11 v • ecaj LY. i m M l Izhajajo vsak petekter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 7. maja 1897. ....................••••••••»•u........i...........................................i........................... udušenje za narodnost ni piškavega oreha vredna Go Politiški oddelek. \ ^^II^^P e I sPodie bi bi,i radi viděli, da Nemci zmagajo, da bi potem ložje zabavljali zoper narodno stranko. Seveda se nahajajo ljudje, ki mislijo, da bi le Po ljubljanskih mestnih volitvah. umestno in pravično bilo j da se Nemcem prepustilo v Minoli teden so se vršile občinske volitve v L'ub- mestnem zboru nekaj mandatov. Po našem mnenju pa ljani in so bile leto3 jako živahne. Volilni boj je bil v ozirnost tu ni umestna. Nemci, dokler so imeli v Ljub- vseh treh razredih. V tretjem razredu je neki meščanski ljani moč v rokah, tudi niso hoteli Slovencem prepustiti odbor postavil proti narodni stranki svoje kandidate Za nobenega mandata, temveč sami smo si morali priboriti tem meščanskim odborom so se skrivali že znani neza- vhod v mestno zborovalnico. dovoljni življi, ki so vedno pripravljeni rušiti narodno slogo. Podpírala je pa te kandidate katoliška stranka, za Pri tem je pa pomisliti, da so Nemci v Ljubljani v manjšini, Slovenci pa v večini Posebno dokler se to tudi njo zadene blamaža, da so kandidatje tega vo- Nemci ne odločijo v Celju in Mariboru prepustiti nekaj lilnega odbora jako sramotno pogoreli. Ljubljansko me- občinskih mandatov Slovencem, jim jih tudi v Ljubljani ščanstvo je pokazalo i da zna ceniti zasluge narodne prepustiti ne moremo. Sedaj, ko bijejo Nemci najhujši stranke za ljubljansko mesto in ne pusti rušiti narodne boj proti narodni jednakopravnosti, bi ne bila umestna v sloge. Prepričani smo, da se tudi v bodoče razbijejo vsi Ljubljani prevelika obzirnost proti njim. Seveda drugače taki poskusi, delati zgago, ob zdrav razum ljubijanskega bodo razmere, če se celjski in mariborski Nemci spri- prebivalstva. jaznijo z mislijo, da tudi Slovencem gre kako mesto v drugem in prvem razredu postavili so Nemci občinskem zastopu. letos svoje kandidate in sicer ne vseh, temveč v drugem Posebno je pa bila dolžnost narodne stranke zavr- jednega, v prvem pa dva. Te kandature so bile že za- niti kandidate, katere so sami Nemci postavili brez vsa- radi tega pomenljive, ker se je od neke strani trošila laž, kega sporazumljenja s Slovenci. Če bili Nemci zma da se je skrivaj mej narodno in nemško stranko sklenil gali j nemški listi hitro bili raztrobili, da ljubljansko neki kompromis razširjenjem takih lažij so dělali za prebivalstvo več ne mara za slovenski narodni zastop. nemške kandidate ljudje, kateri se tako radi ponašajo s Govorilo in pisalo bi se zopet bilo o velikem pomenu svojo narodno odločnostjo in sumničijo narodno stranko, Ijubljanskega nemštva, kar bi bilo škodovalo tudi v drugih da se je izneverila slovenski zastavi. V drugem razredu političnih ozirih. Ljubljani bi bili skušali pritisniti takoj so ljudje celo naravnost agitovali za nemške kandidate, na pol nemški značaj. Narodna stranka je odločno nastopila proti tem Te volitve so pa pokazale, da govoričenje o zvezi nemškim kandidatom in sijajno so tudi v teh dveh raz- mej narodno stranko in Nemci je prazna izmišljotina. Da redih zmagali narodni kandidatje. Nobene spletke Nemcev obstoji taka zveza » narodna stranka gotovo ne bila niso ničesa pomagale. Značilno je postopanje naše katoliške stranke ob tej mogla z vso odločnostjo nastopiti proti Nemcem. Izid letošnjih volitev oveselil vsacega rodoljuba » priložnosti. Volitve se v teh dveh razredih ni udeležila, kajti pokazalo se je, da je Ljubljana še vedno narodna da si bi bili od nje pričakovali, da bode podpirala na- in slovenska. rodne kandidate, ker se zadnji čas kaže tako nasprotna ■ vsega nemškega. tem > da so gospodje pri teh volitvah doma ostali, pokazali so najbolje, da to njih sedanje na Grško-turška vojska. Pokazalo se je, da bitke pri Matiju, o kateri smo zadnjič poročali niti ni bilo. Grški prestolonaslednik in njegov generalni štab sta le vsled svoje nezmožnosti zme-šala vso vojsko. Kar brez vsakega povoda je prestolonaslednik dal na večer znamenje, da naj se vojska umakne. Grki so měnili, da se Turki v takem številu bližajo, da se ni zoperstaviti. Nastala je največja zmeš-njava. Posamezni oddelki grških čet so celo na svoje ljudi streljali meneč, da so Turki. Umevno kako lahko stališče so imeli Turki, da so prodrli dalje. Grki so se umaknili do Farsala, da se tam koncentrujejo in posta-vijo v bran. Kako pa morejo vplivati zadnji porazi na grško vojsko, se ve. Pravega poguma nimajoveč, tembolj drzoviti so pa Turki, ki čedalje bolj napredujejo. Turki pa pred vsem zato hite z vojevanjem, ker bi čim preje radi naredili konec vojski in to z ozirom na velike stroške, katere provzroča vojska. Tudi že Farsalu prete Turki in grška vojska se že umika. Poročila vedo že po-vedati, da je Farsal že izgubljen in da Grki hite proti gorovju Otrys, kjer je naravna obrambena črta. Dolgo ne more biti več, da pride do odločilne bitke. V Epiru, kjer je grška vojska imela srečo, tam se je baje tudi morala umakniti turški sili. Grško brodovje, v katero je Grška stavila toliko zaupanje, pa brez namena vesla sem pa tja po morji. Le par turških vasij je bombardovalo, kar pa more biti brez vpliva na celo vojsko. Turško brodovje neče iz pristana. Turčija se zadovolji pač z uspehi na suhem. Na vsej črti torej je Grška jako na slabem. Tudi vstaja v Epiru, Makedoniji in Albaniji se ne vname, na katero je toli računala Grška. Ondotni Grki so pač pre-vidni. Ko vidijo, da se Grški slaba godi, nečejo po ne-potrebnem napravljati homatij, ki bi utegnile vsled pre-moči Turške biti za nje usodepolne. Kako se jenja grško-turška vojna, o tem razpravlja se vse križem. Velevlasti bi rade posredovale, a niti Grška niti Turška jih ne pozove v to. Sploh je Turška postala vsled mnogih pridobitev precej prevzetna in stavila bi ob sklepanju miru najbrže take zahteve, katerim bi velevlasti ne mogle ustreči, posebno ker so principijelno proti temu, da bi se Turška pomnožila za kak kos sveta. Grška računa na slabo finančno stran Turške, meneč, da mora ta konečno opešati in za to ne odjenja od vojske. Politični pregled. Državni zbor zopet zboruje. Že v prvih sej ah so bile hude debate. Posebno o predlogih glede jezikovnih naredeb je bila razprava jako burna. Levičarji in narodni Nemci so za svoje predloge zahtevali nujnost. Mej drugim predlagali so celo, da se toži ministerstvo, ker je z jezikovnimi naredbami kršilo zakon. Levičarji so bili tako razburjeni, da so pretili, da preprečijo na razne načine vsako redno delovanje državnega zbora, ako se jezikovni naredbi ne prekličeta. Pokazalo se je pa hitro, da vsi niso za tako skrajno postopanje. Liberalni veleposestniki in pa del narodnih Nemcev nikakor ne gredo do skrajne meje. Zato pa boj proti jezikovnima naredbama vladi ni posebno nevařen. Nujnost predlogov se je odklonila. Odklonila se je tudi nujnost predloga socijalnih demo-kratov glede razpusta železniške organizacije. Pri tem predlogu je bila zlasti huda debata mej krščanskimi socijalisti in soci-jalnimi demokrati, ki so drug drugemu sebičnost očitali. Verska šola. Ebenhoch in Dipauli stavila sta predlog o premembi šolskega zakona v verskih šolah. Ta predlog daje deželnim zborom veČje pravice. Kjer bode deželni zbor sklenil, se bode tudi cerkvi dal veliko večji vpliv v soli. Tako bedo cerkveni dostojanstveniki imeli tudi govoriti pri do-ločevanju šolskih knjig Če se ta predlog vsprejme, dobe ne-katere dežele popolno versko šolo, kakor jo zahtevajo avstrijski škofje V drugih deželah, kjer je liberalna večina v deželnem zboru, pa ostane vse pri starem. Sicer pa ni dosti upanja, da bi se ta predlog kmalu rešil. Vlada ni zanj. Srednja stranka gospodske zbornice je tudi se že izrekla proti taki premeni šolskih zakonov. Boj proti jezikovnim naredbam. — V nedeljo imeli so narodni Nemci v Libercah, liberalni pa v Toplicah na Če-škem svoja shoda, na katerih so ugovarjali jezikovnim naredbam. Zabavljali so grozno proti vladi in tožili o zatiranju nemštva v Avstriji. Sklenili so delati na to, da vse nemške občine in okrajni zastopi sklenejo prošnje za odpravo jezikovnih naredeb Vsaka občina naj pošlje na Dunaj moža, ki bode to prošnjo izročil poslanců svojega volilnega okraja. Poleg tega naj se iz teh odposlancev izbere nekaj mož, ki pojdejo v tej stvari tudi k cesarju. Mi jako dvomimo, da bi bile nemške občine pr pravljene odpošiljati odposlance na Dunaj. Doma že ta ali ona občina sklene protest proti jezikovni naredbi, a če bode pa treba kaj žrtovati, se bodo pa že premislili. Avstroogerska pogodba. — Pogajanja avstrijske in ogerske kvotne deputacije glede visokosti doneska k skupnim državnim troškom so se razbila. Ogri nočejo niČ več plačati, nego so plačevali dosedaj. Sedaj ne bode druzega kazalo, da za jedno leto to razmerje določi cesar. Sploh je pa avstrijska vlada vodila pogajanja z Ogri jako nespretno. Dovolila je Ogrom mnogo ugodnosti, vprašanje o donesku k skupnim državnim tioškom je pa pustila neřešeno. Ko so Ogri dosegli, kar so želeli, seveda niso hoteli glede omenjenega doneska ni-^ česa prijeDjati. Vse kaže, da nova avstro-ogerska pogodba ne bode za našo državno polovico ugodnejša od sedanje. Ogri so pogajanja bili tudi vse drugače pripravljeni zaČeli nego avstrijska vlada. Volitve na Hrvaškem vršile se bodo dne 17. t. m. Opozicija nima dosti upanja, da bi pridobila kaj mandatov. Na Hrvaškem volitve niso svobodné, temveč jih vlada vselej tako vodi, da jej več ne oditi ne more. Vlada hrvaška je baje že naprej odločila, kolikim opozicijonalcem in kje bode pustila zmagati. Nekaj opozicijonalcev jej je še ljubo v zbornici, da more reči, volitve so se svobodno vršile, drugače bi gotovo ne bili voljeni taki vladni nasprotniki. Socijalizem se je silno razširil mej slavonskimi kmeti. Zanesli so ga največ tuji agitatorji. Kmetje so se že posveto-vali, kdaj da udarijo po gospodi. Sedaj pa vlada odločno po-stopa proti socijalistom Njih list in njih društva je zatrla agitatorje pozaprla. Na stotine kmetov je tudi zaprtih. Kdor je količkai sumljiv socijalizma, ga takoj zapro. Rusija in Avstrija. — Avstrijski cesar je bil najsi-jajneje sprejet na ruskem dvoru v Peterburgu. Napitnice obeh cesarjev, pri slavnostnem obedu so obudile veliko senzacijo po vseh listih. Ruski car je napil našemu cesarju v írancoskem jeziku Zahvali! se mu je najpreje za nov dokaz odkritosrčnega prijateljstva, ki veže oba vladarja, ter na to izjavil, da je to prijateljstvo utrjeno v nazorih in načelih, ki merijo na zagotovitev mirovnih dobrot za narode. Avstrijski cesar pozna čuvstva, ki jih car goji za njega, in posebno važnost, ki jo polaga na popolno solidarnost mej monarhi v do- 183 sego vzvisenega namene. sarice in cesarske rodbine. Car da napil na zdravje eesarja ce- tihoma zvabila velevlasti, da bi nji v prid zastavila svoja, po-Cesar'Fran Josip je odgovoril sredovanja naprain Turkom v dosego miru. Srbski kralj Aleksander je globoko ginjen vsled ljubeznivega, prisrčnega vsprejema, Srbija in Crnogora. ki se mu je pripravljal, kar je stopil čez deželno mejo pri- sel na obisk h knežji rodovini črnogorski v Cetinje. Knez je srčno in odkrito se zahvaljuje za to in se veseli uviđati v došlega gosta pozdravil najprisrôneje, vojaštvo je delalo spalir. tem nov dokaz prijateljstva, sloni na Čustvih mejsebojnega knežjo palačo dospěvši je pozdravil kralj Aleksander kne- spoštovanja in lojalnosti, prijateljstva. je narodom najboljši g^jo m princezi nje ter se na podal v palačo princa Da- porok miru in blagostanja. Popolno pripričan in vnet za zmago te stvari se bodi vedoo srečnega čutil, da sme računati na nilo. leko. Mesto Cetinje si je tem povodom odelo praznično ob-Pravjjo, da se je kralj Aleksander šel v Cetinje ženit. dragoceno {.omoč ruskega car ja ; prepričan o uspehu skupnega Tudi zatrjujejo, ba bode pot kraljeva imela vspeh in da mu stremljenja pije nn zdravje carja, carinje in carske rodovine. knez da edno svojih princezinj. tem oziru je potovanje Oba vladarja sta torej naglašala ozko prijateljstvo mej srbskega kralja v Cetinje prav pomenljivo Rusijo in Avstrijo in zlasti poudarjala da v popolni solidar nosti delujeta na dosego istega smotra. Zlasti pomenljivo v političnem oziru je tudi, da se je naš cesar mnogo pogo-varjal z voditelji ruske vnanje politike. Sestanek in omenjeni napitnici obeh cesarjev prouzročili so najrazličneja razmotra- listih. Pred vsem vse uprek poudarja sklenjeno vanja po zvezo obeh vladarjev za ohranitev miru na balkanu. To po- trjuje tudi dej9tvo, črnogorska vlada da so přijela srbska, bolgarska, rumunska in priznalna pisma od Rusije m fi « Óbrtnija. Umetna volna. (Konec.) Zanimivo je, kako se cunje dobivajo. Cunjar gre Avstrije, ker so se korektno vedle v sedanjem kriticDem po- od hiše do hiše î in zlasti po kmetih zbira cunje za ložaju, to se pravi da se niso vtikale v tursko grške homa- gumbe, bucike in podobno drobnjavo. Cele vreče na tije. To je ob enem migljaj, kako naj se obnašajo te balkanske državice tudi zanaprej. Brezdvomno bodo imenovme državice videče solidarnost Avstrije in Rusije, tudi res ostale mirne. Avstrija in Rusija hoČeta, da na Balkanu ostane vse starem in oba vladarja sta se ob sestanku zavezala da bota in obšivi. skrbela skupno za ohranitev miru. Ker tudi Neemčija to želi, branih cunj on pošlje potem trgovcu v mesto. Tu se cunje dobro preiščejo. Će mej njimi še kaj porablji Dri vega, proda se starinarju. Od cunj se porežejo gumbi moremo danes po sestankn dveh mogočnih vladarjev s sme-lostjo trditi, da svetovni mir še nadalje ni. v najmanjši nevarnosti. — Cesar Fran Josip je podari za uboge v Petrogradu 3000 rubljev, avstro - ogerskemu pomožnemu društvu v Petro- Ti mestni trgovci potem cunje prodajo večji trgovini, katere jih dobiva od kacih 20 do 30 tacih trgovcev Ta večja trgovina, pa se začne blago znanstveno razvr ščati. Volna vkupe, bombaž vkupe in platno vkupe. Take gradu 1500 rubljev, onemu v Odesi 500 rubljev, za katoliške večje trgovine prodado cunje veliki izvaževalni trgovini, cerkvene namene v roke petrograjskega nadškofa 1000 rubljev, služabnikom v zimski palači 2000 rubljev. katere ima na stotisoče v trgovini. Tu se še blago jeden krat prebere. Ločijo se cunje po bar loči grebenasto Grška. — Umevno je, da vsled neuspehov grške vojske volno in gradešalne, slabše vrste od boljše, in blago je na bojnem polju, ne more biti vse v najlepšem redu doma v Atenah Doznalo se je tudi mej narodom, kdo je kriv porazov grskev ojske namreč prestolonaslednik sam in njegov generalni štab. Demonstracije napram kralju so torej razumljive. Kraljeva rodbina Grškem že poprej ni bila popularna Kralj Jurij se je že dolgo tako rekoč boril za prestol Vojsko s Turkom je > tolikih gotovo za tovarne. Take trgovine že dobro vedo, da cunje iz vseh dežel niso jednako dobre. Čim delavnejši in varčnejši je narod, tem ie pričel le, ker se je čutil prisiljenega. Če je kralj neuspehih grške vojske pri narodu še bolj ob zaupanje, to le uaravna posledica. Vsled tega vznemirjeno ljudstvo je grška vlada s tem pomirila in za prvi hip preprečila revolucijo, da je odstopilo ministerstvo, katero je baje odgovorno iz dotičnega kraja. bolje obnosi obleko in tem slabše so cunje Angleži imajo tako slabe cunje, da jih morajo za svoje tovarne od drugod dovažati. Nemčija je pa zaradi cunj na dobrem glasu in nje cunje se dobro plačujejo. Večkrat pa volnene cunje niso popolnoma čiste, pri- za vso nesrečo v Tesaliji. Ralli vodja opozicije, ki je razkril mešano je jim nekaj pavole. Taka volna se mora karbo- počenjanje prestolonasleinika in generalnega štaba v Tesaliji, je sestavil novo ministerstvo. Nova vlada je začela delo v nizirati. Denejo se v vodo, v kateri je nekaj odstotka žve- težavnem trenotku, vendar upa na zboljšanje vojske proti plene kisline, ali pa klorovega aluminija ali klorovega magnezija. Ko se volna dobro namoči, se dene v po- Turkorn. Zastopniki ministerstva so sami odšli na bojišče, da se osobno o vseh vojnih razmerah prepričajo in potem po- sebno peč, kjer se ogreje do 100°. Voda se pri tem iz trebno ukrenejo. S tem pa kakor rečeno se je revolucija v za enkrat preprečila Ce grška vojska ne doseže prav lahko, da ljudska Atenah še nadalje nobenih uspehov, zgodi se nevolja přežene kralja in dinastijo. Kralj menda že misli na to, kajti o njegovi domovini v Smidstrupu pri Kodanji, se že pripravljajo na dohod kraljev. Neko poročilo ve povedati, hlapi. Kislina ali solna raztopljina se pa tako zgosti, da izogljeni rastlinska vlaka, dočim se volne skoro nič ne loti. Ogljeni prah, v katerega se je premenila pavola, se sedaj iz volne iztepe. Da se pa volna more opresti, pride sedaj v nekak Tu da je velika množica naskočila palačo prestolonaslednika, po- velik vrteč boben, v katerem so znotraj oštri zobje. grabila orožje in razbila vso hišno opravo. Kralj hoče mesto zapustiti. Novi grški vladi, se vidi, da bi, dasi skle- nila nadalje vati boj s Tursko, rada prišla do miru To se- se posamični kosi strgajo in dobi se neka snov, jako podobna volni, samo da je različno barvdna. je rada najlepšim načinom dosegla Odpoklicala s veda Krete vojaštvo in s tem pripoznala velevlastim, da se ne ustavlia korakom teh v krecanskem vprašanju. Grška bi rada Te različne barve delajo preglavice tovarnarjem Dandanes že azarinskimi barvami tako dobro pobarvajo da barve ne odpraviš. Če ni dovolj blaga blizu iste barve * 184 se vsled tega podelati ne more. Iznašli so pa način, da se dobi iz cunj indiga, s katero so bile pobarvane, in se r t ka § ^ ^ lahko znova rabi. Barva je pa tudi jedino, po katerem morejo soditi, če je v kakem blagu umetna* volna. Če se kos blaga namoči s kako tekočino, ki se loti barv, kakor solna kislina, ostane vse blago jednako, če je belo bar- vano , če lično bar pa umetna volna, ki že poprej bila raz- vana in se je naredila jednako s prvotnim bar- .* ^^^^ i i ^^ vanjem, se pa pokažejo nejednakosti, ki se lahko ogle-dajo s povekšalnim steklom. Če solna kislina ne upliva, naj se ponovi poskus s špiritom ali kloroforom. Sicer tudi pri navadni volni snutek in votek lahko pokažeta malo različne barve. Umetna volna se dokažeta, če niti v snutku ali votku glede barve niso jednake, poskuse lahko vsak sam napravi, in se izogne, kdo ne oslepari. Take da ga Tudi pri podelovanju umetne volne loči se grebe- nasta in gradešarska volna Prva naj manj palca dolga, druga pa krajša. Iz prve delajo gladko sukno, iz druge pa navadno. ^ í$i its rři fti rii rf« ííj ^řiííiířirří rferřiíís rřiíiřf ířiífc^ft ífe tft* rřuÝiířiíř* rři stiíitižti ^ Á Kmetijstvo. Naznanilo in razglas. Novo šol8ko leto na podkovski soli ljubljanski se prične 1.,dne julija 1897. leta. poukom v podkovstvu je združen tudi nauk o ogledovanji živine in mesa. Kdor želi vzprejet biti v podkovsko šolo, mora se izkazati : s spričevalom, da se je pri kakem kovači iz-učil za kovaškega pomoćnika; . z domovinskim listom; s spričevalom svojega župnika ali župana, da je poštenega vedenja, in , da zna brati in pisati slovenski. 0 Ubožni učenci morejo tudi dobiti Stipendije po 60 oziroma 50 forintov. Pr08ilci za štipendije imajo predložiti: i ubožni list 2. spričevalo o poštenem vedenji, iu . potrdilo, da so dělali uže dve leti za kovaške pomoćnike. Prošnje z le temi spričevali imajo poslati 15. junija glavnemu odboru c. kr. kmetijske vsaj do Obrtnij ske raznoterosti. Krepilen liker. C. kr. priv. tovarna R. Vlahov v Zadru s poddružnicama v Šibeniku in Trstu je na svetovnem glasu ne zavod te stroke v cesarstvu, temveč zaradi izvrstnih izdelkov dobiti patent podkovskega moj stra, ker sedaj ne more nihče brez preskušnje postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec si ima za šolski čas družbe v Ljubljani. Šola traja do konca decembra 1897 leta. Kdor do zaradi tega, ker je prvi in največji industrijski bro prebije preskušnjo, more po postavi iz 1873. leta in velike točnosti v delu. Izdelki R. Vláhová v Zadru do- bili so na vsaki razstavi, kjer so bili razstavljeni, prvo na- grado. NajveČje odlikovanje katero more dobiti kak raz- stavljabc in izumitelj je poprsje ji Libertadora" (po naše Odrešenika). To veliko odlikovanje je dobil tovarnar R. Vlahov v Zadru od republike Venezuela za svoj liker Vlahov, katerega izdeluje izumitelj iz zelišč kršne Dalmacije in nosi ime skrbeti le za živež in stanovanje ter za potrebne šolske knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno plaćo v šolski hiši. Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim za- izumitetja Vlahov. Vlahov poznajo po celem svetu, v Indiji, četkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. na Kitajskem, Japonskem, v Ameriki in Avstraliji mogoče še bolj nego pri nas. Zvezne države amerikanske kupujejo ta liker ter ga uporabljajo kot najbolji in naizdraveji liker. Ita- li j ani pijo Vlahov z vodo pomešan v okrepčanje želodca. Prvi zdravniki spričujejo, da je Vlahov najzdraveji liker na Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih boleznij, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih in mescvnih, zatorej naj bi skrbela županstva, da do- svetu, najbolja pijača za okrepčanje želodca. Ni čuda, da bode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in je ta na svetovnem glasu stoječi liker izzval zavist, ter na- živinskega in mesovnega oglednika. potil druge nesolidne tovarne, da so dale svojim ponarejenim, zdravju škodljivim izdelkom ime Vlahov. — Zato storimo svojo dolžnost, ako naše cenjene čitatelje opozorimo, da zahtevajo vedno pravi Vlahov iz Zadra Vsaka steklenica je okrog vratu ovita s paskom na katerem je lastnoročni podpis R. Vlahov, na zamašku je vžgano ime tovarnarja Kakor liker Vlahov Ivan Murnik i predsednik e. kr. kmetijske dražbe kranjske. Dr. Karol vitez Bleiweis Trsteniški začasni vodja podkovske šole. na svetovnem glasu, tako so tudi drugi izdelki R. Vláhová v Zadru posebno sladki liker Roob Coccola in maraskin Ni ga v našem cesarstvu izdelka, se razpošiljal po celem svetu, kakor ti zadarski izdelki. Stara je ta dalmatinska in- dustrija, je prišla zaradi tega na glas, ker so vsi izdelki iz dišečih zelišč in čisti sadni distilati. Ti izdelki so priljubljeni ednako na mizah kraljev kakor mešČanov. Na Angleškem Francoskem in Ruskem ni nobene veČje gostije, da bi na mizi Mi priporočamo našemu občinstvo ne bili izdelki iz Zadra. Naznanilo. Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vr šile dne 28. in 30. junija t. ? 1Q sicer : 28. junija skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali podkovske šole > 30. junija pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači, kateri hočejo delati to skušnjo î naj izdelke R. Vláhová v Zadru tim bolj, ker so naši slovanski se oglase pri podpisanem vodstvu do 15. dne ju izdelki in ker ima svet iste za najbolje, mislimo, da so tudi za nas ne samo pohvale temveč tudi priporočila vredni. nija t. Vodstvo podkovske šole v Ljubljani dne maja 1897. Dr. Karol vitez Bleiweis Trsteniški. 185 45. «s s Poučni in zabavni del. e :m » 1___ . Pomeranče. (Konec.) Kje je prvotna domovina pomeranč? Brez dvombe v Indiji ali Kitaju. Arabi so lepi sad pri svojih zavo-jevanjih razširili po vseh prisvojenih deželah okrog Sredo-zemskega morja in v Portugalijo so v 15. stoletju neki přinesli pomeranče iz Indije in je zasadili na Azorskih in Algarskih otokih. Homerova, pravljica 0 Hesperidnih zlatih jabelkih, katere so nekateri imeli za pomeranče, je samo pripovedka. Gotovo je, da stari Grki in Rimljani niso nikdar jeli tega sadu, ki je pri nas tako na- vaden. 0 pomerančah ne govori noben stari pisatelj, niti Plini), niti Kolumelij niti z besedico ne omenjata pomeranč, dasi tako obširno opisujeta vsak drug še tako malo važen in priprost sad. Težko je misliti, da bi 0 pomerančah noolčala, da sta je kdaj videla, in tudi Virgilij bi je gotovo opeval, kot je koštanje in jabelka v Mantovi. Jako verojetno je, da so dosti pozneje přinesli pomeranče iz Kitaja v Indijo. Sicer bi Grki, ki so bili z vojsko Aleksandra Velikega v Indiji, bili videli pome- četku sedemnaj stega stoletja ni dolgo tega, kar so napravili velik pomerančnik v Kaliforniji. Angleži zanesli so pomeranče v južno Ameriko in Avstralijo. V severnih krajih imajo pomeranče po rastlinjakih in jih k večjemu po letu postavljajo na prosti zrak, da lepšajo vrte s svojim zelenim listjem in lepo dišečim belim cvetjem. kakem pridelovanju sadu, tu ni govora, drevesa imajo za okras plesalnih in jedilnih dvoran. Poskušajo pomeranče udomačiti tudi v Rusiji, a poskusi se nočejo ob-nesti. Samo na Krimu, na Kavkazu in zadnji čas v južni Sibiriji je upati nekaj uspeha. Pomeranče, ki izrastejo v Rusiji, so drobné in grenke. Arabski pregovor pravi, da je pomeranča zjutraj zlata, opoldne srebrna in zvečer svinčena in jih Arabci največ dopoldne jedo. Pomeranče baje varujejo pred mnogimi boleznim. Zlasti nalezljive bolezni se veliko manje mej Ijudmi, koder zelo jedo pomeranče. Pome- razširjene ranče imajo v sebi neko olje, bolezni odganja. Končno izražamo željo, da bi prodajalci se manje bali, da se pomeranče spridijo in jih dovažali tudi zares zrele nam, kajti še potem bodemo vedeli, kakšen okus imajo. Cene pomerančam so že tako nizke, da si jih tudi že vsak delavec lahko privošči. se ranče na bregovih Inda in gotovo bi bila trgovina, je pozneje začela mej deželami ob Gangu in rimskobizan- Arabi tinskim svetom přinesla pomeranče v Evropo, so pridobili pomeranče. Znano je, da so Arabi hodili celo v Kitaj. Od ondu so najbrž přinesli pomeranče v vse kraje, koder bivajo mohamedani Arabi so napravili lepe pomerančnike na Siciliji in na Španskem obrežju Sredo-zemskepa morja. Zasadili so tudi prve pomeranče na jeto iimrje 46 300 000 Poučni in zabavni drobiž. Vsako minuto umrje na celem svetu 88 oseb, torej 5300 vsako uro, 127.000 vsak dan in 46,300 000 vsako leto Ta trditev se opira na metematičen preračunanji na sle-deče: Na zemlji prebiva okroglo 1 530,000 000 ljudij, katerih povprečna življenska doba znaša 33 let. Ce torej vsako oseb, v 33 letih ni napominanih Vzhodnih Pirenejah, na Hierskih otokih i na bregovih 1.530,000.000 ljudi. Ker ima eno leto 525 600 minut, mora Provansa, na Korziki in Sardiniji. Pridelovanje pomeranč se ni nikjer tako dobro razvilo, kakor v krajil/, koder so arabski Mauri dolgo gospodovali. Glavnih vrst pomeranč je osem, izmej katerih ste ali slonova kost in priti na vsako minuto povprečno 88 slučajev smrti. Najnovejša iznajdba. Gumbe in biljardne kroglje iz krompirja izdelovati je najnoveje. Krompir dobi v zvezi z gotovimi kislinami tako trdnost, da je prav kakor kost, rog najboljše maltijski » kraljič" in baborska „tudža". se morejo iz njega napiavljati gumbi in Potem biljardne kroglje. Ker ima slonovi kosti podobno barvo, in je da pa kacih sUk po vrst, ki so nastale s cepljenjem, se drevo bolje prilagodi podnebju krajev, v katere se razširilo. Mornarji, ki so bili v Kitaju, trdijo, da kitajske pomeranče niso boljše od alžirskih ali maltijskih, če so vecjih avstrijskih mest od 28. marca do 3 aprila t. sploh prav vsprejemljiv za vsako barvo, niti ne loči od prave slonove kosti. Ce se iznajdba res obnese, se bo močno razširila. Umrljivost v Avstriji. Iz ravnokar objavljenega tedenskega izkaza statisMčne centralne komisije o umrljivosti . po- jednako zrele. Jako velika razlika izraste sadov na jednem drevesu na vzhodu in na za- pa v tem, koliko snemamo, da je najbolj zdravo mesto v Avstriji malo mesto padu Na Kitajskem je na jednem drevesu do 6000 po- meranč, dočim jih na Malti 200, na 500. Pomerančno drevo v Kabiliii, v Algieru, ki kacih jako Nusle pri Pragi. Tam je bilo umrljivosti število 8 2 mej 1000 prebivalci. Potem pridejo: Asch na Češkem z 8 8, Stanislav v Galiciji z 10 9, Kraljevi Vinogradi pri Pragi s 15 8, Olomuc z 18 Karlin z 18 8. Gablonc z 19*7 in dr Na Dunaju doseza 14 8. Največjo umrljivost ima Celovec (60*1); krepko in trdno, proti katerem so italijanske pomeranče Gradec ima 33 6, Praga 36 3, Gjrica 41.4, Trst pa 27 5. samo kot oljkini grmići, ima na leto do 3000 pomeranč. Kar se tiče maloazijskih, tako imenovanih j^fskih po- Solstvo v Rusiji. V Rusiji je 177 moških gimnazij, 58 progimnazij, 104 realke, 55 pravoslavnih semenišc, 185 du-hovniških šol, 163 ženskih gimnazij, 61 škofovskih dekliških šol, 60 zavodov carevue Marije, 34 vojaških soi. V 555 po- meranč, imajo debelo in raskavo kožo, na petu zgube svoj lepi duh, odlikujejo se s svojo sladkoto, a hitro ve- svetnih zavodili je bilo 1. 1893 in 1894 87 411 dečkov in 62.974 deklic. Na 405.000 ljudij pride jedna deška srednja šola, 1 dekliška srednja šola pa na 640 000 ljudij. Od leta 1880. se množe realke in je vsled tega na gimnazijah vedno nejo in zgubljajo sočnost. Vendar so pa zmiraj precej drage. Gojenje pomeranč se je razširilo na obeh zemljinih poloblah, po krajih, ki imajo zmerno, za pomeranče še dovolj toplo in vlažno podnebje. Španci so zanesli pome- manj dijakov. Množe se tudi nje. Gimnazije obiskujejo večinoma sinovi uradnikov in grajščakov, sinovi kmetov in ranče na Antilske otoke in v tropično Ameriko v za- rokodelcev hodijo v realke. 186 «ft&fcft&feft&á^ v slučaju, da se steklena obla razbije, ne more si pripeti'i - 3 Novice. « požar ker se ob pristopu zraka v malih trenotkih uniČi ža-reča ogljenica. Zaradi omenjene varnosti glede ognja je žarna luč najboljša razsvetljava za gledališča, tovarne in skladišča, Državni železniške svet. V novo organizovaní državni železniški svet je imenovan za 3 let kot zastopnik c kjer se nahajajo vnemljive tvarine fmoka, papir, drva, špirit, bencin itd.), kakoi tudi za prodajainice, v katerih se proda- kr. kmetijske družbe kranjske ces svetnik Ivan Murnik, jalnice, v katerih se prodajajo lahko gorljivi piedmeti. Naj- kot zastopnik trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko pa g. ravnatelj Karol Luckmann, za namestnika je odbran državni g. Jos. Kušar. veČja prednost žarnic je pa izredno priprosto prižiganje in ugaševanje luči, katero se lahko izvrši po vrtenju pretikača, bodisi poljubni oldaljenosti od na svetilki sami nje To prednost pritisku bodisi uvaževati ali v je Nadvojvoda Ludovik Viktor pokroviteljev na- zlasti pri gostilniških sobah, spalnicah kleteh, ttopniščih, stra- mestnik rudečega križa v avstro-ogerski monarhiji je v po- niščih, sploh vseh prostorih, v katerih je za malo časa sebnem pismu naznanil društvenemu vodstvu deželnega po- opravka in jih je samo za ta čas treba razsvetliti. Vse te močnega društva za Kranjsko v Ljubljani, da so ga popolnoma prednosti so tolike važnosti, da jih ne moremo prezreti in zadovoljile priprave in naprave društvene, katere si je ogledal vsak, si hoče preskrbeti raz3vetljavo, jih mora uvaževati, dne 6. aprila t. 1. in je izrekel dotičnim osebam svojo naj- m to tem bolj, ker so inštalacijski stroški v primeri z ugod- toplejo zahvalo in priznanje. nostmi električne razsvetljave jako nizki, in sicer nižji, kakor Valvazorjev spomenik. Naučno ministerstvo je pri drugih načinih razsvetljave. Pripominja se še, da podrobne odobrilo predloženi osnutek za Valvazorjev spomenik v Ljub- troškovnika izdeluje brezplačno tvrdka Siemens & Halske in ljani, kateri je izdelal gosp Gangl Ob ednem je ministerstvo da prejem istih ne provzrocuje nikake obveze. Oglasila, ozi- našemu dičnemu kiparju naročilo, naj izdela spomenik, znano, stal bode spomenik pred deželnim muzejem. Kakor Umri je dne 1 maja v Ledinah pri Idriji ondotni 2' 5* župni upravitelj bil obče priljubljen Ivan Bolta. Pokojnému duhovniku, bodi blag spomin ! je Deželnim okrožnim zdravnikom v Vipavi je imenovan g. Marjan Szolayski, činski zdravnik na Hrvaškem. je doslej služboval kot ob- V mestno hranilnico ljubljansko je vložilo meseca aprila 515 strank 205 231 gld., vzdignilo pa 474 strank 211.277 gld. 19 kr. roma prošuje za troškovnike pošiljati je mestnemu magistratu. Solske stvari. Deželni šolski svet je v svoji zadnji seji sklenil razširiti dvorazrednici v Dolenjivasi in v Čermoš-njicah v trirazrednici, ustanoviti šolo za silo v Ribniku in do-voliti ustanovitev posebnega šolskega oddelka v Dobrepoljah ter uvedbo poldnevnega pouka na jednorazrednici v Podragi. Pevsko društvo »Ljubljana« blagoslovi slovesno dne 27. junija t. 1. svojo novo zastavo Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so v zadnjih treli tednih poslali : Ivan Perdan, trgovec v Ljub- ljani in založnik vžigalic družbe sv in o oo gld: Gdč. Frančiška Kerš.Č iz Trboj 5 gld. mesto venca na krsto električni razsvetljavi se je v splošnem in svojemu rajnemu oČetu. Slavna posojilnica v Vitanju 10 gl. posameznem že mnogo pisarilo, ker pa je zadeva električne etlj v I. Podružnica na Vranskein 30 gld. 10 kr postala aktuelna, je umestno, občinstvo Letnar nabral v pušico družbe sv. in M. v opozoriti na nekatere koristi električne luči. Kakor znano, 50 kr. uporablj se električna luč na dva načina, namreč kot žarna Ženska podružnica v Vel. Lašeah 141 gld Ivan Rafael Mengšu 3 gl. Gr. in obločna luč. Zarnice pozvajajo se navadno v svetljivosti 5 šolo letos nabrane darove v znesku 375 gld. 60 kr Vekoslav Legat v Celovcu poslal v „Miru" za velikovško Slavna do 50 normalnih sveČ (jednota luči je Hefner - Alteneck-ova amilsko-acetalna svetilka). Svetloba, katero te žarnice razšir-jajo! je jako prijetna in za oči povsem neškodljiva, kar se o posojilnica v Črnomlju 10 gld gld. nabran pri inštalaciji G. učitelj Mat. Suiid znesek . Fr. PeČnika v Podgorju drugih načinih etlj ne more trditi. Ta razsvetlj pri Slov Gradcu. Ženska podružnica v Logatcu po bla- gajničarici gdč. Ivanki Arkovi 37 gld. Svetozar Lech, přibližuje se med vsemi do sedaj znanimi najbolj zahtevam, zasebnik v Mariboru 50 kr. katere moremo staviti glede vzorné razsvetlj namreč Gdč. Julija Južna v Ju- nakomerno, mirno lue, ki ne pov nikacega spridenj jed-ali riju ob Taboru iz nabiralnika v gostilni pri posti 4 gld. 30 kr. Slavno uredništvo „Slov. Naroda" razgretja zraka skoraj absolutno varnost glede ognja, kakor zbirko 437 gld. 89 kr. Po g- Jos. Nolliju C. g. Ivan Sakser, župnik v Ho- tudi pripravno prižiganje svetilk. Vsled žarnic ne more se tederšici 2 gld. Zarocenca spriditi zrak ker se v svetilki ne gorljivostni p marveč ža Slavno upravništvo « Slov. iz Trnovega v Ljubljani 9 Lista" 5 gld. Prisrčna hvala v popolnoma zaprtej steklenej obli. Z ozirom vsem blagim dobrotnikom in nabiralcem darov, zlasti vedno na to lastnost priporoča se žarna luč v prvi vrsti za stano- za plemenite svrhe vnetim domoljubkinjam ! vanja, bolni kakor tudi za vse prostore, v katerih se shaja vecja množina ljudij kakor estavracije, kavarne kon Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Primorske razmere. Nenormalne primorske raz- certne dvorane, plese in shode. Pri žarni luči se tudi ne more mere, kakotšne morejo pač obstajati le pod namestnikom Ri- pri petiti da blago obutala. cvetlice pokvarilo vsled saj, ŠKodlj pogosto dogaja se v raznih prodajalnicah blago, n pr. modno naldinijem, osvetljuje prav dobro tudi nastopna interpelacija, katero so stavili v državnem zboru poslanci grof Coronini in srebrnina, meso, papirnato blago itd pli no ali gorkote pri drugih načinih razsvetlj kako y Zarnica daje riški, dr. Alojzij Zorn, je nevarno zbolel. kajti od 1 se to tovariši. Interpelacija slove: „Prevzvišeni knezonadškof g o- aprila v primeri z drugimi razsvetljavami jako malo gorkote Navaden t. 1. njegovo zdravje vzlu,a resne skrbi. V obče pa se go- plamen daje n pr 17krat krat več gorkote kakor električna žarnica iste svetljivosti Neznatno provzročevanj bolezni dolg razgovor ces. gorkote žarnic ugaja ne glede na to da ne kv vori, da je vzrok Rinaldinija s cerkvenim knezom dne 31. marca t namestnika v ka- zraka zlasti terem je ces namestnik stavil zahteve, izviralo iz njego- v vseh onih prostorih, ker se shajajo ljudje. Posebno prijetna vega znanega političnega mišljenja, hudega nasprotstva proti pa je ta lastnost tem, kjer je treba posamezne lelavnice dobro Slovanom, napačnih in sovražnih informacij* c. kr. uradnikov razsvetliti in kjer je vsled tega treba luč délave.m kolikor mogoče okr. glavarstva in goriškega župana, ki pa se baje ne strin- približati, tako naprimer v tiskarnah, pri razsvetljavi pisalnih, jajo s čutom pravičnosti cerkvenega kneza. Žalostni dogodki risalnih miz itd. Vsled žarne luči izključena je nadalje vsaka povodom zadnjih državnozborskih volitev, žaljivo in preteče amost glede ognja, ker so žarnice hermetično zaprte. Celo postopanje progresovskih voditeljev v osebnem očevanju s pre- vzvišenim knezonadškofom in od isti stranke v židovsko-ire-dentskih listih pripravljeni strastni napadi, vedne pritožbe in pritiski goriškega župana, ki je Benjamin ces. namestnika, da bi odpravil slovenske propovedi in slovensko petje v goriških cerkvah ter premestil slovenske duhovnike iz mesta, posebno pa to, da je skušal css. namestnik cerkvenega kneza potegniti v političeni boj, ker ga je takorekoc prisilil, udele-^evati se obravnav dež. zbora in na njemu popolnem tujem polju za jedno ali drugo stranko, ki so pobijati ter sta jednako močni, za Slovence ali Italijane glasovati, bojda na korist državi in deželi, v istini pa za ces. namestnika, katerega stališče' je bilo vsled daljše nesklepČnosti dež. zbora omajano, vreči svojo odloČilno besedo na tehtnico — vse to je povzro-cilo bolezen cerkvenega kneza. Vemo katoliško prebivalstvo dežele je jako vznemirjeno in užaljeno vsled težke bolezni svojega dobrega in visokospoštovanega višjega duh. pastirja, raz-burjeno proti onim, ki so krivi te nesreće, ter zahteva pojasnila in zadošcenja, to tembolj, ker se cerkvenosovražna politika c. kr. namestnika in namere od njega jako podpiranega tržaškega mestnega zastopa že zahtevale žrtev v osebi preč. ikofa Glavine v Trstu. Podpisani, ki vidijo v tek žalostnih dogodkih znamenje onega vladnega zistema na Primorskem, ki bode zahteval še marsikatero žrtev in celo najslabše posle-dice za najvišjo dinastijo, dežflo in državo, vprašajo torej nj. prevzviàenost g. ministerskega predsednika : * 1. Ali so nj. prevzvišenosti znani dogodki, katerih žrtev je prevzvišeni kne-zonadškof goriški? 2. Ali hoče nj. prevzvišenost pozvati na odgovor one, ki so računajoc - na dobroto in pohlevnost goriškega cerkvenega kneza s svojim kažnjivim postopanjem provzročili njegovo bolezen. 3. Ali hoče nj. prevzvišenost «erkveni politiki na Primorskem dati tak pravec, da bode Kristusova cerkev uživale sebi zajamčene pravice, ter v tem smislu temeljito izpremeniti sedanji nezdravi in nesiečni poli- m 0 * tični zistem, ki pospešuje le državi sovražue težnje?" — Jezikovno vprašanje v Trstu. Minoli teden se je vršila pri državnem sodišču na Dunaju razprava o pritožbi .gosp. prof. Matka Mandiča zoper mestni magistrat tržaški, radi kršenja v ustavnih zakonih z^jamČenega prava do rabe narodnega jezika. Mestni magistrat ni hotel vzeti na znanje neke uloge prof. Matka Mandiča, ampak jo je vrnil uložitelju z opombo, naj se v občevanji z mestnim magistratom poslužuje italijanskega jezika, ki je uradni in poslovni jezik te oblasti. Zastopnik pritožbe je bil dr. Lenoch, zastopnik magistrata pa dr. Millanich. Državno sodišče je naslednje razsodilo : Po odloku municipalne delegacije tržaške se je krôil zakon, ker je slovenski jezik pripoznan deželnim jezikom in ker mora to pripoznanje državno biti merodavno za obČino, ker ne sme razširjati svoje avtonomije na to polje Po prava do samodu-loÔbe zakonitega jezika se ne smejo rušiti državni temeljni za-;koni. — Slavni magistrat tržaški je torej prav korenito po-gorel, vendar pa ni pričakovati, da bi se poboljšal in potem naj se blamira še tolikrát. Njemu pač avstrijski zakoni niso merodajni. , — Novačenje v Gorici. „Primorec" piše: Dne 26. aprila se je imelo vršiti novačenje (vojaški nabor) za županije Solkan, Grgar, Trnovo, Čepován itd. Vsi mladeniči so bili po-klicani na nabor v Catinelijevo vojašnico v Podturnu; toda c. kr. okr. glavarstvo je odredilo kar čez noč, naj se vrši nabor na GorišČeku (predmestje) pri Vanekuv dasi so župani zagotovili popoln řed po mestu. Ob določeni uri so prišli vsi fantje omenjenih županij od Solkana po cesti v Gorico z dvema zastavama na Čelu, narodno in cesarsko. Fantov in njih sprem-ljevalcev je bilo okoli 1000 oseb Ko so prišli na Gorišček, so jih sprejeli orožniki z nastavljenimi bodali in policaji in to na povelje dvornega svetnika viteza Božica ; z bodali so jim kazali pot k vojaškemu náboru v — Vanekove prostore. Toda vsi kakor en mož so izjavili, da pojdejo k náboru le tjekaj, kamor so povabljeni, to pa skozi mesto, kakor vedno. Ker se jim ni izpolnila ta želja, obrnili so hřbet in cela množica jo je udarila po cesti proti Solkanu med petjem : „Pa pri nas je korajža, privas je pa ni!" Zaman je bilo vse nagovarjanje gospodov na glavarstvu, zaman se je peljal komisar Prinzig v Solkan za njimi; ni moçel doseči, da bi došli na nabor v Vanekove prostore. Polkovnik sam je bil zelo nejevoljen, da je bilo ukazano vojakom, natakniti bodala in rabiti jih proti mladeničem, za kar tudi po njegovem mnenju ni bilo nikakega razloga ; ukazal je bodala sneti in vtakniti v nožnice — a o vsem tem je napisala komisija zapisnik To so gola dějstva! Dostavljamo še, da zadaj v varstvu bajonetov je goriška druhal žvižgala in razsajala, ko so se prikazale zastave. Nikomur se ni zgodilo niČ žalega; jeden Slovenec pa, ki je vskliknil: „M . . . . a ai gurizans", bo kaznovan. Kaj poreko goriški krčmarji? No, zato so pa v Solkanu přejeli krčmarji nad 1000 gld. vec; zdaj goriški Lahoni lahko opuste Solkan, ker sami so že nadomestili vso zgubo za par let! — Komentar naj si napravi vsakdo sam. — Učni tečaj za pletenje slame. C. kr. dež. vlada je po nasvetu trgovske in obrtniške zbornice dovolila, da bo od 6. do 31. maja t 1 v Domžalah drugi tečaj za pletenje slame. Poduka se smejo udeležiti učenke iz vseh občin ka- • *. ■ r . • * đp * H ' ' - * * j® w® ^ri tere so se ol 19. oktobra 1896 do 5 maja 1897 učile pletenje slame. Od meseca junija do septembra bode učitelj Ma- Of M , » tija Oberwalder podučeval o pridelovanji in beljenji slame, potem o setvi pšenice in odbiranji (sortiranji) slame. Meseca oktobra 1897. 1. se bode pa zopet začelo s podukom o ple-tenji ^lame. — Občinske volitve ljubljanske. Tudi v prvem razredu je prodrla narodna stranka z vsemi svojimi peterimi kandidati. Od 571 volilcev jih je prišlo na volišče 391. Kandidatje narodne stranke so dobili od 253 do 239 glasov, kandidata nemške stranke pa 154 oziroma 152 glasov. Z izidom občinskih volitev mora narodna stranka prav zadovoljna biti, ne pa tako Nemci oziroma nemškutarji, ki so povsod propali. — Umrl je dne 1. maja v Brnu naš rojak operni pevec Jos. K. Tertnik še ie 30 let star. Komaj je pričel uživati sadove svojega truda, že ga je prehitela smrt. Blag mu bodi spomin ! — Pri streljanji s topiči je ponesrečil dne 23. m. m. kovač Jakob Praprotnik v Kropi. Ko je topič nabil se je ta razletel in Praprotnik je dobil take poškodbe na obrazu, da so ga morali prepeljati v deželno dolnico v Ljubljani. — Povodenj. Vsled velikega dežja dne 2. maja so v Tuhinjski dolini narasli potoki in preplavili njive in travnike ter raztrgali pota. Škoda je precejšnja. — Nesreča na dolenjski železnici. Dne 26. aprila vozil se je neki Bločan iz Ribnice. Pri Retjah kjer prekine deželno cesto železnica je v trenotku, ko je šel voz preko prehoda, pridrdral vlak. Ta je zgrabil voz ga vrgel v edno stran in zdrobil, voznika pa je zagnalo v skalovje. Zlomil se je roko in se je sploh znatno poškodoval. Sreča je bila, da ni bilo večje nesreče. Železniška uprava bo pač morala po-skrbeti, da vsaj na takih prehodih ki so na ovinskih, napravi zapore. — Napad. Dne 28. aprila ob 1. uri po noči, ko je žandamerijski stražmester Jurij Kolman zapustil Veverjevo gostilnico v Lukovici v brdském okraju, napal ga je lovski čuvaj Jož. Premk iz Brda in ga udaril s tako silo z nekim orodjem po glavi, da se je ta nezavesten zgrudil na tla. Potem je Premk potegnil Kolmanu sabljo in ga strašno obdeloval ž njo. Kolman je težko ranjen. Vzrok napadu je, da je Kolman Premkovega očeta naznanil službeno zaradi nekih prestopkov. — Nesreča. Dne 26. aprila je 651etni kajžar Peter Ferkat iz Rakolika pri Postojini prenočeval na nekih svislah v Orehku. Vsled lastne neprevidnosti je v ll/2 metra nižje pod svislami se nahajajočo shrambo za vozove tako nesrečno pal, da se je ubil. Utonil je dne 27. aprila 531efni kovač Lovro Logar Potres. Na otoku Guadalonpe se je v petek pri v Železnikih. Sel se je v Sovro umivat. Pa přijela ga je božjast meril strašen potres. Mesto Pointe à Pitre je skoro popolnoma in vrgla v vodo, kjer je utonil. Čez eno uro je šel sin očeta porušeno. Samo v tem mestu je bilo ubitih 40 oseb, v drugih iskat, a ga je našel utopljenega. krajih pa mnogo vec. Škoda je velikánská. Tudi na drugih zapadno-indijskih otokih je potres naredil znatno škodo. nastai v Parizu Velik požar v Parizu. Dne 4. maja popoldne je katerem je zgorelo tudi velik požar pri mnogo oseb. Aristokratične dame imajo navado, da prirejajo vsako leto na korist siromakom dobrodelne bazarje. Prirejajo jih v posebnem, nalašč v ta namen zgrajenem poslopji v ulici San Gouyon To poslopje je popolnoma leseno. Dne maja se je v njega prostorih zbralo blizu 2000 osob, kar je začelo go réti Y poslopje je bilo hipoma v plamenu Ljudj so ho srečilo. Gasilci so bili sicer hitro nesreće, a rešiti niso mogli ničesar. Poslopje je zgorelo do tal. V Parizu so vsled tega požara močno razburj Doslej je dognano da zgo relo 115 osob, 185 osob je nevarno ranjenih Mej mrliČi mnogo redovnic, katere so poslovale kot prodajalke v bazaru. Trupla so tako sežgana, da jih ni moč spoznati. Pri neki zgo-reli dami se je dobila denarnica, v kateri je bilo 50.000 frankov popolnoma nepoškodovanih. Bazar je dajal vsako leto po 600 000 frankov čistega dobička, kateri se je razdelil mej 22 dobrodelnih zavodov. Pogreša se tudi vojvodinja d Alençon, najmlajši sestra avstrijske cesarice, katera se je pred požarom v bazaru ejših poročilih so jo našli mrtvo Po no^ Velika riba. Srbski ribiči ujeli se v Donavi pri Orsovi velikánsko beljugo, ki je merila 2 metra na dolgo in 90 cm na široko. Tehtala je 280 kilogramov in je imela v sebi 38 kilogramov kavij Velikánská riba 680 gld . prodala se je v Budapešti. 80 do 100 kg. so ribiči več vjeli zadnj Rib je vrgl so tehtale od cas Smrtno obsodbo na vešalih so ršili dne 30. aprila v Libercah na Češkem nad 261etnim roparskim mo-rilcem Bernard Xrusche jem iz Machendorfa. Šel je ves potrt pod vešala. Zadnje njegove besede so bile : Dobro se imejte vsi, jaz rad umrjem Veselja nisem imel v svojem življenju nobenega. Krusche je bil že enkrat zaradi roparskega umora obsojen na šest let ječe. Dne decembra 1896 je pa na grozen način oropal in ubil 601etno trgovko Ernesto Emmie v Čitavi led če bil v smrt na vešala obsojen Svojevoljno umri od gladu. Dne 27. aprila so našli v temnem kotu na korn frančiškanske cerkve v Waitzenu na Ogerskem na kupu slame ležeče truplo priletnega možkega. prihitela Mrliča je bilo strašno videti. Zdravniki so Hipoma je bil ves samostan po koncu in takoj sodná komisija. konstatovali, da je moral biti mož že par tednov mrtev , in da je umrl vsled pomankanja hrane. In res so opazili nad le-žišcem na steni zapisano : Dne marca. Kolikor križcev bode tu zaznamovanih, toliko dnij sem jaz trpěl lakoto in žej Vse moje življ ni bilo drugo, nego stradanje, torej bodi isto i smrt. V desetih dneh bo dovršeno" Pod temi besedami je bilo devet križcev, iz cesar bi se dalo sklepati, da se je nesrečnež mučil 9 dnij, predno ga je rešila smrt; toda brž-kone je trajaja muka dalje časa, a samomorilec že ni imel več moči, da bi zaznamoval križec. V pokojniku so spoznali nekega fratra, znanega pod pridevkom „pater Martin", ki je bil pred par leti živel v istem samostanu. Bil ie v svoji mladosti trgovec, toda propadel je in vstopil kakor lajik v samo- Izsto- pivši iz samostana se je mudil v Budimpešti, služé si svoj kruh kakor postrešček ali težak. Toda njegove moči niso bile stan frančiškanov. Od tam se je preselil k minoritom. za taka opravila. Přišel torej skrivaj v Waitzen, se utiho- tapil na kor frančiškanske cerkve, kjer si je napravil ležišče in z redko eneržijo pričakoval in dočakal smrt. Od marca, to dneva napisa in pa do dneva, ko so prav po naključju naleteli na mrliča, minolo je 48 dnij. Kitajska uljudnost. se dva kitajca razgovar jata, zahteva „kitajska" uljudnost, da eden drugega obsipata z najlepšimi frazami in se povzdigujeta v nebo, v tem, ko sa-mega sebe in vse, kar je njiju, gazita v blato Vsakdanji ki- tajski pozdrav in pogovor bi se torej pričel tako-le nekako ; » Katero je Vašega Visokorodja prečastito ime?" ,Moj nič vredni pridevek je Man Li „Kje se vzdignje Vaša krasna palača ?*4 teli bežati, pehali in trii so se proti izhodom. Ker se je požar „Koliko zelo hitro razširil je mnogo osob ostalo v poslopji in pone- ,Moj razdrti pasji hlev stoji v Subongu'. krepkih, cvetočih otrok imate?" ,Imam zani- Kako je kaj zdravje Vaše pre-,Moja stara, grda pošast skoro No to zanicevanje vsega krnih, grintovih mehov, blage, plemenite soproge?" razpoči od predebelega zdravja\ svojega je pa že malo prekosmato. y \ Stevilo slušateljev na avstrijskih vseučiliščih. zimskem semestru 1896/97 bilo je na avstrijskih vseučiliščih slušateljev : Dunaj 6104, Gradec 1667, Praga nemško vse učilišče 1391, češko vseučilišče 2787. Inomost 1004, Lvov 1556, Krakovo 1296, Černovice 391. Bogoslo^ev je bilo vseh 1189, juristov 8078, medicincev 4728, filozofov 2201, vseh slušateljev skupaj 16 196 „ « Jedino pravi mi Vf •« (Tinctura balsamica) lekarne pri „angelju varhu" in tovarne farmacevtičnih pre- paratov DIE A. Thierry-ja Pregradi nič- V svrho varnosti činstva vrednimi ponareja- nosim od sedaj nadalje to-le oblast- veno registrováno varstveno znamko. Kogatec-Slatini Preskušen potrjen oblastev zdravstvenih Najstareje, najpristneje. najoe-neje ljudsko ďomače zdravilo, uteši prsne in plućne bolesti in že-lodečni krč itd. ter je uporabno no-tranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica ebrno kapico katero vus- njena moja tvidka Adolf Thierry, lekarna „pri an- geljn varhu". Vsak balzam leno tiskane varstvene znamke ne nosi zgoraj stoječe ze- odkloni nejo tem natančno rejalce ednejo ponaredbo Pazi čim četo rej vedno zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Pona posnemovalce svojega jedino pravega balzama kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom podlagi zakona varstvenih znamkah nahaja zaloga mojega balzama naroči direktno na- angelja varha lékárno A. Thierry-ja slovi : Pregradi pri Rogatec-Slatini malih dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje krone Bosno Hercegovino malih dvojnih steklenic 4 krone 60 Manj majhnih dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu poštnem povzetju Pazi vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi znak pristnosti vsaka steklenica. lekarnar Pregradi Rogatec-Slatini. 189 Tržne cene V Ljubljani dne 28. aprila 1897. Pšenica gld. 8 50 kr. rž gld. 6*50 kr., ječmen gld. 5.50 kr., oves gld. 6 50 kr,, ajda gld. 7*20 kr., proso gld. kr., turšica gld. 4 80 kr., leča gld. 12 kr., grah gld. 13'— kr., fižol gld. 10 kr {Vse cene veljajo za 100 kgr.) Največja zaloga semena na pr. večne nemške detelje (lucerne), štajarske detelje, in-karnatke, turške in travniške detelje, raznih vrst velikanske pese, ki je splošno znana kot najboljša krma; potem travna semena za suha, mokra, peščena ali ilovnata tla. Velika zaloga raznih semen cikorije, dobra krma za prasiče, salate, kumar, peter-èilja, zelene, sladkega graha, fizola in drugih zelenjadnih vrst. Mnogobrojnega poseta prosi (9) (35 PETER LASSNIK v Ljubljani. c I •> 1 I ( 0 priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani V Brnu dne Na Dunaji dne V Gradci dne 7 maja t. 65, 37, 61, 14. 1 maja t. 1.: 23, 50, 90, 51, 53. maja t. 1.: 59, 70, 90, 10, 74. sukneno 3-10 dobre 310 m stu j e zado-jedno 4-80 obleko za gospoda In velja le 7-74 1050 pristne najboljše J ovčje , volne nnejše najfinejše 1 odrezek za črno salonsko obleko gld. 10 Blago za vrhne suknje, loden, peruvien. dosking. Blago za državne in železniške uradnike, grebenčasto in ševejot blago, razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro (12) znana sukno-tovarniška zaloga Kiesel-Amhof v Brnu Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih. Pozor! P. n. občinstvo se opozori, da se blago veliko ako se naravnost od nas naroči, kakor kupcih. Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako tovarniških cenah brez krojaškega prebitka, zasebne naročnike zelo oškoduje. Patentirani Kozarec dobrega, svežega piva ! Turisti, lovci, kolesarji, sprehajalci, vsi si poželé sveže pijače, ako po prestanih težavah počivajo. Vender prepo-gosto so prevarjeni! Na deželi je navadni odgovor: „Pri nas se dobi le ob nedeljah sveže pivo, ob delavnikih se premalo iztoči". Pride truděn izletnik pozno na večer v mesto, v nadi, da dobi svežo pijačo v navadni gostilni, tedaj Be izgovarja večkrat krčmar : „ Je že prekasno, ne morem več sodčka nastaviti, u ker se mi pivo do jutri izveši, ter postane neslastno Nadomesti se res s pivom v steklenicah, vender pravim pivopivcem to ne prija ; tudi je to dražje ; delo, ubitje steklenic in večji prevožnji stroški morajo ceno izvišati. Razni poskusi s takozvanimi stiskalnicami in ogljikovo-kislimi aparati izpričajo najbolje o potrebi dobrih, zahtevam zadostujočih aparatov v ohranitev piva Vender vsi ti aparati imajo mnogo nedostatkov: prvič delo s tekočo ogljikovo kislino vedno z malo nevarnostjo spojeno, tudi vedna obnovitev iste, podražuje promet teh aparatov; nadalje se od mnogih strani opravičeno protivi proti vsim umetnim pripomočkom pri točenju piva. Upam, da sem s to iznajdbo napravil aparat, kateri vsem, tudi najsmelejsim zahtevam zadostuje, vse prednosti daje, ne da bi se najmanje moglo oporekati. Aparat je cenen, tako priprost, da ga vsakdo lahko uporabi, ter ne zahteva nikakih pripomočkov v ohranitev piva. Edini pogoj za brezgrajno delovanje je snaga. Pivo se do zadnje kaplje iztoči, ni nikacega ostanka, nič počepne, torej tudi nikake nevarnosti za zdravje vsled pokvarjenega piva. To so prednosti, katere so v korist pivo pijočemu občinstvu, gostlničarju, pa tudi nič manj pivovarju. Pivo pijočemu občinstvu, ker dobi povsod, kjer so moji aparati v rabi, dobro, sveže, zdravo pivo. Gostilničarjem, ker imajo ob vsakem letnem in dnevnem času dobro, sveže pivo ne trpe škode, radi ostankov in počepne; ravno to koristi pivovarju, kateri je brez skrbi pivo s počepno mešalo in s tem na ugledu trpelo. i torej da vei iztočijo, tudi se njegovo dobro Dokaz o izbornosti mojih aparatov so priznanja, katera sem přejel že v prvem letu izdelovanja in so vsa kemu na razpolago v pregled. V Ljubljani meseca aprila 1897. (3) Z odličnim spoštovanjem Albin C. Aclitscliiii. 190 m odlikovana to vama raznih likerov m maraskina (Maraschino di Zara) Najbolji, najzdraveji in glasoviteji liker na svetu proti naj- sla- ift't, M'j bemu želođcu itd. je Kdor si hoče ohraniti zdrav že-lodec, kdor se želi dobro počutiti, biti obvarovati si zdravje, pije naj pó celem svetu razširjeni od vseh hvaljeni liker Vlahov, katerega iz zelišč kršne Dalmacije edini na svetu napravlja R. Vlahov v Zadru. Yarujte se ponarejanj in zahtevajte vedno pravi Vlahov iz Zadra, katerega je dobiti y vsaki trgovini in kavarni. Odlikovanja: Založnik Nj. c. in kr. Visokosti presvitlega Moji izdelki se razpošiljajo m pro gosp nadvojvoda Leopolda Salvatorja. Založnik kraljevske hiše Lussignan, Pariz. Častni član italijanskega zavoda „Progresso" z odlikovalno svetinjo. Privilegiran od vlade Zveznih držav severne Amerike. «i ' > M " Odlikovan s poprsjem Libertadora, republike Venezuela. Odlikovan na sledecih razstavah Dunaj 1873. Sviti nj a za zasluge. Ne apel 1880. Svetinja I. razreda. Kalkuta 1883 84. Velika svetinja. Neapel 1885. Zlata svetinja. Spa (Belgija) 1891. Zlata svetinja. Skradin 1875. V , " " . / " Zlata svetinja. Trst 1882. Zlata svetinja. Cork (Irska) 1884. Častna diploma. Zagreb 1891. v M Zlata svetinja. Bordeaux 1892. Zlata svetinja. Berlin 1892. Zlata svetinja. * dajajo v: Avstro-Ogerski, Italij i, N—■ V • • • emcij i, Angliji, Rusiji, v Svediji in Norvegiji, V Svici, Danski,: Turčiji, Grški, v . Spaniji, Portugaliji, Rumuniji, Srbij i, Bolgariji, V Crni gori, Otoku Malta, Belgiji, Zjedinjenih državah amerikanskih, B r a z i 1 i j i, 3Ieksiki, Argenti nj i, Indiji, Kitajski, Japonski, Egiptu, Perziji, Arabiji, Alžeriji, Tunisu, Maroku, Otoku Kipru. Odgovorni urednik: Avgnst ťucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.