39. štev.
V Kranju, dne 26. septembra 1908.
IX. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarski list.
Stane m Kranj i dostavljanjem na dom 4 K, po polti a celo ht* 4 I, a pol Mi S K, H druge države staut 5*60 K. Pfliwwüt itcvilka po 10 vin. — Na naročbe brat istodobne vpolUjatva naroénino m m orira. — Uredništvo in up rav -niltvo je na pristavi gosp. K. Floriana v cZvezdi..
Izhaja vsako soboto ===== zvečer =====
Inaerati te računajo za cele stran BO K, za pol strani 80 K, is četrt strani 20 K. InseraU se plačujejo naprej. Za manj ta oznanil« se plačuje za peti t vrsto 10 vin., če s« tiska enkrat, za večkrat znaten popust — Upravniltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi sa ne vračajo.
Bilanca 20. septembra 1908.
Tako to ne more in ne sme biti dalje!
Prade.
Vsled mogočnega vpliva zadnjednevnih žalostnih dogodkov, ki so zahtevali tudi nenadomestljive žrtve človeškega življenja, naš duh Se dolgo ne pride do miru in prave razsodnosti.
Furor teutonikus, ki je vsled naše miroljubnosti in — last non least — vsled naše brezbrižnosti tako visoko vzrastel, slavi po vseh delih, kjer imajo Slovani že od pa m ti veka svoja do-movja, svoje orgije, kakor da bi bivali še vedno v ozemlju in časih .tevtoburškega lesa".
Stvari, ki se dogajajo na Češkem, Moravskem in v Šleziji, na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, niso samo pripetljaji, ni kak slučajen vdar beteregenskih elementov drug od drugega, one so neodložljive posledice medsebojne kristalizadje v zgodovinskem, narodnem razvoju.
60 let je poteklo, odkar se je odpravua tlaka in v tem kratkem času se množice privilegiranih stanov, cela sklicana vojska birokratov nikakor ni mogla prilagoditi mogočno naprej stremečemu duhu časa, pregibijejo se ie vedno v časih Beust in Schmerling in se še niso priučili do danes, da imajo nas Slovane kot enakovredne sodržavljane smatrati na isti stopinji.
20. september 1908 bodi v naši zgodovini mejnik; staro postavo: .Oko za oko, zob za zob" moramo primerno uvajati času in po tem uravnati naše družabno življenje. In ravno v tem oziru so nam vsled tragedije zadnjih dni potisnili v roko Jako močno, od nas dosedaj nerabljeno orožje, katero hočemo obrniti proti onim, ki so povzro-
PODLISTEK.
Izza poletne sezone.
Ivan S. Olievskl. Dalje.
•Pa bi vzeli za glavnega junaka človeka, ki se za ljudstvo žrtvuje, ki ga skuša dvigniti in mu pokaže in da širi, lepše obzorje in ljudstvo bi mu bilo hvaležno," pravi gdč. Francka.
.Ha, ha, hvaležno, gdč. Francka I Nato človek niti misliti ne sme, kaj šele računati. Naš, v jedru sicer dobri narod ima predgovor: .Osu je osu, če j' tud' Boga nosa!" Naj Vam povem en primer. Imel sem prijatelja. Šel je še kot otrok od doma, študiral, obhodil veliko sveta in se slednjič vrnil v domače kraje. Videl je to ubogo zapeljano ljudstvo in smililo se mu je. Zahotelo se mu je, da bi mu pomagal in ga vzdignil na višji duševni niveau. Polagoma se je posrečilo njegovi železni vztrajnosti in neizčrpljivi požrtvovalnosti, da so se razmere znatno izboljšale, Ustanovil je knjižnico, tamburaiko društvo, pevsko društvo, Bralno društvo i. t d. Pijančevanje, pre-tepavanje in surovosti so prenehale in iz navadnih kmečkih deklet, fantov in mož je vstvaril navdušene in izobražene Slovence. Kar naenkrat pride mlad kaplan v vas, Bil je zgovoren, sladek, ob-lazil je hiše in pestil stariše doma, na prižnici in spovednid* Vas je bila razdeljena. Prepiri so se Vneli Isnova. Skoro je zrastla Marijina družba, potem p* iiofcrtirotaP 4roitvo» Prejšnjega po«
čili pokanje ,Mannlicher"-pušk ... z eno besedo: «Moramc ie emanclpiratl na narodnem in gospodarskem polja!*
V to pa je v prvi vrsti prav neobhodno potrebno skupno delovanje z gotovim ciljem vseh slovenskih strank, brez ozira na njih politično mišljenje ter se je potreba najprej baviti s pro-bujo naroda v splošnem. Le edinost, trdno zvezan stvor, more predstavljati močen faktor, s katerim bodo morali od sedaj naprej naši nasprotniki računati. Ni tedaj le najsvetejša dolžnost našega časnikarstva, da predpripravlja na primeren način teren, temveč tudi naša inteligenca ima isto sveto nalogo, da namreč prireja narodno-gospodarska predavanja in kaže ljudstvu pot, ki pelje do oja-čenja, do pripoznanja in prodrenja naših svetih narodnih pravic.
Na Češkem in na Moravskem se nahajajo v vsakem okraju narodno-gospodarska društva, ki predavajo vsako nedeljo, ali vsaj dvakrat na mesec o narodni ekonomiji v splošnem in o kmetijstvu v špetijelnem, in sicer se kraj predavanj menjava, po okrožnih občinah.
Tako v mestih, kakoi po deželnih občinah je dovolj inteligence, ki si mora to hvaležno delo s predavanjem staviti kot svojo glavno nalogo in kmalu se bode pokazal dobri plod te narodne izobrazbe in probuje.
Materijelna vojska je za naše narodne nasprotnike najbolj nevarna in je po drugih krajih dosegla res trijumfalne učinke, celo večja mesta so se morala ukloniti tej moči. Prostejov — na Moravskem — šteje kakih 40.000 prebivalcev in je do kakih 10 let nazaj nemška trdnjava. Padec tu umetno vzgojenega nemštva pa niso provzro-čili toliko slovanski prebivalci Prostejova, temveč
bolj okolica sama. Inteligentni Hanaki so se izogibali prodajaln svojih narodnih nasprotnikov in tekom dveh let je bilo nemštvo mesta Prostejov v pravem pomenu besede popolnoma izstradano — padlo je kot zidovje mesta Jeriho. — Litovel, Vvškov, Hranice, Trebič in mnogo drugih mest z večjo nemško industrijo je podleglo na ta način. Budjejovice rabijo le samo še korak in padla bode ta nemška bastija, ki je ključ do mnogo drugih, le z veliko silo se še pokonci držečih mest v češkem lesu — v slovanske roke.
Vsled tega moramo v prvi vrsi gledati, da kupujemo le narodne izdelke in te ponujajmo povsod. Koliko milijonov narodnega premoženja leži mrtvega po večjih in manjih zavodih, da, celo po takih, ki nas potem s čistim dobičkom, ki ga dobe iz teh vlog, najhujše pritiskajo. Koliko vodnih moči in drugih industrijskih sredstev je neuporabljenih in mi popolnoma mlačno pohajamo mimo njih. Lastna industrija in lastna razvita trgovina so predpogoji, da se utrdi naše stališče in tem oziru moramo podvzeti prav resne korake. Roko v roko — a to ekspanzivnostjo mora se naše časnikarstvo izobraževati in razvijati, katero je v ozki prijateljski zvezi vseh slovanskih časnikarjev nastopilo najboljšo pot — z eno besedo: Mi Slovani moramo uporabiti vso moč v to, da uničimo tudi nezaupnost in premoč nemške preše v Avstriji.
Pri dobri volji nam bode lahko, primerno urediti svoj dom. Od hiše do hiše, od vasi do vasi, od mesta do mesta naj zaori bojni glas: d o narodne probuje, do trdne zveze napram našim sovragom.
Izstradati moramo taka gnjezda, kakor Ptuj, Celje, Maribor, Beljak, Celovec in druge, ne pa
žrtvovalnega vaškega buditelja so proglasili za brezverca in ga oblatili v svojih glasilih. Vrste kaplanove so rastle, njegove pa se redčile, dokler ni ostal skoro sam, oblaten in zasramovan za svoje delovanje. Prosim Vas, ali se pri takih razmerah spodobi kaj druzega nego vzeti v roke bič in biti, dokler se ne razjasni."
Občudovali smo razjarjenost g, Planskega, drugače popolnoma mirnega človeka. Toda molčali smo, dobro vedoč, da je precej le prebritke resnice v njegovih besedah, dokler ne prekine tišine g. Diplomat: „Hm, saj povsod pa tudi ni tako. Ako mi na eni njivi ne vspeva pšenica, jo posejem na drugi 1"
.Poskusite, g. Diplomat, .v Vašem kraju imate najlepšo priložnost zato I" pravi g, Flanski.
Diplomat pa je molčal v vseh deželnih jezikih, gotovo boječ se, da ne bi izdal kakšne diplomatske poteze, katero namerava potegniti v domačem kraju.
.In tako smo srečno zašli v domačo politiko," pravi gospa Sabljačevka ter si v nasprotnem ogledalu ogleduje frizuro.
»Da, v politiko, milostljiva, ki pa na noben način še nI tako temna za nas, kot se zdi na prvi pogled. Organizacije, dobro discipliniranih delavcev, potrebujemo, ki bi šli razumno na delo, in stvar ni izgubljena."
.Kako to, mislite, g. Flanski?"
Organizacijo naj bi prevzelo meščanstvo in jo raztegnilo na kmeti mej tvoji zaupnike. Kot
izvrstna moč bi prišlo naše dljaštvo, ki bi izvrstno posredovalo in delaloi saj je izšlo iz ljudstva in zato naj bi tudi delalo zanj. Seveda, bi ga razum ništvo moralo pošteno podpreti. Ampak za danes naj bo dovolj o politiki, ali ne, milostljiva?"
.Naj se zgodi Vaša volja, g. Flanski," pravi gospa Sabljačevka in se ozre na svojo stričnico gdč. Francko, .nam bo pa katera izmed gospo-dičen za razvedrilo kaj zaigrala, ako dražba dovoli."
In cela družba je z velikim veseljem vspre-jela predlog gospe Sabljačevke. Odč. Francka je brž hitela k klavirju. Pridružila se ji je tudi gdč. Ana. In zaigrali sta odlomek iz »Vesele vdove", da je bilo veselje.
.Kakšno polko, gospodični," zakliče g. Mana.
»Ali pa valček 1" doda gospa Sabljačevka in poda g. Mani roko.
In igrali sta polke in valčke in pari so se začeli vrteti ter pozabili politiko in vse žalostne reči.
O. Flanski je sedel blizu klavirja in gledal vrteče se pare.
.Ali ne greste plesal?* ga vpraša gdč. Francka.
»Hvala gospodična, nocoj nisem razpoložen za ples."
,Ha, ha, glejte, to ste kavalirjil Vidite, da od politike glava boli. Zato vpoštevajte moj nasvet: pustite politiko in vrzite se v Življenje ter ga vživajte! Svoje vtise in po njih provzrocene
jih mastiti z našim težko prialuženim denarjem in da to načelo tudi res uveljavimo, pričeti ni o ramo pri žvepienkah, pri iglah. Alea iacta estl Hic Rhodus, hic salta! —-ik.
t t t
Velepomembni zgodovinsko-važni dnovi v Ljubljani.
Naiim čitateljem bo 2e iz zadnje številke znano, da so se vršile minuli petek precejšnje demonstracije po protestnem shodu, ki se je vrlil v • Mestnem domu* radi ptujskega nasilitva proti Slovencem.
Shod -v „Meaitnem Domu."«
Množice so jele prihajati le pred določeno uro, velika dvorana «Me$tnega Doma* je bila v hipu na« bito polna ljudi, enako se je trlo ljudstvo na ga-leriji in po hodnikih, na trgu pred poslopjem pa je valovalo morje glav. Pred «Mestnim domom* je bilo gotovo zbranih okrog 10.000 ljudi. Zborovat otvon predsednik «Slov. društva* dr. K o kal j, po kratkem nagovoru podeli besedo občinskemu svetniku in dež. poslancu g. dr. Karolu T rili er ju. Govornik se spominja in komentira ptujske dogodke ter poživlja na gospodarski boj Slovencev proti Nemcem, kar bo najbol;in najizdatnejši odgovor na nemško barbarstvo.  Končal je: •Odrešimo te pijavke 1 Ko bodo te pokončane, bo ozdrav Ijen na slovenskem telesu sad, ki se imenuje nem čurski Ptuj.*  Drugi govornik, občinski svetnik dr. Oražen, se je moral udati vedno glasnejši za htevi ter govoriti skozi okno na trgu zbrani rano tiči. Enako predgovornikn je tudi dr. Oražen pozival na gospodarsko osamosvojo Slovencev. <Slovenec in Slovenka,* je dejal; «kupujmo le pri Slovencih in Slovenkah 1 Posnemajmo Cehe, ki so na narodnogospodarskem polju ubili nasprotnika. Kadar se to zgodi, bodo tudi na cesarskem Dunaju dobili pred nami rešpekt in spoznali bodo, da bo Avstrija slovanska ali pa je ne bo!> Kot zastopnica ženstva je nastopila gospa Franja dr. Tavčarjeva, porivajoč matere na narodno vzgojo svojih otrok, ki bodo ljubili le tisto, kar ljubi slovensko domovino in slovenski jezik. Razume se, da je vse govore spremljalo viharno odobravanje. Predsednik dr. K o-kal j nato zaključi shod, rekli, da za Slovence pomeni «Ptuj — pfujl* Ko le posvari pred vsakršnimi pouličnimi demonstracijami, zapoje množica odkritih glav «Hej Slovani i*
»e monetremolj e.
Po shodu je vse ljudstvo, do 7000, odšlo na Vodnikov trg, žvižgajo in prepevajo slovanske pesmi. Ko je množica prispela do hiše, v kateri ima trgovino železninar Nagy, je nekdo vrgel steklenico črnila, kar je provzročilo nepopisen vrilč in vzbudilo silno nevoljo. Med potjo je množica snela nekaj napisnih tabel nemških tvrdk ter pobila par svetilk in lip na hišah, v kojih se nahajajo nemške trgovine. Policija je vso pozornost obrnila na kazino in jo močno zastrazila. Priledli na Marijin trg prsd frančiškansko cerkvijo, je en del demonstrantov prodiral skozi Prešernove in Šeleaburgove, drugi pa skozi Wolfove ulice. V obeh ulicah so bili postavljeni močni policijski kordoni. V Wolfovih ulicah je množica, dasi je policija napela
vse sile, hitro prodrla kordOn. Ljubljanska policija je postopala zelo previdno — morda zavedajoč se premoči nasprotnika — kajti najmanjša nepre vidnost je bila * stanu, da povzroči krvave izgrede z nepreglednimi posledicami. Policaji so se sicer polteno upirali tisočglavi množici, padale so tudi korenite zaušnice, a bili so prešibki, zlasti ker so ljudje zadaj neprestano tiščali naprej. Silao vpitje in množica se je razlila v «Zvezdo» pred kazino. Pričel je nravi bombardma na stekleni salon in šipe kavarnskih oken, od katerih ni ostala ne ena cela. Vspeh spodnjega dela, je podžgal zgornjega, ki je operiral po Šelenburgovih ulicah, da je prodrl policijski kordon in tudi na dotični strani razbil vsa okna. V tem bipu bi bila vsaka aretacija iluzorična, tako razjarjena je bila množica. Na demonstrante je zelo izzivalno vplivalo, da so kazinotje, hoteč pokazati svojo neustrašenost in kljub veliki nevarnosti, v kateri so se nahajali, z ironičnim posmetkom prihajali pred poslopje. Policija je bila povsem brez moči in je storila edino prav, da ni rabila orožja. Škodo v kazini se ceni do 4000 K.
las {gredi j>o rfcieastu..
Dočim so demonstrantje, nemoteno pustošili Kazino in vsak «vspeh» pozdravili z glasnimi «živio»-klici, se naenkrat začnje glas: •Orožniki gredo 1» In res jo primahajo skozi Gradilče in s nasajenimi bajoneti začno razganjati ljudi. V temi pod kostanji pa so se postavili fantje v posamezne gruče: ena jo je udarila pred palačo deželne vlade, druga pa pred realko in poslopje nemškega glasbenega društva, kjer so pobili nekaj šip. Na deželno-vladni palači so pobili samo 8 do 10 šip na stanovanju deželnega predsednika. Izpred poslopja deželne vlade so se demontrantje podali pred »Kranjsko hranilnico*, kjer so najprej na trgu pred gledališčem ugasnili električne žarnice, na to pa navalili na plinove svetilke na hranilnici, ki so v hipu žvenketaje popadale na tla. Policija je prišla šele, ko so demonstrantje, že odšli. Od tu je armada drvila deloma na Dunajsko cesto, deloma nazaj v Selenburgove ulice, oziroma skozi Prelernovo ulico v notranje mesto in pred magistrat, kjer so se zlasti ob aretacijah vršili burni prizori. Do 10. ure zvečer so se izvršile tri aretacije. Aretirance se je izpustilo, ko se jih je vzelo na zapisnik.
Drug oddelek demonstrantov se je izpred realke podal nazaj v notranje mesto, potrgal napisne table nemških trgovcev, jih metal v Ljubljanico in razbijal okna. Operiral je po Streli-ških ulicah, razbil okna na «otroškem vrtcu* nemške šolske družbe, se razcepil v dva oddelka, od katerih se je eden podal v Šentpetersko predmestje, drugi pa na Poljane, razbil šipe na Huthovi nemški višji dekliški šoli, na to pa se pridružil množici, ki je bila na Cesarja Josipa trgu.
Okoli pol 11. ure prikoraka bataljon Belgijcev, ki so z nasajenimi bajoneti naskočili demonstrante. Ljudstvo jih je sprejelo s «fej»- in «abzug>-klici. Vedli so se deloma zelo surovo, zlasti častniki, ki so psovali ljudi s <spi* in udirali v privatne hiše in gostilne. Letali in bili so s puškinimi kopiti po ljudeh, ki niso zakrivili druzega, kakor da so vpili, žvižgali in prepevali. Prostor nam ne dopušča, da bi navajali vse podrobnosti, ki so nam znane v obilnem itevilu. Ob 11. uri ponoči je zaslišavanje aretirancev na magistratu prevzel polic, svetnik gosp. VVratschko. Nemiri so se naposled omejili le le na «Zvezdo» in so trajali do 3. ure v jutra.
Iacjpospetdi vojaitvom,
V soboto čez dan se je raznesla vest, da se z večernimi vlaki pripelje več nemlkih burlev, da so Nemci imeli v Šiški protestni shod in da bodo zvečer zopet zborovali v kazini. Zvečer so romalo cele množice v «Zvezdo», prav kakor na veliki petek k »božjim grobom*. Več iz radovednosti, kakor pa s slabim namenom. Ampak čez dan so imeli pri deželnem predsedniku tajno sejo, na kateri so sklenili, da priženo na večer naalodane vso garnizijo, pred kazino. Če bi oblast le nekoliko preračunala tendenco demonstracij ter resno mislila na mir in red, bi si gotovo ne dovolila «ipasa»,
Ea vposlala toliko vojaštva pred kazino in v oko-co. Da je v to svrho rabila nemike vojake, ki so na slovenska vprašanja dajali nemike odgovore in nemlko psovali, je ognju prililo olja. Slovenske vojake in domobrance je množica povsod viharno pozdravljala. Ko je nastopila popolna tema, so orožniki in policaji začeli razganjati ljudi, na kar so začeli divjati tudi vojaški oddelki, ki so suvali s puškinimi kopiti na desno in levo.  Zlasti se je srd ljudstva obračal proti oficirjem, ki so te čez dan ostentativno pohajali v kazino in sedeli na verandi.  Ob 8. uri zvečer množica, potisnjena iz Wolfovih ulic in pomnožena s Franco-vega mostu, zapoje pesmi  «Hej Slovani* in «T epo nalo domovino*. V bipu, kakor bi trenil, se od polte doli pridrvi oddelek dragoncev in z golimi sabljami navali na drugače čisto mirno skupino. Kakor podivjani besne za bežeči mi in okoli Prešernovega spomenika.  Misleč, da bodo potem odjezdili na Mestni trg, se 500 glava množica, deloma žen in otrok, umakne na temno Francovo nabrežje; a dragonci zdrvó za njimi liki besne fu-rije. Strašna panika nastane.   Zeue krite, otroci vpijejo, očividci zamiže s pričo strašnega prizora. Dragonci so silili celo po itopnjicah pred frančiškansko cerkvijo  in  se  obnašali silno sirovo. Ta večer je bilo mnogo aretovanih in ranjenih. Gostilne in kavarne je dež. vlada odredila zapreti že ob 10. zvečer. Na Viču je razjarjena množica bombardirala Andrettovo tovarno s kamenjem, prepregla ceste z žico in napadla od Andretta telefonično poklicano dragonee s kamenjem in jih popolnoma obvladala.  Vojaki so trgovca Mama, ki je bil že v postelji, prisilili, da je odprl hišo in mirno trpel, da so iskali za zlikovci.  Župan se je odločno uprl zahtevi stražmojstra, češ, da se morajo vse gostilne takoj zapreti, rekoč, da on ni zanj nobena uradna oseba, ki bi mu imela ukazovati.  Dragonci so prenočili na dvorišču pri Korošcu. — V šišenskem gozdu je stražil cel oddelek vojakov, boječ se za šulferajnsko lolo, ki pa se jej ni zgodilo nič zalega.  Trdi se, da je pivo-varnar Kosler, na cegar dvorišču so kampirali dragonci, ista pogostil s pijačo; zato ni čuda, da so tako divjali.
Htx*l  Je  toklu   V» nedeljo.
Kakor prejšnji dan, so se izgredi ponovili tuji v nedeljo. Demonstracije bi ne bile dobile nobenega resnega značaja, da se oblast ni tako lahko-mišljeno igrala z vojaštvom. Za poveljnike so bili komandirani mladi oficirčki, ki se jim je Že na. obrazu bralo, kako se jim hoče po prelivanju krvi. Vlada je svetnika Wratschkota, ki je kolikor-kortoliko varoval takt odstavila od poveljstva nad varnostnimi organi, pa vpostavila hudega Nemca, dež. vladnega svetnika dr. Matheisa. Vojaštvo je kar besnelo, udiralo v gostilne in druge pri-
čute pa zlivajte v verze ali romane ali novele ali kar hočete, samo žalostni ne smete biti I"
In švignila ji je roka preko tipk, krog usten se je pokazal sladek zamamljiv smehljaj, ki se je razlil po celem obrazu, še celo v njene sanjave in lepe oči, ki so se izzivalno vprle v Flanskega In katere je on tako rad gledal. Zagledala sta se v oči, zatrepetala sta oba, obenem pa pila in uživala neko sladko čuvstvo, ki se ne da izraziti. Razumeli sta se dve sorodni duši,
V tem trenutku pripleše mimo g. Mana.
„In potem smo tistega zajca vdrli I" je pripovedoval z znano svojo galantnostjo svoji plesalki, gospej Sabljačevki, tisto storijo, kako je kot tretješolec vjel s par tovariši mačka, ga prepariral in ga poklonil svoji gospodinji, ki je imela več gospodov na hrani, kot divjega zajca, proti temu, da je postregla njemu trikrat z najljubšo mu jedjo, s cmoki s salato in črno kavo.
Za njima priplešeta gdč. Neli in g. Neveseli.
h---v čolnu, da, sredi jezera, pomislite, v prvem mraku, v ozadju temen gozd, spredaj sanjava ravan, kjer vstajajo prikazni, a zgoraj modro nebo s prvimi zvezdami--■
In zgubil se je pri razlagi svoje slike mej drugo plesalce. Bil je za zabavo slikar.
aIn čez tri dni sem jih vprašal," se zasliši zopet glas g. Mane, »če jih ni&vmav kaj po Želodcu praskat"
Mej tem se pa gdč. Francka in g. Flanski zbudite is tvojega sanjarenja, V bližini je sedel
g. Diplomat z gdč. Netko, majhno črno brinetko, v živahnem razgovoru.
.V soboto torej napravimo izlet k sv. Antonu, ali ne g. Diplomat?" vpraša gdč. Francka.
.Da, gospodična! Saj se ga gotovo udeležite, ali ne? Mene seveda ne bo manjkalo I"
•Mene tudi ne I" pravi gdč. Francka.
»In jaz se ga tudi gotovo udeležim," doda g. Flanski. »Spodobi se, da se zberemo polno-številno, da nas bo sv. Anton bolj vesel," pravi gdč. Netka in se še tesneje privije k svojemu kavalirju.
»To se razume, da polnoštevilno, saj je ta tako zadnji naš večji izlet," doda brž g. Mana, ki se je pridružil v tem trenutku tej družbi.
G. Flanski v tem trenutku vstane. Ura je bila enajst.
»Oprostite gospoda, iti moramo domov. Hvala lepa za družbo 1"
* tn poslovil se je, toplo najprej od gospe Sabljačevke, potem pa Še od vseh drugih.
»čemu tako hitro odhajaš?" so ga vpraševale Francikine oči, njene ustnice pa so Šepetale: »Lahko noč! Na svidenje!"
Ko pa je stopil na prosto in zagledal nad seboj lepo vedro nočno nebo, mu je bilo, kot bi se mu odvalil kamen od srca. In stopal je najboljše volje proti domu, spremljan od člmdalje bolj zamrjujočih zvokov godbe, katero so proizvajali nežni prsti gdč. Francke . . .
Vrag In pekel.
Spisal Gap (Skofja Loka). Konec.
O čarovniških pravdah, zvezah in skušnjavah hudičev je gotovo že vsakemu znano iz zgodovinskih del, cerkvenih pisateljev i. t. d. tako, da mi jih ni treba pobližje omenjati. Havnato predpostavljam, da so vsakemu znana čarovništva, ki se pripisujejo hudiču. Ne preostaja nam torej drugo, kakor š.j malo bolj natančneje omenjati izganjanje hudiča ali o eksorcizmih. Kaj so «eksorcizmi ?* «Eksorcizmi so zagovarjanja z močjo božjega imena, da se izganja hudiča in zlomi njega moč, da nam ne more škodovati na telesu in duši.* (Po «Kato« liškem cerkvenem letu* od duhovnika Andreja Petza 1896). Cerkev vporablja eksorcizme v različne namene. Posebno nas zanimajo oni eksorcizmi, ki imajo namen «oprostiti obsedence iz satanovih krempljev*. Na strani 23?. «Cerkveaega leta* je dalje citati t «Da se ubrani zloraba, je v poznejših časih dovolila cerkev izvrševanje te'oblasti le se duhovnikom, ki so si v važnejših slučajih itposlo-vali škofovo dovoljenje. Eksorcizem je duševna borba s peklenskim duhom. Zato mora duhovnik vporabiti vso nravstveno silo. Pričeti mora z naj-skrbnejo pripravo, nadaljevati z vero in upanjem v Boga in končati pa s previdnostjo in z vstraj-nosijo. Ne smejo se vse neobičajne prikazni prištevati učinku satanov, temveč jih je skrbno preiskati, vporabiti vsa naravna sredstva in slasti pa odstraniti vsako praznoverje (Kaj neki razume ka-
I. grito!» „Gortnlcu" if »v. 39 z 1.1908.
vatne lokale ter bežeče ljudi izgnalo iz njib. Ob približno pol 9. uri zvečer ie neki poročnik Mayar, ki je v Prešernovih ulicah zapovedoval oddelku sedmih mož, naenkrat zapodi za malo skupino demonstrantov, jih prežene v S jlski drevored, in ko so bili že vsi v begu, dá povelje za streljanj*, ne da bi se bil držal tozadevnih alužbenih predpisov. Vladni svetnik dr. Mátbias, ki je stal v bližini, se je temu odlečno uprl; a poročnik ga ni ubogal. Rezek pok prt trese zrak —
in it a« Jt valj avlo v krvi 10 irtev: 2 mrliča, 8 pa taiko ranjenih
Razvil se je nepopisno pretresljiv prizor.
O surovosti oficirjev priča, da do ranjencev niso pustili niti zdravnikov, dasi so se legitimirali. Posamezno se je streljalo tudi drugod. Kakor blisk se je po mestu razneila novica, da je toliko in toliko ubitih, toliko in toliko pa ranjenih. Možje in ženske, vse je jokalo, »tiskalo pesti in klel j na vojafitvo. D t je ljudstvo imelo orožje, izbukn la bi v hipu revolucija. Vojaštvo in orožniki so tudi še potem divjali po mestu in pojali mladino iz ene ulice v drugo. Neki oddelek vojakov je hotel streljati celo v magistratoo vežo in je bežeče podil do druzega nadstropja z nasajenimi bajoneti. Župan Hribar, ki je ravno prišel, jih je odločno zavrnil, poročniku Mayerju pa pomenljivo zažugal. Demonstracije so trajale do 1. ure v jutru, manjše praske pa celo noč.
V ponedeljek zjutraj je tisoče ljudstva hitelo na pokopališče k Sv. Krištofu, kjer sta ležali v mrtvašnici na kamnitih mizah žrtve pobesnelih vojakov: RtuRftU Lunder, 22 letni strojnik «Narodne tiskarne*, in Ivai Adamič, 15 letni Četrtošolec Lunder je bil na demonstraciji popolnoma nevdeležen; prihajal je ravno od tiskarske 40 letne slavnosti v « Narodnem Domu*. Da bi prišel nemoten domov, je s svojo nevesto napravil ovinek in pred stolno cerkvijo ga je dohitela smrt Silno pretresljiv prizor je bil, ko je njegov brat zaznavSi za dogodek, preril se skozi množico in v obupnem joku se poli g v luži krvi ležečega brala vrgel na tla. Zadet je bil od zadaj v pljuča in ostal na mestu mrtev. Ivanu Adami ču je krogla predrla meča in Sla skozi pljuča na drugi strani ven. Umrl je v par minutah. Na stražnici, kamor so ga bili prenesli, je še dejal: <Ne povejte mami, kaj se je zgodilo; umrla bi še onal* Vse je jokalo. Pogled na mrtveca je bil grozen, zlasti Adamič v svoji revni obleki in zakrpanih Čeveljčkih izvablja tisočem solze. Na tisoče ljudstva oblega mrtvašnico, mnogi brišejo mrtvecem kri z robci, da jih shranijo za spomin. Dva častnika, ki sta tudi hotela na pokopališče, je ljudstvo obrnilo in ju ni pustilo notri.
Težko ranjeni so: Anton Adamič, bratranec ustreljenega Ivana Adamiča. Zaboden je bil od zadaj z bajonetom; Jo lip Simončič, 17 letni kleparski pomočnik, ki ima na levi nogi meso docela raztrgano; Albina Traven, kontoristinja, je zabodena v meča z bajonetom; Božidar Borštnik, 18 letni osmošolec, ima obe nogi pod kolenom prestreljeni; Niha Gelavsček, 20letni kovaški pomočnik, ima zadaj od krogle prebito glavno žilo; Albin Témelo, 17 letni kovaški pomočnik, ima prestreljene prsi in ranjena desna pljuča; Pavel Štrukelj, je težko ranjen na desnem stegnu; Martin fttniktlj, 41 letni delavec, je od zadaj zadet skozi ledji v trebuh. — Vsi ranjenci se nahajajo v bol-
toliski duhovnik pod praznoverjem P1) in sum na druge osebe.
Da se ti nauki ne samo v šoli (kot resnični seveda) učijo, nego v naših časih tudi celo prenašajo v prakso, to kaže »izganjanje hudiča v Wem-dingn* dne 13. in 14. julija 1891. Priobčil je popis tega eksorcizma povsem verodostojno pater Aure-lian ondotaega kapucinskega samostana. Mučili so tedaj nekega 10 letnega dečka z vsemi mogočimi budalostmi. In to veruje ljudstvo par stoletij po Giordanu Brunu, v stoletju razsvetljenja, v dobi Darvina, Hšckela, Mazaryka in Drtinel To je ne-envenol
V zadnjem času vzbuja voliko pozornost pri starih ženskah, duhovidcih in prijateljih hudičev «6. in 7. knjiga Mojzesa, sedemkrat zapečatena!» Neumljivo je, kako more kdo plačati 8 K 60 v za tako knjigo 1 In v ta zagovarjanja in čarovništva se veruje in se jih aprobira,
Izorati nam je še trdo ledino, prestati še hud boj, ako bo človeštvo verovalo takim prismodari-jam, ako se mu bo po držat nem učnem nalogu s višjih učnih zavodov pridigovalo in bo katoliška cerkev fe povsod! izganjala hudiče, napravljala poučna potovanja v pekel in vganjala več takih nesmiselnosti. Ko bi ne bilo hudiča in pekla, potem bi tudi vsa ostala cerkvena ropotija pripadla tja, kamor spada, namreč k — vragu I In da bi ta dan kmalu napočil, da bi to stoletje končno isvojevalo to, kar je preteklo stoletje zažeijelo, to je naše najforečnejše hrepenenje in kakor menimo tudi hrepenenje ciuteljev 1
nilnici in so v smrtni nevarnosti. Poleg teh je Se nebroj drugih, večalimanj ranjenih, ki se nahajajo v domači oskrbi.
Xvju.bl jetra f%   x& žrtve.
Občinski svet ljubljanski je imel v ponedeljek ob 11. uri dopoldne izredno sejo, na kateri je predlagal, da se Žrtvam priredi pogreb na občinske stroške; dal je tudi zvoniti po vseh ljubljamkh cerkvah z vsemi zvonovi. Za nagrobni spominek je občina votirala 1000 K, drugo pa se upa dobiti od občinstva. Vse mesto je v črnih zastavah.
Ponovni iasigrecii.
Ulice so nenavadno živahne. Po Starem trgu vali množica, ki sili nemške trgovce, da odstranijo nemške napise, sicer jih pa demonstrantje odtrgajo sami in deloma zmečejo v Ljubljanico. Posamezniki zapirajo trgovine, dasi je šele 1 ura popoldan. Nemške posestnike, ki so tudi izobesili žalne zastave, se prisili, da jih skrijejo, češ, € Hinavcev ne maramo 1». Sprevod narašča, hrup je vedno večji, vsako odtrgano tablo ali izbi tu črke se pozdravlja z «živijo*-klici. Trgovec Henrik K en d a prestrašeno gleda skozi okno prvega nadstropja, kako spodaj mrcvarijo njegovo «firmo*. V hipu se pripelje župan, miri ljudi, na kar nastopijo orožniki; dotlej se je bilo namreč nemoteno delalo.
Zupan je bil že v soboto izdal oklic na »someščane* in jih pod zapretitvijo kazni rotil na mir. V ponedeljek zvečer je »Slovensko društvo* izdalo oklic, ki pravi, da »naj sledi burnim dnevom, ki so že rodili neprecenljive vspehe mirno delo, ki privede do popolnega vspeha. Zvečer in ponoči vlada popoln mir, vojaštva in orožništva ni videti.
IPofjreo.
V torek popoldne je Ljubljana pokopala ustreljeni žrtvi Rudolfa Lundra in Ivana Adamiča. Pogreb, ki ostane nepozaben vsakemu, kdor ga je videl. Kar je prebivalstvo moglo storiti v znamenje žalosti, je storilo in n« zadnji poti sta bila mrtva mučenika počaščena kakor sta zaslužila. V globokem žalovanju so za trenotek izginila vsa nasprotja; vse stranke in vse organizacije so tekmovale, da izkažejo svoje sožalje in svojo nemo, a v grandi-oznem nastopu veličastno obsodbo krvavega dejanja.
Z Gorenjskega se je pripeljalo že predpolne vse črno ljudi, iz Kamnika je vozil posebni vlak, Ljubljana je bila v torek v žalni obleki. Vse mesto je bilo v črnih zastavah, ljudstvo je nosilo žalna znamenja, dijaki so imeli črne kravate v znak žalosti za umorjenim tovarišem. Po ulicah se je gnetlo ljudi. Prišlo je tudi mnogo občinstva z dežele. Postavilo se je reditelje a slovenskimi troboj-nimi znaki na levem rokavu. Po mestu so gorele svetilke z žalnimi znaki. Vsa pot iz mesta do pokopališča pri sv. Krištofu je bila skozi dve uri polna občinstva. Dolgo je trajalo, predno se je mogel razvrstiti sprevod. Sprevod je šel od pokopališča pri 3v. Krištofu skozi mesto po Dunajski cesti na novo pokopališče. Nad 40.000 ljudi se je udeležilo pogreba. Vodil je kondukt prost Sajovic s 5 duhovniki. Udeležniki so bili povečini v žalnih oblekah; jako velika je bila udeležba od strani dam. Sprevod se je pomikal, velikanska množica, celo mesto v črnih zastavah, svetilke gorijo, prodajalne so zaprte, istotako gostilne in kavarne, zv.-novi pojo turobne pesmi o nesrečnih žrtvah — rej slovesen trenotek vseobčega slovenskega žalovanja. — 25 društvenih zastav je bilo v sprevodu, nebroj lepih vencev, Sokolov je bilo 600, telovadnega odseka 100. Socialistov v sklenjenih vrstah je bilo 2000. Na pokopališču so napravili Sokoli špalir, Sokoli so nesli krsti do groba. Tisoči in tisoči ljudstva so se razvrstili po pokopališču in okoli, društva z zastavami in venci okoli grobov. Ko je prost Sajovic opravil molitve, je govoril žrtvam v slovo župan Hribar, za njim je govoril dr. Tavčar. Tako iz srca so šle besede govornikoma, da so ljudje ihteli, jokali, neizrečna ginjenost je zavladala med občinstvom, župan Hribar je moral prekiniti svoj govor, ker so ga zalile solze, čez čas je nadaljeval. Užaljena slovenska duša je jokala ob grobu nesrečnih žrtev, ihtela je ter dajala duška svoji neizmerni bolesti. Zupan Hribar je govoril ognjevito o ljubezni do domovine, tolažil nesrečne rodbine in vzkliknil, da naj iz te prelite krvi vsklije sloga med nami, ki jo tako nujno potrebujemo. Dr. Tavčarjev govor pa je bil mogočen klic užaljene duše, ki se poglobi v svoji žalosti, da da toliko glasneje duška svojemu čutilu. To je bil pomemben klic proti sistemu, avstrijskemu birokratizmu, ki ima na vesti obe Žrtvi. Zaorila je is tisočev grl prisega t Boj temu sistemu 1 Veličastna groza je objemala udeležnike, prevevali so jih čuti, da is prelite krvi žrtev vzklije nova doba slovenske zavesti, slovenskega ponosa in neizprosnega boja proti nalim sovragom. Pevci so zapeli pod vodstvom Hubadovim žalostinko, na kar je govoril zastopnik socialne demokracije g, Anton Kristan, ki je izrekel med drugim Željo, naj skoro nastopi socialna in demokratična država, potem ne bo več takih žrtev ... Mrak je legal na zemljo, občinstvo pa je zapuščalo pokopališče ter se polagoma razšlo. Po mestu je bil mir.
Pod±*ODXio**ti*
Vojake? v torek popoldan ni bilo na ulici. Niso smeli, »Pridni nemški vojaki» so morali se-
deti lepo doma v vojašnicah. — Poti do vojašnice •vrlih* Belgijcev so bile zastražene od orožnikov.
— Prebivalstvo je bilo poslušno pozivu ljubljanskega župsna, naj bo mirno. In res se mir ni kalil. Dokler so imeli javni mir in red v rokah vojaki in vlada, je bilo strašno, sedaj pa je bil takoj mir.
— Poštno ravnateljstvo v Ljubljani je konfisciralo 5 dopisnic, nekaterih so se bahali »Belgijci*, kako so streljali Slovence. — Kakšni suroveži so ti »brave Soldaten* 27. polka, se vidi it tega, da so še v ponedeljek skozi okna vojašnice kričali na pasante: «Windische Hunde!*, »Lausbuben!* — Slavni poročnik Mayer je imel baje dopust, pa je šel prostovoljno v službo; rekel je baje: »Ich muss die windische Hunde todschlagen.*
Prizor na pokopališču.
V pondeljek je bila mrtvašnica pri Sv. Krištofu cel dan nabito polna. Ljudstvo je glasno jokalo. Popoldne so prišli na pokopališče Lundrova mati, oče in nevesta. Kmalu za temi prideta v mrtvašnico brat Adamičev, Emil, učitelj in skladatelj, ter njegova mati Ko Emil zagleda brata, se začne glasno jokati, se vrže na njega, ter ga začne objemati in poljubovati. Naenkrat pa Emil vstane, grozno zakriči in se zaleti z glavo v zid. Ljudje misleči, da je Emil zblaznel, začno vreti iz mrtvašnice. Mati Adamičeva je položila mrtvemu sinu roku pod glavo, rekoč: »Kamen je vendar pretrd za te*, na kar se je onesvestila. Ko je odpeljejo iz mrtvašnice, se postavijo pred njo tri nemške gospodične, ter se ji začno glasno v obraz smejati, med tem ko je vse drugo jokalo. Kmalu nato jih srečata gg. Petnčeva in Bahovčeva, ki sta bili tudi na pokopališču, pred »Unionom*. Bile so še vedno dobre volje in se razgovarjalo o svojem junaštvu. Ko so jim pa omenjene gospe povedali par krepkih v obraz, so takoj utihnile in osramočene odšle.
Grosovitost vojakov.
Pripovedujejo: V noči od sobote na nedeljo so dragonci izbirali posameznike in so jih gnali v park pred justično palačo; tu so jih potem, po-edince, ki so se rešili pred konjskimi kopiti semkaj, obdelavah' s plosko sabljo neusmiljeno po hrbtu in po stegn h L t. d. Zraven so se pridušali: «Čak, hudič, jaz ti bom že pokazal*. Potem so sekali s sabljami v grmovje, če bi bil kdo skrit, bi ga gotovo ubili. — V nedeljo je videlo mnogo prič, kako so dragonci vodili aretirance v «Ver pf legs-magazin* in jih pretepali in suvali. Zakaj pa je sodnija tu in policija P Tako postopanje je ljudi silno ogorčilo ter je najhujše obsodbe vrednot
Zgodovinski in slovstveni pregled za prihodnji teden.
27. septembra. — 1540. Papež Pavel III. pO* trdi jezuitski red. — 1729. * Pesnik Mihael Denis (Bard Sined). — 1808. Kongres v Erfurtu. — 1825. Na Angleškem otvorijo prvo Železniško progo Stockton- Darlington.
28. septembra. — 1332. Ludovtk Bavarski premaga Friderika Avstrijskega pri Mühldorfu in Arapfingu ter vjame njega in njegovega mlajšega brata Henrika. — 1762. t Narodni pevec Mihael Andreaf v Rožu na Koroškem. —• 1797.
* Pisatelj Mihael Verne v Orehku pri Postojni —
1803. — * Ludovik Richter, slikarski risar lesorezov. — 1831. * Pesnik, pisatelj in kritik France Levstik v Retjah pri Velikih Laščah. — 1842.
* Pesnik Rudolf Baumbach, zložil cZlatoroga*. — 1859. f Geograf Karel R tter.
29. septembra. — 490 1. pred Kr. Bitka pri Maratonu. — 1273. Rudolfa Habsburškega izvolijo za nemškega cesarja. — 1560. f Gustav I. Wasa, švedski kralj. — 1681. Francozje zasedejo Straßburg. — 1758. * Admiral Nelson. — 1800. f Pesnik Mihael Denis. —■ 1892. V Ljubljani otvorijo novo deželno gledališče.
30. septembra. — 1382. Pogodbena listina, po kateri je pripadal Trst Avstriji. — 1745. Pruski kralj Friderik II. premaga Avstrijce pri Sooru. —
1804. V Pragi predstavljajo prvo češko gledališko igro. — 1895. f Skladatelj Hrabroslav VolariČ v De vinu na Primorskem.
1. oktobra. — 331, pred Kr. B tka pri Gau-gameli. — 86. pred Kr. * Gaj Salustij Krisp. — 1684. f P. Corneille. — 1766. Bitka pri Lobosicah. — 1780. * Sloveči pridigar in pisatelj pater Paskai Skerbinec v Višnji gori. *— 1814. * Pisatelj France Bezjak pri Sv. Rupertu v Slovenskih gorcah. — 1814. * Matematik dr, France vitez Močnik v Cerknem na Primorskem. — 1817. * LišU zgodovinar Evgen Albert — 1826. * Slikar Püoty. — 1872. f Pisatelj Jurij Kosmač v Ljubljani.
2. oktobra. — 1529. Luter in Zwingli v Mar-burgu. —■ 1815. Začasno mirovno sporazumtyeoje v Parizu. — 1839. • Slikar Hans Thoma. — 1853. f Fizik France Arago.
8. oktobra, — 1807. V Njujorku v Severni Ameriki spuste prvi parobrod v morje (Robert Fulton). — 1829. * Andrej Komel pl. Sočebran v Solkanu. — 1866. Na Dunaju sklenejo mir med Avstrijo in Italijo; Avstrija pripwzna italijansko kraljestvo, v katerem se združi Benečija, Italija pa se odpove Južni Tirolski. — 1867. f E'ija Howe, itnajditelj šivalnega stroja. — 1884. f Slikar Hans Maktut.
„Kdor Jesije mladini Maternl leiik, ji krade razum ln življenje in oropa narod čuti in pravice." f ako je dejal veliki nemški pesnik Herder.___
¥ pomirjenje.
Tiskovni oddelek ministrstva za notranje za-devo razpošilja sledeči komunike:
«Vlada je kranjskemu deželnemu predsedniku naročila, naj z vso odločnostjo odredi vse potrebno, da bo v Ljubljani brezpogojno zajamčena osebna in lastninska varnost. Zlasti so je naročilo deželnemu predsedniku« da bodi vsakomur zagotovljeno prosto izvrševanje privatnih pravic in da se nastopi proti vsakemu nepostavnemu pritisku na prebivalce mesta. Zaradi tega naj se zabrani vsako zbiranje na trgih in javnih prostorih in sicer naj se tako zbiranje prepreči brezpogojno. Natančno naj se poizveduje po onih osebah, ki so z nezakonitimi sredstvi terorizirale posamezne meščane posebno ob odstranjevanju napisnih tabei in ki so se udeleževale izgredov sploh, da se lahko postopa z vso strogostjo zakona proti krivcem. Ako se pokažejo kakršnikoli pojavi novih irgredov, naj de -2elna vlada takoj sprejme v svoje roki neposredno vodstvo policije. Vlada bo dobila primerna sredstva, da se ne ponove več dogodki zadnjih dni in da trajno zagotove redne razmere v Ljubljani.*
To imenujejo Beck, Bienerth, Schwarz et comp, «pomirjevanje razburjenih duhov».
Gospodarski del. a
□□□□ □
Narodno gospodarstvo.
Konec.
Prvi katoliški krščansko - socijalni program jc sestavil mogunški škof Viljem Emanuel Ketteler* (roj. 1811, umrl 1877). On spoznava bedni položaj modernega delavstva, toda le krščanstvo more zopet rešiti uboge ljudi nove sužnosti. Sredstev ima mnogo, toda krščanstva sredstva so uravna in ne materijalna. Prav je ustanavljati zadruge v socijalno pomoč, a zadruge brez krščanskega duha ne morejo biti trajne. Nekaj krščanskih pripomočkov za delavski stan: Cerkev ustanavlja in vodi zavode za onemogle delavce, krščanstvo daje v krščanskem zakonu in krščanski rodbini mnogo nravnili sil delavskemu stanu, ono daje delavcu v svojih naukih pravo omiko, krščanstvo ima neusahljiv vir socijalnih sil, krščanstvo snuje rokodelska društva in društva rokodelskih pomočnikov, ono podpira tudi produktivne zadruge.
Ketteler je izdal 1. 1873 delo: Katoličani v nemški državi. Načrt politiškega programa. V tem programu, ki naj bi bil vodilo za ustanav-Ijajočo se katoliško politiško stranko, obravnava vsa javna vprašanja, smatra med drugim za nujno potrebno organizacijo delavskega stanu, zahteva zakonito delavsko dobo in nedeljski počitek, uvedbo obrtnih nadzornikov i. t. d. On je pripravil podlago nemškim zakonom o delavskem varstvu. Kettelerjeve ideje so se razširile po vseh modernih državah. V to so mnogo pripomogle okrožnice .socijalnega" papeža Leona XIII. V Avstriji (usta-novnik baron Vogel sang) ima primeroma najbolj razvito organizacijo krščanski socijalizem v slovenskih pokrajinah.
Krščanski socijalizem skuša svoje ideje dejansko uresničiti tudi s krščansko strokovno organizacijo. O binkoštih leta 1899 so imela nemška krščanska strokovna društva v Mogunciji svoj prvi shod. Že tedaj je bilo na shodu zastopanih čez 100.000 delavcev različnih društev iz vse Nemčije. Od tedaj se vedno snujejo nova strokovna društva na krščansko-socijalni podlagi ne samo na Nemškem, temveč tudi v Avstriji in posebej še pri nas na Slovenskem. Ta društva obsegajo delavce najrazličnejih strok, zlasti pa štejejo rudarska in železničarska društva prav veliko število udov. Na Slovenskem si je pridobil največ zaslug za krščansko socijalno organizacijo ljubljanski semeniški profesor dr. Janez Krek.
Poleg katoliškega krščanskega soci jalizma moramo omeniti še protestantski krščanski socijalizem, za čigar ustanovnika smemo šteti berolinskega dvornega pridigarja Stöcke rja, ki je 1. 1878 ustanovil posebno krščansko-socijalno delavsko stranko.
7, Druge moderne narodno-gospodarske Sole.
a) Zgodovinsko - etična šola. Njeni glavni zastopniki Bruno Hildebrand, Karo! Knies, Viljem Roscher in Gustav Schmoller uče, da družbeno gospodarstvo, ki se nam kaže v posameznih dobah, vedno odgovarja do-tični dobi. Zato je napačno misliti, da bi bile za vse čase in vse narode umestne iste naprave. Naloge, ki jih ima država v svrho blagostanja
*) Znamenlteji njegovi deli sta: Die grossen socialen Prage« der Oegenwart, Die Arbeiterfrage und das Chrl-itenthum,
državljanov, so v različnih dobah različne. Gospodarska znanost se nima pečati le z materijal-nim bogastvom in z izmenjavo dobrin in dajatev, slonečo na sebičnem nagonu ljudstva, temveč ima obsegati splošni socijalni red in organizacijo narodno - gospodarskega življenja, pri čemur se mora tudi upoštevati etični moment.
b) Dunajska (psihološka) šola (Karol Menge r, Böhm-Bawerk, Wieser, Phi-lippovich) smatra za glavno nalogo nacijo-nalne ekonomije, da analizuje zamotane gospodarske pojave. Zato si je pridobila ta šola velikih zaslug za razlago marsikaterih gospodarskih pojmov (glavnica, dohodek, vrednost).
c) Agrarni socijalisti hočejo, da preide zemlja v skupno last; zemljiška renta naj pripada državi. Najbolj znan agrarni socijalist je Ameri-kanec Henry George (u. I. 1897) po svojem delu .Progress and Poverty" (napredek in uboštvo).
Slednjič nam je omeniti še nekatere slovanske narodno-gospodarske pisatelje. Med Rusi se odlikujejo: Stepanov, Butovski, Galov, in med novejšimi: Bezobrazov, Antonov ič, Vreden (Kurs političeskoj ekonomi!, 1880), Georgievskij, Ivanjukov (Političes-kaja ekonomija), Kosovski, Hod ski, More v, Ščeglov in zlasti A. A. Isaev (Načala političeskoj ekonomu, 2. izd. 1895); med Poljaki: Stroj-n o ws k i, Skarbek, in sedanji guverner avstro-ogrske banke, Leon B i 1 i n s k i ; med Cehi K a i z 1 in Brat; med Srbi Vuič, čigar knjiga .Načela narodne ekonomije" (v 3 delih, izdanih leta 1895, in 1898) spada po našem mnenju med najtemeljiteje narodno-gospodarske spise moderne dobe* in med Hrvati Lorkovič, Vrbanič in M or-bar (Izabrana poglavlja iz narodnoga gospod ali stva, 2 zvezka, 1902 in 1903). Slovenci dosedaj še nismo imeli zistematičnega dela o narodnem gospodarstvu, pač pa so zlasti *Na rodno -gospodarski Vestnik", »Trgovski Vestnik" in .Pravnik" prinesli tudi več člankov o teoretični nacijonalni ekonomiji, ponajveč iz peresa dr. Ž mavca in dr. K u ko v ca. Poslednji je preložil tudi na slovenski jezik Blockovo knjižico .Petit manuel d' économie pratique", ki je namenjena za ljudske šole. < /,
Tedeniki sejem v Kranju dne 21. septembra
1908. Prignalo se je — konj, 235 glav domače goveje živine, 207 glav hrvaške goveje živine, 11 domačih telet, .— hrvaških telet, 216 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 26 domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. -— Pitani voli 100 kg 66—70 K, na polovico 100 kg 58—62 K, za pitanje 100 kg 54—56 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 11'25,
Kroso K 9—, rž K 10*—, oves K 850, ajda ; 9*—,  repno seme K —,  fižol ribničan K 14*—, mandalon K 14—, koks 15*— za 50kg.
Dobavni raipil. C. in kr. poveljnistvo pomorskega arzenala v Puljumslanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo pri omenjenem poveljništvu vršila dne 15, oktobra t. I, ob 4. uri popoludne ponudbena razprava za dobava potrebščin c. in kr. pomorskega arzenala v Pulju za leto
1909. Dobaviti bo med drugim : deske, volno, blago iz usnja, lanevo olje, barve, milo, sveče, metle, krtače, oglje, vrvi, ko»--o, jekleno žico l t. d, Ponudbe je najkasneje do 3. ure popoludne navedenega dne vložiti pri adjutant uri gori imenovanega poveljništva v Pulju. Dobavni razpis, splošni in špecielni pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
V Kranju, dne 26. septembra 1903.
Deželni tbor goriški je imel prvo sejo dne 21. L m. Maša, nagovori, 'Obljube. Nadškof se je opravičil. Druga seja je bila v torek 22. t m., ki pa se je na predlog poslanca Gregorina odložila v znamenje sožalja z ljubljanskimi žrtvami. Mara n: se je v imenu Italijanov pridružil predlogu. Attems je protestiral, da se je vojaštvu očitala pristranost (kaj je Attems videl, kaj se je v Ljubljani počelo P!), a Gregorin je izjavil, da ni hotel napadati vojaštva, marveč vladni zistem, ki jra izrabijo. Glavar je sejo odložil na drugi dan. Tretja seja je bila torej v sredo. Prebrale so se najpoprej nekatere interpelacije in predlogi, potem pa poročilo predsedstva: razne prošnje za podpore, in sicer od občin, društev, privatnih oseb i. t. d. Pri drugi točki je šlo v prvi vrsti za določitev števila članov veriflkacijskega odseka. Slovenski klub je predlagal, naj obstoji ta odsek iz 9 članov, istotako furlanski klerikalci, dočim so laški liberalci in slovenski klerikalci hoteli imeli 10 Članov, in sicer 8 iz slovenskega kluba, 2 iz slovenskih klerikalcev, 8 iz laških liberalcev in 2 iz furlanskih klerikalcev. Po jako burni debati je prišlo končno do glasovanja, pri katerem se je pokazala zveza slovenskih liberalcev z laškimi klerikalci. Predlog teh dveh klubov (9 članov) je bil sprejet s 15 proti 14 glasovom. Nato so zapustili laški liberalci in slovenski klerikalci dvorano. Znamenita je izjava glavarja Pa-jerja nato, da pripada on liberalni laški stranki, ki je zapustila dvorano, pa zato zaključuje sejo m — grel
0 načrta aovegz braabntfa zakona pripoveduje «Budapesti Hirlap» nekatere posameznosti* Po norem načrtu se uvede 21etna vojaška slulba sa vso armado, izvzemši karale-
rijo in artilerijo. Rekrutni kontingent se zviš* na 160 000 mož; nastavi Se več podčastnikov, k« bodo službovali čez predpisano službeno dobo. Rekrutni kontingent pri domobrancih se zviSa ua 214.000 mož, da bo torej domobranstvo v miru štelo 420.000 mož. Nadomestna rezerva se odpravi in se nadomesti z «ljudsko hrambo*.
Prebivalstvo Hrvaška in Slavonije koncem 1. 1907. Statistični glavni urad v Zagrebu je obelodanil glavne podatke Statistike ljudskega gibanja leta 1907. Po teh podatkih je štela HrvaŠka in Slavonija (z vojaštvom vred) koncem 1907 — 2 626 630 prebivalcev, koncem leta 1906 le — 2 592.969. Večja hrvaška in slavonska mesta so štela 222.638 duš (med temi Zagreb 74 900). Drugo prebivalstvo se razdeli po županijah nastopno: Lika-Krbava 213 280, ModruS-Reka 224 636, Za. greb (izvzemši Zagreba) 517 775, Varaždin 288.634, B .lovar-Križevac 335.701, Požega 259.848, Virovi-tica (izvzemSi mesto Osjek) 241 805, Srem (izvzemši mesto Zemun) 396.743. *
Med Bolgarsko in Turčije je nastal koi fl kt. Vest, da bolgarski diplomatični zastopnik G oš o v ni bil spoznan za enakovrednega z ostalimi diplo-matičnimi zastopniki povodom slavnostnega obeda pri ministru zunanjih del, je zbudila v bolgarski javnosti veliko razburjenje, ker se smatra za razžalitev kneževine. Vsi časopisi razpravljajo o dogodku. MiadotorSki krogi si prizadevajo, da bi se konflkt poravnal ter se dalo bolgarskemu diplo-matičnemu agentu zadoščenje. Avstro-ogrski veleposlanik v Carigradu, grof Pallavicini, je posredoval pri turški vladi, naj se vabi po dosedanjem običaju k oflcialnim priredbam bolgarski agent z drugimi diplomatičnirai zastopniki vred. Iz Sofije poročajo, da deluje bolgarska vlada na to, da se Bolgarska prizna kot od Turčije neodvisna država ter se proglasi za kraljevino. Razglasitev Bolgarske /iK kraljevino se baje izvrSi v najkrajšem času.
Interparlamentarna konferenca je bila v četrtek ob 11. dopoldne olvorjena v Berlinu. Pozdravil je udeležence v imenu nemSke vlade kan-celar grof fju'av. Za njim je govoril ogrski minister grof A p p o n y i.
Ruska policija je zasledila raztezno revolucionarno organizacijo ter je zaprla 86 nseb, med njimi višjega policijskega uradnika, 4 brzojavne uradnike in 6 železniških uradnikov. Policija je zaplenila tudi veliko zalogo orožja in tajni arhiv. Tajna policija je izvršila včeraj po celem mestu hiSne preiskave, pri katerih so sc dobile tri bombe in mnogo dinamita. Zaprli so nad 100 oseb iz boljših slojev. RazpuSčenih je osem okrajnih odborov revolucionarne stranke. V Nevi v bližini spomenika Petra Velikega so našli zaboj, v katerem je bilo 6 bomb. Ena bomba je eksplodirala, ne da bi koga ranila.
Godovi prihodnjega tedna:
27. Radomira, Vojdrag; 28. Venčeslav, Časti« mir, Vidica; 29. Voja, Bogomir; 30. Hijeronim, Jekica, Jaronima; 1. oktobra: Reraigij, Pribiinir, Drago j a, Blažena; 2. Lsodegar, Čudislava, Mira, Vojslav; 3. B'gomil, Petna, Vitomir, Jaromir.
Izpred sodišča.
Poneverjenje. Franc Pretnar.poStar v Mojstrani, je bil od službe suspendiran, ker se je pri reviziji dognal primankljaj 800 kron, katerega je Pretnar takoj pokril. Obdolženec je bil pa obenem blagajnik požarne hrambo v Mojstrani, in ker se je o tem dogodku zvedlo, zahteval je društveni načelnik od njega račun. Dolgo časa je Pretner odlašal, končno pa le predložil odboru račun, iz katerega se ja konSlatoval primanjkljaj 533 K 40 h. Obdolženec pravi, da se je nahajal v stiski, in je s tem denarjem pokril poštni primanjkljaj. Obsojen je bil na 1 mesec ječe.
Kranjska hranilnica. Znano Je, da se nahaja v Knafljevlh ulicah v LJubljani denarni zavod, čegar vodstvo in uradniki so prepojeni vsenemškega mišljenja. Znano Je, da ta denarni savod, v katerega se steka osoblto denar lz naše Gorenjske, kar slplje denar za vsenemške naprave. Znano Je tudi, da ravno Kranjska hranilnica vzdršoje umetno vse maloštevilno nemštvo na Kranjskem.
Zahvala. Povodom XXIII. velike skupščino družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju dne 13. septembra t. L javlja podpisano vodstvo svoja hvaležna čutila tem potom vsem, ki so pripomogli na kakršenkoli način do sijajnega vspeba. Imenoma pa se zahvaljuje slavni ptujski čitalnici za prepustitev prostorov pripravljalnemu odboru ter meški in ženski ptujski podružnici, za sestavo sporeda in pre-skrbitev prenočišč in drugih udobnost1] slavni godbi in pevskima zboroma, vsem savednim damam, ki so sodelovale pri veselici; vsem častitim zboroval-kam in zborovalcem; vsem cenjenim delegatom naših podružnic in zastopnikom pokroviteljstev, sploh vsem udeležoikom ki so vsak po svoje sodelovali ob zares slovesnem našem zborovanju in bivanju med cenjeni prebivalci izpostavljenega Ptuja. Vodz stvo družbe sv. C-rila in Metoda v Ljubljani, dne 19. septembra 1908. Šeaekovič, 1. r., prvomestnik,
»I. prllola ,,Gortn|cü"*it 39 \z I.1908.
Značilno, dvakrat značilno |af da se pogreba nnorjenin nedolinih irte? nI ndeleiila naša c. kr. avstrijska vlada.
Ox Oriente lux!
Žarko, vsa oživljajoče solnce, prisvita nam od vzhoda dannadan tako, kakor nam je Kristov evan-galij prisijal od vzhoda, sklenjen v kratkih besedah: •Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe.*
Teh globoko čuvstvovanih besedi, ki označujejo edino pravo versko pojmovanje, niso mogli predreti in ugonobiti tudi tisti ne, ki so z mečem in krvjo razširjali nemško kulturo med Slovenci in Slovani — naj si bodo to že Vikingi, Husovi sodniki leta 1414, cesar Sigismund ali pa avstrijski regiment St. 27 slavnega spomina izza 20. septembra 1908.
Časti si slednji i tom niso nakopali, pač pa to nehote s svojim divjaltvom prišli nam v priliko, v tako priliko, da danes menda že brez ovinkov smelo trdimo: «Tuje sovraštvo nas je razdvojilo, tuje sovraitvo nas združuje!*
Da ali veste, Vi oholi Nemci, kaj to pomeni!?
Morda se sami tega ne zavedate, ker ste pre-neumni v svojem Šovinizmu.
Stoletja in stoletja smo polnili Slovenci Vašo duševno shrambo s svojim umom, nešteto je slovenskih kmetskih sinov, katere reklamirate za svoje, Val največjih titeratov mej prvimi je Slovan Lesging (Lesnik) doma iz Kamnice; najboljši sodniki na takosvanem «Inneröiterreich», ki so se seveda vsled modrega ravnanja avstrijske vlade ponem-Čurili, rojeni so bili iz slovenske matere, isto-tako nebroj učenjakov i. t. d. Kaj pa hočete sedaj, Vi, nemška revšeta, ki niti svoje zgodovine, prepojene s slovenskimi in slovanskimi talenti, ne poznate; in kaj hočete Vi, kranjski Nemci, oziroma nemškutarji, katerim Vam je vzor kultur-moža tisti Anastazij Zelenec (grof Auersperg), ki je dal kot nemiko - olikan «Lebermensch», podložne mu kmete vpregati pred plug in z biti biti na «Thum am Hartu» in čigar «Spaziergänge eines Wiener Poeten» imajo tako vrednost v nemški književnosti, da so jih nemški književniki diskvalificirali, kje pa imate kaj drozega Vi, kranjski in sploh slovenski nemčurji pokazati, nego to, da se Vam je Vaš trebuh odebelil od slovenskih grolcvIP , No, nekaj imate pač pokazati, to je resi Pokazati' imate dan 20. septembra 1908 kot svojo pristno fotografijo, sliko Vaše nekulture, katero nam hočete vbijati v glavo kot kulturo, ko je sami nimate niti za lekarniiki gram 1
Od zadaj streljati 111
Znak nemške kulturni
Toda 20. september 1908, ki ne bo nikdar izginil iz spomina narodu slovenskemu, prinesel nam je nekaj, česar ne moremo, dasi žalujoči nad padlimi žrtvami, preceniti, t. j. sporazumljenje med slovenskimi brati, kojega se tudi s krvjo prepiačati ne more. —- «Ljubežen je premagala svet» in ta ljubezen, ki se nam je svoj čas veroizpovedala iz vzhoda, ta ljubezen naj prepirajoče se slovenske brate ogreva in poživi, kakor solnce, ki izhaja od vzhoda.
Če trdijo Nemci in se na to zanašajo, da smo Slovenci maloštevilen narod, da se narodi ne cenijo po kvantiteti, nego po k v sli teti («Wir Wilden sind doch bessere Menschen») in da se človeka ne meri od nog do glave, nego po pameti.
V. svoji podivjanosti storili ste nam Slovencem uslugo, katere najbrže v svoji nemški neumnosti niti ne pojmite. Združili ste nas, katere ste prej s pomočjo c kr* vlade razdvajali i
In če mislite, da se Vam bo posrečilo nas na novo sdvojiti, se motite, ker viak dan gre solnce gori, ki mora oživljati nafo slogo, ker to solnce sije vsak dan na tisti kraj ljubljanskega mesta, kjer je nemška brutalnost po nedolžnem prelivala kri — nedolžne irtve aorlla.
Če pa je temu tako, onda ae bode nikdar in nobeden Slovenec pozabil storjenega zločina nemških barbarov in se bode, spominjajoč se po nedolžnem prelite slovenske krvi, vedno zavedal, da vpije nedolžna kri do neba, ki zahteva zadoščenja. Te zadoščenje kruti Nemci Vam bodemo pa
Slovenci dali na nekrvav način, ker sle ravno pozabili božjo bisado:
«Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!»
Kri umorjenih žrtev dne 20. septembra 1908 je tista vez, ki nora združiti dosedaj needine Slovence in v tem znamenju Vam, preljubljeni sode-želani druzega «dežeinega» jezika, kličemo «Na svidenje na gospodarskem polju!«
Dopisi.
Tršiške novice.
— Žalostni, krvavi dogodki zadnjih dni v Ljubljani so našli svoj odmev tudi v Tržiču. Kaj čudo l Saj ravno Slovenci v Tržiču čutimo najbolje pezo neusmiljene nemške pesti, saj smo ravno mi izpostavljeni oderuštvu in krutemu nasilstvu nemških pritepencev brezpogojno in brez kontrole. A bolest, ki preveva naša srca ob izgubi nedolžne slovenske krvi si ni dala duška na oni način, ki so si ga Nemci najbolj želeli, da, ki so ga hoteli imeti s silo. Ni nas spravilo iz ravnotežja »kulturni* in «omikani* nastop nadutega gostilničarja Globolscbnigga, ki je vrgel v ponedeljek zvečer dva uboga češka godca iz svoje go stilne samo raditega, ker sta pozdravila prišedši v gostilniško sobo z »dober večer*; ni se nam zdelo odgovarjati na otročje zasmehovanje črne zastave, ki je visela iz hiše, kjer je nastanjeno bralno društvo, od strani županovega nadebudnega frkolina; še celo psovanje s čistim alkoholom impregmrane «gospc» Aucrjeve, ki je privandrala v Tržič s praznim žepom in raztrganim krilom, z «windi»che Bagage«, ko so sli mimo njffae trgovine telovadci telovadnega odseka tržiškega na kolodvor, da so odpeljejo k pjgrebu v Ljubljano, nas ni vznemirilo. Saj vemo, da napoči enkrat ura povračila, in čim poznejše pride, tem temelji tejše bo povračilo. Razen par samonemških in dvojezičnih napisov, ki so izginili na neznan način, se ni pokazal ni najmanjši nemir, dasi je bilo v torek zvečer na kolodvoru navzočega na stotine slovenskega občinstva, ki je razburjeno pričakovalo od pogreba se vračajoče Sokole, člane telovadnega odseka in druge. Zastonj je torej strah naših nemškutarjev da si ne upajo niti na ulico, zastonj vsa organizacija privatnih policajev — naše ljudstvo je mirno, ker ve, da se rodi iz krvi nedolžn h žrtev ljubljanskih vsemu slovenskemu narodu lepša bodočnost Vendar pa nam ta strah njihov dokazuje, da se ? a vedejo vseh velikih krivic, ki so jih zagrešili nad našim ubogim ljudstvom, in čj pride enkrat kazen — čas, ko zavre mirna kri, nosili bodo to kazen tem lažje, ker si bodo v svesti, da so si jo zaslužili. Nič ne bo pomagalo takrat prigovarjanje delavcem, da žive od nemških delodajalcev: slovenski delavec bo prišel do prepričanja, da njega najhujši zatiralci nemški tovarnarji niso prišli v Tržič iz prevelike ljubezni do delavstva, marveč zato, da si polngo s pomočjo krvavih delavskih žuljev svoje žepe. Takrat napoči povračilni dan in strahovit bo ta dan.
— Pogreba nedolžnih žrtev nemške brutalnosti so se udeležila društva: »Sokol* po deputaciji 14 članov, slovensko bralno društvo in kat. ttlovad. odsek po deputaciji 4 Članov. Razen tega je izobesilo bral. društvo v znak žalosti črno zastavo, in je naročilo po vseh cerkvah zvonenjc za čas pogreba. A bralno društvo je obračalo in župnik Spendal je obrnil: kar na kratko je odpovedal zvonenjc. Kaj je tega moža, ki nosi vedno svojo narodnost na semenj, in katerega smo smatrali vsi kot koncilijantnega, vsega spoštovanja vrednega, privedlo do tega, nam ni znano. Med tem, ko žaluje vsa Slovenija za nedolžno prelito krvjo, se najde mož v črni suknji, ki bi moral imeti, kot oznanjevalec ljubezni do bližnjega in zaščitnik preganjane nedolžnosti, največ milosrdnosti, ki se postavi na ravno nasprotno stališče, in prepove edini mogoči dokaz pijetete do padlih Žrtev, čudno se nam zdi, pravimo, in nehote se nam vsiljuje misel o šulferajnski Soli in pa strah za vsakoletni bakšiš, ki ga dobiva g. župnik od nemških tovarnarjev.
«•- Začetek šol. Pretočeni teden se je začel pri nas zopet šolski pouk na tukajšnji ljudski Soli, in se je otvoril prvi razred šulferajnske šole, kjer poučuje •* gospodje kaplani so se tem rfljaltskim grošem odrekli — gospod župnik Spendal verouk. Tedeh prej že so se razdeljevali po Tržiču letaki proti šulferajnski šoli, mnogo jih je bilo nalepljenih po hišah, katere je pa vsemogočni »gospod* občinski mož, ki je toliko vnet za svoj žepni blagor na škodo občini, Bathelt, odstranjeval lastnoročno. Mimogrede omenjamo, da je bila velika sreča za imenovanega neodrešenca, da ga niso videle prave oči, in prav prijateljski mu svetujemo, naj v prihodnje ne poskuša več tako nevarnih eksperimentov. — Da se je vsedlo na nemške liraa-nice vzlic letakom mnogo slovenskih kalinov, priča veliko število vpisanih otrok     80 —, od katerih
iih je več nego polovica slovenskega rodu. Priprav, jeno imamo listo vseh onih starišev, in hoteli smo Jo prlobc ti to danes. Alivočigled krvavim žrtvam
nemško samopašnosti smo preložili to namero na prihodnjič, pač pa poživljamo vse one atariše, ki >majo trohico slovanskega čuta v sebi, naj obrnejo nemški druhali hrbet, naj ne pomagajo množiti naši vladi števila naših sovražnikov, i n naj vzamejo h šol svojo deco, dokler je še čas. Povdar-jarno, da le bolest nas odvrača od vsakega maščevalnega nastopa proti onim zaslepljencem, ki so se dali zapeljali od h'navskih Nemcev — v prihodnje odpade vsak ozlr in nastopili bomo proti njim tako korenito, da jim bodo prešle v kratkem vse n«niško muhe Vzroka za posdjsnje otrok v nemško šolo ni nobenega, ker je ljudska šola itak razen prvi ga razreda nemška.
— Občinsko g o spod ar s t vo. Kakor znano, je tržiška občina v nemških rokah, dasi Šteje Tržič vseh Nemcev komaj 200. No, ti ljudje so vsemogočni in sluge njihovi si domišljajo, da smejo delati po vzoru njihovih predstojnikov. Opetovano smo že okrcali občin?ko zastopstvo radi gospodarjenja z občinskim premoženjem, a kakor vidimo — zaman. Nekako pred dvema letoma je upeljalo županstvo dac na žganje, ki ga mora plačevati seveda delavec. Ta dac je pobiral občinski redar Majcen, nadut in nasilen človek. Kar je ves Tržič pričakoval, se je zgodilo: v zadnjem času je bil denar iz bi a j na poneverjen in ponever-jenja deležna sta bila občinski tajnik Weber in imenovani redar. Poneverjen pa ni bil baje samo denar iz daca, poneverjen je bil tudi denar, ki je bil vplačan za podaljšanje policijske ure od gostilničarjev, in med tem, ko se da vplačani dac na žganje kontrolirati, ker so izdajajo bolete, se drugi vplatki kontrolirati ne morejo. Izdajajo se pač nekaki vplačilni listki za prvo uro, če pa se podaljša policijska ura še dalje, potrdi službujoči redar vse nadaljne plačene ure na prvi listek, v bloku pa je kot plačana samo ena ura. Na ta način je pač kontroliran gostilničar, da nima gostilne dalje odprte, kakor do ure, ki jo je plačal, redar in županstva pa sta kontrolirana samo za eno uro. Ure so po kroni, in vzemimo slučaj, da kupi gostilničar kar štiri ure, plača štiri krone. On dobi za vtako uro posebej potrdilo na en sam listek, v bloku pa manjka tudi samo en listek — ena ura — za nepoštenega človeka izboren «kšeft». In to se je tudi zgodilo. Poneverjeni denar iz daca — menda 300 kron — je bil na vse čudne viže povrnjen, denar za vplačane nočne ure se ne da kontrolirati — mora trpeti občina. A čudo, nad vse čudo pa je, kar se ne pripeti nikjer drugje, oba poštenjakoma ostaneta še nadalje v službi. Povsod drugod, kjer so pokaže kak nedoslatek v denarnih stvareh, se pokažejo krivcem takoj vrata, pri nas pa je to nekaj drugega, saj znata oba poštenjaka psovati Slovence z «windische Bagage», «Hunde» in drugimi lepimi izrazi, ki se pa veliko bolj prilegajo njima, zato — ostaneta še nadalje v službi in izkazati se jima mora še večje zaupanje. Od naših slovenskih odbornikov pa zahtevamo, da naj posežejo energično z obema rokama v to zadevo, ker zahtevali bomo od njih tudi račun. Obenem pa jih opozarjamo tudi na govorico, ki se širi po Tržiču, da misli namreč občina podeliti šulferajnski šoli letno podporo. Goslo jim bodi: za nemške šole ni groša slovenskega! če hočejo imeti svojo nepotrebno šolo, vzdržujejo naj si jo sami — kapitala imajo dovolj. Med nami so namočena tla z nedolžno slovensko krvjol « * «
Is Krope.
Kroparski narodnjaki brzojavljajo: Povodom pogreba nedolžnih žrtev izražamo svoje so-žalje in odločno protestujemo zoper skrajno sredstvo, ki se je rabilo proti avstrijskim državljanom. Ltotako obsojamo podle napade nemških fanatikov v Ptuju, ki so dali povod nemirom v Ljubljani. Vsem Slovencem pa kličemo: Združimo se, da postanemo gospodarji na svoji zemlji.
* * *
Is Ovslš pri Podnartn.
Občinski odbor slovenske občine O vsi Še je v seji 24. t. m. storil soglasno sledeči sklepi Občinski odbor slovenske občine Ov-siše izreka svoje globoko obžalovanje, da je v Ljubljani v nedeljo, dne 20. septembra 1908 brez vsake potrebe streljalo avstrijsko vojaštvo na avstrijske državljane in pri tem ubilo več nedolžnih ljudi. Občinski odbor slovenske občine Ovsifle protestu je najodločnejše proti rabi orožja, zahteva neirprosno kaznovanje vseh vojaških in civilnih krivcev, se izreka v imenu svojih občanov solidarnega s slovenskim prebivalstvom bele Ljubljane in svečano izjavlja, da bodo vsi naši občani izvajali geslo: «Svoj i k svojim!* — Jožef Pogačnik, župani
• a *
Is Rateč pri Kranjski gori.
Vršila se je občinska seja, v kateri se je oddal protest glede teh dogodkov, črne zastave vihrajo. Ob treh je pričelo zvoniti. Ogorčenje silno. Kmetje pravijo: Slovenci res nismo za druzega, kakor da plačujemo davke v denarju in krvi, potem f pa nas pobijajo kot pse. Nekateri so dali posebno izdajo «Gorenjca» v okvir.
♦ • P
Raibnijenost ▼ Škeiji Loki.
Mimo našo Skofjo Loko je razburkala nemška surovost! Po dogodkih v Ptuju je nenadoma vzkipela kri vseh slovenskih Ločanov I Skofja Loka jo komaj zadrževala preteče izbruhe opravičen? ga gneva in arda napram oholim in krvoločn'm Nemcem, ko so prihajale žalostne vesti iz nase stolnice, bele Ljubljane o nedeljskem krvoprelitju, ki so pre tresle ves naš slovenski sveti 1 A mir se pri nas ni kalil. Vendar je tudi Skofja Loka govorila, da jo in hoče ottati slovensko mesto 1 V noči od ponedeljka in torka irginili so po vsem mestu nemški napisi I Zjutraj so Ločani z veseljem občudovali prebarvane nemške napisa in to tudi vsi odobravali. Torej se je vendar tudi Skofja Loka pokazala, da ae je vzbudila iz dosedanje brezbrižnosti do nem-Stva in če Bog de, se v Loki se ne bodo več šopirili za nas čisto nepotrebni nemški napihi. Skofja Loka sočustvuje z Ljubljano! Cela naša slovenska Loka piska ob sveti gomili narodnih mučenikov, ki so svoje mladostno življenje žrtvovali za svojo ljubljeno slovensko domovino! Bilo je več kakor sto Ločanov, ki so se v torek udeležili veličanstnega pogreba, ki ga je v žalosti se nahajajoča metropola Slovenije priredila nedolžnima žrtvama Adamiču in Lundru! Deputacija «Na rodne čitalnice* z zastavo, »Sokol* in »Telovadni odsek* so bili zastopani pri pogrebu, da solidarno, kot sinovi enega naroda, naroda slovenskega, izkažejo čast padlima mladen čeraa! Raz hiš so vihrale črne zastave, prodajalne so bile ob času pogreba zaprte, vsako delo je počivalo. Vse je izgledalo, kaker da Skofja Loka nima več življenja v sebi t Turobni glasovi zvonov z vseh mestnih cerkva so pretresali kosti in mozek nam, ki se nismo mogli udeležiti pogreba! V duhu pa smo bili vsi v naši Ljubljani! Danes, ko zemlja slovenska krije mrtva t upla nedolžnih žrtev, zbral se je na županovo povabilo zastop mestne občine Skofja Loka k seji ob 11. ure dopoldne. G. župan Niko Lenček je v svojem pretresljivem nagovoru omenjal vse dogodke minulih krvavih dnevov. Na -koncu je predlagal sledečo resolucijo, ki je bila od vseh 14 prisotnih odbornikov soglasno spiejita: »Občinski zastop mesta Škofje Loke izraža svoje ogorčenje nad pobalinskim napadom na mirne ud-, ležence G ril-Metodove skupščine v Ptuju, protestira proti brutalnem postopanju soldateske in zopar preloračenje vojaške oblasti s preziranjem mestne avtonomije pri demonstracijah v Ljubljani ter so pridružuje žalovanju slovenske metropole po nedolžnih žrtvah.* Celo mesto Skofja Loka zre z največjim upom v boljšo bodočnost slovenskega naroda! Nemškemu nasilnemu navalu se moramo upreti z vsemi svojimi silami! Vsak zaveden Slovence bodi na straži in vedi,kaj mu je zdaj storiti! Objestnosti nemške mora biti konec! Z našimi krvavimi žulji ne bomo več pomagali pitati preobj- denega Nemca, ki nam vrača milo za drago s tem, da nas pobija kakor pse. Vsak zaveden Slovenec mora vedeti, da mu je narodna dolžnost držati se gesla i »Svoji k svojim.« Slovenec podpiraj brata Slovenca!
*    * *
ti Koroške Bele.
Občinski odbor slovensko občine Koroška 6ela je pri današnji seji storil soglasno sledeči sklep: Občinski odbor slovenske občine Koroška bela izreka globoko obžalovanje, da je v Ljubljani V nedeljo dne 20. septembra 1908 hrez vsake potrebe streljalo avstrijsko vojaštvo na avstrijske državljane in pri tem ubilo več nedolžnih ljudi. Ves občinski odbor slovenske občine Koroška Bela protestira najodločneje proti rabi orožja, zahteva neizprosno kaznovanje vseh vojaških in civilnih krivcev, se izreka v imenu svojih občanov solidarnega k slovenskim prebivalstvom bele Ljubljane in svečano izjavlja, da bodo vsi naši občani odslej neizprosno izvajali geslo: »Svoji k svojim*. Iskrena Želja občinskega odbora je, da se kolikor mogoče ostrine različnih strank vmilijo, da zamorejo skupno z združenimi močmi delovati za blagostanje slovenskega naroda. Z ozirom na to se pozivljejo vsi slovenski poslanci in merodajne osebe, da brez razlike store vse, kar je njih dolžnost za slovensko ljudstvo. Koroška Bela, dne 24. septembra 1908. Potočnik, župan, Janko Baraga s. r., Jurij Soklič s. r, Leopold Zore s. r., Jožef Mulej s. r„ Martin Noč s. r., Lovro Noč s. r., Karol Lorenc s. r., Janez Babic s. r.. Fran Košir s. r., Fran Verwe-ger s. r., Fran Zvab s. r., Melhior Svetina s. rM Ivan Erlah s. r.
as« Kako je ? Kasinikn?
iz Kamnika se piše: Na malograjskih razvalinah, iz visokih zvonikov župne in žaljske cerkve ter iz večine vseh meščanskih hiš visijo črne za-ave. Poleg vse te žalosti, v katero je sedaj cel amhlk ovit, pa z veseljem opazujemo, kako zginjajo nemški napisi drag za dragim iz površja v morje Večne pozabljivosti. Vsak čas vidiš kakega obrtnika, kako si čedi svoj napis nemških «čačk». — Vse to pa »ljuliko* med pšenico, brez katere tudi v Kamniku nismo, grozno peče. Med vsemi se pa Še najbolj jezi in togoti neko nemško, prav puranu podobno človeče, ki je kot sluga nastavljeno v rsenemškem «Badeanstaltu».
Kranj ia ljubljanske irtve. Občinska se|a 1 dae 25. septembra i I.
Točno ob šestih zvečer so se zbrali skoro polnoštevilno občinski odborniki v črnih oblekah. Vsem se bere žalost z obraza.
Župan Karol Savni k otvori sejo, konštatira sklepčnost in imenuje overovateljem zapisnika občinska odbornika Cirila Pirca in Antona Zupana. Potem nadaljuje (občinski odborniki vstanejo raz sedeže):
Častiti tovariši! Pod utisi resnih in pretresljivih dogodkov, ki so se dogodili zadnjo nedeljo v deželnem stolnem mestu, beli Ljubljani, otvarjara današnjo izvanredno sejo. Vsled teh žalostnih dogodkov je nastala razburjenost in vsa dežela tuguje v globoki žalosti. Zato so te dni vihrale in še vihrajo črne zastave raz hiš brez razlike strank. Po dolgem času je naš narod zopet složno nastopil. (Dobro-klici.) Tisočem in tisočem, ki so se udeležili pogreba, so tekle solze ob odprtem grobu žrtev, ki sta končala nedolžno svoje življenje med zidovi ljubljanskih ulic in močili ljubljanska tla s svojo krvjo. Prepričan sem, gospodje, da Vam ti dogodki pretresajo dušo in srce, ter upam, da soglasno sprejmete manifestacijo proti tem žalostnim dogodkom, ki bodo s krvavimi Črkami zapisani v zgodovini slovenskega naroda; obč. odbornika dr. Valentina Štempiharja pa prosim, da stavi tozadevni predlog.
Občinski odbornik dr. V. Štempih ar govori takole: #
Cenjeni tovariši 1 Če poleti, ko ima solnce največ moči, to solnce žge dan za dnevom na zemljo, je neobhodno, da nastane vzdušno ozračje in iz tega vihar. To se godi vsled zakona v naravi in vse, kar moremo mi storiti, je skrb in priprave, da ta vihar preide brez posebne škode, da iz viharja ne nastane katastrofa.
Minulo je že nad 30 tet, kar je v veljavi člen XIX. osnovnih državnih zakonov, ki zajamči vsaki posamezni narodnosti v Avstriji popolno ravnopravnost. Ali ta zakon je za nas Slovence še danes le na papirju. V nekaterih strokah državnega organizma smo še danes brezpravni, v nekaterih državljani druge in tretje vrste. Danes niti misliti nI, da bi bil kak slovenski suplent imenovan za profesorja na kaki gimnaziji v izključno nemški deželi —to dosežek večjemu disciplinarnim potom — niti misliti ni, da bi postal Slovenec okrajni glavar ali notar v nemškem okraju. To je naša ravnopravnost. Ta ravnopravnost pa ima za Nemca vse drugo lice. Nemec je ne le izključni in neomejen gospodar na nemškem, on je ravno-praven tudi na slovenskem ozemlju, da, celo prednost ima pred Slovencem. Kakor osušena zemlja dežja, tako bi potrebovala politična uprava na Kranjskem svežega slovenskega, nadarjenega naraščaja. A kljub temu vidimo dannadan, da se odklanjajo slovenski juristi, v službo pa se jemljejo praktikantje in napol praktikantje, ki se niti z besednjakom v roki ne morejo razumeti z našim kmetom. *
Imeli smo v deželi že razne deželne predsednike, nekateri so bili s srcem pri stvari, drugi zopet smatrali deželo le kot prehodno štacijo za boljšo karijero. Ali tako brez idej, brez samostojnosti, brez mozga, tako odvisno od zunanjih vplivov in sunkov, se še nikdar ni vladalo na Kranjskem, kakor se vlada sedaj. In tudi slovenski živelj se Že dolgo ni tako odrival iz politične službe, kakor sedaj.
Tako vladanje pa provzroči tisto vzdušno so-cijalno in politično ozračje, katerega neobhodna posledica je vihar. In ta vihar je prišel. Vlada je sejala veter in sedaj Zanje vihar.
In da je vihar prišel silovitejši nego kdaj poorej, za to so dali neposredni povod škandali v Ptuju, provzročil pa ga je kratkovidni in enostranski vladni zistem.
Tak zistem, ne le da disgustira, ampak tudi demorallzira.
Tisti, ki se danes zgraža nad ljubljanskimi dogodki in misli te*-dogodke sanirati z bajoneti, tisti noče ali ne more videti stvari do dna. Če organizem stresa groznica, pameten zdravnik ne bo tolkel po vibrujočem organizmu, ampak skušal bo odstraniti predpogoje bolezni.
In če bi bila vlada morala vedeti, da pride vihar, ker je to le narodna posledica vladajočega sistema, bila bi njena prva dolžnost skrbeti, da ta vihar ne provzroči katastrofe. Tega pa vlada hi storila in posledice so bile nedolžne žrtve, ki so padle 20. septembra pred Šenklavško cerkvijo, žrtve, ki so prinesle neizmerno gorje med prizadete rodbine, in katerih spomin bolestno stresa vsako slovensko, vsako čuteče srce. Danes vemo vsi, da bi ne bilo prišlo do tega, če bi bilo predsedstvo deželne Vlade in poveljeništvo 27. peš-olka v usodni noči razpolagalo le čez en majhen ošček tiste modrosti, o kateri pravi kancelar Oksenstirfia, da jo je tako malo potrebno za vladanje sveta. In kar najbolj žge iti najbolj peče
nepo redno prizadete In vso slovensko javnost, je zavest, da je bilo to klanje popolnoma nepotrebno, da bi ne bilo mogoče, če bi se bili uva-ževali predpisi, ki določajo, kdaj sme vojak streljati.
Pretekli torek je ves slovenski narod spremil nedolžne žrtve k zadnjemu počitku. Zagrebli so sicer te žrtve ali mrtve niso. Če pravi Goethe, da je kri sok prav posebne vrste, velja to še posebno o narodnih in političnih mučenikih. Taki mrtveci imajo čudovito lastnost, da žive tudi po pogrebu. Kakor neiztrohneno pisurkovo srce so, čimdalje od smrti, tem jasneji, tem veličastneji je njih spomin. Ta spomin poživlja na čudovit način ljudsko dušo, ljudsko energijo. In če bo Slovenec kdaj dosegel dejansko to, kar mu je v zakonu zajamčeno že čez 30 let, če bo kdaj gospodar na lastni grudi, potem bo zgodovina rekla, da so k temu cilju tudi pripomogle nedolžne žrtve z dne 20. septembra.
Raz streh naših hiš so zadnje dni vihrale žalne zastave, kakor še nikdar poprej. Meščanstvo našega mesta je dalo s tem izraza svoji notranji bolesti. Umestno je, da tudi občinski odbor da duška svojim čutilom in v to svrho predlagam v imenu občinskega predstojništva:
Občinski odbor Kranjskega mesta pridružuje se globokemu in iskrenemu žalovanju, ki pretresa zaradi nedolžnih žrtev, padlih dne 20. sept. v Ljubljani vsako slovensko in sploh vsako čuteče srce.
Občinski odbor obžaluje, da predsedstvo deželne vlade in vojaško povelj-ništvo v usodepolni noči ni pokazalo tiste previdnosti in tistega takta, ki bi bil preprečil katastrofo in izreka nado, da bodo poklicani faktorji ukrenili vse, da postanejo taki nedostatki v prihodnje nemogoči.
Za spomenik padlih žrtev se dovoli 100 K, za podporo ranjencev 200K,sku-paj svoto 300 K.
Predlog se sprejme nato soglasno, na kar zaključi župan sejo.
Novičar.
Peiebno izdajo smo odredili minuli pondeljek. Ljudje so se kar trgali zanjo.
Naio mesto je pokazalo zadnje dni prav dostojno svojo simpatije za ljubljanske žrtve. Vse mesto
— ne glede na stranke — je bilo v črnih zastavah. Narodni odbor je naročil zvonenje po vseli kranjskih cerkvah. Popoldne so bile vse trgovino zaprte in skoro pol Kranja je bilo ta dan v Ljubljani pri pogrebu. V sredo zjutraj se je služila v tukajšnji župni cerkvi maša-zadušnica, katere so se udeležili poleg nebroj občinstva malone vse kranjske dame.
Pohvalno moramo omeniti, da je naš dekan, gosp. Anton Koblar dal brezplačno zvoniti po kranjskih cerkvah in tudi maša-zadušnica se jo služila zastonj. Hvala njemu in gg. kaplanoma!
Čudni Ijndje. Dasi so na eni strani mnogi kranjski trgovci sami, prostovoljno in še s ponosom odstranili nemške napise na svojih tablah ter nemške reklame, so zopet drugi, ki uprav osten-tativno puste ali viseti dvojezične napisne table ali pa — kakor reklame — vsak dan sproti iz-obešajo. Tako vidimo nekje še vedno dvojezični tabli zavarovalnic Fonciere in vzajemne graške zavarovalnice, drugod se zopet šopiri velikanski Kunerol, Pfanzenfett. Različne »Raimunde* in «Ftliace» se še vidi tuintam in tudi »Frizeur* hoče biti v Kranju samo še en brivec. »Neue Post* pa se gotovo še topi sladkih spominov na lanskoletno bivanje ministrskega predsednika in njega pohvalni izraz o gotovem kraju. Mislimo, da bi že lastni ponos Slovenca ne smel trpeti napisa v švabskem jeziku. Posebno pa pride tu tudi Se v poštev, da je to naravnost izzivajoče in gotovo ne pripomore k pomirjanju razburjene krvi. Ko bi se pa pri tem izzivanju kaj zgodilo — čemur se ne bi bilo čuditi
— bo pa veliko vpitje v Jeruzalemu! Ali pa naj bo to morda očitno znamenje, da vsi ti trgovci i. t. d. ne marajo p ose ta Slovencev P če je temu tako, jim bomo prihodnjič ustregli ter priobčili njih imena.
Kemika predrznost, V torek zvečer je pričakovala večja dražba na peronu kranjskega kolodvora vlak, s katerim so se pripeljali prvi ude-ležniki pogreba nesrečnih žrtev. Razgovarjali so se o grozovitostih nemških belgijskih vojakov napram slovenskemu ljudstvu v usodni noči in o kmetih, ki so v Mengšu baje zavrnili dragonce kar s kosami. Temu pogovora, ki Je veljal samo omenjeni družbi, je prisluškovala gospa soproga tukajšnega načelnika. S silno jezo je začela zapirati okna svojega stanovanja in vpila: »Aih, das ist aber schon zuviel!* Ko ja na to vpitje priletela iz druge sobe njena hčerka gledat, kaj se je vendar zgodilo, prijela jo je ogorčena mar. a z vso močjo za roko ter jo zapodila sredi sobe, loputaje z okni in vratmi, osorno zabavljajoč na mimo se razgovar-j a joče čakalce. Predrzno obnašanje zagrizene Nemke dražbe kar nič ni motilo. Pač pa se je pripomnilo: «Milostiva, na slovenskih tleh se boste morali polagoma  tršemu  privaditi!*   Gospoda načelnika
Inglitscha opozarjajo, naj obvesti primernim potom svojo boljšo polovico, da so v Kranju za njo najmanj ugodna tla za kakršnokoli izzivanje. Pove naj ji pa to lele čez par dni, ker se namreč bojimo, da se njeno razburjenje do danes ie ni po polnoma poleglo, kar bi pa sicer lahko zelo slabo uplivalo na njeno germansko srce.
Podpiranja vredna firma. V ponedeljek smo videli pred hilo nekrga trgovca v Kranju pet leatvenih voz, napolnjenih s Špecerijskim blagom. Trgovci in gostilničarji po deželi gotovo vedo, da je ta kranjski trgovec Nemec in vnet, podpiratelj »Südmarke». Tako je prav! Le na ta način, če kupujemo pri Nemcu, se podpira Slovenca.
neonveno. V ponedeljek so se pritoževali po javnih lokalih kmetje: »Pri glavarstvu sam bil, pa se nisem mogel zgovoriti z gospodom komisarjem, ker ne zna slovenski.» Vprašamo, je-li uradniltvo radi stranke, ali pa so morda stranke radi uradnistva tukaj. Gotovo prvo. Poživljamo c. kr. deželno vlado, naj nemudoma popravi tat nedostatek in naj prestavi koncipista ali praktikanta — ne vemo, kaki larli imata — Deva in Pinkava, na Gorenje Štajersko ali Tirolsko, nam naj pa da jezika zmožnih slovenskih uradnikov, da bodo labko v domačem jeziku občevali s strankami. Naša zahteva je v interesu vlade same, ako si hoče pridobiti zaupanje občinstva. Ako nam vlada ne ugodi, postregli ji bodemo z detajli, kateri ji ne bodo v posebno Čast.
Naval na Krsnjako hranilnioo v Ljubljani, Od preteklega ponedeljka naprej dvigajo ljudje tru-moma denar is nemške Kranjske hranilnice. Mej ottimi, ki oblegajo dannadan Kranjsko hranilnico, se pa opazuje posebno mnogo kmetskega ljudstva in pa takih smernih ljudi, ki se ne vtikajo v nobeno politiko. V teku teh malo dni se je dvignilo it Kranjske hranilnice že skoro en milijon kron.
fosil mladi Freilinger, sin tukajšnjega geo-metra, s katerim se je nas list kakor tudi z očetom že ponovno bavil, je v U3odepolni noči zabodel nekega Slovenca. Slovenci, kadar pride ta fantek domov, mu izprašajte njegovo vest!
Be| II staro pravdo. Odposlanstvo obeh strank je bilo te dni pri deželnem glavarstvu g. Šukljeju glede samoslovenskib uličnih napisov v Ljubljani. Deželni glavar je obljubil, da se zadeva ugodno reii v prihodnji seji.
frrdka Koslar. Svoj čas je sedanji imetnik te tvrdke g. Peter Kosler, ko Se ni prišel do korita »Kranjske hranilnice* in onega gg. Luckmanov In ko je se kot učenec prebival v Kranju pri «Kufttrovih», podpisaval se »Skalomir Koslar» in njegov brat t v an Kosler je bil svoj čas pevec-barltonist v ljubljanski čitalnici. «Et me-minissejuvat.» In take odpadke pobirajo heroični Nemci, in take renegate naj podpira Slovenec, da se bodo ie bolj zdebelili za nafte trdo prislužene grofe t? Odgovor ve vsak sam.
Netaktnost ali demonstracija t V splošno začudenje je v včerajšnji seji obč. odbora v Kranju vstal med govorom g. dr. Štem piha rja tukajšnji živino zdravnik Anton Korošec in tudi pri glasovanju ni bil navzoč. Vsakakor je to vse graje vredno dejstvo, katero treba javno pribiti. N »j se g. Korolec vendar ne domišlja, da je s tem komu irnponiral. Tak človek zasluži, da se ga bacne iz občinskega odbora, kamor itak ne spada, ker je etasnski uslužbenec, in odjeda kruh samostojnemu živinozdravniku. Ob tej priliki mu tudi javno povemo, ia smo večkrat raje zamolčali nebrojnepritožbe letenj,' odslej t pa taga ne bomo storili več. Možje menda presit
Prisoročemo ? posnemanje. Gospod hotelir •Stare Pulte» v Kranju je dal napraviti na svojem hotelu poleg že prejšnjega slovenskega namesto nemškega napisa «Alfs Post» — Stara Posta s cirilico v srbskem jeziku. Ta napis je provzročil '«eteftno pozornost po mestu. Kakor se nam poroča, hoče g. hotelir premeni ti tudi napis «Garten* Restaurant» v češkem jeziku. Vrlo dobro!
Tndl v Kranja se toči le sedaj Koslerjevo pivo. Posebno dobro isto po kvaliteti itak ni, koristno pa tudi ni, da bi s tem pripomogli kranjski meftčani opijanjevati «Nikolaus-kürassirje» za na«, skoke na slovansko ljudstvo. Menda se na ljub* ijacskem magistratu hrani zlomljeni dragonski spal.
Kamenja ni bilo l V grttfte 'in dunajske liste 'hi sicer tudi v dostojne liste, ki bi gotovo rajü %ftsali samo in cU to resnico, se je zanesla zlagana vast, da so v nedeljo zvečer metali damonstrantje fcemenie na vojaltvo in da so bili usodni streli tele odgovor na ta napad. Mi konttstiramo, kar je & mnogoštevilnimi pTičami dokazano, da nihče ni metal kamenja in niti en sam vojak ni ranjen, Trdno je pribito in ostane pribito ta tmironi, da je streljalo vojaštvo brst vsakega novo da in da torej dbadva umorjenca, Lunder in Adamič, nista Žrtvi vojaške- samoobrambe, temveč žrtvi navadnega brezsramaega umora! To je treba na ves glas povedati, kajti zdaj bodo pri-
tjala prikrojena in počesana < flcialna poročila, bodo hotela oprati krivce nedeljskih pobojev. ' Schwarz naj se pere, kolikor mu drago — opral se ne bo, njegove foke ostanejo krvave!  R. P,
Posojilo pri kreditnem savoda. Da more fitteska hran.mica vstrtči zahtevi vlagateljev, ki trrjnjo nazaj svoj denar, najeli je pri Kredftaea
zavodu v Ljubljani (poprejftni banki L. C. Lukmann) kredit 400.000 kron.
Oadjl ssrod na slovenskih tleh. Kako objestni in skrajno predrzni so postali Nemci v Ljubljani, nam spričujojo dejstva zadnjih dni. Ob poku vojaških puftk kličejo v službi se nahajajoči nemški < fbirji «Heil!», vladni uradniki, kakor Sima in Kulovicr, pa ploskajo ob padcu nedolžnih žrtev. To je višek podivjanosti c. kr. avstrijskih uradnikov! Za temi pa seveda ne sme raostati nadebudni 20 letni sin viteza Kalteneggerja. V Kranjski gori je brez vsak* ga povoda udrihal po malem fantiču, ki je prišel z materjo h koritu po vodo, rahrulivši ga: »Kaj ne, ti si tudi Slovenec?* Tako, torej v takem duhu je vzgojil gospod Oskar pl. Kalten-egger svojega sina. Radovedni smo, kako dolgo bo imel Se ta človek usodo vseh slovenskih sol in vsega kranjskega srednje- in ljudskošolskega uči-teljstva pod svojo nemško komando?
Kakino slovo je napravilo 23. t. m. ponoči občinstvo molilen Maverjn na kolodvora. Zelo gin-ljivo pile o tem dogodku ljubljanski dnevnik .Slovenec": Kar stoji južni koiodvor v Ljubljani, nikdar ni videl na peronu takega slovesa, kakršnega je včeraj občinstvo napravilo poročniku Mayerju pol ure pred polnočjo, ko se je odpeljal z brzovlakom v daljno temo. 27. pešpolk si tega dogodka, kako je bil spremljan njega častnik k vlaku, pač ne bo zapisal med slavne strani svoje zgodovine. Dogodek se je takole vršil: Večja družba nas je bila okoli 11. ponoči slučajno na kolodvoru. Je!o se je zbirati nekaj občinstva in naenkrat je začelo nekaj šumeti in glasovi so postali vedno glasnejši, češ: Maver pride! Nekaj strašnega se poloti ljudi. Na kolodvoru so uslužbenci bili napeti — nihče ni vedel, kaj ukreniti, nihče vedel, kaj se utegne razviti iz tega. Le izredni energiji rediteljev, ki so se naenkrat iz občinstva javili sami, se je zahvaliti, da včeraj Mayerju ni bilo povrnjeno po znanem g-slu iz svetega pisma starega zakona, to, da je .Pöbel", kakor nemški listi pišejo — to ljudstvo, ki se je včeraj zadrževalo, da Mayerja ni na licu mesta s prsti in rokami zadušilo I To so junaki, ki se tako znajo brzdati! . . . Ljudje radovedni hitijo iz perona proti izhodu. Tu pa se že vse blišči erožniških bajonetov in prikažejo se tudi rmeni znaki 6 častnikov 27. pešpolka. Ljudstvo je nehote se pomaknilo nazaj na peron. Pridrdral je brzovlak. Zdaj pa pride skozi uhod (glavni) 20 orožnikov z nasajenimi bajoneti — tako častno stražo je imel poročnik c. kr. 27. pešpolka! Toda ljudstvo je samoizsebe napravilo nekaj, kar ni oborožena sila pričakovala — naredilo je špalir, za katerim se je postavilo večinoma orožništvo. Orožnikom je klicalo: Nič se mu ne bo zgodilo, samo pogledati ga hočemo, videti njegov obraz! Vse nemo. Kar pride Mayer in žalostna predrznost mu seva iz oči — ne, ta človek, smo si mislili takoj, ne more biti čisto pri pravi pameti. Za njim pet častnikov. Prepa-deni uzro špalir. Komaj ga prekoračijo in stopijo do ograje, (vlak je stal na 1. progi) ljudstvo vzkipi v strahotnem gnjevu. Bati se je bilo nekaj groznega. Neki orožnik zašepeta g. Terseglavu na uho: .Za božjo voljo, mirite — drugače teče kri, ker imamo najstrožje naloge." Medtem pa so že Ivan Štefe, zbornični svetnik Kregar in inženir Podkrajšek z veliko energijo ustavili ljudski tok. Iz brzovlaka je vse prihitelo gledat nepopisni prizor. Orožniki so stali nepremično, marsikomu se je tresla ob bajonetu roka, da bi ga zasadil, toda povelieništvo orožniške eskorte je hvala bogu včeraj bil v rokah pametnega moža. G. Štefe se je postavil pred častnike — z zahvalo ga je neki častnik dregnil, za kar se pa ni zmenil — potegnil trobojnico iz žepa in zagromel: V imenu te trobojnice mirujte! To je znamenje re-diteljskeoa odbora. Toda kakor orkan je zabučalo okulo: .Mörder!" Strašni vzklik, ki se ravno v nemščini čuje tako grozno, je odmeval po peronu in se vzdigal v zrak dalečnaokoli. Urno-besni vzkliki so se vrstili: .Mörder!",. Lotterbube 1" «Schandbube!" .Schuft!" .Schwein!" in nešteto drugih. Mož se ni ganil. Častniki smrtnobledi. Poročnik Korody je kar hropel jeze. Oči so se mu bliskale, roke v žepu so se nervozno gibale, kar pristopi k stotniku Prakmarerju g. Terseglav, ki ga iz svojega službovanja dobro pozna in ga prosi, naj pomirjevavno vpliva na kolege, ljudstvo da bodo že reditelji popolnoma potolažili. Vsa Čast g. Prazmarerju — vzlic silnemu razburjenju se je premagal in storil tako, sploh se je Jako korektno vedel. Druge častnike pa so prehajala čudna čuvstva — prijetna gotovo nobena razun tega, da so se čutili varne — pod senco orož-niikih bajonetov. Najbolj hladnokrven se nam je Zdel nsdporočnik Novy. Eden je skušal na silne vzklike: Mörder! reagirati, peso ga drugi poučili, da se tukaj sploh nič reagirati ne da. Mayer je zakričal orožniku, ki je stal poleg njega: .Verhaften sle diesen Mann!" Orožnik pa se ni zmenil, ker je pametni mož pač vedel, do kakšnih posledic bi bilo kaj takega znalo privesti. Mayer, Ki je pred tremi dnevi dal streljati na „feiglinge" in na .halbwüchsige Burschen", se je zdaj bla-miral pred orožniki, Mayer, ako res umeje svojo čast in dolžnosti svoje kot c. kr. avstrijski častnik, v taki situaciji ni imel pravice orožnika klicati na pomofi, temveč potegniti bridko sabljo in si po*
iskati takozvanega viteškega zadoščenja na go-rejšnje vzklike! Tako pa je končno moral zbežati sramotno v kupe in celo pet kolegov in 20 orožnikov zanjga ni moglo nič storiti! Ko je stopil v kupe, je ta človek še zažugal z roko! Brzovlak se je jel pomikati naprej! In sledil je trenotek, ki bo nepozabno vtisnjen v spomin vsakomur, ki ga je videl! Ia ljudskih aro In grl Je sado-nel b neisrečno alio proti neon vmklik: ..Morder!" Odmevalo Jo „M5rderI", neštetokrat se je ponovil, ko je vlak že bil daleč iz kolodvora Morder, Morder! Sohuftl Baraba! Sohandbube! Nemo so stali orožniki, nemo so na to odšli častniki. Res lepo slovo častniku belgijskega pešpolka, krivdorek, ki ga vsej njegovi grozoti čuti le, kdor je sam bil poleg I 27. polk — ponosen si lahko na svojega poročnika — maščuje pa naj se nad njim pravični Bog, ki je v njegovih rokah vsa sodha.
.Tagespost" poroča, da so Mayerja sprejeli tudi v Zidanem mostu na kolodvoru z žvižganjem in da je sedem orožnikov komaj zadr-žavalo množico, da ni planila nanj.
Ženska v službi nemške hranilnioo. Da bi se nekoliko pomirilo ljudi, ki trumoma bite v nemško hranilnico po svoj denar, stoji v uhodnih prostorih nemške hranilnice neka stara ženica in nagovarja vlagatelje, da ne bi dvigali denarja
Dvig velike ustanove. Pri «Mestni hranilnici ljubljanski* je imela vlada naloženo večjo ustanovo. Ob času, ko kurzi papirjev stoje zelo nizko in ko ljudje trumoma dvigajo denar pri nemški Kranjski hranilnici, je vlada prišla to ustanovo vzdignit, čel da bode nakupila papirje! «Mestna hranilnica ljubljanska* je ustanovo takoj izplačala.
«Slo veni scha Beitien*. Na šentpeterski cesti je imel nadporočnik baron Laz ar i ni, doma iz Smlednika pri Kranju, tale nagovor na svoje vojake: «Slovcni che Bostien haben Revolver; be-haltes kaltes Blut, Ihr wisst ja, was ihr zu tun habet!*
Prav tako! Več rezervnih častnikov je izjavilo, da odiože svoje sarže, ker nočejo več nositi tfl-cirske un forme in biti tovariši morilca My rja.
Demonstracije pred Kranjsko hranilnioo v Ljubljani. Pri zadnjih demonstracijah so pobili demonstrante tudi nekoliko šip na poslopju Kranjske hranilnice. Od zavoda za varstvo naloženega denarja nastavljeni in z nabito puško oboroženi straž-nik je pri prvem žvenketu šip pobegnil. In denar Kranjske hranilnice je ostal — brez varstva. Hvala bogu, da ni bilo mej demonstranti nič takih elementov, ki pri demonstracijah v večjih mestih porabljajo take prilike za krajo in ropanje. Vse eno pa moramo pribiti, da so se izkazale pri ti priliki varnostne odredbe imenovanega zavoda za skrajno nezadostne.
Mesto venea na krato Sobwarkevih žrtev je nabral g. M. Fock ml, v Kranju za družbo sv. Cirila in Metoda 200 K, katera svota se je odposla'a na glavno vodstvo.
Proti nesaslfisnema postopašjn <kanalčkov» vlada vsepovsod splošna nevolja. Celo branjevke nočejo več prodajati »bursom* sočivja i. t. d. Stanovanja odpovedujejo častn;kom. In — čujte — kar doslej nismo mogli izvojevati: V Ljubljani danes vise sami slovenski napisi.
Slovenskim naročnikom nemških liatov t Večina nemških listov prinaša o zadnjih dogodkih v Ljubljani tako goro*tasne laži, da je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, ali list takoj odpovedati ali pa uredništvu pisati, da si take infamne laži kar najodločneje prepoveduje!
Koslerjevo pivo. Ker je vest, da je pivovarna Kosler vojake pred njihovim brutainm postopanjem napojila, sedaj doguana in dokazana, bo gotovo vsak zaveden Slovenec vedel, katero pivo mu mora že od daleč smrdeti!
Nek tokajial trgovec je zaprosil po svojem vajencu na tukaj d ni železniški postaji, da se mu izstavlja avize in oddajne liste onih poliljatev, katerih vozni listi ao pisani v slovenščini slovenski. Vajenec je dobil od poduradnika N. surov odgovor: Če ima kaj govoriti, naj pride sam, da re zmenimo, sploh pa nam ne bode on predpisoval, kako bodemo dobavljali avize. Temu poduradniku bodemo povedali, da službuje v Kranju. Če se še kedaj kaj enakega ponovi. Stranke pa opozarjamo, da zahtevajo od vseh uradov slovenskih dopisov in slovenskih tiskovin.
Predavani! v Čitnlnlol. Opozarjamo cenjeno občinstvo na današnjo predavanje cand. inr. Ivana Stanovnlka v kranjski »Čitalnici*: Politični porod slovenskega nsrodal Začetek ob pol 9. uri zvečer,
I Jesenic Ko so se v sredo vračali ponoči jeseniški Sokoli domov od pogreba padlih žrtev v Ljubljani, je na kolodvoru na Jesenicah stalo kakih 6 do 6 orožnikov t nasajenimi bajoneti. Pri iztopu so se iuli Zivio in Živijo Slovenci-klici. Orožniki so takoj v blaženi n« ruščini pozdravili dcšle s «Nieht so schreien,* »Nicht so scbreien!* Mislimo, da znajo vsi orožniki slovenski kolikor jih je bilo tam, ali bi pa saj morali znali 1
fvrdka Knstner V Ljubljani dobavlja mnogim k renskim trgovcem petrolej in srl; kaj je ta tvrdka, smo Izvedeli za Ca« a ljubljanskih demonstracij. Trgovci, zavedajte se tudi napram tvrdki svojo na' rodne dolžnosti.
DUMM zvečer igra znani slavni umetnik v hotelo na »Stari poŠti» gospod Simonie, tovarnar iz Reke, na goslih. — Prostovoljna vstopnina je za nesrečne ranjence izza 20. septembra 1996.
Prt tukajšnjem okrajnem glavarstvu so te dni dobili nekega mladega človeka, ki sliši na ime De v. Ta fante je rojen v Postojini in je hodil v gimnazijo v Kranju, sploh menda Se ni bil dalje, kakor do Ljubljane — pa — čujte in strmite i — si je dovolil predrzno opazko, da nežna slovenski. Ali ne zasluži tak fantiček 25 po zadnjici S brezov ko. Fej!
Koncert v Kranju. Moška in ženska podružnica «Družbe sv. C-rila in Metoda» v Kranju sta priredila s sodelovanjem pevskega zbora »Narodne litalnice» in orkestra «Sloga», dne 19. t. m. ob Vi9. uri zvečer v sokolski telovadnici koncert, ki se je v vsakem oziru dobro obnesel. Meian in molki zbor, orkester, kakor tudi solo-proizvajatelji: Stanko Sajovic (gosli), Bogdan Savnik in Hani Sa-jovic (glasovir), Anica Pirna t (petje), so se vsak po svoji najboljši moči potrudili, da tem popolnejše izvrše posamezne točke programa, glasbene in pevske točke, ki nikakor niso bile lahke in so vsaka zase zahtevale izvežbanih pevcev in točnih igralcev na glasbila. Zlasti sta nam ugajala gospoda Stanko Sajovic in Bogdan Savnik, kt sta očividno in v obilni meri napredovala od predlanskega velikonočnega koncerta sem. Koncert je ppretno vodil g. Vilko Rus, za kar mu gre popolno priznanje. — Po koncertu se je razvila živahna prosta zabava. Orkester «Sloga» je marljivo sviral; prepevali so razni ad hoc sestavljeni zbori; g. Karel Mahkota je zapel ljubki Volaričjvi skladbi »Rožmarin* in »Pogled v nedolžno oko» in nas je znal s svojim prijetno zvenečim glasom tudi ta večer ganiti, kakor nas je ganil in navdušil Se vselej, kedar je nastopil v Kranju. Dr. Jože Kušar je v navdušenem govora pozival vse nmoče, naj bodo solidarni, kedar se gre za prorpeh Ciril-Metodovo družbe, v katere korist se je vrlil koncert — Dvorana je bila do zadnjega prostorčka zasedena? razen do mačinov se je koncerta udeležilo več Tržičanov, Ljubljančanov i. t. d. — Prireditev so počastili s svojo navzočnostjo: Karel Šivnik, ces. svetnik in župan i. t. d.; Ciril Pire, deželni poslanec; Vinko Majdič, velelržec; Ignacij Fajdiga, c. kr. gimnazijski ravnatelj; Anton Jeršinovč, c. kr. profesor kot zastopnik »Glasbene Matice* v Ljubljani in dragi. — Končno bodi izrečena še iskrena zahvala pevcem in članom orkestra; oboji so žrtvovali obilo počitniškega prostega časa, da se tem vestneje pripravijo na koncert
Imenovanja In premeščanja pri državni že-letnici. Transportnim kontrolorjem za področje c. kr. drž. Sel. direkcije v Trstu je imenovan gospod Makso Jeglič, revident v Trstu. Postajenačel-nikom v Podbrdu je imenovan g. Ivan Potočnik, asistent v Ljubljani. G. Ivan Kunaver, pristav pride iz Divače na Jesenice. G. Ivan SAlič, pristav iz Ljubljane, kot komercijelni zastopnik v Divačo. Asistent Pavel Ješe je premeščen iz Kranja v Ljubljano kot prometni uradnik.
Snplentom na kranjski gimnaziji je imenovan g. Adolf Robick iz Ljubljane.
Predrznost škofjeloškega nemčnrja 1 V Skofj Loki imamo zagrizenega nemčurja, znanega fabri-kanta Aloisa Krennerja. Redijo ga vbogo slovenske delavke. Za prenaporno, celodnevno in zdravju skrajno škodljivo delo pri stavbah in drugih strojih jim plačuje komaj pičlo kronco na dan. To je uprav sramotno nizka plačila. Dasi je bil njegov oče še naklonjen Slovencem in mestu Skofji Loki, pa on vedno in povsod vsiluje blaženo nemščino. Ločani cmo že zdavnaj siti tega njegovega nemškega izzivanja. Svoje loške, izključno slovenske odjemalce osrečuje ta možakar vselej s samonemškirni tiskanimi računi. Da bo enkrat tega nesramnega izzivanja konec, apeliramo potom javnosti na vse zavedne Ločane, brez razlike strankarskega prepričanja, da mu vsi brez izjeme vrnejo njegove nemške račune, ki jih bo zopet razpošiljal 1. oktobra t. 1. v zadevi električne razsvetljave. Pristavijo naj opazko: »Vrnjeno, ker nerazumljivo 1» Drugače si bomo že vedeli pomagati na drug način. Obenem apeliramo tudi ie na vse naše zavedne trgovce, da odzdaj naprej ne sprejmejo nobene nemške korespondence več niti od njega, niti od kakega drugega Nemca, ki išče pri nas zalužek. Strogo bomo pazili na to, da se te naše želje tudi uvažujejo. Sicer bomo brez usmiljenja prišli na dan z imeni od vseh onih, ki se ne bodo ravnali po tem načelu. Proč z narodno mlačnostjo i
Porodil se je v Skofji Loki g, Oton Guzelj 1 gospico Albino Deisingerjevo. Čestitamo 1
Samoslovenski napiti t Kranju. Cisto umevno je, da se po strašnem dogodku, ki se je vršil minulo nedeljo v Ljubljani, vsak pošten in pameten Slovenec sramuje, da bi na njegovi hiši visel še kak nemški napis. Tako so v ponedeljek izginili raz hiš že večkrat grajani .Langsam fahren i" in so sedaj nabili edinole slovenski .Počasi voziti i" Ljudje so vsled lastne volje, brez vsakega pritiska hiteli odstranjevat te madeže našega mesta. O. kavarnar Jäger je dal prečrtati .Cafe", g. urar Olobočnik je odstranil svoj samonemški napis in istetako je storil tudi g. župan s svojo »Apotheke* in g. kavarnar Splichal s svojim ,Restaurant S
likat posredovalnice društva slov. trg. ao-trndnikev ? Kranja. Sprejmejo se 4 pou. mešane 3 manufakturne stroke. Službo iščejo 5 pom. špecerijske in že)., 4 manufakturne in 2 mešane stroke, 1 učenec za manufakturno stroko. Apeliramo tem potom na gospodu trgovce, da se naj blagovolijo pri vsaki priliki poslužiti naše posredovalnice; ker le na ta način je mogoče, da se posredovalnica razvija in razširi.
Pretep. V nedeljo so se pri veselici v Zabrez-nici pri »Vrbanovcu* brez vsakega povoda pričeli prepirati znani pretepači Rotarji i: Most, pri katerem so več fantov več ali manj pel kodo vali, eden je baje dobil večjo poškodbo na glavi. Stvar ima sodnija v rokah.
Vpeljava limekega vosnega reda 1908/1909 na državnih ielomieah. Zimski vozni red c. kr. avstr. državnih železnic, veljaven od 1. oktobra 1908, se uveljavi na vseh progah c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu ob 12. uri ponoči od 30. septembra na 1. oktobra 11. Napram poletnemu voznemu redu so le sledeče nebistvene spremenbe: Proga Jesenice-Trs t c. kr. drž. ž e I,: Osebni vlak št. 25 preneha voziti na progi Jesenice Bled.JPr o ga Trb it- Ljub ljana j. ž.: Osebni vlak št. 1722 se opusti in osebni vlak št. 1715 bo na progi Jesenice-Ljubljana j. ž. vozil za 15 minut pozneje, t. j. popoldanski vlak, ki
Cride vKranj 307. Lokalna železnica Kranj-ržič: Mešanec št. 2556 bo radi zveze na vlak št. 1715 proge Trbiž-Ljubljana j. ž. 15 minut pozneje vozil. Lokalna železnica Ljubljana drž. žel. Kamnik: Nedeljska vlaka št. 2158 in 2159 prenehata voziti z 31. oktobrom t. 1.
* * «
Jutri v Št. Jakob ▼ Rol na Koroška. V nedeljo, dne 27. septembra bo slovesno biagoslovljenje tukajšnje »Narodne šole*. Na sporedu je tudi govor državnega in deželnega poslanca Grafenauerja in petje raznih pevskih zborov. Slavnost se začne ob 10. uri s slovesno sv. mašo, ob lepem vremenu na prostem pri »Narodni šoli*.
Nova železnice na Goriškem, ki jih projektira vlada, bi imele biti sledeče: Gorica-Červiojan, Sv. Lucija-Kobarid in Sv. Lucija-Idrija. Načrti se že izdelujejo za prvi dve, tretja pa pride baje meseca novembra na vrsto. Po glavnem načrtu železnice Sv. Lucija-Kobarid bi šla proga od Sv. Lucije skozi Modreja v Tolnim, potem na levem bregu Soče preko Gabrij, Volarij, Selišč do Kamne, kjer preskoči na desni breg Soče in od tam čez Idersko v Kobarid. Projektirana je postaja v Tolminu, postajališče v Doljeh, eventuelno v Gabrijah, postaje na Volarjah, na Kamncm, Iderskem in v Kobaridu.
Najdražji otrok na tlom sveta je brezdvo-mno sedaj triletni ruski prestolonaslednik princ Aleksij. Takoj ob njegovem rojstvu je državni svet nakazal v državnem proračunu na leto 8 milionov kron za prineeve osebne potrebe. Največ te vsote so porabi za zavarovalnino, ker je predstolonaaled-nik zavarovan za 10 milijonov kron. Tudi za straže, detektive in tajno policijo za prinčevo varnost se izdajo na leto vsote, od katerih bi lahko nad sto rodbin brezskrbno živelo. Ko doseže princ 15. leto, se apanaža zviša.
Is življenja najbogatejše žene sveta. V skromni hišici njujorlkega predmestja živi najbogatejša žena sveta Hetty Green. Z očali na nosu šiva pri oknu perilo, njena edina, 141etna, slabotna 1 in vedno molči ji va hči pa plete poleg nje nogavice. I Le kadar zapoje tekfon, prešine ženo kupčijski . duh, in v par minutah odloči o milijonih. Njeno j življenje je pravi roman. Pred 40 leti se je orno- j
žila z bogatim ameriškim konzulom iz Manile. B li je tudi sama že bogata. Ko ji je oče umrl, podedovala je 17 nrlionov, kmalu potem pa po teti 3 milione. Od takrat je začelo njeno premoženje tako rasti, da ga danes skoraj ni mogoče več oceniti. Pri vsem tem pa je skopa do umazaaosti. Svoji perici je predlagala, naj ji spodnja krila pere le ob spodnjem robu, ki je res umazan, samo da bi manj plačala. Ko je nekoč izvedela v Filadelflji za neko nujno borzno špekulacijo, ki ji je obetala prinesti par milionov, je hitela na kolodvor, da se pelje v Njujork ter se začela pogajati za posebni vlak. Povedali so ji določno vsoto za en toz z lokomotivo. Milijonarka pa ie predlagala, da se pelje na lokomotivi, samo da ji računijo 5 dolarjev ceneje. In volja se ji je izpolnila.
128.000 kron ia ilomljeao nogo. V Berlinu so popravljali tlak, ne da bi bili zagradili kraja. Neki trgovec je vsled tega padel ter si zlomil nogo. Zableval je od tvrdke, ki je hodnik popravljala, zelo visoko odškodnino. Končno se je tvrdka z njim pobotala ter mu izplačala 128 tisoč kron odškodnine.
Kaka) bi ie goipa Tosellijeva rada zopet ločila T Bivša saška princezinja se je po par mesecih že naveličala svojega mladega moža. Ne želi pa se ločiti od moža, ker ni dovolj izobražen in ker je mlad. Ravno nasprotna je Tosellijeva še vedno navdušena za mlade ljudi, ako tudi niso izobraženi. Potemtakem so vzroki, ki jih je navedla za ločitov zakona, samo formalni. V resnici pa je ta pohotna ženska iznova zaljubljena. Tosellija je vzela samo zato, ker so ji tako svetovali nekateri njeni prijatelji, ker njeno občevanje s Tosellijem ni ostalo brez posledic. Seveda je muzikant Toselli rad postal mož tako »slavne* ženske, ob kateri bi tudi boljši ljudje hoteli poslušati njegovo igranje. A razvajeni ženski je postala dražba, v kakršno je imel pristop njen novi mož, kmalu zoprna. L udje ji niso izkazovali tiste časti, kakor jih je bila vajena kot princezinja. Kmalu se je tudi zaljubila v grofa S. ter pokazala molu hrbet. Svojemu možu je ponudila, da mu da otroka ter plača zanj apanažo, samo da privoli v ločitev zakona. Iz tega je razvidno, da je bil njen boj za princezinjo Moniko neodkritosrčen, ker bi se sedaj otroka najrajši iznebila. Toselli pa najbrž nima talenta za zibanje, zato je ponudbo odklonil ter prepušča obroka ženi. Obenem je ženi naznanil, da mu je dobro znano, da bi se rada poročila z grofom ter pripomnil sarkastično, da se morda že med razpravo za ločitev zaljubi v kakega odvetnika.
Nevarna maha, Mnenja o vlogi, ki jo igra navadna muha kakor prenašalka nalezljivih bolozni, so kaj različna. Šele pred kratkim je trdil neki medicinski pisatelj, da velik del slučajev tuberkuloze provzroča muha, dofiim je neki drug strokovnjak zagovarjal ravno nasprotno mnenje. Ali da zamore hišna muha res prinesti tuberkulozni bacil, to se je na zadnji razstavi tuberkuloze v Ntv/-Yorku jasno dokazalo. Seveda naleze človek jetiko lahko tudi na razne drage načine. Da pa napravlja muha dosti zla, o tem ni dvoma. Velika umrljivost otrok in močno širjenje tifuznih bolezni gre na njen ro-vaš. Mleko ji je najljubša jed In s tem se ravno pri siromašnih ljudeh rade Sirijo nalezljive bolezni. Da raznaša muha kolero, to je dokazal Cbante-messe. Sreča je, da izgubi bacil kolere, kakor je dokazal ta učenjak, v muhi tekom 48 ur svojo moč.
Išče se mebUrana, snažna in svetla
\m* SOBA.
Ponudbe na upravništvo »Gorenjca*.
0914
WB
Seiltkl znamk. Poštna uprava je izdala se-šitke znamk. V vsakem sešitku je 6 znamk po 10 h in 18 znamk po 5 h. Sešitek z znamkami vred stane 1 K 52 h, in sicer znamke 1 K 50 h in 2 h za sešitek. Oblika je lična in pripravna ter se bode gotovo te udobnosti posluževalo p. n. občinstvo, kakor po drugih državah.
Dnhovalk umeril duhovnika Kaplan don Adorni v Rimu je umoril 79-letnega don Con-stantinija. Zaklal ga je z nožem, pobil s kladivom ter ga oropal za hranilne knjižice — potem pa je še mašo bral i Adorni je priznal svoj zločin.
9 letel otrok pred sjoisijo. Bruslju je stal pred sodniki 9 leten otrok, obtožen tatvine. Predsednik: Zakaj si kradel? Molk. Pred s.: Ali si hotel morda priti v zapor? Molk. Preds.: Ali mi obljubiš, da ne boš več kradel ? Otrok pokima pritr-jevalno z glavo. Branitelj je spustil ginljiv zagovor in otrok je bil oproščen.
Proti Cehom na Nižjem avstrijskem rujejo nemški nacionalci, kar le morejo. Po raznih krajih ustanovi j a jo podružnice zveze Nemcev na Ni-žjeavsirijskem, da bi tako čimprej zatrli Cehe v omenjeni deželi. Toda to ne gre izpod rok, ker se Čehi kljub preganjanju množijo in ker tudi kmetskl nemški ljudje niso nič kaj vneti za gonjo proti Čehom. V Laabu so tudi hoteli ustanoviti podružnico. Tam pa je več naših rojakov na delu. Eden teh nam poroča, da so pojasnili kmetom namene »bundovcev", na kar ni bilo nobenega na shod, ki so ga sklicali nemški nacionalci z Dunaja; oditi so morali z dolgimi nosovi.
Podražeaje mleka je povzročilo na Dunaju veliko razburjenje. Delavci groze z bojkotom mleka; mleko bi naj pili samo otroci, starejši pa vsi prežgano juho. Veletržci z mlekom pravijo, da ne pri-trde podraženju mleka, kakor ga žele nižjeavstrijske mlekarske zadruge in da bodo mleko dobivali od drugod. Ta konflikt bo incel tudi politične posledice: pospešil bo razkol v krščanski socialni stranki.
Proti smrtni kasni je izdala cela vrsta znanih ruskh politikov, učenjakov, pisateljev in umetnikov s knezom Pavlom Dolgorukim na cehi ob osemdesetletnici Leva Tolstega oklic, ki predlaga ustanovitev zveze za boj proti smrtni kazni. V oklicu, ki je zanimiv za vse dežele, v katerih še obstoji smrtna kazen, se pravi, da so neprestane jnstifikacije popolnoma ponižale vrednost človeškega življenja in zanesle strašno demoralizacijo v narod, ne da bi dosegle namen, ki jim ga pripisujejo zagovorniki smrtne kazni.
Levn Tolstomn je poslala zveza ruskih vseučilišč sledečo brzojavno čestitko: «Velecenjeni Lev Nikolajevih! Peterburška zveza ruskih vseučilišč Vam sporoča presrčen pozdrav ob Vasem osemdesetem rojstnem dnevu in porablja to priložnost, da izreče zahvalo velikemu umetniku in učitelju, ki je bil desetletja varuh in sodrug narodovih množic, ki je razglašal ljubezen in bratstvo, ki je z močjo svojega mogočnega talenta podpiral slabe in zasužnjene, ki se je bojeval zoper moč teme in zoper gospodstvo nernanja, ki je naglašal potrebo in pomen prosvete širokih ljudskih slojev kot edinega zvestega spremljevalca k višavam boljšega življenja in Človeka dostojnega bitja.*
EvhansUčnl kongres, ki ima biti te dni v Londonu, razburja javno mnenje na Angleškem bolj kakor bo katoličanom ljubo. Angleži, ki so po ogromni večini protestantje, smatrajo nameravano procesijo za provokacijo In nameravajo prirediti nasprotno procesijo kot demonstracijo. Tudi protestirajo, da bi se kardinal VanuUlli kot zastopnik tuje državne oblasti udeležil kongresa na Angleškem.
Zahwala.
Moški in ženski podružnični odsek družbe sv. Cirila in Metoda t Kranju imata prijetno dolžnost zahvaliti se vsem onim najprisrčneje, ki so pripomogli do tako velikega moralnega ter lepega materialnega vspeha — koncerta 19. t. m. Predvsem se zahvaljujeta pevskima zboroma tukaisnje «Nar, čitalnice« pod izbornim vodstvom priljubljenega pevovodja g. V. Rusa ter solistki gospej Anici Pirnatovi, dalje orkestru »Slogi*, od teh pa prav posebno ie njenemu k^peln ku ter itbornemu »koncert-igralcu, g Stanku Sajovicu in njega spremljevalki na glaiovirju gospici Hani Sajovic, kakor tudi g. Bogdanu Savniku, katerega proizvajanje na glasovirju smo vsi občudovali. Zahvaljujemo se nadalje vsem cenj. nabiralkam ter darovalkam- darovalcem šaljivih in dragocenih dobitkov za loterijo. Konecno ie gospicam prodajalkam z »iskrena hvala* poravnamo svoj dolg ter se priporočamo vnovič vsem sodelujočim, kakor tudi slav. občinstvu naj nam bode i v bodočnosti tako naklonjeno!
Preveč vina imajo v zgornji Italiji. Vinorejci so prišli v bule stiske. Vlada je odposlala strokovnjake, da študirajo položaj. No «izsludirali bodo nič — če so taki kot naši avstrijski.
fT)ei5tir)
doktorja pl. Trnk6czyja krmilno varstveno sredstva se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Maetln. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z maslinom.
Tovarniška zaloga: 286—88 Lekarnar Trakaoarjr, LJubljana.
Steckenpferd HHjitio milo
najboljše milo sa kožo.
Lepa soba
nanovo opremljena in s hrano se takoj odda,. Več pove upravništvo »Gorenjca*. 3f<-8
oi q
Književne novosti!
Tfili sta brošuri:
..Ljubljanski Grad".
Spisal F, O. in
,,Osnovni nauki o narodnem gospodarstvu".
Spisal Valentin 2un, c. kr. f nančni komisar v Radovljici.
Ob8 knjigi je t*<skal Iv. Pr. Lamr-ret v Kranju. Občinstvu obe knjigi prav toplo priporočamo.
«s>
oi Q
oí o: o
Vozni red Kranj-Tržič
===== veljaven od 6. Julija 1908. ■■
Mešani vlaki
8-05 8-20 834 8-44 853
dop.   pop. iv
12-37 12'52 i'06 111 1-25
4'4T 502 516 426 5-35
82?
8«
9 oi
S'" 9-íO
Postaje
* Kranj .f
Naklo Duplje Križe Tritč
Mešani vlaki			
i j.	dop.	pop.	IT.
602	10-	257	
5-51	9-49	246	7»!
5-89	937	234	7.1»
5-ss	9-27	224	7 08
5»o	918	215	7-00
K. Florianova knjigarna
>ibh
priporoča
mm knjige
ia ljudske in gimnazijske ::::     razrede :::: risalne, pisalne in vse druge Šolske potrebščine
po najnižjih oenak.
852 3-3
Angleško
0. Bernatovič
Moika konfekcija 1
Čez 3500 oblek od    .  . K 8'~-
> 1500 povišmkov ia zimskih sukenj   . .
> 2000 plaščkev    . .
> 800  kožušnih sarco s krznas im ovratnik.
> 2000 suknenih hlad .
skladišče oblek
; Ljabljana, Mestni trg 5.
t aprej
12.-7 —
16-890
Oeika konfekcija:
Čez 1800 oblek    .  .  . K 8*90
> 600 plasekov s kapuco > 8'90 »   250 površnikov in S m-
skih sukenj   ... * 8*—
naprej
Damaka konfekcija:
Jesen, in zimske obleke od K 10'— nap.
Jesen ke in z mske jopice Jes*n ika in zimska krila Jesenski in zimski ran-
glani ..... Jes ns. in rimski paletoti Dežni plaSČki s kapuco Strt nene in delamo ve
bluze .....
4-— 390
6'— 8'— 7 —
390
88
Dekliéka konfekcija:
Velika izbira oblekic, paletotov, dežnih plaščkov in zimskih sukenj.
V zaltfi i«i 1000 Miir-KIDiKri M H 5 80 ia in 5000 Vintofli Ki« id X 1- lun).
ljubljena
(¡rifar $ jViejac
Ljubljana
roove Dliee 9.
za
ulju d no naznanjata, da je zaloga za jesensko sezono tako v oblekah gospode in dečke kakor v konfekciji za dame popolna in se priporočata za prav obilen posei, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo.
348 6-4
D0^C
Loterijska srečka dne 12. septembra 1.1.
Grndoc   39   16   89   15 90
JULIM
IG ,/*<-><£^
najboljše in najfinejše
snazilo za čevlje
Edini izdelovàtèlj
JULIJ RAINER
beljak ( KOKO.skO)
'afêstîi <àh stš esta «tà ^ sta 4s ste ¿1» its sts ste stb <s
I FR. ŠEVCIK, pnškar
^   v LJubljani, Židovske ulice 7
Slovenci,   kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda!
I.-r>i 11*0   Oinoran   "V  Krnnju   poda a
(IOIll(l5w     bllUovo     « »*£•.•«■■*     * « »      v U I i«
Itotle Muri<» ss» i
VinsHt sode
iz hrastovega lesa
močne in v dobrem stanja
od 300 do 400 litrov, od 400 do 600 litrov nadalje sode z vratcami   22316.9 od 700 do 1200 litrov, od 1200 do 6000. Ilirov odda|a po Jako smerni ceni tvrdka
M. Rosner & Co.
= LJUBLJANA =
poleg Koslerjeve pivovarne
i ) i; i! i! i! i; )'):(;( m A ii 'AiW
ZotKdraVmSIfi atelj«
dr. Edv. Globočnik
v Kranju    344.02-4
je fd 10. s« pt« mhra n»prej slav. občinstvu vrak dan, ne strni < i«b nedeljah kakor doslt", na razpoago.
Juž. Ameriko
Odhod Iz LJubljane vsak torek.
POZOr 11 327 52-9
HT    Samo 8 dni
vozijo francoski brzoparniki La Provenoe, La Savoie, La Lorraine in La Touraine iz
H a vre v Ntwyork. — Najkrajia 5rta. i......i
Veljame vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna
Ed. Šmarda. Ljubljana
Onnajska e. 18, nasproti znane gostilne ,pri Figo vcu,
31452
"i
*1  Priporoča svojo velika zelogo n.-gbljiih puik in samokresov najnovejšega zi-4|  itema. Kakor tudi mnn!oijo in vso druge ^  lovske priprave po najn;Ž]ih cenah.
4|   Popravila se UvrSuJeJo tešno.
€ m Cenovntki na zatitevaDje zaztoni In poštnine prosto, :«
4§ 822 12-10 I*
J| m <^> «j? <s^> 4jf e^c sp aj» ®js> a^^s^e^ ef ef e^fj^
M. Podkrajšek
IV
SI
Syattm talko
frizer za daste in gospode
ubljana, Sv. Petra oesta 36. Filijalka naaproti hotela ,,Union"
priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj zdravniško priporočeni gorko m mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzro-
čuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las.
Zaloga vsakovrstnih vpletk str i že ni h in zme-sanih las.
Oddelek za dane s separatnim Vhode«.
Kupujejo se zmešani in odstriženi lasje po najvišjih cenah.
■ ■■■■■■■ m~m
uDuuuuuuDu
Električna gonilna sila.
Ttfaras tljzatih barv, laka Is flrzeia
Brata Sol
crkoslikarja, lakirarja,' stavbena in pohištvena pleskarja
ftftflftfittl Miklošičeve ulice 6, h)Uvl}QU*9 nasproti not.,Union'
Ustanovljeno 1842.    ■    Telefon 154.
|52-10
.mm...
Ustanovljeno leta 1885.
Rudolf Rus
urar v Kranju
poleg lekarne.
Ustanovljeno leta 1885.
Velika zaloga vsakovrstnih ur, zlatoine in srebrntne ter optičnih predmetov. Popravila točno in ceno. Najnižje cene. ■i  in Priznano izborno blago. 1
^^Saroo edini poizkus ^t> av*5^     prepriča, da
vzdrtuje
818 52-11
Istotakoje
Ralnerjevo
Vodilo
za usne
čevlje in usnjene stvari nepremočljive, â prožne in
Juti) Rainer. g@l]ak
zavito v podoljastlh rdečih škatljah po 5, 8,12,16, 24 kom. pri H priznano dobre kakovos'1
mehke
Zaloga rEznevrstneoa pohištva h trde*a in meh*pga 1«***
postelja« modrooe is žime in crin de Afrique.      mm      Tu je tudi
koicnioiiraii pogrsbni zared za Kraj in okolico.
V zalogi so raznovrstne mrtvaške krate, tudi kovinaste. imam prte, blaalne, čevlje, nogavloe, otročje oblekee, evcoe za mrtvaški oder in nagrobne veno«.
830 10—t    3e priporoma a spoštovanjem
SO
a
p
L
D
(    t'j      »      r? )
mizar Kranj štev. 56.
78
^919
I8
SINGER
šivalne stroje
naj so kupuje le v naših prodajalnah, ki te jih spozna po teh napisnih tablah.
Naj se ne pusti premotiti po priporočilih, ki imajo namen, z navedbo imena BINGBR prodajati že rabljene stroje ali stroje drugih vrst; kajti naši stroji ae ne oddajo prekupoem, temveč ee jih prodaja naravnost od nas oenjenemn občinstvu.
SINGER CO.
iko. dražba aa šivalne stroj« Kranj it. 53. 29
Nova kubična knjiga!
Emm mm
Zs vsakovrstni okrogli les, rezan |ali tesan, V lUfi itt notri meri, razvidno Jo is ilsdeesia kaSala, da je to doasdaj najboljša kubična knjiga. Kanale i
1. Okrogli les, premer v eolah, doliina v čevljih; I. Okrogli les, premer v centimetrih ali v eolah, deUina v metrih, vsebina t kubičnih čevljih; 8. Okrogli les, premer in obseg V centimetrih, dolžina v metrih, vsebina t kubičnih metrih; 4. Resau ni obteean les za deske in t rame vse dolgosti, debelosti in sir- -kosti; 6. Preračunjenje col v centrimetre; 6. Preračun jenje centimetrov v cole; 7. Preračunjenje čevljev v metre; 8. Preračunjenje metrov v čevlje; 9. Preračunjonje kubičnih čevljev v kubične metre; 10. Preračunjenje kubičnih centimetrov v kubik čevlje; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje; 12. Tabela, po kateri se izračuna teza lesa; 18. Načrt, po katerem se lahke napravi merilo, da se lahko iiračuna vsako kubično vsebine okroglih debel; 14. Kubična telesna mera. 888 62—86
Knjiga stane v močno celo platno vezana a K, po polti •O via« več. K tej kubični knjigi se priveze tudi lahko sraven Mltrl raftunap, ki je sa trgovce s lesom celo pripraven. Obe knjigi skupaj vestni staneta O K 80 vin« Knjižica se dobiva pri založniku
Viljemu Požgaju v Kranju.
ur ar
n Jesenicah ki 19
priporoča svojo veliko salego
pravih ivioarakih
žepnih ur
vsake vrste, dalje »uollik«, ura mm Nihale« prstana in varlilaai pa aainlajlh aeaah.
tm Popravila tm
m izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmožen po moji blizn tO letel skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno ia no nizkih cenah. Popravljajo ee budilke po 80 vin. do 140 K. Žepne ure od K l 20 naprti. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precurijiko uro
iplüTUQT41»
Kolet&rske potrobióine
ZS. Alo telite imeli uro rte dobro popravljeno Jo as fcffje|taeia,k| ursrils aisJ IsuostJ siso. IT-ll
'isczirsûr.
gazi
+
^5
I "1" I Brata SLAVKA \
isdelovatel)a kirurg, instrumentov atelje sa otiop. aparate ia bandaže
£jubljana, Prešernove ul. 8
priporočata
•vojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, Trigatorjev, aparat jV za mrzle in intia-lacija e paro, sterilizirane obveze in bandaže, kakor tudi nogavic sa krčne tile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate za eamoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gumijevih posteljnih podložk. — Vse bandaže se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-848 62—28 redbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja nara6lla  aa lavrtujejo todno,
hitra In dlakratno. Galvanični ponlklovani uvod s obratom na motor. Popravila aa Izvršuj«]« točno |n osno«
Sladoled
899 26-18
najfinejši, več vrst,.kakor tudi ledena kava, čokolada 1.1, d. se dobi vsaki dan sveže pri E. Bran d t O*, Kranj.
Zunanja naročila točno In ce-* neje kot povsod drugod 1 *
Ludovik Borovnik
puskar v Borovljah (Terlach na Koroškem)
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puli za lovce in strelce po najnovejših si temi h pod popo nim jamstvom. Tudi predeluje stare aamokresnice, vspre-iema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. nreizkuievalnici in od mene preizkuJtne. 181 68—60 tlaaeat-a'o'vmaa.l o<»*r\tlKl Maatonj.
JOS. WE1BL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Sloriaialso^red   ulloe   sat* 4.
Stavbeio-onetio li kosstrokeljsfco kfjBfiavilCarstro.
Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omresje, vetna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, Štedilnike 1.1, d
Spocijaliteta: 168—46
valjični zastori (Rollbalken).
Vtatc j?ctisjc : Berlin, Pariz, \\m M
NajbotJSe kosmetlčno
ZObOčlatilno sredstvo
Jzdtlovattlj
0. Ssydt
'Ljubljana, Spftal.-Sfritar.u/. 7
422-34
Tönnies
tovarna za stroje, železo in kovinolivsrna v LJubljani
priporoča kot posebnost sage in vse stroje ts
obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vrati lom. Sesalno-generators ki plinski m o t or i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro.
Kavarna „IUrija"
v Ljubljani
oddal|eia 8 abrate od loinega kolodvora
je vsak dan „„„
celo «oí odprta.
Priporoča se najuljudneje p. n. tujcem za
mnogobrojen poset
Stevo Miholič.
Svoji k svojim I 256 68-
Staronnana narodna tvrdka:
-29
Anton Iv. Pečenko
GORICA :: ulica Jos. Verdi 26
postreže pošteno in to fino s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih prinnanih vinogradov po oeni 30—50 vin. liter; potem s piaenjakim pivom «prazdroj» iz sloveče češke •Meščanske pivovarne*, in tabornim prottvia-akim pivom iz pivovarne kneza achvvarzenberga v Proti vinu na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovoem X. vrste, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franku goriške postaja.
Na zahtevo pošilja tudi vzorce. Večkrat premiranol
Glinaste peči
Štedilnike, banje sa kopeli, kakor tudi kipe, vase In drage glinaste isdelke v vseh barvali, trpežne in eene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna podi In gllnaatih izdelkov v LJubljani.
1 68-25
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniika zaloga
180-63
Iv. Jax-a v Iijubljani
Dunajska cesta 17 priporoča evoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanje zastonj.
Za šolsko sezijo priporočam vsakovrstne
šolske potrebščine
n. pr. svetne, knjige, torbice, nosila ia knjige, pisalno ln risalno orodje, papir ln sploh vse v te stroko spadajoče predmete v največji lsberi ln najnižji cenL
■a drobno In dobolol 1   ass     Ha drobno In dobolol
Anton Adamič, Kranj
trgovina s papirjem, galanterijskim in modnim blagom
Kranj, Glavni trg.
68-!
Brate
vrana ia spodnja
Krila Predpasnike
■oderee Šerpe Pase?e Ovratnike aUienee Jabots Srajce Perilo] Otročje oblekce Krstne oprave
s
» f f f f J 11 s f i"
Nova modna trgovina :: Salon za damske klobuke
filijalka ia IJnbljana
195 52-45
A. VIVOD-MOZETIC v KRANJU
na glavnem trg« ▼ Uit f- Faviiarja
Priporoča sa pomlad in poletje elegantne klobuk« m damo In otroko pariške In dnnaiske »odele, talno klobuke. • Klobuke sprejema« v popravilo.
====== Zunanja naročila točno. =============
J ti
# ! ! 111
s e
s
09
CO P«
(tí o
3
0»
s* >§
Olace ln svilnate rokavice
Moderne srajce Ovratnike Kravate Nogavice Žepne roboe Gnmbe Denarnice Prsnlke Naranmlce Glavnike Garniture
Milo Parfnni
Martinova oesta 20 Ö   £ m m m Martinova oesta 20
Poatajalilte električne cestne     wfšm    teoatl j|    ieleanice pri ientpeterski cerkvi
Boitin 2*l0ii pQ-hMtv* tuât into f rasa mah, 0¿l§» Mo, oliko r mh velikostih.
LJUBLJANA ::: Salagatel] drnštva o. kr. avstr. dri. uradnikov
k
Popolno opravo 10 rilo. Speoljollteto: Gostilniški atoli.
Pohlitro li železo, otroško postelje In mltkl po noti
Modno! It ilino-faja omnlji, ofrh ionsko trmo til žimo, prvo troto vodno v zaJo¿l.
1$ spolno oobo od ISO ¿Id. ntpnj, ülvui t okrukl.
Opnvo n ¡edllno sobo, solono, prod-sobe, osle gtrnlture.
èpooljetiteli t milnih balon. IM prostori, prh tlim In 11, nadstropju, čudovite pooeni lo notólo, vilo In to letovliie 62 ¿id.
I
Ii tobo i posteljo, noöno oitiirtoo, 0* mlvoJno mito, obe-lolnlk, mizo, stensko oiledoJo,
Zol>ttcb8K«i štetji
Oton 5cydl
v Roossovi hiši nad prodajalno v Kranjtu
20BQVJA, tudi no do bi po odotrnllo+kOHnlno, z til brez nebno ploiio, Iz KAVČUKA, mor thi ZLATA, dt/Js VRAmtttlOB «0 OBTUmom s$ tivritfrp & NAJ»
Sprejemne aro vsako nedeljo ln pondeljfk od 8. nre dopoldne do 5. ure popoldne.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5V«7. ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6Ve. — Eskompti-rajo 80 tudi trgovske menico.
reglstrovana zadruga s omejenim poroktvaa
s podružnico na Jesenicah
sprejema nranllne Vloge od vsakega in jih obrestuje po
1| o,
2 0
4
»? MV« *<&xûm
Denarni promet v letu 1907.:
i
Posojilnica sprejraeiudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
vsak dan od a do 12.ure dop.
in.
od 2. do a uro pop. lsvseail nedelje pop.
Postno-hranilnični račun centralen 45.887.
Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
120-6»
ledaj« efssordj »Gorenje**. Odfo^tmi nredaJk LivoiIbt Mikui.