaški rok ali pa gredo v šolo za rezervne oficirje. Za štiri dni taborjenja je bilo predvidenih 30 ur strokovnega uspKjsabljanja.« V nadaljevanju na.šega obiska v taboru v Turnišču smo sredi dela zmotili Zvoneta Zinrajha, ki je odgovarjal za proste aktivnosti mladincev-prostovoljcev. Med drugim je povedal: »V ponedeljek. 27. junija smo postavili št)tore in uresničevali program športnih aktivnosti. Po- vezali smo se z občani KS Turni- šče in osnovno organizacijo ZSMS Turnišče; v torek smo imeli prav tako športne aktivnosti. Or- ganizirali pa smo tudi pogovor z nekdanjimi borci. Obiskali smo še nekatere pomnike NOB. Za za- ključek tabora smo pripravili sprejem za starše in druge, ki jih zanima življenje v takem taboru. Moja naloga kot političnega komisarja je bila predvsem, da sem skrbel za družbeno-politično delo mladincev in mladink. Mla- dim pa sem predstavil tudi delo aktivov ZSMS v TO. Kako pa ste organizirali infor- miranje v času tabora? )>V okviru programa interesnih dejavnosti smo se dogovorili, da poskrbimo za stenski časopis. Tako. da smo se lahko predstavili tudi drugim.« Ob koncu še beseda udeležen- cev tabora: Stanko Sumenjak: »Letos sem prvič na takem usposabljanju. Vtisi so ugodni. Veliko je prostega časa. dosledno se »držimo« spre- jetega umika.« Nataša Knuplež: »V TO sem približno tri leta. Večkrat sem bila Ž£ poklicana na razna taborjenja; bila sem tudi v Pekrah. z vsakega taborjenja sem nekaj >odnesla<. Spoznavanje orožja me je že od nekdaj pritegovalo. Na taborjenju spoznaš nove prijatelje ...« Metka Potočnik: »Tudi jaz sem že dobra tri leta v TO. Tudi mene ve.seli delo z orožjem; tu se utijuje prijateljstvo. Bila sem že večkrat na takih usposabljanjih. Udele- ženci tabora smo se vse dni dobro razumeli. Tudi življenje in delo smo organizirali tako, kot je bilo predhodno dogovorjeno.« MG Tabor v TumiSču je tudi letos uspel Qjy| SREČANJE UPOKOJENCEV OBČINE PTUJ v Zagojičih je bilo v nedeljo, 3. julija slovesno. Tega dne so se namreč srečali upokojenci ptujske občine, da proslavijo 4. julij — dan borca in 26. julij — dan upokojencev Jugoslavije. Pobudo za srečanje je dalo domače dru- štvo oziroma njegov predsednik Ivan Vojsk, ki je tudi začel sreča- nje. Slavnosmi govornik je bil Franček Rogelj, predsednik zveze dništev upokojencev Jugoslavije. Aktualiziral je današnje družbe- ne probleme in podrobneje osvethl mesto in vlogo upokojen- cev danes. Poudaril pa je. daje le delo tisto, ki nas bo rešilo sedanjih težav. Upokojence občine Ptuj je seznanil še s programom letoš- njega srečanja jugoslovanskih upokojencev, ki bo 23. julija v Trbovljah. Ob koncu je tudi po- hvalil dejavnost upokojenskih društev pri nas, ki se bistveno razlikuje od dejavnosti podobnih organizacij v drugih republikah. Slovenska društva upokojencev namreč množično gojijo pesem, oživljajo različne oblike kultur- nega, športnega in drugega delo- vanja. Zato je srečanje jugoslo- vanskih upokojencev tudi prilo- žnost. da podobne kali delovanja zaživijo tudi v drugih republikah. Ob koncu srečanja v Zagojičih je bil še bogat kulturni program. Veliko se je pelo. skratka bilo je lepo. Upokojenci se znajo veseliti, znajo pa tudi delati. To so doka- zali v najtežjih dneh po vojni, to dokazujejo še danes. Up>okojenci so tista generacija- ki je dala po vojni največ. Mladi danes težko razumejo, da upokojenci toliko govorijo o preteklosti, o žrtvah; vendar je potrebno; brez njihovih žrtev ne bi bilo današnjega raz- voja. mg Franček Rogelj govori ziNimiin upokojencem Na srečanju so se društva iq>okojencev občine Ptuj tudi pobratila Foto: OM KS LESKOVEC KONČALI SO PRAZNOVANJE V haloškem Leskovcu so to nedeljo zaključili s prireditvami ob 6. krajevnem prazniku. Do- poldan so se sestali delegati družbenopolitičnih organizacij in skupščine krajevne skupnosti na slavnostni seji. kjer je o razvoju in o bodočih nalogah leskovške krajevne skupnosti govoril pred- sednik sveta Ivan Medved. Ob tej pribžnosti so Franc Stopajnik. Janez Mere in Franc Kozel prejeli bronasti znak Osvobodilne fronte za požrtvovalno delo v krajevni skupnosti, posebej še pri organi- zaciji asfaltiranja c-est v Strmec in Trdobojce. Zatem so izvedli učenci osno- vne šole kulturni program, s ka- terim so razveselili tudi krajane, ki so letos slavili 50. rojstni dan. Vsi ti so se namreč zbrali v nedeljo v Leskovcu in prišli so iz vseh kon- cev Slovenije, tudi z tujine, saj so nekateri na začasnem delu v Nemdji. Omeniti velja tudi petkovo pnreaitev v Veliki Vamici, kjer so vaščani Vamice in Brezove gore iz sosednje Hrvaške, predali name- nu novi most. Zgradili so ga s prispevkom krajevne skupnosti in z lastnim prostovoljnim delom, krajani pa so prispevali tudi ma- terial. Potem ko je tajnica kraje- vne skupnosti Danica Fric prere- zala vrvico na novem mostu, so njegovo trdnost preizkusili s ple- som. Zatem so se zbrali na kmeč- kih igrah, kjer so vaščani Velike Varnice in Brezove gore tekmo- vali v kmečkih opravilih, ki že tonejo v pozabo. Bil je lep in ne- pozaben večer med haloškimi ljudmi. Pa ne samo za tiste, ki smo prišli iz Ptuja, temveč tudi za mlade iz Leskovca. saj so mnogi med njimi prvič videli, kako se žaga s pokončno žago in kako se kala kolje za vinograd. Seveda tudi dobre haloške kapljice in domačih jedi ni manjkalo, zato so se na pravi domači veselici zbrali stari in mladi ter družno zaple.sali. kljub dežju, kije motil prireditev. Tako so l.eskovčani s temi in z nekaterimi drugimi prireditvami. o katerih smo že pisali, proslavili svoj praznik. N. Dobljekar Z otvoritve mostu, ki povezuje Veliko Vamico in Brezoro goro (fotoOM). Ekipi sosednjih krajevnih skupnosti l^eskovec in TrakoiVan sta se po- merili v kmečkih opravilih. Zmagala je ekipa Brezove gore. (foto OM). Prostovoljna teritorialna obramba v občini Ormož 2e vrsto let organiziramo v ob)čini Ormož prostovoljno teritorialno obrambo. Letos se je udeležilo tega 24 učencev in 6 predavateljev — stare- šin. Taobr je poteki v KS Ivanjkovci in sicer 28. in 29. junija. Program de- la je bil zelo pester, saj smo spoznali prvi dan orožje, ki ga uporabljajo na- še oborožene sile SFRJ in streljanje, v katerem smo poskušali postaviti do- bre rezultate. Tovariši so zadani program dela z nami dobro obdelali, saj so nam snov predavali po etapah, da je bilo vse bolj jasno. Tudi sami smo raz- lično orožje razstavljali in sestavljali in se ob tem tudi največ naučili. Zvečer je sledilo srečanje z mladimi iz KS Ivanjkovci, ki so nam pri- pravili kulturni program, ob katerem pa je sodelovalo tudi nekaj gostov — borcev iz okoliških krajev iz NOB. Ob poteku kulturnega programa smo tudi spoznali zgodovino kraja v katerem smo se nahajali. Drugi dan je sledil pohod iz KS Ivanjkovci v KS Velika Nedelja, kjer smo se srečali z mladimi na opravljanju vojaške dolžnosti izvensrednješol- ske mladine. Z njimi smo se pomerili v športnih disciplinah in sicer: v stre- ljanju z zračno puško, nogometu in šahu. Po končanih tekmovanjih smo se odpravili k spomeniku v Veliko Nedeljo, kjer smo tisti, ki smo prvič bili v taboru dali svečano izjavo in sprejeli knjižico TO. Mladi si še želimo tak- šnih srečanj in posebno še, da bi se TO udeležilo večje število mladih. Darinka Plohi SKRB ZA NADALJNJI RAZVOJ DELEGATSKEGA SISTEMA Razprava na skupnem zasedanju zborov skupščine občine Ptuj o na- dalnjem razvoju delegatskega sistema in delegatskih odnosov je samo potrdila prejšnje razprave v delegacijah, v delovnih telesih občinske skupK ščine in v družtenopolitičnih organizacijah, da je samoupravljanje in dele- gatski sistem edina možna pot nadaljnjega razvoja naše družbe, vseh nas, to je delavskega razreda, delovnih ljudi in občanov. Delegati niso izhajali samo iz načelnih ugotovitev in predlogov, temveč predvsem iz konkretnih razmišljanj, kaj v našem sistemu izboljšati, dopolniti in spremeniti, da bo delegatski sistem kot sestavni del socialističnega samoupravljanja resnično zaživel in deloval kar najbolj učinkovito. K obširnemu gradivu in stališčem odborov posameznih zborov občin- ske skupščine, (o tem smo že pisali) so delegati dobili na mizo še stališča skupne seje predsedstev občinskega sveta ZSS Ptuj in občinske konference SZDL Ptuj in stališča skupne komisije samoupravnih interesnih skupnosti. V obeh gradivih je dan poudarek konkretnim nalogam in predlogom, kaj je treba narediti v občini, v krajevnih skupnostih in v organizacijah združene- ga dela, da bo delegatski mehanizem deloval brezhibno, da bo v njem in skozi njega lahko vsak delovni človek in občan uresničeval in usklajeval ta- ko svoje osebne kot skupne družbene interese. _ V uvodni razpravi je Franc Tetičkovič, predsednik skupščine občine Ptuj najprej opozoril na širok odmev in razpravo, ki ga je bilo deležno gra- divo za to točko dnevnega reda. Za tem je opozoril na nekatere slabosti, zlasti smo v dosedanji praksi nudili premalo pomoči delegacijam pri obrav- navi gradiv za sejo, saj predlagane odločitve niso bile vedno dovolj pod- krepljene z argumenti. Prav tako ni bilo zadostne povezanosti med občin- sko skupščino in skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti. Svoja uvodna razmišljanja je Franc Tetičkovič sklenil z usmeritvami delovanja skupščine in njenih teles za nadaljnji razvoj delegatskega sistema tako v občini kot širše. Pri tem gre za vlogo občinske skupščine kot konfe- rence delegacij za usmerjanje delegatov za zbore republiške skupščine, za oblikovanje stališč delegatov v svetu podravskih občin in podobno. Gre tu- di za večjo racionalizacijo dela, ki jo vidi zlasti v krajših in bolj problemsko zastavljenih poročilih in gradivih, ki morajo biti tudi jezikovno razumlji- vejša, pa tudi uvodi k posameznim točkam dnevnega reda naj bodo krajši. Predlagal je tudi imenovanje delovne skupine, ki bi naj pripravila usmeri- tve in stališča za nadaljnje delo na tem področju, upoštevajoč vse predloge in pobude. Za tem se je razvila živahna in konkretna razprava. V njej je sodelova- lo 13 delegatov, od tega 3 iz zbora združenega dela, 5 iz zbora krajevnih skupnosti, 3 iz družbenopolitičnega zbora in 2 iz zbora za socialno varstvo. Nekaj poudarkov iz razprave: Več skrbi obveščanju delegatov in vseh občanov, zato naj bodo iz ob- širnih gradiv pripravljeni krajši vsebinski povzetki, graaivo naj Do ustrezno predstavljeno tudi v Tedniku, kjer bi moral biti tudi prostor za povratno Informacijo. Vloga družbenopolitičnih organizacij v delegatskem sistemu, ki naj za- gotovijo, da bodo delegati o svojem delu lahko redno poročali na zborih delovnih ljudi in občanov. Pomoč strokovnih služb delegatom pri opravlja- nju njihovih nalog, zlasti vloga tajnika samoupravnih organov v OZD in tajnika krajevne skupnosti. Podrobneje oceniti delo konferenc delegacij, zlasti za skupščine SIS, ugotoviti vzroke za dosedanje slabosti in podvzeti potrebne ukrepe za bolj- še delo v bodoče. Zagotoviti ustrezni sistem kontrole nad izvajanjem sprejetih stalisč, priporočil, odlokov in sklepov. Pri problemsko zastavljenih temah, ki bodo na dnevnih redih sej skup- ščine, bolj obravnavati našo perspektivo in naloge, ki iz tega izhajajo, manj pa zgubljati časa z analiziranjem preteklosti in opisovanjem več ali manj znanih dejstev. Sicer pa je težko v krajšem sestavku zajeti vso bogastvo misli, ki so bi- le povedane v več kot 2 uri trajajoči razpravi o nadaljnjem razvoju delegat- skega sistema in delegatskih odnosov. Skupina delegatov, vodilnih družbe- nopolitičnih in strokovnih delavcev, ki so jo ob zaključku razprave zbori soglasno imenovali, bo vse povedano na seji uskladila z že prej napisanim in strnila v enotni dokument kot konkretno usmeritev za boljše delegatsko odločanje. FF 4 - IZ NASIH KRAJEV METKA NADALJUJE Z VOJAŠKIM USPOSABLJANJEM z uvajanjem prostovoljnega in za enkrat p>oskusnega vojaškega UNpi>sabijanja žensk se uresničuje ustavna m zakonska pravica vsa- ke^ državljana Jugoslavije, da se pripravlja za obrambo domovine. Ker ženske ne spadajo pod za- kon o regrutaciji in služenju vo- jaškega roka. jim zakon zagota- vlja mo/Jiosti. da se prostovoljno prijavijo za voja.ško usposabljanje in da pt> urjenju ostanejo vojaške obveznice. Med dekleti, ki so se odločile za nadaljevanje vojaškega usposab- ljanja je tudi Metka Potočnik iz Pluja. ki je letos zaključila štiri- letno št)lanje v srednji zdravstveni Soli v Ptuju. Metka, od kod ta odločitev? ♦Začelo se je s tem. ko sem se prijavila v teritorialno obrambo. Tani sem začela spoznavati vse. kar sodi v vojaško življenje. spt>- znavati sem pričela orožje. Usposabljanje .sem nadaljevala v Pekrah. kjer sem prišla tudi do «Hna. Sedaj pa. ko je tudi ženskam omogočeno, da gredo v J LA. sem se tudi jaz odločiU. da grem.« Kdaj pa greš v JLA? ♦V oktobru letos. Če pa ne bo prostora v šoli za rezervne oficirje, ker je zanimanje veliko, bom pa šla aprila prihodnje leto.« Kako so tvojo odločitev sprejeli doma in pa tvoji prijatelji? »Oče mi ni verjel, dokler nisem dobila poziva za nabor in siste- matični pregled. Pa smejali so se mi vsi — kaj bo ženska v JLA?« Kako si ti predstavljaš življenje v vojaškem kolektivu? Do sedaj si ga delno že spoznala? »Prepričana, sem. da bomo vsi prijatelji, tuje kolegialnost! Pa misliš, da je vojaško uspo- sabljanje težje ckI drugih oblik Usposabljanja oziroma izobraže- vanja? »Težje je. Vsi poznamo vojaško disciplino, ki mora biti di>sledno izvedena. Tuje redno vstajanje ob šestih zjutraj, telovadba; napo- mejše bt> vse delo. Delali boma na terenu.« Kako pa potem misliš za vna- prej-^ »Rada bi se »aktivirala«<. če se b(.> le dalo ...« MG Metka Potočnik foto: OM PROSTORI, PODTALNICA, TRGOVINA Na območju mestne krajevne skupnosti SpuMia živi btuu 800 krajanov, med njimi se jih vdiko ukvarja s pridelavo hrane, z delom na /omlji. Vendar bližina Ptuja tudi to razmerje obrača, \^odno voč jih je zaposlenih v organiza- cijah /dru/cne^ dela, io pa pomeni tudi krče- ^njc števila trdnih kmetij. Med pomembnimi pridobitvami v delu kraje- vne skupnosti je gasilski dom, ki je namenjen ludi drugim dejavnostim, saj svojih prostorov kraicvna skupnost nima. Prostorske težave icšukiio tudi lako, da se večkrat dobijo tudi v gosiiliiiških prostorih, saj je v zimskem času vcliLe prosu*« \ gasilskem domu težko hitro ogreti. V dosedanjem delu je veliko cest dobilo aslaltno prcvkrko, veliko pa so delali tudi na odvodniavanju meteornih voda, s katerim na- daliuicjo, saj ie lu še precej dda. Med običajnimi nalogami iz dela krajevnih skuptiosai bixlo letos največ pozornosti posvetili ptidclinanju hrane in vzreji zKine, izboljšanju napciosinih ra/mcr z gradnjo transformatorske pi>siaie, ludaljujcjo z ureditvijo gasilskega do- ma, ki ima /a potrebe krajevne skupnosti le en večji prostor, vzdrževali bodo krajevne ceste. urejevali vodnjake in še marsikaj. Dei /branega denarja, samoprispevek je največji vir, pa bodo morali nameniti za vračanje drugim, saj so si ga lani pri ureditvi avtobusnih postajališč in asfaltiranju morab urposoditi. Delajo s skromnimi sredstvi in marajo zato skrbno paziti na vsak dinar. Tako bodo imeli letos na voljo 1,26 milijtMia dinarjev. Od tega bo največ šlo za iransIormaUKsko postajo. Zato pri izboljšanju pogoi^-"^ nc gre bre/ posebnih prispevkov kraja- nov. Največ sivih las pa jim povzroča problem |x>dialiiice, ki se je pojavil z akumulacijskim je- zerom za H t SD 11 v Forminu. Zraven njih skr- bi lo Uidi krajane Budine in markovške kraje- vne skiipni>sii. Podtalnica se je brez upošteva- nja inclciKuih voda dvignila za približno pol ineira. Zalo pri malo večjem deževju že zaliva kleli. Prej tega ni bito, saj so se vode zlivale v Dravo, kar sedaj pri jezeru ne gre. Vodstvi kra- icviic skupnosti in ptujske občine si močno prizadevata za odpravo tega problema, vendar ne ure lahko. Kot nam je povedal predsednik svcia KS Spuhlja Rado Ceh, je bilo na neda- V iK-m sešiauniLv jb |piioitiMai«iiiiliji irii ne ho ušem.. IPnioMuni gHndktadliiuac,. Li ga ktaiara /notva inn /mmai irai i4»cam&.i)li čd zborih izputstuii«l$iuyi0v (DHtuyqi tiailloi Se maipcej iKlprt. V sicdnjeniAČnii g^lluni »ur 'ui ždkdii racmani cuucb izgradnjo maoij^ ttit]pmunr z <2»inimnniiž bknucIk ščinamL VeneBair »n iiip)ti(DwiiIi„ dk z zlbnatmoiEii sredstvi to ne tm jjffli ^ «di&(i» EnremoJk), da bi zgrnili svo^t pramtunrs' w Ladorifti M Irfta tr- gov ina. Zalo !Wii % (adlkDčiiL at aritnuinio tn razširite« JomtB,. padta^KS) onrsMtMirm za trgovino |n Bnieiimk.iiilii v aasUBinie- »ledhaje- ročno obdobjje. DiS) ttalkiTali pm hsnSejt Sr naprej vezani na OK-iifinoi n puiisftilki Orsemniaiit. TdkMt iim fo«cc L ILocajr Gasislii dom v Sp uhlji Nova Inifo postaja bo kmalu prikljačna « »ac«]^ PROBLEMSKA KONFERENCA MLADIH V KIDRIČEVEM V sredo, 19. junija je bila pro- blemska konferenca mladine v TGA Kidričevo. Sestali smo se v prostorih investicijskega sektorja. Na dnevnem redu je bila ena točka in razprava je trajala dolge 4 ure. Sodelovalo je 25 mladincev od 36 vabljenih, prisotni so biii4z vseh TOZD, razen TOZD Predelava, ki se premalo vključuje v probleme in delo mladih v DO TGA Kidričevo. Konference so se odeležili Ivan Mazera, predsednik akcijske konfererKe ZK TGA Kidričevo, dva člana OK ZSMS Ptuj, med njima sekretar Milan Kuri. Sejo je začel predsednik KS OO ZSMS TGA Marjan Kumer, potem pa jo Je vodilo naprej delovno predsedstvo, ki ga je vodil Anton Jus. Konferenca je obravnavala nagrajevanje po delu in rezultatih dela. Mladi stojimo pred odgovorno nalogo, ki bo težko rešljiva, vendar ob strani ne smemo stati. Vemo kakšna klima je v DO TGA in nezadovoljstvo med delavci. Mladih v TG.A Kidričevo je 500 in zavedati se moremo, da bomo akcijo uspešno in enotno izpeljali. Za uspešnost je najbolj odgovoren predsednik in predsed- stvo mladih. Samoupravljanje je na nizki ravni. Prav tu se moremo mladi enakopravno z ostalimi DPO vključevati in z vsemi uspono nadaljevati. Rečeno je bilo, da so sestanki v TOZD zelo skromni, tu je naloga predsednika in predsedstva mladih, da zaživi delo v TOZD. ZSMS je enakopravna DPO enako kot sin- dikat, ZK in ostali, tu je treba ve- deti, kje imajo mladi svoje mesto. Ce bi se vsi organi enakopravno vključevaH v dek) in naloge, zagotovo takšnega stanja, kot je danes med delavd, ne bi bilo. Nagrajevanje po delu in rezultatih dela bo uspešno rešeno, ko se bodo v akcijo vsi TOZD enotno vključili. Po razpravi so na konferenci sprejeli naslednje sklepe; ZSMS TGA Kidričevo podira začasno rešitev nagrajevanja po delu v težkih delovnih pogojih v vseh TOZD in DSSS, ki so ga pripravile strokovne službe. (Nosilec predsedstvo problemske konference in predsedniki OO ZSMS TOZD). Predsedniki OO ZSMS TOZD se zadolžijo, da v osnovnih organiza- cijah sindikata sprožijo politično aktivnost za spremembe in dopolni- tve razvida del in nalog (kataloga). OO ZSMS se mora aktivno vključiti v politično aktivnost, da se ta akt realizira v skladu z že spreje- tim samoupravnim sporazumom. ZSMS TGA vodi politično aktivnost za razrešitev nagraje- vanja po ddu in rezultatih dela po aktivih ZSMS, ki se naj ustanovijo po izmenah. Člani ZSMS in vabljeni morajo obvestili vse DPO in samoupravne organe s stadišči ZSMS in se tudi argumentirano b<*iJi za njihovo uveljavljanje. OO ZSMS morajo s pcJitično aktivnostjo ustvariti vzdušje med delavd, da ti gospodarijo z družbenimi sredstvi in da je njihov OD odvisen od njihovega dela in da so sami gospodarji svoje^ dela. ZSMS TGA Kidričev« zahteva čimprejšno izboljšanje dek>vnih pogojev v celoJni ddovni organiza- dji. Predsednik problemske konfe- rciice se zadolži, da priskrbi stro- kovno obraidožitev v zvezi z OD delovnih invalidov v začasnem sistemu dela (če je opravičen do dodatka k OD glede na OD na sprejšnjem ddovnem mestu). ZSMS TGA Kidričevo zadolžuje vse mlade, da le sklepe, ki smo jih skupno sprejdi, čimbolj uspešno uresničimo v korist delovnih ljudi TGA Kidričevo. Potrebno bo stopili takoj v akdjo in ne čakati na čase, ko se bo začek) famo rcabzirati. Problem bomo lahko rešili s skupnimi silami vseh dek>vnih ljudi . Srečko Sirovnik Nova stanovanja v Veliki Nedelji . V Veliki Nedelji gradijo stanovanjski blok. pomembno pridobitev tako za kraj kot tudi ormoško občino. V niem bo 25 stanovanj, predra- čunska vrednost pa je 42 milijonov dinarjev. Investitorje Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ormož, projektant IBT Trbovlje, dela pa tzvajajo delavci gradbenega podjetja Drava iz Ptuja. Računajo, da bodo z gradnjo končali do decembra in tako razveselili družine, ki nova stanovanja gotovo že nestrpno pričakujejo. I. kotar SHls: Novi blok že dobiva obliko (foto 1. kotar) VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD PTUJ DELO VZGOJITELJIC JE ODGOVORNO IN ZAHTEVNO Redki so starši, ki vedo. kako poteka delovni dan vzgojiteljice v vzgojno varstvenem zavodu. Zato smo o delu vzgojiteljic pm prašali ravnateljico V VZ Ptuj Božo Bratuž, ki je povedala: ••V vrtcu celotno vzgojo izvajamo pv> vzgojnem programu, sprejetem za v>e vzgojn<^> varstvene za- vihIc \ Sloveniji. Program zajema posamezna vzgojna področja za posamezne starostne skupine, la vzgojna področja um.ska vzgoja, telesna, estetska in moralna vzgoja. Glede na starostno in raz\ojni> spost)bm>sl otroka tovarišica izdela pro- gram dela s skupino. Zato st> tudiiHroci razvrščeni v starostne skupine — po spi>si>bm>stih jih zaenkrat ne ra/.vrščanuv Tovarišica po adaptacijskem mesecu, ko ugota- vlja t»trt>kovc sposobnosti, prilaginli program. Lah- ko pi>scže v program prejšnje starv^tne skupine, če pa M> t>lriKi že dorasli vzgi>jnemu pri>gramu na- slednje skupine, potem pi>seže tudi v program sta- rejše starostne skupine. Program je torej v precejšnji meri »nJvisen ihI tovarišice. nima pa velikih možnosti za spreminjanje programa, saj je predpisani pro- gram osnov a. ki jo otrvx:i morajo obvladati. Prtigrami ini starosti 7 mesecev do programov priprav c na osnov no ši>lo st> v ezani drug z.a drugega. To pt>meni. da mora otrok pričeli z lažjimi zahte- vnv»>imi in preiti na težje. Zato je za otroke, ki ne obiskujejo vrtca ves čas. izredno pomemben adap- tacijski mesec, ko tovarišica ugotavlja njegove spo- s*>bnosli. Vzgojiteljica izvaja skupne, skupinske ali pa individualne zaposlitve. Tako ima otrok vse možnosti za razvijanje svojih sposobnosti. Vsaka vzgojiteljica ima izdelane trimesečne na- črte. tedenske in dnevne priprave. Obenem mora kot obvezno dokumentacijo izdelovati analizo dne- vnega. tedenskega in trimesečnega načrta. Na pvnlTagi teh analiz ludi planira nadaljnje delo v skupini. Kakšna pa je naloga pedagt^ških vodij v vrtcu? Ti skrbijo, da delo v^ojiteljic poteka pravilno. \ iHlijo aktive vzgojiteljic istih starostnih skupin, zato da >«.» programi med posameznimi vrtci enaki. Poleg tega l*>spitiraj|«t» »kto >)izgioi||iitidlip»c. i|»iM«q|io) gnonnočiiliai o pedagoškem ddliui \ vcTitKom. SStjraitlfcu.. sinlbijp zai ka- kovi>slno vzgojiOdT« iuDi ijnitdia^oi5lk(o> dldb * nniaiii iii»Baiini»i>- vi.« Zahtevno in (iKd^^unmo) ditdb> v(:2p)jpit!d|^' zahteva pri>grami spreinniiBjlayiw\ V ptujskem v^sojjjnnco^ >*am'itN(*aittTinn ^aw«)«liuu iimiiiiiijo' organiziram* iintieinitti)! iisioiHmuižoiaMijitt:. tii jtt (oiHffKtczmoi. v ()d ijo pa ga v zgc^iitidljjiiicic .-»auiint.. fi"lTiiiTrj«il|)aii|(i» mrforjitie in o njih razpravlljjaijjio tiar iKimaiijiaNiajjtoi didko^jtiinc iz- kušnje. Sicer pa s« vs«.' ^izgioijiinid^piat ludkdkc^lig^^ sc- in i n arjev s potsaunnitčOTniiiin 'jiagsojpiiin jpiojlmonajj.. Ikii jpilh »dt- ganizira zavt»d za šdteiov Oiodiaitliiwd|iiiL.(iiiaijjc« VVZ zelo dobra kadirowsltai zasffidifcai.. sagj iant^i *sc jilcljice uslrezm*!) V jasličnih sJnupiunuiliii^jjflnohlliunt' vczgiojiiitidljjiice; aJi pa medicinske se^tunc.. Dniiiaijuo) ttuiJiii Ddki •♦JkiiiipiiiiiaJi vnaprej pripravDjjdaii jprnopiairan? .)V našem ki so z Lz0bražinc^j]taiii (OiHn afidkii Dniii[dk}ilnir miekaj izkušenj in znaumjpi žui dkdlm. TuinJij o-iffie \ od i jo dok umeBDlutciijiu)) (o> 'f\c- močki. Vzgojna vauRlivitainii ^aiwottll H®lliiiij) so,- fiailkaji fe(i>t mnogi drugi. n sjrra&ijjc s> ipomantjikaaaijicin sredstev. [\»magiy]io* ^ nailkioi. uflai visafao) leto d(>kupijv» nekaj i«nijwoiBnnio£ititow„ loidliii (Mkž pui s Oaft- tnim delom in irsimno) dittntiiiBdliiiiJHl^ pos^^^fs^o vzgojiteljice- To so sftoftaizaiDr talci) aiai itajzrtami oiJno \zgt)jnih pripii»innKO»čft.(()«i.. Ikii ^ojfihi itjiiikdlailltt' -jaiiimKe ia ra/n i h odpadniilii nmatOcmuilloKi.. S tkum |p(nilitiritiiii.i)jiii> marsikateri diiiniiiir_ jpioJkg tiitgui ipui »hoi motOmo) itafldtinii p ri pomočki tojKiii zui u^cmoiiktc.- nnnimoiaottjiaitl linoil|{ gmiiv Uaiciiiii od tistih, ki jih izkSdluiijiq|u)) v( tkoNtuiimuilii N. laotoijiHdLair PLANINSKI OKTET MED NOTAMI IN PLANINSKIM VRHOVI Planmski i>kiei si je prav gotovo izbral pravv* ime. ko se jie pred nekaj len »rodil-o ob v znožju Boča v Polfcanah. Njegov a zasnov e iz- hajajo* IZ ljubezni prav v >eh članov okteu div planinatjenja. pa ne saiTK* na Boč. skoraj vsi so že prelKvdili miK*gi> skn enske v rho- \e. ludi nav jvisjc. Pesem o plani- nah je tako samo del njihovega pnjetnega ovbčutja tn ljubezni do givra. nienih lep«.>i in lx*gaslev. Z itsianlnih del svojega N.>gatega planinNkega življenja, ki ga pre- naša|i> na svoje vrstnike, na mlajše n*di»ve. Svt^ pro>su čas člani ok- teu pi>svečajo predvsem petju, iskanju (Knih pt>ii združevanja planin m ^udi. \ l\*^anah m v širši okolici skiH-aj m pi>memhnejše pnrcdiive mui Luttani itiit ftii -HOKilidka^ad! Cujdi Plbrauinrtdtji loiktliti ii^ ffloil^ioflin. V žad- BBjicimi čuiHiu -»tf ui^ftcšinoi nui šjinštaini lOiHnmottjiui toMiimc vCThJLu ffiihttnicai im tiuuuBij ia?««® njje'. siyi "^oimiilii.. db Oii dbom pu im « >lKw> •s£-tin£' inr: dinumiltL Dldiioviitt- Buib^- ur dlim^ iJ>B«rji- vulbjpiHn >iiciaT iKaJnži^. dji bt vj p>£>nmifjoi ILo« 't ajotroiinui.. jMim De mo^iith uiarotdiittio^ in> >p«ixL biiuidkc ^Ji [p»»«£m. stt-^tc&ij.. (£«■ jiiHt pn ttcnnii rane Ihm »i^iurjillii ItnoJiicseni ailSi mc- rint\JKiiuiknui uiidiio«iim£ ti3tov(C^iaws®i. iin [ptoHinftidL VBLkh HkTffvJit Ptanlnski oktet iz Poljcan na rarm od zada jih aistopov na Boču. TEDNIK - T- NASE KMETIJSTVO - 5 KOČNO NA POHORJU V aktivu mladih zadružnikov /g. Polskava in mladih iz kraja hvočno na Pohorju je bilo v soboto, 25. junija na strminah naselja Kočno že tradicionalno tekmo- vanje mladih .zadružnikov-trak- toristov občine Slovenska Bistri- ca. V zadnjem času po lo tekmo- vanje vključuje tudi mlade trak- toriste občin Maribor in Ptuj. Res je njihova udeležba še zelo skro- mna. toda začetek in njihovo do- bro počutje med prijaznimi do- niačini dajejo garancijo, da bo njihova udeležba iz leta v leto večja. Letošnjega tekiuovanja se je udeležilo skupno 1.3 tekmovalcev, zato pa tekmovanje ni bilo nič manj zanimivo, saj so bili po pri- kazanih spretnostih zelo izenače- ni. Pokazali je bilo potrebno znanje v obvladanju traktorja s prikolico po zahtevnih strminah, kjer pa ni manjkalo »pasti<< in prometnih znakov, ki jih je bilo potrebno še kako skrbno upošte- vati. sicer so Odbitne točke kar »deževale«. Pa le ni bilo tako hudo. saj so se mladi na lo tek- movanje skrbno pripravili. Vztrajno navijanje številnih do- mačinov. ki se praviloma udele- žijo tega tekmovanja, za vaščane Kočnega bi zagot^n'o lahko trdili, da kar slo odstotno. Njihova udcie/ba pa ni samo med gledalci. Večina med njimi je tudi \ vrstah organizau»*.jev prireditve, ki po- meni \cliko več kol samo tekmo- vanje. Prika/anc spo.sobnosli mladih irakloristov na vsakole- Incm tekmovanju v Kt)čnem pa je samo del skupnih aktivnosti, ki se lega dne zvrstijo. Med letošnjimi tekmovalci je bil (Ulj uspešnejši domačin 18-lelni /vonko Kcršič. ^c mlajši, komaj 17-lclni irakU)risl Anton Kotnik i/ Kopnvnika je bil drugi, iz le \asi pa je ludi tretje uvrščeni /\i)nko Koren. Razdelitev pri- znan) in diplom pa za udeležence prireditve ni pomenilo konca srečanja. Stiski rt>k zmagovalcem m uidi drugim tekmovalcem, saj so pra\ \si pokazali veliko znanja in spreinosii. so pomenili ludi priznanje, da .so se odločili na področju obvladovanje kmetijske mehanizacije izpolnili svoja zna- nja. ki jih pridno koristijo tudi na domačijah. leknKivalne discipline .so ob manjših spremembah ostale ves čas enake. Tako so morali tek- movalci najprej prevoziti del proge, kijebila usireznooznačena in primerno zahtevna. Bilo je tudi nekaj prometnih znakov, ki jih niso smeli spregledali. Med po- sebnosti tekmovanja pa je sne- manje sprednjega kolesa traktorja in njegova ponovna montaža ter nalaganje in razkladanje kubič- nega metra drv na prikolico. Sicer pa tudi zaključni nalogi vzvra- tnega parkiranja traktorja s pri- kolico ni bila lahka naloga. Domačini m organizator Aktiv mladih kmetovalcev iz Zg. Pol- skave so pt)novno dokazali, da so sposobni organizirali prireditev, ki ne nosi samo tekmovalni pečat, ampak je lo dogodek večjega po- mena. predvsem pa zbližanja kmclovalcev iz raznih krajev in priicgniiev mlajših kmetovalcev za upravljanje s kmetijsko meha- nizacijo. Kraj Kočno pa že ludi na zunaj dokazuje svojo veliko gostoljub- nost. saj je med najbolj urejenimi \aspii na območju Slovenske Bi- strice. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Z značilno konjsko vprego naznanjajo pričetek vsakoletnih prireditev v Kočnem. Takole pozdravljajo vaščani svoje obiskovalc*e. Korito čisto mrzle po- horske vode, dobrodišlica in še toplomer ob poti v sredi.šče vasi. Pri Keršičevih na Kočnem po domače pri Kobanovih, je center vseh aktivnosti. Gospodinja poskrbi za hrano in pijačo, mladi pa za tekmovalno vzdušje. NA OBISKU V PTUJSKI ODKUPNI POSTAJI KOTEKS TOBUSA „10 DELO JE PREMALO SPOŠTOVANO..." V odkupni postaji Ljubljan- skega Koleks Tobusa v Ptuju, skrbi 8 delavcev za odkup in pra- vilno skladiščenje vseh vrst žival- skih kož. kijih pozneje prepeljejo v predelavo za usnje. O delu in težavah lega razmeroma majhne- ga delovnega kolektiva je slekla beseda s Stankom Horvatom, vodjem odkupne postaje: »Pri nas odkupujemo vse vrste kož. od svinjskih, telečjih in go- vejih. do kož drobnice. Naj kar v začetku povem, da .so delovni pogoji precej težki. Vedeli je tre- ba. da naši delavci ročno nakla- dajo in razkladajo v.se le kože. da jih pri vskladi.ščenju temeljilo nasolijo in seveda ustrezno zloži- jo. tako da si pri dokončnem od- vozu v Ljubljano že lahko poma- gamo z viličarjem. Glede na zmogljivost naših skladi.šč včasih tudi večkrat na leden odpošiljamo kože v tovarno usnja, torej v pre- delavo. KOTO — Koleks Tobus je edini in največji odkupovalec vseh vrst živalskih kož v Sloveniji in ima zalo po vsej republiki razvr- ščene odkupne postaje. Naša od- kupna postaja v Ptuju sprejema kože iz območja KZ Ptuj. K K .loruzalem Ormož do Ljutomera. KZ Lovrenc Dravsko polje in KZ Slovenska Bistrica vse do Pohorja "^in Poljčan.« Poudarili sle težke delovne po- goje. kakšni so osebni dohodki v primerjavi s tem? >>V primerjavi z ostalimi OD ,so prejemki naših delavcev razme- roma dobri, sicer pa so za takšno delo še zmeraj preslabo plačani. Treba je vedeli, da delajo v ne- prestani vlagi, v .soli in po vrhu lega še v smradu. Kljub zaščitnim sredstvom prihaja pogosto do raznih oboljenj in prehladov.« Kakšne pa so odkupne cene kož? '>Po ceniku, ki je še v veljavi so cene sledeče: za kg kravje kože 128.— din. za kg svinjske 52.— din. za telečje 170.— din. za ju- nečje pa 150.— din za kg. Te cene veljajo seveda samo za prvo kva- liteto. Naj dodam, da morajo biti kože kvalitetno odrte, ne smejo biti z vreznfnami. ne smejo bili umazane (torej oprane), po- membno pa je tudi. daje živali kri prej odtekla.« In kako .se giblje odkup žival- skih kož čez leto? »NajvečjT promet, oziroma od- kup je v naši postaji od oktobra pa do aprila. Čez zimo je že po stari navadi največ kolin, zalo je tudi (^dkup kož lakrat največji. V le- tnem času pa .so že skoraj nekako ustaljeni dobavLlelji.« Pa se občanom zares splača pripeljali kožo k vam na odkupno postajo. Kakšno je plačilo za po- samezno vrsto kože'.' >() ccni za kilogram sem /c go\\)ril. lahko pa povem še koliko lahko prejmejo v približnem zne- sku za posamezne kože. Za lekčio ko/i^ lahko dobijookoli 1500 din. /a junečjo okoli 1600.— din. za go\ ejo nekje od 3500 din naprej, /a s\ injski) pa nad 500 din.*' In če se vrneva nazaj na zapo- slene delavce. Kako skrbite za njihov družbeni standard glede na lo. daje center v Ljubljani? »Mislim, da je lo področje za- dovoljivo, Za na.še delavce imamo dnevno zagotovljen topli obrok — malico, pravtako pa je zagolo- \ljcno vse ostalo od oddiha na- prej. V Portorožu ima Koleks Tobus svoj dom s 60 sobami, garsonjere pa .so na voljo ludi na Bo\cu m Kranjski gori. Naši de- lavci so si za SVOJ čas oddiha že rezervirali svoj kraj letovanja, tako da nas dobro upoštevajo.<■ Kakšni pa so rezultati poslo- \anja. Kmalu bodo znani za pol- letje na kaj kažejo'!' »Po vseh pokazateljih in po- datkih iz Ljubljane je naše poslo- vanje dobro, natančnih podatkov za polletje pa\seveda še nimamo. Prepričani pa smo. da bodo na vsak način pozitivni.« Odkupna postaja v Ptuju je nekakšen center odkupa za ome- njeno območje. Kože pa zbirajo tudi na manjših odkupnih posta- jah. za kar že od leta 1955 skrbi prc\zemalec kož .lanez Pulko. O s\ojem deluje povedal: •> Težko delo imam in sedaj \ poletnem času še kar gre. pozimi pa je izredno naporno. Na terenu sem vsak dan od jutra in včasih tudi do poznega večera. Pri pre- \zcnui preverjam kvaliteto od- kupljenih kož in pa ludi pravilno sklacJi.ščenje. saj je od lega največ od\ isna nadaljna predelava v us- nje.« Kmalu bo 30 let. odkar opra- vljate to delo. V čem je razlika med nekoč in danes? ■>L'h. skoraj ni primerjave. Da- nes imam na voljo transportni kom bi in včasih še kakšnega po- nudnika. tukaj na postaji v Ptuju pa tudi viličar. Pred leli pa smo iz ptujske klavnice vozili kožo kar z rt)čnimi vozički in vse nalagali seveda ročno. Čeprav pri delu uporabljamo zaščitna sredstva, smo zaradi vlage pogosto prehla- jeni. jaz recimo že nekaj let'pre- našam tudi revmo. Imeli smo že tudi eno invalidsko upokojitev, kar je dober dokaz težavnosti na- šega dela. Nobeno plačilo ti ne more nadoknaditi izgubljenega zdravja. Moti me ludi lo. da so takšna in podobna dela premalo spoštova- na. To je zares grdo delo. vsak i)biskovalec se prime za nos. ko pripelje recimo kožo ali kaj po- dobnega. Nekateri se celo norču- jejo. vsi pa vemo. da nekdo mora opravljati tudi lo delo. Jaiz sem se že na vse skupaj navadil in svoje delo opra\ljam kljub vsemu z veseljem. Nikoli se nisem niko- mur pritoževal in sam svoje delo morda najbolje cenim.« M. Ozmer Delo v takšnih razmerah je zares težko. Folklorni dan v Lancove vasi l oU)s SO i/ /liano skupine oračev Lancova vas ustanovili vaini>siojno tolklorni> drušivt) »Orači Lanvoca vas«. .Skupino NCsia\ljajo poleg orače\ ,šc ljudska pcvci. \' nedeljo. 3. julija .so priredili pr\ i folklorni dan. na katerem .so nastopili tambura.ši iz \ idiiia. ljudske pe\ ke iz Drave, kopja.ši iz Markovee. FS ».Anion šiiafelav \larko\ei. ljudski pevei iz F\-»dlehnika in članice TVD l\irii/ana \larko\ci ssiniboličnimi vajami. F^riredilev oz. naslop je hil \ I r/eu pri gasilskem dt>mu in mu je prisostvovalo lepo šie\ iK^ gledake\. ki so bili / nastopom zelo zadovoljni. Saj je bilo di>/i\eije oh zelo pestrem folklornem programu res prisrčno. 1 aneiui \asi pra\ijo. daje to začetek in da bi naj laki folklorni dne\ i poslali tradicionalni. Jože Šlrafela JZ VASI V VAS" S PTUJSKE GORE Končno.....po dolgem času spel oddaja Iz vasi v vas. Od z.;tdnje. ki smo jo posneli v kraje- vni skupnosti Vitomarci. je do sedaj preteklo že več kot dva me- seca. A la premor zares ni nastal po naši krivdi. Botrovala mu je cela vrsta neljubih dogodkov, ki so preprečevali zdaj nas. zdaj so- delujoče na Ptujski gori. Da. to- krat smo se namenili v to krajevno skupnost, ne da bi se prav zavedali koliko neljubih nesporazumov nas bo spremljalo in oviralo med delom. S snemanjem pevk. pev- cev in odličnega harmonikarja T ranča Godca iz Podlož. smo že januarja posneli v sicer čudovito lepem lovskem domu. a žal izre- dno mrzlem. Govorni del. ki je glede na imenski seznam občanov obetal goro zanimivosti pa bi naj začeli snemali v februarju. A je že bilo tako. da se je vedno kaj na- pletlo. kar je preprečilo zdaj nas, zdaj liste na Ptujski gori. In tako se je vleklo in vle- klo .... minila sla že april in maj, junija, ko je najbolj pripekalo in ko seje po travnikih najbolj sušili, je naša snemanje vendarle nekako lesteklo. Toda žal, ne tako kol smo si želeli in kol smo vajeni. Zakaj? Večino sogovornikov nismo ni- koli našli doma. Če smo prišli dopoldan so bili v službah, če pa popoldan pa so bojda že bili na travnikih, ali njivah. Da, celo v nedeljo je bil naš trud docela za- man. Nazadnje se že več nismo mogli znebili občutka, da se nam posamezniki izmikajo. Nekateri pa .so sploh sodelovanje kratko- malo odklonili. Zakaj? Čemu? Najbrž zaradi razmer, ki se zdijo nam. opazovalcem od strani, do- mala nemogoče. Toda v.se listo, kar teži občane, te zelo lepe kra- jevne skupnosti (vsi vemo zakaj gre) s lo oddajo vendarle nima prav nobene zveze. Tega bi se morali zavedali! Nič čudnega, če je naše počutje postajalo čedalje bolj nelagodno. Postajali smo slabe volje. Vse to je pogojevalo, da smo se nazadnje odločili pre- kiniti z vsakim nadaljnjim sne- manjem. Tako oddaja, ki se Je začela v nedeljo. 3. julija, žal ni imela vseh listih elementov, kijih zahteva koncept le oddaje in zato tudi ni izzvenela kol celota. Ško- da! Besedilo in foto: L C. V oddaji nas s svojo harmoniko zabava tudi Franc Godec iz Pod- lož. Skupma pevK iz Ptujske gore, ki jo sestavljajo: Marija Dajnko, Angela Medved, Marija Zajšek, Pavla Larrtpret, Lucija Krivec, Angela Unuk, Marija Haložan in Adela Pulko. V SOBOTO IN NEDELJO VSI NA POLENŠAK! .lulij in avgust — naxbt)lj »vroča« poletna me.seca sta bogata tudi na turističnih prireditvah. Ze io soboto in nedeljo bodo praznovali na Polcnšaku. Poleg praznovanja 20-lelnice. bodo izvedli že tradicionalni program prireditev, ki sodijo v praznik želve in razstavo kruha in pogač. Organizatorji bodo postregli z znanimi dobrotami domače kuhinje. V petih krušnih pečeh bodo polenške gospodinje pridno pekle kruh, gi- banicc in še kaj. Bomo videli na razstavi — pa ludi kupili bomo lahko. Vreme bo ludi lepo. —Je namreč stalni prive.sek prireditve. — dežja ta prircdile\ namreč ne pozna. MG Tudi let(»s se bodo predstavili mlatiči s cepci ŽETEV IN ODKUP PŠENICE V OBČINI ORMOŽ I .nako kol \ drugih občinah Podravja. so tudi v občini Ormož izvedli skrbne priprav e na žetev in odkup pšenice, (ilede kombajnov, rezervnih dcio\ in gorna doslej ni bilo nerešljivih problemov. I )obroje organizirano tudi prevzemno in odkupno mesto — tako za dru/bcni in zadružni sektor, kol tudi za posamezne proizvajalce pšenice, ki bodo imeli \ečje Iržne viške, v silosu v Središču ob Dravi. Organizator odkupa I/ družbenega sektorja je K K TOZD Kmetijstvo Ormož. Organizator odkupa i/ zasebnega sektorja pa je Kmetijska zadruga Ormož z odkupnimi mesti, poleg Ormoža še'v Sredi.šču. Vitanju. Ivanj- ko\cih. pri Miklavžu in Tomažu, v Veliki Nedelji m Podgorcih. ( as odkupa je povsod ob delavnikih od 6. do 22. ure. 6 - LITERARNA STRAN 7. julij 1983 ^ tednik Franjo Brumen (Biografski roman petih rodov) 38. nadaljevanje V Igoiju je neudušljivo gorela neodoljiva skrb za lastno družino, za bolehavo mater in očeta, ki sta osamela in zapuščena preživljala najtežje dni svojega življenja, katerega njuna starostna oslabelost ni mogla spraviti v sklad s krutostjo tedanje dobe. Neodoljiva želja združiti se z družino je premagala veliko nevarnost, ki je stopala na pot samovoljnemu ukrepanju. Kakor že večkrat tekom zadnjih treh mesecev osebne- ga nasilja, seje dokončno odločil pobegniti. Zadele so ga mnogotere stiske in zagate preden je prestopil pod Gorjanci mejo ožje domovine. Na poti do vzhoda proti zahodu so bile največje težave v prikrivanju lastne osebnosti. Nihče tistih, ki so v tedanjem času nadzira- li in urejali vsakdanje življenje, ni smel zve- deti, zakaj potuje, odkod in kam potuje; niti kdo je in kaj išče tako daleč od doma. Spret- no se je moral izogibati številnim pastem, ki so bile nastavljene po ulicah, pri železniških blagajnah, na vlakih; skratka povsod. Vsi totalitarni režimi živijo od nasilja in so vselej oprti na policijsko in vojaško oboroženo silo. To pa je bilo v vojnem času nacističnega vladanja še posebno zakoreninjeno. Po ulicah in še posebno na vlakih je bilo mnogo tajnih policistov, prisluškovalcev in ovaduhov, ki so dobro plačani vohljali za sumljivimi osebami in dejanji. Navidezno miren državljan je nepričakovano pokazal legitimacijo tajnega po icista^ in te povabil s seboj. Ko pa je človek zabredel v preiskovalni zapor, seje bilo zelo težko izmotati iz klobči- ča izmišljenih in natvezenih obtožb .. . V lepi gorski dolini južne Slovenije je bil rojstni dom njegove žene Neve. Z malim sinkom se je morala umakniti k ostarelemu očetu, ki je kot prevžitkar živel na svojem domu. Igorju se je po številnih zapletih posrečilo priti do lastne družine. Nepopisno veselje je zavladalo, ko se je razbita družine zopet združila. Sinek je v času, ko je bil odtrgan od očeta le malo zrasel in je vidno oslabel. Bilje še v taki dobi, ko otrok naglo dozoreva in sproti pozablja dogodke in spremembe v svoji ne- posredni okolici. Skoraj bi očeta, ki gaje sicer tako zelo pogrešal, že ne poznal več. Kakor da bi se ga sprva celo bal. Duhovno sta bila po- vezana, saj je večkrat sam prosil mamico, da bi zmolila zanj. da bi se vrnil; telesna ločitev pa je trajala predolgo. Ko pa gaje očka stisnil na srce in se pogovoril z njim, kakor nekoč, je bilo na mah zopet vse na starem tiru. Naslednje dni se Levko ni hotel ločiti od očeta. Bojazen, da bi ga zopet zgubil, ga je tesno priklepala nanj. Skupaj sta jedla, skupaj zaspala in na sprehodu po lepih Lepočah, koder so pravkar zoreli prvi lešniki, mu je stalno molel drobno ročico, češ drživa se, da mi ' ne uideš . . . Vojna se j£ čedalje bolj razplamtevala. Skoraj da ni bilo več niti koščka zemlje, koder bi vladal tisti pravi spokojni mir brez nepo- trebnih nevsakdanjih dogodkov. Gestapov- ska sodrga je dan za dnem ponižane in izro- pane, katerim je popolnoma brez pravno vzela osebno svobodo in jih odbrala za uničenje, v velikih skupinah tirala v smrtonosne plinske celice. Nemške zverine z mrtvaškimi emblemi na glavah so jih dobesedno klah, kakor dan- današnji koljejo perutnino po vehkih indu- strijskih farmarskih klavnicah. Nečloveško in najokrutneie so iih tirali na zadnio oot Cele Kupe trupel so sežigaU. Vreanejša ob- lačila so poprej strgali s sestradanih trupel, da bi malo zamašili vrzeli, ki so nastajale v pre- skrbi. Mrličem so pulili drago kovino s po- pravljenih zob. Na koncu so hijene pobrskale še po pepelu in sramotno stikale za ostanki neizgorljivega zlata, ki seje sesulo z razpadlih čeljlisti. Prstane, uhane in podoben nakit so žrtvam pobrali še za življenja »Zur Festigung des Deutschatums«. Razširjali so celo stra- hotne govorice, češ da iz nekaterih bolj za- maščenih trupel kuhajo milo, ki ga je začelo primanjkovati. Med navedenimi krutostmi je najverjetneje mnogo resnice, nekatere pa so morda pretirane, alt celo podtaknjene. Mnogi narodi so v zgodovini človeštva kot osvajalci in zavojevalci zagrešili ninogo zlo- činov, toda tako podUh in nečloveških, kakršni so bili zagrešeni v imenu nemškega naroda v drugi svetovni vojni, doslej ni zagrešil še nihče. Posebno težo pa imajo ti zločini predvsem zato, ker so bili storjeni v kulturnem dvajsetem stoletju in na kultiviranih tleh. Poteka že osemmtrideseto leto gnusnih zločinov na Poljskem, katerim so sledili po- dobni v Rusiji, Jugoslaviji in še kje. Nemci bi radi zločinstva zatajili. Sedaj se sprenevedajo, češ da nihče ni vedel ničesar, kar so počenjali gestapovci in ostali njihovi kriminalni oddel- ki. Res je, da čas celi rane, res je tudi, da sta plevel in trava prerasla skupinske grobove po bolj ali manj skritih kotanjah. Toda zločin je dejanje, ki večno ostane le zločin! Dejstev ni mogoče spremeniti; niti zatajiti. Zasenčiti pa jih poštena ljudstva ne dovolijo in jih zatajiti nikdar ne bodo dovolila! Objektivna zgodovina je zabeležila vse zločine vseh narodov, pravtako tudi zločine druge svetovne vojne, pa tudi tiste, ki so se dogodili tu in tam. tudi še po že zaključeni vojni — zgolj iz maščevanja in želji uniftiti poUtičnega nasprotnika. Zločini so večni, ka- kor čas, morajo živeti, ne samo v spominu, ali pa zapisani v zgodovinskih bukvah. Zločini morajo nujno postati vedno živ učni predmet zgodovine po vseh šolah sveta in predvsem v šolah nemškega naroda — ne zgolj zato, da bi bilo resnici zadoščeno, niti ne povsem iz ma- ščevanja; temveč zato, da bo doraščajoči nemški rod in še bodoči rodovi zvedel resnico in se zavedal nepopravljivih grehov svojih prednikov. Povsem razumljivo je, da bo to kakemu potomcu gestapovca, ali esesovca neprijetna zadeva. Toda, če res hočejo biti junaški, potem jim moramo povedati, da ni nikako junaštvo klati nedolžnih žrtev, kaj šele zeiKSK lil nedolžnih otrok, i emveč, da je po- sebne vrste junaštvo priznati zločine in jih obsoditi! Taka zgodovina bo res — historia docet. Učiteljica in svarilka v dobro celotnem člo- veštvu, ki je zadnje čase marsikje podivjalo, posebej pa še nemškemu narodu, kije sicer v zgodovini ustvaril mnogo trajnih dobrin, ima zelo lepo in bogato domovino in mu zločinstvo nikakor ni potrebno. Naj zločine raje nad- omesti s svojimi sposobnostmi in bistrino duha! Zanesenjaštvo nacistične dobe je nemške- mu narodu neizbrisno vtisnilo krvav pečat zločinskega početja, kije — vsi moramo pri- znati — identično z množičnim roparskim pomorom. Nobena na novo spesnjena nibe- lunška kitica ne bo mogla in ne sme izprati gnusnega madeža. Noben Nitsche ne sme uspeti zločinov prekovati v junaštvo napuha namišljenega »nadčloveka«. Vse to pa ne zgolj v zadoščenje prizadetih! Temveč in predvsem zato, da bo nemški narod :)oslej hodil pot osramočenega spokornika, ki ,bo. kakor Aškerčev pohlepnik, nespokojno prenašal prestavljene mejnike. Zgodovina bo zbledela. Toda nemški narod mora sebi v dobro sam poskrbeti, da ne bi na nemških potomskih rodovih ostal sinonimski izrek: Nemec-zločinec! Na bojnih poljanah so obležali milijoni in milijoni nedolžnih žrtev, ki jih je vojni stroj nemške soldatske pognal v bojne vrste. In to na obeh straneh — napadalca in napadenega. Najprej je moral napadalčev sin še v navi- deznem miru skoraj do meje stradanja zate- gniti pas in garati noč in dan, da je ustvaril potrebne pogoje in smrtonosno orožje, s ka- terim je nato moral kot vojak kreniti na pot iskanja lastne smrti. Na nasprotni strani pa je napadalčevo na- silje, mirnemu nikomur nič hudega želečemu ljudstvu vsililo orožje v roke in ga natiralo izkrvavel na bojne okope. Oseminpetdeset milijonov ljudi je moralo žrtvovati svoja ži- vljenja samo zato, ker je nemški narod v po- hlepni maščevalnosti za že enkrat izgubljeno vojno slepo — in to v odločilni množini — sledil enemu histerično fanatičnemu iztirjen- cu. Upamo in zahtevamo, da kaj podobnega nikdar več ne sme priti v ponovitev! Ne na zahodu, niti na vzhodu! Vsem totaUtarnim režimom, kakršne si bodo barve, po\^sod na naši tako lepi zemlji, moramo solidarno striči peruti, da ne bo nekak posameznik, ustoličen v osebnem kultu, ah pa skupina ljudi, uzur- piral v orožju nakopičene moči. Na obzorju so znaki, ki napovedujejo dobro vero v socijalno pravičnost, ki sme izhajati zgolj iz demokrat- skih prvin! Ne dovoUmo uzurpaciie orožja, prav tako pa tuai ne izkrivljenja klasičnega pojmovanja demokracije . ..! Igorje že v drugem letu vojne resneje zbolel in bolezen mu je občutno prizadela srce. Sta- novali so v gorski dolini, ki je na vzhodu in zahodu obdana z neprehodnima gorskima grebenoma. Dolina je v glavnem odprta proti severu, proti jugu pa čez mejno Kolpo in dalje proti Jadranskemu morju. Tisti del Slovčnije je bil uKupiran po itali- janski vojski. Italijani so se tudi v drugi sve- tovni vojni pokazali prilagodljivejši, nego načelnejši Nemci — romana fides nulla fides. Fašizem je bil sicer prav tako pohlepen in zahrbten, toda vodilni državni krogi so se v zasedenem ozemlju ravnali po starinski in hinavski taktiki »Panem ^t circenses.« Torej »kruh in zabave«. V svojih potezah in nastopih so se sprva skušali pokazati, kakor da ne bi bili sovražniki. Skušali so ustvariti vzdušje nekakšnega sožitja. Kakor da niko- mur nočejo ničesar hudega. Skušah so se jk>- mešati v slovensko družbo. Pustili so izhajanje nekaterih slovenskih časopisov, zaradi na- rodnosti in narodnega jezika niso preganjali nikogar. Niso uničevali narodnih svetinj niso sežigali slovenskih knjig. Niso merili nosov z arijeskimi vatli, kakor so to počenjah bedasti Nemci na Štajerskem, samo zato, ker je v Mariboru histerik zatulil: »Macht mir Sued- steyermark vvieder deutsch!« Pustili so celo nekatera slovenska društva. Tudi cerkev je vršila svoj običajni del bogoslužja v domačem jeziku. Italijanska vojska je sodelovala na cerkve- nih procesijah. Njihovi častniki so v paradnih uniformah vzravnani svečano korakali na čelu cerkvenih povork. Skratka skrajno obzirno in taktično so skušali pridobiti in v vseh razse- žnostih zavojevati mali slovenski narod in ga, kakor, pajek svojo žrtev v mreži, z omamo vpreči v svoj jarem. Vse je bilo naravnano tako, da površno pogledano človek ni imel vtisa, daje sovražnik v deželi. Le zunanji videz tuje vojske je opo- zarjal. da ni vse tako, kakor je bilo poprej. Pustili so tudi lovsko organizacijo nedo- taknjeno. Lovcem so pustili orožje; ne samo šibrenice; temveč tudi specijalne puške risa- nice na kroglo s strelnimi daljnogledi. Lovci so se sestajali v gostilni ob Bistrici pod grajskim obzidjem, kakor nekoč. Svobodno so se po- govarjali in razpravljali o vsem mogočem. Enoglasno so sprejeli predlog vodilnega na- jemnika lovišč in priredili so velik lov na Mali gori. Nezapisan sklep se je glasil: »Polovili tomo čimveč velike divjadi. Tudi košute in srne bodo padale, da ne bodo tujci žrli žlahtne slovenske divjačine.« Igor je bil seveda takoj v njihovi družbi. Kakor v sanjah se mu je zdelo, da vse to sploh ni mogoče. Dva zaveznika na istem pohodu in vendar na eni strani gestapovske krutosti, na drugi pa življenje podobno svobodi. Čeprav ni bil domačin.' so mu domači uradniki izstavili potrebne dokumente in povabili so ga na lov. Najprej so priredili veliko brakado na za- hodnem pobočju Male gore. Igorju so kot gostu namenili dobro stojišče blizu križišča številnih sveže shojenih stečin pod jugovz- hodnim pobočjem vrha, na katerem stoji cerkvica svete Ane. To stojišče je vedno bilo rezervirano za dobrodošle in uglednejše goste. Igorju pa so po prestalem trpljenju hoteli še posebej ustreči. V hladnem poznojesenskem nedeljskem jutru so se vzpenjali po ozkem kolovozu prek Lepoč mimo Selanove kmetije, kije samevala na majhni krčevini. Vrsta lovcev je bila dolga. Med njimi sta bila tudi dva oficirja italijanske \15jske. ki sta se kol predana pristaša zelene bratovščine kar sama povabila na lov, ko sta zvedela za prireditev. * Lastnik lovišča je že prejšnji večer določil stojišče za vse udeležence. Seznam je dobil glavni lovovodja, kije med vzpenjanjem pu- ščal lovca za lovcem na določenih mestih, ki so bila razmaknjena približno za dvojno strelno daljavo, da so Krogle obvladale ceio prizo- rišče in so bila na takih točkah, kjer je bilo dovolj gozdnih svetlin za ciljeno streljanje. Boljša stojišča so bila razvrščena po po- bočjih kotanj in grebenov. Igor ni bil vajen naporov po goratem svetu in je težko šopih al za utrujenimi domačini. Še posebno težko je hodil zato, ker je bil po trimesečnem gesta- povskem zaporu občutno telesno zaginien. Kljub temu je moral na najvišje stojišče! Čeprav je vladal dokaj oster mraz, da se mu je delalo ivje na volneni ovratnici, seje od napora oznojil. in je bila srajca mokra, kakor da bijo namočil v vodi. Nazadnje sta ostala sama z vodnikom. Ko sta se ustavila na stojišču, je vodja rekel: »Tako. gospod doktor, dospela sva na sotočje glavnih grebenov. Tukaj se stekajo in križajo vse glavne stečine. Mimo bodo pridirjali vitki jeleni in srnjad. Ravnajte se po sklepu. Morda bo prihlačal tudi medved. Če bi rjavosrajčnik prišel, ostanite popolnoma miren, kakor da se ne menite zanj. Niti treniti ne smete, da bo videl, da mu nočete ničesar hudega, da bo odšel brez vznemirjenja mimo vas. Danes inedveda ne bomo streljali, njihov kožuh še ni dozorel in v tem predelu našega pogorja jih ni veliko. Posebno pozoren bodite, če bi prišla medvedka z mladičem, ona bi bila lahko zelo nevarna. Vse bo odvisno od vašega zadržanja. Ako pridirja kak čmuhar, pa ga le pomerite. Pečenka se nam bo prilegla, tudi klobase bomo nadevali; čekane pa si boste po vojni odnesel za spomin za svoje ravnice. Sedaj ste se že pomiril. Prfeoblecite se, da ne boste stal na tem mrazu v mokri srajci. Pa, dober pogled! Če kje, tukaj bo gotovo poka- lo.« Tine seje počasi umaknil po glavnem gre- benu, ki deli zahodno pobočje od vzhodnega, pod katerim se razprostira idilična Suha Krajina. Ko je bil oddaljen kakih štiristo me- trov, je zatrobil začetek pogona. Kmalu je iz daljave zadonelo enako znamenje iz roga srednjega vodiča, nedolgo zatem komaj slišno trobenta vodiča, ki je vodil dolgo vrsto po- slušnih gonjačev. V sredini vrste gonjačev je urejal pogon vodič, njegovim premikom sta morala slediti oba pomožna vodiča, eden blizu spodnjega konca in drugi za razdaljo dveh gonjačev niže pod grebenom. Povrhu grebena je po dobro shojeni poti potekala meja med dvema loviščema na vzhodnem in zahodnem pobočju. Kakor vihar, ki nenadno zabuči čez kraške kotanje, se je razlegel trušč pogona. Vedno glasneje in bliže je bilo shšati za gozdno tišino neobičajno lomastenje. Ni trajalo dolgo, ko se je razlegla značilna pesem štirinožnih braki- rjev. To je pomenilo, da je prvi jelen, ah pa srnjak zapustil svoje ležišče in se pognal čez dm in strn v dir pred pogonom. Lovci na stojiščih so priostrili ušesa in nestrpno oprezali v smeri, odkoder so prihajah glasovi. Za rojenega nimroda je ni lepše pesmi od tiste, ki jo pojejo izvežbani goniči na gorski brakadi, kadar hitijo za žlahtno divjadjo. Tudi Igorja je presunilo, na mah ga je prenehalo mrazivo drgetanje in zobje so se utišali. Česar ni zmogel vroč čaj iz termosovke, to je dosegla pesem goniča. Prvi, ki je vznemiril Igorja in mu pospešil srce, je bil jesenski trubadur, lepotec tistih gozdov. Nedaleč od njegovega stojišča se je dvignil z značilnim prhutom in kot puščica švignil tesno ob njem za južnim vetrom proti severu. Igor se danes še zmenil ni zanj, pri- čakoval je večjih prikazni, morda celo kake zverine; ni hotel izdati svojega mirnega skri- vališča. Njegovo Stojišče je bilo ob debeli stari bu- kvi, ki je na spodnjem delu debla bila že ob- rasla z mahom in uhljatimi gobicami; na južni strani nad najdebelejšo korenino je bila skorja razpokana in razpadla, da je zevala velika rana, ki je segala globoko v sredici natrhlega debla. Bukev so obdajale nizke gosto zarasle smrečice, ki so s svojimi košatimi vršički segale tako visoko, da so zakrivale celo Igorjevo po- stavo. Opojni vonj gorskega gozda je zadišal zdaj po smrekovi smoli, zdaj po strohnelem lesu in listju; tudi po jesenskih gobanih je dišalo.- . Vladala je mrtvaška'tišina, daje bilo slišati celo žuželke, ki so se plazile po odpadlem suhem listju. Budno lovčevo uho je kar dobro slišalo, kadar se je usločen ovenel list pre- kucnil z žuželko, ki mu je prilezla na pri- vzdignjen rob. Tu in tam je zavela rahla je- senska jugovinasta sapica, kije začela lomiti jutranji mraz. TedaiJe tajiiistveno zašelestelo v bukovi krošnji, vsuli so se dozoreli osušeni listi in vrtljivo poplesavali med vejami pada- joč na tla k zadnjemu počitku. Zazvenela je tista samosvoja, pritajena, večno najlepša pesem, ki jo zaigra vetrič na nevidne strune med smrekovimi iglicami. Kdor je kdaj s, pravimi ušesi prisluhnil tej pesmi, tisti ve, da lepših melodij doslej še ni uglazbil noben ve- likan. Kako lepo in prijetno je v gozdu! Že kar glasno je slišati rogača, ki kobaca iz majhne kotanjice proti grebenu. Tudi polhek je za hip pokazal svoj sivkasti kožušček in jo je urno ucvn, KO je zagledal Košato poinovKo na igo- rjevi glavi. Najbrž se je revček vstrašil svojih prednikov. Veverička je zvedavo pokukala izza skari- šča bukvinega razvejnika. Igorjeva pojava se ji je zdela neobičajna. Zavijala je vrat in ob- račala glavico, ostrila ušeska in poškilila zdaj z desnim, zdaj z levim očesom, kakor da ne bi mogla verjeti lastnim očem. Kaj takega vendar ni videti vsak dan tu gori. Tudi ježek je pritaval mimo, nič se ni zmenil, ne za čudno pojavo, niti za tuje vonjave, saj se nikogar ne boji, oborožen je s stoterimi sulicami; tovoril je na konicah svojega kožuščka nabodene suhe bukove liste. Nekje si pripravlja posteljico za zimo. Vsi ti in še mnogi drugi prebivalci gorskega gozda so po svoje hiteli po opravkih mimo Igorja. Vse je zaznal, nobenega ni prezrl. Iz velike razdalje, a že bolj razločno je bilo slišati pesem goničev in tu in tam zamolkel ropot gonjačevih udarcev po praznih konzerv. Iznenada je zašumelo v bližnjem goščavju počasno lomastenje, kakor da bi se nekdo prihuljeno previdno korak za korakom pri- mikal. Nadaljevanje prihodnjič f EDNIK KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 PRLEK PROFESOR DOKTOR ANTON SLODNJAK (1899-1983) 13. junija bi praznoval profesor ^ton Slodnjak svoj rojstni dan, Je nas ne bi pred tremi meseci jokončno zapustil. Takrat smo v našem listu le omenili, da bomo o jijem izi^rpnejse poročali, saj je bil paš slovenjegoriški rojak, doma iz godkovcev pri Juršnicih. Pisati o človeku, o osebnosti, kije prav vse svoje življenje posvetil zgodovini tega našega majhnega naroda, ki se skriva med Dravo, Savo in Sočo, pa še to samo o delu njegove zgodovine — literaturi. Vendarpa si literarni zgodovinar od ljudi svojega poklica izbere najlepši del. najbogatejši in najbistvenejši. V očeh prihodnosti sleherno umetniško delo zmagujoče kon- kurira sleherni vojni, politični in- trigi ali spletki, ekonomskim dvi- gom in padcem, pa čeprav vsi ti elementi vplivajo na umetniški izraz in na avtorja, i oda za raz- liko od suhoparnega pozitivistič- nega kopičenja podatkov, je naš rojak uporabljal živo, prizadeto besedo, se ni zanašal na že dolo- čene kalupe, ni ločeval velikih in malih pisateljev, pesnikov ali dramatikov, upošteval poleg ot)jeKtivnega drobca še svojo kri- tično, pa četudi subjektivno misel, ki je dopolnila portret sleherne njegove študije. Ce sedaj, ko so potihniU na- grobni govori, skušamo sprego- voriti o njem mirno, ne hladno, temveč s toplo človeško besedo, ki jo je znal izgovoriti tudi on, še enkrat spreletimo zunanje po- datke o njegovih življenjskih po- stajah, literarnih mejnikih, ki jih je postavil, o ovirah, ki so ga za- devale na tej poti, da pridemo do zadnjega konca, ko se ustavi sle- herni neposredni stik. Ko sem bil pred nekaj dnevi s skupino koroških knjižničarjev po Slovenskih goricah, so se čudili temu delu Slovenije, ki je dal to- liko osebnosti, zlasti pa jeziko- slovcev in literarnih zgodovina- ijev. Spomnimo se samo na An- tona Vramca, sodobnika naših protestantskih piscev, ki so ga do nedavnega šteli za hrvatskega zgodovinarja, na slovničarja An- tona Murka, ki je obvaroval Slo- vence pred jezikoslovnima sepa- ratistoma, kot sta bila na Kranj- skem Fran Metelko in na Štajer- skem Peter Dajnko, pa tudi pred Prešernovim enostrarftikim gle- danjem na slovensko literaturo, saj je poleg tega, da je na seve- rovzhodu Slovenije odločno bra- nil osrednjo slovensko knjiže- vnost, torej Prešerna in njegov krog, izdal pesmi »pevca Sloven- skih goric« Leopolda Volkmerja (ki je zbiral pri Desterniku, ozi- roma v fari Sv. Urbanaduhovnike vnete za slovenski jezik in slovar- sko delo), pa nadalje Ivana Ma- cuna, kije izdal nekako prvo slo- vensko antologijo »Cvetje jugo- slavensko« (1850), znanega Ko- pitarjevega naslednika Frana Miklošiča, slovničarja evropske .širine, njegovega po krivici po- zabljenega rojaka, čeprav velike- ga slovničarja Oroslava Cafa, Drsteljčana. Matijo Murka, prav tako evropskih .širin, taborita, pohtika in pisca številnih slo- vničnih drobtin Božidarja Raiča, prva Slovenska bibliografa Fran- ca Simoniča in njegovega zeta Janka Šlebingerja, jezikoslovca in pisca slovnic Rudolfa Kolariča, literarnega zgodovinarja Karla Glaserja iz Hoč pri Mariboru, zanesenega zgodovinarja, jeziko- slovca ir) raziskovalca slovenske mitologije Davorina Trstenjaka, ki se ga je lotil za seminarsko di- sertacijo mladi Tone Slodnjak in še več bi jih lahko našteli. Slodnjak je bil sin imovitih kmečkih staršev iz Bodkovec v Slovenskih goricah. Na starše, zlasti na očeta, je s svojo svobo- domiselnostjo imel velik vpliv farni kaplan in pesnik Anton Aškerc, ki je pri Sv. Lovrencu služboval v letih 1889—1891. Čeprav je bila materina tiha želja, da bi postal Tone duhovnik, seje brez velikih pretre.sov odločil za posvetno pot. Zaradi močne slo- venske zavesti in nasprotovanju ptujskemu nemškutarskemu Ptu- ju. ni šel v to bližnjo gimnazijo, temveč v Maribor in po končani srednji šoli, se je najprej vpisal v Zagrebu na agronomijo, a takoj to pustil in presedlal v Ljubljano na slavistiko k Ivanu Prijatelju in Franu Kidriču. Po končani fa- kulteti je bil dve leti v Krakovu na Poljskem. Kot profesor je služ- boval v Ljubljani na trgovski akademiji, bil med okupacijo za- radi sodelovanja z O F trikrat zaprl. Po vojni je bil najprej v kabinetu načelnika za strokovno šolstvo, zatem pa na univerzi za slovensko književnost. Če so ga 1. 1959 zaradi nemško pisane zgo- dovine slovenskega slovstva od- stranili z ljubljanske univerze, so ga z odprtimi rokami sprejeli v ostalih republikah in v Frankfur- lu ob Maini. kjer je delal do po- koja. Toda niti upokojitev ni prekinila njegovega intenzivnega raziskovalnega dela. oziroma ga je celo pospešila. Razen omenjene študije o Da- vorinu Trslenjaku je prvo njegovo večjo delo »Pregled slovenskega slovstva« (1934). kjer .se ne zado- volji samo s pozitivističnimi dej- stvi. temveč skuša z moralno- esletskimi in filozofskimi merili prodreti globlje v bistvo slovenske literature. Ta princip se čuti zlasti v Matični Zgodovini slovenskega slovstva (1959, 1961, 1963), v nemški Geschichle der sloweni- schen Literatur (1968) ter v delu Obrazi irf dela slovenskega slov- stva (1975). Kot dobro opazi dr. Jože Pogačnik v svoji študiji o Slodnjaku. so se vsa njegova dela in zlasti še članki, ki jih je čez 300, osredotočili okrog Prešerna, Lev- stika in Cankarja in tako tudi ni čudno, da so protagonisti treh njegovih biografskih romanov (Neiztrohnjeno srce. Pogine naj — pes! in Tujec) ravno ti trije: Prešeren — Levstik — Cankar. Ob obravnavanju literarne zgodovine ni bil nikoli zanesenjak v pretiravanju ali celo potvarja- nju, nikakšen lokalpatriot v ne- gativnem smislu, niti ne moremo pri njem govoriti o utopitvi v ne- kem ljubljanskem amorfnem kulturnem centru, temveč je skrajno.resno obravnaval obrob- ne pokrajine, raziskoval in ovre- dnotil pozabljena, zanemarjena ali lažno prikazana dela. Pogled v njegovo bibliografijo nam kaže, da je bil njegov opus kot osebnostno tako tUdI časovno dokaj sirok. Vedno seje smatral za Prleka in v svojih študijah se je nemalokrat poglabljal v štajersko literarno ustvarjanje, pisal o različni kranjski in štajerski duševnosti in čeprav je bil eden najbolj vnetih in tudi zvestih prešernoslovcev, je vesčasvsvojih pisanjih popravljal Pre.šernovo gledanje na Štajerce. K nam v Ptuj je večkrat priha- jal. bodisi je govoril na Prešerno- vih proslavah, predaval v Študij- ski knjižnici o Stanku Vrazu, pri-, hajal naosnovnešole, praznoval v krogu kulturnih delavcev svoje jubileje v domačih Budkovcih itd. Ko smo ga v knjižnici povprašali za račun za potne stroške, je za- mahnil z roko in dejal: »Če mi že mislile kaj dati. dajte to za kakšno vaško knjižnico!« Prihajal je k nam zravnan, ves goreč za svoje delo, topel do so- besednikov. širok v pogovorih, brez trohice ošabnosti, brez tiste- ga »Nimam časa!« Pred 14. Ietijeobsvoji70-letnici zapisal v našem Tedniku: »Prlek sem in ludi moram ostati do smrti, ker pač ne morem iz koordinat spočetja, rojstva in odraščanja. Kadar sanjarim o neizmernem bogastvu, mislim vedno na naše drage Prieke, katerim srčno želim lažjega in lepšega življenja, če- prav me je njihovo trpljenje ve- dno spodbujalo in bogatilo.« »O njem je več pisal Jože Po- gačnik v Slodnjakovih Študijah in esejih v I. 1966 ter sedaj ob smrti v Sodobnosti 1983. Nada Prašelj v Sloven.skem biografskem leksi- konu. a v Miinchenu v Nemčiji pa je ob njegovi 70-lelnici izšel njemu posvečen zbornik Studia sloveni- ca monacensia z bibliografijo Slodnjakovih del ter seveda vrsta ostalih članov ob smrti). Emeršič J. Dr. Anton Slodnjak govori v Juršincih na proslavi ob 100-letniei rojstva Ivana Cankarja (1976). „ . ^ . . . . MATURA JE V ŽEPU, KAJ ZDAJ? Zaprla so se šolska vrata. Začele so se počitnice. Zal pa ne za vse enako vesele. Za nekatere, predvsem tiste, ki so končali srednjo šolo je začetek počitnic grenka pilula v njihovem življenju. Mnogo jih bo spoznalo, aa je življenje trše kot so bili nanj pripravljeni. Podaljšali so vrsto čakajočih na zaposlitev. Ne morejo verjeti, da je to tako grenko, saj imajo vsi enake pravice do dela. Grenko zato, ker imajo to pravico tudi tisti, ki jim katastrski dohodek zagotavlja eksistenco, pa skrbno čuvajo svoja delovna mesta. Tu mislim na vse tiste, ki jim popoldanska obrt „navrže" več od povprečnega osebnega dohodka. Tii mislim na tiste, ki še vedno ,,vztrajajo" na delovnih mestih, pa so že izpolnili pogoje za upokojitev. Najbrž pa niso zanemarljive nadure, ki jih opra- vijo v OZD kljub temu, da se teži k temu, da bi jih ne bilo več. Najbrž me bi smelo biti opravičila za eno samo. Kje in kdo bo postavil kriterije, do kod sega enaka pravica do dela? Najbrž si tudi v ptujski občini_ ne bomo smeli dolgo zatiskati oči pred nezaposlenostjo. Najbrže niso diplomanti krivi za zgrešeno poli- tiko izobraževanja. Pa kljub temu bi lahko ugotovili, da v nekaterih OZD še vedno plačujejo dodatek za deficitarne kadre, po drugi strani pa so taki kadri iskalci zaposlitve. Nelogično boste dejali. Pa le ni tako nelogično, ko človek začne poglobljeno razmišljati o teh zadevah. Dokler bo veljalo načelo ,,ti meni, jaz tebi", bo tako kot ie. Toda temu bomo morali naredi- ti konec, pa čeprav bo ta konec ,,boleč". Boleč pod narekovaji zato, ker, če nekdo izgubi nekaj, do česar ni upravičen, ne more in ne sme biti boleče. Z uresničitvijo mi- sH ,,Prave ljudi na pravo mesto" bi rešili mnogo težav. Najbrž pa tudi celotno gospodarstvo. Tu mislim tudi na to, da naj zapuste delovna mesta in funkcije vsi tisd, ki jim je kakorkoli uspevalo zadržati se na njih, pa čeprav zanj nimajo kvalifikacij. Vpliv ,,zvez" bo moral biti prekinjen. Le tako je lahko pričakovati krajšanje vrste brezposelnih. Kar pa je najpogla- vitneje, mladi bodo dobili zaupa- nje, da se le nekaj premika. M. Menoni Kmalu bo izšel »Bistriški zbornik" Posebni uredniški odbor za iz- dajo zelo bogate in za kulturno dediščino pomembne zbirke kul- turnih in drugih dogajanj prete- klosti na območju sedanje občine Slovenska Bistrica, je pripravil težko j^ričakovani Bistriški zbornik, ki bo predvidoma izšel še Pred^vsem visoki stroški izdaja- nja so bili vzrok, da la ni izšel v mesecu maju. kolje bilo predvi- deno. Zbrali kar 4,1 milijona di- narjev ni bilo lahko. Od tega so samo za tiskanje porabili 3,6 mili- jona dinarjev. V prednaročilu bo knjiga veljala 1000 dinarjev, v knjigarnah pa jo bo mogoče kupiti po 12(X) dinarjev. Kljub dokaj visoki ceni knjige, je zanjo med prebivalci bistriške občine veliko zanimanje za naro- čila v predprodaji. Viktor Horvat PROBLEM SMISLA ČLOVEKOVEGA ŽIVLJENJA ,,Mislim, daje za človeka vredno živeti le, če ustvarja. S tem izrazom ne gre zavzemati velikih reči. Človek je vreden toliko, kolikor je s svojo ustvarjalno dejavnostjo, kjerkoli in na kakšen koli način dal generaciji, ki ji pripada. Ustvarja- nje pa je boj v družbenih odnosih, boj z zaostalo miselnostjo. Vse Svljenje, ki smo ga oreživeli, je polno takšnega boja, vsak pa je dal Od sebe tisto, kar je moge dati. V resnici si ne morem predstavljati, da bi drugače živel!" je dejal tova- riš Edvard Kardelj, ko so ga Vprašali, kaj misli o problemu smi- sla človekovega življenja. Najprej se vprašajmo: Zakaj člo- vek sploh živi, ustvarja, deluje in Podobno? Morda zato da bi lepo in udobno živel, da bi bil boljši od so- seda, da bi naslednji generaciji zapustil lepo dediščino ali, da bi omagal razviti družbo do vrha. Človek poskuša rešiti problem člo- veka na svoj, morda pa tudi na družbeni način torej s pomočjo družbe. Zdi se nam, da v naši družbi ni problemov, ki bi bili vredni omem- be ali javnega grajanja. Toda že to, da delamo proti naravnim zako- nom, je eden od glavnih pro- blemov. Namesto, da bi naravi pomagali ohraniti življenje, tak- šno, kakršno je, podarimo te naravne zakone na vse mogoče načine (pretirana izraba tal, lesa, uničevanje naravnih lepot in tako daliel kar se tiče problemov, jih zdaj nenehno poudarja na vsak- danjem življenju, kakor tudi v naših znanstvenih in novinarskih razpravah, na konferencah in kon- gresih pohtičnih in družbenih orga- nizacij. Pri oceni vzrokov teh pro- blemov že vidimo večjo raznoli- kost, proti njihovemu nepravil- nemu obravnavanju in pri tem se še moramo bojevati proti pretiranemu poudarjanju nekaterih problemov, proti zanemarjanju vzrokov s posledicami in podobno. Samo spoznavanje pravih problemov, njihovih pravih vzrokov nam omogoča najti resnične rešitve. Ka- dar govorimo o problemih družine, se mi zdi, kako je na primer zelo važno, da ne pridemo pod vpliv lju- di, ki nekatere pojave iz življenja naših ljudi — družin pretiravajo in jim prisojajo odločilni pomen (npr. navedbi o razvezi zakonov, splavih, mladinskem kriminalu, prostituci- ji, o nezakonskih otrocih itd)? Mnogi vidijo probleme samo v senčnih straneh v ,,bazenih". Kadar pa dajejo recepte za prema- govanje omenjenih problemov, tedaj se navadno tudi pokaže v čem je stvar — predlagajo namreč reševanje v duhu minulosti, lahko bi celo rekli, da gre za reševanje minulosti same ne pa sedanjosti, ki je tako zelo pomembna, še bolj pomembna pa je prihodnost vsake generacije. Darinka Plohi IZ MUZEJSKE FOTOTEKE V vrvarstvu ufX)rablja vrvar različna orodja, ki imajo vse stare nemške nazive, oz. popačena imena, ki pa izvirajo iz nemščine. Za sukanje — »zajlanje« vrvi mu služila »kšir« in »zajlvagen«, za grebenje »greben« (Konoplja se čisti na grebenu, da se lahko prede. Lepša konoplja se porabi za bt)lj.še vrvi (štrange). slabša pa za vože (za pt^vezovanje sena na voz, za prevažanje šibja iz gozda, za prevoz stelje). Za nredenje uporablja predilni stroj. iNa ta stroj lahko prede en sam. Ko vrv sprede jo natakne na »špilšteken« — palice. Na »špinrad« — kolovrat sprede več tankih vrvi skupaj v bolj debelo vrv. »Henger« — kljuko si obesi okoU pasu; po njej mu tečejo spredaj nespredene vrvice in zadaj že spredena vrv. Na »hašpl« pa navije vrv. Vse to orodje je imel že njegov prednik Vajdič. Vajdič seje priselil iz Varaždina in verjetno je vse to orodje kupil od kakega vrvarja na Hrvaškem. Orodje je prinesel s seboj. Orodje vzdržuje in popravlja Španer sam. Pri ceni izdelka ne zaraču- nava amortizacije orodja. Pravi, daje že vse odsluženo. Od družinskih članov mu je pomagal v obrti sin, ki seje tri leta učil obrti pri očetu in ludi izučil, vendar je šel kasneje v drug poklic. Poma- ga pa mu tudi žena že ves čas. Ralf Čeplak »Špinrad« — kolovrat, ki ga vrti Španerjeva žena. Fototeka etnološkega oddelka, foto Ralf Ceplak, marec 1983. Program za kulturna srečanja je pripravljen XI. ptujska kulturna srečanja z jubilejnim — desetim pokrovitelj- stvom Kreditne banke Maribor, PE Ptuj — se bodo začela predvidoma 20. avgusta z nagrajenimi puljskimi filmi ali pod skupnim naslovom Pula po Puli 83. S tem bo Zveza kulturnih organizacij v Ptuju tudi uradno odprla prireditev, ki si je v minulih desetih letih pridobila v slovenskem prostoru dostojno mesto in ugled, zlasti še, ker potekajo srečanja v času, ko drugo kulturno delo zamre. Organizatorj! so že pred uradno otvoritvijo pripravili razstavo dveh akademskih slikarjev, ki služita v Ptuju svoj vojaški rok, otvoritvena slovesnost bo 22. julija. 1. septembra bodo odprli razstavo lanske borlske kolonije, sledil bo festival domače zabavne glasbe Ptuj 83, gostovanje gledališča iz Celja z Mikelnovo satirično igro Moralno politične kvalitete tovariša Gubca, premiera mladinske skupine DPD Svoboda Ptuj Stopinje z igrico za otroke Mali strah bau-bau, literarni večer s sodobnimi slovenskimi pesniki, gostovanje glasbene skupine Trlep, ki goji slovensko ljudsko pesem in glasbo ter nato še razstavo akademskega slikarja Bojana Golje, področno srečanje pihalnih orkestrov v Kidričevem, gostovanje eksperimentalnega gledališča Glej iz Ljubljane, gostovanje lutkarjev s Kozlovsko sodbo v Višnji gori, baletni večer s plesalcem Vojkom Vid- marjem, likovno razstavo Vojka Pogačarja in zaključek — 24. oktobra s predstavo iz Borštnikovega srečanja v Mariboru. Program je sestavljen tako, da bo gotovo zanimiv in pester, pa tudi po kvaliteti in umetniški plati primeren, čeprav se prav zaradi pomanjkanja denarja letos ne da narediti kaj večjega, pravijo pri ZKO Ptuj. mš Sporočevalna kultura pa taka ,,Danes zjutraj sem vstopila v Integralov mestni avtobus in vrgla v nabiralnik 15 din za vozovnico za hčerko in zame. Šofer je začel nesramno kričati name v srbskohrvatskem jeziku. Sele čez nekaj časa sem uspela razumeti, da so se vozovnice podražile. Rekla sem mu, naj govori slovensko, ker ne razumem srbskohrvatskega jezika. Odgovoril pa mi je: 'Sramota za vas što ne razumijete litov jezik!' — Mislim, da bi morali delavci iz drugih republik, ki delajo pri rjas, vsaj delno obvladati slovenski jezik, verjetno pa bi za to morala poskrbeti njihova delovna organizacija. S tovariškimi pozdravi A. H. s Titove iz Ljubljane.' Izkušnja našega vsakdanjika, kakršnih si ne želimo in tudi potrebne niso. Najprej voznikovo neprimerno vedenje do stranke: pogosto ni dovolj potrpežljiv, prijazen, morda celo ljubezniv, ampak je večkrat kot sitna kislica, ki svojo slabo voljo stresa na potnike (v tem ni razlik glede na jezik, ki ga govori). Dostikrat pač pozabimo, pa nikakor ne bi smeli, da smo v službi za druge, ne zase, in da ima potnik v javnem govornem občevanju tako rekoč zmeraj prav. Tudi če je potnik siten, mu ne smemo vračati 'šilo za ognjilo', kakor so včasih rekli, oz. 'milo za drago' kakor danes večkrat slišimo in tudi bolje razumemo. Se manj imamo pravico zvišati ton, če stranka ni tako rekoč ničesar zakrivila. Kakor v našem primeru, ko pač ni vedela, da se je voznina povečala. Res je pač, da je bil voznik tisto jutro že ,,neštete" opozoril na zvišanje voznine in je bil zaradi tega verjetno tudi že utrujen in naveličan, toda — služba je služba, obvezuje nas vsaj na vljudno ravnanje z vsemi, ki imamo z njimi opravka. (Tudi sami lahko postanemo njihova stranka in si enako ne bi želeli neprimernega ravnanja z nami) Zelo neprimerna pa je bila voznikova izjava glede tega, zakaj se kakega jezika učimo in zakaj ne ter kdaj se odpovedujemo rabi svojega jezika in kdaj to nikakor ni potrebno in koristno. Obveznosti so tu obojestranske: vsi se moramo prilagoditi jezikovnemu okolju, v katerem živimo, enako Slovenci zunaj Slovenije kakor tisti, ki pridejo k nam. Pri tem je gotovo prav, da nam pomaga delovna organizacija, katere član smo, glavno breme pa mora vendarle nositi posameznik, ki se je odločil priti med ljudi z drugim jezikom, pa še v službo, v kateri se mora s strankami sporazumevati v njihovi materinščini. — Večina to tako ali tako dela. Povsod po svetu — in nihče ne more biti izjema, če noče veljafi za nekoga, ki hoče več, kakor je mogoče in prav. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošUjajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. 8 - NASI DOPISNIKI 7. julij 1983 TEDNIK NAŠ NAGRADNI IZLET Na naši šoli vsako leto tekmujemo v disciplini in čistoči. Letos smo se zelo trudili, da bi bili prvi med razredi nižje stopnje. Nekega dne je tova- rišica rekla, da smo prvi in gremo na nagradni izlet. Bili smo zelo veseli in smo komaj čakali, da bo napočil tisti dan. V četrtek zjutraj smo se zbrali športno oblečeni in obuti pred šolo. Z nami so šli na izlet tudi učenci 8/d, ki so tudi dosegli prvo mesto na višji stopnji. V avtobusu mi je bilo slabo, zato sem samo ležala in se z Natašo pogovarjala. Prvič smo se ustavili v Frankolovem, kjer smo si ogledali dva ^menika iz NOB. Takrat mi je slabost ponehala. Odpeljali smo se v ^mpeter, kjer smo si ogledali Rimsko nekropolo. Neka tovarišica nam je razkazala rimske izkopanine in nam marsikaj novega povedala. Odpeljati smo se v jamo Pekel, kjer smo se namalicali in si ogledali prečudovito kraško podzemlje. Ko nas je vodič odpeljal v podzemlje, sem se vsemu čudila. Kako prečudovito ix)dzemlje! V jami smo videli stalagnite, stebre, zavese, ,,orgle" in druge kapniške tvorbe. Videli smo tudi ponikalnico, ki je tekla čez jamo. V jami me je bilo zelo strah, ko smo se vzpenjali po stopnicah. Ce si pogledal dol, se ti je kar zvrtelo, takšni globoki prepadi so bili. Ko smo prišli iz jame, smo se odpeljali do Logarske doline. Tam smo si ogledali slap Rinka, ki je padal čez skale. Pihljal je rahli vetrič, zato je vodo pri padcu raznašalo. Naenkrat smo se vsi zagnali proti slapu. Bili smo mokri, ker je škropilo na vse strani. Tam se nisma dolgo zadrževali, saj smo se morali vrniti v dolino. Spet smo se odpeljali. Ker smo bili lačni, smo se ustavili v Planinskem domu. Tam smo se namalicali in se igrali razne igre. Tudi tam je bil manjši slap, pri katerem smo se igrali in si ga ogledovali. Kmalu smo se morali vrniti v Ptuj. Vožnja nazaj je še kar hitro minila. Po poti smo prepevali pesmi in se igrali razne igre. Izlet mi je bil zelo všeč in sem si rekla, kako bi bilo lepo, če bi se še enkrat potrudili in bi spet šli na nagradni izlet. Helena Kuhar, 4/a, OS Tone Znidarič Ptuj Zinka MATJAŠEC Moj Šolski uspeh Sprašujete dragi tovariši vsi zakaj se naš Janez tak kislo drži. Obraz prej veder in poln humorja, sedaj pa ga tare skrb in ne vol j a. • Kako naj bom še duhovit sem imel pri očetu popravni izpit. Učitelj v izkaz mi je cvekov nabil oče pa s tem ni soglasil. Takoj mi nove je strune napel in z leskovim lokom je goslat začel. Jaz pa sem cvilil in piskal na glas izmenoma včasih potegnil sem bas. Moraš si misliti kakšna je godba bila, saj goslal je tisti, ki goslat ne zna. Po koncertu nerodnem sva se zmenila goslat i se več ne bova učila. Raje bom v šoli pridno poslušal cveke nerodne popraviti skušal. Da bova v bodoče zadovoljna oba, naj z leskovko v šumi lisicam gosla. BURKUE PROTI NEVIHTI Nekoč so ljudje veliko bolj kot danes častili bogove in verovali va- nje. Moja babica je bila otrok v teh starih dobrih časih, ko so še spošto- vali stare običaje. Zunaj je bila nevihta. Otroke je bilo strah -in so se stisnili v kot. Mati moje babice jim je prigovar- jala, naj molijo, saj je to edini na- čin, da umirijo sveto silo, da ne bo uničevala. Sama pa je vzela burklje in jih vrgla na dvorišče. Te burklje so morale pasti na tla tako, da so se prekrižale. Po srečnem naključju pa je nevihta res poieniala Ce je kdaj zunaj nevihta, se ba- bica nasmehne in hudomušno pripomni: ,,Hitro sem z burklja- mi!" Teodor Pevec, 6/a Ko je nekoč posebno hudo grmelo, je babica zbudila mojo mamo, ki je bila najmlajša in še nedolžna. Dala ji je sekiro in mama je morala z njo trikrat v zraku nare- diti križ, potem pa s sekiro udariti v zemljo. Babica je verjela, da s tem, ko udariš v zemljo, presekaš oblake in preženeš točo. Stanko Plohi, 8/a Poleti je bila pri nas babica. Pripravljalo se je k nevihti. Začelo je močno grmeti. Vsi smo menili, da bo padala toča. Takrat je babica vzela steklenico z vinom in začela polivati po dvorišču. Vprašal sem jo, zakaj to dela. Odgovorila je, da toča ne bo padala, če bo polila vino. Toča je kljub politemu vinu padala. Ludvik Hedžet, 8/b 0§ Miklavž pri Ormožu MOJ VZORNIK Vsakdo od nas ima širok krog prijatejev in znancev, med kateri- mi so tudi starejši ljudje, ki so nam lahko za vzor. Moj vzornik je oče. Moj oče je p^)šten moški, srednjih let, poročen, v službi in .skrbi za našo družino. Je zelo prijazen, šaljiv in iznajdljiv. Ko se sosedje pogovarjajo, kolikšne so cene nafte, premoga in drugih stvari, jih zmeraj potolaži z besedami; »Ce bomo delali, bo- mo imeli vsega.« Njegov obraz je vedno veder in nasmejan. Zna se pogovarjati z mladino in sam včasih pomaga z besedami in dejanji. Pripoveduje šale, ki mu jih nikoli ne zmanjka. Čeprav včasih dela cel dan na poyu, zvečer pa mora v službo, odide vedno z nasmejanim obrazom in s strumnim korakom. K njemu prihajajo razni ljudje, da bi jim pomagal ali svetoval. Vsakemu svetuje, kar zna popraviti ali naredili, to tudi storil. Svoje dobre lastnosti pa sedaj, ko odraščam, prenaša na mene in si želi. da bi tudi sam postal tako dober in pošten človek, kakor je on. Moj oče mi je celo všeč, zato si želim, da bi bili na svetu samo tako dobri in pridni očetje, kakor je moj. Anton Florjančič. 8/a OŠ Franc Belšak. Gorišnica LTRINEK IZ ŠOLE V NARAVI Bil je prekrasen sončen dan. brez slehernega oblačka. Veter je rahlo pozibaval veje in dišalo je po cvetju, ko smo se znašli v prostornem počitniškem domu na Debelem rtiču. Kraj. kjer bomo bivali, smo si najprej ogledali, nato pa smo si razložili stvari. Ura je bila ena. ko smo šli na kosilo. Po kosilu smo se odpravili na plažo. Oblečeni v kopalke smo planili v vodo. Voda je bila zmerno topla, polna ježkov tu in lam pa seje prikazala meduza. V določenem času smo se odpravili na večerjo, malo poklepetali in se odpravili spal. Ponoči ob polnoči sem zasliša- la korake in smeh. Le kaj je utegnilo bili? Zagledala sem sence, ki so se premikale. Cez nekaj časa sem zaspala. V naši sobi sem zaslišala klepet, ki meje prebudil. Bilo je ob 7. uri zjutraj. Hotela sem malo zadremati, ko so me začele punce budili. Bila sem namazana po licih in laseh z zobno pasto. Z Alenko sva tekli na stranišče, da sem se umila. Fantje imajo z mazanjem pač veselje. Dnevi so hitro minevali. Vsak dan je hitro minil, zjutraj pa sem se prebudila z zobno pasto. Že naprej se bojim, kaj bo na zadnji dan. .Vlarjelka Vrabič. 7/b. OŠ Olga Meglic. Ptuj ŽETEV Ko je pšenica dozorela, so jo ne- koč ročno poželi. To delo so opravile žanjice. Začele so,Jco se še ni dodobra zdanilo. S srpi so rezale zrele bilke in jih urejale v snope, možje pa so jih vezali. Ko je bila žetev končana, so snopje postavili v razstave. Tako so ga pustili kak teden, da se je dobro posušilo. Z voli so snopje nato zvozili pod streho, kjer se je začela mlatev. Stroj za mlatev so imeno- vali gepl in so ga poganjali voli. Nato je zrnje prišlo na redus in v vetrnjak, kjer so ga prečistili. Žanjice pa so spletle venček iz sa- mih pšeničnih kiasov. Lea Potočnik, 7/b Stara mama mi je povedala, ka- ko so nekoč želi. Žanjice so se zgodaj zbrale na njivi. Delale so snope. To delo je bilo težko. Jelka Topolinjak, l/a V času žetve je bila nekoč, ko smo ročno želi, lepa navada, da so žanjice spletle iz rži krono gospo- darju, iz pšenice gospodinji; ječmenovo je dobila dekla, ovseno pa domači sin ali pa hlapec, če je sin bil še premajhen in če je bil hlapec pri hiši. Jerica Meško, 7/b Ko se je bližala nevihta, so bežale tri ženske na križišče. V predpasnikih so imele pšenično klasje. Polagale so ga po poteh enega čez drugega. V naši fari je bila ena, ki je znala posebno dobro delati te coprnije. Vsakdo, ki se je pripeljal mimo, je lahko videl, kaj dela. Vedno je tudi govorila: ,,Dokler bom živa in bom opravljala to nalogo, v naši fari ne bo toče. Ko pa mene več ne bp, pa bo tudi pri nas toča, morda tudi vsako leto." Nekateri stari ljudje so v to coprnijo verjeli in verjamejo še da- nes. To pripovedujejo nam mla- dim, ki jim tega le ne moremo verjeti. Sonja Luci, 8/b, vsi iz OS Miklavž pri Ormožu RIBIČ Ribič mora biti prijavljen pri ri- biški družini. Ribič ne sme loviti brez ribiške karte. Ce ulovi premale ribe, jih mora spustiti nazaj v vodo. Ce ulovi preveč rib, se lahko zgodi, da plača kazen. Ribič ima ribiško palico, obleko, škornje in vrečo. Pri ribolovu mora biti zelo tiho, ker se drugače ribe prestrašijo in zbe- žijo. Ribič natakne na trnek hrano in ga vrže v vodo. Riba poje hrano in se prime na trnek. Ribiču se palica potrese in to je znak, da je ulovil ribo. Ribo potegne na suho. Riba je še živa. Ribič ribi zategne usta in je mrtva. Igor Iskra, 5/a Oš Destrnik ŠOLSKO LETO SE IZTEKA Obiskujem 2/a razred. Moji najlepši trenutki v tem razredu so bili takrat, ko smo se s tovarišico skupno razveselili m nasmejali. Ko smo prvič vstopili v drugi razred, nam je tovarišica poveda- la svoje ime. Z nami je bila zelo prijazna. Nekaj dni po tem. ko smo se že dobro spoznali, se je tovarišica mučila z nami, da bi nas čim več naučila. Vsak dan smo spoznali nekaj novega. Šolski dnevi hitro minevajo in spet se bomo ptislovili drug od drugega. Poslovili se bomo tudi od tovarišice. Nekaterim bo ob slovesu hudo. Želim, da bi zadnji št)lski dnevi počasneje minevali. Tovarišica nas je mnogo naučila. Želim, da bi vsi učenci počitnice lepo preživeli, da bi se v jeseni zdravi vrnili v šolo in da bi v tretjem razredu nekaj znali. Katja Zupanič, 2/a Moji trenutki v drugem razre- du so bili lepi, veseli in zanimivi. Hodili smo na izlete, imeli smo športne dneve, tekmovali smo z učenci 2/b razreda, sodelovali v akciji zbiranja papirja, skrbeli za čisto okolje naše šole in red in čistočo v razredu. Na začetku šolskega leta sem imela največ ležav pri matematiki. V drugem poletju je bilo že bolje, mnogo smo vadili, ponavljali seštevanje, odštevanje in naučili smo se pošievanko. Doma smo pisali domače nalo- ge. Vedno jih nismo napisali, zalo seje tovarišica jezila. Vesela je bila. če smo bili natančni in dosledni. Ni marala, če seje kdo zlagal. Bliža se konec leta. Dobili bomo izkaze. Vsi si želimo, da bi bile v njih le najboljše ocene. Karmen Hebar, 2/a, OŠ Ivan Spolenjak, Ptuj NA DELOVNI PRAKSI Na delovni praksi sem bila v to- varni Agis. Agis je velika tovarna, ki ima več TOZD-ov. V tej tovarni dela mnogo delavcev. Izdelujejo razne dele za avtomobile; motorje, ogledala, sedeže za avtomobile in podobno. Vsak dan sem šla na prakso ob 6.30. Ko sem prišla tja, sem se preoblekla. Potem je prišel delovodja in mi povedal, kaj naj delam. Z delom sem začela ob 7. uri. Delala sem vsak dan različna dela. Meni je hitro minil čas. Rada sem hodila na prakso. Delo mi je bilo zelo všeč. Tudi delavci so se radi pogovarjali z menoj. Zadnji dan sem se poslovila od delavcev in delovodje. Delovodja mi je re- kel, naj bom pridna in naj se prid- no učim. Meni ni bilo nol^no delo težko. Vsa dela sem z veseljem opravljala. Hitro so minili dnevi prakse. Zdaj sem v šoli in se mo- ram posvetiti učenju. Na delovni praksi sem spoznala delo v proizvodnji. Delavci v to- varni veliko delajo in imajo le ma- lo časa za pogovor. Tudi mi v šoli bi morali biti tako pridni, kot de- lavci za strojem. Daniela Trafela, 8/a 0§ Destrnik PRI ZOBOZDRAVNIKU Za tKlhod k zobozdravniku se ne cKlločim preveč hitro, ker je malo strah. Ko sem hodila v malo šolo, sem bila prvič pri zobozdravni! ku. Ker sem bila mlajša, me je spremljala mama. Ko me je zdravnica poklicala, sem vstopil^ v ordinacijo. Sedla sem na velik stol, nad katerim je visela luč. Zdravnica mi je rekla, naj od- prem usta in pokažem boleči zob. Pokazala sem ji zob in zdravnica je ugotovila, da ga je treba izpuliti. Pobrizgala mi gaje z mrzlo tekočino. Nato je vzela klešče in zob izpulila. Močno me je zabolelo. Odšla sem nazaj v čakalnico. Tam mi je postalo slabo. Morala sem devet minut ležali. In še zdaj mi pri zobozdravni- . ku vedno postane slabo. Francka Skok, 3. r. OŠ Leskovec POGLED SKOZ OKNO Kadar mi snov pri kakšni učni uri ni zanimiva in se dolgočasim, raje gledam skoz okno in opazu- jem pokrajino. V ospredju šole je jasa. Zelo lep pogled nudijo visoka in razvejana drevesa, ki že brstijo. V njihovih krošnjah se radi združu- jejo ptički. Dolga asfaltirana cesta, ki vodi v druge kraje, je vlažna od dežja in rahlega snega. Tukaj sla še dve igrišči, kjer se najraje igramo. Eno je travnato, drugo pa asfaltirano. Ob asfalti- ranem igrišču teče tudi majhen potok, ki se imenuje Psičina. V njej je zmerai dovoli živali. Za potokom so njive, ki jih kmetje redno obdelujejo, saj imajo od lega veliko koristi. Zelo temen, mešan gozd je poraščen z mahov- jem, zvončki in spominčicami, ki naznanjajo pomlad. Piha tudi rahel veter in z njim se vedno bolj bližajo temni oblaki. Iz svojih trebuhov bodo izpustili vodo, namočili zemljo in s tem nekatere osrečili, druge razočara- li. In slednji bomo dejali: »Kje je le poletje?« Anica Ciglar. 6/r. OŠ Leskovec NA IZLETU Včeraj, 16. junija 1983 smo se zbrali v šoli. Postavili smo se v vrsto. Pripeljal je avtobus. Vsto- pili smo in se odpeljali. V avto- busu smo si peli. Čas je minil w prišli smo v Rogaško Slatino. Ko smo izstopili, smo šli v park v Rogaški. V parku smo malicah. Nato smo si šli pogledat dva vrelca. Šli smo še v Pivnico. Ko smo si ogledali pivnico, smo si šli ogledal ribice, ki so plavale v bazenčku. Sredi bazenčka je bil vodomet. Nato smo šli v trgovi- no. Tam smo si kupih sladoled. Nato smo šli k stojnicam, kjer so bile verižice, igrače, denarnice m drugo. Nato smo šli v avtobus. Odpeljali smo se proti hiši, kjer je bil doma Boris Kidrič. V njej .smo si ogledali spominsko razsta- vo. Nato smo vstopili v avtobus. Odpeljali smo se proti šoli. Po poti smo si tudi peli. Pripeljali smo se do šole. Domov smo se vrnili srečni in utrujeni. Želim si še več takih izletov. Nataša Zupanič, 3/b, OŠ Ivan Spolenjak, Ptuj PRISPEVEK H KREPITVI NAŠE DRUŽBENE SAMOZAŠČITE Civilna zaščita je najširša obli- ka priprav in udeležbe delovnih ljudi in občanov za zaščito in re- ševanje dobrin in prebivalstva v vojni in miru. Delovni ljudje in občani se organizirajo in delujejo v civilni zaščiti v skladu z zako- nom in z načrti civilne zaščite, ki so sestavni del obrambnih načr- tov. zato 20. junija praznujemo dan CZ Jugoslavije. Eden izmed članov v verigi naše splošne ljudske obrambe je tudi gasilska organizacija, ki šteje da- nes okrog 70.000 članov. Od leh članov je včlanjenih v gasilska društva 38.000 mladincev in pi- onirjev med sedmim in sede- mindvajsetim letom starosti. Pi- onirji osnovnih šol se združujejo v PGD »Mladi gasilec«. Na osnovni šoli Hajdina deluje društvo »Mladi gasilec« že tretje leto in je v tem šolskem letu po- vezovalo 159 članov — pionirjev in mladincev. Letos smo v PGD ».Mladi gasilec« šolsko leto za- ključili tekmovalno in nadvse svečano, prav na dan civilne za- ščite — 20. junija. Organizirali smo šolsko tek- movanje trojk v polnjenju posode i. vodo. Vsi razredi so imeli svoje predstavnike, ki so svoje razrede dostojno zastopali. Ko smo na- mreč na koncu pregledali rezul- tate. smo ugotovili, daje na nižji stopnji zbrala prvouvrščena ekipa 4.5 vt)de. na višji stopnji za 7 litrov vode. Da bi tekmovalcem in njihovim navijačem ostalo tekmovanje v lepem spominu smo podelili prvo, drugo in tretje uvrščenim ekipam simbolične nagrade; vsak tekmo- valec pa je dobil tudi knjižico »Osnova požarne samozaščite«. Ob tej priliki smo podelili še 33 učencem srebrne značke prepre- čujemo pt)žare in 37 učencem 1. in 2. razredov priznanja za osvojeno znanje na temo »Preprečujemo požare.« Naše tekmovanje so spremljali gasilci gasilskih društev Slovenja vas. Hajdoše in Hajdina. Z njimi smo se na koncu tudi pogovorili o še tesnejšem povezovanju in sklenili, da se bomo še sešli na takih in podobnih srečanjih. Majda Erlač. član PGD ».Mladi gasilec« OŠ Hajdina. Tekmovanje trojk v polnjenju posode. p^^j^. Strelec Mladinci KS Polenšak -Bratislave! tudi v junijski vročini ne počivajo Vas Bratislavci leži na severni strani Polenšaka. Vsi krajani tega predela se trudimo, da bi se nekako znebili naslova nerazviti. Ker se že dolga leta borimo za eno in drugo smo že starejši krajani zelo opešali in mislili, da tako ne bo šlo dalje. Pa temu ni tako. saj so za nami našj mladi, ki so se povsem močno zavzeli za vse to kar smo si mi nekoč in sedaj želeli. V.se drugo je že v veliki meri doseženo in urejeno, saj glavni cilj nam je bilo dobiti elektriko, pitno vodo in urediti ceste. Največji problem tega cilja nam še ostaja ureditev ceste, ki je v zelo slabem stanju. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev cele krajevne skupno- sti. so začele ceste propadati oziroma bi že propadle, če ne bi mladinci lega območja zavirali propad za nas tako pomembnega objekta." Dolžni smo se zahvalili mladincem že za dve leti nazaj, saj sq že v lelu 81, 82 organizirali delovno akcijo, ki je bila povsem izvršena pri urejanju ceste. Lelos pa so v sredini julija organizirali dovoz gramoza in so ga tudi pridne roke naših mladincev spravile v tiste zevajoče dele ceste. Zalo se še enkral prav lepo zahvaljujemo za njihov trud, in upamo da se bodo akcije po možnosti naših mladincev nadaljevale. Mi vsi krajani cele KS pa smo dolžni pomagati mladim, da bodo lažje uresničevali zastavljene cilje in reševali probleme, ki .so že pred nami. Zalo pa moramo priznali, če bodo naši mladi tako nadaljevali, .se mora pod njihovo roko zlomili tudi najtrši oreh. Veliko pohvalo zasluži mladina KS Polenšak—Bratislavci, predv- sem pa pobudnik akcije, predsednik mladinske organizacije, ki mu jS treba izreči vso pohvalo, ne le od mladincev, temveč tudi od vseh krajanov K S Polenšak. zlasti vasi Bratislavci in Zasadi. Franc Novak TEDNIK - 7. julij 1983 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 mi BRIGADIRJI DNEVNIK NEKEGA BRIGADIRJA Danes so me že ob petih neki pijani kreteni začeli buditi. Ampak fislo sem popenil, se obrnil na drugo stran in spal dalje. Potem so 5e nekaj časa skakali okrog mene, in i/vajali neke čudne fJese. Končno so se naveličali in zapustili moje bivališče. Jaz pa sem §e naprej sanjal o njej, njeni toploti, ko je v moji bližini, o njeni brezbarvnosti in šumenju, ki se pretaka v meni. — O moji VODKI. Željan sem jo bil kot duhovnik Mari- je. Spomnil sem se, da je imam še nekaj pod posteljo. Ležala je poleg me- ne kakor nevesta ob ženinu. Obležal sem ves srečen, jo obliznil z jezikom, /ačutil sem nje mehkobo, jo poljubil ter že čutil kako se mi pretaka po žclodcu in doživi svojo kulminacijo. Prekleti kreteni začnejo zopet vpili nad mano: , Vstani lenoba pijana!" ,,MOLCi! Raje bi mi prinesli zajterk!" ,,Ma vai, fankulo!" Tedaj se prikaže ona, njen strog obraz mi |X)žene kri v glavo, zbistri razum in poveča pulz srca. Da, pred mano stoji Goca. Skušam se ji nasmehniti, a njen še strožji obraz me prisili, ^ sklonem glavo, kot nedolžen mucek in vstanem, se počasi oblečem, površno pospravim poste- ljo in se postavim pred njo. S pogledom me prvine, nato mojo posteljo in zapiči svoje črne oči v mojo pijandursko držo. Razbral sem iz njenega pogleda, da se bliža nevihta in grmenje. Kot da bi se prerodil, takoj sem pospravil posteljo, se oblekel, prižgal cigareto in stekel v zbor. Zopet me je spremljal Gocin pogled in njen ostri glas mi je predrl srce: „Ugasi ciga- reto!" Preklinjal sem vse, a vseeno pohodil ubogo cigareto. Prikazala se mi je podoba tople postelje, moje sobe. Iz sna me prebudi klk: sobrigadirja „ZAJTERK." Použil sem dve porciji in se vrnil v posteljo. Spal sem dok- ler ni prihrumela stara pločevinka — avtobus, kateri naj jc popeljal na traso. Moj kramp me je že neučakano čakal in košček zemlje, da ji s krampom vzamem nedolžnost. Zasmilila se mi je, a kljub temu sem prijel za kramp in kol zmešan delal do pol dveh. Prav ločiti se nisem m(^el od krampa. Mišice so se mi napele, kri mi je z največjo možno hitrostjo krožila po telesu. S čela mi je curljal znoj, prav kakor po ddu se me je lotevala lakota. In tako so me odlepili od mojega krampa. Rdeč kot kuhan rak sem se še naprej kuhal v avtobusu, ki je že skoraj pol ure zamujal. Končno smo prispeli v naselje, kjer smo takoj tekli pod tu5. Ledeno hladna voda me je osvežila, seveda sem zopet prvi tekeJ v jedilnico. Z d\ ema f)orcijama pred seboj sem začel hlastno jesti. Mudilo se mi je nam- reč v gostilno z mojimi najboljšimi kolegi. — Nasdjskimi pijanci. Pivo, vodka in rapet pivo, vodka, kojijak . . . Vse dokler me niso prenesli v naselje. Goca je izgubila živce. Obljubil sem, da se to vec ne bo dogajalo. Postal sem vesten brigadir in obljubo držal do konca. Izmena se izteka, slovo bo težko, grenko, spomini na Dornavo pa bodo še dolgo živi. Pes m a o pomorščacima / rasa nam je bila jaka i moda smo dosta muke oko pomorščaka. Ptmtoršcaci nisu jaki u radu. ler ima/u glavna žensk u briga Ju. Ženske su njihove sposobne i mlade. pa zavode sve brigade. Brigade i komandire naše na muke stavljaše. Siavljaše ih na leške muke. da neznaju šla da rade od bruke. kud češ veče bruke, kada rade i lome pijuke. Pifuke lome sve zbog bede jer devojke više od njih vrede. Tu je glavna komandirka koja svira i Zoranu sve diktira, kakvensko nogomeUio ligo so nogometaši Gerečje vasi izgubili v Limbušu s tamkajšnjo ekipo V PTUJSKI PETOVIJI PRIČENJAJO SEZONO VLAGANJA Še la teden bodo v TOZD živilska industrija Petovija pričeli letošnjo sezono vlaga- nja: najprej bodo vlagali ku- marice. Predvidevajo, da b»)do vložili okrog 900 ton. Po dogovoru bo kmetijska z^ druga Ptuj prek svojih ko- operantov zagotovila 850 ton potrebnih surovin. Kumara na sliki sicer ni za vlaganje, vzbuja pa spomine — po nekoč velikih žemljah. ^ pi)dalek. zrasla je na vrtu v Peršonovi ulici 7 v Ptuju pii Tetičkovičevih. MG kumara, ki izgleda kot žemtja iz »dobrih starih časot« foto:JOS Peker s 2:0. Prav tako kot v prvi tekmi, ki seje končala s 3:1 za goste, je odločila boljša tehnična pripravljenost in izkušenost nogometašev Peker, za katero igra tudi bivši nogometaš Maribora Horjak. Strelca za domačine sta bila Plohi, ki je zatresel mrežo gostov v pr- vem polčasu in Mišja, ki je postavil končen izid deset minut pred koncem srečanja. Nogometaši Peker so se s tem najverjetneje že uvrstili v drugo slovensko nogometno ligo, saj je nastop ekipe Ljutomera v kvalifikacijah negotov. Postava Gerečje vasi: Lešnik, Rozman, Mahberger, Stajner, Žitnik, Majcen, Turšek, Hertič, Drevenšek, Vogrinec, Radolič, Kirbiš (Štajner). Milan Zver PO PRIČAKOVANJU CIGAN Na 35. republiškem prvenstvu za mladince v šahu, ki poteka v domu učencev v Ptuju, vodi po nepc^lnem 10. kolu favorit prvenstva Cigan, član Radenske, ki je zt^al 8 točk. Zelo dobro igra tudi Ptujčan Brglez, ki je trenutno na drugem mestu skupaj z Mikecom. Za vodilnim Ciganom zaostajata le pol točke. Brglezu se tako ponuja lepa priložnost, da ponovi ali izboljša uvrstite ' iz lanskega prvenstva, ko je bil tretji. O končnih rezultatih letošnjega republiškega prvenstva za mladince v šahu bomo poročali v naslednji številki Tednika. Milan Zver TURNIR V MALEM NOGOMETU Športno društvo Tržeč ie aktivno tudi v poletnih mesedh, jned dru- gim organizirajo vsako leto julija turnir v makm nogometu, fli^ai tur- nir bo tudi v nedeljo, vendar na asfaltnem igrišču v Vidmu. Pričetek tur- nirja bo ob 8. uri, CH^ganizatorji pa so pripravili za zmagovalne ekipe lepe nagrade. Prvouvrščena ekipa bo prejela komplet nogometnih dresov in pokal, drugo in tretjeuvrščena pa nc^ometni žogi. Nagrajen bo tudi naj- boljši strelec in najboljši vratar turnirja ter najbolj disciplinirana ekipa. Prihodnjo nedeljo, 17. julija pa bo v Tržcu slovesnost ob otvoritvi razširjenega in r>reurejenega nogometnega igrišča, ki so ga prizadevni čla- ru društva uredili s pomočjo TOZD Vodnogospodarska enota Drava iz Ptuja. Potrebno je omeniti tudi najbolj prizadevne člane društva. 2e deset let društvo usp^no vodijo Janko in Jože Kline ter Franc Skuk. Po otvoritvi igrišča se bodo na njem pomerili ženski nogometni ekipi Tržca in Pobrežja, po tem pa bo velika zabavna prireditev, na kateri bo igral ansambd Savinjskih sedem — ta ansambel je uspešno nastopil tudi na več ptujskih festivalih. Izkupiček prireditve bo namenjen za nakup potrebne opreme za nastope v A medobčinski ligi. jb Obrambni dan v soboto 25/6-1983 smo imeli obrambni dan. Obiskali smo vojašnico v Ptuju, kjer smo si ogledali orožje in film o diverzantih. Posebno pozo- rnost pa je zaslužil risani film o vojaškem življenju. Po ogledu vojašnice smo se vrnili v naselje, kjer se je začd orientacijski pohod. Tekmovanja se je udeležilo 16 ekip. Zm^ala je naša ekipa MDB Partizanov pomor- ščakov, druga je bila ekipa MDB Džemal Bijedič, tretia je bila ekipa MDB Trepča, četrto mesto je zasedla ekipa MDB Ljubo ^rcer. Popoldne smo odšli v Most je, kjer smo si ogkdaH spomenik posvečen v spomin na Lackovo čao. Tovariš iz Ptuja nas je seznanil z zgodovino NOB v Slovenskih goricah. Svojo pripoved je zaključil z besedami „čuvajte bratstvo in enotnost. OBNOVA ATLETSKEGA POLIGONA v športnem parku pri Veliki Nedelji obnavljajo atletski poligon s katerim bodo izboljšali pogoje za vadbo učencev in športnikov. Poligon ima 250 metrov krožne steze, stometrsko stezo za sprinterske disdpline ter površine za vse vrste metov in skokov. Tekst in foto: I. kotar Po supešnem nastopu V sezoni Po končanem spomladanskem prvenstvu, ki je zadovoljila igralce, seveda pa tudi navijače sledi nogometni predah. Seveda pa ne bodo člani NK Markovci mirovali. Po uspešiK> odigram' sezoni, se še pripravljajo na pričetek nove. V naskdnjem letu imajo tudi željo, da obnovijo igrišče, ki je vse kot [»ej primemo za igranje. Besedilo in posnetek: Jože Voglar Člani nogooietaega ktatM Markovd. KOPALNI VLAK IZ MARIBORA Bendnska kriza se odraža tudi na obisku Ptujskih toplic. Opaziti je namreč, da pada število obiskovalcev — k^alcev iz smeri Maribora. Zato so se predstavniki mariborskega TTG-eja in Ptujskih toplic dogovorili za uvedbo kopalnega vlaka Maribor—Ptuj. Prvič je vozil že drugega julija. Po dogovoru bo vozil ob sobotah, če bo zanimanje, pa tudi ob nedeljah. Dodatni vagoni so priključeni rednemu vlaku, ki odpelje iz Maribora v soboto zjutraj ob 8,10 in popelje v Ptuj ob 9,05. Tam pa goste počaka avtobus in jih odpelje v Ptujske toplice. Cena je zdo ugodna, saj znaša le 220 dinarjev. Zajema pa stroške prevoza, obiska v toplicah in toplo malico. V tonlicah na hndrk * nrihndniifa dneh uredili tiiHi camD. ki bo .namenjen vsem kategorijam obiskovalcev. Tako zadreg v bodoče ne bi smelo biti, če bi se prikoličarji in drugi obiska željni g^bstje želeli zadržati v toplicah. mg ŠE O UDELEŽBI PTUJCANOV NA OBRTNIŠKIH IGRAH Ze v prejšnji številki smo zapisali, da so ptujski obrtniki in pri njih zaposleni delavd na šestih športnih igrah zveze združenj obrtnikov Slovenije zasedli odlično peto mesto. Tokrat jih predstavljamo na sliki. Čeprav je že napočil dopustniški čas, so se Ptujčani določili, da bodo pridno trenirali, saj jih v začetku septembra letos čakajo športne igre v Celju, ki so stalni spremljevalec tradkionalnega obrtnega sejma. Letos bodo že 16. po vrsti. Upamo, da bodo tudi na slednjih igrah uspešni. MG foto: Kosi 10- ZA RAZVEDRILO 7. julij 1983 - TEDNIK TEDNIK - 7. julij 1983 OGLASI IN OBJAVE - 11 OB 35-LETNICI GD SOBETiNCI USPELO REPUBLIŠKO TEKMOVANJE GASILCEV Številnim prireditvam v počastitev dneva borca so se v nedeljo, 3. julija pridružili še člani gasilskega društva Sobetinci, ki so ta dan pripra- vili tradicionalno republiško tekmovanje gasilcev za pokal Slovenskogori- Ške-Lackove čete. Prireditev sodi tudi v okvir praznovanja 8. avgusta praznika občine Ptuj, povezali pa so jo s praznovanjem 35-letnice delova- nja društva. Zal se je od 38 pismeno prijavljenih ekip tekmovanja udeležilo le 17 desetin, kar pa ni skalilo kvalitetno pripravljenga tekmovanja. Članice in člani so se med seb