P. b. b.
Posamezni Izvod 1.30 Sil., mesečna naročni o 5 šilingov.
Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt Poštni urad Celovec 2 — Verlags ostamt Klagenfurt 2
Izdajatelj, lastnik m založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenturt Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Ceiovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klajenfurt 2. Postfacb 124.
letnik \W
Celovec, petek. 24. marec 1961
Štev. 12 (984)
Ugotovitve po ljudskem štetju 1961:
Zaostrena hujskaška gonja proti Slovencem
je ustvarila ozračje, v katerem je bilo ugotavljanje občevalnega jezika navadna farsa
Letošnje uradno ljudsko štetje, ki je po večini krajev trajalo več dni, je zaključeno. Popisne pole bodo poslane centralnemu statističnemu uradu na Dunaju, ki bo v gotovo več mesecev trajajočem zapletenem delu napravil zaključke o vseh najrazličnejših vprašanjih, na katera je bilo treba dati odgovor, in sicer odgovor, ki odgovarja resničnemu stanju, kajti za neresnične podatke je zakon določal občutne kazni. Vendar se tek predpisov na Koroškem — vsaj pri popisovanju občevalnega jezika — v mnogih primerih niso držali, marveč so jezikovno stanje ugotavljali po čisto drugačnih vidikih, namreč po vidikih, ki naj bi svetovno javnost prepričali, da koroških Slovencev ni več ali da nas je le še majhna peščica — skratka, da je Koroška nemška. Resnica pa je, da smo koroški Slovenci še tukaj, ne glede na številke, ki jih bodo pokazali rezultati ljudskega štetja!
Ob podobnem poteku ljudskega štetja
ljudskega
pred desetimi leti smo v našem listu med drugim zapisali::
Gotovo v vsej Avstriji ni pršilo nikomur no misel, do bi zapisoval neresnične podatke v pogledu družinskega stanja, poklica, šolske izobrazbe, bivališča Itd. Verjetno v vsej Avstriji ni bilo primera, da bi bil kak števni komisar vplival na Ifudi, naj dajejo neresnične odgovore na vprašanja državljanstva ati veroizpovedi. Nikjer niso itevni komisarji prigovarjali starejšim ljudem, naj se izjavijo za mladeniče, nikjer niso moškim dokazovali, da *o pravzaprav ženske, niti tiIso deklet, pa čeprav bi nosile samo hlače, samovoljno zapisovali za fante.
In vendar se je na Koroškem nekaj sličnega dogajalo v takem obsegu, da se )e to, kar bi moralo biti ljudsko itetje. izrodilo in spačilo v neokusno komedijo, ki so jo organizirali in priredili strupeni šovinisti, da bi žalili zdravi ponos in narodnostna čustva slovenskega ljudstva.
Te besede, k) arro jih zapisali pred desetimi leti, v polni meri potrjujemo in po-
Ali v Avstriji res velja:
Enake dolžnosti in enake pravice
Po ustavi :n zakonih so vsi avstrijski državljani, ne glede na spol, vero ali jezik, enakopravni in veljajo za vse enake pravice in enake dolžnosti. Toda ali ni ta enakost pred zakonom le na papirju, ali ni v praksi marsikateri državljan prikrajšan za pravice, ki jih drugi uživa?
Ne bomo tukaj naštevali vseh znanih primerov, ki kažejo, da tudi v Avstriji v mnogih ozirih velja dvojna mera, dvojno pravo — posebno še, če gre za manjšino. Vendar bi navezali na nedavno predavanje pravosodnega ministra dr. Brode na socialističnem zborovanju v Lcopoldstadt, kjer je minister govoril tudi o protižidovskih izgredih, ki so izzvali veliko ogorčenje med večino prebivalstva, Ob tej priložnosti je minister navedel tudi zakonska določila, po katerih je hujskanje proti verski ali drugi skupini odnosno manjšini kaznivo in je državni pravdnik dolžan, da take izgrede zasleduje in jih prijavi sodišču. Po izjavah ministra dr. Brode »so državna pravdništva po svoji dolžnosti trenutno prijavila pri sodiščih v Avstriji v kakih 12 primerih uvedbo kazenskega postopka zaradi protižidovskih izpadov in izjav*.
V polni meri odobravamo tako ravnanje državnih pravdništev in smo mnenja, da je treba poskuse obnavljanja nacistične miselnosti zatreti v kali in z vso odločnostjo na-' stopiti proti vsakomur, ki bi kakorkoli hujskal na narodnostno ali versko mržnjo. Toda vprašati se moramo, kje ostane enakopravnost vseh avstrijskih državljanov, če smo na primer koroški Slovenci kljub zakonskim predpisom in kljub posebnim določilom f 5 člena 7 državne pogodbe slej ko prej izpostavljeni široko zasnovam hujskaški gonji, ki se niti pred fizičnimi napadi ne nsta-vi? Ali nismo naravnost prisiljeni sum ti da državni pravdnik zanemarja svojo dolžnost, ce na prijave konkretnih primerov protislo-venskih izpadov in protislovenskega hujskanja cinično odgovori, da ni našel povoda ** ukrepanje f
Bravo je nedeljivo, je pred tedni izjavil npnister Broda v Celovcu. Dejansko pa bo v Avstriji tudi v pravu tako dolgo veljala l^ina mera, dokler bod0 šovinistični elementi ayko nekaznovano hujskali proti manjšini in nlenim pravicam in dokler bodo narodno z.a-Vpdnost Slovencev ter njihovo zvestobo ma-ternemu jeziku istovetili z iredentizmom in 17-dajstvom!
navijamo tudi danes, ko imame pred seboj prva poročila c poteku letošnjega ljudskega štetja po posameznih krajih. Iz teh poročil je namreč razvidno, da je prišlo pri popisovanju ljudstva tudi tokrat do značilnih primerov potvarjanja resničnega jezikovnega stanja, da je prišle do vplivanja na ljudi, do groženj in zastraševanja, samo da se odgovor na vprašanje po občevalnem jeziku ne bi glasil »slovenski", kar edino pa bi odgovarjalo resnici. Imamo s pričami potrjena poročila, po katerih
•	ro števni komisarji ljudi prepričevali, da slovenskega jezika na Koroškem sploh ni in pride v poštev kvečjemu „vindiš";
•	so števni komisarji vplivali na ljudi, češ, če že nočete vpisati nemški jezik, vpišite vsaj ..Vindiš”*,
•	so števni komisarji pri ljudeh, ki nemščine sploh ne obvladajo in se morajo pri opravkih na občini in pri drugih uradih posluževati tolmača, zapisali nemški občevalni jezik;
•	so števni komisarji zastraševali ljudi: »Če hočete zapisati slovenski jezik, potem spadate dal, v Jugoslavijo”;
•	so števni komisarji grozili ljudem: Otroke imate prijavljene k dvojezičnemu pouku, kar ne bo ostalo brez posledic!
Takih in podobnih primerov bi lahko našteli celo vrste; našteli bi lahko kraje v Zilji, v Rožu in v Podjuni, kjer povsod so ljudi silili, da proti lastnemu prepričanju navedejo neresnične podatke o občevalnem jeziku. Navedli bi lahko tudi osebe, ki so to delale, med njimi mnoge državne uslužbence, tako orožnike in druge, za katere ie še posebno značilno, da zavajajo ljudi h kršenja zakonskih predpisov. Znan nam je primer, ko je orožnik v Zilji najprej pust:! otrokom deliti protislovenske telake s pozivom na dajanje neresničnih podatkov, nato pa je kot števni komisar hodil od hišo do hiše. Poročajo nam o števnem komisarju — nameščencu režan kega veleposestnika, katerega »zasluga” pred dvemi leti je bila, da na neki šoli sploh niso mogli več poučevati, ker otroci niso razumeli nemščine, cd pouka v slovenščini pa so bili odjavljeni. Vemo pa tudi za primer, ko je podjetnik v Podjuni odvzel občini skrb za števne komisarje s tem, da je dal svoje uslužbence brezplačno na razpolago, česar pa gotovo ni storil brez posebnih namenov, če vemo, da je tudi sicer znan kat pristaš nemških nacionalistov.
Teda to še ni vse; Posebno poglavje umazane igre, ki so jo ob tej priložnosti zaigrali šovinistični krogi, je bilo v pripravah za ljudsko štetje. V teh pripravah je namreč dosegla protislovenska gonja višek, kot jih poznamo ie malo v naši zgodovini. Skczi tedne in mesece so se v nacionalističnem tisku — od »Kdrntner Nachrichfen" mimo graške »Sudost-Tagespost” pa tja do »Kdrntner Land mannschaft" — vrstili članki, v katerih smo bili Slovenci vse, samo ne ljudje. Zadnje dni pred štetjem pa je hujskaška gonja dobila okrepitev še v posebnih letakih in brošurah, kjer je bil vsakdo.
Protislovenska gonja v Italiji se nadaljuje
Oblasti dajejo potuho in pobudo šovinističnim elementom
Kckor je predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva Drago Kunc izjavil na svoji nedavrii tiskovni konferenci, so bila na zasedanju mešanega ifalijansko-jugo-slovanskego -odbora in med neposrednimi diplomatskimi stiki z italijanske strani ponovljena zagotovila glede namena, da se v skladu z italijansko ustavo in posebnim statutom popolnoma izvršijo vse obveznosti do jugoslovanske manjšine v Italiji.
Po teh zagotovilih, ki -nikakor tiiso bila dano prvič, 'bi bilo pričakovati, da bo tltalija končno te priznala Slovencem pravice in enakopravnost, ki jim grejo po mednarodnih določilih in 'po zakonih italijanske republike. Toda resnica izgleda bistveno drugače. Ne samo, da Italija še napvej zavlačuje reševanje tega vprašanja, marveč poleg tega dopušča, da fašistični in '-šovinistični elementi nadaljujejo z zastrupljanjem adnosov med večinskim in manjšinskim narodom ter s tem dtežkočajo rešitev, ki bi mogla zadovoljiti tako večino kot tudi manjšino.
Protislovenska in protijugoslovanska hujskaška gonja, ki je dosegla svoj prvi višek prav v času zasedanja mešanega odbora, namreč še nikakor ni končana. Se vedno so na dnevnem rodu demonstracije proti Slovencem in proti Jugoslaviji, demonstracije profi uvedbi dvojezičnosti, do 'katerih prihaja celo v krajih, kjer o posebnem statutu in njegovih določilih glede enakopravnosti manjšine verjetno še nikdar niso kaj slišali. Iz tega sledi, da je sedanja šovinistična gonja načrtno delo določenih 'krogov, v katerih imajo glavno besedo znani fašisti. Drugače se pač ne bi moglo dogajati, da bi pri protislovenskih in protijugoslovanskih manifestacijah, na katere javno poziva fašistični »odbor za nacionalno budnost”, prepevali fašistične pesmi, grozili s klici »Ven s Slovenci!” in pogrevali /evanšisfične težnje po Istri in Dalmaciji, skratka nadaljevali tam, kjer je nehal fašistični režim ob svojem zlomu.
Vse to pa se dogaja pred očmi oblasti, dogaja se dejansko z uradno privolitvijo, zalo za take dogodke niso krivi le šovinistični elementi, marveč pade krivda v prvi vrsti na uradne predstavnike Italije, tiste Italije, ki na drugi strani zagotavlja, da bo izpolnila obveznosti, ki jih je prevzela s podpisom mirovne pogodbe.
»Primorski dnevnik” je o tej krivdi italijanskih oblasti objavil poseben uvodnik pod naslovom »Kdo je odgovoren?” in ugotovil, da sleherno popuščanje šovinistom, fašistom in pobesnelim rasistom nujno spodbuja njihove organizacije na nadaljnje akcije. Namerava rimska vlada še bolj podkrepiti svojo odgovornost za vso šovinistično ofenzivo, se sprašuje list in ugotavlja, da je tako ravnanje Italije še toliko bolj neodgovorno, ker so šovinistične demonstracije, pokazale, da pretežna večina italijanskega ljudstva ne želi sovraštva med sosednima narodoma in državama, marveč so hujskaški izpadi le delo peščice nepomirljivih nacionalistov in fašističnih .elementov.
ki bi se pdzrtal za Slovenca odnosno k slovenskemu jeziku, proglašen za iredentista in Izdajalca domovine.
Skratka: S perfidnostjo, kakršne je zmožen le skrajno pokvarjen in moralno degeneriran človek, je bilo na Koroškem za ljudsko štetje ustvarjeno ozračje, v katerem se je ugotavljanje občevalnega jezika nujno moralo izroditi v navadno farso. Pri tem pa je treba z vso odločnostjo povedati, da Je juncik vsak tisti, ki je kljub razmeram, v katerih je bilo ljudsko štetje izvedeno na južnem Koroškem, izpovedal in zapisal, da je Slovenec in da govori slovenski jezik.
Na podlag! števnih rezultatov bodo sicer ugotovili razne številke tudi o jezikovnem stanju, toda vse te številke bodo daleč od resnice. In te številke bodo obtoževale kot žalosten »torzo” — ne semo šovinistične zastrupljevalce odnosov med obe-ma narodoma, marveč tudi in predvsem odgovorne oblasti, ki so dopustile, da so se tl elementi ponovno razbesneli v taki meri, ki mora biti v sramoto vsaki civilizirani in kulturni državi!
Reforma v OVP se nadaljuje:
Štirje člani vlade bodo izmenjani
Notranja trenja, ki že dalj časa zaposlujejo OVP, so privedia do novih važnih sprememb. Vodstvo stranke je v sredo razpravljalo Cj spremembah, ki naj bi bile izvedene pri 'OvP-jevskm cianm zvezne vrade in ki jih je bodoči kancier Gorbach napovedal že takoj po svojem imenovanju. Po precej živahni izmenjavi mnenj je vodstvo OVP v sredo popoldne sporočilo, da bodo hkrati z zamenjavo na položaju kanclerja izmenjali tudi ministra za obrambo in finance ter državna tajnika v zunanjem in notranjem ministrstvu.
S to odločitvijo so prizadeti Graf, katerega bo v obrambnem ministrstvu nasledil predsednik koroške OVP dr. Schleinzer; dr. Hei-lingsetzer, namesto katerega bo finančno ministrstvo prevzel salzburški deželni glavar dr. Klaus; prof. dr. Gschnitzer, za katerega naslednika je bil imenovan delegacijski svetnik dr. Steiner, in Grubhofer (naslednik poslanec dr. Kranzlmavr).
Sklenjene spremembe niso vzbudile začudenje le v OVP, marveč tudi izven njenih vrst. Posebno velja to za ministra Grafa in državnega tajnika Gschnitzerja, ki sta imela močne zagovornike v Bauernbundu (Graf) oziroma v vrstah tirolske OVP (Gschnitzer). Toda stremljenja po reformi so bila močnejša in so šla mirno vseh pomislekov, pač pa je moral predsednik stranke in bodoči kancler Gorbach zastaviti ves svoj vpliv, da je ugladil nasprotja v stranki.
V zvezi s spremembami v zvezni vladi pa bo prišlo do reform tudi v deželnih vladah na Koroškem in Salzburškem, kjer bo morala OVP imenovati naslednika za dosedanjega deželnega svetnika Schleinzerja odnosno za dosedanjega deželnega glavarja dr. Klausa. Ker sta oba hkrati tudi predsednika deželnih vodsitev stranke, je zanimivo vprašanje, ali bosta še naprej obdržala to funkcijo.
Odškodnina za žrtve fašizma
Po večletnih obljubah in stalnem zavlačevanju je parlament v sredo končno le sklenil zakonike predpise, po katerih bodo žrtve političnega preganjanja prejele popravo škode, ki so jo utrpele v dobi od 1934 do 1945, predvsem pa v času nacističnega nasilja. Med te žrtve spadajo tudi slovenski izseljenci, ki so doslej zaman čakali, da bi jim priznali enake pravice kot drugim žrtvam fašizma.
Med razpravo o tem z.akonu je FPU spet pokazala, katerega duha otrok je ter to njeni poslanci pri g!asovanju o zakonu zapustili dvorano.
Zakon je sicer sklenien, vendar bo do praktične izvedbe minilo še precej časa. Prav tako pa tudi še niso znane podrobnosti, kako bo izvedena poprava škode v posameznih primerih in pri različnih skupinah oškodovancev.
Pretres ljudskega štetja 1951
(Nadaljevanje)
Na področju južne Koroške, kjer dejansko obstajata samo dve jezikovni skupnosti, slovenska in nemška, od katerih je slovenska še pri zadnjem relativno strokovnem avstrijskem popisu leta 1910 zajemala 70 °/o prebivalstva, so leta 1951 popisovalci uvrščali prebivalstvo v kar deset jezikovnih kategorij, ne da bi jih popisne oblasti kakor koli opredelile in pojasnile. Neizogibna je bila zato zmeda in nejasnost pri prebivalstvu in pri popisovalcih, kar je omogočalo na vsej črti prodor nestrokovnih in nacionalističnih faktorjev ter teženj na škodo jezika manjšinskega prebivalstva.
Težnjo za kar najkorenitejšem zmanjšanjem deleža slovenskega občevalnega jezika so izpričale že vodilne statistične oblasti, kar se kaže ne samo v zasnovi, marveč tudi v načinu publiciranja popisnih podatkov. V uradnih publikacijah se število prebivalstva po občevalnem jeziku od ene do druge radikalno spreminja, nobena izmed njih pa direktno ne pove osnovnega podatka popisa, da je namreč zabeležil na Koroškem 42.095 ljudi s slovenskim občevalnim jezikom. Najrepre-zentativnejša med njimi (Ergebnisse der Volks-zahlung vom 1. Juni 1951 nach Gemeinden), ki bi dejansko morala biti priročnik oblastem, pa je celo zamolčala obstoj ljudi slovenskega jezika in jih, kolikor jih enostavno ni prištela k nemškim, uvrstila med »drugi in neznani*. S tem postopkom je pripisala Slovencem na Koroškem značaj etnično neopredeljenega ljudstva, kakršnega lahko tvori kvečjemu neavtohtono prebivalstvo izvirajoče iz recentne imigracije in različne provenience.
Analiza podatkov po sodnih okrajih pokaže, da so popisne komisije imele proste roke pri izbiri kriterijev za razvrščanje prebivalstva v posamezne jezikovne skupinet tako da o skupnih potezah še bolj pa o skladnosti z dejanskimi razmerami 0 geografskih regijah ni mogoče govoriti. Edina skupna poteza je težnja kar najbolj zmanjšati število prebivalstva s slovenskim jezikom. Razen preprostega prištevanja h kategoriji »deutsch« sta prišli v ta namen do izraza zlasti dve metodi. Očitno je, da so avtorji popisa že pri sestavi navodil računali, da bodo v objavi rezultatov jezikovni skupini »deutsch-slowenisch«	in
» deutsch-vuindisch« uvrstili v jezikovno, skupino »deutsch*, zato so popisovalci skoraj povsod težili k uvrstitvi čim večjega števila prebivalstva s slovenskim občevalnim jezikom v ti dve jezikovni skupini. Druga metoda je bila priprava za najekstremnejše reduciranje Slovencev na osnovi trditve o »vindi-šarjih« kot posebni narodnostni skupini in so zato težili uvrstiti kar največ prebivalcev slovenskega jezika v kategorije, kombinirane z »windisch«. Po prvi metodi je bil delež slovenskega občevalnega jezika v publikacijah popisa zmanjšan za 70 do 50 °/o v sodnih okrajih Velikovec, Dobrla vas, Beljak, Celo-vec-okolica in Šmohor; v sodnih okrajih Borovlje, Pliberk in Železna Kapla pa za 33 do 20 %> (v sodnem okraju Velikovec od 4650 na 1468, Dobrla vas od 7229 na 3240, Celovec od 4759 na 2479, Šmohor od 1419 na 452, Železna Kapla od 2106 na 1689, Borovlje od 5183 na 3506 in Rožek od 5566 na 2770). Druga metoda pa je organiziranim nemškim nacionalistom omogočila zmanjšati število ljudi slovenskega jezika v statistiki na 13.712, kar je končno tudi prišlo v osnovo avstrijskega zakona z dne 19. marca 1959 o uporabi slovenskega jezika na koroških sodiščih (omejitev veljavnosti zakona na samo 3 sodne okraje).
Podrobna analiza jezikovnih podatkov popisa iz leta 1951 po občinah, šolskih okoliših in naseljih, primerjava v posameznih primerih s podatki štetja iz leta 1934, s podatki privatne kontrolne ankete, z ugotovitvami lastnega opazovanja avtorja in s podatki šolskih oblasti o materinščini osnovnošolskih otrok v letu 1954-55 pokaže predvsem naslednja dejstva:
a)	splošna značilnost popisa je, da je zelo velik del ljudi s slovenskim občevalnim jezikom bil prištet enostavno v kategorijo »deutsch«' s čemer sploh izginejo iz jezikovne statistike kot posebna skupina; število 42.095 za ljudi s slovenskim občevalnim jezikom je zato bistveno prenizko. Primeri občin Št. Štefan v Ziljski dolini, Žihpolje, Ra-diše, Rožek, Globasnica, Bela, Djekše, Vaši-nje, Škofiče, šolskih okolišev Št. Primož, Št. Lipš' Lepena, Remšenik, Obirsko in Mel-viče, krajev Holbiče in Dob so pokazali, da so v kategorijo »deutsch« vpisovali člane družin, ki uporabljajo doma in na vasi izključno samo slovenski jezik, prav tako pa tudi vse člane nacionalno mešanih družin.
b)	Posameznim popisovalcem so bile dane vse možnosti, da jezikovno rubriko popisnih pol poljubno razlagajo in v skladu s tem izpolnjujejo. Registracija kategorij z »ivindisch« je še prav posebno izraz subjektivnega faktorja pri popisovalcih, kar je zlasti evidentno iz analize šolskih okolišev v Spodnji Zilji, kjer

Plenum zveznega odbora SZDLJ:
Delo - merilo vseh ljudskih vrednot
Kardelj: Danes lahko govorimo o veliki zmagi socializma v Jugoslaviji
Kakor je bilo na nedavnem kongresu SZDL Slovenije v Ljubljani načelo o razdelitvi dohodka glavna vsebina razprav, tako se je s tem problemom bavil tudi sedanji plenum zveznega odbora SZDL Jugoslavije, ki je zasedal v Beogradu. Tudi na tem zasedanju so razpravljali o idejnih problemih v zvezi z razvojem gospodarskega sistema in družbenih odnosov ter je bilo v obširnem referatu Milentije Popoviča ugotovljeno, da so novi ukrepi v gospodarskem sistemu izraz progresivnega gibanja jugoslovanske družbe, ki stopa v novo dobo revolucionarnega preporoda.
Novi zakon o dohodku uresničuje pravico proizvajalcev, da sami odločajo o razdelitvi dohodka po načelu »vsakemu po njegovem delu". In na tem načelu bodo vedno bolj temeljili odnosi v socialistični Jugcitaviji, kar bo imelo zelo pomembne posledice za celotni razvoj, zlasti pa za razvoj gospodarske rasti. Kajti čim svobodnejša je razdelitev dohodka, tem večja je svoboda za razvoj družbenih odnosov. In ti odnosi postavljajo osnove in pogoje za uresničitev velikega načela, da je predvsem delo — ne samo materialni odnosi — osnova vseh družbenih vrednosti. S tem bodo novi ukrepi prinesli bistveno nove pravice delovnemu človeku, in sicer ne samo gospodarske, marveč tudi politične.
V razpravi je govoril tudi podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj, ki je poudaril, da se spremembe v gospodarskem in političnem življenju Jugoslavije lahko vzporejajo z največjimi revolucionarnimi dogajanji v dosedanjem razvoju, kot so bili nacionalizacija, uvedba delavskih svetov, komunalni sistem in družbeno samoupravljanje. Z novimi ukrepi bo dobilo delo čim širšo osnovo za akcijo, delovni človek pa bo dobil čimveč prostora za svoje ustvarjalno delovanje. Na tej podlagi je Kardelj poudaril, da danes lahko govorimo o veliki zmagi socializma v Jugoslaviji.
Plenum zveznega odbora SZDLJ je po razpravah sprejel načelne sklepe, kjer je rečeno, da so najnovejše spremembe v sistemu delitve dohodka v gospodarstvu in drugih družbenih dejavnostih »rezultat zmag naših delovnih ljudi v krepitvi ekonomske moči naše dežele in v razvijanju socialističnih družbenih odnosov". Te zmage so delovnim ljudem Jugoslavije omogočile, da lahko uporabljajo vse širše in uspešnejše splošno načelo družbe: pravico na delitev dohodka po delu. Hkrati pa jim omogočajo stopiti v etapo razvoja družbenih odnosov, v katerih postaja svobodno delo, delo, osvobojeno mezdnih odnosov in administrativnih spon, osnovno merilo vseh ljudskih vrednot.
Za pomiritev gospodarstva:
Konec navijanju cen!
Navijanje cen najrazličnejšim dobrinam je v Avstriji postalo že dnevna navada, čeprav obstoja posebna paritetska komisija, katere naloga je odnosno bi morala biti, da bi uravnavala razmerje' med cenami in zaslužki. V kolikor gre za kakšne spremembe v strukturi mezd in plač, je imenovana komisija nenavadno aktivna, največkrat seveda ne v ko-
Nezgode pri kmetijskem in gozdnem delu
Meseca februarja so pri kmetijski in gozdno gospodarski zavarovalnici prijavili 4283 delovnih nezgod. Pri nesrečah je 25 oseb zgubilo življenje. Na samostojne pridobitnike je odpadlo 3171 nesreč, na nesamostojne pa 1112. Največ delovnih nezgod, to je 37,3 odstotka, pripisujejo primerom padcev in strmoglavljenj. Padanje predmetov iz višine ali če se prevržejo, kakor tudi če se kaj zruši ali polomi, je povzročilo 10,2 odstotka nezgod. Pri opravkih z živalmi ter pri delu z ročnim orodjem je nastalo po 9,4 odstotka nesreč. Veliko delovnih nezgod se primeri tudi pri krožnih in tračnih žagah.
Jugoslovanski sejmi letos
V Jugoslaviji bodo letos naslednji mednarodni sejmi:	Mednarodni spomladanski
velesejem v Zagrebu od 14. do 23. aprila. — Mednarodni kmetijski velesejem v Novem Sadu od 29. aprila do 8. maja. — Mednarodni velesejem tkanin in tekstilnih strojev v Leskovcu od 15. do 23. julija. — Mednarodni tehnični velesejem v Beogradu od
23.	avgusta do 3. septembra. — Mednarodni jesenski velesejem v Zagrebu od 9. do
24.	septembra. — Mednarodni velesejem tobaka in strojev za tobačno industrijo v Skopju od 21. do 29. septembra. — Mednarodni knjižni sejem v Beogradu od 27. septembra do 28. oktobra. — Mednarodni velesejem sodobne elektronike v Ljubljani od 21. do 29. oktobra.
se struktura posameznih šolskih okolišev, ki leže v okviru ene občine ali pa enega šolskega okoliša na področju več občin, med seboj do absurdnosti razlikuje (šolski okoliš Brnca, Št. Lenart' Diča vas, Loče, Ledince, Marija na Zilji, Na Dravi). V 25 naseljih občine Bekštanj so uporabili 8 jezikovnih skupin v 16 različnih kombinacijah. Do podobnih ugotovitev vodi analiza šolskih okolišev tudi drugih okrajev (Vrba, Rožek, vas Dob, Osoj-ske Ture, Golšova, Šmarjeta v Rožu, Bajtiše, Blato, Bela, Djekše, Brdo itd.). Iz dolge vrste
rist delojemalcev; precej pa popušča njena aktivnost takrat, če bi morala zavzeti odločno stališče proti neupravičenemu navijanju cen. Poleg tega pa se takorekoč dnevno dogaja, da razni podjetniki mimo sklepov komisije samovoljno dvigajo cene in tako spravljajo gospodarsko ravnotežje v veliko nevarnost.
V zadnjem času so bile posebno aktualne cene železa in železnin, ker je bilo delavcem v železarski industriji priznano povišanje mezd in so podjetniki takoj stavili zahtevo po zvišanju cen. Ker bi taka podražitev nujno vplivala na vsa druga področja dospodar-stva, je vicekancler Pittermann naslovil na železarsko industrijo poziv, naj začasno odstopi od svoje zahteve. Nekateri podržavljeni obrati so na poziv odgovorili pozitivno, vendar je rešitev problema odvisna od tega, kakšno stališče bo zavzela privatna industrija.
Dunajski pomladanski velesejem zaključen
Minulo nedeljo so zaprli vrata dunajskega pomladanskega velesejma. Do zadnje nedelje je potekal sejem v zares najlepšem zgodnjepomladanskem vremenu, kar je brez dvoma ugodno vplivalo na številen obisk iz tu- in inozemstva. Ugotovili so 635.000 obiskovalcev, kar je v primeri z lanskim pomladanskim velesejmom za 25.000 obiskovalcev več. Na jesenskem dunajskem velesejmu so lani našteli 640.000 obiskovalcev.
Številen obisk inozemskih interesentov upravičuje upanje, da bodo tudi poslovni sklepi ugodni ter za avstrijsko blago odprte nove možnosti izvoza. Doslej tega uspeha še ni mogoče dokončno preceniti, ker je pomembna naročila iz inozemstva pričakovati šele, ko bodo kupci dodobra proučili oferte.
Tuzemski poslovni sklepi so se že ob sejmu ugodno in povoljno razvijali ter so ugotavljali živahno zanimanje in povpraševanje po dobrinah različnih vrst. Slej ko prej so mnogi kupci pri naročilih sklepali pogodbe na obročna plačila. Velik uspeh zaznamuje modna revija, kjer so dosegli rekorden obisk nad 20.000 interesentov, ki so prisostvovali predvajanjem mičnih manekenk.
primerov iztopa primer občine Blato, kjer so v 13 krajih občine uporabili pri razvrščanju prebivalstva v kategorije občevalnega jezika 12 različnih kriterijev. Primer te občine je samo en člen v vrsti dokazov, da so popisovalci težili z uvrščanjem prebivalstva v kategorijo »deutsch« in v kategorije z «win-disch« zmanjšati število prebivalstva s slovenskim občevalnim jezikom in prikriti teritorialno sklenjcnost slovenskega in dvojezičnega ozemlja na Koroškem,
(Nadaljevanje sledi)
Washingfon. — Predsednik Kennedy je odredil, naj se v ZDA ne prestrezajo več komunistični časopisi, periodična glasila in druge publikacije. Od leta 1948 so ameriške oblasti izvajale strogo nadzorstvo nad vsem, kar je veljalo za »komunistično politično propagando". Po računih departmaja za pošto so na ta način zaplenili okoli 15 milijonov publikacij. Danes pravi poročilo bele hiše, da to nadzorstvo ni v sedanjih pogojih v ničemer koristno za protivohunstvo. Razen tega je ta dejavnost ovirala državni departma p.i njegovih naporih za izboljšanje kulturne izmenjave s komunističnimi državami.
Beograd. — Zastopniki jugoslovanskih zunanjetrgovinskih in proizvodnih podjetij, ki so zainteresirana za trgovinsko izmenjavo s podjetji Švedske, Norveške, Danske in Finske, so ustanovili v Beogradu odbor za napredek trgovinske izmenjave in gospodarsko sodelovanje s skandinavskimi državami in jugoslovansko-skandinavsko trgovinsko zbornico.
Bonn. — Pred nedavnim so prodali avtomobilsko podjetje „Volkswagen" v privatne roke, s tem da so razprodali delnice. Ta prodaja je presegla vsa najbolj optimistična pričakovanja. Delnice je kupilo milijon štiri sto tisoč oseb, ki bodo prejele povprečno po štiri delnice v vrednosti po 100 mark vsaka. Nominalno vrednost podjetja so ocenili na 600 milijonov mark, od česar je 240 milijonov mark na razpolago zvezni in deželni vladi, ki imata na ta način gotovo odločilno besedo v podjetju.
Miinchen. — »Resnica o Rudolfu Hessu" bo naslov filma, ki ga bo neka angleška družba začela snemati v sodelovanju z nemško filmsko družbo. Glavno vlogo Hitlerjevega pomočnika, ki je še vedno zaprt kot vojni zločinec v Spandauu, bo igral angleški igralec Alec Guiness. Kot znano, je med drugo svetovno vojno vzbudil veliko pozornost Hessov nenadni beg iz Nemčije v Anglijo.
Rim. — Italija je lansko leto med vsemi evropskimi državami utrpela največjo škodo zaradi slinavke. V Italiji je bilo 11.537 primerov slinavke, v Franciji jih je bilo 7382, v Nemčiji 1386, v Angliji po 298. Te podatke navaja poročilo evropske komisije FAO za borbo proti slinavki. V vsej Evropi je bilo lani skupno 22.000 primerov slinavke, medtem ko jih je bilo leto poprej okoli 19.000. Škoda je bila zelo velika in samo v Angliji, ki je bila med najmanj prizadetimi, so morali poklati približno 70 tisoč glav živine, da preprečijo širjenje bolezni.
New York. — Trije ameriški znanstveniki izjavljajo v poročilu akademiji znanosti v New Yorku, da analiza, ki so jo izvedli na meteoritu, ki je leta 1864 padel v Franciji v bližini Orgueila, dokazuje obstoj organskih oblik življenja v kakem delu vesoljstva. Znanstveniki so v drobcih meteorita našli organske sestat vine, posebno pa ogljikove hidrate, kar po njihovem mnenju dokazuje navzočnost življenja.
Tunis. — Minister za informacije začasne alžirske vlade Mohamed Jazid je na tiskovni konferenci sporočil da bo njegova vlada začela uradna pogajanja s Francozi. Dejal je še, da bodo izvedli ukrepe, po katerih se bosta lahko sestali uradni delegaciji. O francoski vladni izjavi glede pogajanj je dejal, da smatra alžirska vlada francosko sporočilo za pozitivno.
Džakarta. — Vojaški poveljnik severne Sumatre je izdal ukaz, po katerem so vsa podjetja, last oseb brez državljanstva, pod nadzorstvom vojaških oblasti. Ukrep naj bi zagotovil nemoteno delovanje teh podjetij in preprečil poskuse dejavnosti, ki bi škodila državnemu gospodarstvu.
Washingfon. — Kennedyjeva vlada je dosegla v parlamentu pomembno zmago, ko je senat končno sprejel predlog o pomoči tistim področjem, ki so najbolj prizadeta z gospodarsko depresijo. Za ta program bodo porabili 339 milijonov dolarjev.

Naš kulturni in prosvetni teden:
Treba je najti pot do slehernega človeka
ki mu je slovenščina materni jezik
V članku .RazSirimo dejavnost in vpliv prosvetnih društev" je bilo uvodoma zapisano, da je vlogo in smisel slovenskega kulturnega in prosvetnega dela na Koroškem mogoče strniti v geslo: S kulturnim in prosvetnim delom na vas do slehernega človeka, ki mu je slovenščina materni jezik.
Temu cilju, čeprav še ne v zadovoljivi meri, služi tudi letošnji kulturni in prosvetni teden koroških Slovencev, ki ga trenutno prireja Slovenska prosvetna zveza skupno z včlanjenimi društvi. Ne v centrih, zunaj na vasi je treba iskati tega našega človeka in mu s posredovanjem kulturno-prosvetnih dobrin nudili podporo v njegovem prizadevanju za ohranitev in utrditev ljubezni in zvestobe do naroda, do materne govorice.
Številne vasi so bile in bodo zajete s prireditvami v okviru tega tedna. Seveda zunaj na vasi ne naletimo vedno na polne dvorane; pogosto se zbiramo tudi v manjših sobah, pač tako, kot omogočajo krajevne razmere. Toda dosedanje prireditve so pokazale, do je zanimanje ljudi živo in razveseljivo.
♦	V celovškem Mestnem gledališču:
!	»Pahljača lady Windermere”
J	Angleški opisovalec in kritik predvsem tako imenovane •boljše družbe* Oscar Wilde
Ž je bolj redek gost na odru celovškega Mestnega gledališča; sedem let je že od tega, ko t smo gledali zadnji njegov komad, zato je publika z upravičeno radovednostjo pričakova-t la »novega* Wildeja, predvsem pričakovala \Vildeja takšnega, kot se je predstavil v svo-| jih delih, ki so polni humorja. Toda premiera komedije >Pahljača lady Windermere* J zdaleka ni uspela izpolniti tega	pričakovanja, nasprotno	je	precej razočarala,	in	razo-
♦	čarala prav tam, kjer naj bi Wilde	prišel najbolj do izraza.
v Uprizoritev komedije je pripravila Grete Bittner, ki je igrala tudi eno izmed manj-T ših vlog. V glavnih vlogah smo videli Karin Schroeder kot lady Windermere, Edit h t Theiner kot gospo Erlynne in Heinza Asperja kot lorda Avgusta. Če spregledamo razne t podrobnosti, so bili ti trije v glavnem razmeroma dobri, čeprav so se tu in tam premalo t vživeli v svet avtorja. Omenimo naj še Raimunda Kucharja, katerega lord Darlington z ni bil ravno preveč prepričljiv; Lutz Haberkorn je igral lorda Windermere, ki pa mu t je manjkalo neprisiljene elegance;	Silvana Šansoni kot Agata	je kljub majhni vlogi do-
| padla; Dieter Hofinger, Ludwig Skumautz, Herbert Stefan	in	Irmgard Gutmann	so	pred-
♦	stavljali še nadaljnje figure »visoke družbe*, Anton Wengersky pa se je postavil kot J batler Parker.
t Za scenarijo je tudi tokrat poskrbel arhitekt Karl Eugen Spurny, ki je imel spet enkrat t posrečeno roko, kar velja tudi za kostume Anny Arnoldove.
t Omenimo naj še, da je služil za podlago uprizoritvi prevod Gerharda Metznerja, | ki je Wildejev tekst skrajšal še bolj kot prvi prevajalec Carl Hagemann, hkrati pa sku-t šal dati komadu moderno noto. Da Wilde potem deloma ni bil več Wilde, je pač razum-
♦	Ijivo.
Bojan Adamič, orkester in solisti
so spet potrdili visoko raven svojega znanja
Literarne ure s slovenskimi književniki
so bile že prve dni kulturnega in prosvetnega tedna prava doživetja. Če omenimo na primer Hodiše in Loče, kjer se je kljub skrajno neugodnim vremenskim prilikam zbralo kar lepo število vaščanov, potem lahko rečemo, da je bil uvod v krog teh prireditev zadovoljiv. Na literarnem večeru v Celovcu se je v glavnem zbrala naša dijaška mladina in je bilo videti marsikateri mladi obraz, iz katerega so tople oči zamaknjeno strmele v posamezne pisatelje in pesnike, ko so brali iz svojih del. In tudi naslednje dni, v Št. Janžu, Borovljah, Svečah, na Radišah, v Št. Jakobu in Škofičah, kjer je bil zastopan predvsem kmečki živelj, so ljudje z navdušenjem in razumevanjem sprejemali odlomke iz slovenske književnosti, ki so jih posredovali njeni vidni predstavniki:	pisatelji France Bevk, Anton
Ingolič in Matevž Hace ter pesniki Janez Menart, Slavko Jug in Lojze Krakar.
Teh večerov naj bi se udeležili tisti krivi preroki nacionalnega šovinizma, ki skušajo javnost prepričati, da koroški Slovenec ne razume pismene slovenščine. Tukaj bi jim naš preprosti toda pošteni človek dal zasluženi odgovor, da je njihova teorija o posebnem vindišarskem narodu umazana laž, vredna njenih očetov, ki so v neredkih primerih sami izdali svoj narod in svoj materni jezik, s tem pa zgubili tudi vsak smisel za poštenost in resnico.
Tudi odrske prireditve
so vključene v naš kulturni in prosvetni teden ter sta se igralski družini SPD »Bilka« v Bilčovsu in SPD »Svoboda« v Št. Janžu zadnjo nedeljo predstavili občinstvu z res posrečenimi uprizoritvami ljudskih iger »Za pravdo in srce« odnosno »Razvalina življenja«. Naši požrtvovalni igralci-amaterji so spet pokazali lepo znanje in se sodba v razveseljivo lepem številu zbranih gledalcev soglasno glasi: tako uspelih prireditev že dolgo nismo več videli.
Predavanja in razgovori
o temah »Izbrana vprašanja avstrijske socialne zakonodaje« (dr. Pavle Apovnik) in »Naša prizadevanja za uresničenje člena 7 državne pogodbe« (dr. Franci Zsvitter) so jasno pokazala zanimanje, ki so ga izpričali ljudje, da je take vrste prosvetno delovanje zelo primerno zlasti za kraje, kjer zaradi različnih vzrokov ni mogoče prirejati večjih prireditev; pokazalo pa se je predvsem, da se želijo ljudje spoznati s problemi, s katerimi se srečavajo v vsakdanjem življenju.
KULTURNE DROBTINEM'
0 Na mednarodnem festivalu popevk v Cannesu je prvo nagrado prejel Francoi Jean Claude Pascal sa pesem .Midva zaljubljena”, druga nagrada je bila priznana angleikima pevcema Bobu in Johnu Allisonu za lastna kompozicijo .Ve! zagatovol”, trelje mesto pa je pripadlo Švicarki Franci dl Rlenzo za popevka .Jutri bova imela”. Zastopnik Avstrije Jimmy Makulis je s svojo pesmijo .Hrepenenje" ostal na zadn|em mestu med 16 državami.
0 V kratkem bodo v Bonnu začeli gradili novo gledališče. katerega gradnja bo stala več kol 16 mlli|onov mark. Predvidevajo, da bo gledališče dograjena da gledališke sezone 1*64/65.
0 Na mednarodnem festivalu za televizijsko umetnost
*n znanost v Montreuzu ob Ženevskem jezeru, ki bo le-*°* od 15. da 17. ma|a, bo predvidoma sodelovalo 15 *f«v. V sredilču festivala bo tekmovanje za televlzl|-glasbene In kabarelistlčne oddaje, amerilkl In so-vl*t*kl znanstveniki pa bodo predavali o motnostih fele-v|>,|skih prenosov Iz vsemirja.
♦ .Gledališče narodov' v Parizu bo imelo letos ie strojo peto sezono. Za sodelovanje se je prijavilo 20 ki bodo v času od 5. aprila do 0. julija zastopa-
** Po svojih najboljših gledaliških ansamblih.
Potopisna predavanja z barvnimi diapozitivi
so se tudi po naših vaseh uveljavila kot nova moderna oblika prosvetnega udejstvovanja. Naša dva mlada fotografa-amaterja Hanzi Weiss in Mirko Kunčič sta že v zadnjih mesecih obiskala razne kraje in društva, v okviru kulturnega in prosvetnega tedna pa sta imela predavanja »S kamero po Grčiji, Bolgariji in Jugoslaviji« odnosno »S kamero po Bosni, Črni gori in Dalmaciji« doslej v Žva-beku, Hodišah, Logi vasi in Škocijanu.
Kulturni in prosvetni teden koroških Slovencev pa ne bi bil naš, koroški, če ne bi zajemal tudi pesmi. Zato so na sporedu tudi razni koncerti in prosvetni večeri s petjem, kjer bo prišla do veljave naša vedno lepa in priljubljena pesem. Žal pa je moral biti preložen pevski koncert v Železni Kapli, kjer je bil istega dne pogreb tragično umrlega člana pevskega zbora »France Pasterk-Lenart«.
Še bolj podrobno in zaokroženo bomo o letošnjem kulturnem in prosvetnem tednu spregovorili v prihodnji številki, ker so za prihodnje tri dni predvidene še številne prireditve, katerih točni spored objavljamo na posebnem mestu pa 4. strani.
Koncert zabavne glasbe, kot ga je prejšnjo soboto posredoval v Celovcu Bojan Adamič s plesnim orkestrom radia Ljubljana, z instrumentalnimi in vokalnimi solisti, je bil doživetje, ki mu je težko dati pravi izraz v skromnih besedah. Bil je to dogodek zlasti za Celovec, saj ni na Koroškem in ne po vsej Avstriji ansambla, ki bi se mogel ponašati s takim nivojem, kot smo ga občudovali pri gostih iz sosedne države. Prav zaradi tega1 bi sobotna prireditev zaslužila nekoliko več odziva med celovško publiko, kateri je bila predvsem namenjena (zato so bili posamezni komadi sporeda dosledno napovedani v obeh jezikih) in je treba ugotoviti bridko resnico, da udeležba na koncertu ni bila ravno najbolj laskavo spričevalo za Celovčane in njihov odnos do kulture in umetnosti.
V žal preveč skromno zasedeni dvorani
Doma glasbe se je predstavil ansambel, ki na področju zabavne glasbe ne velja za najboljšega le v Sloveniji in Jugoslaviji, marveč ga upravičeno prištevamo med najboljše v Evropi sploh. Njegovi številni uspešni nastopi izven domovina dovolj zgovorno pričajo o njegovi mednarodni priljubljenosti. Prav tako mednarodnega značaja pa je bil tudi spored, s katerim je gostoval v Celovcu: med komade slovenskih avtorjev Bojana Adamiča, Jožeta Priv-ška, Jureta Robežnika in Mojmira Sepeja so bile harmonično vpletene kompozicije glasbenih predstavnikov drugih narodov, kot so Count Basie, Hoagy Carmichael, Bil-ly Moore, Pearsons, Johnny Green, La Valle Lattuada, C. A. Rossi, Livingston, G. Redi in Heinz Gietz.
O Bojanu Adamiču ni treba še posebej govoriti, njegovo ime je dovolj dobro znano v svetu moderne zabavne glasbe, znano v Jugoslaviji, znano daleč po Evropi in znano na mednarodnih festivalih v Cannesu. In tego slovesa je vreden tudi njegov orkester, v katerem je takorekoč vsak posameznik solist. Vendar bi navedli nekaj imen članov orkestra, ki jih lahko naziva-mo z virtuozi v obvladanju instrumentov: Franc Puhar — trombon, Mojmir Sepe — trobenta, Jože Kampič — alf saksofon, Dušan Veble — tenor saksofon, Urban Koder — trobenta, Zoran Komac — bariton saksofon, Franc Jagodic — tolkala, Vilko Ovsenik — alt saksofon in Jože Kampič še v posebnih nastopih — accordeon.
V drugem delu sporeda so se predstavili vokalni solisti: Marjana Deržaj, ki jo štejemo že med naše dobre znance, saj je že večkrat sodelovala na Slovenskih plesih, nadalje Majda Sepe, ki smo jo sicer prvič videli in slišali, vendar se nam je takoj priljubila, in končno kvartet .Štirje M’ iz Zagreba (ne .Melos', kot smo bili prvotno obveščeni), ki je razen v domovini nastopal tudi v Londonu, Parizu, Stockholmu in na Dunaju, kjer je sodeloval tudi v televiziji. Obe mladi prikupni pevki sta navduševali tako v solo-nastopih kot v duetu in nam je bilo vsem žal, da jima je čas dopuščal le kratek dodatek (celotni ansambel se je namreč še ponoči odpeljal nazaj v domovino), kajti radi bi ju poslušali še in še. Isto velja tudi za kvartet .Štirje M', ki se je predstavil kot skupina štirih mladih v več jezikih izvežbanih parodistov, katerih humoristični nastopi so izzvali zvrhano mero smeha.
Vse prehifro je minil večer in je moral tudi Bojan Adamič ugotoviti, da publika njegovega poslovilnega .Lahko noč' očitno ni razumela (odnosno ni hotela razumeti) — ne v slovenskem in tudi ne v nemškem jeziku; zahteva po dodatkih je bila vsekakor splošna in so ljudje še vedno ploskali, ko so člani orkestra že zapustili oder. —
Kljub ne ravno preveč zadovoljivi udeležbi je bil koncert vsekakor lep uspeh. Publika je bila v polni meri zadovoljna, in ne samo zadovoljna, bila je navdušena. Zadovoljstvo pa je izrazil tudi Bojan Adamič v razgovoru po prireditvi, ko je dejal, da se kvaliteta publike ne odraža vedno v številkah, marveč predvsem v vzdušju ki vlada med poslušalci in nastopajočimi; to vzdušje pa je bilo prisrčno in je bilo toplo.
-----------------------------------------------------------* * **--—-------------
Razširimo dejavnost in vpliv prosvetnih društev
(3. nadaljevanje)
Pomanjkljiva skrb in pomoč družbe in njenih činiteljev hromi kulturno rast ljudstva in razvoj njegove prosvetne dejavnosti. Če pa družbeni činitelji to rast in ta razvoj — kakor v našem narodnem kulturno-prosvetnem prizadevanju — celo ovirajo, potem morata biti med ljudstvom zelo globoko zakoreninjena smisel in razumevanje potrebe po izobrazbi in vzgoji, po prosvetnem izživljanju in kulturni rasti. Ljudstvo in narod, katerih ideali ne koreninijo globoko v tem smislu in razumevanju, morata prej ali slej propasti.
Slovenci imamo ta smisel in to razumevanje. Mi živimo v spoznanju potrebe samostojnega prosvetnega prizadevanja in mu po svojih sposobnostih sledimo. Ta smisel in to razumevanje sta omogočila, da smo se — sicer razmeroma pozno, zato pa s tem večjo prizadevnostjo — povzpeli v vrsto kulturno razvitih in prosvetno aktivnih narodov. Po stoletnem tlačenju in kratenju naših pravic in po vseh zverinstvih podivjanega fašizma nad nami, ki ni le sežigal slovenskih knjig, temveč nam je z zapori in taborišči smrti poskušal odvzeti pravico uporabe naše materinščine, smo kulturno znova zaživeli in se z vsemi razpoložljivimi silami lotili prosvetnega dela. Naš smisel in naše razumevanje potrebe po izobrazbi in po pošteni vzgoji naše mladine, po prosvetnem izživljanju in kulturni rasti sta naš najdragocenejši kapital in utež proti silam potujčevanja naše zemlje in proti izpodrivanju slovenske be ede iz koroških šol, trgovin in uprave, pa tudi iz cerkve.
Čas in razmere, v kakršnih živimo, zahtevajo podvojene in potrojene skrbi za naše nadaljnje izobraževanje, za narodnostno vzgojo naših otrok, za našo prosvetno dejavnost in kulturno rast, skratka za napredek v našem kulturnem in prosvetnem življenju. Ta skrb pa ne sme biti le na ramenih naših prosvetnih društev, temveč mora bolj kot doslej postati skrb in odgovorna naloga vsake slovenske družine, pa tudi naših podjetnikov in gospodarskih združenj. Za nadaljnji razvoj našega kulturnega in prosvetnega življenja je njihova pomoč neobhodno potrebna. Vri moramo povečati razumevanje za delo prosvetnih društev, spoznati moramo, da moramo prispevati vsak svoj delež, da se bodo društva venomer pomlajevala. Vsi moramo pomagati pri neprenehnem iskanju in vzgoji mladih prosvetnih kadrov ter pri njihovem usmerjanju v odgovorno delo jutrišnjega dne.
Nadvse razveseljivo je dejstvo, da so se vodstva naših prosvetnih društev v zadnjih treh letih vidno pomladila, nerazumljivo pa je. da v mnogih primerih mladi prosvetaši od starih društvenikov niso bili deležni one vzpodbude, kakor so je potrebni. Tudi napotil za društveno delo niso mlada društvena vodstva od starih društvenikov sprejela v taki meri, kakor bi bilo pričakovati in kakor bi bilo potrebno in koristno za naglejši razvoj in razmah naših prosvetnih društev. To vrzel v razvoju našega kulturnega in prosvetnega življenja je treba naglo in kmalu odpraviti, kajti v bodoče bodo morala naša društva svoje delovanje usmerjati k novim področjem, k takim. ki bodo boli pripravna, da širše zajemajo naša naselja in sežejo globlje v notranjost našega človeka.
O ORGANIZACIJSKIH IN MATERIALNIH POGOJIH NAŠIH PROSVETNIH DRUŠTEV
Če smo v prejšnjem poglavju prikazali predvsem zunanje sile, ki vplivajo na razvoj našega ljudskoprosvetnega življenja, se hočemo sedaj obrniti še k notranjim silam v naših prosvetnih društvih.
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je v zadnjih treh letih precejšnje število ljudskoprosvetnih delavcev, zlasti mladih, z vsemi silami in z vso svojo usposobljenostjo oklenilo dela za obnovo in razširitev društvenega življenja in za prilagoditev kulturne in prosvetne dejavnosti sodobnim razmeram in potrebam. Ti prosvetni delavci so skoraj v celoti iz vrst kmetov in delavcev. Le poredkoma so se v društveno delo vključili naši intelektualci, na splošno pa o aktivni vključitvi inteligence in naše akademske mladine v delo prosvetnih društev še ne moremo govoriti.
(Se nadaljuje) ^
Sodelovanje žena pri naših skupnih stremljenjih
Mednarodni dan demokratičnih žena so tudi koroške slovenske žene, združene v Zvezi slovenskih žena na nedavnem srečanju praznovale po svoje in dostojno. Pred 51-imi leti so udeleženke mednarodnega kongresa demokratičnih žena v Kopenhagnu proglasile 8. marec vsako leto za svoj praznik. Na ta praznik se žene zbirajo na proslavah in zborovanjih ter razpravljajo o svojih vprašanjih.
V ogromnem delu in z velikimi žrtvami so si žene v zadnjem polstoletju priborile vsaj nekatere pravice, v mnogih demokratičnih državah enakopravnost, enako plačilo za enako delo, kakor tudi možnost soodločanja v družinskem in javnem življenju, da dajejo na ta način svoj prispevek pri graditvi in utrditvi nove družbe ter pravičnejših družbeno-socialnih odnosov. Prizadevale so se za odpravo nevednosti, rasne in narodnostne mržnje ter za uresničenje trajnega miru v svetu.
Tudi koroške slovenske žene predstavljajo majhen drobec te velesile žena ter se postavljajo za koristi žena vsega sveta. Predvsem pa se vključujejo v prizadevanje za pravično rešitev perečih nerešenih vprašanj v naši deželi, za gospodarsko in socialno zboljšanje položaja trpeče kmečke in delavske žene in vsega prebivalstva lastne krvi. Pri srcu jim je, da se končno doseže pravično in enakopravno življenje koroških Slovencev na vseh področjih, kar je pogoj za lepo, mirno in prijateljsko sožitje med slovensko in nemško govorečim ljudstvom v naši skupni domovini.
Naše žene na svojih srečanjih vedno kličejo v zavest važno in sveto materinsko nalogo, da vzgajajo svoje otroke v narodno zavedne ljudi s širokim obzorjem, ki bodo ljubili svoj narod in spoštovali svoj materni jezik, ki pa bodo spoštovali tudi vse druge narode.
Mnogo koristnega so že storile naše žene, ogromno važnega in zgoščenega dela pa jih še čaka. Organizacijsko je treba k skupnemu sodelovanju pritegniti čimveč žena, ki še stojijo ob strani. V živahnem razgovoru, v katerega so posegle mnoge navzoče, so obravnavale pereče nezadovoljive razmere, ki vladajo pri nas in služijo nemoralnemu načrtnemu ponemčevanju. Sklenile so čim tesnejše sodelovanje z vsemi našimi organizaciajmi, posvečati hočejo še večjo pozornost gospodinjskim tečajem, skrbi za dijaški naraščaj, za Dijaški dom in Kmetijsko šolo v Podravljah in še več drugega.
Varujmo gozdove pred ognjem
Kulturni in prosvetni teden koroških Slovencev
SPORED PRIREDITEV OD PETKA DO NEDELJE
Literarne ure s slovenskimi književniki
V	PETEK, 24. MARCA:
St. Primož v Podjuni ob 20.00 uri pri Voglu;
St. Lip! v Podjuni ob 20.00 uri pri Škorjancu v Banji vasi.
V	SOBOTO, 25. MARCA:
S e I e • K o t ob 15.00 url pri Maleju v Kotu; O b i r s k a ob 19.00 uri pri Kovaču.
Odrske prireditve
V	SOBOTO, 25. MARCA:
Dobila vas, ob 19.04 ail gostuje v Narodnem domu gledalitie .Tone Čufar' s Jesenic z igro .Globoko so korenine*;
Loga vas, ob 19.30 url gostuje pri Marici SPD .Svoboda' iz St. Jania z igro .Razvalina življenja*.
V	NEDELJO, 2«. MARCA:
G I i n j e , ob 14.30 uri gostuje pri Cingelcu na Trati gledaliUe .Tone Čufar' z Jesenic z Igro .Globoko so korenine’;
Lože ob Baikem jezeru, ob 19.30 url gostuje pri Puiniku v Ralenžah gledaliiže .Tone Čufar* z Jesenic z igro .Globoko so korenine*;
Šmihel nad Pliberkom, ob 14.30 url gostuje pri Šercerju SPD .Bilka* iz Bilžovsa z Igro .Za pravdo in srce*;
R a d i i e ob 14.00 uri v dvorani pri cerkvi igra .Podrti križ*.
Predavanja
V	PETEK, 24. MARCA:
.KAKO ŽIVIJO TRŽAŠKI SLOVENCI*, ob 20.00 uri v restavracijski dvorani Doma glasbe v Celovcu.
.NASA PRIZADEVANJA ZA URESNIČENJE ČLENA 7 DRŽAVNE POGODBE*, ob 20.00 url pri Pod-narju v Slovenjem Plajberku.
.O KMEČKI IN OBRTNIŠKI STAROSTNI RENTI*, ob 20.00 uri pri Hrebcu v Zahomcu.
V	SOBOTO, 25. MARCA:
.KAKO ŽIVIJO TRŽAŠKI SLOVENCI", ob 15.00 uri pri Urbanu v S I e b n u pri Maloižah;
ob 19.00 uri v prosvetnem lokalu v Borovljah, Dollichgasse 4.
V	NEDELJO, 2«. MARCA:
.KAKO ŽIVIJO TRŽAŠKI SLOVENCI*, ob 10.00 uri dopoldan pri Brezniku v Pliberku.
Potopisna predavanja
V	SOBOTO, 25. MARCA:
,5 kamero po Grčiji, Bolgariji in Jugoslaviji” ob 14.00 uri pri Hrebcu v Zahomcu;
ob 19.30 uri pri Prangerju v Z m o t i č a h pri Brnci.
V	NEDELJO. 26. MARCA:
■S komero po Bosni, Črni gori in Dalmaciji* ob 19.30 uri pri Ukelnu v Svečah.
Koncerti in prosvetni večeri
V	PETEK, 24. MARCA:
Prosvetni vežer v S ra a r j e t i nad Pliberkom ob 20.00 uri pri Bromanu.
V	SOBOTO. 25. MARCA:
Koncert pevskega zbora .France Pasterk-Le-nort* ob 19.30 uri pri Plajerju v K o t m a r i vasi.
V	NEDELJO. 26. MARCA:
Koncert godbe ravenskih lelezarjev ob 11.30 uri v kinodvorani v Železni Kapli;
ob 19.00 uri v gostilni Grelner v Globasnici.
V nedeljo je bilo tradicionalno tekmovanje v slalomu na Korici (Koralpe), na katerem je šfartolo 57 tekmovalcev. Na tekmovanju je sodelovalo tudi pjef smučarjev Smučarskega kluba .Branik" iz Maribora, kar je dalo prireditvi mednarodni pečat.
Kljub nenehnemu snežnemu metežu je
Začetek pomladi - sneg in mraz
Tik pred začetkom koledarske pomladi smo dobili na Koroškem precej snega1, zapadel pa je tudi široke pokrajine daleč naokoli. Vsled tega je temperatura padla v ponedeljek za okoli 15 stopinj. Na Dunaju so kot najvišjo dnevno temperaturo zaznamovali 6 stopinj, bolj hlodno pa je bilo v Celovcu, Linzu in Salzburgu, ko je živo srebro zlezlo le na tri stopinje. Meteorologi so bili mnenja, da bo zarodi polarnega mrztego zraka iz severozapada trajal mraz še nekaj dni in da obstoja nevarnost nočnih zmrzlin, kar bi lahko škodovalo že poganjajočemu sadnemu cvetu. V severni Tirolski je v noči' od sobote na nedeljo padlo do 20 centimetrov novega snega. Tudi v velikem delu Nemčije začenja pomlod z občutnim mrazom. V Frankfurtu so v ponedeljek zaznamovali temperaturo 4 stopinj pod ničlo.
Spet je prišel čas, ko grozi nevarnost požarov na dragoceni dobrini koroškega gospodarstva ter vsakega lesnega posestnika in kmeta, na gozdnih kulturah. Iz več strani se slišijo vesti o gozdnih požarih in potrebno je, da se temu posveti posebna pozornost in pažnja, da obvarujemo gozdove pred ognjem. Zaradi dolgotrajne suše je več nevarnosti, ki lahko razširijo požare in te nevarnosti je treba omejiti. Neodgovorno je metati goreče cigaretne ogorke v suho travo ali vresje, ker s tem je bilo povzročenih že več občutnih požarnih škod. Paziti je treba tudi pri zažiganju grmovja, hoste in listja pri pospravljanju travnikov. Pogosto takšne kupe zažigajo ob obronkih gozda ter jih pustijo tleti in goreti tudi na večer in v noč, ko veter prav lahko zanese iskre v bližnji gozd. Samoumevno, tudi vžigalice niso nikakšna igrača za otroke.
Blizu Mološč je pred nekaj dnevi začelo goreti na travniku in od tam se je ogenj razširil v gozd gostilničarke Feichter. Dve uri sta se požarni brambi iz Malošč in Diče vasi, katerim je pomagalo tudi drugo prebivalstvo, prizadevali, da so ogenj končno ukrotili. Na Plaznici pri Železni Kapli so v soboto zažgali na travniku kup hoste, veter pa je ogenj razpihal in goreti je začelo v bližnjem gozdu, ki je posest kmeta Luke Pečnika. V nafjornem delu sta ogenj ukrotili požarna bramba iz Železne Kaple in obratna požarna bramba Thurnove uprave.
tekmovanje dobro usp>elo ter so posamezni tekmovalci dosegli lepe uspehe.
V splošni skupini je zmagal Hons S c h e m m e I (WSW Eisenerz), ki je dosegel prvo mesto s časom 94,9. Pri treh naslednjih skupinah so se odlično izkazali slovenski smučarji iz Maribora. V skupini mladincev je dosegel Tine Vogrinc (Branik Maribor) prvo mesto s časom 103,7 v skupini mladine II. je dosegel prvo mesto Gert Dogša (Branik Maribor) s časom 110,6 v starostni skupini pa je Dušan Senčar (Branik Maribor) odnesel zmago s časom 123,2. V skupini mladina I, je bil prvi Friedrich Steinkellner (Skiklub Reichenfels) s časom 77, v skupini žensk pa je odnesla zmago Gerlinde Gupper (Skiklub Wal-denstein) s časom 143,7.
Po tekmovanju je predsednik Smučarskega kluba v Wolfsbergu Wolfgang K I e e izrazil željo po tesnejšem sodelovanju športnikov sosednih narodnosti, ker. tudi šport je odlično sredstvo za boljše medsebojno spoznavonje in zbliževanje med narodi. Vodja tekmovalcev Branika iz Maribora, Dušan Senčar se je organizatorjem S. K. Wolfsberg zahvalil za vabilo in prisrčni sprejem ter hkrati tudi iznesel željo, da bi se prihodnjega mednarodnega slaloma v Mariboru udeležili tudi športniki S. K. Wolfs-berg.
Na prostornini okoli enega hektarja je nastala znatna škoda. Še večjo požarno škodo je ogenj povzročil v nekem gozdu v vasi Olsa pri Brežah, cenijo jo na okoli 10.000 šilingov. Pri Goselni vasi pa je v nedeljo požar uničil okoli hektar trstike, kjer je večjo škodo preprečila tudi požarna bramba in sicer iz Dobrle vasi.
V Celju je umrl koroški rojak iz Žile
Prejšnji teden je v Celju umrl koroški rojak Jože Z w i 11 e r, doma iz znane Abuje-ve hiše v Zahomcu. Pokojni je bil zadnji moški iz prejšnje generacije te družine.
V mladih letih se je odločil za trgovski poklic. Po končani trgovski šoli je prakticiral v železarski trgovini Einicher v Celovcu. Potem pa je šel kot mnogo njegovih rojakov iz Zahomca v Trst in vstopil v službo v železarski trgovini Greinitz. Po prvi svetovni vojni se je preselil v Jugoslavijo ter služboval v Mariboru, Zagrebu in na koncu skoraj četrt stoletja v Celju.
Pokojni je bil ves čas življenja zvest ljudstvu, iz katerega je izšel, ves čas je ljubil Koroško in v svoji novi domovini požrtvovalno sodeloval v organizacijah v prid koroških Slovencev. Zelo je ljubil naravo ter je bil vnet planinec in sodelavec v Slovenskem planinskem društvu. Za zasluge ga je organizacija odlikovala z zlato planinsko značko.
Pogrebnih svečanosti se je udeležilo poleg vseh njegovih sorodnikov iz Avstrije in Jugoslavije mnogo pokojnikovih prijateljev in znancev, med temi več koroških rojakov v Sloveniji. Dr. Julij Felaher se je v imenu Kluba koroških Slovencev ob odfjrtem grobu poslovil od drogega pokojnika.
Jože Zwitter je po marljivem trudapolnem delu in zvestem izpolnjevanju svojih poklicnih dolžnosti legel k trajnemu počitku; njegovim sorodnikom pa izrekamo naše srčno sožalje.
RAZNE VESTI
Celovški matični urad je meseca februarja zaznamoval naslednje gibanje prebivalstva: Rojstev je bilo 225, smrtnih primerov 111, zakonskih zvez pa je bilo sklenjenih 43. Med novorojenimi je 93, med umrlimi pa 64 Celovčanov. Med celovškimi novorojenčki je 53 deklic, med vsemi novorojenci je 41 nezakonskih otrok, od teh 17 celovških.
Minuli teden se je na Koroškem pripetilo 72 prometnih nesreč. Pri teh je bilo 49 oseb poškodovanih. V vsej državi pa so našteli 955 prometnih nesreč s 591 poškodovanimi in 13 mrtvimi osebami. Kljub temu, da je ugodno spomladansko vreme zvabilo mnogo motornih vozil na avstrijske ceste, je iz: štatistike oziroma tedenske bilance cestnih
Jože Broman
petdesetletnik
Te dni je Jože Broman obhajal dvojni praznik, 50-letni rojstni dan in na Jožefovo svoj god. Jožeta Bromana, Jurjevega Žepa p. d. Jurja v sončni Šmarjeti, ne pozna le soseska, poznajo ga tudi v zelo široki okolici. Poznajo in radi ga imajo zaradi njegove vedrosti ter brez dvoma pristnega in resničnega prijateljstva do vseh številnih znancev. S svojim naravnim in prirojenim optimizmom razvedruje marsikakšno mračno čelo in olajšuje mnogim marsikakšne bridke ure.
Jubilant je po poklicu kmet v pravem pomenu besede. V svojem bistvu je doumel trdo in lepo pesem kmečkega dela in si osvoiil topel odnos do narave, do življenja rastline in živalstva. Človek, ki ljubi kmečko delo, orje in seje, spremlja mlado rast do čudovitega zaključka zorenja, je dober v srcu in uslužen do soljudi. Zgodilo se je večkrat v okolici, da. e je kdo ponesrečil ali nenadoma zbolel in ker ima Juri osebni avtomobil, so tekli po njega, da je pomoči potrebnega prepeljal k zc ravniku in če je bilo treba tudi v bolnišnico v Celovec. Zep je to nemudoma in brez oklevanja tudi storil.
Kmet je. Zep, z odprtimi očmi, prirodno nadarjenostjo in pridobljenim strokovnim šolskim znanjem ter z zanimanjem za strokovni tisk, je svoje posestvo vzorno uredil. Pri tem mu pomaga njegova razumna in pridna žena Micka, roj. Milač, ki jo je leta 1948 privedel na svoj dom iz prijazne vasice Blato. Vsi kosedje vedo, da se pri Jurju v družinskem življenju odlično razumejo in lepo imajo, kjer rastejo tudi mladi, srčkani nadebudni otroci. Tega je srčno vesel tudi Žepov tast, Prenarjev oče Lojze Milač na Blatu in tašča Ana. kakor tudi vsa ostala žlahta. Radi izkoristijo vsako priložnost in Jurjevo družino tudi obiščejo. Lepo in vzpodbudno je, ko tast in zet ob gotovih priložnostih lepo in gromko zapojeta, petje, ki pritegne tudi take, ki niso bogve kako priznani pevci.
Da, Jurjeva družina ima smisel tudi za druga idealna področja, ne samo za delo, ki je na kmetih naporno, sila podrobno in mnogo-stransko, ker nikdar vsega dela ne opravi stroj, kmet tudi ob izumih tehnike ne more počivati ter mora kljub temu od zore do mraka trdo prijemati z rokami. V Jurjevi hiši je bil pred leti naš slovenski gospodinjski tečaj, žena Micka je kot deklica zelo do-bro igrala na odru slovenskega prosvetnega društva in kratko pred poroko vlogo Manice v Deseti brat. Zep pa poie in rad poje ter požrtvovalno sodeluje v domačem slovenskem pevskem zboru in v združenih podjunskih zborih ter nastopa na mnogih prireditvah na domačih odrih in na turnejah. Lahko je prepričan, da je v družbi tovarišev pevcev zelo priljubljen in vedno zaželjen. Sodeluje pa tudi drugod, kakor na primer v zadrugah in drugih skupnih koristnih prizadevaniih. Predvsem je tudi njegova zasluga, da je že več let skozi šmarješko dolinico speljana primerna pot.
Mnogo dobrih prijateljev in znancev je Ze-peju ^ ob . njegovem prazniku čestitalo ter so mu želeli vse najboljše. V nedeljo so se pri njem zbrali ožji sorodniki, kajti on in njegova žena sta tako srečna, da imata še oba čile krepke starše. Ob tej priložnosti je bil posebno dobro razigran njegov tast Lojze Milač, ki je, kakor ni bilo drugega pričakovati, dvignil nekaj domačih popevk, pri čemer sta mu pomagala tudi Zepejev oče Ferdinand in mati Mica. Bilo je lepo in prisrčno srečanje.
Jožetu Bromanu iskreno čestitamo in želimo veliko sreče in zadovoljstva prav mnogo
nesreč razvidno, da se mora le precej Iju-dl, udeležencev prometa, zahvaliti za življenje in zdravje novim strogim cestnoprometnim predpisom, posebno glede zlorabljanja alkoholnih pijač, ker žalostne statistike v tem času v prejšnjih letih so bile vse bolj krvave.
Iz sporočila deželnega tiskovnega urada
je razvidno, da je bilo 15. marco pri koroških delovnih uradih zaznamovanih 14.143 brezposelnih, med temi 8709 moških in 5434 žensk. V prvi polovici marca je število brezposelnih padlo za 5232 oseb, med temi je 4679 moških in 553 žensk. Največ brezposelnih je dobilo delo v gradbeni stroki in sicer 3378, ostali pa so bili porazdeljeni v različne druge poklice. V primeri z istim časovnim obdobjem v preteklem letu je letos 4682 brezposelnih manj, med temi 4223 moških in 459 žensk. Stanje bolniško zavarovanih delavcev na Koroškem je koncem februarja znašalo 123.490 oseb, med temi 86.141 moških in 37.349 žensk. V primeri s prejšnjim mesecem je stanje bolniško zo-varovanih delojemalcev naraslo za 151, v primeri z istim časovnim obdobjem prejšnje leto pa za 3639 delojemalcev.
Smučarske tekme na Koriei
Kaznovana
častihlepnost
Na visoki skali je stala skočna srna. Ko jo ugleda požrešni orel, prileti k nji in ji takole pravi: »Pač je res, da si skočna, oj srna; vendar ne bi hotel zamenjati svojih peruti za tvoje noge."
„Jaz pa svojih nog ne za tvoje peruti," se mu odreže srna ponosno.
„Hm," de nato orel zaničljivo, „pa skoči čez tale prepad, ko se tako hvališ s svojimi nogami. Bomo videli, kdo bo prej čezenj, ti ali jaz!"
Srno ujeze te besede. Hitro se požene in se zaleti čez prepad. Toda ta je preširok in srna trešči vanj tako nesrečno, da pri priči mrtva obleži. Orel se pa veselo spusti nizdol in si odnese svoj plen brez truda v gnezdo.
„Da, da," pravi še, ogleduje mrtvo žival, „kaj bi sam ugonabljal, ko vas pogubljajo častihlepnost in jeza!"
»Mara ima bleda lička, ker ne mara jest' radička,« nagajajo otroci na dvorišču petletni Mari, ki je od vseh res najbolj slabotno dekletce. Skoraj prosojno bleda polt in modrikasti kolobarji pod očmi razodevajo slabokrvnega otroka. No, vsi otroci res ne morejo biti rdeči in zdravi, vsi tudi ne debeli, saj smo tudi odrasli kaj različni med seboj. Vendar pa bi bila tudi Mara lahko bolj rdeča, odpornejša in ne vedno prehlajena, če. ..
Da, ta »ače« bo spremljal Maro morda vse življenje, kajti, če bi Mara jedla tako kot drugi otroci — mešano hrano, zelenjavo, jabolka z olupki, skratka vse, kar jedo odrasli, ne bi sedaj, ko je stara pet let, cepetala od jeze z nožicami, ko ji hudomušni otroci nagajajo: »Mara ima bleda lička ...«
Začelo pa se je s tistim dnem, ko je Mara prvič zavekala. Okrog nje so bile zbrane tete tja do tretjega kolena, babici in sestre od babic. Da, še celo prababica, ki ni nikdar zapustila svojega oguljenega naslanjača ob oknu, je tokrat sodelovala pri družinskem posvetu ob rojstvu najmlajšega družinskega člana. Čeprav je bila tedaj v svojih zahtevah Mara še zelo skromna, že je vse okrog nje tekmovalo, kdo ji bo bolje postregel in si priboril njeno naklonjenost. Tako so ji ob vsakem previjanju še enkrat zlikali pleničke, da je bila ja v toplem, čeprav je šlo že na poletje.
j Vlado Firm:
Vrba in čebela
N od klokotajočim potokom se je zibala v lahnem vetru starikava vrba. Kot vsa narava, se je tudi ona otresla zadnjih snežink. Čeprav je stara in vsa zgrbljena, je vendar še brstela. Sivkastobele mačice so kot mali polhi počivale na njenih vejah. Čakale so drobnih gostov. „Ssst," so se oglasile mačice vse hkrati. »Mati, stara mati, povej nam, kdaj nas že vendarle obiščejo čebele?” „Zdr, zdr, zdr,” je zaškripala vrba v vetru. »Stara sem, hranim vas, pojim. Brez mene bi tudi vas mladic ne bilo. Stara sem, a ne pozabljajo name čebele, čmrlji, ose in sršeni."
„Čebele imamo rade," so zašepetale mačice in se zagugale v vetru. „Že prihajajo, že," se je oglasila najmanjša na najdaljši vrbovi veji.
»Zzz, zzz, zzz," je zabrenčalo v zraku. 2e se je nekaj čebel spustilo na mačice. Bile so še medle, trudne. To pomlad je bil to prvi polet. Sonce jih je zgodaj zvabilo iz panjev.
Brenčale so in z drobnimi nožicami brskate med mehkimi mačjimi dlačicami. »Kake ste težke in zmršile nas boste," so se plaho oglašale mehke mačice. „Zzz, zzz," so odgovarjale čebele. »Želele ste nas in prišle smo. Soka se napijemo in naberemo prahu, satovje je prazno, zzz, zzz."
»Hebe, he," se je zahihitala stara vrba,
»mene hrani zemlja, ve pa hranite čebele. Razčešejo vas, še bolj se boste svetile."
Ko so se čebele nasrkale sladkega soka in imele že vse rumene nožiče od cvetnega prahu, so zamahnile s krili in poskušale vzleteti. Težko so bile obložene.
»Zzz, zzz, zzz, dobra stara vrba, site smo, a se še vrnemo," so zabrenčale in odletele v rosno jutro.
Oreška medresi
Raje imam sneg kakor sence. Iz snega lahko napravim sneženega moža, kaj pa ii sonca!
❖
—	Mamica, kopriva grize!
—	Da.
—	Kako pa laja!
❖
—	Sonce zahaja v morju.
—	Zakaj pa nič ne Sumi!
❖
—	Ali postanemo tudi mi pijani, če se nas dotakne pijanec!
❖
Mamica doji novorojeno Katico. Petletni Mihec radovedno opazuje. Slednjič vpraia: .Mamica, imaS tudi kavo!”
*
Triletni deček je zagledal konja, ki se je ustavil na ulici.
—• Gotovo mu je zmanjkalo toka!
Bolj ko je Mara — tete so jo klicale tudi Maja — rasla, večje skrbi si je delal brižljivi krog tet okoli nje.
»Hrano naj je le pretlačeno,« je svetovala teta Monika, »da ne bo imela prebavnih motenj.
»Tudi sadnih sokov še ne sme, bi jo zvijalo po trebuščku«, je pristavila babica. Mara pa je tedaj že lovila ravnotežje s svojimi še negotovimi nožicami po svetlem parketu svoje sobice.
Tako se je zgodilo, da je Maja — zdaj so jo vsi klicali tako — jedla pretlačen krompirček, pretlačen grahek, pretlačene maka-rončke, še ko ji je bilo tri leta. Na njenem jedilnem listu ni bilo ne radiča ne solate,, ni bilo sadja — razen dobro pretlačenega, brez olupkov in brez trdih koščkov. Zato pa so v največje začudenje vsega sorodstva zrasli Maji slabi in krhki zobki. Maji je škodoval še tako pohleven vetrič, da je imela takoj moker nosek. In ta se ni mogel dodobra posušiti tudi po več mesecev. Zaradi večnega prehlada je Maja skakljala okrog v žabicah, ko so drugi otroci že davno kazali zagorele nožiče.
»Prav zato se prehladi, ker je preveč oblečena,« ni mogla molčati preveč zgovorna soseda, ko sta z Majino babico opazovali otroke na dvorišču.
»Oh ne! Veste, naša Majica je že od roj-
stva tako nežna in občutljiva,« je dejala babica.
»Pa rada je od kraja?« je še naprej vpraševala radovedna soseda.
»Kje le! Najraje ima še sedaj, ko ji je pet let, vse pretlačeno in če dobi kaj trdega v usta, ji že gre na bruhanje, ubožici,« pripoveduje Majina babica.
»Peljite jo k zdravniku,« svetuje soseda
»Mislite, da jo še nismo! Nič pravega ne ugotovi. Pravi le, da je slabotna in da mora imeti dobro hrano. Zato ji pa nudimo vse, kar ima rad takle želodček ...« zaključi pomenek s sosedo babica in pokliče Majo, da jo pokrije s čepico, ker je začel veter »sumljivo« pihati, vendar tako rahlo, da so se komaj premikale krošnje dreves, na katerih so prav rahlo rdele prve češnje.
Toda Majica bi se prehladila ...
V ozračju jug je zapihljdl, po grbi snegu, mrazu dal in sonček, ki že greje nas, oznanja spomladanski čas.
IV| Že čujemo žgolenje ptic, PriSla iz zemlje tisoč zre cvetlic : p	in skoro trata, log in vrt
*u ’’’ bo kot en sam cvetoči prt.
Drsalke, sanke hitro v kraj, v podstrešju to počiva naj!
Mi pa na plan! O, juhuhu ... / Spomlad je tu! Spomlad je tu!
Manica
GNEZDECE
Matijček je sfopil v kolnico. Vedel bi rad, kaj tam počneta lastovki, zakaj priletita in spet odletita, kaj po ves dan stikata tam okrog.
Gleda: Lastovki v kolnici gradita gnezdo iz blata in slame.
»Grem in povem Matjažku, da sta se pri nas naselili lastovki," je menil Matijček in stekel k starejšemu bratu.
»Naj!” je odgovoril brat. »Lastovka bo znesla jajca in iz njih se bodo zvallH ptički."
Ko je bilo gnezdo nared, je Matijček spet šel v kolnico. Prislonil je lestev in se povzpel do gnezda. Pogleda: notri je jajčece, malce pegasto, okroglasto jajčece.
»Kako je lepo!" je vzkliknil Matijček. »Vzamem ga, lastovki si bosta že znesli drugo," in je položil jajčece v žep.
Odslej je Matijček sleherni dan hodil kukat v kolnico, toda lastovk na lepem ni bilo več.
»Zakaj ju ni več blizu in zakaj ne zneseta več jajčk! Da se jima ni kaj hudega pripetijo!" je vpraševal Matijček brata.
»Morda je kdo razdrl gnezdece. Pojdiva pogledat!"
»Ne, gnezdece je celo."
»Kdo pa je vzel jajčece!" je vprašal brat, ko je pogledal v gnezdo. »Vidiš, zato tudi lastovk ni več."
Matijčku so v rdečici zagorela lica.
»Jajčece odnesem nazaj," je pomislil, in brž ko je Matjažek odšel, je previdno zlezel po lestvi navzgor. Položil je jajčece v gnezdo in sedel na prag kolnice.
Sedel je ves dan, oprezoval za sleherno ptičko na sosedovem dvorišču, toda lastovki se nista več vrnili.
Korenine
Dobriča Čosič
Privzdignila se je na blazino in ne da bi odprla oči: »Kaj ti je, za božjo voljo, človek?... Joj, kaj noj naredim? Ne morem več, ne morem več tako..."
»Ali si slišala, kaj sem ti govoril?... Zdaj, malo prej, kaj sem ti pravil? To, kar sem doslej... Reci! Hitro povej!" Potisnil ji je glavo na blazino in stiskal ramena.
„Kaj si mi govoril? Ne vem! Ničesar ne vem!"
»Ne prenorejaj se, povej. Vem, kaj je ženska. Vse ste vlačuge... Mene ne moreš prevariti!"
»Do kdaj me boš mučil?... Pravim ti, spala sem. Saj veš, da prejšnji dve noči nisem spala. Ti me nisi pustil." »Lepo povej, kaj si slišala!"
»Ubij me, nisem slišala."
Položil ji je koleno na stegno.
»Ubijem te, če ne poveš."
»Nisem slišala!" je odjeknila soba.
.Nisi?" je zašepetal. »Zanesljivo nisi? Prisezi mi, da
nhi •
»Nisem, pri bogu, na moje zdravje, na mojo srečo... •To ni nikaka prisega."
»Na kaj naj ti prisežem?"
-Prisezi ... Ej, ti niti nimaš na kaj priseči ... Ti niti
nimaš prisege .., da bi ti človek verjel. To je tisto... Zlo!", pustil jo je in zlomljen sedel na posteljo.
»Spala sem. Slišala sem samo, ko si me budil, in nič drugega."
»Spi... spi..
Ni tedaj spala, vlačuga, pomisli, hiteč domov s polja, kjer so kmetje zmetali mrtva koruzna stebla na kup. Pa kaj misli, kaj sem? Kaj sem bil petnajst let? Vedeže-volec iz Čačka? Ni res, prevarati me hoče, da je ne bi pognal iz hiše, danes, takoj jo nažene, gre, da jo nažene, zato si je pokvarjenka to izmislila.
Komaj da je preskočil kuhinjski prag, je rekel:
»Ali je res tisto, kar si mi povedala?"
Simka lupi krompir. Ne pretrga dela in ne vzdigne glave.
»Ali je res?" ponovi, samo zašepeče.
V molčanju se njena solza preseče na nožu. Ne kaže mu obraza, toda on vidi to malenkost na nožu. To se pravi, da ni res. Zato je to na nožu. Drobno, sluzasto, ogabno. A zakaj mu je davi rekla? Djordje sede na stol. Dolgo si ne upa vprašati. Ne more zovoljo teme v glavi. In če vpraša, bo tema, noč, rdeči krompirji. Zdaj, tukaj v kuhinji, se bo vse končalo. Mora se končati.
»Zakaj si mi vzela posodo in izlila žganje?"
Obrnila je obraz navzgor, k njemu, držeč nož in olupljen krompir:
»Da ne bi več poginjal in propadal."
»Smilim se ti? Kajneda, zelo se ti smilim?"
Ona obrne obraz k skledi s krompirji in še naprej lupi njihovo mehko prsteno kožo.
»Jaz se smilim le sama sebi. Ti in tvoj oče bi me utopila v žlici vode. Toda vedita, ničesar več mi ne moreta!" — nož se nelahko in globoko zaseče v krompir.
Zato ji ne moreva... ker je resnica? Djordje zaječi od veselja-
»Pa zakaj mi ne poveš!" vstane in se nagne nadnjo. »Kaj mi nisi takoj rekla? Reci mi še enkrat. Reci mi spet..."
»Rodila ti bom!" je vzkliknila s sovraštvom, toda on, tega ni začutil.
»Zares boš rodila?"
»Zanesljivo."
Ona počasi še naprej lupi krompir.
Čuti, ve, verjame, da nikoli ni bil tako nesrečen od sreče kakor zdaj, resnica je, kakor zdaj, ko jo gleda, kako se obilno joče.
»In svojemu sinu sem jaz oče? Kajneda?"
Vidi, da se ji tresejo ramena, tudi v njem se vse trese, ni mu potreben odgovor, in spet odide na polje, ker ne more stati, biti v hiši, je gledati od sramu, da bi ga ona gledala po petnajstih letih, pa oče, in še sedoj, po sobarici Zori in vdovah v Beogradu; ne ve, kam bi s seboj. Kakor da sanja, še mu možgani niso zgnili v žganju.
In kaj bo poslej z njim? Prepričan je, da tega ne bo mogel preživeti, ne bo mogel pozabiti tistega, vsi vedo, da je postal pijanec, posestvo je zapuščeno, trgovino je zanemaril, zlatniki ne bodo več plesnili v pšenici, stresal je z glavo in hitel v šelestenje suhe koruzne krvi, v škripanje vratov stebel med klanjem, pod jesenskim soncem, ne bil bi smel tako ravnati z njo. Djordje sede na travo na travniku, ovenelem od septembra.
To bo travnik mojega sina, naslednika. Djordjevega sina, reče sam pri sebi. Sin! Sin! Tvoj sin. Tako dolgo sem te čakal ... Petnajst let sem te čakal .. . Imel boš sina.
NAPREDNIH GOSPODARJEV
Letos spet pocenjena posojila za kmetijske investicije

!
:
:
Današnji čas in razvoj na področju kmetijske proizvodnje terjata od kmetovalca in vasi, da preusmeri ali pa vsaj modernizira svoje gospodarjenje s poljem, živino in z gozdom. Z nekdanjimi oblikami kmetovanja za domače potrebe danes nobeden kmet ne pride več naprej. Danes je treba gospodariti na to, da svoje pridelke prodamo na trgu, kajti le tako pridemo do denarja za kritje izdatkov, ki jih kmetija in družina v vedno večji meri zahtevata. Na trgu pa se srečamo ne le s konkurenco v blagu in njegovi kvaliteti, temveč tudi v ceni. Gospodarski račun kmetovanja, ki je svojčas — v naturalnem gospodarstvu — igral le postransko vlogo, stopa vedno bolj v ospredje in nas sili,
•	da opuščamo nekdanja več sto let veljavna in pravilna področja kmetijske proizvodnje;
•	da se zato bolj oprijemamo tistih panog kmetijske proizvodnje, ki v danih pogojih obetajo največ je in najzanesljivejše dohodke;
•	da si olajšamo delo in da ga poenostavimo in
•	da uvajamo v kmetovanju sodobna tehnična sredstva in pripomočke, ki nam omogočajo čimvečje znižanje proizvodnih stroškov.
Kako daleč smo že zašli v te spremembe, najbolje spoznamo, če primerjamo sedanje število traktorjev na vasi s številom pred 10 leti. Ko smo v tem času večkrat govorili o rentabilnosti traktorja, smo vedno spet po-vdarili, da zahteva traktor dalekosežne spremembe na vseh področjih kmetijske proizvodnje in da brez teh sprememb sodobno mehanizirano kmetovanje ne more biti rentabilno. Opozorjali pa smo tudi, da so vse te spremembe povezane z dragimi investicijami, ki pa jih vsaka kmetija sama od sebe ne zmore, temveč mora v ta namen segati po posojilih. Investicijska posojila pa so po običajni obrestni meri za kmeta zelo draga, kajti kmetijsko premoženje se le počasi in izredno nizko obrestuje. Od tod je izvirala upravičena zahteva po pocenjenih kmetijskih investicijskih posojilih, ki jih sedaj kmetijsko ministrstvo ob sodelovanju kmetijskih denarnih zavodov že nekaj let sem posreduje.
Tudi letos so po razpisu kmetijskega ministrstva posojila za investicije v kmetijstvu na razpolago. Letos je v ta namen pripravljenih 970 milijonov šilingov in sicer proti 3 % in 1 */o obresti. Posojila po 1 °/o obresti je mogcče dobiti za pogozdovanje goličav, ki sc nastale pred letom 1949 in za po-
Vigredne cene semenskega krompirja
Kmetijska zbornico je v sporazumu s koroiko zvezo laiffeisenovk in Koroiko semenarsko zadrugo določila vigredne cene priznanega semenskega krompirja. Po sortah ima priznan semenski krompir letos naslednje cene: Sorta	Original	razmnožitev
Sirtema	S 177,—	—
Lori	S	157,—	S	149,—
Virginia	S	157,—	S	149,—
Marieffa	S	137,—	S	129,—
Gornje cene veljajo za 100 kg krompirja, v vrečah plombiranega, vključno strolkov prevoza do zadnjega dobavitelja (zadruge).
gozdovanje drugače nerodovitnih in slabo-rodcvitnih površin. Posojila za vse druge namene pa so razpoložljiva proti 3 °/o obresti.
Pocenjena posojila proti 3 % obresti so na
razpolago
•	za zboljšanje gospodarskih in stanovanjskih poslopij in za njihovo novogradnjo,
•	za dokup kmetijskih zemljišč in za njihovo zložitev,
•	za gradnjo tovornih poti, vodovodov in električnih napeljav,
® za zboljšanje in spremembe v govedoreji, mlekarstvu in rastlinski proizvodnji,
•	za nadaljnjo mehanizacijo dela na gorskih kmetijah in v gospodinjstvu,
•	za ureditev gnojišč in gnojničnih jam ter
•	za zboljšanje kmetijskega zadružništva.
Posojila dobijo le lastniki kmetij, katerih enotna vrednost ne presega 500.000 šil. Višina posoiila ie omejena. Znašati mora najmanj 4.000 žil. največ pa dve tretjini zneska, ki ga bo investicija stala. Posoiila bo treba vračati v obrokih in sicer na splošno v teku 10 let, vendar so tozadevno določene nekatere izjeme. Posojila za pogozdovanje je treba vrniti šele v teku 20 let, posojila za gradnje nov'h kmetijskih poslopij in stanovanj za kmetijske delavce pa v teku 15 let. Prej ko v 10 letih ie treba vrniti le posojila za nakup kmetijskih strojev ter za investicije v kmetijskem gospodinjstvu. Ta posojila je treba vrniti v teku 5 let.
Predaleč bi šli, če bi se spuščali v vse podrobnosti navodil in smernic za dosego teh posojil. Tozadevno je najbolje, da se vsi in-
Kdaj bo rešeno vprašanje enakosti pri delu in blagostanju?
♦	Že dolgo sem letne bilance gospo-Z darskega in socialnega razvoja v na-| ši državi kažejo, da padata tako šte-
♦	vilo kmetijskega prebivalstva kakor | tudi njegova udeležba na narodnem Z dohodku. Kakor je to nerazumljivo,
♦	tako je bridka resnica.
| Po zadnjih podatkih predstavlja £ Z kmetijsko prebivalstvo le še 19 °/o * | prebivalstva naše države. Na oprav- £
♦	Ijenem delu je kmetijsko prebivalstvo ♦ X udeleženo z 38 °/o, na narodnem do- £
♦	hcdku pa komaj z 11,4 °/o. Po doma- | ' če povedano to pomeni, da mora £
kmetijsko prebivalstvo — če se hoče ♦ na kmetijskih posestvih obdržati — S
še enkrat toliko delati, kakor ostalo
| prebivalstvo, za svoje delo pa zaslu-
ži komaj dve tretjini od tega, kar zasluži prebivalstvo za svoje delo.
Naša ustava zagotavlja enakost vseh državljanov. Dejansko pa ena-
♦ kosti pri nas ni, kajti pod pojem ena- S 1 kosti spada tudi enakost pri delu in %
spada pri zaslužku.
teresenti predhodno posvetujejo s pristojnimi okrajnimi kmečkimi zbornicami, ki razpolagajo tudi s formularji za prošnje za dosego teh posojil. Pač pa bi ob koncu še enkrat povdarili, da je prav in potrebno, da vsak kmetovalec premisli, kakšne preureditve in spremembe so na njegovi kmetiji potrebne in da se pri tem posluži razpoložljivih posojil, kajti ugodneje mu jih nihče ne more dati.
Sadjarstvo v Jugoslaviji med prvimi na svetu
V zadnjih letih je jugoslovansko sadjarstvo zabeležilo velik napredek. Pri slivah imajo 70 milijonov dreves. Letna produkcija znaša 630.000 ton. Po številu dreves je Jugoslavija pri slivah najbogatejša, po produkciji pa jo prekaša le še Kalifornija. Jugoslovani hočejo svojo proizvodnjo sliv v bodoče še povečati in požlahtniti. V prihodnjih 10 letih nameravajo produkcijo podvojiti. Tudi pri hruškah je Jugoslavijo po številu dreves med prvimi na svetu. Vinogradov ima 280.000 ha. V zadnjih letih je z modernizacijo obdelave povečala hektarski donos grozda od 3.500 na 7.000 kg. Lani je Jugoslavija izvozila 100.000 vagonov grozdja in 46 milijonov hi vina.
(Iz mesečnika .Besseres Obst")
Ob večnem podraževanju kmetijskih strojev enkrat tudi pocenitev
Naše kmetijstvo bo zojel nov val podrcn-žifve. S tem, da so v Zapadni Nemčiji povečali vrednost marke, se bo pri nas podražilo cela vrsta kmetijskih potrebščin, ki jih Avstrija uvaža iz Zapadne Nemčije. Zlasti občutna bo podražitev pri kmetijskih strojih nemškega izvora in pri nadomestnih delih zanje.
Ob tem nerazveseljivem dejstvu pa je bilo pred kratkim objavljena sporočilo, da podržavljena tovarna kmetijskih strojev Hofhecr-Schrantz letos cen za kmetijske stroje, ki jih izdeluje, ne bo povišala. Za nekatere svoje stroje pa je z veljavnostjo 1. marca 1961 cene celo znižala.
Nekaj številk o prednosti pitanja mladih bikcev
Zadnjič smo po ugotovitvi, da je gospodarsko brezpogojno boljše, da pitamo mlade bikce na težo 500 do 600 kg, kakor da jih v rani mladosti — v prvem letu starosti — kastriramo in pitamo naprej kot vole, spoznali, da je treba o prednostih pitanja mladih bikcev še podrobneje govoriti.
Našo bistvena ugotovitev, ko smo pri-merjoli poizkusna pitanja bikcev in mladih volov, je bila ta, da je na bikce po 6 do 7 mesecih pitanja, ko so stari približno leto In pol, mogoče spraviti za 50 kg več mesa, kot pa na enako stare mlade vole. 50 kg mesa pa pri 12 šil. prodajne cene — kakor jo dosegamo za mlade bikce in mlade vole — pomeni najmanj 600 šil. boljši izkupiček.
To je torej prva prednost pitanja mladih bikcev. Druga prednost pa je v manjši porabi krme za kilogram prirastka. Pri poizkusih, katerih rezultate smo zadnjič objavili, smo videli, da so bikci na dan pitanja povprečno povečali svojo težo za 115 da 126 dkg, voli pa le 98 do 102 dkg. Svoj
dnevni prirastek so bikci dosegli, ko so dobili na dan povprečno 3A do 1 kg sena, 31 do 33 kg silaže, 3 kg suhih rezancev sladkorne pese, 1 kg žitnega zdroba, 93 dkg sojinega zdroba in 10 do 25 dkg mineralne mešanice. Voli so za svoj manjši prirastek potrebovali isto količino krme, kar kaže, da so krmo slabše izkoriščali.
V beljakovinah in škrobnih vrednostih izraženo so za časa pitanja bikci potrebovali za kg prirastka povprečno 60 do 68 dkg beljakovin in 384 do 421 dkg škrobnih vrednosti, voli pa 69 do 80 dkg beljakovin in 454 do 494 dkg škrobnih vrednosti. Praktično povedano ta razlika pomeni, da z isto pitovno krmo, ki jo potrebujemo za pitanje 6 mladih volov, lahko opifamo 7 mladih bikcev. 6 volov s 550 kg žive teže nam plača krmo in delo z okroglo 40.000 šil., 7 bikcev pa z okroglo 47.000 šil. Tako je torej razlika med vzrejo in pitanjem mladih bikcev in mladih volov očividna in govori brezpogojno za pitanje mladih bikcev.
Ob koncu le še primerjava na vprašanje rentabilnosti počasne vzreje in pitanja volov nasproti naglemu pitanju mladih bikcev. Z naglim pitanjem spravimo bikca v poldrugem letu starosti na 500 do 600 kg žive teže. Pri počasni vzreji in pitanju volov pa pridejo le-fi na to težo običajno šele po 2, tu in tam pa tudi šele po 3 letih starosti. Po polletnem pitanju spravimo nanje še nadaljnjih 150 do 200 kg mesa. V tem obdobju potrebujemo za kilogram prirastka sicer nekaj manj beljakovin, zato pa znatno več škrobnih vrednosti. Če pa k temu računamo dolgo obdobje priprave na pitanje in vso zato potrebno krmo, vidimo in spoznamo, da je tudi počasna vzreja in pitanje doraslih volov brezpogojno dražja kot pa pitanje mladih bikcev. Pri počasni vzreji in pitanju dosežemo pri volu v 3 letih kvečjemu 700 do 800 kg žive teže, pri pitanju mladih bikcev pa ta-korekoč z Isto krmo in Istim delom 1000 do 1200 kg. Pri tem pa je treba še upoštevati, da plačujejo mesarji mlade bikce vedno boljše kot pa stare vole.
Rekla je zanesljivo. Vse boš imel. Toda ali je ravno sin? reče glasno. Če ne bo sin, potem .. . Morda to ni moje. Molčala je. Ni mu odgovorila, a kaj so se ji ramena tresla? ... Mijatov otrok! Iztegne se na trebuh in pritiska obraz na dlani. Tako ostane, boječ se nizkega sonca. Laže mu je v rumenkasti temi stisnjenih zenic. Moj je! Moj!
Ko so se kmetje utrudili od klanja koruznih stebel in ko je šumenje njihove krvi in škripanje njihovih vratov zamrzlo v somrak, je Djordje odnesel na hrbtu vse veselo umiranje polja in tisto najtežje, nikoli doživeto. Vlekel se je domov, da bi videl Simko.
. . . Večer se primika z dolgimi sencami, medtem ko stopinje sonca odtekajo z Moravo. Ačim blodi po dvorišču: štorklja obletava dimnik, na katerem so ji razmetali gnezdo. Bolečina je dolga kakor starostna leta. Vse je | tiho propadanje, ki ga ni mogoče z ničimer zaustaviti in ne preprečiti. Beli zidovi hiš so posiveli v strahu pred zapuščenostjo in rušenjem. Na dimniku se zeleni lišaj. Opeke so se spekle in skrčile kakor stari, vrženi ostanki. Listje na jesenih je črno. Plugi nikoli niso bili tako zarjaveli. Djordje, sin, gospodar, po cele tedne in mesece ne dela, pije in podnevi spi. Ačim gre po prstih mimo kleti: oli je tudi danes pijan? Zadržuje kašelj. Naj ne ve, da oče vse vidi.
In mrtvi bresti na skladanici drv. Skril bi se sam pred seboj. Kam zdaj? V njegovi sobi je, kakor da so danes odnesli mrliča iz nje. Do pred zoro kolje nespečnost. Ko vstane, je vse razparano v jutru, mrtvi mlaki, opasani z rumenim okrakom. In dimniki, iz katerih se kadi, so suhe svinjske glave, in kavke na jesenih so samo tarnanje.
Ljudje v vasi so si pomaknili kučme na oči, zgrbljeni. Po očeh in pozdravih čuti, da ga spoštujejo manj kakor pred vstajo. Iz kljubovalnosti se še ukvarja s politiko.
Niti Mijat ne gosla več. Rekli so mu, da je Djordje neki večer razbil gosli in jih vrgel na gnojišče, pred hlevom. Mimo njega s pobešeno glavo pride Simka z ve-drico mleka. Obrne se za njo. Zdaj bi morala biti vesela. Tako so pripognjeni tisti z nezvestim srcem. Stopa pa še laže in hitreje in kakor da se bolj ziblje v kolkih kot prej. Čigav je, kača? Čigavo seme, čigavo sadiko zasajaš na mojem vrtu? Pa ni minil niti mesec dni, odkar ji je govoril: „V moji hiši ni življenja zate. Mlada si še, reši se. Dal ti bom denarja, kolikor boš hotela. Da moja hiša ne odide v prepad." Noseča po toliko letih. Sama mu je rekla: „2ive me ne bosta vrgla iz hiše. Da veš: rodila bom!"
Ačim se nasloni na ograjo okola. Dva pisana bikca se igrata. Kako sta mlada in lepa! pomisli, zavidaje jima. Dolgo stoji, gleda odrivanje in skakanje bikcev, obžaluje, da ju ni vesel tako kakor nekoč, in žaluje za trumo let, ki so stekla skozenj. Skozi misli naglo, kakor v sanjah tečejo dnevi, ko je v njegovi hiši vse pokalo in bobnelo od življenja, dela in bogatenja. V očeh se mu bijeta mlada bika, na nebu pa samostanski zvonovi. Bog. Tudi on drugačen: posluša strah iz sebe, v glasovih zvona in tišini zemlje pod njim. Roka sama naredi tri gibe, da napravi križ na obrazu, toda za četrtega se prsti ločijo in zarinejo v brado. Tuja kri blodi po njegovem dvorišču. Človek je kakor nešplja. Najprej znotraj. Najprej dušo. Vseeno, če so lica dolgo rdeča in če se gnilo dolgo ne vidi. Tudi on počasi gnije. Njegova semena so že zdavnaj poginila. Ačim se z rokama odrine od ograje okola in odide v sadovnjak.
Jablane je sadil njegov oče za Djordja in Vukašina.
In jesene okoli dvorišča. Oče je sedel na bregu jame, izkopane za mlado drevesce, in kadeč govoril: „Tako sin kot vnuki me bodo pozabili. Nič za to. Ničesar mi ne dolgujete. Neka ptičica ne bo. Zapomnila si bo mojo jablano in vsako pomlad ba priletala nanjo in si delala gnezdo.” Komu pa bo on zasadil sadovnjak? Za njim bosta ostala en kamen in en trn, tam na koncu vasi, pod drenom.
Ačim sede in se s hrbtom nasloni na deblo jablane. Po suhi travi in listju se rdeči kri zaklanih piščancev.
Djordje odpira vhodna vrata. Jeseni so se ozaljšali z vrvežem kavk. Le-oni stopa počasi in negotovo. Pijan? ga opazuje in se vprašuje Ačim. Pomaha mu z roko. Se v večjem strahu ga pokliče k sebi.
Djordje obstane: ali ve? Bitje srca se v vedno hitrejših trzajih vzpenja po sapniku. Čeprav mu ni nikoli omenil, oče gotovo ve za tisto v Beogradu. Ve! Kolena se napotijo naprej, pa se stresejo. Kolena se lomijo, Djordje se opoteka na njih, Ačim ve, da se mu v Beogradu ni posrečilo, ve, da je ona zdaj, ni od njega, obrne glavo k poti, pobegnil bi, kavke kljuvajo po bobničih, Ačim ga spet kliče, sliši: njegov glas je dobroten, ne jezi se, ne verjame, da se oče ne jezi, in gre k njemu, valeč se po-mehki strmini očetovega „pridi, Djordje", in sede zraven njega na prag stare hiše. Ne gleda v očeta:
Molčita. Ačim omahuje: kako naj začne pomervek? Ni pijan, ve. Ve, pa se ne veseli. Ni njegov.
»Sedi, da se pogovoriva. To je velik dan za našo hišo, to je praznik, sinko," pomoli mu roko, da mu jo poljubi. Tako, to bi mu bil moral reči pred mnogimi leti: tedaj je bil mlad in bil bi mu poljubil roko.
Djordje sedi nem, s pobešeno glavo, osupel in zmeden. Morda je moj? Ko oče tako...
(Nadaljevanje sledi)

Zvezdnega neba in človeškega obraza se človek nikdar ne bo mogel nagledati. Gledaš in gledaš, in vse te stvari si nekoč že videl pa so ti vendar neznane, tudi poznal si jih pa so ti vendar nove. Obraz, to je cvet na tem steblu, ki se imenuje človek. Cvet, ki se giblje, spreminja izraz od smeha, zanosa ali zamišljenosti do neslovesne toposti ali pa ne-gibnosti mrtve prirode.
Od kar se zavedam, mi je človekov obraz pomenil najbolj osvetljen in najbolj privlačen delček sveta, ki me obkroža. V spominu imam pokrajine in mesta, lahko jih prikličem v spomin kadarkoli in si jih predstavljam kolikor hočem, toda človeški obrazi, ki sem jih gledal v sanjah ali stvarnosti, se pojavljajo sami od sebe in ostajajo pod mojim pogledom mučno dolgo ali boleče kratko, živijo poleg mene ali izginjajo svojeglavo
obleki in po vsej pojavi sodeč, to ni kmet niti delavec iz mesta, niti berač niti norec, niti človek z določenim mestom v družbi. Prav tak je njegov obraz, predvsem obraz. Zguban, siv, v kolikor sploh moremo govoriti o kakšni barvi. Po njem ni mogoče določiti življenjske dobe, ta obraz tudi sicer ne kaže ničesar drugega razen svoje krotke maloumnosti. Oči, nos, usta, brada, vse to obstaja, ampak nima skupnega izraza, razen enega samega: bede. To ni niti bolezen niti lakota niti siromaštvo, temveč vse to skupaj nakopičeno iz roda v rod, zbito v nov in poseben izraz bede, ki ima sto in sto vzrokov, toda zanjo ni ne zdravila ne imena.
— Kaj?
Gospodar Marko pa odgovarja mimo in kratko. »Nisi zame,« reče. »Nisem, vem, da nisem,« reče človek pri vratih, nižji kot zem-
IVO ANDRIC:
OBRAZI
in za zmeraj, da jih ne more več priklicati noben napor spomina. Zgodi se, da se po naključju pojavi en sam, ki potem dolgo lebdi nad menoj in prikriva cel vidljiv svet, zgodi pa se tudi, da pridrvi po sto in sto, po tisoč obrazov, kot hudournik, ki grozi, da bo odnesel in poplavil moj zavest. Medtem ko so mesta in pokrajine le moja doživetja, del mene samega, pa mojim razgovorom in obračunu s človeškimi obrazi ni kraja. V njih vidim včrtane vse poti sveta, vse pomisleke in vsa dejanja, vse človeške želje in potrebe, vse človekove možnosti, vse kar ga drži in vzdiguje, ter vse kar ga zastruplja in ubija; vse tisto, o čemer človek sanja in se le redkokdaj ali pa nikoli ne uresniči, dobiva nazadnje v njih svojo obliko, ime in glas.
Posamič ali pa v kolonah se prikazujejo pred menoj človeški obrazi. Nekateri vstajajo nemi, sami od sebe ali pa iz meni neznanih vzrokov, nekateri pa se prikazujejo kot na dogovorjeno znamenje, na besedo ali stavek, ki jih spremlja.
*
Kmet v zrelih letih. Njegov obraz je raztrgan in razrit od dela in skrbi na zemljo, °d sonca in dežja, vetra in snega. Stiskanje zob in krčeviti napori, ki se stalno ponavljajo, mežikanje, s katerim se oči in obrazne mišice branijo neusmiljene pripeke, mraza in snežnih metežev, zbrazdajo ta obraz v vseh smereh in mu dajejo barvo potemnele ali rdečkaste zemlje, nad katero se tako pogosto sklanja. Bojazen pred ukano in presenečenjem, prizadevanje, da bi uganil tuje misli ter namere in da ne bi prenagljeno izdal svoje, vse to pusti na tem obrazu svoj pečat. In še preden doseže kmet štirideseto leto, ima njegov obraz že dokončno obliko. Koža je trda in potemnela. Mišice so vidno očrtane. Jabolko štrli naprej, vrat je naguban in razširjen. Oči ne gledajo več čisto naravnost kot v mladosti, ampak tava vsako oko malce zase. Vse je že izdelano in oddvojeno eno od drugega, nad vsem pa leži ravnotežje in mir zrelih let.
— Kako, odpustiti me hočete?
Samo to slišim in — vidim. Vidim staro shrambo za kadi. Vso sajasto in prepojeno z duhom po tropinah in posušenih koščicah, natrpano s čebriči in raznimi odpadki, z nenehnim prepihom. Med širokimi vrati stoji gosppdar Marko. Vidim ga le od zadaj, pravzaprav njegove suknene hlačnice in nizke čevlje turškega tipa. Star sem namreč komaj šest let, razen tega pa sedim na debeli gredi, s prgišči, polnimi suhih sliv. Zato pa vidim manjšega, drobnega človeka, dninarja, v pokrpani pa vendar raztrgani obleki. Po tej
CARMEN KAPELJ
lja, ki jo vsi teptamo, zmanjšan kakor da ne obstaja, pokoren ne samo temu gospodarju Marku, ampak svoji stoletni in neskončni bedi. »Nisem,« ponavlja in kakor da ne more povezati dve preprosti misli in izpeljati zaključka, doda takoj topo in žalostno: »Kako, odpustiti me hočete?«
Nisem si zapomnil nadaljnjega razgovora. V meni pa sta za zmeraj ostala oba, gospodar in dninar na širokih vratih in na novembrskem prepihu. Prvega sem videl od zadaj, drugega pa v obraz, obraz človeške bede, ki je ni mogoče niti opisati niti izbrisati iz spomina.
*
Pred mnogimi leti. Na obali Atlantika. Manjši vojak nosi na desnem ramenu neeksplodirano granato, ki so jo maloprej izkopali iz peska. Nekoliko je sključen pod bremenom, toda mlad in čvrst. Kakor, da bi nosil na ramenu samo smrt, stopa kar najbolj tiho in lahko z drobnimi in čudnimi koraki, z neko fino pozornostjo, kakor bi hodil po žici. In obraz, kmečki, trd in oplemeniten v tem trenutku ter bled. V tej trenutni bledini slutiš še ne oopolnoma premagan strah in neogibnost dolžnosti, željo, da ne bi postal plen smrti.
Kakor vse živo, se tudi mi venomer borimo s smrtjo. Na človeških obrazih ima ta borba neštevilne in raznolične izraze. Videl sem takšno človeško borbo, kratko in v njeni najbolj piemeniti obliki, na obrazu vojaka, ki je nosil neeksplodirano bombo, ker je tako velevala dolžnost.
Še en obraz.
»Bog obvaruj!« — reče nekdo. Vendar to ne govori obraz, ampak ena izmed sključenih in zavitih žensk, ki stoje na dvorišču, stikajo glave in šepetajo. Ta obraz ne spremljata niti zvok niti gib. Vidim ga samo v tišini in mirovanju.
Bila je igralka, stanovala pa je v istem nadstropju kakor mi. Takrat sem bil star osem ali devet let. Lepa, mlada ženska me je kdaj pa kdaj poslala po cigarete ali pa sem ji odnesel pismo na pošto. Moja nagrada je bil velik, dišeč bonbon iz čarobne škatle in — igralkina prisotnost. Pustila je, da sem posedel na stolčku iz rumenega žameta poleg njenega divana. Ta igralka je zmeraj, kadar je bila doma, ležala iztegnjena na divanu. Sedel sem in z zanosom gledal obraz, ki ga nisem nikoli več pozabil. V izrazu tega obraza je bilo nekaj sanjskega in odsotnega, v obrazu samem pa so največ prostora zavzemale oči. Imela je temne, toda ne čisto črne oči, ki so jih kdaj pa kdaj presekali včasih safirnomodri včasih motnozlati odsevi neke svetlobe, za katero ni bilo moč vedeti od kod prihaja. Vendar se je v trenutkih vse to ugasilo, njene nekoliko močneje izbočene oči so ugasnile in oslepele, kakor oči na antičnih kipih.
To so bile nenavadne in sijajne, kratkovidne in nepremične oči, ki jih je osvetljevala in ugašala sarna v sebi, po nekih samo njej znanih zakonih njene režije, oči, s katerimi ni želela toliko gledati in videti kakor druge zaslepljevati in zapeljavati. Gledal sem jih z nedolžnim otroškim občudovaniem vendar ne dolgo, že tisto leto, ko se je priselila, jo je prav v tem njenem stanovanju ubil neki mlad mož, sin bogataša, s štirimi streli iz majhnega revolverja.
Prihajale in odhajale so nekakšne komisije, igralko so odnesli v prosekturo in jo pokopali kdovekje. Ženske na dvorišču so šepetale: »Bog obvaruj!« Edino, kar se je od igralke še za dolgo ohranilo, so bile nenavadne oči v dečkovem spominu.
*
In tako naprej, en obraz pa še en obraz. Hotel bi nekaj povedati tudi o tem obrazu,
Ni nespametno
Sovražnika spoznaš na soncu, prijatelja v dežju.	(Japonski rek)
Vodnjake je treba zasuti, preden začutimo žejo.	(Kitajski rek)
*
Prijazna beseda nič ne stane, vendar je najlepše darilo.
(Daphne du Maurier)
*
Žena mora obvladati štiri stvari: dajati mora videz deklice, imeti nastop dame, misliti mora kot moški in delati kot konj. (Caroline K. Simon)
*
Kdor kriči, laže, kajti resnica ima tih glas.	(Islandski rek)
*
Le talentiranim ljudem štejemo napake za odlike.	(Michel Deon)
Dober je tisti, hudobne.
drugih nima za
(Jacques Deva!)
Prijatelj je človek, vpričo katerega lahko glasno mislimo. (Emerson)
#
Plašljivec pričakuje deseti del tistega, kar bi lahko imel; pogumni pa zahteva dvojno mero in je zadovoljen s polovico.	(Mark Twain)
da bi ga zadržal samo za trenutek. Toda še preden sem ga dobro zagledal, se je zameglil in izginil. Za njim bliskovito vstajajo drugi, se prerivajo, preskakujejo in zamenjujejo, vstopajo vame. In jaz več nisem jaz, ampak brezimenski, nemi prostor, preko katerega bliskovito, kakor na svetlobnem traku brez konca in kraja prehajajo v viharnih kolonah človeški obrazi, tako da se izgubljam v njih. nem in brezobličen, kakor v metežu.
MARTA GROM:
Beli tulipani
Zgodba o plavih očeh
Počasi sem priprl oči. Prvi hip se nisem mogel zavesti kje sem, kaj se dogaja z menoj. V glavi mi je čudno brnelo in roke so bile mlahave, brez moči. Potem sem nekje iz dalje ujel otroški vrišč in se nehote nasmehnil. Vedno sem ljubil ta vrišč — ta otroški smeh.
Na stenah moje sobe visijo že obledele podobe mojih nekdanjih učencev. Zagledal sem se vanje in pred mojimi očmi so spet zaživeli prav taki, kot so bili nekoč. Videl sem Jožka, tistega malega navihanca, ki je tako rad grizljal svinčnike in peresnike: videl sem Mojco, tisto bledo, plaho punčko, ki mi je vedno nosila cvetje; videl sem Pepčka, najslabšega matematika in najboljšega violinista ...
Z očmi sem poromal proti omari. Na njej še vedno leži mala otroška violina-polovin-ka. Skoro pobožno sem gledal vanjo. »Koliko drobnih prstov se je vadilo na njej ..." sem se spomnil.
.Me veseli, cenjeni gospod,” se je ironično nasmehnila, ga pogledala in ugofo- ( v»la, da ima čudovite plave oči. In kadar ga je pogledala, si je pritrdila: »Čudovite f °či”. Povabil jo je na večerjo. Ker je imel čudovite plave oči, je šla. Sedela sta £ in pripovedoval ji je o svoji ženi in otrocih, ona pa je razumela samo to, da ima Jt čudovite plave oči in da jo te oči poželjivo gledajo. Ko sta se objeta vračala, ji je t* r®kelr „Tako zelo si želim, da bi imela Iste	želje kot jaz.” — »Kakšne!" je tiho	vpra-	t
i(>>a. »Da bi se Imela rada, Vida. Prosim	te,	Vida.” In ker je imel čudovite	plave	£
4ČL je samo rekla: »Tudi jaz si želim,” In njena usta so se vsesala v njegova.
Povabil jo je na sestanek in rekla je: »Pridem” in je prišla. On je verjetno po-ni ga bilo.
^ Minilo je več kot mesec dni. Sedela	je	v kavami v družbi z ljudmi, med	kate-	jj
"h šla se spoznala, in čakala, da pride	še	nekdo, tisti s plavimi očmi. — Prišel je,	(
* Usedel in ko ga je nekdo vprašal, če pozna gospodično Vido, jo je začudeno po- l 9 edal, se nasmehnil in rekel: „Ne.” Tako odločno in trdno mu je zazvenel glas, da j Se •' je zazdelo, da je bitje v njenem telesu za|okalo: »Mamica, čemu si verjela sa- i m° lepim plavim očem!"	^
Potem sem stegnil roko proti nočni omarici in se dotaknil majhnega koščenega stojala v obliki violinskega ključa. Izpod njega sem izvlekel rožnato vizitko, iz kuverte potegnil bel papir in čitol: »Dragemu pro-tesorju glasbe — hvaležni učenci V. b razreda ...”
Roka mi je trudno ohamnila, čelo mi je oblil pot, v očeh sem začutil solze. »Moji dobri otroci..." sem tiho rekel. »Moji ljubi ..." Tako čudno ganjen sem bil. Spet sem videl tisti dan, ko sem prejel darilo. Videl sem vse tiste otroke... »Sedaj jim nisem več potreben ...” me je grenko spreletelo. »Sedaj nisem potreben nikomur več ..."
Hotel sem se dvigniti, a nisem imel moči, znova sem omahnil vznak. Že nekaj dni sem se počutil slabega, končno me je vrglo do kraja... »Kaj je z menoj..." sem razmišljal in se mukoma okrenil na drugo stran. »Vsepovsod je razsajala gripa, se je lotila tudi mojega starega telesa?" Se sem si dajal poguma. »Morda si le domišljam ..." Zbral sem vse svoje moči, po vsej sili sem hotel premagati samega sebe. Nikogar nisem hotel nadlegovati, nikomur nisem hotel biti v breme. Toda vsa moja dobra volja je to pot propadla. Znova sem obležal na blazinah. V glavi sem začutil vročico, čudni kolobarji so zaplesali pred mojimi očmi. Potem je iznenada izginilo vse: omotica, slabost, vročica, izginili so črni kolobarji, izginilo je ...
Nenadoma sem se znašel v parku. Sedel sem no zeleni klopi in krmil golobe, potem sem vevericam metal lešnike in orehe. Zaslišal sem otroški vrišč. Preko travnika so dirjali otroci. Njih veseli obrazi so bili ožarjeni od sonca, smejali so se in potem... bil sem presrečen . .. ustavili so se ob meni. Pričel sem jim praviti zgodbe. Povedal sem jim mnogo zgodb in vse zgodbe so si bile
podobne ... Vse so govorile o otrocih, ki so ljubili glasbo, umetnost...
Potem so tudi otroci izginili, izginil je travnik, izginile so veverice, golobi... Ves poten sem odprl oči. S tresočimi rokami sem se dotoknii posteljne preobleke... Tudi ta je bila čisto premočena. V sobi je bilo zadušno, soparno. Začutil sem neznosno žejo. Ustnice so bile suhe, izžgane... »Da bi ime! samo kapljico vode. . ." sem pomislil.
In spet sem pozabil na žejo, spet sem se pogreznil v temo. Ničesar nisem čutil, ničesar potreboval ...
Kako dolgo sem ležal tako, ne vem; ko sem se vzdramil, je ob moji postelji ihtela moja dobra stara sestra Vida. Ob njej je stal zdravnik. Zaskrbljeno je gledal vame in nekaj me je spraševal. Nisem bil sposoben, da bi kar koli odgovarjal. Z očmi sem begal po sobi, kot bi nekaj iskal. Zdaj sem s pogledom poljubil stari pianino; gledal sem ga, kot bi se poslavljal. Potem sem se z očmi dotaknil sklodovnice notnih zvezkov, partitur; ustavil sem se ob beli vazi na pianinu in opazil, da je cvetje v njej že čisto ovenelo. Zaprl sem oči in globok vzdih se je izvil z mojih prsi.
Prav tedaj so vrata, v tečajih zaškripala. Dvignil sem pogled ... Nekdo je vstopil... Nisem verjel lastnim očem. Na pragu je stola Mojca, moja ljuba, draga nekdanja učenka Mojca. V rokah je držala velik šopek belih tulipanov. Stopila je k moji postelji, brez besed pobožala mojo dlan. Potem je s svojo mrzlo dobro ročico smuknilo preko mojega čela ... Zaprl sem oči in ona je po prstih stekla do pianina, dvignila vazo in uvelo cvetje nadoknadila z nežnimi svežimi cvetovi. ..
Moje oči so se umirile. Gledale so tisto nežno majhno dlan, gledale so tiste bele tulipane in v tisti dlani, v tistih tulipanih so našle to, kar so iskale..,

Vorbereitung fiir die Volkszahlung:
Psychose der Unduldsamkeit
Die nationalistischen Hetzer forderten zu unwahren Erklarungen beziiglich der Umgangssprache auf
Selt der amHichen Bekanntgabe dei Tages und der Art der Ourchfuhrung der heurlgen Volkszahlung ging iibef Karnten und besonders iiber dessen sudlichen Tell Wochen, ja sogar Monate hindurch eine slch immer mehr steigende Wel!e nationaler Verhetzung, die in den Tagen unmittelbar vor dem Zdhltag ihren Hohepunkt erreichte. Zweck und Zlel dieser Tatigkeit war, die ..richtige' Psychose flir die Durchfilhrung der Volkszahlung zu erzeugen und so auch dieses Mittel der Statistik als Waffe gegen die slowenische Minderheit in Karnten zu missbrauchen. Es ging darum, unter der Be-vdlkerung Sudkamtens den Eindruck zu erwecken, ein Bekenntnis zur slowenischen Umgangssprache ware etwas unanstandiges, hochverraterisches, damit moglichst we-nlg Bewohner dieses Landesteiles eine den tatsachlichen Sprachenverhaitnlssen ent-spiecher.de An!wort auf die Frage nach der Umgangssprache abgeben wiirden.
Dabei bediente man sich aller nur irgend-wie moglichen Mittel, von Tatsachenver-drehungen und Verbreitung offensichtlicher Lugen bis zur massJasert Aufputschung gegen die Kamtner Slowenen. Als roter Faden aber zog sich durch diese einem wahren Kesseltreiben gleichende Kampagne der jedem Kenner der Kamtner Verhaltnisse als
hochst unernst anmutende Kampfruf: Seid wachsam, die Heimat ist in Gefahr! Als Bei-spiel dafur wollen wir einen Flugzettel des anscheinend tur diese Gelegenheit vvieder aus der Versenkung hervorgeholten Bundes der heimattreuen Sudkarntner anfuhren, wo-rin er sich an den .lieben Sudkarntner’ mit folgenden Appell wendete:
Seit Wochen benuruhigen slowenische Agitatoren unsere Tdler und Dorfer durch Sammlung von Unterschriften und durch lebhafte Propaganda fiir die kommende Volks-7-dhlung.
Es liegt ihnen daran, moglichst viel Haushalte mit slozvenischer Umgangssprache sicher-zustellen. Pur diese Zwecke bedienen sie sich der unglaublichsten Unwahrheiten u. a. es sei der Glaube in Gefahr u. s. zv.
Wir sehen uns daher veranlasst, Dich, lieber Siidkamtner t zu ersuchen, Dick nicht be-unruhigen zu lassen. Wir wissen, zvelche Absichten dieser Propaganda zugrundeliegen und konnen es fast als sicher annehmen, dass man mit den sonst an sich ganz harmlosen Volks-zdhlungsergebnissen allerlei dunkle Plane verfolgt.
Deshalb, lieber Sudkarntner, sei zvachsam!
In den ndchsten Tagen kommen die amtlichen Volkszdhler zu Dir und werden Dich nach Deiner Umgangssprache fragen! Lasse hiebei Herz und Verstand sprechen und gib als Umgangssprache jene Sprache an, die Dir die Freiheit der Heimat sichert!
Eine Unachtsamkeit Deinerseits konnte in der Offentlichkeit leicht ein falsches Bild von Deiner Heimat ergeben!
Parum sei zvachsam!
Nach dem bekannten Beispiel vom Dieb, welcher rief „Haltet den Diebl", wird also von siovvenischen Agitatoren und von Un-wahrheiten gesprochen, tatsachlich ober ist man selbst an der Arbeit, die Bevolkerung zu Angaben iiber die Umgangssprache zu verleiten, die nicht den wahren Verhaltnis-sen entsprechen vviirden. Als ob im Gesetz tOr solehe Obertretungen nicht empfindliche Straten vorgesehen waren. Doch diese Krei-se machen sich herzlich wenig aus Recht und Wahrheit, es geht ihnen einzig und ailein um die Verfolgung ihrer dunklen Ziele und wenn sie sich dabei auch der unlauter-sten Mittel bedienen miissen.
Auch der Kamtner Heimatdienst sieht Karnten in Gefahr, solange noch ein ein-ziger Slovvene auf Kamtner Boden lebt. Darum driickt sich dieser Verein, in weichem offensichtlich noch immer der grossdeufsche Geist eines Steinachers herumspukt, auch klarer aus und sagt unumvvunden, dass e* in Karnten keine slowenische Umgangssprache geben kann (wenn er sich dobei auf die Zeitung .Delo’ beruft, so ist dies nur ein Beispiel der schamlosen Tatsachen-verdrehung). In seinem Aufruf anlasslich der Volkszahlung, veroffentlicht in der FPO-Zeitung .Kamtner Nochrichten’, heisst es ndmlich unter anderem:
Landsleute! Heimattreue Karntnerinnen und Kamtner!
Am 21. Marž 1961 ist Volkszahlung. Ihr zverdet bei dieser auch Eure Umgangssprache angeben miissen.
In unserem Sudkamten spricht man teils deutsch, teils deutsch und zvindisch.
Slozvenisch gebrauchen nur Nationalslozvenen als Umgangssprache. Wir konnen nicht slozvenisch als Umgangssprache angeben, zveil das nicht den Tatsachen entspricht. . . VPir gebrauchen von klein auf in tdglichen Verkehr in Sudkamten die deutsche und auch die zvindische Sprache.
Die Eintragungen in die Volkszdhlungsbogen beziiglich der Umgangssprache hat nur nach dem Willen des Befragten zu geschehen. Es ist auch die Eintragung von »deutsch und zvindisch* — also von zzvei sprachen nicht verboten.
Landsleute! Wir zvollen bei der Volkszahlung •deutsch* oder »deutsch und zvindisch* oder »zvindisch und deutsch* eintra gen!
Noch dieser Logik ist in Karnten also nur derjenige heimattreu, dessen Umgangssprache deutsch oder ,windisch’ ist, dage-gen jeder, der sich als Slovvene und zu sei-ner slowenischen Sprache bekennt, aber wird zum Verrater an der Heimat gebrand-morkt. Zu demselben Schluss kommt auch der pseudonyme Verfasser des gleichfals unmittelbar vor der Volkszahlung heraus-gebrachten Pamphlets „ Minderheit ohne Maske*, fiir dessen Autor — moge er im offentlichen Leben eine noch so hohe Stelle einnehmen — nur eines gilt: ein Schmier-fink, wie er im Buche steht! Wer sich in
Volkstumsfragen soleher Methoden bedient, um dessen Sache muss es ausserst schlecht stehen.
Wir konnten hier noch eine gonze Reihe von Beispielen anfuhren, z. B. verschiedene Artikel in den Zeitungen »Karntner Nach-richten’, .Die Karntner Landsmannschaft’, .Siidost-Tagespost", .Solzburger Nachrich-ten’ usw. — aus allen geht klar hervor, wie tur die Volkszahlung eine Atmosphare er-zeugt vvurde, in welcher alles andere fest-gestellt vverden kann, nur nicht die Wahr-heit, besonders nicht die Wahrheit iiber die sprachlichen Verhaltnisse in Sudkamten.
Mdge das Resultat der Volkszahlung wie immer auch ausfallen, mdgen die Zah-len gross oder klein seln, eines steht jedenfalls schon heute fest: der Wahrhelt konnen sle nie und nlmmer entsprechen. Denn In elner Atmosphare, in welcher diese Wahrheit mit Irredentlsmus und Verrat an der Heimat gleichgesetzt wlrd, kann es keine freie Entscheidung geben, die ailein zur Wahrhei1 fiihren konnte. Deshalb wurde seltens der Kamtner Slowenen schon vor der Volkszahlung klar und eindeutlg festgestellt, dass aus dem Volkszdhlungsresuttat keinerlei Schlusse Ober die vdlkischen und sprachlichen Verhaltnisse In Kdmten gezogen werden konnen noch dOrfenl
RADIO PROGRAM
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
PoroCila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranja gimnas ika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba —
13.10	Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet.
Sobota, 25. 3.: 8.00 Fantje, veseli bodite — 8.45 Sirni pisani svet — 13.10 Pozdrav z Dunaja — 14.00 Pozdrav nate — 15.30 Iz vseh dolin zveni —■ 16.20 Mladinska oddaja: Fizik Nikola Tesla — 16.45 Iz parlamenta — 17.10 Za vesel konec tedna —• 20.15 80-leinica Bele Bartoka
—	22.25 Dunajski večer.
Nedelja, 26. 3.: 6.50 Hišni vrt — 8.05 Kmečka oddaja
—	11.30 Veselo petje, veselo igranje — 12.00 Tekmovanje godb na pihala — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroški oder
—	17.05 Za ples — 19.00 Šport — 20.10 Radijska igra —
21.10	Glasba iz filmov.
Ponedeljek, 27. 3.: 8.00 Operni koncert — 15.30 Knjižni kotiček — 15.45 Pariška pomlad — 18.35 Mladina in gledališče — 19.30 Diplomatska konferenca na Dunaju — 20.15 In kerj mislite Vi? — 20.30 Rumeni ponedeljek —
21.00	Koroška domovinska kronika — 21.15 Za mesto in podeželje — 22.25 Teden pri Združenih narodih.
Torek, 28. 3.: 8.00 Ljudstvo muzicira — 8.45 Domači zdravnik — 14.30 Oddaja kulturnega urada — 15.15 Komorna glasba — 18.00 Prometna vzgoja — 19.30 Diplomatska konferenca na Dunaju — 20.15 ,Torquato Tasso' (J. W. Goethe).
Sreda, 29. 3.: 8.00 Melodije, ki ne izzvenijo — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.45 Glasba za mladino — 15.30 Zgubljeni narodi antike — 19.00 Od plošče do plošče
—	20.15 Zborovski koncert — 22.45 Neminljive melodije. Četrtek, 30. 3.: 6.00 Jutranja glasba — 8.00 Operni
koncert — 8.45 Avstrijci v tujini — 14.30 Ura pesmi —
15.30	Aktualna reportaža — 17.10 Veselo potovanje —
17.25	Lepa pesem — 18.10 Melodrame Franza Lizsta —
18.30	Operni koncert — 20.15 Kmečki pasijon v gorah
—	21.00 Pojemo in pravimo o deželi Drave.
II. PROGRAM :
Poročilo:	6.00,	7.00, 8.00,	13.00,	17.00,	19.00,	22.00,
23.00.
Dnevne oddaje: 6.10 Z glasbo v dan — 7.10 Beležke iz dnevnika — 9.05 Šolska oddaja — 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 15.00 Šolska oddaja
—	17.10 Kuliurne vesti — 19.30 Zabavna oddaja — 21.55 Šport — 22.10 Pogled v svet — 23.10 Večerna izdaja —
23.20	Glasba za nočnega delavca.
Sobota, 25. 3.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Agrarna politika —- 14.40 Tehnični razgled — 15.00 Mladinski koncert — 17.40 Gradiščanska ura — 19.15 Oddaja vicekanclerja — 20.00 Dobro zabavo.
Nedelja, 26. 3.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega — 10.05 Dunajski zajtrk z glasbo — 11.30 Koncert dunajskih filharmonikov —	13.15 Za avtomobiliste
—	15.00 Operetni koncert — 16.00 Povej z glasbo —
18.00	Za veselo popoldne — 20.00 Lepi glasovi, lepe viže
—	20.30 Iz operete .Havajska roža' — 21.00 Vroče železo — 22.15 V svetu jazza.
Ponedeljek, 27. 3.: 6.05 Premislite prosimo sami — 8.10 Glasba na tekočem traku — 13.30 V operni loži — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.30 Humor in dobra volja — 16.15 Aktualna reportaža — 17.15 Znanje za vse
—	17.40 2enska oddaja — 20.00 Orkestrski koncert —
21.10	Opera — 22.15 Operetni zvoki.
Slovenske oddaje Radia Celovec Ponedeljek, 27. 3.: 14.00 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Zvočni obzornik. — • Hišna imena v okolišu nekdanje humperške graščine. —	18.00 Poje Slovenski
oktet.
Torek, 28. 3.: 14.00 Poročila, objave. — Mirko Javornik: Balada o cigareti.
Sreda, J*. 3.: 14.00 Poročila, objave. Za iono in dekle.
—	Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 30. 3.: 14.00 Poročila, objave. — Kramljanje o velikonočnih jedeh med Slovenci. (Dr. Niko Kuret)
Petek, 31. 3.: 13.20 .O, glava s trnjem kronana . . .' (Poje Selški pevski zbor)
Sobota, 1. 4.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 2. 4.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Televizijski program:
Vsakodnevna oddaja: 20.00 Cas v sliki. Oddaja Cas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programu
Sobota, 25. 3.: 16.35 .Fidelio", Beethovnova opera —
19.30	Kaj vidimo novega — 20.15 Bilanca meseca —
21.00	.Namenoma'.
Nedelja, 26. 3.: 17.00 Za otroke — 17.30 Svet mladine
—	20.20 Prenos.
Ponedeljek, 27. 3.: 19.30 .Aligator', film — 20.25 Aktualni šport — 20.45 .Kapriole”, pleše Cilly Wang — 21.25 Enaindvajset, quiz.
Torek, 18. J.: 19.30 Televizijika kuhinja — 20.25 Viso-ka šola fotografije — 20.50 Velika vojna.
Sreda, 29. 3.: 17.00 Za otroke — 17.30 Možje pod zemljo, film — 18.00 Za družino — 19.30 Čuvarji zdravja —
20.25	.Sah smrti', prometna vzgoja — 20 50 .Hiša, v kateri stanujem”, družinska usoda med drugo svetovno vojno.
Četrtek, 30. 3.: 19.30 Oknar — 20.20 .Bernadelte Sour-birus".
Petek, 31. 3.: 19.30 .Glava, polna krvi In ran' — 20.35 Verski film.
Sobota, 1.	4.:	14.00 Veslanje:	Oxford-Cambridge —
19.30	.Peter se zaljubi', film — 20.20 Spomini na Grčijo
—	21.05 Glasbena oddaja.
RADIO TRST
Sloveruke oddaje na vola 300,1 ali 900 Kc/fefc. Sobota. 15.	14.4S Ljubljanjki jazz-aruambel — '5.30
.Egmonf, Iragedlja (J. W. Goethe) — 18.00 .Potopitev jadrnice Kal/pso*, črtica — 20.30 Teden v Italiji — 20.40 Zbor Slovenske filharmonije — 21.00 Za smeh In dobro voljo.
Nedeljo, 26. 3.: 9.00 Kmetijska odda|a — 9.30 Slovenske narodne pesmi — 13.00 Kronika ledna v Trstu — 14.30 Sedem dni v svetu — 14.45 Pojeta Ivo Robič in Marjano Deržaj — 15.40 Raimotrivanja o jazzu — '7 00 Tržajkl obiski: Barkovlje — 21.00 Slovenske narodne pesmi. Ponedeljek, 17. 3.: 18.00 Italijanščina po radiu — 18.30
Koncert baročne glasbe — 20.00 Sporlna tribuna — 20.30. »Mojstri pevci nurnberški", Wagnerjeva opera.
Torek, 28. 3.: 18.00 Sola in vzgoja — 19.00 Za najmlaf-šo — 20.30 ,Mojs‘ri pevci nurnberški”, 3. dejanje opere
—	22.30 Sprehodi po antičnih gajih.
Sreda, 29. 3.: 18.00 Slovenščina za Slovence — 18.30 Liki in značaji iz opernih del — 19.00 Zdravstvena oddaja — 20.30 .Tu ni vojne", drama.
Četrtek, 30. 3.: 18 00 Radijska univerza — 19.00 Sirimo obzorja — 20.30 .Proces", oratorij — 21.35 Verdi: Ro-quiem.
Petek, 31. 3.: 11.45 .Izkopavanje Sihema' — 13.30 Vivaldi: Štirje letni časi — 18.00 Italijanščina po radiu —
19.20	»Grob', oratorij — 20 30 Gospodarstvo in delo —
21.00	»Juda', drama.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 5.05, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 22.00, 23.M, 74.00.
Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačih
—	12.15 Kmetijski nasveti ali Radijska kmečka univerza
—	17.00 Lokalni dnevnik — 19.30 Radijski dnevnik. Sobota, 25. 3.: 8.05 Glasba ob delu — 8.55 Radijska
šola — 10.40 Angleščina	za	mladino — 11.00	Po svetu
jazza — 11.30 Pionirski tednik — 12.00 Od Splita do Dubrovnika — 13.30 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike — 13.50 Od arije	do arije — 14.20	Šport	lr>
športniki — 14.35 Voščila — 15.40 S knjižnega trga —
18.00	Jezikovni pogovori	—	18.30 Pozdrav z	gora	—
18.45	Okno v svet — 21.00 Za prijeten konec tedna. Nedelja, 26. 3.: 6.00 Jutranji pozdrav — 7.35 Delavska
godba iz Trbovelj — 8.00 Mladinska radijska igra —
8.45	Skladbe za otroke — 10.00 Se pomnite, tovariši —
10.30	Hollywoodski simfonični orkester — 10.45 Spozna vajmo svet in domovino	—	12.00 Voščila —	13.30	Za
našo vas — 14.15 Voščila — 15.30 Kar radi poslušaje —
16.00	Humoreska tedna — 16.20 Iz operete .Ptičar" —
16.40 Slovenske narodne pesmi — 17.30 Radijska igra — 18.17 Orkester Slovenske filharmonije —	18.45 Kvintet*
bratov Avsenik — 20.05 Izberite melodijo tedna — 21.00 O Verdijevem življenju in delu — 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku.
Ponedeljek, 27. 3.: 8.40 Iz filmov in glasbenih revij —-
9.20	Arije iz francoskih oper — 10.40 Poje zbor Dorv-skih kozakov — 11.00 Po svetu jazza — 11.30 Za otroke
—	12.25 Partizanske pesmi — 13.30 Orkester Slovenske filharmonije — 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce: radio Beograd — 14.35 Voščila — 15.40 Od festivala do karnevala v Nemčiji
—	16.00 Operni koncert — 17.15 Šoferjem na pot —
18.00	Športni tednik — 18.50 Človek in zdravje — 20.0fr Glasbeni variete — 20.45 Kulturni globus — 21.00 Koncert slovenskih solistov.
Torek, 28. 3.: 8.05 Izberite melodijo tedna — 8.55 Radijska šola — 9.25 Karel Pahor: Istrijanka — 9.40 Zenski zbor »France Prešeren" iz Kranja — 10.40 Utrjujte svojo angleščino — 10.55 Kitara in orglice — 11.00 Solisti mariborske opere — 11.40 V ritmu počasnega valčka
—	13.30 Igramo za vas — 14.05 Radijska šola — 14.35
Iz Mozartovega »Don Juana' — 15.40 Iz domače književnosti —	17.25 Dimitrij Šostakovič:	Prva simfonije.
Ob državni cesti na avstrijski strani Štajerske v bližini Radelj prodamo pod ugodnimi pogoji gostilno s trafiko In Štirimi orali zemljiiža. Interesenti naj se obrnejo na: Uprava Slovenski vestnik, Celovec, Gasometer-gasse 10.
orkester češke filharmonije — 18.15 Hammond orgle —
18.20	Za mlade ljubitelje glasbe — 18.45 Izobraževalni obzornik — 20.00 Slovenski oktet — 20.30 Radijska igro
—	21.40 Darjan Božič: Humoreska za rog in godala —
21.45	Plesni orkester radia Ljubljana — 22.15 Komoro, večeri pri Mozartu — 23.05 Po strunah in tipkah — 23.25 Po svetu jazza.
Sreda, 29. 3.: 8.05 Mladina poje — 9.00 Jezikovni pogovori — 10.15 Iz opere .Glumači' — 11.00 Sovjetsko, poljska in madžarska zabavna glasba — 11.30 Za cicibane ___ 12.00 Venček narodnih — 13.30 Slovenski samospevi___  14.05	Radijska	šola —	14.35 Klavir	v rilrou —
15.45	Radijska	univerza	— 16.00	Koncert po	željah po-
slušalcev — 17.30 Zabavni zbori — 17.45 Jazz na koncertnem odru — 18.00 Kulturna kronika — 18.20 Fron Gorbič in Novi akordi — 20.00 Georges Bizet:	,Lovc>
biserov”, opera — 22.15 Mladim plesalcem — 23.05 tr modernega glasbenega sveta.
Četrtek, 30. 3.: 8.05 Glasba ob delu — 8.35 Komorni zbor radia Ljubljana — 8.55 Radijska šola — 10.15 S popevkami po Evropi — 11.00 Ruski točaj za začetnike
—	11.15 Ruske popevke — 11.20 Chopinov koncert za
klavir in orkester — 12.00 Belokranjski ljudski motivi
12.25	Dueli iz	slovanskih oper	— 13.30 Iz	operetnega
svela — 13.50 Zbor akademikov ,Branko Krsmanovič rs Beograda — 14.35 Voščila — 15.40 Iz svetovne književnosti	— 16.30	Koncert	v miniaturi — 17.15	Turizem in
Za delo v trgovini in na kmetiji sprejmem takoj zanesljivega delavca.
Plačo po dogovoru.
Johann L o m š e k , Tihoja 2, pošta Dobrla vas — Eberndorf.
melodije — 18.00 Orkestralni odlomki iz oper — 48.45 Ljudski parlament — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Lirika za bodočimi žicami, literarni večer.
Petek, 31. 3.: 8.30 Od polke do calypsa — 9.20 Poje holandski komorni zbor —	9.35 Za mlade ljubitelje
glasbe — 10.35 Zvočna mavrica — 11.00 Iz Belllnijevih opor — 11.30 Človek in zdravje — 11.40 Mednarodne pihalne godbe — 12.00 .Dobri znanci' iz Celja — 12.25 Zvočna panorama — 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja — 13.45 Koroške narodne pesmi — 14.05 Radijsko šola —	14.35 Mezzosopranistka Oralia Dominguec -
15.45	Radijska univerza — 16.00 Petkovo glasbono popoldne — 17.25 Od plesišča do plesišča — 18.30 V dvoranah Svobod in prosvetnih drušlev — 20.15 Tedensk* zunanje politični pregled —	20.30 Veliki skladatelji
A. P. Borodin — 21.15 O morju In pomorščakih — 22.15 Zabavni ansambli — 22.35 Moderna plesna glasba