Leto LXVL, ŠL 7 Ljubljana, torek 10. januarja I933 LOvENSKI &4 I Jxtiaja vsak dan popoJdne, irvremat nedeije is p—Ml _ fcM—U do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din a.—, več* taserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slov«nskl Narod« velja meeečno v Jugoslaviji Din 12,—. za Inozemstvo Db 26.—. Rokopisi se ne vračajo. UBSMfHTVO IN UPRAVN1&TV© LJUBLJANA, Kn&fljeva attca M. 6 MeCon d*. 3122, 3123, 3134, 3125 m 3336 Podrnfcnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon ŠL 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 10L Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351 Tihotapstvo orožja na Madžarske Odgovornost avstrijske vlade za kršitev mirovne pogodbe strijski tisk zahteva popolno razčiscenje zadeve — A v- Dunaj, 10. jan. Z o strog© ukrepe, da preprečito naval občinstva, ki ovira reševalna dela. Komunistična vstaja v Španiji Krvavi izgredi anarhističnih in komunističnih elementov se še vedno nadaljujejo — Ponovni spopadi med vladnimi četami ki uporniki Madrid, 10. jan, FGdub rvajcstrož.tim okrepom vlade se nemiri po vsei Španiji nadaljujejo. Po uradni statistiki so zahtevali doslej ti krvavi izgredi 11 mrtvih in 22 hudo ranjenih. V Valenciji so bili pri nemirih ubiti trije policijski stražniki, ko so skušali vdreti v občinsko hišo. ki so io zasedli uporniki. V Sevilti so uporniki v pretekli noči povzročili veMfce požare. Več velikih skladišč so poiSi z bencinom ter rib zažgali. Vsi kolodvori so najstrožje zastraženi. Po potaoča so v Sevflft proglasili stavko pekt *coda? pa so ofalastt poskr- bele, da 00 na razpolago dovodi kruha. Za danes nameravajo proglasiti v Se vitli, Barceloni in drugod splošno stavko. V Madrid« je prišlo v pretekli noči zopet do več bombnih atentatov. Ena bomba je eksplodirala v neposredni bližini vojnega ministrstva, Icjer stanuje ministrski predsednik. Od eksplozije o biH prekinjeni električna vodi, zaradi česar je ostalo več okrajev mesta v popolni tema. Tudi v gledališču so med predstavo odkrili vec bomb. Vsa madridska garnizija je bila mohiozicaoa. V teku noči 90 spomika d*a~ tieno orožje trasportirati datje na Madžarsko aii pa nazaj v Italijo, oziroma, v koliko je b?k> že odposlano na Madžarsko. Zato bo na'oga vlade, da prepreči v zadlrniem trenutku morebitne transporte na Madžarsko, ki nikakor ne bi bili v skladu z dosedanjo avstrijsko notranjo politiko, ki stremi upravičeno po popolni nevtralnosti v vseh smereh. Kakor bi btto važno, da bi se zaradi naraščajoče brezposelnosti bekie zaposle posamezne industrije, prav tako bi bilo tudi nevarno, če bi se v takih važnih primerih zanemarjali interesi avstrijske zunanje politike. Razen tega se mora tudn upoštevati, da predpisuje saintgermainska mirovna pogodba prav v tej stvari izredno ostre obveznosti, ker pravi v svojem ČL 134 povsem jasno naslednje: Uvoz orožja, mun'cije in kakršnegakoli voj. materijala v Avstrijo je formalno prepovedan. Isto velja za izdelovanje orožja, munkrije ni vojnih priprav vseh vrst za izvoz v inozemstvo. Že zaradi te mednarodne obveznosti je pričakovati, da bo avstrijska vlada zadevo popokioma razčisti. krat navalitf na vojašnice, vendar pa so bdi obakrat odbiti. 14 voditeljev so oblasti aretirale. V Leridi so uporniki vdrl"! v infante-riisko voiašnioo, iz katere pa so bili pregnani po kratkem boju, y katerem so izgubili štiri frudi. Tudi p-pa d na grad je bil odJbrt Uporniki so izgubili dva moža. Med aretirana v Barceloni se nahaja tod: znani anarhist Garcia Olivier. Ekstremisti v krajih Ripotlet in Saba-dell so razorožili meščansko gardo ter proglasili anarhistični komunizem. Pn u duš en ju te akcije je bila ena oseba ubita, dve pa sta b9S ra/rsjeni. Uporniki so pobegnili. Volilna borba na Irskem Dublin, 10. januar ki. AA. Po ustavi moralo vsi kandidata za poslanske mandate obljubiti, da bodo ▼ primeru izvolitve prisegli zvestobo kralju. Glede na to eo sinnfeinovci, skraino krilo republikanske stranke, mnenja, da si vsak republikanec, ki prevzame tako obveznost, omadežuje svojo čast in so zato sklenili, da se 24 t. m- volitev ne udeleže. Tako bo pri teh volitvah nastopilo skupno šest strank: Coseravova, Valerovau, neodvisni, cen trum. delavska stranka in stranka neodvisnih laboristov. Vol-lni boj bo najbrž zelo ogorčen. V?eraj5nii nemiri v Dublin u so predvolilno vročico še povečali. Bivši bojevniki za mir Berlin, 10. jan. AA. 5. in 6. t. m. je biLa v Berlinu skupna konferenca SIAMACa in FIDACa. Na tej konferenci so bili določeni delegati mednarodnega udruženja bivših bojevnikov in bojnih žrtev in mednarodne zveze bivših bojevnikov, ki se bod-o V kratikem sestali v Ženevi, da sodelujejo ne manifestaciji bivših bojevnikov vsega sveta za mir. Na tei manifestaciji bodo dokazali predsedniku in čl&nocn mednarodne konference z& ra-zorožitev in zastopnikom držav, da je treba £?!ede razorožitve nekaj storiti. Bivši bojevniki se smatrajo za naravne čuvarje miru in zato zahtevajo po pravici, da se v tem vprašanja čuje tudi njtHov glas. Hud potres v Grčiji Beograd, 10. januarja. Iz Gjevgjelije poročajo o močnem potresu, ki je povzročil znatno škodo. Kakor javljajo iz Aten. se je v bližini Voda pogreznil v morje cel otok. Bivši bolgarski kralj v Rimu Rim, 10. ;^n. Včeraj je prispel semkaj bivši bolgarski kralj Ferdinand. Zmanjšanje umne carine na turistične propagandne spise Beograd, 10. januarja. Ministrski svet je n«. podlagi čl. 15. zakona o splošni carinski tarifi sklenil, da se zmanjša uvozna carina za letake in brošure, ki se tičejo reklame za tujski promet, in sicer iz vseh onih držav, ki dovoljujejo Jugoslaviji enako ugodnost. Iz gozdarske shižbe Beograd, 10. januarja. Z odlokom ministra za šume in rudnike je bil premeščen gozdar IH. razr. v Boh. Bistrici Leopold Jelenčič na lastno prošnjo v Kostanjevico. Umor orožniškega narednika Beograd, 10. januarja. Iz Smedereva poročajo, da je znani razbojnik Miletič, ki je zahteval od nekega bogatega kmeta odkupnino, ubil orožniškega narednika 2iva-n* Dobmamf^jmii^t ki je zasledoval. Velik je želodec Ljubljane Komum moke je močno padel, konztsm alkoholnih pijač pa narasel Ljnhljaiui. 10. januarja. Kakor prejšnja leta, je tudi letos mestni dohodarstveni urad, ki ima pod kontrolo uvoz živil v Ljubljano, sestavil točno statistiko, koliko je Ljubljana konzumirala jedi in pijač v minulem letu. Vedno uslužni vodja urada ravnatelj g. Zupan nam je tudi to pot rade volje dal na razpolago statistiko o lanskoletnem konzumu. Iz nje je razvidno, da konzum življenjskih potrebščin v Ljubljani kljub težkim časom stalno narašča, kar je končno spričo naraščanja prebivalstva tudi razumljivo. Zanimivo je, da je konzum ene najvažnejših živjenjskih potrebščin, t. j. moke, zelo padel, nasprotno je pa narasel konzum alkoholnih pijač, zlasti vina, ki so ga popili Ljubljančani več kot lani, dočim je konzum piva padel, pojedli so pa Ljubljančani več mesa, kakor lani, kar re na račun pocenitve. Konzum sadja pa od leta do leta narašča, letos je bil naravnost rekorden. To je v zvezi z izredno dobro letino sadja, ki je seveda vplivala na cene. Najvažnejša življenjska potrebščina je, kot rečeno, moka, ki so jo porabili Ljubljančani. 7332.523 kg, torej približno pol milijona kg manj, kakor lani. Tu je všteta tudi poraba pšena, zdroba, ječmenove in ovsene kaše, kruha in sličnega peciva ter vse vrste testenin. SADJE, MARMELADA, MED ITD. V Ljubljano je bilo letos uvoženo 2 milijona 56.864 kg presnega domačega sadja in raznih vrst gozdnih sadežev ter gob. Poleg tega smo konzumirali 242.773 kg marmelad, kompotov vseh vrst, vložene zelenjave in povrtnine, uvoženih je pa bilo tudi 187.719 kg južnega sadja, pomaranč, gorčice itd. ter 99.845 kg južnega sadja, presnega in suhega itd. Medu smo porabili 41 tisoč 383 kg; tu pa ni všteta produkcija ljubljanskih pridelovalcev medu. MESO TS MESNI IZDELKI Uvoženih je bilo 6363 volov, nad 350 kg žive teže, 500 več kot lani, dalje 20.082 telet, poleg tega je bilo pa zaklanih 140 konj (lani 398). Konji Ljubljančanom ne diše več, zlasti odkar se je pocenilo goveje meso. Poleg govedine je bilo zaklanih tudi 4061 ovnov, koz, koštrunov, jagnjet in kozličkov v teži nad 12 kg ter 4055 kozličkov in jagnjet pod 12 kg. Odojkov do 10 kg teže so Ljubljančani pojedli 651, mladih prašičev od 10 do 60 kg teže 5021, nad 60 kg teže pa 24.795. V mesto je prišlo tudi 157.668 kg presnega mesa vseh vrst, suhih klobas, divjačine in salame in 414 kg konserviranega mesa v&eh vrst, užitne masti vseh vrst, slanine, presne, nasoljene, prekajene in papri-carine ter vampov pa 161.324 kg. PERUTNINA IN RIBE Pocenitev mesa je pa tudi znatno vplivala na konzum perutnine, ki je padel za skoraj 15.000 komadov. Zaklanih je bilo 7448 puranov, gosi itd. (lani 10.579), pojedli so pa Ljubljančani tudi 76.110 kokoši in piščet. V zvezi s tem je treba omeniti tudi konzum jajc, ki je zelo narastel in je znašal 6,243.848. Lani je bilo konzumiranih jedva okrog 4 milijone jajc. Povprečno pride na osebo po 100 jajc na leto. Tudi rib so pojedli Ljubljančani mnogo več, kar končno ni čudno, saj je cena letos znatno padla. Domačih rib iz jezer, sladkih voda in morja, rakov, žab in polžev ter kon-serviranh rib in rusov je bilo konzumiranih 51.582 kg, presne in vse vrste morskih živali iz inozemstva 161 kg, tujih rib, nasoljenih, mariniranih ali vloženih v olje in sploh vse vrste v zaprtih posodah 483 kg ter 5366 kg slanikov in polenovke. ALKOHOLNE PIJACE O Ljubljančanih pač ne moremo trditi, da so pristaši prohibicije. Nasprotno, prav hudi vinski bratci so. Čeprav so časi bolj resni, kakor kdaj, so Ljubljančani popili 3.509.897 litrov vina. nekoliko več, kakor lani. Poleg tega 3912 steklenic, 35.751 litrov sadnega mošta, 26.040 litrov vina iz jagod, malinovca m raznih drugih sadnih sokov, in 14.385 raznih esenc, limonove in mlečne kisline, sirupov brez alkohola, dda-malta itd. Za .šampanjec pa niso več tako navdušeni, odkar je trošarina na steklenico sekta zvišana na 20 Din. Penečih vin so popili samo 917 steklenic, će računamo, da stane liter vina povprečno 10 Dm, so Ljubljančani zapili letos okrog 35 milijonov Din samo na vinu. Konzum piva je pa nazadoval. Dočim amo lani popili poldrugi milijon litrov piva, smo ga letos iztočili po gostilnah samo 976.250 litrov. Seveda gre to tudi na račun pocenitve vina. Poleg tega je bik) v mesto uvoženo 12.371 litrov ruma. araka. esenca, rozolija. likerjev in vseh oslajen'h Tfvj"** pijač Ju 60.198 litrov Špirita in žganja ?h vrst. Konzum kisa je pa znašal 1,094.434 htrov in kisove kisline 1302 litra. MLEKO, KAVA, CA J, OLJE itd. Rastlinskega in zdravilnega olja, vodka, voščenih, stearinovih. parafiuovih sveč, glicerina itd. je bilo uvoženo 273.246 kg in poleg tega 24.708 kg stearina, parafina in loja. Mila za pranje in v industrijske svrhe se je porabilo 245.188 kg, toaletnega in medicinskega pa 23.825 kg in poleg tega 88.063 kg sode in pralnih praškov. Kozum čokolade je nekoliko nazadoval, pojedli so jo Ljubljančan' 54.137 kg, poleg tega raznih vrst čajnega peciva in keksov ter biskvitov 39.530 kg. Kave je bilo uvoženo 68.981, uvožene pražene in zmlete kave m čaja, etiki ranega 9428, žitne kave in kavnih nadomestkov pa 120.235 kilogramov. Mleko je važen življenjski produkt. Ljubljančani so ga popili 6,948.617 litrov. SLADKOR Konzum sladkorja je nekoliko padel, ker je bil podražen. Ljubljana yi porabila 1,367.951 kg, približno 100.000 kg manj kot lani in poleg tega 295.612 kg sladkorja za sirovine. POLJSKI PRIDELKI V mesto je bilo uvoženo tudi 4.460.467 kg krompk ja, zelja in repe ter 735.460 kg drugih poljskih pridelkov povrtnine, domače v presnem ali suhem stanju in cvetja v lončkih poleg 313.434 kg raznih inozemskih pridelkov. RIŽ IN STR Poleg drug:h živil je bila tudi poraba riža velika, saj so Ljubljančani konzumirali 368.630 kg riža in 56.962 kg domačega sira, kvargljev ter 2911 kg tujega sira- Tečaji JZSS Ljubljana, 10. jacmarje. Jugoslavenski »:«nskor*portski savez priredi prve letošnie tečaje za tekmovanje na daljavo, osobiru za one, kri tekmujejo v vztrajnost nem tekmovanju, in sicer od 15. t. m. do 22. t. m. v Bohinjski Bistrici. Tečaj vodi najboljši nemški smučar na 50 ku* Enieh Marx. prvak Nemčije v letu 1931 in 1932. Udeležba je dovoljena vsem verificiranim tekmovalcem JZSS, prijave >e nasloviti na savez najkasneje do sobote, 14. t. m. V kolikor bi bile naknadne prija,-ve mogoče, je treba vprašati pri S»nublici trening za skakaoe pod vodstvom odličnega norveškega tekmovalca za kombinirane tekme Arne Gurtorcnsenia, ka pride v Ljubljano jutri, v sredo. Guttorm-sen, ki je brat Sigurnim da, ki je delova:! pred 2 leti pa nas. je prišel iz Kongsberga ter bo vodni prilično 2 mefseca trening »ka-kačev. Za prijave velja isto kot aa prejšnji teoaj. Ker se vrše 22. že podsavezTta prvenstva, 28. pa državno prvenstvo, je nujno potrebno, da se na si tekmovalci posružrrjo te prilike in pri javi io za trening. Razporedba nadaljnjih tečajev bo twh knodno objavljene. Vremensko poročilo JZSS Po stanju dne 10. t. m. RateČe-Planica: —8, srež, 20 cm snega, smuka odlična, vreme jasno. Kranjska gora: —5, jasno, 10 cm sreža, smuka prav dobra, barometer se dviga. Bled: —3, jasno, 30 cm sreža, smuka dobra. Bohinjska Bistrica: —6 .jasno, na stari podlagi 10 cm pršiča 10 cm. smuka sijajna. Zelenica: jasno, 5 Ocm snega, pršič, smuka prav dobra. Kočevje: —2, jasno, 17 cm snega. Rimski vrelec: —2, na stari podlagi K> cm pršiča, sneži, smuka prav dobra. — Dne 10. t. m. prične nov smuški tečaj za začetnike. Senjorjev dom na Pohorju: —6, 25 cm snega na staro podlago, pršič, mede. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2314.29—2325.65, Berlin 1365.14—1375.94, Bruselj 797.18 do 801.12, Curm 1108.35—1113.85, London 192.53—194.13, Newyork ček 5734.64 do 5762.90, Pariz 224.68—225.80. Praga 170.45 do 171.31, Trst 294.35—296.75. INOZEMSKE BORZE Curih, 10. januarja. Pariz 30.2725. London 17.40, New York 519^5, Bruselj 71.9250. Milan 36.60, Madrid 43M3E5, Amsterdam 206.80, Berlin 123.35. Ehmaj 61.30, Sofija 3.76, Praga 1538, Varšavta 58.20, Bukarešte. 3o0850. .Stran 2. >SLOVENSKI NAROD«, dne 10. januarja 1933 torej totalno brezposeln. Kako velćka je pa-rcielna brezposelnost (krajšanje delovnega časa, prisilno praznovanje itd.) iz statetake OUZD ni razvidno, vendar jo moramo oeniti pri bližino tako visoko kot totalno, oko ne višjo. Vsled totalne brezposelnosti smo izgubili v dveh letih gospoda nske krize nad 12,000.000 delovnih dni •ki 40.000 let po 300 delovnih dni. Število rooskrh totalno brezposelnih (brez pri rodnega prirastka prebivalstva) znaša 16-543, žerisknih pa samo 3.492. Na eno reducirano (totalno brezposelno) žene&o odpade povprečno skoraj pet moških redukcij. Vzrok je cenejša delovna moč žensike. dasa ravno ■noski, ka so pretežno družinska očetje, redukcijo težje občutijo. Povprečna doevma zaverovana mezda, katera odgovarja približno taktičnemu dnevneoKi zaslužku povprečnega delavca, je padla v dveh letih gospodarski krize pri: rnošTcih za Din 1.78 v odstotkih za 6.05% ženskah za Din 1.60 v odstotkih za 7.869» skupaj ze Dm 2.07 v odstotkih za 7.83% Fadcfcičen padec povprečnega delavsikega ■Kfozfca je v relativnem pogledu zaradi nepravi Incga prijavljanja od nekaterih delodajalcev še nekoliko večji. Ceniti ga moramo najmanj z 10%. Zanimrva je ugotovitev, da je relativni padec povprečno zavarovene mezde pri zensk:h delavcih skoraj za eno tretjino večji nego pri moških. Značilno obeležje gospodarske krize je torej dejstvo, da so podjetniki v prvi vrsti odpuščali moške delavce ki ženskim delavcem pa v prvi vrsti manjšali plače. Celokupna dnevna zavarovana mezde, katera odgovarja prfblržoo Taktičnemu eno- dnevnemu zaslužku vseh delavcev, za vaw>-. vani h pri OUZD, je padla v dveh letih z* okroglo Din 691.000. To pomeni, da je za-verovnjio delavstvo izgub&lo v dveh letih gospodarske krize na zaslužku skoraj pol milijarde dinarjev. Celokupna zaverovana mezda shiži tudi kot osnova za odmero prispevkov socialnemu zavarovanju. Sami bolniški prispevki OUZD bi pri nespremenjenem tarifu 6 odstotkov padli t^kom dveh let za ca Din 26.000.000. Zaradi povišanje prispevnega tarifa od 6 odstotkov na 6-5 odstotka B 1. decembrom 1031 znaša izguba na bolniških prispevkih OUZD okroglo Din 23.000.000. Prispevki za nezgodno zavarovanje so padli v dveh letih gospodarske krize nri-bližno za Din 6..500.00«. Z&nadi tako velikega zmanjšanja dohodkov je bilo naše socialno zavarovanje prisiljeno povrh povišanja tarifov izvesti tudi skrajšanje bolne podporne dobe pri obolenjih od 52 tednov na 36 tednov in pri porodniških slučajih pa od maksimalnih štirih mesecev na maksimalnih 12 tednov. Tako se je dnevni stalež oskrbovanih bolnikov OU22D zmanjšal za 737 oseb ali 3C/Ć, (20% pade ne manjši stalež zavarovancev in 10% pa na skrajšanje bolne podporne dobe in rigoroznejšo zdravniško službo). Padec odstotka bolnikov za 0.32ro ne pomeni torej izboljšanja zdravstvenega stanja zavarovanih delavcev. Vsi gornji podatki bazirajo na predpostavki, da je bilo leto 1930 v gospodarskem pogledu normalno. V resnici se je pa začela kriza že v sredini leta 1930, akoravno z relativno slabo vehemenco. Ako pa upoštevamo povrh te okolnosti še dejstvo, da bi v slučaju, če do krize ne bi prišlo, članstvo OUZD napredovalo za ca. 6001) delavcev, v dveh letih torej za 12.000 delavcev, potem moramo gornje številke še neprimerno povečati. Z naraščanjem števila zavarovancev je napredovala namreč tudi povprečna zavarovana mezda letno za ca. 5%. Analogne podatke za SL ZOR dobimo približno, če gornje številke pomnožimo s 7. Za vse ostale panoge našega gospodarstva pa moramo transformirati gornje številke z ozirom na število odgovarjajočega produktivnega delavstva. Statistika OUZD v Ljubljani je torej brez dvoma najbolj objektivna ln najbolj precizno ugotovila veličino gospodarske krize, saj se je tudi njena napoved glede 2.5 letnega trajanja krize v polni meri uresničila. Čutimo, da je že vsepovsod v našem gospodarskem življenju nastopila takozvana faza »zastoja« namesto faze »progresivnega padanj«, katerega imenujemo v konjunkrurnem valovanju gospodarstva »krizo«. Občni zbor podružnice NSZ v Trbovljah Obupen položaj delavstva zahteva ustanovitev skupne delavske fronte Trbovlje, 9. januarja. V nedeljo ob 9. se je vršil v prostorih Rudarskega doma občni zbor podružnice Narodme strokovne zveze, ki se sa je udeležilo mnogo članstva. Zfoorovalce je po-zdravfi predsedrrik podružnice g. MIha Koren. Uvodoma je povdarjal, da gospodarska kriza, ki tare ves svet, žal tudt: Jugoslaviji ni prizanesla. Brezposelnost vedno bopj narašča. Število delavnikov in zaslužek se krči. Zato so v teh težkih časih delavstvu strokovne organizacije nujno potrebne. V nadalrjrajem govoru je predsednik omenil, da je bil pokret nacijonalnega delavstva pred poldrugim letom na višku in zdelo se je, da si bo nacijonahio delavstvo osvojilo vse Trbovlje. Toda zaradi nezadostne podpore m brezbrižnosti s strani me-rodajnih činkeljev je začela krepko se razvijajoča organizacija hirati, ma-lodmšue članstva je naraščalo. Morda so bile temu krive osebe na vodstvu. Ce je tako, jih je treba pač odstraniti. Za ZKD v Mariboru, Cankarjeva ulica 1. Nar odn * n' ^dališče DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer Torek, 10. januarja: Zaprto. Sreda, 11. januarja: t Milijon težav«. Premijera. Red A. četrtek, 12. januarja: Zaprto. Valentin Katajev: »Milijon težav«, je naslov trodejaiiske veseloigre, ki jo uprizori pivič na slovenskem odru nafta drama v sredo 11. t. m. Veseloigra nam drastično slika nesporazumi jen je med staro in mlado generacijo v današnji Rusiji. Vse dejanje se izvrši v enem dnevu, in sicer prvo 'n drugo v sobi drža/ljana Eki-paževa, tretje pa na stanovanju delavca Parasjuka. Režijo ima g. Bratko Kreft. Predstava se vrši za red A. OPERA. Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 10. januarja: »Nižava«. Red C. Sreda, 11. januarja: »Madame Butterflv«. Red Sreda. Četrtek, 12. januarja: Adel in Mara. Red B. Petek, 13. januarja: Zaprto. * D revi ob 20. url se poje v operi D' Alberjeva opera >Nižava« za red G ln ne, kakor je bilo pomotoma javljeno v jutranjih listih Madame Butterflv »Nižava« v režiji g. Primožiča fen pod taktirko kapelnika Neffata je Izvrstna predstava Glavne vloge po jo gospe Tnierrvjeva. Ri bičeva, Poličeva Kogejeva in Golobova ter gg. Primožič. Marčec. Banovec. Zupan in Marijan Rus. Predstava se vrši za red C Opozarjamo na ponovitev Hatzeje ve melodijozne opere Adel ln Mara, ki bo v četrtek, dne 13. t. m. za red B. »Madame Butterflv«, brez dvoma najbolj privlačna Puccin jeva opera. se poje v sredo, dne 12. t. m. za stalni abon- 110 » Koledar. Danes: Torek. 10 januarja 1eatol<'fa it: Pavel, Dobroslav, pravoslavrv 28 decembra Današnje prireditve. Kino Matica: Zena in dipotn.it. Kino Ideal: ladijanci pridejo! JI. del in konec. Kino Dvor: 2enska brc/ sramu. ZKD: Doueumoot ob 14.15 in ob 13. v fcinu Matici Kino ŠiSka: Kačmarek ob 20. SPD: Predavanje prof. Janka Mlakarja cb 20 v Delavski zbornici. Belokranjski večer narodnih peanvi m običajev ob 20 pri SlamiČu. Dežurne lekarne. Danes: Dr Piccol . Tvrševa cesta 6; Ba-karčič. Sv. Jakoba trg 9. — >Franz Jr>sefova< crrenčica odstraniuie tiščanje želodca, slab duh ust in bledoto obraza. &2GfjGc$ sita 5 T ali Ji nim hramom nas vežejo najožje vezi in gledališko umetnost podpiramo, kolikor se le da. To se vidi tudi na inkasu in pa na plačah, kt jih tako redno dobivajo igralci z osobjem vred. Ampak \se kaže. da bomo svoje srčne vezi v tem pogledu še bolj utrdili Drevi pojdemm vsi korporativno v opero, kjer nam zaporo pevci in pevke v desetih glavnih vio-gaJi. Prečudna opera je »Nižava*, saj po jo v nji glavne vloge gospe Thierryjeva, Ribičeva, Poličeva, Kogejeva in Golobova ter gospodje Primožič, Marčec, Banovec, Zupan in Marjan Rus. Toliko glavnih vlog menda nima nobena druga opera na svetu in bi gledališko upravo samo prositi, da nam pojasni, katera izmed teh vlog je poglavitna Glavna so vse in se utegne zgoditi, da se bo čutila ta ali ona gospa zapostavljeno, ker poje vseh pet gla\rno vlogo, takisto pa tudi vseh pet gospodov. Prvenstvo mora biti povsod, da ni zamere. Iz Celja —c Sokolsko društvo v Celju bo imelo svoj redni letni občni zbor v sredo 11. t. m. ob 20. v mali dvorani v Narodnem domu. Udeležba je obvezna za vse članstvo. —c Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Celju bo imela v nedeljo 15. t. m. ob 9. dopoldne redni občni zbor v občinski posvetovalnici na Bregu. N* dnevnem redu je rudi strokovno predavanje g. Miloša Levstika iz Celja. —c Dvoje članskih se*tankov. V četrtek 12. L m. ob 20. bo v spodnjih prostorih Narodnega doma članski »ostanek celjske podružnice Društva jugosl. obrtnikov. Na dnevnem redu so davčne pri* javo in osnutek obrtniškega zavarovanja. V nedeljo 15. t. m- ob 9. dopoldne bo v hotelu »Evropi« članski sestanek Društva absolventov drž. trgovskih sol. Vabljeni so tudi absolventi nečlani. Sestanek bo združen s strokovnim predavanjem. —c Občutna izguba. V nedeljo 8. L m. okrog 16. je bila na poti od Kralja Petra ceste do Miklavževega hriba izgubljena približno 1500 Dm vredna o vratna verižica iz korald. —c Zimska sezona se nikakor noče pričeti. V ponedeljek je začelo zopet snežiti, a se »neg ni mogel ustaliti. Dočim »o reveži zadovoljni z milo zimo, pa so smi> karji in sankarji bridko pritožujejo, da jim bo pomanjkanje snega pokvarilo vse zimsko veselje. Drsalci so prišli na svoj račun. Drsališče v mestnem parku je vsak dan dobro obiskano. Iz Novega mesta — Novo sejmišče bomo končno menda le dobili. Posebna komisija bo vodila pogajanja za odkup primernega zemljšča na Brudarjevih njivah pod Smoletovo h os to. V interesu posestnikov onih parcel bi bilo, da se primerno pogode, ker se bo občina morala v nasprotnem primeru poslužiti razlastitvene pravice. Premestitev sejmišča bo tudi v tujskoprometnem pogledu za Novo mesto velika pridobitev. Trasirana je tja tudi že nova cesta, Loka bo potem lahko služila le športnim svrham ter se bo dala tudi temu primerno urediti. — Perišče dobimo novo v dogledne m času v spodnji Kandiji skoro nasproti sedanjemu, ki je na levem bregu Krke. Cim se uredi zadeva z Lastnikom onega brega, se bo takoj začelo graditi — Trošarina na vino. Občinska trošarina na vino se bo odmerjaia po resnični porabi tor bo v to svrho uvedena posebna občinska kontrola. — Božje drevce je med meščani kaj priljubljeno mizno leporjčje. Osobito za praznike so imetje, Podgorci, kar tekmovali, kdo ga bo več znesel v mesto m bolje vnovčil. In vendar je to tudi v Gorjancih že skoro iskano drevo, zato je pod zaščito. Sresko načelstvo zdaj ponovno opozarja vse, naj varujejo to naše svojevrstno drevo. Razlika. Napoleon je rabil knjigo, ki je ležala na vrhnji polici tako, da je ni mogel doseči. Eden njegovih maršalov je videl, kako zaman izteguje roko, pa mu je hotel pomagati, rekoč: — Dovolite, sire. jaz sem večji od vas... — Reči hočete, da ste daljši od mene, — je za godrnjal Napoleon. 6tev. / /BLUVB«8Rj MAKU u«, cm« xu. januarja wm Stran » POJE ARIJE IZ OPERE TRAVI ATA « I IN dE MNOGO DRUGIH PREKRASNIH PESMI IN ŠLAGERJEV V NAJNOVEJŠI SVOJI OPERETI PRIDE! * FILM, KI BO OCARAJL VSO LJUBLJANO! PRIDE! PETJE, KI BO NAVDUŠILO VSO LJUBLJANO! Ce vaši svetli lasfe vedno bolj temnijo, potem jito umivajte redno s novim specialnim sredstvom »Crna glava — Shampon« »extrablond« z doaat-kom sHaarg anz« to oCar proti peni. »črna glava« — »e*trablond« cist) lase m jim sčasoma vrne naravno đveuo oarvo. izpiranje s sredatvom »Haargianz« pa skrbi za zdravje -as .n za ziatoieskeći sijaj Očala proti peni pa omogočijo jmiva. nje glave z odprtimi očmi kat je gotovo veMka udobnost »Extra b!ond< dobite povsod kjer je v zaloga »Crna g'ava« (svetla in tem^ai Paz:te na zelenobeli omot! 9 Bpevne vesti — Odlikovanje ce&kosjova&kih držav, ljanov. Dodatno k nafti včerajšnji vesti poročamo, da so bih odi kovani še z redom Sv. Save IV, stopnje asistentki klinike dr. Olga Valentova in dr Vlast8 ftihova. asistenti klinike dr. Josef Ungar. dr. Karel Perner, dr. Emil Petraček, dr. Ivan Or-iynski in dr. Josef Hynie. as stent poli. klinike dr. Jifi Ji rman, zdravnica dr. Manko Prochaskova-Pokorna tn slikar Eduard Petriček. z redom Sv. Save V. stopnje pa slikar Otto Sterc. — Za sanacijo naših železnic. V resoluciji, ki jo je te dni izročil tarifni odbor prometnemu ministru, je na prvem mestu obrazloženo stališče odbora glede nameravane reforme železniške tarife. V drugem delo izraža tarifni odbor mnenje da v sedanjih težkih gospodarskih razmerah ne smemo obremeniti narodnega gospo darstva z nov m povišanjem tarif V tretjem dehi so konkretni predlogi odbora glede sanacije finančnega položaj? državnih železnic. V ta namen bi bilo treba znižati, odnosno črtati vse izdatke ki niso v neposredni zv&zi z eksploatac'io žeVznic. Povišanje železniških taks in pristojbin bi pa samo Škodovalo finančnemu položaju naših ž^oznic — Za razstavo jugoslovenske H#»?;e in mladinsko literature. kJ jo prinravljji »Ženski pokret« v Beogradu, potrebujemo naše slovenske decje in mladinske Uste Opozarjamo vse i/da ;«tp-!ie teh litrov na rastavo in yh prosimo, da poš^ieV) takoi po eno števMko teko^esa ali m^eca letnika na nasov cjo.-ni §tebi-Ple*?co AWv. zato ne ?rne manikat' n t; eden no omenjeni razstavi jugoslovet*ke literature. — Xazadovanje potniSkeg-a prometa v Zagrebu. Potnišk promet v Zagrebu je nazadoval lani v primeri s pred^nskim letom za Z zagrebških kolodvorov je odpotovalo predlanskim 2.062.261 potnikov, leta 1930 pa 2.553.453. Potniški promet v Zagrebu torei stalno nazaduje — Oddaja zakupa restavracijo na postaji Celje se bo vršila z licitacijo dne H februara pri direkciji dTŽavnvh železne v Ljubljani Ogks je na vpogled v pi«?mr Zbornice za TOl v Ljubljanu pogoji, načrti in proračun pa pri isti d'reke'ji — Oddaja zgradbe skladišča in drugih objektov v Celju se bo vršila z ofcrtalno licitacijo dne 4 februarja pri inženjcr.^kera oddefcu komande dravske diviziiske oblast v Ljuhlj^n; Off'as j« na vpogled v pisarni Zbornice z;» TOI v Ljubljani, pogoji pa pri ic^tem oddelku. — Dobova. Kr. o. Rdečega krža v Do-bovi ima v nedeljo, 29. t. m. ob 9. uri v rvrostorih gostilne kramer svojo redno letno skupščino, združeno » proslavo zimskega dne Rdečemu križa v spomin na ustanovitev Srbskega Rdečega križa, sedaj Rdečega Križa kraljevne Jugoslavije Vljudno so vab- jem vsi redni m podporni člani, prijatelji društva, zastopniki občin in z^stopn ki in člani vseh tukajšnjih društev — Odbor. — Stanje nase živinoreje. Ob koncu predlanskega leta je bilo v naši državi 1.16S.767 konj, 3.871 556 glav goveje živine, 8,425634 ovac. 1.928.224 koz, 115.270 oslov (premalo so jih naštel ), 16.350 mezgov in mul, 3.133.164 prašičev. 40.563 bivolov in 19,010009 glav drobnice. — Proizvodnja plina v naši dr±avl. Predlanskim so producirale plinarne v naši državi 14,302 826 kubičn h metrov plina leta 1930 pa 13.139.450. Na vsakega prebivalca Jugoslavije odpade 1.027 ms plina, po mestih, kjer so plinarne pa 20.79 kubičnih metrov. — O prvem »negu poročajo iz Banjaluke in Zemuna V obeh krajih je v nedeljo v letošnji zimi prvič snežilo, a vendar bomo kmalu že sredi januarja. — Hud mraz v Liki. V L. ki je v nedeljo ponoči ponovno zapadel sneg in pritisnil hud mraz. Telefonske žice so na ne katerih krajih od mraza popokale in vče raj je bila telefonska zveza med Splitom in Zagr^Hom oretr^ana. _ Dobave. Splošni oddeVk direkeje državnih železnic v Ljubi iam sprejema do 14 t m ponudbe <*'ede dobnve napiria — Gradbeni oddelek direkek državnih ?eVz- — Iz tretjega nadstropja skočila, V Zagrebu je skočiia včeraj dopoldne iz tretjega nadstropja 22 letna š vilja Ivka Bartolič. Beda jo je napotiia. da ai je hotela končati življenje. Pobila se je tako. da bo najbrž umrla. — Ker ni m«g©j popiti vsega vina. V vasi Samcš blizu \'ei kega BečKereka se je hotel v nedeljo obesiti kmet Djura Ve-rezan. Mož je ves dan pil v kleti, zvečer ga je pa našla žena obešenega. V zadnjem hipu je prerezala vrv in poklicani zdravnik je pijanega moža rešil. Verežan se je hotel obesiti iz obupa, ker n mogel popiti vsega vina Prodati pa vina ni hotel, ker se mu zde cene prenizke. Pil je več dni zapored, toda vina ima več sodov in seveda ni mogel vsega pop ti. Pri ishiiasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« prenčiee, popite zjutraj na tešče, brez muie izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja Zdravniki strokovnjaki nrirjo-min iajo. da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno in usnešno tudi pri konge-stijah proti jetrom in dnnki ter pri krčnih žilah, hemoroidih, oboleli prostati in mehiirjevemu katarju. »Franz Josefova« cren^ca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. —lj Janko Jeglič umrl. Snoči je po več-tedenski bo ezni umrl znam ljubi'an k človekoljub Janko Jeglič, upokojeni ravnatelj šole na Grab iu Laičko / mo je pokojni padel na ledii ter rako udaril na jetra, da ni bil nikdar vej zdrav id je na posledicah tega pa d. a po brezuspešnem zdravljenju rudi umr' v 74 ietu svojega plodonosnog« življenja. Rojen je bil Janko Jeglič v Zgornjem Tuhinju odkoder je pršel v ljubljanske šole ter postal učitelj Prva njegova služba je bila v Sv Kr žu pri Litiji, kjer je mladi uči tei j ustanovi eno naših mist«rejših hran-lmc Prva vlog« v novi hnci-,'lnici sta b:U njegova 2 gold narja1 Malo je b:lo tedaj učiteljev s hranilnim' knji-žicamn. Tudi na Rakeku, kjer je po kom' učiteljeva! mnogo let. imajo svojega dobrosrčnega uč'teja Jegliča še vedno v dobrem spominu, naibolj je pa znan v Lruih'iani. kjer je bul ravnatelj šole na Zoisovi cesti in nad 20 let v občmskem svetu Vse svoje moči je posvetil revežem m je bil do svoje smrti n«jf;krbnejši ubožni oct za šentpeter-d\i okraj, kier je b>l tudi predsednik Vin-cenc:jeve konference, naibolj pri srcu so mu bili pa slepci in je bil vsa 'era od ustanovitve tudi blagajni društva *D< m slepi ha. Pogreb zaslužnega č'ovekojuba bo v četrtek ob 15.30 'zpred rije£oveg:t doma v Ilirski ulici 27 Dobrotniku revežev Časten spon m. njegov družim pa iskreno soinlje' —lj Niso pozabili p^v^em na blatne teste, kot so judje mislili \76©ra] ao posula Vošnjakovo ij Dvorakovo ulico in postrgal blato na nekaterih prMmetnejš'h ulicah Če se bodo vsaj tako pobrgaj- še ze druge netlakovane ulice, n pr za Vegovo. Napoleonov trg Rimsko ceKrka« naznan la v svoji Članski knjižici kot literarni večer proze spada med izredne prireditve Za tem večerom se bo vršil prihodnji teden 20 t m zaključni večer iz cikla »Dolenjske« Govoril bo —lj Vrsta fotografskih predavanj v fo. topredavalnio. drogerije Gregorič, Ljubljana, PreS*rn©va ulica St. 5/1 (vhod »kozi \ez©). Dne 12., 13. in 14. t m. bo predaval g. Rogulja iz Zagreba: Ravnotežje v sliki s praktičnimi zgledi. Najnovejše metode v kopiranju in povečanju slik. — Dne 16. t. m. bo predaval g. profesor Noč: Tehnika sn manj a v zraku z istočasnim predvajanjem svojega nadvse uspelega 16 m/m filma »Ljubljana iz zračnih višav«. Dne 19. L m. bo predavaa g. profesor B. Jakac: Kino^nimanje z istočasnim predvajanjem svojega krasnega filma o izletu v »Dolini gradov«. — Dne 24. t, m. bo predvajal g. profesor Sič serijo diapoz tivov in jim poda poučne komentarje. — Dne 25. t. na- ima g. profesor Ravnik večer projekcije diapozitivov. — Dne 26. t. m. bo predaval g. P. Gregorig o fotografiji pri umetni luč s praktičnimi poizkusi. — Začetek vselej ob 20.30. Brezplačne vstop niče v drogeriji Gregorič, Ljubljana. Prešernova 5 —lj Pred nOvo pr©mlero na Šentjakobskem odru v Mestnem domu. NaSi Sent-jakobčani se z vso vnemo pripravljajo na veliko premiero Chlombergove komedije, k bo v soboto, dne 14 t. m ob 20.15 v Mestnem domu Komedija je povsem svojevrstna, sodobna in za našo cenj. publiko nekaj novega, zato že danes opozarjamo na predprodajo vstopnic v Mestnem do mu. Režijo vodi naS priznani Miran Pe-trovčič, sodeluje pa celokupen ansambel Šentjakobskega gledališča. Rezervirajte si vstopnice! * — Lep nacionalen film o letovanju naših kral ievičev na Jariranu. Elitni kino DR. VI. DOLENC Matica predvaja kot dopolnilo svojega sporeda ob filmskj opereti »žena in diplo mat« krasen fiilm domačega i-zvora, ki je sjajno uspel ter nam predočuje letovanje naših kraljevičev na Jadranu. Film ai je nabavilo vodstvo kina ob priliki rojstnesra dne krali!oe. Občinstvo le z navdušeniejn sprejelo epo frlmsko delo in z vidnim • zanrmanJeiD gleda življenje mladih kralje. I vičev na lepem našem mor'u. i — Danes zadnji predstavi velikega j zvočnega filma »Douaumontc. BojV na za. ! padni front: so btt| predočeni v velefilmu j sDouaumont*' na tako silen iu učinkovit način, da je občinstvo kar vrelo k i predstavam tega izredno krasnega filma ZKD Kar pa mora ZKD film poslati nazaj v Beograd, se vrsvta danes v Elitnem j kinu Maticj zadnji dve predstavi, ln sicer I prva ob 14.15, druga pa točno ob 18. url u _ Predavanje dr. 8t. Bajiča v ZKD. V sredo 11. t- m nadaljuje ob 20. v prosto-i rih ZKD. Kazino, nad., g. sodnik dr Stojan Bajič svotje zanimivo predavanje o sodobni Nemčiji; s posebnim ozirom na razvoj hitler.zma ln njegovega voditelja Predavanje bodo osvetljevale lepe skiop-tične s;ikv Vstopnina 2—4 Din —Lj Predavanje SPD o visokih turah. Opozarjamo na predavanje prof. Janka Mlakarja, b se viši drevi ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. G. prof Janko Mlakar je znan tunst pisatelj n predava-tel j. aato nun njegovo ime jamči za prijeten in zanimiv večer Predavanje bo pojasnjevalo nad 100 skeptičnih slik Planinci pridite v&u' Vstopnice 6edeži po D ti 6.— in stoj'-šča po Dn 3.— se dobe v predprodaji v pisarn- SPD. Masarvkova cesta 14-1. in dre vi. od po' 20 ure dalje pn blagajni v Delavski zbornici. I F. P. 1.. ! —lj Samaritanke in samaritani višjega samir:t« iskega tečaja krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani. Izpiti se vrie v torek 17 t m ob 19. uri v OUZD t. j. danes teden Diplome nižjega tečaja princ-arte seboj —lj Belokranjski večer narodnih pesmi in $eg se vrš? danes ob 8 v salonu II nad stropja Slamičev*e restavra-cije. Vabljeni vsi. Vstopnine —lj času primerno. Vsled pomanjkanja gotovine se je tvrd'ka A. & E. Skaberne, Ljubliana. odločila sprejemati v pjačilo tudi hranilne knjižice. Glei dan-nšnji oglas' 14-n —lj Razprodaja damskifl oblek. K Snss. Mestn' trg. 10-h —lj S. K. Ilirija ima drevi ob 20.30 v kavarn- Emoni redno plenarno te jo in prosi zaradi važnosti dnevnega reda za polnošte-viflno udeležbo Načel.rke se»kcij pozivam, da predlože na seji proračune za tekoče leto. Tajnik L —lj Dobava bencina. Mestno načelttvo —lj Novi zobozdravnik. V palač1 Durav na Aleksandrovi cesti je otvorii zdrav n §;o ordinacijo dr. Vladimir Dolenc Specalizi-ral se je na dunajski ^obozdravniški kliniki g. prof P chlerja po najnovejših metodah Zobozdravrrk je iz znane škofjeloške rodbine in mu želimo mnogo uspeha. —lj Z zadnje občinske seje: Med pre-zklija'n mi porooiln je gospod župan dr D Puc prečtal tudi nastopno izjavo bivšeg* ono1 nske«« svetnika Frana Orebka — Izjav, jam. da sem res dne 13. junija 1930 na javn sep ljubljanske ab6"Tuice uprave vs-reke! sledeče besede, ki se aan*saio o« kr.ri bana draveke banovine gosp-'da inž Serneca DuSana: »Ce stojo človd* na visokem mestu, ue *ne 12JikoriiČa^ svojega položaja in izvajat< pritiska Ker sem mm tekom prot-- meni naperjenega kazenskega postopanja K.zp VI-* 1442-30 prepnfcat da ta očitek ne odgovarja resrmen. »»r«^c« preklicem n obžalujem šk: naraščaj ob 14. za člane po tekmi naraščaja. Prihod tekmovalcev m tekmovalk ki vstopijo a-a progi med Jesen ca mi in Skotjo Loko v soboto zvečer z viskom, ki prihaja na Dovje ob 10. zvečer Tekmovalci iz Bohinja, Kreuajfcfce gore, Jesenic in Javornika pa s prvim jutranjim vlakom, lp pnlhaja na Dovje ob 6.45 zjartraj. Zdravnike pre» t» ede je po možnosti izvnjifci že doma Tck-kmovalci na i pnneso potrdila o zdravniškem pregledu s<*boj Pniave za prenoč *ftft in prehrano je poslati na soko «ko drušvo v Mojsrnani do 12. t m., o« po/neiše prijave se ne bo oziralo Razglaaitev tekmovalnih rezultatov bo po tekmah v hotelu »Triglav«, kjer se bo vršil družabni sestanek veeh sokolskih prpadmkov Pritožbe bo sprejemala posebna komisij« po tekmovanju Vožnja po zelem i ci je v smislu pravilnika o voznih olajšavah m vse «»okolsko člaa-stvo polovična, lice ae v III. razredu vozi v eni aku-pni na manj 10 oseb. Vsak člaa mora imeti sokolsko legit'ma-c-ijo razen *ega pa mora prAtoino »tikolsko društvo izdati vodniku skupane posebno potrd lo v dveh izvod h. na katerih «o napicima mena tekmovalcev in označena proga m svrha potovanja. Za taka skupinska poro van m re treba pri odhodai po»tai' kupiti cel vozni listek k; velja rudi ta po vrat ek Ako bi ne bilo od enega društva 10 ^letnikov temveč le 8 ali 9. naj se kupi 10 vo.ajvuic AIeh. ki tekmujejo o ki pri tekmah sodelujejo. Tekmovala. pax»te na red m snago io ne kalite nočnega m*ru ▼ skupnih prenočiščih Bodite vedno in povsod Snfcoh in nosite v dokaz tega vedno svoj sokolski znak! čakalnice Borze dela so premajhne Na socialnih uradih se pozna, da je zavzela brezposelnost silen obseg prof dr Anton Slodnjak o »Dolenjski v I v Ljubljani bo oddalo na Javni zmanjSe nt*»rflttiri« Še ta mesec se nntn nrlAm \ _i_i j_________m* mu ,__.____. literaturi« še ta mesec se nato prične predavanja z cikla »Zastopniki svetovne literature* Kot prvo bo na vrati preda vanje o Citaipeju —-lj Člane ljubljanskih zborov vabimo, da se udeleže v sredo 11 t. m ob 20 uri TV glasbenega večera posvečenega skla datelju Gerblfru v zelen! (levi* dvorani hotela >Union<. — Hubadova župa JPS. valni dražbi dobavo ca 24.000 kg bencina za potrebe mestnih uradov in pod teti i To zadevna dražba se bo vršila dne 18 januarja 1933 ob 10 un dopoldne v prosto rib mestnega gospodarskega urada Mest m trg 27/1 Pr« dražbi je predložiti potr dilo e plačanih davkih Katanenf pogeH se dobita v me« t nem gospodarskem oradu proti povračilu stroškov. Ljubljana. 10. januarja. Na Borzi dela je vedmo naval. Seveda m treba ponavLjati neštetokrat premiere resnice, da je brezposelnost zavzela silen obseg m da ie zaradi tega takšen nava! na soci«iaLnih uradih in posredovalnicah za delo Vse to je res "m n hie si preveč ne beli grlave. a>h bo zlo ostak) večno. Baje mora tako biti. Če pa mora bi*i tako. tedaj bo moralo rud; tako ostati. Moralnih pridig pa res m treba Nad vsakdanjimi pojavi nhče ne modruje Ca-katace Borze dela so pa premajhne Toda nam ne sme biti več kamen spodtike. kajt delavski azti je že pod streho Tam bo najbrž za dogledni Čas dovolj prostora za čakalnice, v kakršnih se brezpose'ni tako radri gnetejo. Morda bo brezposelnost 5e nekoliko narasla in bodo reda! tudi moderni uradni prostori v delavskem azlu pretesni. Kar se tiče brezposelnih se zdi. da so kar zadovoljni, ker smejo uživati to posebno pravico, gnesti se v tesnih čakalnicah. Top'o je v teb protorih. celo nekakšna domačnost vlada v njih. Srečen si lahko, če se stlači« v čakalnico, še vefcja sreča pa je. če se ne zadrušiš potem v dimu, ki je tako gost. da ie v obeh čakalnicah kar mračno. Človek bi mislil, da brezposelnim vseeno ne prede Še tako slaba, ker si lahko privoščijo v takšni meri tobak. In če opazuješ, kaj kade. boš videl, da nekateri iulijo rudi najfinejše cigarete. Toda ti kadilci so samo verzi ram nabiralci »čifcov«. Na svoj račun pa pridejo tudi tisti kadilci, k isi lahko prvvo-ščiio vdihavanje tobačnega dima. Topiota in tobačni dim sta torej dve neprecenljivi dobrini, katerih ne stradajo brezposelni v čakalnicah Borze dela. To že dovolj odgovori na vprašanje, zakaj je takšna gneča na Borzi dela. Kdor pozna nekoliko razmere našega delovnega trga, bi se sicere Čudtt. zakaj *e naval na Borzi dela, saj ni 9korai nobenega efekta posredovanja dela Prihajajo samo Jeloiemalci, velik dogodek oa je. če se ^asi na Borzi dela od časa do časa tudi delodajalec Seveda pa ma uradnišrvo zredno mnogo dela z registriranjem brez-ooselnih. z reševanjem prošem brezposelnih za podpore, z izstavljanjem potrdil in podobno Mnojjri brezposelni čakalo oo več dni. da orMem na vrsto. kaK' ori okencu le vedno ro*ko prosilcev za oodrnore n vedno novih brezoose^nfh ki Jele da Hh uradrrflc uptie med »oficijelne« brezposelne, da moraš imeti poseben talent za po- trpljenje, če hočeš priti na vrsto. S potrpljenjem pa mora biti seveda dobro za* ložen tud uradnik, sicer bi ne vzd»rtaL Včasih, kajpada, zarohm nekoliko, ko hoče ta ali oni brezposelni kar potegnut, podporo iz njega. ali. ko zahteva delo. — Saj nočem podipore. delo mi dalte! — pra\i ta ali oni brezposelnn v takAnetn tonu kot da ie uradnik Borze dela absoluten gospodar nad delovn rrn r>riJii4tami, Novinci, zlasti brezposelni sezonski delavci z dežele, imajo neomejeno zaupanje v Borzo dela. Mislijo, da ie dovolj, če se vpišejo na Borzi dela, da so breziposemt, potem pa pridejo vprašat, če ie že kakšno delo za nje. Sčasoma pa sprevidHo. da jim ne more n hče pomagati, tudi Borza dela ne. Vprašujejo m vprašujejo. Če Ie že kaj dda. uradnik pa že skoraj mehanično odgovarja, da zdaj še na nič. Potrpite! In tedaj postaja brezposeln mčedabje bolj jasno, kako je hudo. Če nimaš dela m ne upanja, da ga dobiš. Nekaten nzmed teh obupajočih začno beračiti, zopet drug; pa se povsem zanemarijo ter ne prihajajo več na Borzo dela tako skrbno napravljeni. Postanejo pokJicni brezposelni. Mnogim izmed teh ne bo mogel več nihče pomagati. No. zaradi tega pa ne bo pos»tal rribče sentimentalen KINO LJim »avskI DVOK Telefon 2730 GRETA GARBO v filmu ljubezni in razočaranja Ženska brez sramu Najnižje cene! Ob 4., pol 8. in 9. zvečer. Iz Trebnjega — V priznanje delu. ki ga vršita knjižni odsek sokolskega društva v Trebnjem in p« tehnični odsek, daruje ob iubiletnem letu sokolskega društva v Trebnjem ne-'menovani obema odsekoma po 150 Dm. Posnemaj tel — V pro*lavo rojstnega dne Nt Vel kralfice Marifm se je vršile včeraj ob 8. zjutraj w f*m; cerkvi tnale katere «o ie udeležili predstavniki tukajšnjih uradov in šolska mladina obeh šoL 4tr.ifi 4. SLOVENSKI NAROD«, dne 10. januarja 1933 «tev 7 Mamice Bedel 8 7* JfptffCI Roman — V TUbero! — je vzdd*mla Fiiipi-"KL — To je grozno! Takoj moram tja! Na vso moč je hitela k avtotaksiju, kjer je prosila šoferja, naj jo odpelje po najkrajši poti k Tiberi in potem ob reki, toda počasi, zelo počasi, da hi lahko ustavil, 6wn bi zagledala kje na bregu gručo IjudL — Ah, — je vzdihovala, — vse kaže, da je farot res izgubil glavo. Avto je vozil počasi po Luogotove-re Marzio in po Lungotovere Tor di Nona. po bregu Tibere, toda skozi okno nagnjena FilirMia ni videla nikjer ljudi v gručah, če ne računamo apostolske skupine na Angelskem mostu, Zmage m Alegorije na mostu Viktorja Emanuela. Toda z obupom do ušes zaljubljenega mladeniča niso imeli vsi ti koncili ndč skupnega. Tu pa tam je velela Filipina ustaviti, izstopila je, stopila k ograji in se nagnila drhteč po vsem telesu nad počasni tok reke, ki je bHa tako plitva, da bi skoraj lahko prišel z levega brega po suhem v Borgo. Taka pač ne more biti reka, ki vabi človeka v smrt. — Morda je pa skočil pod vlak. — je pomislila Flilipina, — ali se je pa pognal z mostu v vodo. Kje se v Rimu umira? Tu ni podzemne železnice, ni Seine, ni Eirflovega stolpa ... Vrnila se je k starki v zakotno ulico, ji pustila listek s svojim imenom in naslovom, in pripisala z drhtečo roko: — Gospod, bila sem tu. Obvestite me, prosim, če ste si končali življenje aH če ste še živi. Življenje, smrt... ni si bila na jasnem, kje se konča to in pričenja drugo. Vrnila se je v hotel im se zatekla v svojo sobo. Nad toaletnimi potrebščinami in nad materino sliko v usnjenem okviru se je pa razblinila v nič mračna ulica s starko in močvirnato Tioero vred. — Ker smo slučajno naučili neznano dekle jesti špagete, — je mrmrala sama pri sebi, — s tem vendar še ni rečeno, da je treba umreti. Kaj takega še svoj živ dan nisem videla v filmu. Iskala je po svojih kinematografskih spominih, kako sta umirala njena izvoljenca Navarro m John Gilbert. In glej: ta dva sploh nikoli nista umirala. Odprla je okno in pogledala na ulico. Rim se je prebujal v zahajajočem soln-cu iz dremote vročega popokineva. Iz mesta se je razdegalo živahno vrvenje, tisoči in tisoči tako razigranih, mehkih in letečih glasov, ko da poslušaš harmonijo splošnega veselja. — Nič ne de, pustolovščina je pa Je, — je pomislila. Ta čas, ko je tako razmišljala, je nastal v hotelu strahovit direndaj, po hodnikih so se razlegali glasovi in ko- rak* mnogih ljudi m vrata Ftiipiome sobe so se naenkrat na stežaj odprla, ne da bi kdo potrkal. Šest neznancev je planilo v sobo in kopalnico, odpirali so predale in omare, brskali po postelji, dvigali pokrove in razbijali PO kovčegih, dokler se iwso odprli. Na niipinino vprašanje, kaj vse to pomeni, je eden teh nesramnežev odgovoril, da gre za policijski ukrep in da se ji ni treba ničesar bati. — To je zelo zabavno, — je mennia Filipina. — Menda se pravi temu fašizem, ka-li. Tu pa tam jo je ta ali oni policaj ošinid z ledeno hladnim pogledom, ki se je pa takoj segrel. — Kaj pa iščete prav za prav, gospod? — je vprašala tistega, bi je bil po vseh znakih sodeč poveljnik. — Zagotavljam vas, da nisem ničesar ukradla, niti nimam na vesti umora. Policaj pa ni odgovoril. Morda se je bal, da bi ga FiHpnnina lepota, njen naivni pogled in dražestna prostodušnost ne ^odvrnili od izpolnjevanja uradnih dolžnosti. Zdelo se je, da mu gre samo za papirje, knjige in novine, ki so mu jih tovariši podajali. Tlačil jih je v nekakšno vrečo, ki io je držal pod pazduho, in v to usnjeno torbo so izginjali po vrsta Guide Bleu, Jist komaj nadiktiranega članka in več voznih redov skupaj s Filipini-no beležnico. Mnoge številke »Revije naše dobe«, ka jo je Grenadier tako rad razdajal po kavarnah, tramvajih, parkih in celo po najdiskretnejših kotičkih po hišah, kamor je zahajal, so napolnile potem velik koš. Ko je bila hišna preiskava končana, je stopil poveljnik oborožene moči pred Filipino, ki je bila začela ta čas pospravljati razmetano perilo in zbirati svoje raztresene, zbegane misli; globoko se ji je poklonil in jo zelo prijazno pozdravil. — Glej, glej. — je pomislila, — dan, kakršnega riachette v svojem vodiču »►Rim v osmih dneh« ne predvideva. Spomnila se ie. da bo morala pisati materi, da ji opiše svoje prve vtise, italijansko uglajenost; prijetne navade v restavracijah in nenadne, nagle hišne preiskave; toda policija ii je bila odnesla tudi pisemski papir. — Halo! — ie zakucala po telefonu, — prinesite mi papir in kuverte. Nobenega odgovora. Odšla je po stopnicah v vežo. Koma.i so jo sluge opazili, jih je obšla nekakšna panika in urno so se poskrili za stebre in za p akne; knjigovodje so se zat opali v svoje knjige, vratar je skočil k dvigalu. Filipina je klicala za njim, pa je bflo ko da meče žogo. ki je niihče ne lovi, — Hej, — je zaklicala. — dajite mi... Sluga je izginil. — Dobro... tore i oni-le tam. Hej ... dajte mi... Pa tudi drugi sluga je takoj izginil. To se ji je zdelo zelo zabavno. Smejala se je, skočila za njim, hoteč ga ujeti za suknjič, ko da se gre slepe miši. Fantu pa ni btfo do smeha, iz- muznil se ji je, se prepognili in zdirjal po stopnicah, da se je kar kadilo za njim. — Kako veseli so ti Italijani, — je pomislila Fiiipina. Ta vtis je raztegnila tudi na svojo pot po bregu Tibere in tolažila se je, da se njen neznanec iz restavracije Fedelinaro ne bo niti utopil, niti obesil, niti skočil skozi okno. Stopila je v salon za kadilce, sedla za mizo in napisala materi: »Draga mama, nič ni na svetu zabavnejšega od življenja v Rimu. Tu so vsi ljudje malo prismuknjeni...« Pisala je materi, da se potikajo po Rimu fantje, ki prisegajo, da umro zavoljo dekleta, ker nerodno je špagete, v hotelske sobe da nenadoma prihajajo tuji ljudje, ki vzamejo beležnico in pisemski papir roteč gosta, da niso vlomilci. Pisala ie, kako se igra hotelsko osobje z gosti slepe miši, da bi se ne dolgočasili. Zamolčala je v pismu samo svojo pot v zakotno ulico in svoj razgovor s staro gospodinjo. Zdelo se ji ie, da take reči za mamico niso prijeme. Komaj je bilo pismo napisano, se je vrnH naš-dobri Grenadier. Bil je zelo razburjen. Ves zasopel in preplašen je hitel k Filipini. — Hčerka, izdana sva. Revija je zaplenjena, tvoj oče osumljen kdove kakšnih tajnih zvez. Pojdi. Povem ti, kako daleč gre verolomnost mojih sovražnikov v Franci ji} in kako velikodušni so najini prijatelji tu v Italiji. Ko sta pa hotela stopiti v dvigalo, ni bilo nikjer dečka, da bi jima odprl vrata. Glad v krvi Kri začenja igrati važno vlogo v lečenju bolezni. Mnogi učenjaki so mnenja, da so nekatere živčne in duševne bolezni posledica pomanjkanja ali preobilice gotovih snovi v krvi. In lečenje mora s tem računati, kakor računa tudi pri prirojeni ali po potresu možganov nastali slaboumnosti. Ruski učenjak Cukičev je pa nastopil s podobno trditvijo tudi o gladu. O tem zanimivem vprašanju razpravlja »Kosmos« v eni zadnjih številk. Občutek gladu ne nastopi samo pri praznem želodcu, kakor smo vajeni misliti, temveč ga tvorijo tudi drugi pojavi. To je dalo omenenemu ruskemu učenjaku pobudo, da je je4 delati zanimive poskuse. Sitemu psu je vzel nekaj kapljic krvi in jo vbrizgal lačnemu. In izkazalo se je, da je bil lačni pes takoj nasičen, čeprav je imel želodec še vedno prazen. Pes, ki je bil pred injekcijo zelo lačen in je prosil jesti, je zadovoljno legel in se ni več zmenil za jed, kakor pes, ki se je bil pravkar do sitega najedel. To priča, da krožijo po krv<: lačnega bitja gotove snovi, ki povzročajo, da se želodec skrči in potem šele sledi občutek gladu. Morda pridejo učenjaki v dogled-nem času tako daleč, da bo zelo lahko nasititi rodbino. Oče se bo najedel, drugi člani rodbine pa dobe injekcijo njegove krvi, pa bodo vsi siti. Božično strašilo v gradu Kako je baronov kuhar strašil gospodo, ki se je po lovu gostila Galerija gTadov, padač in hiš, kjer straši, je dobila letos za božič prirastek. Na gradu barona Riesdinga blizu Draždan se je zbralo za božične praznike mnogo okoliških plemičev, veleposestnikov. Prirejen je bi! velik lov, ki mu je sledila običajna gostija. Več dni zapored je hodila gospoda na lov, vsak večer se je pa za bogato obloženo mizo mastila. Nekega dne sredi gostije so pa naenkrat ugasnile žarnice in vrata v veliko jedilnico so se sama na stežaj odprla. Nekai časa je bilo vse tiho. potem je pa vstopil nekdo težkiii korakov. Prestrašeni gostje so zagledali v temi postavo v belem oblačilu. Nočni gost je zaklical z mogočnim glasom: »Pokleknite in poklonite se mi! Sem prednik gospodarja tega gradu, baron Riesding. ki je spremljal Karla Velikega na vseh njegovih pohodih.« Gostom je zastala sapa. Grobno tišino so pretrgali šele histerični kriki žensk. Dve sta se tako i onesvestili. Glas je bil tako mogočen in strašilo tako grozno, da je večina gostov res pokleknila. »Zbo^om,c je dejala prikazen, še se oglasim pri vas.« In že so se vrata zaprla za strahotnim nočnim gostom. Čez nekaj minut so električne žarnice zopet same od sebe za-žarele. Baronovi gostje so preživeli tisto noč v nepopisnem slrahu. Baron sam je z revolverjem v roki in v spremstvu slug preiskal ves grad. toda našel ni nikogar. Naslednjega večera je že kazalo, da bo gostija minila brez presenečenja. Gostje so se že Drinravljali k počitku, ko so naenkrat ugasnile po vsem gradu luči in strašilo se je zopet prikazalo. Nočna prikazen ie začela loviti po hodniku mlade dame. ki so prestrašeno kričale in bežale pred njo. Najbolj ie bil duh navdušen za neko mlado plemkinjo. Dotična dama je pa že omožena in v svojem možu je našla zaščitnika. Ljubosumnost ie možu premagala^ pregnati strah in končno je začel nočno prikazen napadati po vseh pravilih vojaške stroke. Udaril ie prikazen po tilniku in jo zbil z nog. čim so gostje videli, da leži duh na nleh, so planili k njemu in strgali z njega oblačflo. Začudenje m ogorčenje je bHo upravičeno. Pred razjarjenimi gosti je klečal baronov kuhar. Z drhtečim glasom je pravil, da živi tako pusto življenje, da je slednjič sklenil privoščiti si razvedrilo in biti vsaj nekaj trenutkov gospodar položaja. Pomočnika je našel v osebi komornika, ki je ugašal olektrično luč. kadar je bilo treba, Grajščak je oba pretepel m zapodil. Kraljeva ljubica berači Kdor se spominja damske mode pred 25 ali 30 leti, se bo gotovo spomnil tudi frizure »a la Cleo de Merode«, las, počesanih po sredini tako, da so zakrivali ušesa, zadaj so bili pa povezani v kito na vratu. To frizuro je začela prva nositi znamenita, po svoji lepoti slavna plesalka Cleo de Merode, ki je bila ljubica belgijskega kralja Leopolda, kar je njen sloves še povzdignilo. Bila je ena najlepših žensk onih časov, slovela je po svojem krasnem obrazu, očarljivih očeh ter sloki postavi. Kralj Leopold, dostojanstvenik z dolgo brado, je bil strastno zaljubljen v njo in svoje ljubezni ni skrival. Za njeno srce se je pa potegoval tudi milijonar Jackques Lebaudv, ki je sklenil kupiti vso Saharo in si je tudi nadel ime » saharski cesar«. Milijonar se je hotel z lepo plesalko oženiti, pa ga je zavrnila. Potem se je oženil z drugo slavno lepotico iz pariškega gledališkega sveta, kar je pa bila njegova nesreča, kajti »saharska cesarica« je leta 1905 blizu New Yorka svojega moža baje po nesrečnem naključju ustrelila. Tudi takratni perzijski šah je bil zaljubljen v lepo plesalko. Imela je mnogo denarja in krasen grad blizu Pariza. Sčasoma se je pa njeno bogastvo razlezlo in zdaj pariški listi poročajo, da je tako obubožala, da mora po sejmih v Franciji beračiti. Spretnost angleškega krvnika Nedavni samomor angleškega krvnika je vzbudil zanimanje ne samo za njegovega naslednika, temveč tudi za krvniški posel, ki gotovo ni vreden zavidanja. Krvnik v Angliji mora biti temeljito podkovan v svoji stroki in pred vsako usmrtitvijo mora napraviti še zelo skrbno preizkušnjo. Poznati mora točno obsojenčevo težo. da lahko izbere dovolj trdno vrv. Po usmrtitvi pošljejo vrv naravnost angleškemu kralju. Tik pred obešanjem se mora še sam prepričati, ali je bila njegova izbira dobra. V noči pred justitikacijo obesi na konec izbrane vrvi vrečo peska enake teže, kakor ie obsojenec, in tako preskusi vrv. da bi ne doživel neprijetnega presenečenja, če bi se med obešanjem pretrgala. Od trenutka, ko stopi obsojenec na pručico pod vešali, pa do njegove smrti, ne sme miniti več kot 14 sekund. Krvnik mora torej opraviti svoj posel zelo hitro in spretno. In vendar so se potegovale za mesto angleškega krvnika tudi mnoge ženske. ■f TJčiteljstvo osemrazredne narodne Sole v Metliki javlja vsem tovarišem in znancem žalostno vest. da je danes popoldne nenadoma po kratki bolezni izdihnil svojo jugoslovensko narodno dušo gospod Morda Leopold upravitelj šole v Metliki Pogreb dragega pokojnika bo v sredo ob 17. pri Sv. Roku v Metliki. Njegovim zaslugam za narod, napredek Metlike in ugled stanu: Slava! Metlika, dne A. & E SKABERNE | UU5L3ANA UVOZ IN PRODAJA ANGLEŠKEGA IN ČEŠKEGA SUKNA, VOLNENEGA BLAGA IN SVILE. VAŽNO! V račun jemljemo (do preklica) tudi HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih de-narnih zavodov! A. & E. Skaberne, Ljubljana Mesur. pogrebu jav&č r Vsemogočni je poklical k Sebi v ponedeljek zvečer ob 9. uri našega predobrega soproga, očeta, dedka, brata, strica, tasta, zeta in svaka, gospoda Janka Nep. Jegliča Šolskega ravnatelja v pok., dolgoletnega občin* skega svetnika in meščana ljubljanskega, v težki bolezni vsak dan krepčanega s Kruhom močnih. K večnemu počitku ga bomo spremili v četrtek, dne 12. t. m. ob ^4. uri popoldne iz njegovega doma, Ilirska ulica 27. Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, dne 13. t m. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi Sv. Petra, Vsem, ki ste ga poznali, spoštovali in ljubili, ga priporočamo v molitev. V Ljubljani, dne 10. januarja 1983. SUNKA roj. M AL, soproga — MARIJA, CIRIL, JANKO, MILKO, STANKO, MIRKO, FRANCI, otroci — NEZIKA PAPLER, sestra. —— . . — i y ,->aka beseda M> par- Plača «e lahko tudi w znamkah, ia odgovor znamko* Na vprašanja brc* znamka at> — 6EVLJI NA OBROKE »TEMPO«. Gledališka ulica 4 (nasproti opere). 125^T KROMPIR ZA KRMO droban, cca. 2 vagona, po 60 para kilogram proda graščina Poganik, pošta Litija. 671 TRAJEN IN DONOSEN ZASLUŽEK! .Limonina' limonin sok v prašku je neprecenljive vrednosti, ker nadomešča limono za vse potrebe in je še cenejši od limone. — Sprejmejo se zastopniki za vsa mesta v državi. Potreben kapital Din 3000.— >LIMONIN A«, Zagreb, Nodilova l/L 3. Vazduhoplovni Puk v Skop-lju odda v zakup s 1. februarjem 1933 svojo OFICIRSKO MENA20 na aerodromu v Skopi ju. Pogoji zakupa se dobijo od upravnega odbora oficirske menaže 3. Vazdu h op lovnega Puka za ceno Din 30. 672 IZPOSOJAMO plošče, gramofone radi o-apa rate »ŠLAGER«, Aleksandrova c. 4 (prehod > Vik t ona« palače) KUPIM VLOŽNE KNJIŽICE Ljudske, Kmetske posojilnice in Mestne hranilnice do zneska Din 120.000 se kupijo. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 681 PAZMO PEKARHO dobro idoco, s stanovanjem, na Gornejskem oddam za več let v najem. Pojasnila: Meterc, Za-breznica 6, p. Žirovnica. 670 Pozor smučarji na Dolenjskem! Staroznana čevljarska firma na Dolenjskem, tvrdka FRANCA TRAVNIK V TRKBNJEM je otvrila specijalno delavnico smučarskih čevljev in gojzar-jev. Prodajajo se in izdelujejo smučarski čevlji in gojzarji iz zajamčeno domačega blaga najboljše kakovosti po najnižji ceni. Par od Din 180.— naprej. V isti delavnici se popravljajo tudi snežke in galoše po najnižji ceni. — Priporočam se odjemalcem Sirom Dolenjske. Franc TRAVNIK, čevljarstvo, Trebnje PLAKATE TISKARNA IZVRŠUJE RAZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE. DIPLOME, REVIJE. VREDNOSTNE PAPIRJE. KOLEDARJE SREČKE, KNJIGE L T. D. ENOBARVNI IN VE& BARVNI TISK, PISMA, RAZGLEDNICE, SLIKE, OSMRTNICE, OVITKE JEDILNE LISTE, CENIKE VIZITKE, RAČUNSKE ZAKLJUČKE, POROČNA MAZNANILA IN VABILA bi w (A O s KATALOGE N ARODNA liSKARNA LJUBLJANA. K \ A FL J IV A ULICA 5 T Urejuje: Josip Zupandč. Za »Narodno Oakarooc: Fran — Sa upravo in inonraTni mmt : Oton canau*. — ym p Ltfu&gant.