PTUJ, 27. avgusta 1970
LETO XXIII., št. 33
Cena 0,60 din
glASlLO SOOIALISTIONE ZVBZB OfiLOVNeOA LJUDSTVA
festival narodnoz^bavne glasbe Slovenije
^tuj vas pričakuje
Ptuj, očak. med slovenski-
mesti, bo letos že drugič
gostitelj narodnozabavnila
gnsatnblov, ki se bodo zbra-
li in razvrstili na II. festi-
valu narodno zabavne glas-
1,6 Slovenije. Festival bo 28.,
J9. in 30. avgusta 1970, vsak
fečer s pričetkom ob 20. uri,
pod pokroviteljstvom kredit-
nih bank Ptuj in Maribor.
Za to pomembno kulturno
in zabavno prireditev je v
Ptuju že vse nared.
Festival bo, kot lansko le-
lo na dvorišču minoritskega
samostana. Že lanskoletne
iricušnje so pokazale, da je
prostor po ambientu in tu-
di po akustiki edinstven v
Sloveniji. Urejen je za večje
prireditve na prostem in
bhko sprejme nad 2500 obi-
skovalcev.
Za II. festival narodnoza-
bavne glasbe Slovenije se je
prijavilo 51 ansamblov; iz-
birna komisija jih je na os-
aovi avdicij .izbrala le 42.
Med njimi je 40 več ali manj
snanih ansamblov narodno-
labavnih melodij iz vse Slo-
venije, dva pa sta iz zamej-
stva, to je Tržaški narodni
ansambel in ansambel Loj-
zeta Hledeta iz Gorice.
Vsi prijavljeni ansambli
so razdeljeni na dve, po kvtf-
liteti približno enaki skupi-
ni. Vsak ansambel bo nasto-
pil le z dvema skladbama, od
teh mora biti vsaj ena vo-
kalna. Skladbe bodo izvirne,
še ne posnete in prvič izva-
jane javno. Izvajanje narod-
nozabavnih melodij bo oce-
njevala posebna strokovna
komisija, sestavljena iz pred-
stavnikov RTV Ljubljana,
Jugotona iz Zagreba in Ra-
dia Ptuj, ki je organizator
festivala.
Prvi in drugi večer bo na-
stopilo po 21 ansamblov. Od
vsake skupine bo komisija
izbrala 6 do 8 najboljših an-
samblov, ki bodo nastopili
tretji večer, to je v sklep-
nem delu festivala. Izbrani
ansambli se bodo potegovali
za razpisane nagrade na os-
novi ocene strokovne komi-
sije in tudi občins-tva. Na-
grade so predvidene za naj-
boljšo melodijo, ločeno za
instrumentalno in vokalno
izvedbo, avtorjem za naj-
boljše besedilo in besedilo v
narečju, skladatelju najbolj-
še melodije in posebne na-
grade za ansambel iz zamej-
stva. S podelitvijo nagrad bo
tudi končan drugi festival
narodnozabavne glasbe Slo-
venije.
Omeniti je treba še to, da
bo izvajanje narodnozabav-
nih melodij vseh nastopajo-
čih ansamblov posnela na
magnetoskop RTV Ljubljana;
Jugoton iz Zagreba pa bo po-
snel LP ploščo z najboljšimi
melodijami.
Prve ansamble pričakujejo
organizatorji že v četrtek,
27. avgusta, zlasti tiste, ki
bodo nastopili prvi večer
festivala. V soboto dopoldne
ko bodo zbrani v Ptuju že vsi
ansambli, bo pokrovitelj fe-
stivala — kreditni banki Ma-
ribor in Ptuj, v grajski re-
stavraciji pripravil zanje
svečan sprejem.
Naj povemo še, da so čla-
ni ansamblov večinoma a-
materji, nekateri le samouki;
vse pa druži eno — ljubezen
do slovenske pesmi in do
glasbenega instrumenta. Za-
to ni odveč pozornost, ki jim
jo pripravljata pokrovitelj in
organizator festivala.
Enako kot za člane nasto-
pajočih ansamblov, se Ptuj-
čani pripravljajo tudi na
sprejem gostov, ki bodo pri-
šli iz drugih krajev v mesto
ob Dravi poslušat narodno-
zabavne viže v ritmu valč-
kov in polk. Prenočišča bo-
do zagotovljena vsem, če bo-
do ptujske hotelske zmoglji-
vosti premajhne, so preno-
čišča še na Borlu, v Ormožu
in pri mnogih zasebnikih.
Ptuj, najstarejše slovensko
mesto, je iz svoje burne pre-
teklosti ohranil mnogo arhe-
oloških najdb in kulturno-
zgodovinskih spomenikov, ki
pomenijo izredno narodno
bogastvo. Vse to mnogi Slo-
venci še premalo poznamo in
premalo cenimo. Prav goto-
vo bo marsikateri obiskova-
lec festivala izrabil to pri-
ložnost, si ogledal tudi kul-
turne znamenitosti in bo-
gastvo, ki ga hranijo ptujski
muzeji.
Haloze so ena naših najsta-
rejših in najznačilnejših vi-
norodnih pokrajin, s slikovi-
to slemensko razloženo po-
selitvijo. Izleti na Bori, v sin-
dikalni dom na Gorci pri
Podlehniku ali na Ptujsko
goro ne bodo razočarali še
tako zahtevnega ljubitelja
narave. Enako velja za izle-
te v živo razgibane Sloven-
ske gorice ali za obiske zgo-
dovinsko pomembnih spome-
nikov naše preteklosti — po-
sejanih po Ptujskem in Drav-
skem polju.
Obiskovalcem festivala bo-
do odprte tudi kleti obrata
»Slovenske gorice« za ogled
in poskušnjo kvalitetnih do-
mačih zaščitenih vin; Meso-
kombinat »Perutnina« pa pri-
pravlja za goste posebne
ptujske specialitete.
Poleg nastopajočih ansam-
blov bodo na festivalu vsak
večer sodelovali kot gostje še:
Melita Avsenak, domači an-
sambel Toneta Kmotca in
Slovenski oktet.
Vse te priprave dokazuje-
jo, da so prireditelji mislili
resno, ko so lansko leto za-
gotovili, da bo festival narod-
nozabavne glasbe Slovenije
v Ptuju postal tradicionalen.
Do tega ima Ptuj, poleg vse-
ga že navedenega, še s svojo
izvirno folkloro in tradicijo v
ljudski pesmi tudi vso pravi-
co.
Narodnozabavna glasba je
med Slovenci, doma in v za-
mejstvu, zelo popularna in
cenjena. To dokazuje tudi
nastajanje vedno novih an-
samblov, ki se ukvarjajo pre-
težno s to glasbeno zvrstjo
in se z njo uspešno uveljav-
ljajo. Zato je prav, da ob
najrazličnejših festivalih en-
krat letno organiziramo tudi
srečanje ansamblov narofl-
nozabavne glasbe.
Čeprav današnjih narod-
nozabavnih melodij ne mo-
remo povsem enačiti z ljud-
sko pesmijo, vendar imajo z
njo nekaj skupnega, to je iz-
ražanje miselnega in čustve-
nega sveta preprostega člo-
veka. Zato bo ptujski festi-
val prav gotovo našel vse
širši odmev v slovenski jav-
nosti. Franc Fideršek
Posnetek z lanskega festivala
VREME
Do nedelje, 6. septem-
bra 1970.
Mlaj bo v ponedeljek,
51. avgusta ob 23.01.
Napoved: Cez nedeljo,
20. avgusta, bo lepo vre-
tne. Okrog 1. septembra
bo nastopilo sprem^ji-
Uivo vreme. Zadnja na-
poved je bila za en te-
Sen preuranjena. Pa po-
glejmo, kakšno vreme
nam bo prinesel septem-
ber. Do 5. bo spremen-
ljivo. Od 6. do 13. bo
sončno in toplo. Med 14.
in 23. septembrom bo si-
cer vmes nekaj oblačnih
dni, a bo padlo veliko
dežja. Zadnji teden sep-
tembra bo prav lepo in
toplo.
Alojz Cestnik
TE DNI DOMA IN PO SVETU
OBISK IZ VATIKANA
V	ponedeljek je prispel na
obisk v Jugoslavijo vatikan-
ski državni tajnik msgr. A-
gostino Casaroli. Na surčin-
skem letališču ga je sprejel
državni sekretar za zunanje
zadeve Mirko Tepavac. Vi-
sokega vatikanskega gosta
je pozdravil tudi jugoslovan-
ski veleposlanik pri Sveti
stolici Vjekoslav Cvrlja, pri-
sotni pa so bili tudi drugi
funkcionarji državnega se-
kretariata za zunanje zade-
ve.
Ob prihodu v Beograd je
msgr. Casaroli izjavil, da je
zadovoljen, ker je prišlo do
tega prijateljskega obiska,
ter da pričakuje dobre rezul-
tate. »Prepričan sem, da bo-
mo dosegli prijateljsko ozrač-
je in učinkovitost v delu, da
bi uresničili tisto, kar smo
izpustili v preteklosti. Upam,
da bo obisk ne samo prije-
ten, temveč tudi obojestran-
sko koristen,« je povedal Ca-
saroli po prihodu na letali-
šče.
Vatikanski gost je našo dr-
žavo zapustil danes, potem
ko je vodil uradne razgovo-
re z Mirkom Tepavcem in
po obisku Brionov, Zagreba
in Ljubljane.
ZASEDANJE MINISTRSKE-
GA SVETA
V	glavnem mestu Etiopije
je cesar Haile Selassie odr,'-l
sestanek ministrskega sveta
organizacije afriške enotno-
sti. Ministri se bodo na se-
stanku dogovorili o dnevnem
redu za konferenco vodite-
ljev afriških držav, ki bo od
1. do 4. septembra v Addis
Abebi.
POGOVORI NASER-
HUSEIN
Jordanski kralj Husein je
minuli teden obiskal ZAR in
se s predsednikom Naserjem
pogovarjal o položaju na
Srednjem vzhodu. Oba pred-
sednika sta razpravljala tu-
di o najnovejši pobudi za
rešitev spopadov med Arabci
in Izraelci.
USPEHI SIHANUKOVIH
SIL
Iz ameriških vojaških vi-
rov poročajo, da so vojaške
enote, privržene odstavljene-
mu princu Kambodže Siha-
nuku, sklenile obroč okoli
Phnom Phena. Poročajo tudi,
da imajo osvobodilne sile v
rokah že skoraj dve tretjini
kamboškega ozemlja. Ameri-
ška vlada je sklenila posta-
ti Lol Nolovemu režimu vo-
jaško pomoč v vrednosti 40
milijonov dolarjev.
KAVCiC OBISKAL MARI-
BOR
Predsednik izvršnega sve-
ta Slovenije Stane Kavčič je
v ponedeljek obiskal Mari-
bor, kjer se je v domu druž-
benopolitičnih organizacij
pogovarjal s predstavniki
mariborskega političnega živ-
ljenja, Pri pogovorih je so-
deloval tudi predsednik sve-
ta Zveze sindikatov Sloveni-
je Tone Kropušek.
PODRAŽITEV ZAVAROVA-
NJA SEPTEMBRA?
Znano je, da je združenje
jugoslovanskih zavarovalnic
zahtevalo povečanje tarif za
obvezno zavarovanje vozil v
poprečju za 50 odstotkov.
O zahtevi zavarovalnic bo
najprej razpravljala zvezna
gospodarska zbornica, poitem
zvezni zavod za cene in 5e
Avto-moto zveza Jugoslavi-
je, ki je ostro proti vsakršni
podražitvi. Predstavniki AM
zveze Jugoslavije so tudi za-
grozili, da bodo organizirali
svoje zavarovanje v sodelo-
vanju z neko italijansko za-
varovalnico.
LJUBLJANSKI TV DNEV-
NIK TUDI V NEDELJO
Direktor ljubljanske TV
Dušan Fortič je na tiskovni
konferenci v Ljubljani spo-
ročil, da če bo šlo vse po sre-
či, potem bomo Slovenci že
prvo nedeljo v oktobru do-
bili nedeljski dnevnik v slo-
venščini. Prihodnje leto bo
ljubljanska televizija tudi
pričela z eksperimentalnim
programom v barvah. Stati-
stike kažejo, da je v Slove-
niji sedaj že 2000 televizor-
jev, ki lahko sprejemajo pro-
gram v barvah.
STRAN 2
tednik — ČETRTEK. 27. avgusta 1970
Začetek pripravljalnih del za gradnjo novega kirurškega; eddefka
bolnišnice v Ptuju

v bolnišnici dr. Jožeta Po-
trča v Ptuju so začeli pred
nedavnim uresničevati svojo
dolgoletno željo, ki pa ni bi-
la samo želja ampak nujna
potreba. Delavci grad. podjet-
ja »Drava« iz Ptuja so začeli
B pripravljalnimi deli za
gradnjo novih prostorov ki-
rurškega oddelka. O tej po-
membni novogradnji smo se
pogovarjali z direktorjem
ptujske bolnišnice z dr. Mit-
jem Mrgoljem:
Prizidek novih prostorov
kirurškega oddelka bo imel v
končni izgradnji na voljo
dvakrat več prostorov, kot
jih ima dosedanji kirurški
oddelek. V kletnih prostorih,
ki bodo imeli dnevno svetlo-
bo, bo transfuzijska posta-
ja in lekarna z drugimi pro-
stori, v pritličju bodo pro-
stori za sprejemanje bolni-
kov in specialistična ambu-
lanta s potrebno opremo za
obdelavo manjših poškodb, v
prvem nadstropju, ki bo v bi-
stvu srce oddelka, pa bodo o-
perativne dvorane, ki bodo
služile tudi ginekološkemu
oddelku in oddelek za inten-
zivno nego bolnikov. V dru-
gem nadstropju bo otroška
kirurgija, na voljo pa bo tu-
di nekaj sob za odrasle bol-
nike. Bolniške sobe bodo v
starem delu sedanjega ki-
rurškega oddelka — s tem,
da, seveda, ne bodo tako na-
trpane, ko so bile največkrat
doslej.
Gradnja bo potekala v treh
etapah, s tem, da bo v prvi
etapi zgrajen nov prizidek, v
katerega se bo preselil do-
sedanji kirurški oddelek, v
drugi bodo adaptirali začas-
no izpraznjene stare prosto-
re tega oddelka, v tretji e-
tapi pa bo sledila adaptacija
prostorov, ki jih bo izprazni-
la lekarna in transfuzijska
postaja, ki bosta, kot smo že
omenili, prav tako dobili no-
ve prostore v sedanji novo-
gradnji.
Investitor gradnje je ptuj-
ska bolnišnica, sredstva pa se
zbirajo v občinskem investi-
cijskem zdravstvenem skla-
du. Ko je stekla beseda o
sredstvih, ki so potrebna za
to pomembno novogradnjo,
mi je dr. Mitja. Mrgole med
drugim dejal: »Poglejte si sa-
mo dosedanjo jamo. ki so jo
izkopali delavci gradbenega
podjetja Drava. Človek dobi
občutek, da bo mnogo »po-
žrla.« K temu bo mnogo pri-
spevala tudi iz dneva v dan
naraščajoča podražitev novo-
gradenj ali bolj določeno po-
vedano gradbenega materi-
ala. Nekatere delovne orga-
nizacije so že sprejele sklep
za pomoč pri gradnji tega de-
la naše bolnišnice in moram
reči, da smo naleteli na razu-
mevanje. Menim pa, da se
bodo pridružile še druge de-
lovne organizacije. Pri pri-
pravljalnih delih za novo-
gradnjo moramo omeniti ko-
munalno podjetje Ptuj, ki je
na lastne stroške podrlo del
parka ter napeljalo vodovod
in uredilo kanalizacijo. Ta
dela predstavljajo za nas ve-
liko vrednost. V končni fazi
pričakujemo tudi pomoč ob-
čanov ... Zavedamo se. da
bomo lahko zgradili ta ob-
jekt le s skupnimi, združeni-
mi močmi... « (Seznam de-
lovnih organizacij in njihove
prispevke za novogradnjo
kirurškega oddelka bomo ob-
javili v eni od naših nasled-
njih številk Tednika.)
Kot sem se prepričal, so
na delovišču pripravljalna
dela v polnem teku. Novo-
gradnja je bila glede na po-
manjkanje prostorov nujna,
saj je sedanji kirurški od-
delek vedno prenatrpan z
bolniki, kar otežkoča delo
zdravstvenemu osebju pa tu-
di počutje težjih bolnikov je
neprimerno slabše. Ce se ob
tem spomnimo na maribor-
sko bolnišnico, katere do
zgraditve se je ustavila za-
radi pomanjkanja sredstev
in k temu navežemo tudi no-
vogradnjo v Ptuju, se člo-
vek hote ali pa nehote vpra-
ša, zakaj skoraj vedno po-
manjkanje sredstev pri grad-
nji tako pomembnih objek-
tov, ki so izključno namenje-
ni človeku in njegovemu
zdravju?
Pregovor pravi, da ima v
bolnišnici vsak človek svojo
opeko. Ce je tako in če ni
druge rešitve, jo pomagajmo
v trenutnih razmerah tudi
vzidati.	J. S.
Pripravljalna dela za gradnjo novega kirurškega oddelka
ŠOLSKE TORBE SE POLNIJO,
DEHARMICE PA PRAZNIJO
Te dni jev ptujskih proda-
jalnah, kjer prodajajo šol-
ske knjige in druge potreb-
ščine, prava gneča in tudi
precej neupravičenega nego-
dovanja. Sola je pred pra-
gom in malim učenjakom je
treba napolniti njihove šol-
ske torbe, katerih vsebina
jim bo skozi šolsko leto po-
časi prehajala v njihove bi-
stre glavice.
»Torbice se polnijo, denar-
nice pa praznijo,« bi lahko
rekli temu vsakoletnemu na-
kupu. Ce so pri hiši trije šo-
larji, ponekod jih je še več,
je treba zares globoko seči v
žep. Večkrat slišimo najbrž
upravičene pripombe, da so
šolske potrebščine predrage.
Pa to še ni vse. Treba je ku-
piti novo obleko, čevlje, v
mnogih primerih plačati di-
jaški dom ali zasebno sta-
novanje. Staršem zmanjka
pri tem sapa. Pa pravimo, da
je pri nas šolanje brezplač-
no? Vendar si ga mnogi o-
troci iz revnega podeželja
težko privoščijo, mislim na-
daljevanje v srednji ali po-
klicni šoli, kaj šele na višji
ali visoki. S štipendijami je
križ. Mnogokrat jih dobi>o
prav tisti otroci, ki jih niso
najbolj potrebni. Tako je pač!
In dokler bo tako, bo pode-
želje tudi na tem področju
zapostavljeno. Sicer pa mla-
de strokovnjake tako v tu-
jino »izvažamo«. Pa se ču-
dimo, če nam v gospodarstvu
precej škriplje.
J. S.
Železniški prehod Ptuj
S¥oje ziMljeiije
Lani in še posebej letos
smo bili priča hudim železni-
škim nesrečam, ki so terja-
le precej smrtnih žrtev in o-
gromno materialno škodo.
Tisk, radio in televizija so
izrekli že precej pikrih be-
sed na račun, nezavarovanih
železniških prehodov in
vprašanju, zakaj jih vsaj ne-
katerih — najbolj nevarnih
— ne zavarujemo z zaporni-
cami.
V Ptuju, na izredno pro-
metni cesti, ki prečka želez-
niško progo — zapornice so,
vendar pa lahko vsak dan
vidimo, kako nekateri udele-
ženci prometa, še posebej pe-
šci in kolesarji po nepotreb-
nem tvegajo svoja življenja.
Primer, ki ga lahko vidi-
mo vsak dan: Zaradi bliža-
jočega se vlaka so zapornice
spuščene. Kot vse kaže, pa
velja to le za večja motorna
vozila. Mnogi pešci, kolesarji
pa tudi nekateri mopedisti o-
bidejo zapornice in kljub
preteči nevarnosti — za za-
pornicami prečkajo progo.
včasih celo v zadnjem tu
nutku, ko je vlak oddiUji
komaj le še nekaj metr»
Kot sem se sam preprii^
pri tem popolnoma nič ne a
ležejo opozorila zapornič}^
ja.
To se ponavlja iz dneva
dan. Ljudje v vsakodnevne
vrvežu pozabljajo, da jihl
hko tistih nekaj korakov f|
železniško progo in tistih m
kaj pridobljenih minut, sti
ne življenje. Da imamo san
eno, tega najbrž ne treba pt
nax'ljati.
Ali po vsem tem zaporni
zares služijo samo težjim m
tornim vozilom, ki zaprt
zapornic ne morejo obiti?!
bi bil obhod za zapornica
nekoliko širši, neživem če
bi šli tudi vozniki težjih \
zil po stopinjah mnogih j
šcev in kolesarjev.
In nekega dne se bo U
dilo. Nekdo bo obležal mrl
pod kolesi težke lokcmoti
Ali ne bo takrat že prep)
no?
J. S.
Kolo sreče se vrti
Kdo bo dobitnik avtomobila pri prihodnjem žrebanju? Pf?,
gotovo nekdo, ki vlaga svoje prihranke pri KR Ptuj in r
veže na najmanj enoletni odpovedni rok.
tednik — ČETRTEK, 27. avgusta 1970
STRAN 3
Začetek gradnje otroškega
irrtca v Ptuju
pred nedavnim je začelo
^bcno podjetje »Gradnje«
k Ptuja v Volkmajerjevem
^Iju v Ptuju s priprav-
nimi deli z gradnjo no-
otroškega vrtca. Prejš-
lj| teden smo si ogledali de-
jivišče, z nekaterimi podat-
^ o novogradnji pa mi je
pistregla tovarišica Pavla
ilajnikova na Temeljni izo-
)raževalni skupnosti v Ptu-
lu.
Vrtec, v katerem bo našlo
ie v začetku šolskega leta
.971-72 prepotrebno zatoči-
iče 30 dojenčkov in 90 pred-
iolskih otrok, bo veljal 365
itarih milijonov dinarjev. Od
teh sredstev bo okrog 192
milijonov kreditnih sred-
stev, 30 milijonov S din zna-
ša samoprispevek občanov,
preostali del pa je 3-letni pri-
spevek TIS Ptuj iz rednih
proračunskih sredstev.
V otroških varstvenih u-
stanovah ptujske občine je
bilo doslej zajetih komaj 360
otrok. Z novim vrtcem se bo-
do te kapacitete povečale na
število 480, s čemer pa dejan-
ske potrebe po vzgojno var-
stvenih ustanovah v ptujski
občini še zdaleč ne bodo za-
dovoljene. Poleg treh oddel-
, kov otroškega vrtca v Ptuju,
sta še otroška vrtca v Kidri-
čevem in v Majšperku — tu
pa se seznam tovrstnih usta-
nov neha. Podatki kažejo, da
je samo. v Ptuju okoli 12C0
predšolskih otrok, od tega bi
jih bilo treba glede na sta-
novanjsko pa tudi socialno
problematiko večje število
vključiti v otroško varstvo.
Napisal sem »bilo treba
vključiti«, praksa pa je do-
slej pokazala, da to ni bilo
mogoče. Varstvo dojenčkov
doslej sploh ni bilo organi-
zirano.
Zahteve po gradnji otro-
ških varstvenih ustanov se
kažejo tudi na podeželju: V
Budini, v Markovcih, v Dor-
navi in drugod. Za Dornavo
je idejni načrt gradnje že
izdelan v sklopu gradnje no-
ve šole.
V novem otroškem vrtcu v
Ptuju bo centralna kuhinja
za ptujske oddelke. Doslej so
kuhali hrano v dijaškem do-
mu, kjer kapacitete kuhinje
ne zadoščajo. Z novim vrtcem
bo trenutna vrzel vsaj delno
zamašena. Doslej so morali v
Ptuju letno zavrniti okrog 80
prošenj za sprejem otrok v
vrtec. Ob tem ostaja odprto
vprašanje, kdo vzgaja te o-
troke, saj sta v mnogih pri-
merih zaposlena oba zakon-
ca — oče in mati. Se bolj
pomembno pa je ob tem
vprašanje, kakšna je ta vzgo-
ja brez roditeljev, saj dobro
vemo, da je prav vzgoja v
najnežnejši otroški dobi bi-
stvenega pomena za bodoči
človekov značaj.
Ob obisku na gradbišču
novega vrtca sem se zglasil
tudi v bližnjem že obstoje-
čem vrtcu. Vzgojiteljica Ire-
na Krajnik, se je pravkar u-
kvarjala s skupino malčkov,
ki so pridno srebali toplo ma-
lico. Njihovi starši so v ti-
stem času prav gotovo brez
skrbi opravljali svoje delov-
ne dolžnosti, saj so vedeli, da
so otroci v dobri negi. Kaj pa
tisti, in takih ni malo, ki ob
odhodu na delo svoje otroke
skoraj dobesedno zaklenejo v
stanovanje? Najbrž se za-
skrbljeni vračajo z dela, pa
tudi njihov delovni učinek je
zaradi te skrbi prav gotovo
manjši. To so vprašanja, ob
katerih bi kazalo v bodoče
temeljiteje razmišljati. Ve-
mo, sredstva so pičlo odmer-
jena, vendar bi jih kazalo v
bodoče bolj odločno vlagati
tja, kjer so potrebe največ-
je. Ne bo napak, če ob tem
še enkrat uporabimo že pre-
cej »oglodano« geslo: »Otro-
ci so naša prihodnost« ali Se
bolje rečeno: »Otroci današ-
njega dne bodo jutri odrasli!«
J. Slodnjak
fmotil sem jih, ko so srebali toplo malico
POČAKATI BO TREBA
U. SMRTNO ŽRTEV
Na železniškem prehodu
pri Veliki Nedelji se je 22. t.
n. ob 21.25 dogodila lažj^
prometna nesreča, ker je
»oz;nik osebnega avtomobila
Vinko Sovnik iz Beograda,
^tivni polkovnik JLA, ni o-
^zil spuščenih' zapornic na
^lezniškem prehodu in z ne-
®ianjšano hitrostjo zapeljal
^ zapornice in obe zlomil.
Vidljivost je bila zmanjšana,
^pr so nasproti stali avtomo-
bili s prižganimi lučmi, pre-
hod pa svetlobno ni označen.
nesreči ni bil nihče te-
lesno poškodovan. Materialne
škode na osebnem avtomobi-
'u je za 3000 din, na zapor-
nicah pa za 740 din.
Železniški prehod pri Veli-
Ji Nedelji je »doživel« letos
^ serijo podobnih slučajev,
dokazuje, da z njim ni
"ekaj v redu. Prehod ni o-
'''^mljen z mežikajočimi sve-
tnimi opozorili, kar je na
^lezniških prehodih z zapor-
JJjcami navadno. Pravijo, da
ta oprema stala tri stare
^Hjone, denarja pa ni. Po-
^kati bo treba smrtne žrt-
da bodo prehod uredili,
je treba. Mislite, da ne?
jr
Miha Arbeiter - jubilant iz haloškega
Paradiža je dobil televizor
85 bolj trnjevih
kot boiajočih let
V nedeljo dopoldne je pla-
vil v Cirkulanah 85-letni ju-
bilej haloški očanec Mihael
Arbaiter, ki je sočasno tudi
eden izmed najstarejših slo-
venskih komunistov. Za se-
boj ima revolucionarno živ-
ljenjsko pot, vendar pa je
kljub devetemu življenjske-
mu križu, ki se mu vzpenja
na pleča, kjer je nosil nekaj
desetletij haloški koš, še ved-
no dokaj čil in živahen. Da
ne more iz svoje kože, nam
pove podatek, da je kljub
svoji visoki starosti še vedno
aktiven v mnogih kra,jevnih
organizacijah in društvih.
Kar številna druščina se
nas je zbrala v nedeljo v go-
stilni »Pri Haložanu«, kjer
smo proslavili jubilantovo
85-letnico. Na svečanosti so
bili: Lojzka Stropnik, repu-
bliška poslanka, Franc Te-
tičkovič, sekretar komiteja
občinske konference ZKS
Ptuj, Anton Žagar, podpred-
sednik -Občinske skupščine
Ptuj, Jože Stropnik, podpred-
sednik občinske konference
SZDL Ptuj, Miha Kolarič,
sekretar obč. K SZDL Ptuj,
Zvonko Masten, sekretar ko-
miteja občinske konference
ZMS Ptuj, Cvetko Panter,
načelnik oddelka za narodno
obrambo, Jože Vaupotič,
predsednik KS Cirkulane, ju-
bilantova žena Marija in ha-
loški očanec, vojni veteran
Janez Potočnik.
V imenu zbranih predstav-
nikov družbenopolitičnih or-
ganizacij in občinske skup-
ščine je čestital jubilantu se-
kretar komiteja obč. K ZKS
Ptuj Franc Tetičkovič in mu
izročil ček za nakup novega
televizorja.
Miha Arbeiter je v bese-
dah zahvale med drugim de-
jal: »Hvala vam. tovariši.
Precej star sem že, pravijo,
da bom za 15 let star sto let.
Imam veliko željo, ki pa je
hkrati želja vseh Haložanov.
Želimo si, da bi skoraj za-
čeli s temeljito kompleksno
obnovo naših izrojenih halo-
ških vinogradov. Uresničitev
te želje nam bo pomagala
odrezati večji kos kruha, kot
si ga lahko privoščimo se-
daj.«
Zatem je obudil Miha spo-
mine iz svojega otroštva, ko
mu je mati odrezala komaj
tako tanko rezino kruha, da
si je zmogel oprtati na pleča
velik koš, ki ga je dobil za
doto že ob"'svojem rojstvu.
Miha je stopil v partijo le-
ta 1939. V članstvo ga je
sprejel pokojni dr. Jože Po-
trč. Tega dne se živo spomi-
nja, kot tudi vseh drugih dni,
ki jih je preživel na števil-
nih bojnih poljanah.
»Nikoli nisem obupal, ved-
no sem imel pred očmi misel,
da bo nekoč boljše. O pač,
enkrat sem obupal v Galici-
ji. Skoraj dobesedno sem se
v trenutku obupa nastavil,
da bi me zadela kakšna kro-
gla. Kot vidite sem ostal
živ,« je pripovedoval vaoža-
kar, ki skriva za košatimi
brki in koščenim obrazom
prijazen nasmešek.
Z ženo in hčerko gospoda-
rijo na majhni kmetiji. Ce ne
bi dobival Miha pokojnine,
bi jim trda predla.
Dan se je nagnil k opol-
dnevu, ko smo še zadnjih na-
zdravili jubilantu in mu za-
želeli še mnogo sončnih in
vedrih dni v haloškem Para-
dižu, ki pa ni »paradiž« v
drugem pomenu besede, saj
je življenje v haloških bre-
gačah prej posejano s tr-
njem kot z rožami.
J. S.
Jubilant z goSti, ki so mu prišli čestitat ob jubileju.
PRIPRAVLJENI NA
START
Petdnevni delovni teden v
ormoških osnovnih šolah na-
rekuje začetek pouka 1. sep-
tembra. Popravni izpiti so v
polnem teku. Mnogo dela je
tudi s pripravo urnikov in
razporeditvijo dela. Na Nižji
glasbeni šoli bodo tudi dela-
li po novem sistemu, se pra-
vi pet dni v tednu. Težnja
šole je, da bi se čim več u-
čencev vpisalo za pouk pi-
hal in trobil. Učencev za kla-
vir in harmoniko je že pre-
več in pozneje tudi nimajo
toliko možnosti sodelovati v
različnih orkestrih in drugih
sestavah. Pihala pa so zelo
iskana. Letos bodo tudi po-
svečali večjo skrb skupip-
skim vajam, kot so trio, har-
monikaški in pihalni orke-
stri. Pri takem sistemu pou-
ka učenci več pridobijo in
tudi raje igrajo. Za pihala in
trobila so na šoli boljši po-
goji, saj imajo te instrumen-
te na razpolago in jih učenci
lahko dobijo.
Vpis v glasbeno šolo bo v
sredo, 2. septembra. V Ormo-
žu dopoldne in popoldne, pri
Miklavžu in v Središču pa
samo popoldne.
jr
STRAN 4
TEDNIK — ČETRTEK. 27. avgusta 1970
Ob fluorografski akciji
v ptujski občini
Mišljenje, da tuberkuloza
ni več ena izmed najbolj raz-
širjenih bolezni sedanjega
časa je zmotno. Razumljivo
pa je, da je stanje tuberku-
loze precej različno. Se da-
nes imamo po svetu prede-
le, kjer tuberkulozo poleg
nekaterih drugih bolezni še
vedno lahko imenujemo bič
človeštva. V deželah z viš-
jim standardom pa je tuber-
kuloza morala prepustiti me-
sto drugim obolenjem, zlasti
boleznim srca in ožilja ter
rakavim obolenjem.
Kljub temu pa je treba tu-
berkulozi posvečati še vedno
precej pozornosti, saj vemo,
da še danes živi po svetu o-
krog 20 milijonov ljudi, ki
dan ža dnem širijo to težko
bolezen. Po odkritju čudovi-
tih zdravil za zdravljenje tu-
berkuloze in po rednem cep-
ljenju proti tuberkulozi, ki
ga opravlja protituberkuloz-
na služba se je stanje precej
izboljšalo, saj je umrljivost
za tuberkulozo zelo nizka zla-
sti med mladimi ljudmi, prav
tako pa je tudi na novo obo-
lelih ljudi precej manj. Kljub
temu pa imamo v naši dr-
žavi še vedno precej visoko
število tuberkuloznih bolni-
kov. Prav tako ne moremo
biti zadovoljni s stanjem tu-
berkuloze v naši občini, saj
smo od leta 1966 pa do danes
odkrili 197 novih bolnikov, ki
bolehajo na pljučni tuberlcu-
lozi. Jasno nam pa je, da še
vsi bolniki niso odkriti, ker
vsi prebivalci pač ne priha-
jajo na preglede v dispan-
zer za pljučne bolezni in tu-
berkulozo. Prav zaradi tega
pa je fluorografska akcija, ki
je tik pred nami, za odkri-
vanje te bolezni nujno po-
trebna.
Na začetku smo omenili,
da je le nastopilo obdobje,
ko se število tuberkuloznih
obolenj precej zmanjšuje, ob
tem pa ugotavljamo, da od-
krivamo vse več rakavih in
drugih obolenj na pljučih.
Kot je za tuberkulozo važno
zgodnje odkritje bolezni, ta-
ko je to tem bolj važno za
rakasto obolenje, saj nam je
znano, da je zdravljenje teh
bolezni lahko uspešno samo
takrat, če smo ga pravočas-
no odkrili in takoj pričeli z
zdravljenjem. Kot tuberkulo-
za, tako se tudi rakavo obo-
lenje pričenja brez kakih do-
sebnih težjih znakov. Živi-
mo v času, ko mogoče pre-
malo mislimo na svoje zdrav-
je in se za kakšne manjše te-
žave niti dosti ne zmenimo.
Prav te male težave pa so
lahko pričetek resnejšega o-
bolenja.
Zaradi tega je prav zanes-
ljivo na mestu trditev, da je
treba na rentgenski pregled
pri dalj časa trajajočem kaš-
Iju, pri zmanjšanem apetitu
in pri slabšem počutju. V
dispanzerjih za pljučne bo-
lezni in tuberkulozo opravi-
jo poleg rentgenskega pre-
gleda še več drugih preiskav,
ki obolenje na pljučih končno
dokažejo, ali ga pa izključijo.
V ptujski dispanzer priha-
ja na preglede precej našega
prebivalstva. Vsakega na no-
vo odkritega bolnika, ki bole-
ha za kako pljučno boleznijo,
napotimo v bolnišnico, po
prihodu iz bolnišnice pa na-
daljujemo po potrebi še z
zdravljenjem doma. Posveča-
mo skrb ne samo tuberkuloz-
nim bolnikom, pač pa tudi
bolnikom z vnetji sapnikovih
vej, s tako imenovano na-
duho in vsem bolnikom, ki
imajo težave s pljuči. V zad-
njih letih pa opažamo, da
ravno tuberkulozni bolniki
ne posvečajo dovolj skrbi
svojemu zdravju, ker so se
pač prepričali, da je ta bo-
lezen le ozdravljiva, zdi se
nam, da se je več ne bojijo,
kljub temu, da povzroča dru-
žinam bolnega in vsej njego-
vi okolici precej škode. Tako
imamo v naši občini še pre-
cej takih bolnikov, ki se no-
čejo redno zdraviti ter s svo-
jo neresnostjo ogrožajo svo-
jo zdravo okolico in se ne
ozirajo na to, da je tuberku-
loza nalezljiva bolezen. Taki
bolniki se morajo seveda tu-
di mnogo dalje časa zdraviti,
uspeha zdravljenja pa jim ne
more nihče zanesljivo zago-
toviti. Ravno ti bojniki so
vzrok, da še vedno odkriva-
mo nova, čisto sveža tuber-
kulozna obolenja.
Omenili smo že, da imamo
za zdravljenje tuberkuloze na
razpolago vedno več zanes-
ljivih zdravil, da s ceplje-
njem proti tuberkulozi za-
varujemo naše najmlajše
pred okužbo in da s fluoro-
grafiranjem odkrivamo pljuč-
na obolenja pri tistih lju-
deh, ki sami ne hodijo na
preglede. Vsi pa vemo, da
ima vsak naš prebivalec
zdravila, pieglede in ceplje-
nje na razpolago^zastonj. Ja-
sno nam je torej, da naša
družba, in to smo mi vsi, da-
jemo ogromna sredstva za
odkrivanje in za zdravljenje
tuberkuloze in za zaščito
pred njo.
Prav fluorografija nam je
v borbi proti tuberkulozi in
za odkrivanje drugih pljuč-
nih obolenj velik pripomo-
ček, zlasti zaradi tega, ker
s to akcijo poskrbimo, da je
pi'egled dosegljiv vsakemu
našemu prebivalcu, saj so po-
stojanke, kjer se bo slikanje
opravljalo, precej na gosto
posejane po vsej naši občini.
Poskrbljeno je tudi za tiste
občane, ki so v delovnem
razmerju, da ne bodo izgub-
ljali preveč časa, saj bo flu-
orograf prišel tudi v posa-
mezne delovne organizacije.
Sam postopek pri slikanju
poteka izredno hitro, torej
res ni zadržka, da vseh teh
prednosti ne bi izkoristili.
Na fluorografiranje bodo lah-
ko šli tudi vsi tisti, ki zaradi
starosti, oslabljenosti ali za-
radi prevelike oddaljenosti ne
morejo na pregled v ptujski
dispanzer.
Naša dolžnost je torej sa-
mo to, da se na dan, za ka-
terega smo dobili vabilo, ja-
vimo na določenem kraju.
Ker je zaradi preseljevanja
in kakih drugih sprememb v
zvezi z bivališčem ali z za-
poslitvijo nekaterih ljudi
prišlo mogoče do kake po-
mote, moramo vedeti samo
to, da se je vsak občan, v
starosti nad 24 let dolžan ja-
viti na najbližji postojanki
fluorografa, četudi ni dobil
vabila. Ker je fluorografska
akcija zvezana z velikimi
stroški, ki jih plačuje naša
neopravičen izostanek od flu-
občinska skupščina, bo vsak
orografiranja denarno kaz-
novan.
Nekaj dni po pričetku flu-
orografije pričenja dobivati
ptujski dispanzer izvide flu-
orografiranja za tiste, pri ka-
terih so na pljučih vidne ka-
kršnekoli spremembe. Te lju-
di bo dispanzer zopet ponov-
no klical na dodatne pregle-
de in preiskave. Ker smo že
omenili, da je važno zgodnja
in hitro odkrivanje bolezni
pozivamo ob tej priliki po,'
novno vse naše občane, da se
zanesljivo udeleže fluorogra.
firanja in da se pozneje od.
zovejo pismenemu vabilu di.
spanzerja ob določenem dne.
vu in uri.
V svojem lastnem intere.
su smo dolžni, da z disciplj.
niranostjo ob fluorografskj
akciji, ki poteka v naši obči.
ni od 26. avgusta do 25. sep.
tembra 1970 in ob kasnejših
pofluorografskih pregledih v
dispanzerju pripomoremo na.
ši skupnosti v borbi proti bo.
lezni in v skrbi za zdravje
nas vseh.	V. L,
Pod Bočem klije
ponosen
lolaninski rod
lis
(Nadaljevanje)
Minuli teden smo v sestav-
ku o poljčanskih planincih
spregovorili pravzaprav o
začetkih planinstva v dolini
pod Bočem. To pot pa si o-
glejmo še dogodke, ki so
mnogo bolj blizu.
Ob vdoru okupatorja v
našo deželo je delo društva
prenehalo, večino najbolj de-
lavnih in prizadevnih pla-
nincev pa je okupator izse-
lil. Med izseljenci so bili A-
lojz Cilenšek, Miro Ritonja,
Aiojz Kranjc, Franc Petanič,
Lenart Finžgar, Ludvik Vi-
žintin, Andrej Mesarič, Al-
bin Belak in še nekateri dru-
gi, nekateri izmed njih pa se
niso več vrnili.
Med NOV je postal Boč
središče odporniškega giba-
nja v tem predelu. Ze 15.
junija 1941 je bil na Boču
prvi sestanek protifašistične
skupine iz Poljčan, v kateri
so bili tudi nekateri člani
planinskega društva. Planin-
ski objekti na Boču so dajali
prvim partizanom zavetje,
razgledni stolp, na katerem
je plapolala partizanska za-
stava, pa jim je služil za
opazovalnico. Gozd ob stol-
pu je dajal varno zavetje
partizanski bolnišnici. Na
Boču so se križale poti par-
tizanskih kurirjev med Bo-
horjem in Pohorjem, tu pa
so se tudi zadrževali borci
Kozjanskega odreda.
Po osvoboditvi so .poljčan-
ski planinci takoj organizi-
rali novo društvo. Ze 2. sep-
tembra 1945 je bil prvi občni
zbor, na katerem so izvolili
Franca Detička za prvega
predsednika. Odbor je začel
z velikimi težavami, tako re-
koč iz nič, saj je bil stolp
razdejan, koča požgana, pla-
ninski dom pa opustošen. Ze
9. junija 1946 je bila otvori-
tev novega razglednega stol-
pa na Boču. Z mnogo truda
in dobre volje pa so uredili
tudi dom. Na občnem zboru
so leta 1951 sklenili, da bo-
do dom na Boču povečali.
Ze prihodnje leto je ponosno
stal pod vrhom, mladi in
stari pa so žrtvovali nič ko-
liko prostovoljnih ur.
Cas pa je pokazal, da stolp,
ki je bil iz jelovine, ne bo
več dolgo vzdržal. Sprva so
se najbolj vneti samo pogo-
varjali, potem pa so prešli v
akcijo za zgraditev železne-
ga stolpa. Del sredstev je
zbralo društvo samo, pri-
spevali pa sta še občini Slo-
venska Bistrica in Šmarje
pri Jelšah,, gozdni gospodar-
stvi Slovenska Bistrica in
Rogaška Slatina, največji de-
lež pa skupščina nekdanjega
okraja Maribor. Montažna
skupina mariborske Metalne
je z delom končala 5. avgu-
sta 1962, takrat pa so stolp
slovesno predali namenu.
Lansko leto je društvo
praznovalo 40-letnico obsto-
ja in dela pri katerem je do-
seglo zavidljive uspehe. Za
dolgoletno delo so bili s sre-
brnimi častnimi znaki Pla-
ninske zveze Slovenije odli-
kovani naslednji poljčanski
planinci: Franček Detiček,
Jože Hvala, Franc Heric,
Franc Komerički, Tonika
Knez, Dragica Onič, Nace
Pihler, Franc Plemenitaš, Ka-
rel Pahor, Ivan Lehner, Lu-
dvig Vižintin, Jože Zupančič
ter sedanji predsednik pla-
ninskega društva Jože Te-
žak.
Seveda pa ne bomo poza-
bili tudi na pionirje in mla-
dince poljčanskega društva,
ki so v pičlih devetih letih
naredili tako velik korak, da
jim upravičeno nadejamo na-
ziv najboljšega mladinskega
odseka v Sloveniji. Morda
bo kdo nejeverno zmajal z
glavo, toda prihodnji teden
ga bomo poskušali prepričati
v našo trditev.
Priredil: D. Utenkar
Skrivnosti
dobrega
oblačenja
Oblačiti se ni težko, tež-
ko je — dobro se obleči.
Visoka, normalno grajena
žena je nekako idealen tip,
zlasti kadar gre za krojaške
in šiviljske storitve. Takšni
ženi v bistvu pristaja; tudi ob-
lačila, ki si jih ne morejo o-
misliti nizke in debele žene.
Predvsem so to tričetrtinsld
plašči, izraziti in večji detaj-
li, močnejši vzorci. Visoka in
normalno grajena žena si
more izbirati barve po vsej
barvni lestvici, seveda pa mo-
ra paziti na barvo svoje pol-
ti, las in oči. Najbolje ji pri-
staja enobarvno blago. Ide-
alno oblačilo za takšno vrsto
žena so srajčke obleke (che-
misier), klasične salonke in
športna obuvala z minimal-
"nimi detajli, torbe pa sred-
nje ali velike. Zelo prista-
jajo tej vrsti žena hlače!
Sleherna srednje visoka in
suha žena more nositi vsako
enobarvno blago ali blago z
velikimi vzorci. Vzdolžne
proge na blagu niso idealne
za ta tip žene. Srednja in su-
ha žena bo morala ojačiti
oblačilo na suhem delu svo-
jega telesa. Tako na primer
bo nerazvite prsi skrila z
močnejšimi šivi, naborki a^
bolerom. Ozki boki terjajo
nabrano ali naloženo krilo,
kadar je to moderno, seveda-
Izbirati morate med torbica-
mi manjših in srednjih ob-
segov, med vzorci linij, med
ovratnimi izrezi, ki se mora-
jo skladati z linijo vratu,
vneto pa segajte po hlačah!
tednik — četrtek, 27. avgusta 1970
STRAN 5
Jože J^nežič izdeluje lestence iz jelenjih rofov
Obrt, ki jo redko srečamo
Dolgo že poznam Janeži-
čevega Jožo iz SpincMerjeve
ulice v Slovenski Bistrici,
precej časa pa tudi že vem,
da se ukvarja z nenavadno
in pii nas nič kaj pogosto o-
brtjo. Izdeluje namreč lesten-
ce, seveda ne takšne, kot
smo jih navajeni opazovati v
trgovinah, temveč lestence iz
jelenovah rogov. To pa je bi-
lo tudi dovolj, da je vzbu-
dilo mojo radovednost. Obi-
skal sem ga in pomenila sva
se o tem njegovem nenavad-
nem konjičku.
Lep čas je že invalidsko
upokojen, največ »zaslug« za
to pa imajo partizanska le-
ta, ki se naposled menda pri
vsakomur poznajo. V naj-
boljših letih pa se človek ne
more kar tako predati miro-
vanju, posebno še, če je bil
vajen dela. Tako se je tudi
Jože Janežič odločil, da bo
nekaj počel. Ze dolgo je te-
ga, ko je pričel najprej iz-
delovati lestence iz volov-
skih rogov, vendar ljudje ni-
so pokazali zanje prevelike-
ga zanimanja.
Potem je tuhtal in tuhtal.
Prav dobro se spominja, da
je pred dobrimi štirimi leti
posedal pred televizorjem in
se zabaval ob »kavbojki«.
Takrat pa je tudi »iztuhtal«.
Razboriti pretepači so pri-
pravili pretep, da je kaj in
v tem direndaju je tudi vi-
del, kako je padel s stropa
lestenec, narejen iz jelenovih
rogov. Ni veliko premišljal.
Podal se je v lov za starimi
rogovi, ki so jih bili ljudje
pustili na podstrešjih in je
začel delati.
Kmalu je moral po »suro-
vino« malce dlje od doma. Pa
ne bi bilo vse tako kot bi ho-
tel, če ne bi na Kočevskem,
Snežniku ter v Mašunu na
Primorskem našel starih boj-
nih tovarišev. Težko je dobi-
ti rogove. Čeprav so jih ljud-
je zavrgli kam na podstreš-
je, jim takoj navijejo cene,
ko vidijo, da se kdo zanima
zanje. Pa tudi Italijani so
jih »pokvarili«, ko so jih pri-
čeli preplačevati, samo, da bi
jih dobili.
Sprva je lestence izdelo-
val sam, pa ni šlo najbolje.
Uvidel je, da brez dobrega
okovja ne bo šlo, pa se je
povezal z Matijo Sagadinom,
ki je sedaj »oče« vseh ko-
vinskih delov pri lestencih.
Le-ti pa imajo najrazličnej-
še oblike. Obliko in umetni-
ško podobo pa jim seveda da
•Tioj sogovornik. Skupaj z Ma-
tijo sta lansko leto na sejmu
obrti v Celju za lestence do-
bila zlato kolajno, to pa se-
veda ni od muh. Stekleno o-
Premo mu pripravijo v bi-
striški steklarni, tako da je
kooperacija kar dobro vpe-
ljana.
Spregovorila pa sva tudi o
tem, kako gredo lestenci v
promet. Ni še tako dolgo, ko
So z njegovimi izdelki opre-
znih gostilne v Dobrni in v
Lovrencu na Pohorju. Zani-
manje zanje pa kažejo tudi
mnogi zasebniki, pa lovske
družine, ki so zgradile svo-
je koče. Nekaj lestencev pa
je romalo tudi prek meje v
Italijo in Nemčijo.
Seveda so me zanimale tu-
di cene teh izdelkov, ki mo-
rajo biti narejeni z dobro
»umetniško« roko. Od marsi-
česa je odvisna. Najprej je
že važno, ali so rogovi tem-
ni ali svetli. Temni so iz ko-
čevskega in Mašuna, ti velja-
jo vsekakor več, saj jih stro-
kovnjaki mnogo bolj cenijo.
Cene visečim lestencem pa
so od petdeset starih tisoča-
kov do osemdeset. Največji,
ki ga je naredil Jože Jane-
žič, pa je veljal sto dvajset
tisočakov starih dinarjev.
Stenski so seveda precej ce-
nejši. Zanje je treba odšte-
ti od 25 do 30 tisočakov
To pa še ni vse, kar nasta-
ja v Janežičevi delavnici, ki
si jo je pripravil kar v avto-
mobilski garaži. Na steni sem
opazil tudi lestenec iz konj-
skega komata. Povedal mi je,
da je komat star več kot sto
let, z malce domišljije pa ga
je kaj hitro pripravil za »u-
porabo«. Mnogi gostilničarji
bi ga ob vhodu prav gotovo s
pridom uporabili, vendar ne
kažejo prevelikega zanima-
nja, čeprav so v starih ča-
sih v teh krajih živeli od
»furmanov«.
Tako je bilo mojega obiska
pri Jožetu Janežiču kaj kma-
lu konec. Pustil sem ga med
snovanjem novih načrtov,
predvsem pa v premišljeva-
nju, kako bi svojim lesten-
cem dodal še kaj novega in
še bolj popestril zbirko.
D. Utenkar
Jože Janežič oblikuje lestence z veliko smisla
LETOS NA LETOVANJU MANJ OTROK KOT LANI
Kot smo pred nedavnim
poročali, so otroci iz ptujske
in ormoške občine tudi letos
letovali v počitniškem domu
v Biogradu. Vendar pa je le-
tos skupno število otrok, ki
so si v tem domu nabirali
moči za novo šolsko leto,
precej nižja od števila o-
trok, ki so letovali lani in
prejšnja leta. Letos so leto-
vale tri izmene, v katerih je
bilo skupaj 109 otrok iz raz-
nih krajev ptujske in v manj-
ši meri iz ormoške občine.
Vzrok za razmeroma skrom-
no število je verjetno iskati
v povečanju deleža, ki so ga
morali primakniti za leto-
vanje svojih otrok njihovi
starši.
Počitniški spomini, ki so jih
doživeli otroci na morju so
se dokaj sveži, v pozabo pa
bodo zatonili v začetku sep-
tembra, ko bodo te spomi-
ne zamenjale šolske skrbi v
novem šolskem letu.
J. S.
Glasbena šola, sekcija SVOBODE Ptuj
bo imela vpisovanje novih učencev za pouk harmo-
nike in kitare, dne 5. septembra 1970, od 9. do 11.
ure in od 15. do 17. ure v prostorih Narodnega doma
v Jadranski ulici.
Dosedanji učenci, ki še niso vpisani, naj se javijo
pri svojih učiteljih.
Vpisujemo tudi kandidate za godbo na pihala.
PRECEJŠNJE ZANIMANJE
ZA VPIS V KMETIJSKO ŠOLO
NA TURNIŠČU
Kot nam je povedal ravna-
telj kmetijske šole v Turni-
šču pri Ptuju dipl. inž. Egon
Zoreč, so zabeležili doslej iz-
redno ugoden vpis v to šolo.
Za redno dveletno šolanje se
je prijavilo doslej iz raznih
krajev Slovenije okrog 30
slušateljev, večje zanimanje
kot prejšnja leta pa je tudi
za vpis v tako imenovani
kmečki oddelek. Učenci iz
oddaljenejših krajev bodo
imeli vso oskrbo v domu.
Fantje in dekleta, še je
čas! Ce vas veseli poklic kme-
tijca, napišite prošnjo in se
prijavite. Vpis še traja. Tudi
tisti, ki boste ostali na kme-
tijah nasledniki svojih star-
šev, potrebujete za lažje go-
spodarjenje ustrezno stro-
kovno znanje. In to iz dneva
v dan bolj, kajti zemlja ne
zahteva več samo pridnih
rok, ki delajo od jutra do
večera, temveč tudi ustrezno
znanje iz agrotehnike in
strojništva, veterine in vre-
menoslovja, ekonomike in
drugega. Tudi na kmetiji je
vaša bodočnost. Sicer nekoli-
ko pozno, vendar še ne pre-
pozno je začela posvečati
družba več pozornosti tudi
kmečkemu vprašanju. Vsi u-
pamo in pričakujemo, da bo
tudi kmečki poklic in mora
biti, v bodoče bolj cenjen in
vrednoten.	J. S.
Kam greš, očka?
Vroči poletni dnevi in časi
dopustov so v glavnem že za
nami. Po cestah so se valile
in se v teh dneh še valijo
dolge kolone avtomobilov
domačih in tujih registracij.
Med njimi je bilo tudi mno-
go naših ljudi, ki delajo na-
tujem. Prispelo je pismo:
»Draga žena in otroci, pri-
dem v nedeljo.«
»Ata pride domov,« je za-
vršalo med otroci, pa tudi
žena ni mogla skriti veselj.^.
Vsak mesec je sicer prihaja-
la denarna nakaznica, da je
imela družina kruh in druge
najnujnejše stvari. Toda de-
nar ni mogel odtehtati praz-
nine, ki je nastala v družini
tisti dan, ko se je poslovil
oče. Nekaj dni za tem pri hi-
ši niso dosti govorili. Mama
je bila molčeča in zamišlje-
na, pa tudi otroci je niso u-
pali spraševati, kaj ji je le-
glo na dušo. Le triletna Mi-
cika je od časa do časa po-
klicala ata. Otroške besede
so nekam turobno zvenele
med stenami revne hiše. Ata
pa ni bilo od nikoder. Prišlo
je prvo pismo: »Draga žena
in otroci..., zelo vas pogre-
šam ..., vroče vas poljub-
ljam. Mama je morala vsak
teden od takrat na glas brati
očetova pisma. Komaj je za-
drževala solze, ki so ji vrele
iz utrujenih oči.
Nekega dne jo je mala Mi-
cika vprašala: »Mama, za-
kaj nas je očka zapustil?
Kdaj se bo vrnil?«
Mama ji ni znala odgovori-
ti na to vprašanje. O, pač
znala bi ji dati odgovor, toda
otrok je najbrž ne bi razu-
mel.
»Saj bo prišel, prinesel ti
bo veliko pupiko in še mar-
sikaj drugega,« jije odgovo-
rila in odšla v kuhinjo, kjer
se ie naslonila na štedilnik in
na glas zaihtela.
»Zakaj pa jokaš mama?«
jo je v tem trenutku bolečine
in razočaranja zmotil drugi
otroški glas. Bil je starejši
Tanko, ki je prignal kravo s
paše.
Dnevi so minevali. Tudi
meseci. Od očetovega odhoda
je skoraj že minilo leto.
Prišlo je pismo. »V nede-
ljo pridem domov.« Otroška
lica so zažarela ob tej novici
in tudi materi se je razjasnil
zgarani obraz. Dnevi priča-
kovanja so postali dolgi kot
večnost. Prišla ie nedelja. O-
troci so ves dan čakali na
dvorišču, kdaj bo prišel o-
če. Toda ni ga bilo. Sveča-
no kosilo, ki ga je pripravila
mama za očetov prihod, se je
že ohladilo. Očeta pa ni bilo.
Nenadoma je zalajal do-
mači pes. Med drevjem pod
bregom je stopal ostareli
mož z dvema težkima kovč-
koma v rokah.
»Oče prihaja,« je na ves
glas zakričal Lojzek. Otroci
so mu stekli naproti. Ob sta-
ri jablani, ki se je že skoraj
napol posušila, je odložil tež-
ka kovčka in jih objel vse
hkrati, kot koklja, ki hoče
skriti svoje nebogljenčke
pod svoje peruti. Mati je o-
stala kot vkopana na pragu.
Vrnil se je oče, njen mož, ki
ga je tako pogrešala. Brez
besed sta se objela in oba ti-
ho zajokala.
Minil je dolg trenutek mol-
ka, ki ga je pretrgalo vpra-
šanje: »Očka, kako dolgo Q-
staneš doma?«
»Štirinajst dni,« je jeclja-
joče odgovoril oče.
Dnevi so minevali s stra-
hovito naglico. Bila je nede-
lja. Mati je začela pakirati
kovčka. Nihče ni rekel niti
besedice. Le mala Micika je
čez čas vprašala: »Kam greš,
očka?«
J. Slodnjak
6TRAN G
TEDNIK — ČETRTEK, 27. avgusta ij^
Srečanje z MaksimiSjartom Kolaričem. obrt-
nikom cbrti, ki izumira
ustrezati namenu
So obrti, ki se v modernem
svetu šele porajajo, mnoge
stare, s tisočletno tradicijo,
pa izumirajo. Takšno je pač
življenje, ki gre neumorno
svojo pot naprej. Tako je tu-
di z medičarstvom in sve-
Carstvom. Obiskal sem moj-
stra, ki ima svojo delavnico
na Partizanski cesti v Slo-
venski Bistrici, kjer se vsak
dan ustavljajo otroci pred
prodajalno, pritisnejo noske
na steklo in zro na medenja-
ke in drugo pecivo, ki tako
vabljivo ponuja svojo slad-
kobo.
Za nekaj trenutkov sem
torej zmotil Maksimiljana
Kolariča, medičarja in sve-
čarja, obrtnika obrti, ki izu-
mira.
Pa sem hotel vedeti, kakšni
so bili njegovi začetki.
»Med vojno je bilo. Časi
hudi, lakota ne tako poredek
pojav. Tiste dni je v meni
vzklila misel, da bi odšel med
medičarje, kjer se bo za mlad
lačen želodec prav gotovo
našlo kaj sladkega za pod
zob. Povsem slučajno sem se
torej srečal z obrtjo, ki pa
mi danes pomeni veliko. S
pravo učno dobo sem pričel
po osvoboditvi. Bolj se je od-
mikal čas, bolj sem ugotav-
ljal, da vendarle imam roko
in smisel za medičarstvo in
svečarstvo ...
Ni vsakdo »rojen« za ti dve
stroki. Imeti moraš smisel za
ornamentiko, aranžerstvo,
vsaka oblika mej-a ustrezati
svojemu namenu.
V delo ,je treba vložiti ve-
liko truda, predvsem pa je
važno potrpljenje. Poglejte,
sveče ni težko narediti, vsak-
do jo lahko. Toda bistvena
razlika je v tem, kako jo kdo
naredi. Samo v primer naj
povem: sveča v dolžini de-
setih centimetrov in v širini
dveh gori štiri ure. Lahko pa
jo pripravimo tako, da gori
osem ur. V tem pa je že
skrivnost, ki jo nosi vsak
mojster s sabo. Nestrokov-
njak vsekakor ne more na-
rediti cerkvene sveče, ki mo-
ra imeti veliko dobrih kva-
litet. Pri gorenju ne sme pu-
ščati dima, plamen mora biti
dolg, vosek pa ne sme teči.«
Mojster Kolarič pa mi je
pripovedoval o svečah, ki jih
pripravljajo ob najrazličnej-
ših priložnostih. Za vsako
svečanost lahko naredi sve-
čo, ki ima takšno obliko, da
dogodek najbolje obeleži.
Malce nagajivo sem ga po-
vprašal, kakšno svečo bi pri-
pravil za slovesnost v čast
Krištofu Kolumbu. Nisem še
dodobra zastavil vprašanje
in že mi je odgovoril: »Sve-
čo bi naredil v obliki soda in
mornarskega kolesa.« No. ko
sem uvidel, da ga no bom
kar tako zmedel, sem se pri-
čel raje zanimati še za drugi
del njegovega poklica —me-
dičarstvo.
Menda ga ni »žegnanja« ali
sejma, kjer po medenjakih,
medici in podobnih sladicah,
ljudje ne bi na veliko pov-
praševali. To je del starega
običaja, in praznik bi ne bil
praznik brez tega.
Mlajši rodovi pa medice
skoraj ne poznajo več, vsaj
tisti, ki prebivajo po mestih.
Te sladke tekočine pa tudi
ni tako lahko dobiti. Tudi to
me je zanimalo in čemu je
tako: »Res je, da medice ni
več toliko kot včasih. Me-
dičarjev nas je ostalo malo.
mnogi pa je sploh ne pri-
pravljajo več. Problem je 2
SEJA TiS PTUJ iN
OGLED NEKATERIH ŠOL
Včeraj so se sestali člani
izvršnega odbora Temeljne
izobraževalne skupnosti Ptuj
na 32. redni seji, ki so jo
združili z ogledom dijaškega
doma v Ptuju ter osnovnih:
šol na Bregu, v Hajdini in v
Cirkovcih.
Na seji so razpravljali o
družbenem dogovoru o šti-
pendiranju in kreditiranju u-
čencev in študentov v SRS,
o osnutku programa za do-
polnilno financiranje temelj-
nih izobl-aževalnih skupnosti
v letu 1971 in o problemati-
ki posebnega šolanja v ob-
čini Ptuj.
Reševanje omenjenih vpra-
šanj pomeni prav gotovo nov
korak k rešitvi nekaterih še
vedno perečih problemov šol-
stva.
J. S.
njo. Stočiti bi jo morali v e-
nem dnevu, to pa je posebno
težko, če jo vreme zagode.«
Potem mi je povedal še o
gvircu, ki ga bolj poznajo
starejši ljudje. Priznati mo-
ram, da sem to pot prvič sli-
šal za alkoholno pijačo iz
medu,, ki človeka opije, da je
joj.
Seveda pa sem Maksimi-
ljana Kolariča tudi povpra-
šal, kje je vzrok, da njegova
obrt izumira. Takole mi je
povedal: »Včasih peciva ni
bilo veliko. Medenjaki in po-
dobne sladice iz medu so bile
prave poslastice. Danes je
seveda povsem drugače. Iz-
delke iz voska v tovarnaii
izdelujejo »po hitrem postop-
ku«, mi obrtniki pa vse iz-
delujemo ročno. Mladi za to
nimajo zanimanja, pa tudi
volje in potrpljenja ne.«
Pripovedoval pa mi je, da
bo poskušal v prihodnosti
razširiti svojo malo delavni-
co, potem bo lahko priprav-
ljal še več specialitet, vor
ščeni izdelki bodo še boljše
kvalitete, morda pa mu bo
potem uspelo, da bo za obrt,
ki izumira, navdušil tudi kak
ki izumira, navdušil tudi
kakšnega fantiča, ki bo imel
voljo, veselje in potrpljenje.
D. Utenkar
SLAVJE JUGOSLOVANOV
V ATENAH
V Atenah je bilo balkan-
sko prvenstvo v plavanju,
vaterpolu in skokih v vodo.
Jugoslovanski tekmovalci so
dosegli izreden uspeh, saj so
tako v ženski kot v moški
konkurenci pustili za sabo
vse nasprotnike. Jugoslovani
so osvojili 19 zlatih, 80 sre-
brnih in 3 bronaste kolajne.
NASVETI
MLEKO. Sveže mleko pre-
kuhamo, ker se bo le tako
obdržalo do naslednjega dne;
na hitro ga shladimo v po-
sodi z mrzlo vodo in ga po-
tem hranimo prav tako v
mrzli vodi. Manj problemov
pa bo, če bomo v največji
vročini kupovali konservira-
no mleko — v prahu, zgošče-
nega v tubi ali steklenki.
ZELENJAVA. Na vročem
zraku se hitro posuši. Vsaj
delno jo bomo osvežili, če jo
bomo za. nekaj časa potopili
v hladno vodo. Hranimo pa
jo takole: svežo operemo, 0-
tresemo jo, da ni v njej pre-
več vodnih kapljic, potem pa
jo denemo v plastično poso-
do, ki se dobro zapira, ali v
polivinilsko vrečko.
MESO. Ne hranimo ga sve-
žega, ker se bo hitro pokva-
rilo, pač pa ga še isti dan
vržemo vsaj na maščobo in
čebulo, da spremeni barvo,
potem pa ga hranimo za na-
slednji dan. Ce le ne gre
drugače, pa zavijemo sveže
meso v krpo, zmočeno v vodi
z dodatkom kisa. Brez hla-
dilnika si ne privoščite v po-
letnih mesecih zmleteg^ me-
sa.
PERUTNINA. Očistimo jo
vse drobovine, če že nismo
kupili očiščene, potem pa jo
zavijmo v aluminijasto fo-
lijo.
Maksimiljan Kolarič pri delu
Pred pričetkom nogometne sezone
Nastop Osankarici
R^^i ■ f^l M.' ■
ogaski Slatini
v soboto in nedeljo je bil
v Rogaški Slatini nogometni
turnir, ki so se ga udeležila
moštva Straže iz Rogatca,
Celje-Kladivarja, Osankarice
in domačega Steklarja. Sre-
čanja naj bi pokazala, kako
so nogometaši pripravljeni
na novo tekmovalno sezono,
ki se prične v nedeljo.
Velik favorit turnirja v
Rogaški Slatini je bila ekipa
iz Celja, ki nastopa v slo-
venski ligi, poleg tega pa so
imeli pri napovedih precej
možnosti tudi domačini. 2reb
je odločil, da se bo bistriška
bsankarica pomerila v so-
botnem srečanju z moštvom
Straže iz Rogatca, ki je bilo
na papirju tudi najslabše.
Pravimo na papirju, kajti
dogodki na igrišču so se za-
sukali drugače. Prvi so pri-
šli v vodstvo nogometaši
Straže, po napaki bistriške
obrambe. Bistričani niso igra-
li najbolje, kljub temu pa so
izenačili in celo prišli v vod-
stvo z 2:1. Toda tudi to ni
bilo dovolj. Nasprotnikom je
spet uspelo izenačiti, spet pa
za prejeti gol ni bil kriv vra-
tar Osankarice Kotar, ki je
sicer branil odlično in bil
najboljši igralec na terenu.
Ker se je srečanje po devet-
desetih minutah končalo ne-
odločeno 2:2, so morali no-
gometaši obeh- moštev stre-
ljati enajstmetrovke. Prvi so
bili na vrsti Bistričani, od pe-
tih strelov pa sta le dva ob-
tičala v nasprotnikovi mreži.
Igralci Straže so bili pri iz-
vajanju enajstmetrovk mal-
ce bolj točni, saj so dosegli
tri zadetke in tako zm.agali
s 5:4. Zapišemo pa. lahko, da
so Rogatčani zmagali zaslu-
ženo, saj so imeli več od igre,
Bistričane pa je poraza v de-
vetdesetih minutah rešil le
vratar Kotar.
V drugem srečanju so no-
.gometaši Kladivarja šele po.
streljanju enajstmetrovl
premagali borbeno mošlv.
Steklarja s 5:4.
V	nedeljo sta se najpre
za tretje mesto pomerili e^
pi Osankarice in Steklarji
Ob igrišču se je zbralo o^
300 gledalcev, ki so pričako
vali gladko zmago Steklarji
Srečanje pa je bilo zanin^
vo tudi zaradi tega, ker i
Bistričani prvič nastopi
proti klubu, ki ga vodi dol
goletni trener Bistričano
Dabanovič, v ekipi pa stali
la tudi Regoršek in KrižajiH
prav tako nekdanja člana O
sankarice. Ze od vsega z}
četka smo imeli občutek, 4
se Bistričani ne bodo predal
kar tako. Imeli so več od igre
napori pa so bili kronani-
zadetkom, ki ga je doseg
Pristovnik. Tudi po vodstif
so bili Bistričani boljši inre
čemo lahko, da smo videli 11
igrišču povsem drugo ekip 1
kot v soboto. Pri vodstvi 1
1:0 je Pristovnik dosegel i
drugi gol, ki pa ga je sodni
povsem neupravičeno razvs
Ijavil. V nadaljevanju igre s
domačini izenačili, vendar!
za kratek čas. Osankarica j
spet prišla v vodstvo, strele
pa je bil ponovno Pristovnil
ki je bil tudi najboljši igra
lec. Zmaga Bistričanov je bi
la kar precejšnje presenefe
nje, povedati pa moramo, d
je bila povsem zaslužena.
V	srečanju za prvo mest
je Straža nepričakovano pre
magala Celje-Kladivar P
streljanju enajstmetrovk. Za^
pisati pa moramo, da so n^
gometaši iz Rogatca nastopS
z nekaterimi igralci, ki na-
stopajo v hrvaških klubih.
Po turnirju nam je trenC
Osankarice Ržek povedal, d!
je z igro svojih nogometaše*
zadovoljen in da pričakuje U'
spešen start v novo prven-
stveno sezono.
D. Utenkar
Se posnetek, čeprav malo pozno, z nedavnega prvenstva
goslavije v kartingu, ki je bilo v Ptuju..	' J
^nik — Četrtek, 27. avgusta 1970
STRAN 7
Ifvin Kropf kuje načrte za prihodnost
rezko se je kosati
o uspehih Ervina Kropfa,
li zastopa bistriško amd na
(g5ini pomembnih jugoslo-
janskih in slovenskih relijih,
pio v našem Tedniku že pi-
uli. Obljubili pa smo, da
^ino kdaj spregovorili z
yiin tudi kaj več o načrtih
p prihodnost in o minulih
josežkih.
Dolgo sem odlašal to pot,
japosled pa sva se z Ervinom
( dogovorila. Seveda me je
lajpreje zanimalo, kdaj se
ie pričel ukvarjati s tekmo-
fanji v avto-moto športu:
»Prvič sem nastopil v Le-
ibnu, poleg mene pa je ta-
krat sodelovalo še več Bi-
liričanov, ki smo se udele-
jli tekmovanja na povabilo
ivstrijskih kolegov. Takrat
pno praktično prvič spozna-
I reli, bilo pa je leta 1966.
k jeseni tega leta smo v Slo-
renski Bistrici priredili tek-
Dovanje v spretnostnih v,ož-
ijah — gymkhano. "V svoji
lategoriji sem osvojil tretje
nesto, takrat pa se je »pri-
elo«.
—	Potem si sodeloval na
nnogih relijih. Kakšni pa so
lili uspehi?
»Vsako leto sem bil na
točnem reliju v Leobnu, kjer
ie bila zbrana mednarodna
«kmovalna druščina. Naj-
)olj sem se odrezal lansko
eto, ko sem v konkurenci
100 tekmovalcev osvojil sed-
no mesto.«
No, pozabil je še povedati,
ia je bil v zadnjih dveh le-
ih na reliju Pohorje peti,
ansko leto pa je v tekmo-
ranju gymkhane v Sloven-
dci Bistrici osvojil prvo me-
sto, velenjski reli pa je kon-
na petem mestu.
—	Z republiških tekmovanj
pa si prešel tudi na bolj po-
membna ...
»Za sodelovanje na zveznih
felijih je potrebna republi-
ška licenca, ki pa si je ni ni-
'i tako lahko priboriti, saj
"»oraš sodelovati in uspeti
*^iprej v ožji domovini. Le-
5*šnjo zimo sem se že udele-
Jil zveznega relija Jahorina
Tekmoval sem v katego-
riji do 1300 ccm, še lansko
pa sem nastopal v kate-
goriji do 1600 ccm. Potem
zamenjal avto, tako da
l^daj vozim s ford-taunusom
^ m. Na Jahorini sem bil
kaj več pa se skoraj ni
^lo doseči. Vozil pa sem tu-
di na sejemskem reliju v
Beogradu, kjer sem osvojil
osmo mesto.«
Beseda o njegovem največ-
jem uspehu pa mu ni in ni
hotela z jezika. K sreči sem
bil takrat prisoten, bralci pa
se bodo gotovo še spominja-
li, ko smo pred mesecem in
pol zapisali, da je Ervin
Kropf na reliju Sutjeska 70
v kategoriji do 1300 ccm o-
svojil drugo mesto, za sabo
pa je pustil več kot 300 voz-
nikov iz vse Jugoslavije.
Seveda pa »najhitrejši«
Bistričan ni brez načrtov. Ze
prihodnji mesec se bo podal
na tekmovanje za nagrado
Hrvatske in če mu bo sreča
vsaj^ malce naklonjena, po-
tem "dobra uvrstitev tudi tu
ne bi smela izostati.
— Na tekmovanju si z naj-
boljšimi v precej neenakem
položaju. Nekaj najboljših
vozi z odličnimi avtomobili,
kakšni pa so tvoji načrti po
tej plati?
»Povsem jasno je, da sem
iz mojega forda iztisnil vse,
kar se je dalo in morda še
več. Premagajo me tisti, ki
imajo boljše avtomobile. Si-
cer pa je to postalo že kar
pravilo. Mnogi niti niso ta-
ko dobri tekmovalci, uspehe
pa iztržijo z odličnimi avti.
Seveda premišljujem, kako
bi. Morda mi bo prihodnje
leto uspelo dobiti Bi\IW
2092-ti. Potem bi bil že na
»konju«, pa tudi tekmovanje
»letna liga avtomobilistov« v
Beogradu bi postalo realno,
do sedaj je bila to namreč
samo moja želja, ki pa je ni
mogoče uresničiti brez do-
brega vozila.«
Pozna ura je že bila, torej
čas, da se poslovim. Se hva-
la njegovi ženi, ki naju je
mirno prenašala in pogostila,
pa malce občudovanja, - ki
gre spet na račun Ervinove
žene, saj je potrebno kar
malce poguma za tisti čas,
ko pričakuje,'kdaj se bo vr-
nil s kakšnega tekmovanja.
Ce je včasih na »programu«
kaj godrnjanja, potem očit-
no ni posledica tega, da bi ga
odvrnila od njegovega ko-
njička, pa tudi z mislijo, da
bo Ervin kaj kmalu še hi-
trejši, se bo sprijaznila. Cas
je takšen, tveganje pa posta-
ja del vsakdanjega življe-
nja.
D. Utenkar
Kropf: pokal je morda edino in največje zadoščenje
NI NAKAZALA SPRE-
MEMBE SMERI VOŽNJE
Na cesti I. reda v vasi Mi-
ho vci pri Veliki Nedelji se
je zgodila prometna nesreča,
ker kolesarka Marija Ander-
lič ni nakazala spremembe
smeri vožnje.
Voznik osebnega avtomo-
bila Martin Petrovič iz Tr-
novske vasi je peljal iz Or-
moža proti Ptuju. V Mihov-
cih je iz stranske ceste pripe-
ljala Marija Anderlič. Nekaj
časa je peljala po levem ro-
bu ceste in nato, ne da bi na-
kazala smer, zavila na desno.
Petrovič je poskušal prepre-
čiti nesrečo, pa je bilo že
prepozno. Pri trčenju je ko-
lesarka dobila odrgnine po
čelu in kolenih obeh nog. Za-
radi udarca je bila v nezave-
sti in so jo odpeljali v bol-
nišnico v Ptuj.
jr
IZSILJEVAL PREDNOST
Na,križišču cest Ormož —
Ljutomer — Središče ob Dra-
vi se je pripetila prometna
nesreča, ker je Franc Tušek
iz Pušinec izsiljeval pred-
nost.
Voznik tovornega avtomo-
bila »fab« Slavko Lutar iz
Lendave, je peljal iz Ormoža
proti Lendavi. Ko je prišel do
križišča, je zavijal na cesto
proti Ljutomeru. Iz središke
smeri je tedaj pripeljal mo-
pedist Tušek s sopotnikom
Francem Dornikom. Tušek ni
upošteval prometnega znaka
»nimaš prednosti« in zapeljal
v križišče pred tovorni avto-
mobil. Lutar je močno zavrl
in zavil na desno, vendar je
mopedist kljub temu trčil v
prednji levi vogal avtomobi-
la. Tušeka je vrglo na ban-
kino in je dobil udarnine '»i
levi nogi. Sopotnika Dornika
pa je odbilo pred tov-^ornjak
in je dobil poškodbe po no-
gah.
Ponesrečenca nista iskala
zdravniške pomoči in sta od-
šla domov. Materialne škode
na obeh vozilih je za 450 din,
jr
KOLESAR JE PADEL
v Novakovi ulici v Ormo-
žu se je zgodila prometna
nesreča zaradi padca kolesar-
ja Ivana Stagerja, kmetoval-
ca iz Velike Nedelje. Za njim
je pripeljal voznik osebnega
avtomobila Zdravko Golub,
elektrotehnik, zaposlen pri
GP »Ograd« Ormož. Ko je o-
pazil padec kolesarja, je na-
glo zavrl, in zavil v levo, da
ga ne bi povozil. Ko je vozi-
lo že skoraj ustavil, je za
njim pripeljal voznik oseb-
nega avtomobila Friderik
MeSko, doma iz Velike Nede-
lje i.n zaradi prekratke var-
nostne razdalje trčil v Go-
lubov avto.
Kolesar je zaradi padca
dobil telesne poškodbe po
glavi in je bil odpeljan v
ptujsko bolnišnico. Na obeh
avtomobilih je nastalo za pri-
bližno 1000 din škode.
jr
Groblja pri
Studenicah
(Narodna pravljica iz Dra-
vinjske doline)
Ob vznožju velikana —
stasitega Boča — v plodovi-
ti Dravinjski dolini stoji pri-
jazen ter starodaven trg Stu-
denice, ki so oddaljene le
pol urice od železniške po-
staje Poljčane. Skozi ljubko
dolinico se leno vije Dravi-
nja — reka, ki ima svoj iz-
vir v lesovitem Pohorju.
Na levem bregu Dravinje,
severno od slikovitih Stude-
nic so Groblje, hribček, ki o
njem pripovedujejo, da je
stal na njem za Rimljanov
kraj velike razprostranosti
in z močno utrjenim gradom.
Po Wartingerjevi zgodovini
štajerske dežele se je dan-
današnje Groblje imenovalo
Monsio Ragande.
In ni dvoma, da so se i^o
Grobi j i vzdigovale nekdaj
res obširne stavbe. Naše tr-
ditve nam ne potrjuje že
samo ime Groblje, temveč to
izpričuje tudi zidovje, ki tr-
čijo nanje pri obdelovanju
ondotnega zemljišča.
Preko Groblja je držala
nekdaj tudi rimska cesta. No,
in ljudstvo nam pripovedu-
je o nekdanji Groblji:
Bilo je o mraku kresnega
pomladanskega večera. Hla-
den vetrič je rahlo pihljal
sem izza visokega Boča, in
na vzhodnem obzorju je pri-
lukala prijazna luna ter ob-
svetila vso okolico.
Takega večera se je vra-
čal svoje dni sodar, obložen
s sodarskim orodjem, po ce-
sti proti Groblji. Dospevši
vrh hribčka, zagleda tamkaj
odprta velika vrata in med
njimi starega moža z dolgo,
belo brado ter v sivi obleki.
Starec sodarja prijazno ogo-
vori ter povpraša, ako bi mu
ne hotel nekaj popraviti na
poškodovanem sodu. »Ce res
sodu ne manjka veliko, vam
potrebno takoj napravim,«
pravi sodar ter gre za star-
cem, ki ga vodi v globoko in
prostrano klet, polno sodov
rujnega vinca. Sodar delo
ročno in točno dogotovi, po-
tem pa hoče oditi. Ali mož
stopi pred njega ter ga sili,
da pove, koliko zahteva za
svoj trud. Sodar se je na vse
kriplje branil kaj zahtevati z
izgovorom, da ni ničesar za-
mudil, da za tako malo delo
nič ne računa in tako dalje,
A vse ni nič pomagalo. Sta-
rec obloži prostovoljno so-
darje s srebrnjaki in cekini
tako obilno, da jih je komaj
nesel. Potem spremi sodarja
starec do vrat in izgine.
Od tiste dobe ni o njem več
duha ne sluha.
PTUJ V ZNAMEMJU
BLIŽNJEGA II. FESTI-
VALA NARODNO ZA-
BAVNE GLASBE
Ptuj je iz dneva v dan bli-
že — pa tudi vse bolj v zna-
menju II. festivala narodno-
zabavne glasbe, ki bo 28., 29.
in 30. avgusta na dvorišču
minoritskega samostana.
Na prireditev vabijo lepaki
pa tudi velike slike nekate-
rih ansamblov, ki iz izložbe-
nih oken nekaterih proda-
jaln vabijo na to elitno glas-
beno prireditev. Prav bi bi-
lo. da bi Ptujčani nekoliko
prispevali le lepšemu videzu
mesta, saj nas te dni ne bodo
obiskali samo naši občani —
temveč tudi precej drugih
gostov "iz raznih krajev Slo-
venije. Prireditev ima poleg
glasbenega, seveda tudi pre-
cejšen turistični pomen. Na
tem področju naša starorim-
ska Poetovia ni nepoznana,
vendar pa nam je lahko vsa-
ka nova afirmacija samo v
korist za pridobitev novega
turističnega dinarja. Tega pa
ne bi kazalo pozabiti!
J, S.
Vpisovanje v glasbeno šolo Ptuj
za šolsko leto 1970-71
Vpisovanje v Glasbeno šolo Ptuj bo dne 1., 2. in 3.
septembra 1970, od 9. do 11. ure in od 15. do 17.
ure v prostorih Glasbene šole.
Poučevali bomo naslednje instrumente: violino, vio-
lončelo, kontrabas, klavir, trobila (trobenta, rog,
pozavna, truba), pihala (klarinet, flavta, pikolo) in
frulice.
Predšolske otroke vpisujemo v glasbeni vrtec, u-
čence 1, in 2. razreda osnovne šole v pripravnico.
Možen je tudi vpis za predmet nauk o glasbi.
Informacije dobite v pisarni glasbene šole. Hrvat-
ski trg 3, dnevno od 9. do 11. ure. Tel.: 77 204.
STRAN 8
TEDNIK — ČETRTEK. 27. avgusta 1970
Impolovi gasilci
na gasilskem tekmovanju
v Avstrili
Dobri sosedski, gospodar-
ski in politični odnosi med
Jugoslavijo in Avstrijo vo-
dijo vsak dan k Večjemu na-
predku in zbliževanju, po-
sebno če se rešujejo skup-
ni problemi. Posebno gasilci
čutimo pomoč v sodelovanju,
saj so njihovi potapljači v
krajšem času kar dvakrat
posredovali v naši neposred-
ni bližini, v obmejnih krajih
pa je to sodelovanje že kar
vsakdanje.
* Na občnem zboru so naši
tovariši predlagali tesnejše
sodelovanje s sosedi onkraj
meje. Letos od 15. do 18. av-
gusta je tudi naša desetina
sodelovala na 86. gasilskem
dnevu in proslavi mestnega
gasilskega društva Bruck ob
Muri.
Časopis »0.bersteirer« piše:
86. deželni gasilski dan, sto-
letni obstoj deželne gasilske
zveze in mestnega gasilskega
društva Bruck ob Muri je za
nami. Izvedba te manifesta-
cije je odlično potekala. Do-
mači in tuji gasilski stro-
kovnjaki, začudeno občudu-
jejo nove dosežke na področ-
ju gasilske tehnike in orga-
nizacije gasilstva. Mesto
Bruck bo dolgo pomnilo tri-
dnevno gasilsko slavje. Iz-
redno so se izkazali gasilci iz
Jugoslavije. Navdušenja gle-
dalci ne bodo kmalu pozabi-
li.
Avstrijska gasilska zveza
prireja vsako leto gasilsko o-
limpiado v drugi občinski
gasilski zvezi pri najstarej-
šem in najbolj zaslužnem ga-
silskem društvu. Na priredit-
vi izvedejo tekmovanje do-
mačih in inozemskih gasil-
skih desetin. Tekmujejo v
A, B in C skupini za brona-
sto, srebrno in zlato značko.
Skupine se uvrstijo v doma-
če in inozemske desetine. Pr-
vakom podelijo značke in
pokale.
Prijazno industrijsko me-
sto Bruck ob Muri je spre-
jelo 5500 gasilcev na prosla-
vo njihove 100. obletnice.
Tekmovanja se je udeležilo
380 desetin. Tekmovanje je
bilo v trodelnem šolskem na-
stopu in štafetni tek. Prika-
zana je tudi velika gasilska
vaja z najnovejšo opremo.
Opremo je izdelala tvrdka
»Rosenbauer«. V naprej se-
stavljen program je bil do
minute točno izveden brez
najmanjše zakasnitve, če-
prav je nastopalo tako veli-
ko število domačih in ino-
zemskih skupin. Poveljnik
parade gospod F. Franz je
postrojil 5500 gasilcev in
pripravil pohod v pičlih de-
setih minutah, kar kaže v
primerjavi z našo gasilsko
prakso izreden smisel za or-
ganizacijo in disciplino na-
stopajočih.
Občinstvo je pokazalo ve-
liko simpatij do Jugoslova-
nov. Povsod topli pozdravi,
prisrčen aplavz in darila v
cvetju. Na slavnostni tribuni
so sodelovali najvišji pred-
stavniki Avstrije z gospodom
Krajnerjem na čelu. Priso-
■ stvovali so tudi predstavniki
Jugoslavije, Belgije, Italije,
Nemčije in Švice. Največje
presenečenje smo doživeli ob
trenutku, ko je pozval go-
spod Pragger, gasilski ko-
mandant za Štajersko, naše-
ga desetarja Stanka Koroš-
ca na častno tribuno ter mu
izročil diplomo, pokal in
značke za doseženo prvo me-
sto v A — bron, v skupini
za inozemce — goste.
Pozabljen je prelit znoj na
vajah, ker trud ni bil zaman,
Fantje so dostojno zastopali
gasilsko društvo IMPOL on-
stran meje. Samoups^vnirn
organom tovarne Impol se
društvo zahvaljuje, ker so
mu omogočili nastop v so-
sednji Avstriji.
Strmšek Franc
Desetina PIGD »IMPOL« po uspelem nastopu
Košarka
BISTIMCA-ŽALEC
84:80
v prvem kolu jesenskega
dela prvenstva v II. slovenski
košarkarski ligi so tekmoval-
ci bistriškega Partizana go-
stovali v Žalcu, kjer so se
pomerili z domačim mo-
štvom. Prav gotovo tudi naj-
večji optimisti niso pričako-
vali, da bodo Bistričani pre-
magali Žalec, ki je bil po
spomladanskem delu prven-
stva na drugem mestu. Mladi
košarkarji iz Slovenske Bi-
strice pa so prijetno prese-
netili in zasluženo zmagali s
84:80 in. osvojili dve dragoce-
ni točki. Uspeh je tembolj
razveseljiv, ker Bistričani
niso nastopili v najboljši po-
stavi, saj sta manjkala brata
Orozel, igral pa ni tudi Po-
lanc. Sodnika sta srečanje
vodila slabo, iz igre pa sta
izključila Bistričana F. Bra-
dana. V zmagovitem rnoštvu
so se najbolj odlikovali
Krulc. Ivetič in P. Bradan.
V soboto se bodo Bist;ričani
na domačem igrišču pomerili
z Velenjčani.
-d
Nekatere značilnosti novega zakona o poklic-
nem izobraževanju in urejanju učnili razme-
rij
V uk brez
(Nadaljevanje in konec)
uCna razmerja
Določbe zakona glede uč-
nega razmerja po pogodbah
o izobraževanju izpolnjujejo
dosedanjo pravno praznino
na tem področju. Učne po-
godbe od prenehanja veljav-
nosti uredbe o vajencih 1965.
leta namreč pravno doslej
niso bile urejene.
Zakon določa, da morajo
učne pogodbe praviloma skle
niti vse tiste osebe, ki se teo-
retično izobražujejo v šolah,
praktično pa na delovnih
mestih v delovnih organiza-
cijah ali pri obrtnikih. Ni pa
treba skleniti učne pogodbe
osebam, ki se izobražujejo,
če so v delovnem rasmerju,
ali če enota ali šola sama or-
ganizira zanje praktično izo-
braževanje.
Zakon nadalje določa na-
slednje pogoje, ki jih mora
izpolnjevati delovna orga7;|-
zacija ali obrtnik, če prak-
tično izobražuje učence:
—	imeti mora delovne pro-
store in opremo, da lahko
izobražuje za poklic;
—	obseg poslovanja mora
obsegati po proizvodnih ozi-
roma storitvenih asortimen-
tih pretežno dejavnost pokli-
ca, za katerega se učence izo-
bražuje;
—	imeti mora vsaj enega
delavca z ustreznimi kvalifi-
kacijami za vodenje izobra-
ževanja; obrtnik pa mora
imeti ustrezno kvalifikacijo,
če nima ustrezno kvalifici-
ranega delavca.
Pogoj glede delovnih pro-
storov se ne zahteva za obrti,
ki po posebnih predpisih lah-
ko delajo brez delavnic.
*■ Občinsko skupščino pa za-
kon pooblašča, da lahko dolo-
či največje število učencev,
ki se na območju občine lah-''
ko hkrati praktično izobra-
žujejo pri posameznem obrt-
niku.
Učna pogodba se sklene ob
sprejemu učenca v učno raz-
merje.
Delovna organizacija ozi-
roma obrtnik mora predloži-
ti učno pogodbo v registra-
cijo občinski upravi v 8 dneh
po sklenitvi pogodbe.
Zakon tudi določa samo
vsebino učnih pogodb.
Nadalje zakon določa, da
sme skleniti učno pogodbo
tisti, ki je dopolnil osnovno-
šolsko obveznost in z zdrav-
niškim spričevalom izkaže,
da je zdravstveno sposoben
za poklic, za katerega se želi
izobraževati. Določena sta-
rost po novem zakonu ni več
pogoj za sklenitev učne po-
godbe. To pomeni, da lahko
sklene učno pogodbo tudi 0-
seba, ki je že postala polno-
letna.
nagrajevanje
učencev
Glede nagrad učencev do-
loča zakon, da se izplačuje-
jo vso dobo praktičnega in
teoretičnega izobraževanja
ter tudi med počitnicami in
bolezenskim dopustom.
Po 35. členu zakona mora-
jo delovne organizacije ure-
diti nagrajevanje učencev s
svojimi splošnimi akti. Pri
tem določijo zlasti višino na-
grade glede na uspeh, ki ga
učenec pokaže v šoli in pri
praktičnem izobraževanju ter
osnove merila, po katerih se
ta uspeh ugotavlja. Novi za-
kon razveljavlja dosedanji
zakon o nagrajevanju vajen-
cev in s tem posredno tudi
tozadevne občinske predpise.
Nagrade, ki jih plačujejo
obrtniki učencem, ne smejo
biti manjše od povprečnega
zneska nagrad, ki jih plaču-
jejo delovne organizacije iste
panoge na območju občine.
Ta znesek ugotovi vsako le-
to do 30. aprila za delo pri-
stojni občinski upravni or-
gan in ga sporoči obrtnikom
na območju občine.
PRENEHANJE UCNE
POGODB^;
Izobraževanje pp učni po-
godbi preneha, ko se izteče
pogodbeno določena učna do-
ba. Ce učenec napravi za-
ključni izpit pred potekom
določene učne dobe, preneha
izobraževanje po učni po-
godbi, ko učenec napravi za-
ključni izpit.
Ce učenec iz opravičenih
rplogov za dalje časa izo-
stane ali če ne opravi pra-
vočasno zaključnega izpita,
se učna pogodba lahko u-
strezno podaljša.
Zakon ima še tudi določbe
o tem, kda> lahko delovna
organizacija oziroma obrtnik
učno pogodbo razdere. Uče-
nec pa lahko ob vsakem ča-
su na podlagi svoje zahteve
enostransko razdere učno po-
godbo.
O sporih, ki izvirajo iz uč-
ne pogodbe, določa pristojno
občinsko sodišče.
Ce se učna pogodba raz-
dere, odpove ali podaljša po-
godbeno razmerje, mora de-
lovna organizacija oziroma
obrtnik v 8 dneh pismeno
sporočiti občinskemu uprav-
nemu organu, ki je pristo-
jen za delo in šoli datum, s
katerim je ta učna pogodba
prenehala oziroma razloge,
zaradi katerih je podaljšana.
Prenehanje učne pogodbe
tedaj ne bo več ugotavljal
občinski upravni organ, am-
pak bo to prenehanje učne
p^ogodbe samo registriral.
NADZORSTVO
NAD IZVAJANJEM
UCNIH POGODB
Zakon še nalaga pristoj-
nim občinskim upravnim or-
ganom dolžnost, da nadzoru-
jejo delovne organizacije in
obrtnike, ki imajo učence v
učnem razmerju, kako izpol-
njujejo z učnimi pogodbami
ter s tem zakonom in z dru-
gimi predpisi določene ob-
veznosti in pogoje glede izo-
braževanja učencev po učnih
pogodbah.
V	45., 46. in 47 členu go
določene kazni za delovne
organizacije oziroma za obrt-
nike v primeru, če kršijo z
zakonom predvidene določ-
be. Delovni organizaciji ozi-
roma obrtniku, ki sta več-
krat kaznovana zaradi pre-
krškov po tem zakonu, lah-
ko občinsiki upravni organ
za delo prepove za določe-
no dobo sklepati učne pogod-
be.
V	prehodnih določbah za-
kona v 49. členu določa, da
se določbe tega zakona gle-
de učnih razmerij po pogod-
bah o izobraževanju uporab-
ljajo tudi za učence poklic-
nih šol. S temi učenci se
sklepajo učne pogodbe pra-
viloma od 1. junija do 15.
septembra; lahko pa se skle-
nejo tudi v drugem času, če
s tem soglaša poklicna šola.
Ce učenec poklicne šole
ponavlja razred zaradi nega-
tivnih ocen, se učna pogodba
ustrezno podaljša.
Ce učenec poklicne šole ne
opravi zaključnega izpita do
konca pogodbeno določene-
ga učnega razmerja, se učna
pogodba podaljša do prvega
ponavljanja zaključnega iz-
pita.
Za poklicne šole velja si-
cer zakon o srednjem šol-
stvu, vendar se bo glede uč-
nih razmerij uporabljal ta
zakon.
Zakon še določa, da učne
pogodbe, ki so bile sklenje-
ne po predpisih, ki so velja-
li pred uveljavitvijo tega za-
kona, oslanejo v veljavi.
Ptuj, 17. avgusta 1970
Viktor Makovea
tednik — ČETRTEK, 27. avgusta 1970
STRAN 9
jlobadan Crnjakovič, upokojeni olicir.
prodaja časnike in obuja spomioie
Mož, ki prodaja novice
živimo v času, ko postaja-
jD časniki in revije vsako-
dnevna sestavina našega živ-
ljenja, ki nam prinaša novi-
jj in zanimivosti z našega
,.dvorišča« pa tudi »dvorišča«
jaših sosedov. Bogato zalo-
jeni kioski nam ponujajo na
tone zanimivega pa tudi ne-
zanimivega čtiva od dnevni-
kov, tednikov pa vse do
tjarvnih revij, ki imajo na
naslovni strani obvezno na-
slikano pomanjkljivo oble-
teno lepotico.
Da bi se podrobneje pre-
pričal, kakšno je življenje
ljudi, ki prodajajo novice,
sem obiskal v prejšnjem te-
dnu Večerov kiosk na Lju-
tomerski cesti v Ptuju. Pro-
dajalca, upokojenega oficir-
ja Slobodana Crnjakoviča
sem našel založenega med
revijami in časniki. Prijazen
možakar, ki ga pozna naj-
manj polovica Ptujčanov, je
rade volje ustregel moji
prošnji in mi povedal marsi-
kaj zanimivega o sv^ojem
livljenju in sedanjem deju.
—	Ce se ne motim, je vaš
kiosk odprt šele dobra dva
Meseca. Povejte nam prosim,
tako ste zašli med prodajal-
časnikov in kako se po-
čutite v tem delu?
»Zgodba je precej dolga in
lajbolje bo, da jo začnem
Sar od začetka. Rodil sem se
v Beogradu. Že v otroških le-
tih sem ostal sam z; mater-
jo. Oče je umrl. Življenje me
je zgrabilo v svoj vrtinec.
Najprej sem šel v vajeniško
§olo kovinske stroke. Prišla
je vojna. Bil sem mlad in
domovina me je poklicala
med partizane. Tu se je za-
fela moja vojaška kariera, če
te smem tako izraziti. Po o-
»voboditvi sem leta 1946 šel
* vojaško šolo v Rusijo. Le-
ta 1948 sem se vrnil in na-
daljeval šolanje v domovini.
Služboval sem v raznih kra-
jih Jugoslavije, od leta 1955
dalje v glavnem v Sloveniji.
V Ptuj sem prišel leta 1964.
Tu sem v činu majorja do-
čakal tudi upokojitev.«
—	Zanimivo. Upokojeni
major prodaja časnike?
»Res, morda zanimivo, ven-
•Jar nobeno delo ni po mojem
■Mišljenju več ali manj vred-
no. Po upokojitvi sem se po-
čutil kot star penzionist, če-
Pi'av po letih še niti nisem
tako star. Brezdelje me je
Jačelo grizti. Moja družina
^teje pet članov, tako da tu-
pokojnina, ki je postala
fdini vir dohodkov za krit-
ja družinskega proračuna, ni
'^'la prevelika. In odločil sem
za prodajo časnikov. Za-
^Južek vsaj za zdaj v začet-
ko se ljudje še niso pri-
^^dili na novo prodajno me-
rii kdo ve kako velik,
^fndar opravljam to delo z
Veseljem. V letnem času
ljudje manj berejo in to se
zelo pozna pri dnevnem iz-
tržku.«
—	Po prihodu v Ptuj ste
postali tudi aktiven družbe-
nopolitični delavec v SZDL,
ZK in drugih organizacijah.
Kako vas je sprejelo naše
mesto in kako ste se vživeli
v njem?
»Moram reči, da sem se v
Ptuju odlično vživel. Spoznal
sem mnogo ljudi in danes se
počutim kot stari Ptujčan.
—	Ce se ne motim, ste tudi
član uprave nogometnega
kluba Drava. Je to znak po-
sebne privrženosti športu?
»Šport je bil vseskozi moj
zvesti konjiček. Včasih sem
bil igral tudi nogomet, še po-
sebej pa me je navduševal
boks. Pred leti sem zasedel
na prvenstvu Beograda tret-
je mesto med možmi trdih
pesti. Tudi v Ptuju nisem
mogel iz svoje športne kože.
Drava ima trenutno zelo per-
spektivno ekipo in menim,
da v prihodnji sezoni ne bo-
mo bili bitke za obstanek v
slovenski nogometni ligi.
Ptuj ima lep stadion, ki bi
ga želelo marsikatero manj-
še mesto. Zdi se mi pa, da je
stadion premalo urejen. Pre-
malo skrbimo za njegov lep-
ši videz in funkcionalno ure-
jenost.«
Se mnogo drobnih utrin-
kov je ostalo nenapisanih.
Najin pogovor so večkrat
zmotile stranke, ki so kupo-
vale časnike, revije, cigare-
te, razglednice, znamke ..,
skratka vse, kar naju je ob-
krožalo v malem kiosku. Ze
malce sivolasi upokojeni ma-
jor opravlja svoje delo tako
vešče, kot da bi bil to nje-
gov življenjski poklic. Ko
mora kam na sestanek, ga za
trenutek zamenja njegov sin
Nebojša. Slobodan Crnjako-
vič ima mnogo prijateljev. O
tem sem se prepričal na last-
ne oči. Malokdo se je peljal
mimo kioska, da ga ne bi po-
zdravil in poklepetal z njim
nekaj besed. Najbolj prese-
nečen pa je bil mali fantek,
ki se je ustavil ob kiosku in
pozdravil: »Dober dan stri-
ček, dajte mi cigarete za o-
četa.« In striček ga je pobo-
žal po kuštravi glavici ter
postregel svojega malega od-
jemalca.
J. Slodnjak
Letos se je povečalo šte-
vilo izdanih dovoljenj za e-
nodnevni lov, kjer prevla-
dujejo predvsem mladinci. V
ribiški družini Slovenska Bi-
strica pa se ob tolikšnem po-
večanju zanimanja predvsem
za športni ribolov resno
vprašujejo po številu in kva-
•liteti lovnih področij, ki jih
je na področju občine sicer
še dovolj, vendar so mnoga
v tuji posesti. Posebno po-
membni sta lovišči Videž pri
Slovenski Bistrici, ki je last
Zveze ribiških družin Mari-
bor in Črno jezero na bi-
striškem Pohorju v lasti
Gozdnega gospodarstva Ma-
ribor, obrata Oplotnica. Pri
tem so posebne težave ob iz-
dajanju dnevnic v teh lovi-
ščih.
Problem, ki postaja, ne sa-
mo v bistriški občini, ampak
v svetu vse bolj usoden za
vodno življenje (rastlinstvo
kot živalstvo) je onečiščeva-
nje voda z raznim odpadnim
materialom iz industrijskih
objektov. Tudi na bistriškem
območju je to še posebno o-
paziti v Dravinji od Sloven-
skih Konjic proti Poljčanam,
kjer največji del onečiščenja
odpade na tovarno usnja
KONUS iz Slovenskih Ko-
njic. Nič bolje pa ni s poto-
kom Bistrfco, kamor odvaja
odpadne snovi tovarna IM-
POL iz Slovenske Bistrice.
S skrbno vzgojo in pouče-
vanjem občanov o pomenu
čuvanja pohorskih kakor tu-
di drugih voda, bo treba po-
večati skrb za njihovo či-
stočo.
Na področju bistriške ob-
čine je najuspešnejši lov na
krape, belice in postrvi. Vso
skrb za ohranitev in celo po-
večanje teh vrst rečnih in
potočnih rib bo ena od os-
novnih nalog ribiške druži-
ne v Slov. Bistrici v nasled-
njih letih. Skupno s tem bodo
v družini posvečali veliko
skrb povečanju števila članov
v obliki raznih tekmovanj in
podobnih prireditev. Tako bo
30. avgusta letos v Poljčanah
prvo takšno meddružinsko
ribiško tekmovanje. Priča-
kujejo, da bodo poleg števil-
nih tekmovalcev iz sosednjih
občin sodelovali tudi gostje
iz Avstrije, s katerimi že
vrsto let uspešno sodelujejo.
Za tako uspešen razvoj ri-
bištva na bistriškem območ-
ju so zaslužni vsi člani od-
bora družine, katere pred-
sednik je že vrsto let Edi
Sušeč, tajnik Rudi Moško-
tevc, gospodar pa Anton
Ozimič. Za več kot deset let
uspešnega delovanja v ribi-
ški družini sta prejela po-
sebna priznanja Anton Vičič
iz Slov. Bistrice in Alojz Tut-
ner iz Poljčan, ki sta kljub
častnemu članstvu še vedno
med aktivnimi člani.
Viktor Horvat.
Slobodan Crnjakovič na svojem sedanjem delovnem mestu
V BISTRIŠICI OBČi^l VEČJE
ZANIMANJE ZA ŠPORTNI
RIBOLOV
Na območju občine Slo-
venska Bistrica se v zadnjih
nekaj letih občutno poveču-
je zanimanje za ribolov, kjer
zavzema posebno mesto
športni in rekreativni ribo-
lov.
Medtem, ko se je še ukvar-
jalo pred nekaj leti majhno
število Bistričanov s to de-
javnostjo in so med njimi
popolnoma pi^evladovali u-
pokojenci, je današnja slika
članstva ribiških družin po-
polnoma izpremenjena v ko-
rist mlajših. Ce bi uspeli pre-
šteti še tiste, ki se s tem u-
kvarjajo na črno, bi bila sli-
ka še veliko drugačna. Pred
leti je ribiška družina v Slo-
venski Bistrici štela okoli 50
članov, ki so se sicer menja-
vali, vendar števila 50 niso
presegli. Zato so v družini
postali toliko bolj veseli ob
tolikšnem povečanju števila
članstva, predvsem v zadnjih
dveh letih, ko se je (do za-
četka letošnjega avgusta)
povzpelo že nad 150. Pravi-
jo, da to še ni konec pora-
sta ribiških vrst, ampak pri-
čakujejo, da bo družina ob
koncu letošnjega leta štela že
blizu 200 članov. Razveseljiv
je tudi podatek, da med čla-
ni nenehno raste število mla-
dine od predšolske, vajeni-
ške pa tudi študentske.
Nekateri zdravstveni stro-
kovnjaki mislijo, da se slad-
korna bolezen začne že takoj
po začetku življenja. Od tega
časa pa do pojavov nenormal-
nosti v prebavi sladkorja (og-
ljikovih hidratov) je stanje po-
tencialne sladkorne bolezni. Z
drugimi besedami, sladkorna
bolezen obstaja dolgo pred zvi-
žano koncentracijo sladkorja v
krvi in urinu.
Obdobje prikrite sladkorne
bolezni poteka brez simptomov,
preizkusni testi na sladkor pa
ostajajo negativni. Ce postane
test pozitiven, klinični znaki
sladkorne bolezni pa so še ve-
dno odsotni, govorimo o kemij-
skem diabetesu.
Kdaj lahko pričakujemo bo-
dočega bolnika za sladkorno
boleznijo?
Predvsem pri ljudeh brez
znakov te bolezni, vendar pa
takih, ki so nasledstveno dis-
ponirani za to, to pa so otro-
ci staršev — sladkornih bolni-
kov, vnuki, katerih štirje pred-
niki so bolehali za to boleznijo,
ali pri ljudeh, katerih eden iz-
med staršev je bolehal za to
boleznijo, drugega starši pa so
prav tako bili bolniki za diabe-
tesom.
Ženske so nagnjene k tej
bolezni, če so rodile otroka -
orjaka (če je tehtal nad 4,5 kg),
če so imele nepojasnjene spla-
ve ali če so rodile mrtve otro-
ke.
Diagnozo za predsladkorno
bolezen je mogoče postaviti tu-
di, če je eden izmed staršev
bolnik ali pa tudi brat ali se-
stra; če nastopi hitro narašča-
nje teže; če toži bolnik zaradi
jutranjih nerazpoloženj in sla-
bosti; če se pojavijo rani zna-
ki motenj v krvnem obtoku in
še, če se pojavijo večje količi-
ne masti v krvi.
Kaj je mogoče ukreniti in
kako je treba obravnavati ose-
be z diagnozo predsladkorna
bolezen?
Predvsem se je treba izogi-
bati naraščanju teže (dieta in
telesne vaje). Omejiti je treba
število porodov. Kri za pregled
na sladkor je treba jemati eno
uro po zajtrku in pri povečani
vrednosti začeti s terapijo. S to
se preneha šele po dveh mese-
cih, če je uro po zajtrku vred-
nost sladkorja v krvi na nor-
mah, sicer pa se terapija nada-
ljuje.	Dr. JV.
Zaradi družinskih
razmer se je obelil
Na Kogu so 21. avgusta na-
šli obešenega Stanka Kosa,
starega 42 let. Pokojni je ži-
vel v stalnem prepiru z ženo
in prevžitkarico Terezijo Ku-
kovec. Bil je alkoholik in se
je zaradi tega že zdravil. O-
menjenega dne je bil doma
in opravljal krojaško delo.
Proti deseti uri je, ne da bi
kaj rekel, odšel na skedenj.
se povzpel po lestvi do tra-
ma, privezal vrv in se tako
obesil. Našla ga je prevžit-
karica Terezija Kukovec.
Truplo je bilo še toplo, zato
je prerezala vrv, vendar je
lailo že prepozno. Domači in
bližnji sosedje pravijo, da je
večkrat govoril, da se bo o^-
besil. Krajevni zdravnik dr.
Gašparič pri pregledu trupla
ni našel nobenih drugih zna-
kov nasilja in je torej ^^mrt
nastopila zaradi zadušitve pri
obešenju.
jr
STRAN 10
TEDNIK — ČETRTEK. 27. avgusta 1970
Dvojčka Miran in
Darko iz Cirkulan
Srečal sem ju v nedeljo v
Cirkulanah. Sedela sta na
stopnicah -pred gostilno »Pri
Haložanu«. Podobna kol kraj-
car krajcarju, enako obleče-
na in nasploh popolnoma e-
naka po zunanjem videzu,
sta se že na prvi pogled iz-
dala, da sta dvojčka.
—	Predstavita se mi pro-
sim?
»Miran in Darko Stumber-
ger, dvojčka iz Cirkulan.«
—	Koliko pa sta stara?
»Sedeme let. Darko je za
dvajset minut starejši. Ce se
stepeva, sem jaz zmagova-
lec,« je ponosno pristavil Mi-
ran.
—	Torej ti tistih dvajset
minut ne daje fizične pred-
nosti, sem pobaral Darka?
»Kako se vzame, sicer pa
ga včasih tudi jaz premika-
stim.«
—	Kateri bolj jezi mami-
co?
»Približno oba enako,« sta
složno odgovorila oba v en
glas.
—	Po vajini starosti sodim,
da bosta letos prvič sedla v
šolske klopi. Vaju je k^j
strah?
»Da, letos greva prvič v
šolo. Strah pa naju ni, saj
sva dva in pravijo, da bova
v šoli skupaj sedela.«
—	In kaj bi želela postati,
ko bosta velika?
■»O tem še nisva razmišlja-
la, za to je še čas ...«
Približno tako je potekal
naš »ekspres« razgovor in
moram priznati, da sta bila
Miran in Darko odlična so-
govornika. Zvedel sem tudi,
da sta nerazdružljiva prija-
telja. Vedno sta enako oble-
čena in gorje takrat, če ne
bi delila vsega, kar dobita,
na polovico. Mislim gorje, ti-
stemu, ki bi dal enemu več
kot drugemu.
Miran in Darko, želim va-
ma, da bi bila vse življenje
tako korajžna in zvesta drug
drugemu. Pa veliko uspeha
v šoli!	J. S.
Miran in Darko, podobna kot krajcar krajcarju, vendar je
eden, pozabil sem kateri, nekoliko bolj »okrogel«
Slovenske judoiste pripravlja Anton Geesink
Najboljši judoist vseh časov
v Mariboru
V ponedeljek je pričel s
treningi v Mariboru sloviti
nizozemski judoist, ki mu
mnogi upravičeno prisojajo
naslov najboljšega med naj-
boljšimi vseh časov, Anton
Geesink — nosilec mojstr-
skega pasu 8 dan.
Geesing bo teden dni ostal
med slovenskimi judoisti, ki
so se zbrali v Mariboru, da
bi lahko prisostvovali učnim
uram tega velikega mojstra,
ki je prvi v zgodovini sve-
tovnega juda načel mit o ne-
premagljivosti Japoncev. V
svoji bogati tekmovalni ka-
rieri je nekajkrat osvojil na-
slov evropskega prvaka v
težki in absolutni kategoriji,
prav tako pa je bil najboljši
na svetu, kot prvi izven ja-
ponski tekmovalec.
Teden dni je zagotovo pre-
malo, da bi lahko prenesel
na slovenske judoiste le del
svojih izrednih izkušenj in
znanja, prepričani pa smo
lahko, da se bodo naši tek-
movalci v tem kratkem času
ogromno naučili. Treninge v
Mariboru obiskujejo tudi ju-
doisti bistriškega Impola na
čelu z večkratnim državnim
prvakom Stankom Topolčni-
kom. ki bo že v četrtek od-
potoval z jugoslovansko re-
prezentanco na mednarodno
prvenstvo Italije, ki bo v
Bolzanu.
Poleg Topolčnika bo c>d
sr5venskih judoistov v re-
prezentanci tudi Ljubljan-
čan Franjič, zvezni kapetan
Skraba pa je za ostale kate-
gorije določil naslednje tek-
movalce: polsrednja: Ristič,
Savič, srednja: Obadov, Kra-
ljevič, poltežka: Parič, Baj-
četič, težka: Zuvela, Krajno-
vič.
Kot na mnogih minulih
tekmovanjih ima tudi to pot
morda največ možnosti Stan-
ko Topolčnik, ki je na prven-
stvu Italije že osvojil prvo
mesto. Spet pa lahko ugotav-
ljamo že naprej, da n^ša re-
prezentanca potuje na po-
membno tekmovanje brez
skupnih priprav, tako da se
kaj lahko pripeti, da bo do-
živela polom, ki smo jih zad-
nje čase, razen z izjemami,
že vajeni.
Seveda pa Stanku Topolč-
niku želimo pred odhodom
veliko sreče.
-d
Ta teden v naši
■ ■	■ ■	I	■ B
bližnji zgodovini
28.	avgusta 1943 je vrhov-
ni komandant NOV Josip
Broz Tito ukazal GS NOV
za Srbijo, da začne formira-
ti brigade in divizije z na-
logo, da z uničevanjem kola-
borantskih enot v Srbiji od-
stranijo vpliv kvizlingov Ne-
diča in Mihajloviča ter tako
pripravijo pogoje za najširšo
mobilizacijo.
1944. je predsednik britan-
ske vlade Churchill sprejel
predsednika begunske vlade
kraljevine Jugoslavije Ivana
Subašiča. Glede na verjet-
ne neugodne posledice spo-
razuma Tito-Subašič za mo-
narhijo, je Churchill pripo-
ročil Subašiču, da pri NKOJ
vztraja na sestavi skupne
vlade še pred osvoboditvijo
Jugoslavije po partizanih.
29.	avgusta 1944 je kralj
Peter II. odvzel komando
Draži Mihajloviču in priznal
Josipa Broza Tita za edine-
ga voditelja »jugoslovanskih
odporniških sil«.
30.	avgusta 1941 je Komu-
nistična internacionala skle-
nila, da ostane partijska or-
ganizacija v sestavu KPJ,
CK BDP(k) pa je poslal CK
KPJ pismen pristanek na ta
sklep.
1944. je predsednik NKOJ
in vrhovni komandant NOV
POJ maršal Jugoslavije Tito
pdnjič pozval vse hrvatske
in slovenske domobrance,
četnike in pripadnike dru-
gih sovražnih oboroženih
formacij, da se pridružijo
NOV. Opozoril je, da bodo
vsi, ki ostanejo po 15. sep-
tembru v kvizlinških voja-
ških enotah, obravnavani kot
narodni izdajalci.	'
1.	septembra 1935 se je
zbralo na ljudskofrontnem
zborovanju v Ljutomeru pri-
bližno 3000 udeležencev iz
Prlekije, Prekmurja in iz
Slovenskih goric. Med napa-
dom orožnikov je padel
kmečki sin Alojz Mavrič, dva
udeleženca pa sta bila ra-
njena.
1939. je Nemčija napadla
Poljsko.
1944. je bil komandant
NOV in partizanskih odre-
dov Slovenije Franc Roz-
man Stane povišan z ukazom
maršala Jugoslavije Tita v
generallajtnanta.
1944. so enote 9 korpusa
NOV zavzele po 12-urnem
boju belogardistično posto-
janko Črni vrh.
2.	septembra 1920 je bil v
Trstu izredni kongres soci-
alistične stranke Julijske
krajine, na katerem so bili
navzoči ludi predstavniki
Delavske zbornice in Zveze
socialistične mladine. Kon-
gres se je odločil za splošno
stavko, ki se je pričela 3.
septembra. V Trstu so jo
spremljali nenehni spopadi
delavcev s fašisti. 5. septem-
bra so se stavkajoči delavci
v Trstu spoprijeli s fašistič-
nimi skupinami v bližini De-
lavskega doma. Fašisti so
napadli in razdejali ta dom,
sedež mladinskega krožka
ter tudi nekatere druge slo-
venske in delavske zgradbe.
Po sklepu strokovnega od-
bora se je stavka končala 7.
septembra.
1944,	so pristala na osvo-
bojenem ozemlju na No-
tranjskem prva tri zavezni-
ška letala. V Italijo so na
zdravljenje odpeljala 50 ra-
njenih partizanov.
1945.	so podpisali Japonci
na ameriški bojni ladji Mis-
souri brezpogojno kapitula-
cijo.
3. septembra 1939 sta An-
glija ih Francija napovedali
vojno Nemčiji, v odgovor na
vdor Nemčije na Poljsko 1.
septembra. Z vojno napoved-
jo obeh zahodnih sil Nemčiji
se je pričela II. svetovna
vojna. Od 5. do 10. septem-
bra so napovedali vojno
Nemčiji tudi britanski domi-
nioni.
1943.	se je britanska voj-
ska izkrcala na jugu Kala-
brije. Ta dan je zastopnik
italijanskega vrhovnega po-
veljstva podpisal pri Siracu-
si na Siciliji premirje s pred-
stavniki britanske in ame-
riške vojske.
1944.	so deli 1. slovenske
udarne brigade »Toneta Tom-
šiča« uničili utrjeno nemško
oporišče Mariborska koča,
deli 2. udarne brigade »Lju-
be Sercerja« pa Sokolski
dom na Pohorju.
I>R0METNA NESREČA
V SPUHLJI
18. avgusta dopoldne se je
pripetila prometna nesreča na
križišču cest v Spuhlji. Iz
Ptuja je proti Zagrebu vozil
tovorni avtomobil avstrijski
državljan, iz Borla proti Ptu-
ju pa je pripeljal osebni av-
tomobil turški državljan.
Tovornjak je začel zavija-
ti v smeri proti Ormožu,
vendar pa pri tem ni nakazal
spremembe smeri vožnje. O-
sebni avtomobil je tako nei-
zogibno trčil v tovornjak.
Skoda na obeh vozilih zna-
ša okrog 1700 din.
J. S.
DELOVNA NESREČA
s SMRTNIM IZIDOM
20. avgusta proti večeru
sta gospodinja Katarina Sa-
gadin iz Kungote in gospo-
darski pomočnik Ivan Ose-
njak nakladala v Zg. Hajdini
otavo. Osenjak je nesrečno
padel z voza in obležal za-
radi zloma hrbtenice na me-
stu mrtev.
J. S.
DEŽ OVIRA
OBIRALCE
HMELJA
Kot vse kaže, obiralci hme-
lja prav tako kot lani tudi
letos nimajo sreče. Z vsako-
letno akcijo obiranja zelene-
ga zlata pride po navadi tu-
di predjesensko deževje, ki
pa prinaša poleg zamude ča-
sa tudi precej škode zaradi
zmanjšane kvalitete pridel-
ka. Hmeljarji so v deževnih
dneh opravičeno zaskrbljeni,
še posebej letos, ko se nam
obeta rekorden pridelek v
zadnjih petih letih tako po
količini in kot menijo stro-
kovnjaki, tudi kvaliteta pre-
sega pridelek iz nekaterih
prejšnjih let.
No, čim so oživela hmelji-
šča, je prišlo z njimi tudi de-
ževno vreme. V ponedeljek
so se zaskrbljeni obrazi že v
jutranjih urah zaman ozira-
li proti nebu. Dež je začel
padati, tako da tudi dežniki
niso mogli veliko pomagati.
Sicer pa ostaja želja, ki jo
nosi pregovor: »Za dežjem
pride sonce.« Obiralci hmelja
ga v teh dneh najbolj po-
grešajo.	J. s.
tednik — Četrtek, 27. avgusta 1970
STRAN II
Koristni nasveti
Premogov prah izkoristi-
mo, če ga spravimo v papir-
nate vreče in jih pokropimo
z vodo. Prah se bo sprijel
v brikete, ki jih z lahkofo
pokurimo. Na to je treba
misliti sedaj, ko pripravlja-
mo v drvarnicah novo zalo-
go kuriva za bližajočo se
zimo.
X
Mušje sledove odstranimo
s pohištva, če ga namažemo
z mešanico salmijaka in špi-
rita (1:1), ki smo ji dodali
malo vodikovega superoksi-
da. Madeže nato izmijemo z
mlačno vodo.
X
Ostanke jedi hranimo po-
krite v porcelanasti, stekle-
ni ali neskrhahi emajlirani
posodi na hladnem. Prikuhe
prevremo z dodatkom juhe
ali mleka. Jedi, v katerih so
gobe, nikdar ne hranimo.
Testenine prepražimo na
vročem olju. Riž segrejemo
nad paro. Mesa ne prepeka-
mo, ker bi postalo trdo in
suho. Denemo ga med« dva
krožnika in ga ogrejemo nad
soparo. Tudi dunajske ali
pariške zrezke pogrejemo
tako. Meso v raznih omakah
vzamemo ven, omako pogre-
jemo, ji dodamo malo juhe
ali mleka in sesekljanega
peteršilja, šele nato damo
nazaj meso, zrezano na tan-
ke liste in postavimo vse
skupaj nad soparo. Podobno
pogrejemo tudi palačinke,
štruklje in druge močnate
jedi.
Ostankov,jedi nikakor ne
smemo dati v pečico, da bi
ostali topli. Pri takšni tem-
peraturi se jedi zelo hitro
razkrajajo. Vse ostanke jedi
torej hranimo na hladnem.
X
Paradižnikovo plesen, ki o-
groža pridelek te rastline,
preprečimo na listih, če jih
poškropimo (večkrat) z 1-od-
stotnim bakrenim apnom. To
apno je zelenkasto siv prav,
ki se v vodi hitro topi. Ce s
to raztopino oškropimo zdra-
ve liste, paradižniki ne bodo
dobili peronospore. Listi in
plodovi bodo ostali zdravi.
Žarometi
v megleni noči
Zapiramo. Utrujena sem že,
dolg in naporen dan je za
mano. Kazalec na uri je že
globoko čez polnoč, jaz pa
sem še tukaj, v mestu. So-
delavka zapira vhodna vra-
ta našega lokala. Res, ni lah-
ko delati od šestih zjutraj pa
vse tja do polnoči, a kaj po-
maga, prislužiti si je treba
vsakdanji kruh. Stopam na
cesto.
Kako temna noč je vsepov-
sod in kako gosta je megla,
kar srh me spreletava. Zavi-
dam Miri, ki ima do dom^ le
nekaj korakov in bo kmalu
v topli postelji, mene pa ča-
ka še tako dolga pot. V bliž-
njem lokalu igra orkester za
lahko noč, programa je ko-
nec.
Štirje dolgi in pusti kilo-
metri neizvožene poti so pre^
mano. Za mano izginjajo
zadnji utrinki mestnih sve-
tilk; zavijam v temo. Žarki
majhne svetilke na mojem
ponyju prebijajo gosto me-
glo, ki se v velikih pramenih
vali nasproti. Niti pol me-
tra ne vidim pred sabo, čvr-
sto držim krmilo, bojim se,
da bom vsak čas zdrsnila z
roba cestišča in padla v do-
kaj globok jarek.
Prevozila sem že lep kos
poti in prišla na kraj, kjer
me je bilo vedno najbolj
strah. Tu se že tako ozka
dolina še zoži, tako da se ro-
bovi ceste na obeh straneh
skoraj dotikajo gozda. Vozi-
la sem kolikor mogoče hitro,
a zdelo se mi je, da še pre-
počasi.
Sredi te mučne tišine sem
nenadoma za sabo zaslišala
brnenje avtomobila.
Vozil je počasi in žarome-
ti, ki so se le s težavo prebi-
jali skozi meglo, so tako švi-
gali naokoli, da sem se iz ra-
dovednosti ozrla. Pretreslo
me je, ko sem videla, da vo-
zi po cesti od enega roba do
drugega. Hotela sem se u-
makniti, pa mi je spodletelo..
Zdrsnila sem čez rob, izgubi-
la ravnotežje in padla. Ne
spominjam se natanko,, kako
se je to zgodilo, vem ie, da
sem v naslednjem trenutku
že tičala v gostem grmovju.
Nisem čutila bolečine, le sr-
ce mi je začelo močneje u-
tripati. Avtomobil se je u-
stavil.
Po vedenju potnikov je bi-
lo opaziti, da so globoko po-
gledali v kozarec. »Ženska,
hej' Hej; Fric, pojdi ponj o,
se bomo še malce poigrali!«
V meni je kipelo, nisem
Vedela, kaj naj storim. Bila
sem popolnoma brez moči in
brez zavetja v tej gluhi no-
či. Niti dihati si nisem upa-
la, z grozo sem poslušala, ka-
ko neka roka v temi tipa za
mano. Kot jež sem se zvi-
la v klopčič in se stisnila h
grmu, da me ne bi otipal.
Hotela sem že zakričati in
zbežati, toda kam?
Nenadoma me je njegova
roka zgrabila s tako silo, da
me je obšla slabost. Ne vem,
kaj se je tedaj zgodilo z ma-
no, vem le, da me je od stra-
hu skoraj zapustila zavest.
»A tu si, tičica! No, no ni-
kar ne bodi tako divja, samo
pomagati ti želim!«
Že je jel strastno odpirati
gumbe na mojem plašču.
Divje sem se mu izvila. Ni
mi bilo mar, kaj bo z mojo
obleko. Borila sem se z vso
močjo, ki sem jo premogla
tisti hip. Nisem mogla dovo-
liti, da bi takle poživinjenec
uničil mojo mladost. Nenado-
ma je izgubil ravnotežje in
zdrsnil v jarek.
Bilo je mrzlo, mene pa je
od strahu kuhala vročina.
Splezala sem do roba cesti-
šča, pripi-avljena na tvega-
nje, a nisem vedela, kam naj
se obrnem. Začela sem teči.
Tekla sem, a ne proti do-
mu, pač pa v nasprotr;p
smer, čeprav sem vedela, da
je do prve hiše veliko dlje.
»Ujemita jo! Ujemita jo,
da ji zdrobim kosti,« sem
slišala za sabo krohot in
vpitje razjarjenega Frica, ki
sem mu ušla.
Tekla sem, kolikor so me
nesle noge. Z zadnjimi moč-
mi sem se znašla pred hišo
in začela klicati. Ne vem, ka-
ko sem prišla notri, vem le,
da sem se znašla pred vpra-
šujočimi pogledi. Solze obu-
pa so mi tekle po licih in še-
le tedaj sem si upala skoraj
na glas zajokati. Povedala
sem, kaj se mi je zgodilo.
Zbežala sem, a moje kolo
in torbica sta ostala tam. Te-
daj je starejši sin z baterijo
odšel iz hiše in se kmalu vr-
nil s torbico in kolesom.
Tedaj je zaigral na mojih
ustih, ta-večer prvi nasmeh.
Republiško prvenstvo v atletiki
v petek in soboto, je bilo
v Kranju posamično repu-
bliško prvenstvo Slovenije
za člane in članice. Izmed 14
klubov iz Slovenije se je tek-
inovanja udeležilo čez 230
tekmovalcev, med njimi tu-
di štirje pripadniki »Parti-
zana« Markovci.
Ivana Kukovec je tekmo-
vala v suvanju krogle in za-
sedla 11. mesto. Marija Zem-
Ijarič, je bila v teku na 800
peta. Zelo dobro se je od-
rezal Alojz Vršič v teku na
5000 m, saj je v skupini, kjer
so tekli trenutno najboljši
slovenski tekači, kot je Dra-
go Žuntar, Peter Svet, Lisec
in- drugi, osvojil šesto me-
sto s časom 15:57,4. Stanko
Rep pa je v tem teku pristal
na desetem mestu.
Ce upoštevamo, da je bilo
to atletsko tekmovanje na
dokaj visoki ravni in da
Markovčani sploh nimajo a-
tletskih naprav, predvsem
steze, je uspeh njihovih tek-
movalcev vsekakor zadovo-
ljiv. Upamo, da bomo ta
marljivi telesnokulturni ko-
lektiv na podobnih tekmova-
njih še srečali.
OP
Pasp pogled
skozi okno avtomobila
No, pa še en pasji posne-
tek v spomin na minule »pas-
je dni«. Kosmatinca, ki ža-
lostno zre skozi odprto okno
»škode«, sem »pritisnil« na
lovskem pikniku in tekmova-
nju lovcev v streljanju na
glinaste golobe, ki je bilo
pred nedavnim na otoku pri
Veliki Nedelji. Zapisal sem
si njegovo ime pa tudi last-
nika, ki je lovec, žal pa sem
pribeležko nekje založil, ta-
ko, da vam ne morem posre-
dovati niti prvih niti drugih
»osebnih« podatkov. Ko so
lovci na vse mile viže pokali
po svojih glinastih »letečih
krožnikih« in v bližini pekli
na žaru nekatere lovske spe-
cialitete, je kosmatinec, uict
v pločevino, krepko cedil sli-
ne. Hotel sem ga pobožati po
smrčku, vendar pa mi je v
zahvalo za to dobrodošlico
IX)kazal svoje ostre zobe.
»Prijaznost pa taka,« sem si
mislil in mu pomolil košček
ražnjiča. To pa je bilo seveda
dovolj, da sva se spoprijate-
ljila. Najbrž me ni razumel,
ko sem mu dejal, da ga bom
dal v »cajtnge«. Njegov last-
nik pa je pripomnil: »Samo
pazite, da ne bo koga ugriz-
nil.« Bralci torej pozor: »Pes
grize!«
J. S.
Žalosten pogled skozi okno
»škode«
Naše zdravje
PREHRANA OB ZVIŠANI
TEMPERATUm
Imate temperaturo 38,9.
Vročica je za zdravnika ved-
no znak, da se v organizmu
dogaja nekaj nenormalnega.
V ozadju je bolezen, lahko
nalezljiva kot posledica vdo-
ra in razmnoževanja bakte-
rij, glivic ali virusov. V vro-
čičnem stanju se povečuje
število protiteles — protivni-
kov napadalcev, poveča pa
se tudi izločanje sprednjega
režnja hipofize. Hormoni iz
te žleze stimulirajo proiz-
vodnjo hormonov nadledvič-
ne žleze, ki so nujno potreb-
ni pri obrambi telesa pred
napadalci. Na splošno velja,
da antibiotiki uspešneje de-
lujejo ob povišani tempera-
tuH telesa.
Izgorevanje hranljivih ma-
terialov je nujno potrebno
za vzdrževanje življenjskih
funkcij (dihanja, krvnega ob-
toka), tako imenovani »ba-
zalni metabolizem« pa se v
vročičnem stanju povečuje.
Nekateri zdravniki mislijo,
da se z vsako stopinjo višje
telesne temperature povečuje
bazalni metabolizem popreč-
no za 13 odst. Ce bolezen
spremlja nespečnost, mislijo,
da je treba povečati kalorič-
no vrednost hrane še za 20
odst.
Med ljudmi je zakoreninje-
na misel, da človeku z vro-
čico ni treba jesti, posebno ne
mesa in jajc. Skoraj vedno je
bolnik deležen stroge diete,
medtem ko so potrebe orga-
nizma celo večje. Ce se bol-
nik bori proti infekciji, mu
je potrebna polnovredna
hrana, bogata z beljakovina-
mi, (meso, mleko, jajca, sir),
ogljikovimi hidrati, vitamini
in mineralnimi solmi.
Znojenje povzroča izgubo
znatnih količin mineralnih
soli in vitaminov. Bolniku je
torej treba nuditi dovolj top-
lih napitkov (čaj, kompot,
sadni sokovi). Izgubljeno ku-
hinjsko sol je mogoče nado-
mestiti z vsakdanjo prehra-
no.
Dr. JV.
STRAN 12
TEDNIK — ČETRTEK. 27. avgusta 1970
Ženska je svet
Sreča za moškega ni di-
amant iz Južne Afrike, naft-
no polje v Saudovi Arabiji
ali nov jaguar.
Sreča, je nekaj bolj drago-
cenega in vznemirljivega. To
je dekle, žena — to je Ona.
Ali je blede kože, dolgih
kostanjevih las? Ali je topla
— s kodrastimi črnimi las-
mi? Kdo je Ona, kaj dela
Ona?	'
Ona je veličastno bitje iz
mesa in krvi, lepo oblikova-
na in raščena. S svojimi
mnogimi obrazi je najbolj
uspešna mešanica bistroum-
nosti, premetenosti in nesra-
mežljivosti. Sladka, draga?
Strastna? Velikodušna? Ro-
mantična? Ona je lahko vse
to in še mnogo več od tega.
Lahko se pretvarja, laže, va-
ra — po razpoloženju in po-
trebi.
Da bi osrečila moškega, se
mu'predaja in mu dovoli, da
se zaveda svoje moškosti.
Njeno potrpljenje in ljube-
zenske besede mu dajejo sa-
mozaupanje in varnost, ki ga
ohrabruje.
Cesar ne zna — to občuti.
Z enako lahkoto, s katero
osreči- enega moškega, lahko
onesreči drugega. Do obupa.
Ona je najbolj željena ija
najbolj ljubljena oseba mo-
škega.
Mnogokrat zna biti od-
vratna? Kljub temu jo ima
moški rad.
Včasih se obnaša kot zver?
In moški jo ljubi.*
V smrtnem strahu ali jezi
vlada svetu ljubezni in mrž-
nje, svetu odraslih moških in
otrok. Ne glede na to ali so
njene želje in slabosti pra-
vične, ona prilagaja svoje
razpoloženje in želje — že-
ljam moškega. S svojim ču-
tom, izostrenim za vsako vr-
sto nevarnosti, zna, kdaj la-
hko prezira in zahteva ne-
mogoče.
S svojimi božanskimi last-
nostmi, s svojo nesposob-
nostjo, da zadrži skrivnost,
da obvlada svoj jezik in za-
drži solze, je ona najbolj ide-
alen ocenjevalec.
Ona je svet in to bo osta-
la tudi v bodoče. Moški in
medicina ji dajeta zastrašu-
jočo, prav gotovo božansko
moč nad rojevanjem in rast-
jo človeštva. V njeni moči je,
da prihajamo na svet in o-
hranjamo svoj rod.
PASJI DNEVI
Ko nam vroče poletno son-
ce neusmiljeno vsiljuje svo-
jo toplotno energijo, se naj-
raje potolažimo z besedami:
»Danes je pa zares pasja vro-
čina.« Po navadi jo prega-
njamo s tem, da si s hladno
pijačo pogasimo žejo, ali pa,
če je zato priložnost, kar ce-
lo telo namočimo v hladni
vodi. No, pasji dnevi letošnje-
ga poletja so v glavnem že
za nami in nam ostajajo na
dopustniške dneve le še pri-
jetni spomini.
»Pasje vroče je bilo na
morju,« se radi pohvalimo
svojim prijateljem, ki so do-
pust preživeli kar doma, pri
tem pa sploh ne povemo, da
nismo nikjer srečali niti do-
mačega, še manj pa morskega
psa. No, jaz, po pravi-ci po-
vedano, še nisem bil na do-
pustu pa sem minule dni
kljub temu doživel pasji dan
ali bolj določeno povedano
psa, ki si je s steklenico od
piva med prednjima tacama
— v senci preganjal vroči-
no. Pri roki je bil fotograf-
ski aparat, vse drugo pa lah-
ko na sliki vidite. Ko je
»škljocnilo« je pograbil ste-
klenico med svoje ostre zo-
be in zbežal za vogal. Seve-
da vam moram povedati še
to, da pes, ki ga vidite na pd"-
snetku ni pil piva, ampak mu
je bila steklenica le kot pri-
pomoček za njegovo pasjo
igro in pasje razpoloženje.
Naj povem še to, da je last-
nik psa, ki ga vidite na sli-
ki, gostilničar in zato ni ču-
dno, če si je za igro izbral
prazno steklenico.
J. S.
Pasji dnevi s steklenico piva
Kino
GORISNICA
30. avgusta angleški film
NALOGA ESKADRILJE 633.
ptuj
29.	avgusta francoski film
NEUKROTLJIVA ANGELI-
KA; 30. avgusta francoski
film ANGELIKA IN SUL-
TAN; ob 10. uri ameriški
film SPARTAK.
slovenska bistrica
28., 29. in 30. avgusta it.-
šp. film RINGOV POVRA-
TEK.
tomaž pri ormožu
30.	avgusta francoski film
VITEZ PARDAILLAN.
zavrC
30. avgusta ameriški film
BONNY and CLYDE.
Lasje - simbol
ženskosti
■	Nekoč so lasje izpadali
samo moškim, danes pa se to
dogaja tudi ženam. Zdrav-
niki pravijo, da je to posle-
dica sodobnega življenja,
skrbi, hitenja ...
Lasje so pod vplivom hor-
monov. Tista, ki ima veliko
ženskih hormonov, ima goste
in zdrave lase — in nasprot-
no. Zena v nosečnosti »pro-
izvaja« veliko estrogena in
ta vpliva na lase in njihovo
rast. Dognano je, da telo so-
dobne žene, ki je aktivna in
polna skrbi tako kot moški,
proizvaja več hormonov kot
nekoč. Rast las je torej v
tesni zvezi s celotnim zdrav-
stvenim počutjem. Živčne
depresije spremljajo izpada-
nje las — in nasprotno. Ka-
ko torej preprečiti izpada-
nje las?
Predvsem pazite, da se te-
lesno dobro počutite, da ste
zdravi, da se pravilno hra-
nite, sicer pa upoštevajte pri
umivanju las tale navodila:
■	tudi če imate mastne la-
se, j'ih ne umivajte prepogo-
sto;
® ne uporabljajte močnih
šamponov, ne belite si las
prepogosto in ne polagajte si
često trajne pričeske;
■	ne drgnite temena z no-
hti;
■	ne sušite las, če le gre,
pod vročim sušilnikom;
■	ne uporabljajte sintetič-
nih in pretrdih krtač'in go-
stih glavnikov;
■	jejte živila z veliko žve-
pla: ribe, meso, suho sočivje,
sadje, sir, česen, čebulo, ra-
dič...
In še nekaj: kljub temu,
da obstajajo izdelki, ki urav-
navajo delovanje žlez, se ču-
dež še vedno ni zgodil. Še
vedno ne znamo spodbuditi
las k rasti, znamo jih le o-
čuvati...
In ker so lasje simbol žen-
skosti, pazite nanje in jih
negujte!
Alummij odpravi!
Osanlcarico, Slivnico
in Steklarja
v ponedeljek sta se v Ki-
dričevem pomerili nogometni
enajsterici domačega Alumi-
nija in Osankarice iz Sloven-
ske Bistrice. Domačini so
zmagali z visokim rezulta-
tom 8:1, srečanje pa je bilo v
okviru priprav na prven-
stvo. Visokemu porazu Bi-
stričanov je največ botroval
vratar Dragič, ki je moral
zamenjati odsotnega Kotar-
ja, sicer pa igra Dragič v mo-
štvu Osankarice branilca.
Srečanje je ves čas potekalo
v dežju, oba trenerja pa sta
Tareizkusila vse igralce.
Pred tem so nogometaši A-
luminija gostovali v Rogaški
Slatini, doma pa so gostili še
Slivnico. Proti rogaškemu
Steklarju so po dobri ig;-i
zmagali s 3:1, Slivnico pa so
v Kidričevem odpravili le s
3:2, vendar moramo pouda-
riti izredno grobo igro go-
stov, ki so se izkazali kot z;e-
lo ne fair nogometaši.
-d
Razpored fluoro-
grafiranja
v občini Ptuj
3.	septembra -isiu
TURNIŠCE
pri gostilni Selška cesta ob
7.	uri, Draženska cesta ob 8
uri. Poljska cesta ob 8.30 u-
ri. Mejna cesta ob 9. uri, Na
postajo ob 9.30 uri. Zagreb-
ška cesta ob 10. uri, Dražen-
ci ob 12. uri.
kidričevo
v tovarni TGA ob 7. in ob
14. uri.
4.	septembra 1970
kidričevo
pri samskem bloku: Nji-
verce ob 7. uri, Kidričevo ob
8.	uri.
kidričevo
v tovarni TGA ob 7. uri.
5.	septembra 1970
stražgojnca
Šikole ob 7. uri, Gaj ob
8.30 uri, Stražgojnca ob 9. u-
ri.
miiiovce
pri marofu Dragonja vas
ob 11. uri, Mihovce ob 12. li-
ri.
cirkovce
pri šoli: Starošinci ob 7. u-
ri, Pongerce ob 8. uri, Zg.
Jablane ob 8.30 uri, Sp. Jab-
lane ob 9. uri, Cirkovce ob
10. uri.
7. septembra 1970
slovenja vas
pri Zeraku: Kungota ob 7.
uri, Gerečja vas ob 8. uri,
Hajdoše ob 10. uri, Slovenja
vas ob 12. uri.
spodnja hajdina
pri gasil, domu: Skorba ob
7. uri, Zg. Hajdina ob 8.30 u-
ri, Sp. Hajdina ob 10.30 uri.
8.	septembra 1970
APACE
Apače ob 7. uri.
lovrenc
pri transformatorju: Ple-
terje ob 10.30 uri, Zupečja
vas ob 12. uri, Lovrenc ob 13.
uri.
ptujska gora
Podlože ob 7. uri, Ptujska
gora ob 8.30 uri.
slape
pri transformatorju: Do-
klece ob 11. uri, Stogovci ob
12. uri, Slape ob 12.30 uri.
9.	septembra 1970
dolena
pri krajevni pisarni: Jan-
ški vrh ob 7. uri, Bolečka
vas ob 7.30 uri, Zg. Pristava
ob 7.30 uri, Dolena ob 8.30 u,
ri.
trnovci
pri transfor.: Barislavci ot
11. uri, Sela ob 11. uri, Tr.
novci ob 12. uri.
majSperk
na dvorišču TVI: TVI oi
6.	uri. Konus ob 9. uri, Svečj
ob 9.30 uri, Koritno ob 15
uri, Preša ob 10.30 uri. Sta.
nečka vas ob 11. uri, Skrblji
ob 11.00 uri, Lešje ob 11.3!
uri, Majšperk ob 12.30 ur,
Breg ob 13.30 uri.
10. septembra 1970
medvedce
pri gas. domu: Sestrže oi
7.	uri, Medvedce ob 8. uri
10.	septembra 1970
naraplje
pri šoli: Sitež ob 10. ur
Jelovice ob 10.30 uri, Plaji
sko ob 11. uri, Naraplje o
11.30 uri.
stoperce"
pri transfor.: Cermožišeo:
13. uri. Sveča ob 13.30 u:
Nadole ob 14. uri, Sitež o i
11. uri, Grdina ob 14.30 ui •
Stoperce ob 15. uri.
11.	septembra 1970
dobrina
pri pletarni: Dobrina o'
uri, Zetale ob 8.30 uri.
žetale
Zetale ob 11. uri, Kočii?
ob 12. uri, Nadole ob 13.3(
uri, Cermožiše ob 14.30 ur-
kozminci
pri stari trgovini: Sedl^
šek ob 7. uri Gruškovje ob'
uri, Stanošina ob 7.30 un
Strajna ob 8. uri, Ložina oli
8.30 uri, Kozminci ob 9.30 U'
ri.
tržeč
pri Klethoferju: Popovt
ob 12. uri, Jurovci ob
uri, Lancova vas ob 13. ur-
Tržec ob 14.30 uri.
12.	septembra 1970
nova cerkev
Stanošina ob 7. uri, GrU'
škovje ob 7.30 uri, Sedlaše^'
ob 8. uri, Dežno ob 9.30 uf-
Rodni vrh ob 10. uri, Jablf
vec ob 10.30 uri, Gorca
11. uri, Podlehnik ob 12. un
Zakl ob 13.30 uri.
videm
Šturmovec ob 7. uri. P""
brežje ob 7.30 uri, Videm d
10.30 uri, Majski vrh ob
uri. Dravinjski vrh ob 12-^
tednik — ČETRTEK, 27. avgusta 1970
stran 13
Naša pot na
Triglav
Letos smo se člani planin-
jKega društva Ptuj odločili
obiskati »streho« Jugoslavije
^ Triglav. Izlet sta vodila
Tone Purg in Jože Antonič.
Zgodaj zjutraj 15. avgusta
smo se zbrali novinci in i.z-
Itušeni planinci na železniški
postaji v Ptuju. Bilo nas je
petindvajset. Ze na prvi po-
gled sem ugotovila, da bo to
prijetna in vesela družba in
nisem se zmotila, saj so nas
vso pot zabavali »stari« pla-
ninci z raznimi smešnimi do-
godki, ki so jih doživeli v
naših gorah prejšnja leta.
rako je vožnja do Ljubljane
hitro minula in ko smo šli s
perona po stopnicah navzgor,
je nekdo izjavil: »Tako, to-
variši planinci, to je uvertu-
ra za naš naskok na Triglav'«
in vsi smo se od srca nasme-
jali. Iz Ljubljane smo z av-
tobusom nadaljevali pot do
Janeza ob Bohinjskem jeze-
ru. Težke nahrbtnike smo
zložili v prtljažnik avtobusa
in že smo se peljali proti Go-
renjski. Vožnja z avtobusom
nas je zelo utrudila, saj smo
se do Kranja peljali v ne-
pretrgani koloni, tako da je
avtobus večkrat ustavil in
moreča vročina , nas je hudo
zdelala. Od Kranja dalje je
bila vožnja prijetnejša. O-
krog poldneva smo prispeli k
Janezu. Malo smo se odpočili
in čez kakšno uro ali dve
nadaljevali pot proti naši pr-
vi postojanki. Planinskemu
domu na Uskovnici (1138 m).
Pot nas je vodila po strmem
hribu, ki je novince zelo iz-
črpala in zaradi tega smo se
razdelili v dve skupini, in ta-
ko nas je prva skupina pusti-
la daleč zadaj. Toda tudi
nam je uspelo doseči pla-
ninski dom na Uskovnici. Tu-
kaj smo se pozdravili s prvo
skupino, ki je še isti dan na-
daljevala pot proti naslednji
postojanki — Vodnikovi ko-
či (1805) m). Mi smo ostali na
Uskovnici, se okrepčali s ča-
jem in mlekom, se najedli in
tudi tam prespali. Zgodaj
zjutraj nas je pozdravilo le-
po sončno jutro in spočiti
smo nadaljevali pot proti
Vodnikovi koči. Ta pot nas
ni tako izčrpala, saj smo ne-
kaj časa hodili po prijetni
gozdni poti, nato smo preho-
dili vznožje Tošca, se povz-
peli pod vrh in tu so nas pr-
vič pozdravile planike. Vo-
dič nam je prepovedal trgati
cvetja. Hodili smo približno
eno uro in prišli do Velega
polja (1693). Tam nas je po-
zdravilo zvonenje, saj so se
povsod pasle krave. No in že
smo zagledali Vodnikovo ko-
čo. Tukaj so nam povedali,
da je naša prva skupina že
nadaljevala pot proti domu
Planika (2408 m) pod Tri-
glavom. Po dveurnem odmo-
ru smo tudi mi nadaljevali
pot proti zadnji postojanki,
v dom Planika, ki je najsta-
rejša triglavska postojanka.
Stoji na južni strani Male-
ga Triglava. Tukaj se spet
srečamo z našo prvo skupino,
ki je žfe opravila pot na Tri*-
glav, Kredarico in Staničevo
kočo. Tako smo v Planiki
prespali in naša skupina se
Je naslednje jutro ob pol pe-
tih odpravila na Triglav.
Priplezali smo do Malega
Triglava in skoraj bi se vr-
nili nazaj, saj se je začela ne-
vihta in ozračje je bilo polno
statične elektrike, da je vse
pokalo, toda kmalu se je po-
kazal Triglav in tudi deže-
vati je prenehalo in nadalje-
vali smo pot po grebenu. Tu-
kaj smo naleteli na spomin-
sko ploščo, posvečeno Valen-
tinu Vodniku, saj je nastala
s te njegove poti na TrigK^v
oda Vršac. Tako je bil pred
nami samo en težak vzpon in
Triglav je bil naš. Pozdravil
nas je veličasten Aljaž, stolp,
ki ga je postavil na svoje sti'o-
ške planinec Aljaž leta 1895
in stolp je danes simbol Tri-
glava. Danes je namenjen
varstvu planincev ob nevih-
tah. V železni kaseti je shra-
njena vpisna knjiga in žig, ki
so ga pripeli na verigo. Na
vrhu smo imeli srečo, saj
smo videli razkošni mozaik
domačih planin in dolin in
okoli nas je bila sama brez-
končna zračna gmota, trd-
ni svet pa ves pod našimi
nogami. Toda spet se je za-
čela vleči megla in odločili
smo se čimprej zapustiti Tri-
glav. In po enoinpolurni ho-
ji smo že bili v Planiki. Na-
ša prva skupina pa je že bila
na poti proti triglavskim je-
zerom. Tudi mi smo šli ta-
koj za njimi. Prišli smo do
tržaške koče na Doliču
(2120 m) in do tod smo šli v
glavnem navzdol. Kmalu
smo prišli do Hribaric in to
je bil zadnji in zelo težak
vzpon po melišču. Na tej po-
ti nas je vseskozi spremljal
dež, kar nas je pri hoji moč-
no oviralo. Na vrhu Hribaric
se jez ačel Triglavski narod-
ni park in prišli smo v doli-
no čudovitih triglavskih je-
zer. Najlepše med vsemi je
jezero v Ledvicah (4. jezero)
in potem še samo kilometer
in pol in že smo bili pri ko-
či triglavskih jezer. Del na-
še skupine je prespal na Pre-
hodavcih, nad prvim . tri-
glavskim jezerom. Triglav-
ski narodni park obsega o-
krog 2000 ha in zajema vso
dolino sedmih triglavskih je-
zer s Hribaricami vred ter
steno Komarče, vključno
slap Savice.' Koča pri tri-
glavskih jezerih stoji sever-
no oddvojnega jezera (5. in 6.)
Tukaj se zbere vsa naša sku-
pina in naslednje jutro na-
daljujemo pot do Komarče.
Spust je bil zelo naporen, a
k sreči ni bil v naši skupini
nihče omotičen in tako smo
srečno prispeli do slapa Sa-
vice. Potem smo se še usta-
vili v koči pri Savici, v ho-
telu Zlatorog, od koder se jih
je nekaj odpeljalo z žični-
co na Vogel. S tem je bil naš
izlet končan. Polni vtisov
smo se vračali proti Ljub-
ljani in Ptuju v upanju, da
bomo tudi naslednje leto o-
biskali naš lep planinski svet.
Marta Rau
Aljažev stolp na Triglavu
V deieli barv
Slikanje je povezava lepe-
ga s koristnim. Lepega, ker
lam pravilna izbira barv
razveseljuje oko, koristnega
pa zato, ker z barvno pre-
vleko zaščitimo predmete.
Za slikanje potrebujemo:
barvo, 2. čopič, 3. spret-
nost, 4. okus, 5. značaj in 6.
predmet, ki ga hočemo posil-
iti. Slikanje je opravilo
višje vrste. Zanj potrebuje-
"^0 poleg vsega naštetega tu-
''i ljubezen in predanost. Ker
fnanjkata ti dve lastnosti,
postane slikanje pleskanje.
Pri izbiri barv nimamo si-
'fr nobenih predpisov kot
pri plinu ali elektriki, ven-
dar vladajo tudi tukaj zako-
la. in to so zakoni harmoni-
ja in estetike, ki jih ne sme-
nekaznovano prekoračiti.
Zelo preprosto je poslikati
^aro z bojnimi barvami in
^ tako spremeniti v nakazo,
nam poruši celotno har-
"^onijo v stanovanju. Da bo-
predmete zares harmo-
nično uglasili, potrebujemo
'^leg okusa tudi nekaj osnov
® barvnih učinkih, ki niso
l^mo optični, temveč precej
'»^di psihološki.
fiarva je za človeka prav
važen življenjs:ki ele-
^^nt kot hrana ali zrak. Har-
monično uglašena in pravil-
® dozirana barvitost okolice
stopnjuje pri nas občutek
zadovoljstva, medtem ko
vzbuja barvna prenasičenost
ali pomanjkanje barv v nas
neugodje in melanholijo.
Človek, ki preživlja svoje
dneve v sivo poslikanih so-
bah, postane otožen. V rdeče
pobarvanih spalnicah spimo
nemirneje kot v zelenih. Mo-
dra soba nam nenehno vsi-
ljuje občutek, da moramo za-
kuriti; v modrih sobah do-
bimo dosti prej nahod kot v
rumenih.
Med najznačilnejše optič-
ne učinke spada občutek bli-
žine, ki nam ga vsiljuje in-
tenzivna cinobrovo rdeča
barva. Nasprotje temu je ko-
baltno modra barva, ki nam
daje izrazit občutek odda-
ljenosti. Oranžna bairva je to-
pla v vsej svoji prelesti. Ko-
ruzno rdeča daje občutek
prostornosti.
Razlikovanje učinka toplih
in hladnih barv je zelo važ-
no za praktično uporabo.
Topli barvni odtenki z veli-
kim odstotkom rumene bar-
ve napravijo stene kljub po-
manjkanju sončne svetlobe
tople. Hladne barve — mo-
dra, zelena in vijoličasta —
pa blažijo sončno pripeko v
južno ležečih prostorih.
Važen za nas je fenomen,
da imata lahko dve barvi, ki
sta druga poleg druge, zelo
močan medsebojni vpliv, in
to tako po učinku kot po
barvnih odtenkih. Oranžna
barva na rumeni podlagi u-
činkuje bolj rdečkasto, na
rdeči osnovi pa bolj rumen-
kasto.
Notni ključ za simfonijo
barv: upoštevajte, da je kon-
trast eden od najvažnejših
elementov barvne kompozi-
cije. Kontrast dosežemo ta-
ko, da postavimo nasprotu-
joče si barve eno proti dru-
gi ali če združimo temne in
svetle ali mrtve in živahne
barve. Ce hočemo izbrati za
objekt, ki ga hočemo posli-
kati, različne nasprotujoče
si barve, nam je zakonitost
komplementarnih barv še
najvarnejši vodnik. Lotimo
se problema praktično in na-
slikajmo na periferijo kroga
v enakih presledkih 3 osnov-
ne barve: rdečo, rumeno in
modro. Zmešajmo 2 od teh
barv, in dobili bomo barvo,
ki je osnovna barva, ki je
nismo dodali. Mešanica pla-
ve in rumene barve da zele-
no— zelena je torej komple-
mentarna barva rdeči. Na-
slikajmo jo torej nasproti
rdeči barvi. Ce nadaljujemo
delo po istem postopku, sto-
jijo na koncu: zelena barva
nasproti rdeči, vijoličasta
nasproti rumeni in oranžna
nasproti rdeči, vijoličasta
nasproti modri.
MOVEMEC V ŠOLI
Smo pred začetkom novega
šolskega leta. Marsikateri no-
vinec bo prvič zapustil do-
mačo hišo, da bi začel hodi-
ti v šolo. Za marsikaterega
izmed teh bo to velika spre-
memba v njegovem življenju.
Otroci, ki so obiskovali vrtec
ali malo šolo, bodo sprejeli to
spremembo z veseljem. Tež-
je je za tiste, ki jim je pot
v šolo prvi korak »v življe-
nje«. Prve dni so takšni o-
troci zelo plašni, bojijo se u-
čitelja in neznanih sošolcev,
ni smeha na njihovih ob-
razkih. Ce učitelj katerega
izmed takih novincev kaj
vpraša, ta sramežljivo odgo-
varja, pade v jok ali se cejo
pomoči zaradi prevelike psi-
hične napetosti.
Da je otrok takšen, so naj-
pogosteje odgovorni starši, ki
so otroka nepravilno vzga-
jali, posebej še glede na šo-
lo. Niso namreč ravno red-
ki starši, ki otroka pred
vstopom v šolo »opozarjajo«
s stavki: Ti bo učitelj v šo-
li že pokazal!, ali: Tam te
bodo že ukrotili! in podobno.
Takšen otrok ima strah pred
šolo in učiteljem kar vcep-
ljen in ni čudno, če se no-
vinec potem prve dni v šoli
obnaša kot smo zgoraj opisa-
li. Pametni starši pa ravna-
jo ravno nasprotno: v bodo-
čem učencu vzbujajo veselje
do šole ter mu pripoveduje-
jo, kaj vse bo doživel v šoli,
kako mu bo lepo med števil-
nimi vrstniki. Tako priprav-
ljen otrok bo šel v šolo z
veseljem in bo v razredu ak-
tiven od prvega dne.
Vsekakor ima otrok, ki ga
niso pravočasno pustili med
vrstnike in sploh izven svo-
jega doma med ljudi, določe-
ne težave, ko začne hoditi v
šolo. Najbrž se sploh boji iti
od doma. V takšnih prime-
rih je dobro, če otroka nek-
do iz družine pospremi do
šole in gre po pouku zopet
ponj. Takšno spremljanje
prav gotovo ne bo potrebno
daljši čas, prve dni pa že, do-
kler se ne bo otrok privadil
na pot, na eventualne so§ol-
ce in sploh na cesto. Za
takšnega otroka je tudi ko-
ristno, če se starši posvetu-
jejo z učiteljem, da bi skup-
no vplivali na hitrejše prila-
gajanje otroka na nove oko-
liščine.
Ce pa otrok kljub vsemu
premočno trpi zaradi teh
sprememb, torej če ne je, ne
spi, si grize nohte, začne jec-
ljati ali celo moči posteljo,
je treba poiskati pomoč
zdravnika, psihologa ali so-
cialnega delavca.
STRAN 14
TEDNIK — ČETRTEK. 27. avgusta 1970
KAJ PA TUJI
ŽIVCI?
Pogosto govorimo o svojih
živcih, o pretirani utrujeno-
sti in trošenju telesa iz dne-
va v dan. Toda ali ste kdaj
pomislili na živce ljudi, s
katerimi se vsak dan sreču-
jete?Ali ste prepričani, da
ne uničujete živce ljudem, ki
vas obkrožajo? Živčna vojna
je nekaj povsem vsakdanje-
ga v dobi 20. stoletja: v tr-
govinah, na cesti, v medse-
bojnih odnosih, v službah...
Ali se trudite, da jo zmanj-
šate, kolikor je pač v vaši
moči?
Toda — kako? Na sto raz-
ličnih načinov.
—	Z možem sta se dogo-
vorila, da se bosta sestala ob
18.45. Prišli ste ob 19.00.
Mož se vam zdi malenkosten,
ker je sploh omenil, da je
moral čakati na vas petnajst
minut.
»Pričel sem se vpraševati,
ali sploh čakam na pravem
mestu!« pravi on. »Saj gre
vendar samo za 15 minut!«
pravite vi. Ne spomnite pa se
na to, da je moral vaš mož
na hitro končati zelo po-
membno delo, da je lahko
pravočasno prišel na sesta-
nek z vami. Dali ste mu 15
dolgih minut, ki jih je pora-
bil za to, da je razmišljal o
vaši netaktnosti.
—	Nestrpno stopicate pred
telefonsko kabino in prekli-
njate ženo, ki ne zna neha-
ti s pogovorom. Končno je
končala ... Prijeli ste slušal;-
ko in že v isti sapi pozabip,
da čakajo tudi na vas drugi
ljudje, vi pa imate še toliko
zanimivega povedati sv^ji
prijateljici...
—	Odločili ste se, da boste
storili uslugo sosedi. Celo sa-
mi ste ji predlagali. In tiste-
ga dne, ko bi jo morali ob-
vestiti o rezultatu, niste sto-
rili tega. »Saj ni bilo nič po-
membnega,« se tolažite. Pa
ste ji kljub temu priredili
majhno razočaranje.
—	Pustili ste svoje starše
v	negotovosti, da tri dni za-
man čakajo na vaše pismo.
Odšli pa ste na pot z avtom,
ne da bi jim sporočili, da sLe
ostali živi na teh naših ne-
varnih cestah.
—	Prijatelji so vas prosili
za naslov. Seveda ste oblju-
bili. Po enem mesecu še ve-
dno niste poslali obljublje-
nega ...
Nimam časa. Pozabil sem...
Tako sem utrujena! V redu.
Vaša okolica naj bi vas ra-
zumela in naj ne bi delala
hrupa zaradi »takšnih ma-
lenkosti«. V redu. Toda tud:
vi	nimate potemtakem pra-
vice razburjati se, če va.ša
zrtanka ne pride pravočasno
v kavarno na vajin sestanek.
Ce vam kdo ne izpolni oblju-
be, če trepeta v strahu, kaj
v.se bi se lahko pripetila...
Na voljo imate dve mož-
nosti: ali osvojiti zakon »voj-
ne živcev« ali poskusiti z ra-
zorožitvijo. Menda bi prav
drugo bilo koristneje. Za vas
in vaše najbližje...
Kakor kri rdeče vino
Ves zadihan sem se vzpe-
njal po strmi kameniti poti.
Noč se je spuščala nad gri-
čevnato okolico, ^abe so ena-
komerno regijale nekje v do-
lini. nad menoj pa je lebdel
roj vsiljivih komarjev. V
zraku sem začutil prijetno
sladek vonj po zrelem grozd-
ju. Po treh letih trdega dela
v tujini, sem stal ob vznožju
dobro znanih vinogradov.
»Kje so časi, ko sem se še
kot otrok podil in skrival
med mladimi trsi in me je o-
če mnogokrat natepel zaradi
tega,« sem pomislil.
Prispel sem do domačije, ki
se je skromno stiskala k de-
blu orjaškega starega oreha.
Na dvorišču je bilo še vse
tako, kakor pred leti, ko sem
odhajal Moral sem se sklo-
niti. ko sem vstopal, kajti
lahko bi zadel z glavo ob pre-
nizki podboj.
Mati je obstala, kakor vko-
pana, oče pa si je popravil
velike naočnike, ki so mu ve-
nomer padali z nosu in z raz-
prtimi rokami mladeniško
prihitel od mize. Močno me
je objel s svojimi okornimi,
kakor medvedje šape veliki-
mi rokami,' da mi je zastal
dih. Cez njegova široka ra-
mena sem opazil, da si mati
od veselja iDriše vlažne oči
in se mi smehlja skozi solze.
Stopil sem še k njej in jo
tesno objel. Bila sta srečna,
da sem se vrnil. V tistih tre-
nutkih sem se odločil, da ju
ne bom nikoli več zapustil.
Oče mi je hitro začel pripo-
vedovati o trti, ki je čudovi-
to obrodila, pri tem pa so mu
oči ponosno žarele. Se poseb-
no se je veselil prihodnjega
dne. ko bo trgatev. Utrujen
od dolge poti, sem odšel v
svojo sobico. Velika mehka
postelja in duh po pri-
jetni domačnosti sta me hi-
tro zazibala v trden spanec...
Jutro med goricami je bi-
lo vedno zame nekaj čudo-
vitega. Tega dne pa še poseb-
no. Sonce je s svojimi žarki
božalo trse in rosne kaplji-
ce na grozdnih jagodah so
se iskrivo lesketale v mnogih
barvah. Oreh je bil poln
škorcev, ki so vrešče ozna-
njali zgodnjo jesen. Po žilah
se mi je razširila omamna
toplota, ko sem gledal od
sonca ožarjene griče in do-
lino, ki se je kopala v prvih
žarkih. V trenutku sem po-
stal dobre volje.
Na dvorišču je stal oče, se
veselo in ponosno oziral v
gorico ter si zadovoljno mel
roke.
»Kako krasno jutro je da-
nes,« me je pozdravil. »Lep-
šega dneva si ne bi mogli že-
leti. Si videl te polne groz-
de? In poglej liste, vsi so
zdravi. Letos sem kar tri-
krat škropil, zato je tako ob-
rodilo,« je hitel pojasnjeva-
ti, ko je stopil do najbliž-
jega trsa in z okornimi prsti
božal velik grozd in liste o-
koli njega.
»Sladko pa bo letos, to bo
vino, kot le malokdaj,« sem
skromno pripomnil.
V spomin sem si priklical
sliko, kako oče že zgodaj
spomladi obrezuje trse, po-
tem pa jih vse leto okopa-
va, škropi, veže in neguje s
svojimi zgaranimi rokami.
Vse leto dela v vinogradu,
zato ni nič čudnega, da je že
malo sključen, koža na obra-
zu pa je uvela in zgubana.
Mati mu je venomer prigo-
varjala, naj proda vinograd,
on pa ne in ne. »Vso kri ti
bo izpil,« ga je mnogokrat o-
pozarjala. A oče je živel sa-
mo za svojo trto. Nič mu ni
pomenilo večjega veselja, ka-
kor, da se je s težko motiko
odpravil v vinograd, trgatev
pa je bila pri nas pravi praz-
nik ...
Iz premišljevanja me je
vzdramilo veselo vriskanje
ljudi, ki so nam prišli poma-
gat obirat. Vesela družba se
je znašla na dvorišču; vsi 50
pozdravljali očeta, ki je sa-
mozavestno in s ponosnim
nasmehom stal pod orehom.
Mati je s praga vsa, nasmeja-
na opazovali vrvež na dvori-
šču. Fantje so si naglo opr-
tali brente in odšli v vino-
grad, kjer so nekatera de-
kleta že pridno obirala.
Spremljalo jih je razposajeno
vriskanje in petje. Oče je bil
videti zadovoljen, ko sva v
zidanici še nekajkrat pre-
gledala mlin za mletje grozd-
ja in veliko stiskalnico. Ob
steni je stala vrsta sodov, a
nad njimi je visela blago-
slovljena oljčna vejica. Vse
je bilo nared.
Tudi jaz sem si oprtal ve-
liko brento in odšel za dru-
gimi. Dan se je bližal pol-
dnevu, ko smo napolnili prvi
koš in začeli stiskati. V ve-
likem vedru se je nabralo
gosto in kakor kri rdeče vi-
no. Oče je veselo stopal pg
zidanici in hvalil delavce,
Vsem so se na obrazih nabi-
rale potne srage, sonce je
pripekalo čedalje močneje, a
grozdje je lepo dehtelo. Kljub
trdemu delu si vsepovsod vi-
del nasmejane obraze. Bilo
je praznično razpoloženje.
Tedaj pa sem — bilo je
nekaj minut pred kosilom —
nenadoma zaslišal, kako je
nekdo tam doli pri zidanici
zaklical s presunljivim gla-
som:
»Stiskalnica se je podrla,
pridite pomagat.«
Sprva sem obstal kakor
prikovan, a že v naslednjem
trenutku sem spustil brento
in se na vrat na nos pognal
po bregu. Spotoma sem sam
zase zašepetal:
»O, bog ne daj, da bi se
komu kaj zgodilo. O, bog po-
magaj ... «
Planil sem skozi vrata.
Tram z veliko utežjo je zdr-
snil s stojala, padel na rob
stiskalnice, jo polomil in vss
skupaj je zgrmelo na tla. Po
tleh zidanice se je vse bolj
širila velika luža sladkega
mošta.
Sele tedaj sem opazil, kaj
se je zgodilo. Pod velikim
tramom je ležal oče. Iz ust
mu je tekel kakor nitka ta-
nek curek krvi. Drsela mu je
čez brado, pov ratu in se me-
šala s temnim, kot kri rde-
čim vinom na tleh. Ležal je
negibno kakor v postelji, z
na široko odprtimi stekleni-
mi očmi, uprtimi v blagoslov-
ljeno oljčno vejico nad praz-
nimi sodi.
tednik — četrtek, 27. avgusta 1970
STRAN 15
Priprava dietne
pretirane
Posebnost dietne prehrane
je v tem, da poleg organiz-
movih potreb upošteva tudi
obolenje, in iz prehrane iz-
liljučuje vsa živila, ki bi za-
virala zdravljenje glavne bo-
lezni in vzporednih obolenj.
S pravilno sestavljeno hrano
povečujemo odpornost telesa,
kar je za bolnika še važnej-
še kakor za zdravega člove-
ka. Dolgotrajnejša nepravil-
na prehrana obremenjuje po-
samezne organe in povzroča
spremembe, ki so najvidnej-
še na prebavilih.
Od dietne prehrane kot
dela zdravljenja pričakujemo
največje uspehe. Uspeh diet-
nega zdravljenja pa je zago-
tovljen le, če dieto pravilno
sestavimo in živila pravilno
pripravimo. Proces kuhanja
pravzaprav vpliva na hranil-
ne snovi, ki so v posameznih
živilih. Zato moramo pri pri-
pravi diet vpliv kuhanja na
hranilne snovi- prav dobro
poznati. Proces kiftianja ima
na posamezne hranilne snovi
različen vpliv. Beljakovine,
ki se nahajajo v mesu, jaj-
cih, ribah, stročnicah in dru-
gih živilih, pri kuhanju za-
krknejo. Zmerno kuhane be-
ljakovine laže prebavimo ka-
kor surove. Predolgo gretje
beljakovin otežkoča prebavo
in jim zmanjšuje biološko
vrednost, ker se v beljakovi-
nah uničijo nekatere amino-
kisline.
Na živila, ki vsebujejo o-
gljikove hidrate (škrob,, ima
kuhanje največji vpliv.
Škrob pri kuhanju nabrekne,
celulozne celične stene, ki
obdajajo škrob, razpoka j o in
tako kuhana škrobna živila
lažje prebavimo, ker imajo
prebavni fermenti lažje delo.
Maščobe se pri segrevanju
razkrajajo. Maščobne kisline
se sproščajo in so zato ma-
ščobe težje prebavljive. Ce
pa maščobe za zabelo ne se-
grevamo, temveč jih kuhamo
v neki vročini, se ne spreme-
ne in ne otežujejo prebavnih
organov.
Pri kuhanju se vitamini
pogosto uničijo, predvsem ti-
sti, ki so občutljivi za toplo-
.to. Izguba teh vitaminov je
manjša,, čim krajši je čas se-
grevanja. Razkroj vitaminov
je še večji, če pridejo med
kuhanjem v dotik z železom
in bakrom. Zato je bakrena
in okrušena emajlirana poso-
da za kuhanje neprimerna.
Vitamini se tudi po kuhanju
hitro uničijo, zato moramo s
kuhano hrano hitro takoj po-
streči. Ne samo vitamini,
temveč tudi mineralne snovi
se pri pripravi hrane izgub-
ljajo, največkrat zato, ker
Vodo, v kateri smo zelenjavo
kuhali, odlijemo. Zato je pri-
poročljivo, da zelenjavo du-
šimo, namesto kuhamo v ve-
liki količini vode.
Priprava dietne prehrane
v bistvu ne loči od pravil-
ne priprave zdrave prehra-
ne, vendar moramo pri pri-
pravi upoštevati naslednje:
za zabelo dietne hrane upo-
rabljamo olje, surovo maslo,
smetano ali rastlinsko ma-
ščobo. Maščobe ne razbelimo,
smetano in surovo maslo do-
dajmo šele pred serviranjem,
da se ne uničijo vitamini, ki
jih vsebujeta. Za zagostitev
jedi ne uporabljamo prežga-
nja, temveč nastrgan krom-
pir ali podmet.
Pri obolenjih prebavnega
trakta živil ne pražimo, ne
pečemo in ne cvremo. Cvrta
živila iz dietne prehrane
sploh izločimo, ker so zelo
težko prebavljiva. Pri nesla-
ni hrani pa s praženjem in
pečenjem izboljšamo jedem
okus, zato ju priporočamo.
Živila, predvsem zelenja-
vo, dušimo v lastnem soku
ali kuhamo v sopari oziro-
ma pod pritiskom. S tem od-
pade možnost, da bi vodo, v
kateri živila kuhamo, odlili
in z njo vitamine in rudnin-
ske snovi, ki so se vanjo med
kuhanjem izlužili.
Meso, ki ga uporabljamo v
dietni prehrani, mora biti po-
polnoma sveže in prvovrstno.
Glede na jakost obolenja iz-
biramo meso po prebavljivo-
sti: teletina, domači zajci,
mlada perutnina, golobovina
in mlada govedina. Svinjine
ne uporabljamo, ker je težko
prebavljiva. Tudi vse mesne
in ribje konserve iz dietne
prehrane izločimo.
Pripravljamo veliko duše-
ne ali surove zelenjave v
obliki solat ali sokov. Izbi-
rajmo lahko prebavljivo ze-
lenjavo. Zelenjavo, ki nape-
nja, stročnice, kapusnice ipd.,
iz dietne prehrane izločimo.
Kvašene jedi so bolj zdrave.
Reiervirano
za Lujzeka
DOBER DEN DROGI PRLE-
KI NO FSA REZERVIRANA
ŽLOHTA Z MOJEGA RE-
ZERVIRANEGA KOTA!
Ja, vidite zaj pa se je po
začelo. Še tisto malo poletja,
ki smo ga meli letos, se je
začelo poslovlati od nos no
se je že začelo — malo de-
žek malo sunček ... Jo j, zaj
se po cigoni smejejo, gdo gre
dež! Pa vete, zakaj se sme-
jejo? Zato, ker se veselijo, da
de te gdo de dež hej a začelo
drgoč sunce sijati. Ja, vidite
tokšna je to ta ciganska fi-
lozofija. Pa vete, kaj se mi
zdi? Zdi se mi to, ke je pri
nas iz dneva v den več takš-
nih, ki hodijo od hiše do hi-
še pa peneze pobirajo za naj-
različnejše vodarine, elek-
triznine, hišnine, šlatarine,
samoprispevkovine, davkari-
ne .., nine, — nine, — ni-
ne ... Bog frdame, jaz sen se
že zakleja, ke mo si moga
hujdega psa k hiši praviti, ke
mo se lehko vseh totih otepa.
Ja, saj človik več ne sfolga
penez fkup sprovlati. Ja,
drugo mi več sploh ne pre-
ostone. Vete, meni se zdi, ke
je pri nas dosti tokih, ki ma-
jo toke mašine, saj si drgačik
ne bi mogli obenen nove lepe
hiše zidati no še lepega, no
seveda drogega avto kupiti,
da o vikendi, ki glih tak no-
glo kak revščina rosejo v
Halozah, sploh ne gučimo.
Sploh pa so »vikendoši« po-
sebna pasma lidi no mo jih
boj temeljito obdelali en-
krat driigič.
CISTA SON SEN OSTA
DUMA
Ježeš na, zaj smo po mo-
ški nastrodali. Fse babe so
nan odišle v Savinjsko doli-
no hmelj obirat, kere pa ne-
so šle v Savinjsko pa si tii
doma po domočih hmelj iših
peneze sliižijo. Jaz sen son
osta duma. Ta štora mi je
odišla pa še fso deco si je
krese odvlekla, kruci fiks zaj
še kumer vidin — kejko je
baba vredna pri koči. Ne mi-
slin samo na tisti šigetaje,
pač pa na fse drugo. Zaj mo-
ran viitro že zarada viin od
odeje poglednosti — šeko
nafojtrati ali pa napasti, puj-
ceki jesti dati, v peč zaku-
riti, če čen ke kaj toplega
dobiti pod zobe, no še taužnt
drugih stvari me čoka. Najč
k sosidovi Juli, ki letos za-
volo revmatizma neje šla v
hmelj, neman cajta skočiti.
Te pa še mi je Mica to ovi
den toko pismo poslala. Po-
slušajte, ke mi je napisala:
»Dežek pada, veter piše,
moja roka slabo piše.« To ba
naslof pisma. Vete, moja ta
štora je bodla samo v pri-
tlično šolo pa se na pisaje
boj malo vun spozna. Jas sen
deno do prvega nadstropja
zleza pa nanje upravitelj šo-
le reka: No, zaj pa ste že viš-
ješolci, če glih smo še kumer
v	tretji razred hodili. No, Mi-
ca mi je v nadaljevaji pisma
še napisala, ke je drgačik či-
sta vredik, samo dež jih za-
jebovle. Gdo je dež te pa se
pre grejo gor na štale šige-
tat. No, ja, saj to v "gnejšji
dobi, gdo že gučimo o grup-
nen seksi, sploh neje nič
čudnega. Bog j in grehe od-
pusti! Meni, ki sen že tak
precik v letah, jih je že od-
pusta. Vete, jas sen gkos no
skos revež. V vsoki revoluciji
sen brez orožja. Leta 1941 za
rnene neso gvera meli, pa '
tiidi zaj v seksualni revoluci-
ji ga več neman, ker sen že
prestori. Ja, vidite eni lidje
pač v živleji nemamo sreče,
ke bi lehko »strelali«. Kaj te
vi, ki ste boj mlodi, rekii k
tumi? Prafzaprav to neje
praf pa naj reče kdo kaj če.
Zato pa provin, kokšna vej-
ka razlika je med eno no dru-»
go revolucijo: V tisti ta pro-
vi	so lidje vmirali, v toti
seksualni, pa no saj ve^e
kak to gre, lidi na svet
sprovlamo. Samo zaj je že
tejko neksnih kon .. kon ...
tracepcovih sredstev ali kak
se že tistin tabletan no gu-
mijastin šlohon reče, ke je
tota revolucija samo še stre-
lanje na prozno... Saj tudi
ena pesem poje: Zato se s
kontracepcijo borimo, da bi
na svetu bil kak cepec manj.«
DECA BODO SLI
V gOLO
Jojmene pomogajte, če si
zmislin, ke mo moga fsen
moj in fačokon knige no šol-
ske potrebščine kupiti. Ja,
skoro ipe kop tresne. Najraj-
ši man najmlajšega Pepče-
ka, ki je v šoli zaosta no mo
letos nede trebalo novih
knig kupiti. Druga mi več ne
preostone, kak da začnem po
vesi za mojo deco krajevni
samoprispevek zbirati. Ala»
saj te mi pomogali.
Vaš Lujsek
stran 16
TEDNIK — ČETRTEK. 27. avgusta 1970
PROMETNA NESREČA
V BUDINI
23. avgusta se je pripetila
prometna nesreča v Budini
med pešcem Jero Kovačec iz
Budine in mopedistom Aloj-
zem Kovačecom iz Formina.
Kovačecova je šla pravilno
po svoji levi strani, nasproti
ji je pripeljal mopedist, jo
zadel s krmilom mopeda in
zbil po cestišču. Kovačecevo
so prepeljali s hudimi teles-
nimi poškodbami v ptujsko
bolnišnico. Ugotovili so zlom
roke, čeljusti in nosu. Ne-
sreča se je pripetila ob 21.
uri zvečer.
_	J. S.
Tednik,
vaš list
T^^flnik i7<1ntfl fasonisni ravof) ftnfsk' tednik. Ptn) Heroja J.«cka 2 Ureinj«" uredniški odbot Anton Banman glavni in odpovorni urednik
Jože Slodnjak in Danilo Utenkar. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-7?2. Tiska časopisno podjetje Mariborski tisk«
Maribor, Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.