štev. 345 TRST, torek š3 decembra I9!0 Tečaj XXX IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA ce fcšoijah Se grzsrlklh ct B.( sli pc.*#»»ffeHi efc 9. št>r. a« prodajaio p* S nv6. (6 strt.) y maogik i^s -karaak v Trsta i« okf.iicj, Gorici, Eraoja, Si. P«rt.ru, ■ js;ai, Sekani, NabmSiai. St. Luciji. Telicia«, Ajdov-i- c.L, SoraborjspR itd. Zaa*-.tffsl« fter. po 5 nvft. (10 stet.). Ol 8X MA HrtiLIMETHE ▼ Mrokoeti 1 GENE: Trgovski in obrtni oglasi po 9 »t. mat, c.žKtiiies, ^eh^ale, posiasice, oglasi denarnih »svodov p« T-'-j rt. mm. Za ogla-in ▼ taksća Sala do 5 Trni 30 K. ve&ka rađa$aa vrata K 2. Mali oglasi po 4 rtot. beseda, npj-pa etot. Cgt&sct -prejema las&ratni oddelek nprare „£^»osti". — Fiaeuje ae izkliućno le upravi „JSdinosfci". — r ■ .... ffaajlve In Dioiljfv* * Trstu. Gta«>ue političnega „K^iiiosfc* xa Primei'&k«. F j« »m*/ c*iio isto 2* K, poi leta 12 K, > s&eaecs tt K; »u ■?»<Ške kres dopo^lane naročnine, e« ^ht« ozira, dtertiala* m aefl'.IJa&a !s#»bJ» .^»ISCS«" etaa«: «». esl-v is*« Xrsa 5-2«, sa let« Krte S IO. T«i depiti -aaj s* poiilj&jo na uredaiitv© lista. Nefrmak? vss» pisma m m sprejema!« !.n rekepial »e se vrsSaJs Naročnino, oglase ia rekiasnacijs je potikati aa upravo list t URSDNldTVO: ultoa diergis Gafetti 18 (Narediti de«) ladajaie^ ia odgovorninredaikŠTSFAK VODIKA. Lastai žoaaorcij Usta, „Edinost'. - Nafciaaila Tiskarna .Edinost' ?«dt»aa zadraga z anuejc.aixa poroštvom v Trstu. "lKc? GHorgio Galatti šcev. 18. ^sltse-fcraKiisl&iJ ra?un it «41652. TELEFON II. 11-57. ^UaaESETJrvJ.T-. .-jf.T-,;^ «r—.-»-.- .-c-. ^ ^.-r«^-. laammsmmmammmmammamBmmmmmmaBaBmmKm: Bienertb podal demisijo! Trst, 12. decembra. • Dve stvari sta, ki sta delali Bienerthu in njegovemu kabinetu velikanske preglavice: češko-nemška pogajanja za sporazum in vodne ceste v Galiciji. Kakor znano so bila pogajanja med Čehi in Nemci v_ Pragi prekinjena in prene-šena na Dunaj. Čehi so takoj na to izjavili, da Dunajskih pogajanj ni smeti smatrati za nadaljevanje pogajanj v Pragi in so zahtevali, n j vlada k dunajskim pogajanjem pritegne tudi češke in nemške socialne demokrate. To zahtevo pa so Nemci in vlada odbili. Čehi so obenem zahtevali, naj dunajske sporazumne konference skiičejo delegatje obeh narodnosti, ne pa vlada, oziroma Bie-nerth. Zlasti so se uprli temu češki radikale!, ki so pozvali češke delegate, naj se v slučaju, ako bi pogajanjem načeloval baron Bienerth, ne udeležijo teh konferenc. Rekli so, da ima češki narod prebritke skušnje z Bienethovo viado, ki ni nikdar skrivala svoje nemške pristranosti. Nemci pa stoje odločno na stališču, naj skliče sporazumne konference baron Bienerth sam in naj izključi nemške socijalne demokrate.^ Zahtevajo torej ravno isto, proti čemur Čehi nasprotujejo, vsled česar je postal konflikt neizogiben in situacija za Bienertha zelo kritična, ker mu v takih razmerah ni mogoče sklicati češkega deželnega zbora. Razun tega grozijo Čehi, da ne bodo glasovali za proračunski provizorij, ako se Nemci ne udajo. Druga stvar, ki dela Bienerthu še bolj sive lase, nego češko-nemški sporazum, so Poljaki in njihovo stališče radi gradbe vodnih cest ali kanalov v Galiciji. Že Korber-jeva vlada je Poljakom obljubila, da zgradi v Galiciji vodne ceste, za kar je bila določena svota ene miiijarde kron. Tedanji mi-nisterski predsednik Korber je rabil tedaj poljske glasove in je Poljakom obljubil za kanale kar milijardo, ne da bi sam prej vedel, od kje naj vzame ta denar. Korber je tedaj napravil dober „gšeft". Privezal je Poljake na-se in si mislil: ko bo treba obljubo izpolniti, mene itak več ne bo. Do tedaj pa mi ostanejo Poljaki zvesti. Tako se je tudi zgodilo. Glavno radi kanalov so Poljaki zvesto podpirali vsako vlado in tudi Bienerthovo do letošnjega poletja. Tam zadnje dni letošnjega junija so se Poljaki na razpravi proračunskega provizorija kar naenkrat spomnili svoječasne Kor-berjeve obljube in so jeli zahtevati od Bienertha, naj se takoj prične z gradnjo vodnih cest. Bienerth je Poljake poslal k Bilinske-mu, ki jim je z žalostnim obrazom povedal, da kanalov zato ne bo možno graditi, ker so državne blagajne — prazne. Poljaki so odšli s še bolj žalostnim obrazom ter sklenili prestopiti v odločno opozicijo proti Bie-nerthovetnu kabinetu. Bienerth je tedaj rešil grozečo krizo s tem, da je Poljakom obljubil, da se prične z gradbenimi deli v jeseni in je bilo „za začetek" določenih prvih 100 milijonov kron. Momentanno so se bili Poljaki potola- .) D L 1 S T E K. žili, dokler ni prišla jesen. Pričeli so se takoj zopet oglašati in zahtevali od Biener-thove vlade, naj jim da garancijo da projekt glede gradnje vodnih cest postane zakon. Bienerth jim seveda teh garancij zopet ne more dati, ker državne blagajne niso sedaj nič bolj poine, nego so bile poleti. Finančni minister je Poljakom povedal v obraz, da z gradnjo vodnih cest še dolgo ne bo nič, vsled česar se je ves nihov srd obrnil proti Bilinskemu, katerega smatrajo za glavnega krivca in nasprotnika njihovim težnjam. Poljaki zahtevajo za to od Bienertha, naj rekonstruira kabinet na parlamentarni podlagi, čemur ministerski predsednik zopet ne moie ustreči, ker še ni prišlo do češko-nem-škega sporazuma. Položaj med Bienerthom in Poljaki je postal vsled tega skrajno napet in negotov, kar se je zlasti pokazalo v sobotni seji poslanske zbornice. Med razpravo o bančnem statutu je posl. Kalina zahteval od predsednika, naj ugotovi, ali je zbornica sklepčna. Izkazalo se je, da ni bilo navzočih niti 100 poslancev in da so se bili odstranili skoraj vsi Poljaki. Predsednik je med burnimi prizori moral zaključiti sejo. Videč to je baron Bienerth jezno zapustil zbornico. Videl je, da nima več večine in si je zato hotel preskrbeti gotovost. O-brnil se je na načelnika poljskega kluba, Glombinskega, in ga vprašal, ali mu more dati garancije, da bodo Poljaki giasovaii za bančni štatut in proračunski provizorij. Glom-binski mu je odgovoril, da mu teh garancij ne more dati ter je takoj sklical plenarno sejo poljskega kluba. Na tej seji je bilo sklenjeno, da Poljaki nikakor ne odnehajo od svojih zahtev in da bodo, ako se ne u-godi tem zahtevam, brezpogojno glasovali proti podaljšanju bančnega statuta. Ta sklep je bil Bienerthu pljuska v obraz. Zato je takoj sklical ministerski svet, na katerem je bilo sklenjeno, da poda ves kabinet svojo demisijo, ako Poljaki ne spremene svojega stališča nasproti vladi. In ta sklep je Bienerth danes (v ponedeljek) tudi uresničil. Kakor poročajo brzojavke nižje doli je baron Bienerth danes opoludne podal v roke cesarja demisijo vsega kabineta, katero demisijo je vladar tudi vsprejel. Kakor je v takih prilikah navad3, se že ugibije o tem, kdo bo Bienerthov naslednik. Imenujejo Stiirgkha in Gautscha, kar so seveda — kakor rečeno — samo ugibanja. Bržkone poveri cesar zopet Bienerthu sestavo nove vlade, kakor se je to zgodilo že trikrat. Ta Bienerthov padec je tragičen v toliko, v kolikor so ga provzročili Poljaki, ki so s tem zopet enkrat pokazali, da so predvsem praktični politiki, in so pristaši vlade le toliko časa, dokler jim to nese. V zadnjem času so si bili postavili parolo: „Ali dobimo kanale, ali pa naj gre vlada". Zgodilo se je drugo: Bienerth je šel. Mi za njim prav nič ne jočemo, vendar se nam zdi, da se Poljaki zelo motijo, ako mislijo, da so si s tem pridobili kanale. Ako je res, kar pravi vlada, da namreč v državni blagajni ni denarja, potem je ravno tako gotovo, da jim tudi nova vlada ne bo mogla poskrbeti vodnih cest. Na vsak način smo doživeli redek slučaj, da je vrgla vlado ena najzve-stejših vladnih strank, ki so jej ponižno tla-čaiiili, če tudi je to škodovalo drugim Slo- ; vanom. V tem leži tragika padca Bienerth-vega kabineta. * * * DUNAJ 12. Kakor je zvedel c. kr. ko-resp. biro, je cesar danes - popoludne vsprejel demisijo vsega kabineta, ki jo je podal ministerski predsednik baron Bienerth. Vladar je poveril kabinetu vodstvo poslov, dokler ne bo sestavljeno novo mi-nisterstvo. Ministerstvo je že danes sklenilo odstopiti, ker so v zadnjih dveh dneh vršeča se politična posvetovanja pokazala, da ne bo sklep poljskega kluba, ki ga je pričakovati jutri, bržkone primeren, da dovede do popolnega in povoljnega razjašnjenja položaja ; na dru^i strani pa neodloživa par-lamentarična dela silijo, da se prepreči motenje oz. zakašnjenje razprav posl. zbornice. DUNAJ 12. Jutršnja „Wiener Zeitung" objavi cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim je cesar vsprejel demisijo celotnega ministerstva in do sestave novega kabineta poveril vodstvo poslov členom dosedanjega kabineta. * * Princ Hohenlohe pri cesarju. DUNAJ 12. Cesar je danes predpoludne na splošnih avdijencah vsprejel med drugimi tudi tržaškega pamestnika princa Hohenlohe-Schillingsfiirsta. Brzojavne vesti. Proračunski odsek. DUNAJ 12. Za danes ob 2. uri popoludne sklicana seja proračunskega odseka je | bil odgoajen na 5. uro. Na dnevnem redu ! je le vprašanje. Volitev načelnika, DUNAJ 12. Proračunski odsek je vno-j vič izvolil načelnikom poslanca dr. Čhiarija, ! ki je, kakor znano, meseca julija odstopil j radi slovenske obstrukcije proti italijanski , pravni fakulteti. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 12. Po sklepnem govoru poročevalca Hegediisa je bila vsprejeta in-demnitetna predloga v splošnosti kakor podlaga za specijalno debato. Ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary je pobijal mnenje posl. Banffy-ja, češ, da ni sedanji hrvatski ban vreden zaupanja ogrske vlade. Ministerski predsednik se je dotaknil potem reškega vprašanja in je izjavil, da vlada nikakor noče zdrmati državnopravnega stališča Reke ; ničesar ne spremeni na rabi italijanskega jezika. (Živahno pritrjevanje na desnici). In ravno zato, ker ve to reško prebivalstvo, je um-Ijivo, da vlada tamkaj popolni mir in red. Ministerski predsednik je govoril potern o vedenju vlade nasproti volilni reformi in vojni reformi in je rekel, da pride vojna reforma pred volilno reformo. Odgovoril je na razna očitanja grofa Appony-ja in zaključil: Vlada se zaveda, da bo znala po dolžnosti varovati interese ogrske države. (Živahna pohvala. Ploskanje in eljen-klici). Potem ko so govorili še posl. Desy, (Košuto v a stranka), grof Battyany (Justhovec) in grof Apponyi, je bil vsprejet naslov predloge. Prihodnja seja se bo vršila jutri. Ban Tomašič v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 12. Ban Tomašič, se je posvetoval z ministerskim predsednikom Khuen-Hedervary-jetn glede sklicanja hrvatskega sabora in glede stvari, ki so s tem v zvezi. Afera Vasič. BELIGRAD 11. Beligrajsko sodišče I. instance je odredilo, da se ima Vasica Ser-giana obtožiti zločina po § 86 let a) kaz. zak. Sodna razprava se bo vršila bržkone prihodnji teden. Pariamentarne volitve na Angleškem. LONDON 11. Do sinoči je bilo izvoljenih 183 liberalcev in 226 unionistoV. Število mandatov drugih strank je ostalo nespremenjeno. LONDON 12. Dosedaj je bilo izvoljenih 186 liberalcev, 226 uniionistov, 32 članov delavske stranke, 63 Redmonta. Liberalci dobijo 18, unionisti 21, delavska stranka 4 sedeže. Kolera. MADRID 12. Doslej je obolelo na koleri 422 oseb, od teh iih je umrlo stošetin-trideset. SOLUN 12. Kolera se razširja. Med vojaki se je pripetilo zopet pet slučajev, dva v vojaški bolnišnici. Na koleri sta oboleli tudi dve civilni osebi. Razun tega je bilo prijavljenih nekoliko sumljivih slučajev. RIM 12. V zadnjih 24 urah je v raznih krajih Italije obolelo za kolero 6 oseb, umrle so 3. Potres. BUDIMPEŠTA 12. Seismografični aparati potresnega observatorija budimpeštan-skega vseučilišča so v soboto predpoludne zabeležili močan daljni potres. Začetek ob 10 46, konec ob 12 25 popoludne Maksimum 4 in pol mm. Volitve na Grškem. ATENE 12. Glasom dosedaj znanih volilnih rezultatov v narodno skupščino, bo imela vlada veliko večino. Punt mornarjev v Braziliji. PARIZ 12. „Ag. Ha vas" poroča iz Rio de Janeira, da se je zopet spuntal oddelek mornarjev. Punt mornarjev je pa že udušen. Letina na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 12. Letošnja ozimina kaže sedaj bolje, kakor je kazala v začetku in so tudi sicer dani dobri pogoji za daljni ugodni razvoj. Krme in slame je dovolj. Burovžek. — Povest. — Spisala MICA KEPA. — „Ti se rad prekucuješ, kaj ? Glej, pri nas bi se lahko prekucaval ves dan in še plačo bi dobival za to. Kar pri nas ostani," ga je nagovarjal. Burovžek ni odgovoril ; režal se je pa in mežikal, kar je spravilo v smeh vse osobje cirkusa. Brezplačno je potem prisostvoval predstavi s svojimi tovariši vred. Pozno je bilo, ko so se vračali domov. Medpotjo so govorili le o cirkusu, o malem konjičku z brhko jahalko, o spretnih telovadcih in o veselih klovnih.v „Burovžek, Ti si kakor rojen za pajaca. Kadar se prekucavaš, se mora človek smejati. Če bi bil jaz za to, takoj bi šel ž njim:," se je ustil Fernačarjev Nande, ki je slovel daleč okoli za najporednejšega poba. „Kaj bi rekli Grdinovi? ' je prigovarjal Burovžek. „Nič. Veseli bi bili, da se te izneb jo. Saj pravijo, da nisi za nobeno delo." „Saj me res nimajo radi; vedno me kregajo. Kar sem storil, jim ni po všeči. Če prosim kruha, pa pravi Grdinka: „„saj ga niti zaslužil nisi danes, lakota salemenska.44" Pa, če kdo prašuje: „Ali je Vaš ta fantin ?" „„Naš in ne naš,"" odrezujeta onadva. „„Jerkačeva Katra nam ga je zapustila."" In če ne boš priden, pa te poženemo od hiše!..." Vse to je premišljeval Burovžek, ali na beg vendar ni mislii resno. Ko je dospel domov, je bilo že zaprto. Smuknii je na skedenj ter se zaril v seno. Dolgo ni mogel zaspati. Mislil je vedno na cirkus. Šele proti jutru je zaspal. Imel je krasne sanje, iz katerih ga je zbudil Grdin s — šibo. „Potepuh, potepevski, ali mi boš..." in udrihal je po njem. Burovžek je planil po konci, noteč se zmuzniti na tla. Toda Grdin ga je prestregel na stopnicah in ga je pošteno ošvrkal. Ko se je Burovžek iztrgal iz njegovih rok, je stekel okrog hleva naravnost proti trgu. Sultan, Grdinov kuže, Burovžkov zvesti spremljevalec, mu je sledil v dolgih skokih. Po cesti je prihajal pokrit voz cirku-sove trupe. Burovžek je pocenil za grm, Sultan pa je lajal in se zaletaval v konje. Ko je prišel voz mimo njega, je skočil zadaj na soro in jo zajahal tako, da je gledal nazaj. Voz je drdral hitro naprej, in Sultan mu je molče sledil. Burovžek se je muzal, češ: „sedaj naj me pa le tepe, ako me more," — drugih misli ni imel. Dobro mu je dela vožnja in zabavalo ga je. Hitro so bežali pred njegovimi očmi travniki in njive, in naposled se je skrila za gričem tudi Grdinova hiša. Voz je dospel do ovinka za hribom. Tu se je Sultan ne- nadoma ustavil in močno zalajal, kakor bi hotel reči : „Fant, zadosti je šale ! Odnehaj !" To je vzdramilo Burovžka in odločil se je. Sunkoma se je pognal, da bi skočil z voza, ali obvisel je za naramnico na žeblju, ki je molel iz nekega droga za njegovim hrbtom. Z životom je zdrsnil na stran, noge pa so se vlekie po tleh in so bile hipoma vse krvave. Burovžek je strahovito kričal, se lovil z rokami za drog in je tako preprečil, da ni prišel pod kolesa. Voz se je ustavil, — in voznik je prišel pogledat, kaj se je zgodilo. Bil je gospodar cirkusa. Presenečen je zavpil: „Burovžek je tu!" Vsi so poskakali z voza ter hpteli pomagati siromaku, toda Sultan ni pustil nikogar blizu. S palico so ga morali odgnati in potem so ubogega trpina sneli z žeblja Lačen in prevzet od bolečin se je onesvestil. Ko so mu izpirali rane, se je zopet zavedel. Položili so ga v vozu na blazino in dalje je šlo po cesti. Burovžek je prosil s povzdignjenimi rokami: „Domov, v domov ! Jaz ne grem z Vami! Oče! Mati!" Vse je odpustil Grdinu. „O, ljudje božji, pustite me domov!" Male oči so tonile v solzah. Ženske so ga tolažile in nagovarjale na vse možne načine. Zunaj je zalajal Sultan. Burovžek se je nasmehnil. Poklicali so psa, ki mu je legel k nogam. To je dečka potolažilo, da je kmalo zaspal. (Pride še.) ismo iz Belegagratia. (Audiatur et altera pars).*) Dne 8. dec. l^flO. Več tukajšnjih časopisov se bavi s predmetom „Supilo in koalicija". Razglabljajo, zakaj da Supilo „ni zopet vstopil v koalicijo" in „je-li njegovo postopanje pravo?" Kakor znano, je bil g. Supilo takore-koč ustvaritelj koalicije, njen najboljši branitelj, da — duša vsemu giban;u v njej. To da je on najlažje storil, ker je kakor časnikar neodvisen — in ravno kakor tak poklican, da vrši svojo misijo. Vršil jo je j tudi ves čas svojega članstva v polni meri. V času znanega Friedjungovega procesa je Supilo izstopil iz koalicije, češ, da je tako boljše zanj in za koalicijo. Vse je pač pričakovalo, da po dovršenem procesu Supilo zopet vstopi v koalicijo. Radi tega tudi ni noben časopis pisal o tem, da ne škoduje dobri stvari. Danes pa, ko se stvari ne more več škodovati, treba govoriti tudi o tem vprašanju. Možati nastop, da se je Supiio sam, brez zaščitja koalicije, postavil pred sodnike, je takrat odobraval vsak razumen človek. Kako tudi ne, ko je s tem pokazal, da je čistega značaja in da ne potrebuje nikake zaslombe ?! Nekoliko drugačno pa stoje stvari danes. Vršile so se volitve za sabor, na katerih je hotel ban Tomašič zlomiti moč koalicije, kar se mu je tudi deloma posrečilo. V tej veliki borbi, kjer je šlo za važen moment, pa je g. Supilo vrgel puško v koruzo ter je — ne oziraje se ne na desno ne na levo — kandidira! kakor „divjak" — brez programa kake stranke, ter je bil tudi izvoljen. To pa vsled tega, ker se mu koalicija ni hotela postaviti nasproti — ker je še vedno upala, da stopi zopet v njene vrste, v bojno četo proti vladnemu nasilstvu. Tega pa g. Supilo ni uvide!, ne pred volitvami, in tudi do danes še ne. *) Ta dni smo bili priobčili dopis iz Prage, i ki je izrekal politiškim kvalitetam znanega hrvat-i skega poslanca Šupila največe priznanje.^ Da se iuje tudi drugo mnenje, priobčujemo tudi dopis iz srbske prestolnice. Op. ured. Stran II Neugodnemu izidu volitev za koalicijo OllOVIlS flOViC6> je pa mnogo, ako ne največ kriv ravno g. m . Šupilo s svojo abstinenco. - To se mu j Nemški državni zbor je dne 10. t. m. mora priznati, da bi bil on s svojo inteli- nadaljeval razpravo o proračunu. Državni ; geninostjo lahko dosti pripomogel: on sam kancelar je naglašal potrebo močne in za in za njim mnogo drugih bi se bili vrgli z boj pripravne armade m spopolnenja flote.' vso eneržijo v volilni boj in spravili bi na Naslednik grofa Condenhove. Praški ta način koalicijo na višino njenega prej- „Glas Naroda" imenuje dva kandidata za šnjega ugleda. G. Supilo pa je lepo ostal mesto češkega namestnika vf slučaju od-doma! Mnogi njih, ki so do tedaj imeli stopa grofa Coudenlove, namreč moravskega zaupanje v koalicijo le vsled njega, so tudi namestnika barona Haynolda in princa Fri-•stali na njegovi strani, a posledica je bila, derika Schwarzenberga. da je koalicija tako na prvih, kakor tudi na Prade položil mandat. Bivši nemški •žjih volitvah izgubila najmanje 5—6 man- minister-rojak in voditelj nemških nacijonal-j datov, brez njega. Ali relativno večino je nalcev dr. Prade je položil mandat za češki; koalicija vendar dosegla, je še vedno naj- deželni zbor. To je storil baje iz zdravstve- j močnejša skupina v saboru. nih ozirov, v resnici pa se zdi, da sej To je ljudska volja, ki bi jo moral uva- umakne iz politiškega življenja, vsled mi-ževati tudi poslanec Supilo. On pa se ni gljaja od zgoraj, ker je v zadnjih češko-podvrgel tej volji — ostal je sam in naj- nemških spravnih pogajanjih zavzemal pre-brže ne bo imel on sam — prav. j več nemško-radikalno stališče. + * * I f Lazar Kostič. Dne 9. t. m. je umrl Dne 4. t. m. je umrl tukaj Svetozar Na Dunaju znameniti srbski pisatelj dr. Laza Vukadinovič, ravnatelj zavarovalne banke Kostič. Pokojnik je bil rojen 1. 1841 v _srb-„ društva Rosija". Bil je eden najuglednejših skem Kovilju v Backi. Bil je nekoliko časa meščanov: inteligenten, marljiv na vseh tudi tajnik pri črnogorskem knezu Nikoli, koncih in krajih. Radi svojega naprednega. Pokojnik si je pridobil velike zasluge na mišljenja je moral dosti pretrpeti, da, celo: polju srbske književnosti m publicistike. Na-bežati je moral enkrat v Rusijo! To je bilo pisal je več dram m epskih pesmi, najbolj pod starim režimom. Pripomogel je k izda- P* se je proslavil s svojimi prevodi Shake- janju več listov, sodeloval pri ustanovitvi, spearovih dram.__ raznih društev in srbska prestolnica se ima ^^ w zahvaliti le njemu na najkrasnejši stavbi j UOielSC© Y 0SI2. mesta — oni „društva Rosija". ; Na znailje ! Pravico voliti v zavaro- * * * | valnico zoper nezgode imajo podjetniki in V skupščini razpravljajo te dni novijdelavci vseh ^ih obratov, ki so za-tiskovni zakon in zakon o sodnikih po kate-j ^ - t d - časa, nego rem se bodo morah ti podvreči skusnii pOi„ - A1 . . . ' ^ komisiji in prisegi, kakor vsi drugi uradniki,] 3 mesece. Ako niso torej nekatera pod-česar do sedaj ni bilo. — Nadalje misli dr-ijetja, ki so upravičena voliti, prejela žava uvesti nov zakon, ki določuje pristoj-- svojih glasovnic dosedaj, reklamirajo bine na ženitev. Torej nasprotno nego na naj nemudoma svojo volil, pravico Francoskem.----| pr- Zavarovalnici zoper nezgode, oziroma Za reciprociteto hrvatskega j obrnejo naj se do predsednika volilnega vseučilišča. I odbora Dr. S 1 a v i k a, odv. v Trstu. _ B — Vest zadrskega „Narodnega! Poslanec Ussai in imena slovanskih Lista", glasom katere bi bilo vprašanje re- krajev. V Gorici imajo sodnika, ki je ob ciprocitete zagrebške univerze rešeno na ta \ enem tudi državni poslanec. Ta poslanec se način, da bi komisijo, pred katero bi imeli * piše sicer Ussai, a njega oče se je gotovo absolvirani juristi zagrebške univerze po-'še pisal Ušaj, kakor se pise mnogo lsto-lagati ponoven izpit, prenesli z Dunaja v [imenikov na Goriškem. Ta „slavni" Italijan Zader, je naleteta na protest zagreške vse-jje, k° je bil še adjunkt, služboval tudi v učiliške omladine. : Ajdovščini. Zagrebški vseučiliščniki iz Istre in Dal- Ker je furlanski poslanec Bugatto trdil, macije se ne zadovoljevajo s tako rešitvijo j da se Ušaj ni nikoli mešal v politiko, sem vseučiliščnega vprašanja. Oni zahtevajo popolno rcciprociteto zagrebškega vseučilišča. V ta namen so sklicali danes sejo, v kateri v prijetnem položaju, da postavim Ušajevega branitelja na laž. Kakor rečeno, je bil Ušaj v Ajdovščini, je bila vsprejeta resolucija, s katero prote- \ kjer se je najraje družil z Lahi, ki so trgo stirajo proti taki rešitvi „reciprocitete". Ob:vali s konii in jih gonili preko Ajdovščine enem so se izjavili pripravljenimi, da bodo? v Italijo. Ko pa je bil v družbi med doma-vsako slično odredbo bojkotirali. Zato ape-jčini, je z vso gorečnostjo trdil, da so imena lirajo na svoje poslance, da preprečijo vsako1 slovenskih krajev — same skovanke! Ko-tako odredbo, ki bi bila poniževalna za?barid in Bovec sta mu bila vedno v želodcu, hrvatski narod in hrvatsko vseučilišče. i Trdil je, da za Kobarid je edino pravo ime Na to so priredili vseučiliščniki demon-C a p o r e 11 o in za Bovec P 1 e z z o ! strativen obhod po mestu, vsklikaje za reci-}. Tudi imena v beneški Sloveniji da so prociteto zagrebškega vseučilišča. Bilo jej izmišljena! tudi ojstrih vskiikov proti Bienertu in Aehren-thalu na Dunaju. Sicer se je izvršil obhod mirno — brez policijske intervencije. Kakor vidite, ima Ušaj stalno bolezen, a vkljub temu se — ne meša v politiko ! j Sedaj boste menda tudi umeli, zakaj ne {pozna Novevasi pri Poreču ! Ajdovski. Epilog k napadom na naš list na ? sobotnem shodu. Oni govornik, ki se je na shodu minole sobote, sklicanem po nekih z Ka&o s: Italijani prisvajajo 6 neše pokrajine! Italijanski vojaški list „Preparazione" \eina I"I"UIC °^ailcul. prinesel nedavno članek o italijansko-na- »narodnih delavcih", posebno odlikoval rodni propagandi, ki kričeče iiustJuje način, iI ppad" na naš list, je neki Hrvat, imenom kako si hoč! Italija mirnim potom1 prisva-^ Sfk { e c* S£daJ poznajemo data človek jati naše provincije. Ko je člankar naglasiljnltJ.^en ° " nlf ,n da J6 PV tLI Lako nekoristna je italijanska narodmfagi- ^'^SvTJ^ ^ itJ^L tacija v Severni in Južni Ameriki, sosebno,(na™ zatrJa zanesljiva oseba, ki se je nekega kar se tiče ustanovijanja šol, pa naglaša, jvečera neki gostilni prerekala s Skrlecem kako potrebno je, da Italija izkoristi hipno;0 P<>»hcnin stvaren. __ situvacijo na Malti in v onih pokrajinah! Potem se sevedanecudimojegovemu ki so sicer politično pridružene drugim rfr- beu Protl nam'w ^P? Jza lavam, d pa po svoji zemljepisni legi spa-isobo^ , junaštvo-takov nedeljo ze dob dajo k Italiji. Italijansko prebivalstvo da! Pnmern° plačilo od delavcev samih, ki so mora doprinesti vsako žrtev, da ohrani injga ~ kakorr .na™ Poročajo — iz neke ojači italiianstvo pripadnikov drugih držav. | S05^ v uJlCL ,Ghega lastnorocno ~ eks-V to pa ne zadoščajo šole društva „Dante [ pediraii na nlaa! Alighieri" in Lega Nazionale". (Tu je torej i Britka lekcija je za g Skrleca to da priznan skupni namen obeh teh 2 društev), t §a "iso justifreirah .gospodje", proti katerim Spomenik Dantejev na kakem trgu v na sobotnem shodu hujskal delavce, Tridentu odtehtuje petdeset šol. Vsaki Italijan ;marveč da so to stonh - klavci!! iz kraljestva, ki si je izbral Trentin kakor j Prejeli smo in pnobcujemo : letovišče, velja za dva ljudska učitelja > Slavno uredništvo ! (Zopet dragoceno priznanje, da imajo vsi ti • Podpisani prosim, da slavno uredništvo regnicoli na naših tleh svoio posebno, proti: priobči sledeče pojasnilo k poročilu o so-državi naperjeno misijo. Za koliko učiteljev botnem shodu, kar poročilo zadeva mojoj pa velja tistih 40000 regnicolov, ki žro kruh > osebo : tu v Trstu domačinom iz-pred ust ? !) Vsaka\ Poročilo trdi, da sem jaz imenoval v1 ladija italijanske zastave, ki obiskuje prista- svojem govoru neke „sumljive subjekte", ki: nišča Dalmacije in Istre, nadomešča stotine da so hoteli preprečiti odoorenie spremenje-ur v šoli z italijanskim jezikom. — (Naše nih glavnih pravil NDO. Poročilo je to za- < oblasti pa še prirejalo gostije tem emisar-i devno neresmcn6, Kajti v celem svojem; jem italijanskega nacijonalizma!) ; govoru nisem rabil nikdar izraza „sumljivi; Evo, tu je italijanski list s cinično od- subjekti", pač pa sem rekel, da so nekateri' kritosrčnostjo razkril taktiko „mirnih osvo- delali na to, da bi se opozvala pri notra-' jevateljev" naših provincij. Ta članek naj si-njem ministrstvu v potrditev vložena glavna vtaknejo za zrcalo vsi oni patentirani av- pravila, to pa zato, ker so dotičniki bili strijski patrijotje, ki trdovratno taje italijan- mnenja, da bi se NDO na podlagi novih sko nevarnost! Ali kdor ima oči, ki gledajo, pravil popolnoma osamosvojila in krenila na in razuma, ki presoja, si napravlja svojo, pota, ki dotičnikom ne bi bila vsec, in vse sodbo c Aehrenthalovi politiki — „višiha,to, dasiravno se je vedno zagotavljalo, da ozirov" v našem Primorju. ' se nikdar ne misli na ustanovitev kake _________________________ stranke, temveč le na osamosvojitev NDO v . strokovnem, razrednostanovskem oziru. In da Hi SSBOlflEfn Koncertu „GlOSOene to odgovarja popolni resnici, so priča vsi " .... . . ... , . .oni, ki so se udeleževali tozadevnih posve-; Matice SOuBlUje tUdI C. RT. dvorni tovanj, kakor morajo potrditi isti udeležniki i iiiiii BPfBTTA omenjenih posvetovanj, da se je umaknitev operni peuec SOSP. JULIJ BETETIO. glavnih pravil izprožila aa omenjenih se-1 Stankih, ne pa v društvenem odboru, saj je sedanji društveni odbor v svoji prvi seji, takoj po svojem konstituiranju sklenil, da naj se nova pravila vlože v potrditev dva dni po omenjenem sklepu. Od tistega časa se v odboru ni več govorilo o pravilih, temveč je odbor šele na podlagi zgoraj omenjenik posvetovanj, ki so se vršila izven odbora, sklepal o stvari. Na omenjenih sestankih so bili neodborniki v množini. Taka je resnica. Končno prosim, da konstatirate, da jaz v svojem govoru nisem omenil niti „frakar-jev", niti restavracije „Balkan", niti lista „Edinosti" in da nisem izrekel nikakih očitanj proti „Balkanu" niti proti „Edinosti". Z odličnim spoštovanjem Anton Ekar. Pri p. uredništva. Za danes kon-statujemo le, da je naš poročevalec odločno zatrdil, da je čul ta izraz, da smo potem poizvedovali pri več drugih osebah, ki so isto, potrdile, in da je tudi predsednik NDO, g. Čok, ko je v svojem odgovoru gospodu Ekarju pojasnil stvar glede spremenjenih pravil, vskliknil : To so torej tisti sumljivi subjekti ali elementi. Da pa je odbor končno sklepal o pravilih v smislu našega poročila — če tudi morda na podlagi izven-odborovih posvetovanj : to priznava tudi g. j Ekar sam ! In to je ravno — glavno ! V pojasnilo. Na razpravi v kazenski pravdi Cuttin proti Vusio je izpovedal pri- i vatni tožitelj, da je g. Fran Pirman člen našega uredništva in je dostavil, da je; „Edinost" „giornale patriotico slavo fino alle ossa" (slovenski list, patrijotičen do j kosti). Proti tej trditvi konstatujemo, da g. Fran Pirman ni člen našega uredništva in da je le tupatam spisal za naš list kako poročilo izpred sodišča. Cercle franco - illyrien. Zelo srečna je bila misel ustanovitve krožka, ki naj bi gojil med svojimi člani francozko konverzacijo in vzbujal ljubezen do francozke kulture. V Trstu živi mnogo Slovencev, ki več ali manj obvladujejo francoščino, ki pa ne dobivajo nikogar, da bi konverzirali žnjim. Temu je sedaj odpomagano ; tozadevna pravila so bila potrjena in minolj petek se je vršil v Slov. Čitalnici ustanovni občni zbor in ob enem tudi prvi konverza-cijski večer. Predsednik pripravljalnega odbora, dr. V. K i s o v e c, je pozdravil navzoče dame in gospode, ki so v častnem številu prihiteli na občni zbor, in prečital pravila, na kar se je vršila volitev odbora. Za predsednika je bil per acclainationem izvoljen g. dr. V. Kisovec, za odbornike, oziroma odbornice pa: g.ca Martelanc, g.ca Pešel, g.a Zvvitter, gg. M. Perhavc, Goričan in Vadnjal. Po občnem zboru se je razvila zelo živahna konverzacija, ki ,se bo vršila odslej vsaki petek v Slov. Čitalnici. Na programu bo čitanje iz francozke literature, igranje na glasovir in petje. Udnina znaša mesečno eno krono. Kdor želi pristopiti, naj vpiše svoje ime v posebno ^knjigo, ki je izložena v to svrho v Slov. Čitalnici. — Prihodnji večer se vrši v petek 16. t. m. istotam. ROJAKI! Poživljamo vsakogar, ki se čuti zmožnim in dolžnim sodelovati pri te- Ciril - Metodovemu obrambenesiu skladu so pristopili z zneskom 200 K pod štv. 855 slovenski profesorji ljubljanske realke. Ko mene več ne bo... Družbi sv. Cir. in Metoda v korist sta se zopet zavarovala na življenje dva rodoljuba, prvi za 1000 K, drugi za 500 K. Polici sta poslala družbi, zavarovalnino pa bosta plačevala sama. Na ta način je poskrbljeno za družbo, da bo še v oni dobi, ki jej sedanji njeni prijatelji osebno ne bodo mogli več pomagati, deležna njihove dobrote. Te vrste družbenik podpirateljev se je priglasilo doslej 25, zavarovana svota znaša K 17500 K. Hvala „Prvi češki", da opozarja na ta vir dohodkov, hvala vsem zavarovancem, ki so — zavarovavši sebe — zavarovali Slovenstvo 1 Družbi sv. Cirila in Metoda je daroval g. Al. Mlakar, gozdar pri knezu Auer-spergu na Dolenjskem, v veseli družbi pri Graharju na Hajdinu, po g. učitelju Klajn-ščku, K 10. G. M. P. je daroval naši družbi za Strelove stare podkve iz Mokronoga 4 K. G.ca Berti Miillerjeva v Zagorju za Savo želi družbinim malčkom vesele praznike; to željo pa je opremila s štirimi kronami, s tisoči rabljenih poštnih znamk in odrezkov od smodk. — Šentpeterska moška podružnica v Ljubljani še menda ne ve za svojega najnovejšega brambovca - pokrovitelja. Tam gori v okolici cesarskega Dunaja bivajo trije somišljeniki, vneti Slovenci, in ti so plačali en obrambeni kamen in; s tem postali pokrovitelji z imenom „Slovenska trojica dunajske okolice". Hvala Vam, častiti rodoljubi za dobrotne darove, položene na altar ljubljene domovine ! žavnem poslu bližajočega se ljudskega štetja, da se vdeleži današnjega poduka ob 8. uri zvečer v prostorih „Trž. podpornega in bralnega društva" ul. Stadion 19. Posebno vabimo naše mlajše naobražence, gg. dijake, učitelje, uradnike itd. Odbor pol, dr. „Edinost' Ne potrebuje Slovencev! — Prejeli smo: V hiši št. 14 v ulici Commerciale je tobakarna. Ko sem te dni slučajno šel mimo te tobakarne, sem vstopil, da kupim škatljico žigic. Zahteval sem seveda onih na korist družbe sv. Cirila in Metoda, kar pa je prodajalko razjarilo, da je — davši ini mesto zahtevanih druge užigalice — menila grobo in brezobrazno: da jej Slovenci ne dajajo zaslužka, da jej nič ne pomagajo in "da je eden slovenskih poznanih boriteljev (navela je tudi ime) ... Žid. Na kratko povedano : trdila ona prodajalka, da živi brez Slovencev. Če noče druzega, jej bo lahko ustreženo. Blagoslovljenje nove salezijanske cerkve. V nedeljo predpoludne je bila slovesno blagoslovljena nova salezijanska cerkev v Istrski ulici. Cerkev je ob obilni asistenci duhovnikov blagoslovil generalni prefekt Saiezijancev, don Filip Rinaldi, ki je nalašč za to prišel iz Turina. Sv. obreda se je udeležilo tudi več posvetnih dostojanstvenikov in odličnjakov in mnogo vernikov. Iz Trsta odsotnega namestnika princa Ho-henlohe je zastopal dvorni svetnik A. Fabiani. Cerkev, ki' ima še spodnjo cerkev, namenjano za gojence zavoda, ni še popol-j noma dograjena. Koncert trž. podr. Glasbene Matice. Pod rubriko „Književnost in umetnost" nadaljujemo s tolmačenjem komadov, ki se jih bo proizvajalo na tem koncertu dne 17. t. m. Opozarjamo, da je oddanih že mnogo sedežev za ta koncert. Zato naj se oni, kr bi si radi še zbrali kak prostor, le požurijo; kajti kasneje se bodo morali zadovoljiti le z onimi sedeži, ki bodo sploh še na razpo-, lago. — Sedeži in lože so v pretprodaji pri vratarici „Nar. doma" po cenah razvidnih/ iz lepakov. Trž&šRa maia kronika. Poskus samomora. Jakob Novak, star 41 let, kapitan dolge vožnje, se |e hotel sinoči ob 6. s kroglo iz revolverja ustreliti v sence, zadel se je pa le v obraz. Spravili so ga v bolnišnico. Novak je tuberkulozen in je bil nedavno temu izpuščen iz Mag-dalenske bolnišnice. — Neozdravljiva bolezen je bila torej vzrok poskušenemu samomoru. Banditski rop v Rojanu., Nedeljski rop v Rojanu, kjer je petorica poljskih ciganov z revolverji v rokah vdrla v taborišče ruskih ciganov, s katerimi so bivali skupaj, in pred očmi prestrašenih žensk in otrok, vkradia iz blagajne 28.000 K, ni gotovo brez romantične primesi, izlasti na pragu velemesta, in spominja popolnoma na dogodke slavnih banditov a la Schinderhans itd. Vsa petorica je bila aretirana, t. j. Anton, Fran, Ivan, Teodor in Mihael Aorun, prvi star 19 let in drugi po vrsti 35, 37, 40 in 65, vsi iz Bieze v Galiciji- Višji policijski komisar dr. Mlekuš je izpraševal aretirane cigane. Vsi so kakpr en mož tajili rop in tudi tajili kar najodločneje, da bi bil blagajnik okradene ciganske bande Anisi Panis hranil v oni blagajni 28.000 K. Trdili so, da je vsa štorija o ropu popolnoma izmišljena. Vsa ciganska banda da je morala kmalu zapustiti Trst; del njih je bil zato, da se preselijo na Dunaj, drugi del pa se je protivil, ker je tain življenje predrago. Radi tega da je nastal velik prepir in pretep med njimi, v katerem so podlegli ruski cigani. Ti pa da so si iz maščevanja izmislili ovadbo o ropu proti poljskim ciganom. Sedaj policija poizveduje, koliko je resnice na vsej tej stvari. Tatvina v sv. Križu. Potem ko so bila dovršena popravljalna dela v cerkvi v sv. Križu, so ves rabljeni les shranili v lokal tik zakristije. Včeraj se je konstatiralo, da je bilo vkradeno za 300 K materijala, zlasti deske, grede itd. Žendarmerija poizveduje. Nasilen mesar. V nedeljo ob 8.30 zvečer je 29-letni mesar Alojzij Sarca hotel na vsako silo vstopiti v neko žganja-rijo v ulici Nuova, ravno ko so jo zapirali. Ko ga je redar posvaril, je mesar začel žaliti redarja in ga je celo hotel vgrizniti. — Tudi proti drugemu redarju, ki je pristopil se je vedel nasilno. Slednjič so ga, ne brez napora, spravili v luknjo. Samomor v ljudski kuhinji. Včeraj ziutraj ob 11.30 se je trgovec rib Rudolf Dolinšek, star 20 let, nahajal v ljudski kuhinji in prodajalni rib v ul. Arcata štev. 15. Na enkrat je potegnil iz žepa revolver in se ustrelil v desno sence. Takoj so poklicali zdravnika z zdravniške postaje, ki pa ni mogel storiti drugega nego konstatirati nastalo smrt. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Juštu. Koledar in vreme. — Danes: Lucija dev. muč. — Jutri: Spiridion, šk. Temperatura včeraj o'o 2. uri popoludne + 14" Čels. Vreme včeraj: deževno. Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. — Hladni vetrovi. Temperalura mila. M ar« del. organizacija Debatni večeri NDO. se zopet nadaljujejo. Za slovensko delavstvo je prevaž-nega pomena, da se, kolikor mu dopušča čas, izobražuje in nadomešča to, česar mu šola ni mogla dati. Poleg svoje stroke in svojega dela mora poznati naš delavec tudi dobo, v kateri živi, poznati mora zahteve časa in napredka, predvsem pa mora poznati samega sebe. In edina priložnost k V Trstu, dne 13. decembra 1910 »EDINOST« št. 345. Stran III temu spoznavanju in izobraževanju se nudi našemu delavcu v predavanjih in prijateljskih sestankih. Zato je pa dolžnost, da se slovenski delavci pridno vdeležujejo teh sestankov, pridno zahajajo na predavanje in se kolikor možno tudi sami vdeležujejo debat in razgovorov, kajti le tako je mogoče, da se pojmi medsebojno razbistre in se pride preje na jasno pri posameznih vprašanjih. Geslo delavstva naj bo: „za izobrazbo". V četrtek ob 8. uri zvečer bo v društvenih prostorih zopet debatni večer. * * * DEŽELNA ORGANIZACIJA N. D. O. za Tr6t in okolico vabi na IZREDNI OBČNI ZBOR ki se vrši v nedeljo 18. decembra 1910 ob 9 x/x uri predp. v gled. dvorani „Nar. doma" v Trstu. DNEVNI RED: 1. Pojasnila o novih glavnih pravilih in organizacijskem štatutu. 2. Volitev dež. izvrševalnega odbora. 3. Razno. Poživljamo članstvo NDO, da se z ozi-rom na veliko važnost tega občnega zbora za nadaljni razvoj NDO v Trstu udeleži občnega zbora v čim najobilnejšem številu. ODBOR NDO. * * * Volilni sestanek članov NDO se vrši danes zvečer ob 7. uri in pol v prostorih NDO, ulica Lavatoio št. 1. Vabimo članstvo, da se udeleži sestanka v čim najobilnejšem številu, da se porazgovori o bodočem vodstvu tržaške NDO. Zlasti pa vabimo odbornike in zaupnike vseh skupin, da se zanesljivo udeleže sestanka. Odbor NDO. Društvene vesti. Tržaška podr. Slov. plan. društva vabi vse cenj. odbornike k seji, ki se vrši danes v torek dne 13. dec. ob 7. uri in pol zvečer v društveni sobi. Svetoivanski rodoljubi z gospodom Štoko na čelu priredili so v marcu t. 1. krasno vspelo igro „Cigani1* ter čisti dobiček K 105.28 K iste, odposlali kot prvi obrok obrambenega sklada. Ker žele pa še v tem jubilejnem letu popolniti svoto 200 kron, prirede ravno isti spet pod vodstvom g. Jake Stoke na Štefanovo popoludne satirično trodejanko „Lokalna železnica", katero je posodilo iz posebne prijaznosti ravnateljstvo ljubljanskega deželnega gledališča. Ker bo z užitkom združen tudi pre-plemeniti namen, opozarjamo že danes naše rodoljube na to. Uaša gledališče. V nedeljo popoludne ob 4. uri Še enkrat in zadnjikrat „ZIMSKO SOLNCE". V nedeljo zvečer ob 8. uri pa absolutna noviteta : veseloigra ..Kr?j'.žr»ičar"_ Te igre ne moremo 1 dovolj priporočiti vsem, ki se hočejo dobro zabavati. Igra vsebuje toliko zabavnih in smešnih prizorov, da se od smeha še oddahniti ne bomo mogli. V tej veseli igri nastopijo vsi naši igralci, ki nam z dobro naučnimi vlogami jamčijo, da se bomo v nedeljo zvečer ob 8. uri zabavali kakor se nismo že dolgo. Hrviževriost in urnečno^i Školjka. Drama v 3 dejanjih. Spisal dr. Alojz Kraigher. Založil L. Schvventner v Ljubljani. Cena broš. K 2, eleg. vez. K 3. Doslej neznan dramatik je posegel z veliko smelostjo v življenje sedanje v laž-njivi morali živeče diužbe ter nam predočil grozne prizore. O tem delu spregovorimo o priliki. Koncert podružnice „Glasbene Matice" 17. decembra t. 1. Prva orkestralna točka na tem koncertu bo ouvertura k operi „Bakreni konj" (Cheval de bronce) od skladatelja Auberja. To opero se izvaja navadno ob svečanih prilikah. Ta orkestralna točka je izpeljana strogo ritmično, a vendar zelo ljubko in vzneseno. Polni orkester začne ritmičen tema v fortissimu, katerega po kratki pavzi ponovi. Temu sledi Andante v vijolinah, flautah in klarinetih, proizvajajoč tema poln humorja. Daljši allegro ponovi prvotni tema, kateremu se pridruži popolnoma nov tema, ki se konča iz terenih postopih iz pianissimo v fortissimo. Konec je veličasten, s kratkimi akordi. Tretja orkestralna točka je „Slovanska koračnica" od Čajkovskega. Nazvalo bi se jo lahko „Rusko koračnico, ker vsi motivi, na katerih sloni to znamenito delo, so izključno ruski. Žalobni tema in tempo prevladujeta. V nizkih tonih začno kontrabasi, celi in tolkala. Nato se jim pridružijo violine in fagoti, pozneje flaute in oboe v višjih legah. Žalobni terna in tempo prevladujeta. V raznih ritmičnih figurah začno godala nasprotni tema, a odgovarjajo jim pihala. Polagoma narašča, razni instrumenti si nasprotujejo in po hromatični figuri se zlije vse v veličastni glavni tema. Srednji stavek začno trompete in rogovi. Veselo se jim pridružijo klarineti, flaute, tromboni in mu sledi v vsem svojem veličanstvu ruska himna. Coda z enoglasno figuro v godalih in s prav kratkimi akordi konča tudi to skladbo. IAKOVL — (Po pomoti zakasnjeno). O priliki zadnjih dveh prireditev v svetoivanskem Nar. domu v korist domači podružnici CM. so darovali ozir. preplačali pri predstavi „Mlinar in njegova hči" : K 2*40 Vatovec Jožef, K 1-40 Cernigoj Fran; po 1 K: Ne-gode Anton in Fonda Ivan (Ninček); po 60 st.: GombaČ Ivan, Camauli S., Marc F., Vatovec E., Gasperčič F., Šušmelj F., Sa-badin M, Volk F.; po 50 st.: Udovič J.; po 40 st.: Trobec A., Jaklič J., Vatovec J., Udovič F.; po 20 st.: Gradišar M., Mijot S. M.; 10 st.: N. N. Skupaj 13 K 20 st. Pri „Miklavžu" K 1;80 Schmidt H.; po 1 krono: Daneu S., Žerjal in Cernigoj-Mijot 76 st. Lavrenčič A.; po 60 stot.: Vidmar Št., Bartol G.; 50 stot.: Prelc ; po 40 st : Bak, Fakin, Lenardon, 20 st. Jaklič. Skupaj K 8 60. — Za „Božićnico" so darovali nadalje: tvrdka Križmančič & Breščak 40 metrov raznega blaga. Anonimus 35 metrov raznega blaga in 24 žepnih rutic, g.a Mici VVilfan, g.a Gretka Mankoč, g. Vladko Ternovec po 10 K. Zahvaljevaje se plemenitim darovalcem priporoča se tudi drugim rodoljubom ženska podr. CM. — S hriba pri sv. Alojziju. O priliki krsta hčerke Zorice, g. Ferfolje, se je nabralo med botri in gosti K 16 za moško podr. CM. — Rodoljubi, posnemajte to ob sličnih prilikah ! Denar je naložen v Trgovsko-obrtni zadrugi v Trstu. — Za „Božičnico" so nadalje darovali sledeči gg.: Ignac in Marija 10 K, Antonija dr. Slavikova 5 K, Iv. Kokalj 4 K, Marija Krebeh 3 K, M. Bole, Martelanc, Greben in Karol Favetti, Pula. po 2 K, Prelc Anton, Ivan Zlobec, Anton Semič in Milan Nabergoj 1 K. N. N. 50 st., Alojz Boščenik 20 st. Prisrčna hvala vsem ! s: Ustredm banka če8kych sporitelen s: 1 (Osrednja banka čeških hranilnic) I Podružnica v Trstu, Piazza del Ponteroeso 3 K naenaaja, da js vpeljala v korist esnj. občinstva na blagajnah kot i v vs.h ostalih oddelkih m _ntprtlrgljivt uradovaajt ori 8. ur« v jutro do 7. ure zvečer. J| mwMWU3s*y Odlikovana pekarna In slaščičarna s al t to k«!aja» ia križam aa raed.arod.i abrtai razstavi - r LoHioau leta 190» - Acquedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9 ■sstaaja slavnemu občiastvu, da ima trikrat nr cbm svež kroh. Prodsjalaics je tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi biškoti ^•Mbit xa čaj. Ima razna fina vina In likerje v buteljkah ia fiss desertne feombsne. Sprejema naročila za vsakovrstne urts, kiokate itd., kakor tudi vae predmete za speči. Ima tudi BsjUeejŠo moko iz BajbeJjčik mlinov gj^T po .ajal^ji ceni. Brespifi&ts pestreik* at — Priporoča se slavnemu občinstvu z caličn. spoštovanjem Uinko SKerk Mnenje sosp. dru. I. SCHflRF, Karlove vari zdravnika v zdravilišču G. /. SBRRAVALLO Trst. Naznanjam Vam na Vašo prošnjo, da rabim z uspehom že več let Vaše Serravallovo KINA-VINO z železom proti oslabljenju vsled slabe hrane in proti vsakemu zadrževanju krvne tvoritve ter da Vaš izdelek zavzema trajno mesto v mojih ordinacijah. KARLOVE VARI, 10. maja 1909. , Dr. SCHARF. Dež. odbor za ljudsko štetje. Deželni odbor je razposlal občinskim zastopom nastopno okrožnico : Popolno poznanje stanja živine je neobhodno potreben predpogoj, da se bo lahko racijonelno in primerno razpravljalo vprašanje glede pospeševanja živinoreje, izkoriščanja živine in zalaganja večjih mest z mesom. Naravno je torej, da javni vladni činitelji in deželni odbor smatrajo vseskozi natančno štetje živine kakor stvar največje važnosti. Kmečkemu ljudstvu se torej priporoča, naj uvažuje, da je v prvi vrsti v njegovem lastnem interesu, ako poda organom, ki so jim naročena poizvedovanja, natančne in obširne informacije o stanju živine, zlasti ker c. kr. poljedelsko ministerstvo v svojem odloku z dne 8. oktobra 1. 1910 štev. i 39532/1091 formalno in izrecno izjavlja, da! De VeccM 8 L Skerl nasledniki A. FONDA Trst, ulica del Bosco št. 17, trst Krolatnlta za civiliste ?n uoiuKe Franjo Polanec v Trstu, via S. Giaccmo (Corso) 6 II. n. Priporoča ee slavr.em občinstvu in vojaštvu za vsakovrstna dela. Blago prve vrsfe, dela solidno, cene zmerne. zaloga • ovsa Simić & Co. - &st klaje in otrobom. SENO prve vrste po 7 K, Oves Bon po 17 K. Detelja po 7-50. Ogrski oves po 19 S. Otrobi :,V» po 15-50 K. — Po 100 kiiogramov l a mslo za razprodajo Ustredni banka českych - sporitelen (Osrednja banka čeških hranilnic) podružnica v Trstu je vpeljala po uzoru svoje matice v Pragi, ki se je desedaj najbolje obnesel, v korist klijentele kot i najširšega občinstva na blagajnah kot i v vseh ostalih oddelkih nepretrgljivo uradovanje in sicer od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Ni dvoma, da bo občinstvo vedelo ceniti to praktično vpeljavo. TRŽAŠKI SLOUAfli S^o™ po raznih opravilih, imajo najlepše in najprimernejše zbirališče v dobropnznani = :: livarni Univerz s: ki se nahaja na trgu pred „Narodn. dumom" £t. 1, uprav nasproti restavracije „Balkan". V kavarni ho poleg izvrstne kave na raspolago vsakovrstni likerji >n razni slovenski, nemški in laški časniki in vsi- boljše ilustrov. revije. Za obilen obisk se priporoča FRANJO BOJC. J u!. S. Anasias o 8-10 = OBAVLjA - Agenfurske in komisija, posle Bavi se s prodajo koloiiljalnega blaga in nakupom I! I i;;nrt za slovenščino jz_ UCštBljlCcl inštrukcije. Roj vrata 18. za slovenščino in nemščino išče 7, III. nad 2C85 kmete itd.; 3) Državni in deželni poslanci naj poslujejo raznim slovanskim društvom pod- _______ Jrgpvski Pomo6nikJ|-^^|via & št .157 & u^im Hoy Huffef m s®. lya Luigi BRAIDOTTI 4) rus«nu iiaj| =>c ^ Franc, poŠta restanle glavna poŠta | ^ . zansko cesto, ki je tako nujno potrebna. Trgt F ______2034! Izfaor r^S^© Svinjine Predsednik P e č a r i č je se omenil h^^Zvmn našemu občinstvu edinega s!« bližnjih volitev v koprski občinski zastop, rfiilOrOCBITlO venskega fotografa A toplih besedah zahvalil VSem j e r k i č a Trat, Via delle Poste 10 (poleg gl < vne navzočim zborovalcem posebno poslancem pošte). — Gorica, Gosposka ulica 7. _2129 ter se je v m Bira kave in drugim, ki so prihiteii od daleč, podati dobrH kuharica za klčmo v uiici s.a ubogim in zatiranemu ljudstvu toli potrebnega ISCB Se JLucia 14. 20.1 P°UkKo so se bili zborovala slovesno za- NaZliailjam prisegli, da hočejo z vsemi silami delati gogp p0uey st. i85, po cionuče -Na vagi-- nad gona tO, da Brtoki Z Lazaretom ostanejo za ptiino. Toliko na znanje mojim gg. odjemalcem piva. vse čase slovenski — je predsednik zaklju- Spoštovanjem: IVAN STIBIL, upravitelj zaloge Se-shod nožežse prve v teežani.___jU^J Premenitev peš-pošte Punat-Krk v poštno vožnjo. S 15. decembrom t. 1. se Modistfta ima pripravljene elegantne, garnirane klobuke pj 8 kron. Kemoder- opušti vsakdanja peš-pošta med poštnima — Nuova 45, in._20£ uradoma Punat in Krk; mesto iste se pa „ mala sobica takoi za Kron 10 me- kakor tudi pita. \ina in likerjev s postr. žbo Se priporoča LASTNIK. Odprto de seie popol^e^ci« Ravnoker je izšsl vel:k ceni i ? I ur, zlatnine, rebrnine; IJI'.....^jj^j' "'1' kaisrega pošljem na E| m STr-^ željo.vsakomur:: = :: brezplačno ^Jf : auuilld r uiidi in ivin., i^oiu .oiv. cu p« CfiS maIa uvede dnevno jednokratna enovprežna poštna U0u£a bc sečno vožnja Punat-Krk. n, vrata 5. v ulici Ga^pare Gozzi Stav. 3 1817 za Za L'"' U "fl H 1 :| u •N •i i DobrozMiiiA ma: fakturna trgovin . T. Freisseis; ui. delle Poste (Hiša Brumier) nasproti kau Fitseben) ponuja za tekočo sezono Prešite odsje iz rudsčsga, temnega salena fed K 8 50 dalje. Prešite edeje bela in barv?3ate . . . . csd K 8— dalje. Fuštanj v barvah in pisan .....od s t. 60 dalje. Lawfi-tennis barvnat........od st. - 8 dalje, Velik izbor volnenega blaga in fuštanja po raznih eenah. Velika zaloga bombaže-vine, bombažnatih in volnenih raai, svilenih šarp. Volna po vsakovrstni ceni. Pe-polen izbor nogavic, mrdercev, kakor tudi vsakovrstnih drobnarij in okraskov itd. Blago ;z najboljih tovarn in po najnižjih cenah. 1 v v _ ^Eaiar- KRAV; 3 V Ustanovljena ie a &Največa trgovina :j ž na Gorenis em. l\, F3V ■asto^j in p oš tu, prosto pošlje r.a zahtevo vsakomur pravkar izdani katalog : Domača • knjižnica '1911 Seznam izbranih najboljših del slovenske litera-::: ture in svetovne literature v dobrih prevodih ::: knjigotržnica ig, pl. Kleinmayer & F. Bambera v Ljubljani »71 i i i t i » i.« i i ; i i i > i i I_I.L J aessacf^ n i I u j i j. i I i »_i..'ii rst reuer - pohištvo is bambusa == in indijskega trstja.---— Predmet), jripraRi za ia um 0 04 se išče v vsakem irestu z veliko provizijo zr. prodajo GARANTIRANIH SREČK, Slažba je stalna in vsakdo t?i lahko s tein mnogo zasluži. Slovenske ponudbe n j se pošlif'jo na „Meue Fortuns", Bucfii;est V, Sorzfi postni predslčtk štev. "S. V#sti ik Isfr&t Z nabiralnikov podružnice CMD na Kozini se je nabralo sledeče svote : Restavracija Ilirija na Koziini K 18.66, gostilna Čebonin Kozina K 4, prodajalna Čeh Kozina K 5.34, gostilna Rače Kozina K 2 71, gosti ina Dobrila Kozina K 5.40, gostilna Počkaj Slope K 1.82, gostilna Žrjav Krv. Potok K 1.20, hotel Kozina, Kozina K- 2.21, hotel Adrija Kozina K 1.12. — Skupaj K 42.46. Ob enem se naznanja, da bo imela podružnica za Sv. Štefana veselico z igro, petjem in plesom. Program objavimo pravočasno. javni shod v Brtokih. Iz Kopra nam pišejo : V prijaznih bližnjih Brtokih, romantični lazareški župniji, tik ob obali Jadranskega morja, se je vršil minulo nedeljo shod, ki je kljubu slabemu vremenu jako lepo vspel. Shodu je predsedoval znani rodoljub g. Rudoif P e č a r i č. Prvi je govoril dež. posl. Val e n t i č, ki je opisoval razmere v dež. zboru istrskem ter ojstro bičal kaprice in vladoželj-nost istrskih Italijanov. Posl. P a n g e r c je ojstro ožigosal postopanje vlade proti nam Slovanom ter rekel, da smo temu sami krivi, ker se ne zdruzimo za složno delo proti skupnemu sovražniku. Govoreč o ljudskem šte-t j u :e ljudstvo poučeval, kako naj se vede napram števnim komisarjem, ter rekel, da mora slovensko ljudstvo zahtevati, da mu nošljejo slovenske popisovalne ko-mis?*' e. Tajnik K o s m i n a je kazal s statistiko v roki, koliko Slovencev in koliko Italijanov so našteli na zadnjem ljudskem štetju v posameznih vaseh. Zborovalci so kar strmeli na tolikih lažeh uradne statistike, ko vendar prav dobro poznajo domače razmere. Tajnik Kerševani je ojstro bičal postopanje vlade in naših nasprotnikov z nami ter je s svojim govorom močno uplival na zborovalce. Dr. Č e r n e je poročal v živih besedah o pornenu gospodarske organizacije, o narodni ekonomiji, zadružništvu in gospodarski osamosvojitvi ter podal nekoliko lepih izgledov, kako se znajo Italijani prikupiti na- Trst, Piazza Carlo Go Pijače naravne i i prre ftisopM lu ilustraciji*. POSTREŽBA TOČKA. Za obilen obi-k se na;top ej >-ip ro&j FRANJO MARINŠEK. z*zor,oiuhov?nf* F. ViDALI, Trst via S. Lazzaro 22 JTJ Prejernlie naročbe, poprave in čiščenje vsakovrstnih kožuhovin, jjf Shranjuje Rožuiionine i lamsteom zcpsr Mmm i\ Bod! škodo lij i! 3 S *"'*' '"■'■'»jijJ ^ Sius mwi BiMinim, urar urar Z Najvišjim dovolienjem Njegavecja ces. in kralj, čposioisk. Veličanstva ulica Cornmerciale 5, Trst nn inmniin nn nnn hiti I!U iUiU m 40. fci5?C Ji J^ti . ii Vhl) za civilne dobrodelne namene dežel, zastopanih v držav, zboru. TA ĐBŽAVNA LOTEEIJA, edinki v A^Mji zakonito dovoljena, obsega 20.73 3 dobitkov v denaiju v skupni vrednoti 620.0CJ kioe. «ST Glavni dobitek: 200.000 kron Žrebanje sa vrši nepreklicno 15. decembra 1910. Srečka stane 4 krone. S-ečfre ee dobivajo v oddeitu zr državne loierije ca Dunaju III. V rdi-re ZollamtstrusHe 7, v loterijskih kolek;urah, tobakarnah, na diivčc^b, postnih in železniških uiadib, v menj ni -h itd. Igrani pošilj ajo poštnine pros:o. Od c. Hr. fteriisKe Miliš žavne loterije). V sredo, dne 13. t m. se otv n NA št. i /ia Stadion 35 y Velik izbor Plaque-rerižic garantiranih ii: pri-vesk v. Naprstr. ki, v;ap2stnice, igle z ali brez dijamantov. Zlate, srebrne, nikeiiittte iill jeklfllo Iir^ — Regolatorji iz prvih tvornic. , ZENIT, OMEGA-. Sprt jem s vsako p pra o z garancija