Naročnina
Dneva« udaja
za državo SHS
mesečno 2.0 Din potleino 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
meteCno 35 Din nedei[ika lžda)a celole no v Jugo* slaviti 120 Din. za Inozemstvo 140 D
S£0VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, pelll-visia mali oglasi po 130 In ZD.večll oglasi nad iS mm višine po Din2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din o Pn večjem o naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondelJKo in dneva po prazniku
Ureanlštvo /e v Kopitarjevi ulici it. Silil Roltoplsl se ne vračalo, netranklrana pisma se ne sprelemalo - Uredništva letelo n št. 20S0. upravnlštva št. 2328
Političen list sca slovenski narod
št. 39.011, Praga In Duna/ št. 2
Italijanska finančna kriza
(0d našega stalnega dopisnika.)
Milan, julija.
Dne 6. julija je senat razpravljal o proračunu finančnega ministrstva. Senator Zoria, eden izmed najboljših sedanjih italijanskih gospodarskih strokovnjakov, je ugotovil, da se dotiranje blagajne za amortizacijo notranjega državnega dolga ne vrši redno. Določeno je bilo, da se od vsakoletnega proračuna odmeri tej avtonomni blagajni 500 milijonov lir, denar, ki naj se uporabi za amortizacijo notranjega državnega dolga. Državna blagajna ne samo ni odmerila amortizacijski blagajni določenih vsot, ampak je tej blagajni celo dolžna 400 milijonov lir. Od januarja dalje se je v drž. proračunu nenadoma pojavila skrivnostna pasivna postavka 1 milijarde. Ta postavka je bila že v poslanski zbornici predmet razprave, a njenega izvora še danes ni nihče pojasnil. Sen. Zoria jo mnenja, da je to zguba valutnega zavoda, ki je porabil to milijardo za vzdržanje lire na sedanji višini. Nastop sen. Zoria je razburil finančnega ministra Volpija, ki je govornika večkrat prekinil in enkrat celo z besedami: »To so gola natolcevanja.« Volpi sc je skušal izmazati z daljšo razlago o poteku državnih financ. Na pomoč mu je priskočil tudi senator Schanzer. Toda nepričakovano je posegel v ta židovski ples (Volpi in Schanzer sta Žida) senator Mayer, lastnik tržaškega %Piccola« in seveda tudi žid. Postavil se je odločno na stran sen. Zoria in prešel v pravo ofenzivo proti Vol-piju. Ugotovil je predvsem, da se nahaja v blagajni za amortizacijo notranjega dolga lc 314 milijonov namesto 1321 milijonov. Tudi njemu ni pasivna postavka 1 milijardo povsem jasna. Seu. Mayer prosi zaradi tega finančnega ministra, naj objavi račune valutnega zavoda, četudi je imel ta zavod zgubo, ker je v višjem interesu italijanskega kredita v inozemstvu in doma potrebno, da se izve vsa resnica. Sen. Mayer obžaluje končno, da jemlje finančni minister iz poštne hranilnice stotine milijonov za kritje tekočih državnih potreb, ter ugotovi, da je finančni minister v stroških prekoračil proračun, kar je obsodbe vredno.	'
Javna razkritja v senatu o velikih nered-nostih v državnih financah so našla odmev na borzi, ki je takoj registrirala vznemirjenje v finančnih krogih: državni papirji so začeli padati in tudi lira ni bila več stanovitna. Položaj finanč. ministra je postal nevzdržljiv Ln kmalu so se razširile govorice, da bo Volpi odstopil. Po enomesečnih zakulisnih pripravah za širšo rekonstrukcijo — fašisti bi rekli »rotacijo« — vlade je bila javljena Volpijeva demisija.
Volpi in Belluzzo, minister za narodno gospodarstvo, sta bila žrtvovana radi finančne in gospodai-ske politike v zvezi z revaluta-cijo in stabilizacijo lire. »Bitka za liro,« »gospodarska bitka,« še ni končana, marveč se nahaja morda v najbolj akutnem stadiju. Nestrpni in oholi fašizem ni mogel čakati z legalno stabilizacijo lire, pokazati je hotel svetu, da so tudi v gospodarstvu mogoči čudeži. S pomočjo ameriškega kapitala je nepričakovano dvignil liro od že precej ustaljenega tečaja 120 za funt in izvršil stabilizacijo na točki 92. Veliko uglednih ital. finančnikov, med njimi tudi bivši finančni minister de Štefani, je odsvetovalo stabilizacijo na tako visoki točki. Saj je bilo znano, da so se tržne cene ustalile na tečaju okoli 110 do 120. Nenadna stabilizacija na točki 92 je morala imeti za industrijo usodne posledice; tudi tujski promet, ki prinaša Italiji težke milijarde, je bil s tem uničen. Medtem, ko so druge države stabilizirale valuto >dc facto« in čakale tudi leta, da se vse gospodarstvo prilagodi novemu tečaju in šele potem prešle k legalni stabilizaciji na podlagi že ustaljenega tečaja, so hoteli fašisti prednjačiti pred drugim svetom z novim »eksperimentoma
Niti ta šola jim ni izbila njihove nadutosti. Prav te dni je neki oficielni rimski list očital francoskemu tisku, da izvirajo njegova pesimistična poročila o finančni krizi v Italiji iz nevoščljivosti, ker ni gnili francoski parlamentarizem dovolil Poincareju, da bi stabiliziral frank na višjem tečaju, medtem ko se je discipliniranemu fašizmu posrečilo stabilizirati liro na višji točki kakor stoji frnuk. In po mnenju tukajšnjih gospodarskih krogov tiči prav "v tem glavna krivda današnje industrijske krize v Italiji. Frank na 124, lira na 92; italijanska industrija nc more konkurirati s francosko, Izvoz v Francijo trpi, zadet je tudi tujski promet, Nepovoljuo vpliva na
Hrvatski ministrski kandidati
določeni
r Belgrad, 18. julija. (Tel. ^Slov.«) Mandatar krone g. general Hadžič je dosedaj v glavnem konzultiral vse kandidate prečanskih krajev. Misli se, da so sedaj vsi Hrvati, ki bi prišli v poštev kot kandidati za nevtralno vlado g. generala Hadžiča, zaslišani. V informiranih krogih pa se dvomi, da so te konzultacije na celi črti ugodno izpadle. Ker ostanejo hrvaški kandidati v Belgradu še jutri in bodo imeli z mandatarjem še nove ras-govore, se še vendar misli, da so izgledi za sestavo nevtralne vlade, četudi so nastale precejšnje težkoče. Danes oziroma jutri bosta zaslišana Še naša poslanika dr. G j u r i 6 in dr. Rakič, ki bosta dala izčrpna pojasnila, predvsem glede nettunskih konveucij in angleškega posojila. Mogoče bo po teh poročilih uastal za hrvatske kandidate lažji položaj in se bo tako vendarle posrečilo sestaviti nevtralno vlado.
Program te vlade bi slonel na informacijah dr. Gjuriča in dr. Rakiča ter na pogledih, ki ga imajo hrvaški kandidati na sedanji položaj. Dopoldne jo general Hadžič sprejel med ostalimi še sledeče ministrske kandidate: bivšega šefa ua katoliškem oddelku ministrstva za vere dr. Mihaela Lanoviča in dr. Zoričiča, banskega svetnika v Zagrebu. Ome njena kandidata, kakor tudi dr. Ivo T a r t a g 1 i a, ki je bil dopoldne sprejet od generala Hadžiča, nista dala nobenih izjav. Ti trije kandidati so bili tekom dopoldneva sprejeti tudi v avdienci pri kralju. Poslednji je bil v dvoru general Hadžič, ki je dejal: »Videli ste, kateri ljudje so bili pri meni. Jaz sc še vedno pogajam. Jasnosti še ni. Pričakuje se prihod g. Gjuriča, ki sc bo pri meni takoj javil.« — s>AIi se lahko nadejamo, da bomo kmalu imelo novo vlado?« — >Te stvari ne gredo tako hitro.«
Ob pol 1 popoldne je prispel z orient-okspresom naš londonski poslanik dr. Gjurič. Tudi on ni hotel dati nobenih izjav, češ, da se mora poprej videti z mandatarjem generalom Hadžičem. Popoldne jo poslanik Gjurič najprej obiskal zunanjega ministra dr. Marinkoviča, nato pa bil od 5 do 7 pri generala Hadžiču. Ob pol 8 sta bila Hadžič in Gjurič skupaj na avdienci. Tako so bila današnja konzultiranja končana. Iz dosedanjih pogajanja generala Hadžiča se torej vidi, da prihajajo v poštev sledeči ministrski kandidati, in siccr iz hrvaških pokrajin: dr. Š t a m p a r, dr. L a n o v i č, dr. Ivo T a r t a g 1 i a, dr. TreSCec in dr. Z o r i č i č, od Srbijancev pa samo dr. Gjurič. Poslanik v Rimu dr. R a k i č se pričakuje nocoj ali pa jntri dopoldne.
Hooo izoolieni predsednik mehike Obregon ustrezen
v Newyork< 18. julija. (Tel. »Slov.«) 17. t. m. jc mladenič, po imenu baje Huan Esca-pulasio, ustrelil novoizvoljenega predsednika mehiške republike Obregona. Prišel je do predsednika, ki je stopil ravno iz hotela v Talagelu blizu Mehike, kjer so mu bili priredili banket, na ulico, s pretvezo, da je časnikarski fotograf. Kazal mu je fotografije, skrivaj potegnil revolver in
petkrat ustreli!
na-predsednika. Vsi streli so zadeli Obregona od zadaj v pljuča in trebuh. Obregon je stokajoč padel s stola, padci takoj v nezavest in umrl par minut pozneje. Dogodek se je izvršil tako hitro, da so ga opazili samo najbližji gostje. Streli se niso slišali, ker je ravno takrat igrala godba. Atentator se je pustil
čisto apatično ujeti,
varnostni organi pa so ga le s težavo odvedli, ker ga je hotela množica z noži linčati. Rekel je: »Vem, da bcm v izvrševanju svojih načel umrl in vam kličem:
»Živeli!«
Iz tega sc sklepa, da je bilo dejanje skrbno pripravljeno. Pri njem so našli listine, da jc bil nameravan atentat na predsednika kongresa Topeteja in na zeta bivšega predsednika Callesa, Robinsona. Smatra se, da jc atentator hotel umoriti tudi ta dva,
Calles
sc je silno razburil, ko je bil obveščen o atentatu, tekle so mu solze po licu ter je takoj sam šel na policijsko predsedstvo, da bi sam prvi zaslišal morilca. Nato pa je sklical sejo ministrskega sveta, ki jc sklenil posebne varnostne odredbe ter sc bo takoj razglasilo
vojno stanje,
če bj se zaceli nemiri. Vojaštvo je v stalni pripravljenosti ter je bila razglašena policijska cenzura nad telefonskim in brzojavnim prometom. Gostilne, gledališča in zabavni lokali so zaprti. Gotovo je, da bodo številni sovražniki Obregona, med njimi njegov smrtni sovražnik
Huerta,
rzrabili položaj zase. Predsednik Združenih držav Coolidge in generalni tajnik zunanjega ministrstva Kellog sta takoj poslala brzojavno sožalje. Ameriški poslanik v Mehiki je osebno izrazil svoje sožalje,
mehiški škof Pasqual Diaz,
ki živi od 1.1927 v inozemstvu, pa je podal izjavo, v kateri izraža najgloblje obžalovanje radi tega dejanja in odločno odklanja sumni-čenje, da je aientat pripisovati kakšnemu ". verskemu fanatiku -. Na Obregona je bilo izvršenih
že več političnih atentatov,
zadnji meseca novembra lanskega leta, ko je bila vržena bomba proti njegovemu avtomobilu in je bil Obregon lahko ranjen. Politična situacija v Mehiki je radi tega
precej zapletena,
ker ustava ne predvideva nobenega podpred' sednika in nima nobene določbe glede ime' novanja predsednika ali razpisa novih volitev, tako da bo država po odstopu Callesa dne 1. decembra.
brez državnega poglavarja. Obregon, ki je bil 1. jul izvoljen za predsednika in ki se je šele prošlo nedeljo vrnil s svojega posestva v Mehiko, kjer so mu prirejali viharne ovacije, se je kratko pred umorom Izjavil glede konflikta s katoliško cerkvijo, da
odobrava stališče Callesa in da bo nadaljeval njegovo cerkveno politiko, tako da politični krogi pripisujejo izvršitev atentata uasprotni-
Obregon.
kom Callesove, oz. Obregonove protiverske politike. Policija sama o zasliševanju atentatorja še popolnoma molči. Truplo Obregona so opolnoči prepeljali v narodno palačo in ga položili na oder v veliki dvorani. Morilec
odklanja vsako izpoved
in niti še ni ugotovljeno, ali je njegovo gori na. vedeno ime pravilno. Tudi še ni ugotovljeno, ali ni imel sokrivcev.
Drobne vesti iz Belgrada
r Belgrad, 18. julija. (Tel. »Slov.«) Novo-imenovani nemški poslanik Koster jc prispel v Belgrad, da prevzame svoje posle.
r Belgrad, 18. julija. (Tel. Slov.«) V najkrajšem času bo železniško ministrstvo izdelalo jugoslovanske - češkoslovaške tarife za prevoz blaga od nas v Češkoslovaško. Slične železniške tarife bodo sklenili tudi z ostalimi sosednimi državami.
r Belgrad, 18. julija. (Tel. .Slov.«) Železniški minister je za izvozno sezono dovolil našim izvozničarjem in industrijcem veliko olajšav, da bi se prevoz po našh železnicah mogel čim hitreje vršiti. Pripravljenih je večje število vagonov, ki se bodo porabili izključno za izvoz iz naše države.
Mihajlov izključen
v Sofija, 18. jul. (Tel. Slov.) Neodvisni ma* cedonski komite je izdal komunike, ki pravi, da je bil Protogerov umorjen na povelje Ivaua Mihajlova. Ker Mihajlov ni vpošteval enakopravnosti drugih članov komiteja, se je sam postavil izven zakonov organizacije. Javnost se naproša, naj ne sodi neodvisnega macedon-skega komiteja po dejanjih Mihajlova. Organizacija je namreč tekom svojega 35-letnega delovanja dokazala, da ni anarhistična skupina. Iz tega komunikeja je razvidno, da organizacija ne smatra več Mihajlova za svojega člana. Z dobro informirane strani pa se dvomi o tem, da bi sedanji komite reprezentiral večino organizacije.
v Atene, 18. julija. (Tel. : Slov. ) Bolgar-sko-grška meja je že dva dni zaprta. Trdi se, da se vršijo Ijuli boji med pristaši Protoge-rova in Mihajlova. Ob meji v Cumadiji je bilo baje 100 mrtvih, med njimi generala Čekov in Bojadijev.
Poljska za Kclloga
r VaršaTa, 18. julija. (Tel. Slov.t) Poljska vlada izjavlja v noti, ki jo je izročila ameriškemu poslaniku, da je pripravljena podpisali Kellogov protivojni pakt. Kakor poročajo listi, je Poljska nota skoro popolnoma enaka francoski noti.
italijansko gospodarstvo življenje v Italiji tudi nizka valuta v Jugoslaviji.
Iz omenjene debate v senatu je razvidno, da se nahaja državna blagajna v škripcih, da se mora zatekati finančni minister k amortizacijski blagajni in postni hranilnici. S tem se hoče minister Izogniti izdanju novega posojila potom takozvauih zaklndnih bonov. Nedavno so se napovedovali novi davki, zaenkrat se je ta misel opustila in nadomestila s sklepom, da je treba sedanje davke strožje izlerjevati.
Razprava v senatu kaže tudi, da je zadnji udarec zadal Benečanu Volpiju T r ž a -čan Mayer. Tudi to okolnost nekateri zelo poudarjajo. Poleg tega je bil novi finančni minister Mosconl tržaški guverner. Zlobni jeziki vedo povedati, da jc Mosconi Majerjeva
kreatura. Zaradi svojih finančnih sposobnosti Mascoui gotovo ni prišel do ministrskega stol-ca. Svoj čas je. bil Giolittijev kabinetni načelnik in v zadnjem času predsednik poitali-jančevalnega društva - Italia Redenta:. Znau je kot energičen administrator, a nič več.
Vest o Volpijevi ostavki je pri vsem pričakovanju presenetila javnost, ki je bila že vajena govoric o bližnji Volpijevi demisiji, do katere pa ni nikdar prišlo; še bolj pa je iznenadila gospodarske kroge izbera uovega ministra. Na borzi se jc pojavilo močno vznemirjenje, ki ga fašistovski tisk graja kot znak nerazumevanja fašizma in njegove državne ideologije, češ, da posamezen minister ne pomeni v času Mussolinijeve diktature nič in da se vladne izpremembe v fašistovski državi ne sinejo soditi po zgledu parlamentarnih
ministre po novem moral dati fašistov-
držav. Kdor sodi fašist, finančnem ministru, bo skemu tisku prav.
0 finančnem ministru de Stefaniju je bilo rečeno, da je preveč profesorski, preveč teoretski. Zaradi tega je bil zamenjan z Volpi-jem, ki je prišel iz gospodarskih krogov. Danes gre o Volpiju glas, da je bil preveč praktičen in da je preveč skrbel zase in za svojo palače v Benetkah. Tudi Mosconi bo imel vsaj eno napako: čudežev ne bo znal delati. Kajti čudežev zahteva fašizem od svojih ministrov. Čudeže bi moral delati, kdor bi hotel iz povojne Italije izvleci milijarde, ki jiii fašizem rabi za amortizacijo vojnih dolgov, za svojo stranko, za oboroževanje in za svoje reklamne polete in ekspedicije,
Javna zahvala Jngoslou. klubu, zlasti posl. Smodeju
Med svetovno vojno L 1916 j« vzel avstrij-erar po zak. i* L 1912 naša polja v izmeri 41.000 kv. metrov v najem, na katerem zem-IjiSču je zgradil kolodvor Dravi je in dovozne proge. Avstrijska vlada nam je plačevala malo najemnino, kar je bilo malo, a vsaj nekaj. Po prevratu nismo dobivali več najemnine in tudi nismo mogli dognati, kako je pravzaprav z našo opravičeno zahtevo. Posestniki zemljišča smo prosili upravo železnic, da nam postavi aemljiSče v prejšnje stanje in ga nam vrne, oz. naj ga odkupi. Toda rešitve ni bilo nobene. Obra&tli smo se na razne klube, poslance, ministre, toda vse naše prošnje in intervencije so bil© brezuspešne. Končno smo se obupani zaradi velike škode obrnili na Jugoslovanski klub, ki je izposlovai pod ministrovanjem g. prof. Sušnika, da se je sestavila L 1924 posebna komisija, ki je imela ugotoviti, kako velika škoda nam je vsled tega narastla. Toda med tem je izstopil Jugoslovanski klub iz vlade in od takrat pa do zopetaega vstopa Jugoslovanskega kluba je naša zadeva ostala zopet na
Politična b vlečnica
Krščanska ljubezen do bližnjega
Pod tem naslovom se je »Jutro« včeraj
zlagalo, da mu piše »starejši slovenski duhovnik«. Da je dotični sestavek pisal kvečjemu kak Macafizelj, ne pa duhovnik, dokazuje to-le:
1.	V Radičevem klubu sta tudi dva duhovnika, župnik Matica in dr. Kežman, ki nimata nič manj dolžnosti, kot drugi duhovniki. To ve vsak duhovnik. Noben duhovnik ni tako brezvesten, da bi z zlorabo belgrajskih umorov blatil svoj stan.
2.	Vesoljna odveza je papežev blagoslov — ne pa kaka odveza grehov. To ve vsak duhovnik, ne pa vsak Macafizelj.
3.	Imamo že dejstvo v slovenski zgodovini, da so obdolžili duhovnika, ki je zadnja tolažila delil, da je on pobijal in moril. Prepričani smo, da bi SDSarski tisk tudi to storil, če bi le kak duhovnik iz SLS po sreči ali nesreči bil v bližini prostora, na katerem se je zgodil umor.
Naj bo Macafizlja sram, da tako nerodno in grdo Laie.
„JutroviM teologi
»Jutro« in »Slov. Narod« sta iznašla novo krivdo naših poslancev-duhovnikov, da namreč niso dejali Basaričeka in Radiča v sveto olje. Da bi bila krivda hujša, podtika »Jutro« to pisanje »starejšemu slovenskemu duhovniku«. Nato polije »napreden« list veliko tinte o krščanski ljubezni in o pobeljenih grobovih.
Ugotavljamo: 1. V Radičevem klubu sta žalibog dva duhovnika, župnik Matica in dr. Kežman. Zakaj nista ta dva hitela s svetim oljem, če je bila kaka možnost? Zakaj nista ta dva grešila proti ljubezni do bližnjega? Zakaj nista pobeljena grobova? — Zato, ker držita z »Jutrom«. — 2. Basariček je umrl že v zbornici — tam sv. olja ni. Pavle Radič je ttmrl v bolnišnici in tam — poslanci ne vrše dušnega pastirstva. — 3. »Jutro« obsoja, da ai podelil noben poslanec-duhovnik »vesoljne odveze«. S tem je povedal ta slavni pisec, kakšen »duhovnik« je, da niti najbolj navadnih pojmov iz katekizma ne pozna.
Kje so torej krivci, obrekovalci, pobeljeni grobovi? Tam, kjer si izmišljujejo na debelo, da bi mogli psovati, tam, kjer falzifici-rajo dopise in jih podtikujejo duhovniku, da bi psovanje več zaleglo. Iz tega pa je razvidno, kako zloben je ves krik te opozicije o odgovornosti dr. Korošca. Jasno je tudi, kje so krivci, ki so hujskali na nemire, kje so tisti, ki so želeli krvi, da bi lahko v kalnem ribarili. Sedaj ko so razkrinkane hudobije samostojnih demokratov in radičevcev in ko jih je ljudstvo obsodilo, sedaj se skušajo oprati ti brezverci s tem, da vlačijo v dnevni politični boj oelo sv. zakramente.
Tip laži
kolesarjev. 2 zastavi 6 Orlov v krofi 84 žensk
1 zastava Marijine družbe 88 leoek in otrok 180 moških 66 žensk 92 moških 82 moških 32 i^nsk
17 vozov po 20 je 840 moških 8 koleelji po 4 je 12 moških
Skupaj torej 1000 moških in 445 žensk in otrok. Cel sprevod 1506 ljudi — Tako šteje »Jutroc udeležence v sprevodu v Žalcu. — To debelo esdeeaarsko iaž priobfujemo, da jo bo bralo vseh osem tisoč ljudi, kar se jih je dejansko sprevoda udeležilo.
mrtvi točki- Lete 1927 smo se obrnili s svojo prošnjo na poslanca g. Smodeja, ki »e je požrtvovalno in energično zavzel za opravičeno zahtevo ter končno izposlovai kredit za plačilo najemnine, odškodnine, kakor tudi 2» odkupnino, o čemer je ljubljansko direkcijo drž. železnic obvestila Generalna direkcija drž. železnic v Belgradu koncem 1. 1927. Na podlagi tega ukrepa se nam je izplačalo del najemnine in odškodnine. Ostali del pa je zopet izostal. Vsled tega smo ponovno zaprosili poslanca g. Smodeja, da je intervniral ter tudi izposlovai končno dolgo in težko pričakovano plačilo.
Z ozirom ne to smatramo, da smo dolžni izreči javno zahvalo Jugoslovanskemu klubu, zlasti tudi poslancu gospodu Smodeju za res dobrohotno in uspešno pomoč.
V Dravljah, dne 15. jul. 1928.
Ivan Bergant, kot pooblaščenec vseh prizadetih posesrfcnikov.
Mariborska oblastna skupščina.
Perfidija
Včerajšnji »Slovenski Narod« prinaša brzojavko, v kateri sporoča, da je nekdo ubil novega mehikanskega predsednika Obregona. V brzojavki pravi, da se niti ne ve, kdo je ubijalec, niti kako se piše. Torej niti o morilcu, še manj o dragih okolnostih in nič podatkov.
In vendar »Narod« dostavlja;
»Domneva se, da gre za klerikalno zaroto, ki je hotela odstraniti novoizvoljenega predsednika, o katerem je bilo znano, da hoče nadaljevati Callesovo politiko ter očistiti državo klerikalizma.«
To je trapasta pa perfidna insinuacija. Kak interes imajo klerikalci ubijati Obregona, ki je boljši, ali vsaj ne slabši kot Calles? Zakaj niso ubili Callesa, ki je dal pomoriti na stotine katoličanov? Ali j« bilo ravno klerikalcem treba umoriti Obregona, dokler živi Calles, ki bo seveda na katoličanih »maščeval« umor. Komu pa je ta umor koristen? Ali klerikalcem? Taisti *Narod» piše sedem vrstic niže:
»Domneva se, da bo vsled smrti novoizvoljenega predsednika dosedanji predsednik republike Calles obdržal svoje mesto še za nadaljno perijodo treh let.«
Torej zato, da bodo imeli katoličani največjega svojega morilca še nadalje za vladarja, zato so umorili Obregona? — To je pač infamija, ki dokazuje blazno naglo propadanje liberalnega tiska.
Slovenci v Italiji
OSKRUNJENJE CERKVE V ŠMARJAH.
Dogodki v Šmarjah pri Kopru 90 veliko resnejši, kakor smo jih opisali na podlagi prvih poročil. Obžalovanja vredno je predvsem, da so se postavili na stran fašistov tudi karabinerji kar je sicer na deželi običajno, in sami skrunili cerkev, mesto da bi ščitili svobodo bogoslužja. Povod incidentom bo dale slovenske pridige med sv. misi-jonom, ki sta ga vodila dva patra iz Mirna pri Gorici s pomočjo domačega župnika Cerarja ia župnika Mezinca. — Med misijonom je prišel v Šmarje koprski fašistovski tajnik dr. Petris v družbi drugih fašistov. Dal je poklicati na županstvo oba patra in jih oštel, ker se drzneta v Italiji pridigati v slovenskem jeziku. Za njima je bil
nan na županstvo župnik Cerar. Tudi njega si irivoSfil dr. Petris iz istega vzroka ter ga opsoral x najhujšimi psovkami, kakor: >porco di prete« (svinski duhovnik). Ko so se zbirali v cerkvi verniki za pridigo, so vdrli noter karabinerji in pričeli kričati: Tu ne bodo pridigali več v slovenskem jeziku! Ljudje so medtem bežali iz cerkve. Tedaj je stopil iz spovedmee župnik Mezinec. Eden izmed karabinerjev ga je kriče apo-strofiral: »Tudi vi pojdete k vragu (andra in malo«), ker pridigate v slovenskem jeziku.« Pode-štat je prepovedal procesije po vasi. Pozneje je procesijo dovolil, a pod pogojem, da izostane petje, ki bi bilo seveda slovensko. Procesija se ni vršila. Ali je dogodek znan kr. poveljstvu karabinerjev v Trstu?
NASILNO POITALIJANCEVANJE IMEN V E3TRL
V pazinski okolici so prejeli vsi duhovniki od podestatov ukaz, da morajo v najkrajšem času sestaviti družinske liste za vsako posamezno družino v vasi. Podestati to zahtevajo, ker potrebujejo podatke za uradno (ex offo) poitaljančenje rodbinskih imen, ki se bo izvršilo kar >en bloc<. (Takih zahtev bi podestati direktno ne smeli staviti, ampak le potom višjih oblasti. Podestati pa si dovoljujejo take »špase«, ker se smatrajo za absolutne gospodarje v občini; znano je n. pr, da kliče pode«tat župnike v svoj urad za vsako malenkost, ne da bi na vabilu sploh navedel, zakaj gre* Župniki se morajo pokoriti, sicer jih pode-stat zapiše za »protiitalijanske agitatorje«.) — Na Na Motovunščinl so podestati že poitalijančili imena na ta način. Slovanskim imenom so navadno kar odsekali končnico —ič. Marušič je postal Ma-russi, Bartulič Bartolini; iz Krta so napravili Corti ali Cherti itd. »Azionec, glasilo fašlstovske stranke v Istri, je priobčilo po abecednem redu seznam vseh hrvaških priimkov, katerim so dodani priimki v novi italijanski obliki. Podestatom se priporoča seznam * novimi italijanskimi priimki v proučitev, da se izvrši poitalijančenje hrvatskih priimkov po enotnem vzorcu. Mimogrede bodi omenjeno, da fašistovski zakon dovoljuje uradno izpremembo, t. j. proti volji nosilca, Ie pri rodbinskih imenih italijanske«« ali »aHstovskefca iz- I vora in ne drugih izvorov. Poitalljančevanje slovanskih priimkov v Istri Je torej celo proti faši- i stovskim zakonom!	i
Maribor, dne IE Julija 1028.
Predsednik dr. Leskovar otvori ob 8. uri skupščino ter da besedo obl. odborniku dr. V e b 1 e t u, ki poroča kot referent uredbodajnega odseka o Uredbi, Id ureja zdravstveno službo v občinah mariborske oblasti izven avtonomnih mest Maribor, Celje in Ptuj. V glavnem določa sledeče:
Uredb« zdravstveno sinih* na dešeB.
Mariborska oblast se v svrho organizacije zdravstvene službe v posameznih občinah razdeli v zdravstvena okrožja. Vsako zdravstveno okrožje obsega eno alf več krajevnih občin, ki naj po možnosti spadajo k istemu sodnemu okraju Posamezna zdravstvena okrožja določa, spreminja bi ukinja oblastni odbor ia sicer po zaslišanju občinskih odborov ter sporazumno z velikim županom. Lahko pa tvori ena sama občina zdravstveno okrožje, to pa samo v slučaju, ako oskrbuje sama zase zdravstvene posle, ki so ji po zakonu določeni Ako tvori zdravstveno okrožje več občin skupaj, potem se za to okrožje osnuje poseben zdravstveni odbor, ki ga sestavljajo vsi občinski predstojniki ali pa njih namestniki. Zdravstvene naloge posameznih zdravstvenih okrožij so med drugim: skrb za socialno-hlgijenske potrebe, izvrševanje zdravstveno-policij-skih predpisov, skrb za zdravniško in babiško pomoč ter druga rešilna sredstva pri nenadnih smrtnih nevarnostih, ustanavljanje, vzdrževanje in pa uprava občinskih hiralnic ter infekcijskih bobiie itd Da se morejo te visoke zdravstvene naloge uresničiti, »e v vsakem zdravstvenem okrožju namesti zdravnik, ki ima naslov okroinega, oziroma občinske*« zdravnika ln ki ga plača oblastni odbor Stroške za zapisana zdravila in obvezila pa nosijo okrajni zastopi oziroma zdravstvena okrožja, kjer okrajnih za »topov ni Tudi se za vsako zdravstveno okrožje namesti najmanj po ena babica, lri ima slov okrožne odnosno občinske babice Te babice morajo nuditi brezplačno pomoč ubožnim porodnicam in otročnicam. Babice nadzirajo v izvrševanju njih službe okrožni zdravnikL
Referent
povdarja, da je nova uredba plod temeljitega Študija zdravstvenih potreb našega .naroda. Doslej so v mariborski oblasti veljali tozadevno trije različni zakoni. Za podlago nove nnificirane uredbe je pred vsem služil dosedanji štajerski zakon k L 1009 ter zadevne novejše uredbe in zakoni v ljubljanski oblasti in sosednjih državah. Po dosedanjih zakonih Je bilo v področju mariborske oblasti sistematiziranih n zdravstvenih okrožij, od katerih pa je bilo stalno nekaj nezasedenih, ker ta mesta niso nudila zdravniku eksistenčne možnosti Zasedenih je bilo stalno 58 mest, v 10 okrožjih so še vršili zdravniško službo substitutt, večinoma okrožni zdravniki sosednega okrožja, 10 meat pa je bilo stalno nezasedenih.
Pri novi razdelitvi oblasti na zdravstvena okrožja bo treba kreirati še najmanj štiri nova okrožja in to predvsem v Slov. Krajini in Modji-murju ter eno okrožje za one občine, ki so po razdelitvi med obe slovenske oblasti izven zdravstvenih okrošij.
Z uredbo so se tudi prejemki okrožnih zdravnikov in babic dolofili povsem po drugih vidikih kakor so veljali doslej. Isto tako njih pokojnine, vdovnine in strotnine. Doslej so bila vsa okrožna mesta enako honorirana; siromašnejši kraj! so pa ostali radi tega brez zdravnika, dočim je bflo v bogatejših krajih večje povpraševanje Da se ta nedostatek odpravi, so se zdravstvena okrožja kakor v ljubljanski oblasti razdelila na 4 krajevne razrede s posebnimi dokladami. Prvi krajevni razred je brez doklad. Na ta način bo v siromašnej-šem okrožju dobival zdravnik najvišjo plačo, istotako tudi babica. Tudi babice dobivajo plače po krajevnih razmerah.
Prejemki okrožnih zdravnikov obremenjujejo samoupravno oblast, prejemki okrožnih babic pa na polovico oblastno samoupravo, na polovico pa zdravstveno okrožje. Prejemki občinskih zdravnikov in občinskih babic gredo pa na breme dotične občine.
Vsekakor predstavlja predložena uredba velik napredek z ozirom na dosedanje razmere v vršenju zdravstvene službe na teritoriju sedanje mariborske oblasti. Na drugi strani pa se je s predloženo Uredbo posrečilo enotno urediti zdravstveno službo po deželi, kar je nujno zahtevala raznoličnos! pravnih razmer, različne socialne prilike, nove zdravstvene naloge glede čuvanja narodnega zdravja, narastek prebivalstva in pa nove državne ter oblastne meje.
Debata.
Generalne debate »o se udeležili sledeči obl. poslanci: Petovar, dr. Kečkeš, Grčar, dr. Baričevič, dr. MOhleisen in dr. Odič.
Pri specialni debati se venomer oglašata k besedi poslanca Petovar in dr. Baričevič (SDS), ki sta naravnost neizčrpna v stavljanju različnih neutemeljenih ugovorov. S polno upravičenostjo je ugotovil predsednik dr. Leskovar, da se je na osnutku dolgo čnsa delalo s preudarkom in ocenitvijo vseh okoliiosti, prihajajočih pri tem v poštev, in da nikakor ne gre, da bi se sprejemali predlogi, ki nimajo nobene stvame podlage in gredo samo za tem, da se delo ovira in zavlačuje. Pač pa je referent dokazni svoje koncilijantno stališče napram nekaterim predlogom posi Modera-dorferja, ki jih je tudi sprejeL
Dodatek.
Osnutek uredbe se je sprejel z nekaterimi stilističnimi popravami in pa z dostavkom: V avtonomnih mestih Maribor, Celie in Ptuj sme oblastni odbor po potrebi imenovati okrožne zdravnike, vendar izključno v svrho zdravljenja ubožcev, sta-nujočih na področju teh mest in ki ne spadajo pod mestno zdravstveno tn uboino oskrbo. To nalogo pa lahko prevzamejo avtonomna mesta proti plačilu dogovorjene letne subvencije. Upravičenost tega dodatnega člena utemeljuje oblastni poslanec dr. Ogrizek S tem členom je namreč tudi iz-venmestnlm ubožcem zajamčeno brezplačno zdravljenje, česar so po prvotnem besedilu osnutka bili deležni samo tisti ubožci, ki se zdravijo in stanujejo zunaj na deželi.
Predlogi opozicije. — Poslanec Miidorndorfer tolče
po klopi.
Oblastni poslanec S t a b e j obvesti sknpščino o nekaterih došlih predlogih posl. MOdomdorferja, dr. Milhleisena ter predloga opozicije, da se oblastni odbor radi svojega sklepa z dne 10. Julija 1928, s katerim je obsodil nečuveno žalitev voditelja slovenskega naroda dr. A. Korošca po »Jutru« stavi radi kršitve zakona pod obtožbo Glede tega predloga je obl. predsednik dr. Leskovar prosil skupščino, da sprejme nujnost predloga, da pride takoj na prihodnji seji skupščine v razpravo. Hn se bo videlo, kako je ta predlog opozicije neutemeljen in neumesten. Skupščina je nujnost predloga soglasno sprejela. Poudarjamo, da sta omenjeni predlog podpisala sam. demokrata Petovar
fa dr Baričevi«. Nadalje obvešča poslanec Štab«, skupščino, da so se poslanci HSS in SDS združil v skupen klub.
Predlogom posL M« dem d orf er J a odreče
skupščina proti glasovom opozicije nujnosi Poslanec Mdderndorfer se je radi tega zelo hudoval in se je celo tako razburil, da jo začel tolH po klopi česar se je.očividno na vzel pri čitanju časopisnih poročil o sličnem obnašanju opozicije v parlamentu, f" zagovoru svojih predlogov se je obnašal teko kakor na kakšnem političnem shodu socialistične stranke. No čisto gotovo ni priporočljivo, da se te metode uvajajo v našo oblastno skupščino, ki je in3vwtenja°g0 par,amentarneSa aačina razpravljanja
Predsednik je ob pol 13. uri zaključil skuo-
ter naznanil prihodnjo sejo za jutri ob 8. vi zjutraj.
Popoldne je zboroval uredbodajnl odsek.
Tanserska pogodba
V Pariz, 18. julija. (Tel. >Slov.<) Včeraj podpisana tangerska pogodba ima po ofici-oznih poročilih nastopne štiri člene: 1. Pogodbo o reviziji trigerskih konvencij z dne 18. decembra 1923. 2. Uporabljanje novega tanger-skega statuta po signatarnih državah. 3. Razne izvrševalne določbe novega statuta. 4. Pogodbo o gospodarski enakopravnosti vseh Štirih signatarnih držav.
v Rim, 18. julija. (TeL >Slov.<) V Italiji vlada splošno veselje zaradi novega tanger-skega statuta, ki končno popolnoma upošteva italijanske želje. Italijani si ne obetajo samo bistvenega zboljšanja italijansko - francoskih odnošajev, ki se v zadnjem času zaradi po-lemik v >Matinu< ne morejo označiti kot prisrčni, temveč tudi večjo solidarnost signatarnih držav v Maroku, ki je ključ k Sredozemskemu morju. D asi s tem še niso odstranjeni vsi konflikti in nesoglasja, se je vendar, kakor je izjavil Mussolini v senatu, s tem napravil dober korak dalje, ter se bo Italija mogla bolj, kakor poprej, posvetiti drugim problemom, kakor mednarodni ureditvi dol-gov, izpraznitvi Porenja itd.
Pansalosove skomine
v Atene, 18. julija. (Tel. >Slov.<) Oeneral Pangalos je izjavil v listu >Katinerini<, da se še vedno smatra za zakonitega predsednika republike. On smatra, da grški narod še ni spremenil svojih čustev proti njemu, ko ga je s plebiscitom leta 1926. izvolil za državnega predsednika. Pangalos predlaga, da se vprašanje o zakonitosti njegove izvolitve tudi predloži narodu dne 19. avgusta, ko bodo volitve v parlament
Najvestnejše iskanje Amundsena
■iS
v Moskva, 18. julija. (Tel. >Slovx) Rnsfii pomožni komite je naročil parniku »Maligi-nuc, da naj na povratku v Arhagelsk poizveduje po Amundsenu in da naj pusti za seboj celo vrsto živilskih skladišč. >Krasin< bo v kratkem zopet odšel iz Adventbaya, da poizveduje po Amundsenu. Francoska križarka >Strassbourg< je dobila nalog, da naj vrši nadaljnja poizvedovanja in da naj zaenkrat preišče jugozahodno obalo Spitzbergov.
v Stockholm, 18. jul. (Tel. Slov.) Vsled brzojavke Thornberga, v kateri izraža Thornberg svoje začudenje radi obnašanja generala Nobila glede nadaljnih švedskih poizvedovanj na severu, razmotriva švedska vlada vprašanje, ali naj se švedska pomožna ekspedicija ne odpokliče.
Wolff oproščen
v Dunaj, 18. julija. (Tel. >Slov.<) Včeraj in danes se je vršila pred dunajskim porotnim sodiščem razprava proti vpokojenemu polkovniku Gustavu Wolffu. Zagovarjati se je moral zaradi veleizdaje, ker je takrat, ko se je pojavil Bela Kun v Avstriji, pisal madjar-skemu poslaništvu pismo, da naj Madjnrska s svojim vojaštvom vkoraka v Avstrijo. Porotno sodišče je predsednika cesarju zveste ljudske stranke, polkovnika Wolffa obsodilo zaradi veleizdaje na eno leto težke ječe. Psihiatri so zanikali vprašanje, da bi bil Wolff duševno zmeden in so samo izjavili, da je duševno manj vreden, toda odgovoren za svoja dejanja. Ker je Wolff slabega zdravja, so ga zaenkrat še pustili na svobodi.
Pretep na kongresu angleških delavecv. v London, 1& julija. (Tel. >Slov.<) Včeraj in danes se je vršila konferenca rudarskih delavecv. Oba dni je prišlo do burnih prizorov in pretepov. Ze včeraj je bilo nemirno, ko je pet članov Zveze komunističnih rudarjev iz Lancashira protestiralo proti temu, da niso bili pripuščeni k zborovanju. Danes se jim je posrečilo priti na galerijo za občinstvo, odkoder so zmerjali govornike. Predsednik delavskega kongresa jih je pozval, da morajo zapustiti dvorano. Komunistični tajnik Zveze rudarjev pa je s prijatelji odhitel na galerijo, da bi pomagal komunistom. Nastal je pravcati pretep, v katerem je bil Cook ranjen. Komunisti so nato zbežali.
Novosadska vremenska napoved. Mirni severovzhodni vetrovi. Deloma oblačno. Nevarnost neviht. V Belgradu je znašala temperatura v senci 38 stopinj Celzija.
Dunajska vremenska napoved. Izore-menljivo,
Ženski genij o politiki
>Cesarico	bomo imeli.
Ženske so	usmiljenega
srca. Morda	bo ped njo
laže ubogim	ljudem.i-
Ivan	Pregelj.
V	desetem letu našega narodnega osvo-bojenja tako težko pričakovanega iu zaželje-nega, še dve leti prej v nedoglednih daljah skritega, doživlja naša domovina tako težke politične pretresljaje, da je jasno: Nismo si še prav postlali v svojem skupnem domu, nismo si še dali pravega hišnega reda, nismo še vsi spoznali, da more biti jugoslovanski dižavi temelj le en zakon: popolna enakopravnost vseh, ne samo po črki, marveč tudi v resnici.
V	Jugoslaviji, ki združuje tri rodove — morala pa bi štiri — je mogoča samo ena politika: demokracija, iskrena in velikodušna, brez vsakega pridržka kakršnihkoli predpra-vic za kogarkoli. Zakaj naše jutro je bilo svobodno! ukazovali so nam samo naši očetje in v e 1 m o ž j e, nikoli pa nismo poznali nad seboj vsemogočnih, neomejenih nasil-niških režimov — vsaj ne svojih, nikoli nismo maiikovali pred človeško oblastjo kakor Azijati, marveč smo ljubosumno čuvali plemstvo osebne svobode in enakopravnosti. V tem smo sorodni starim Grkom, ki istotako za nobeno ceno niso prenesli hegemonije med seboj; a ker se na drugi strani močnejši med njimi nikoli niso znali brzdati, da ne bi bili stremili po hegemoniji, so se v medsebojnih bojih izčrpali in uničili svojo narodno svobodo. Med Slovenci, Srbi in Hrvati je danes zavest narodne in državne skupnosti pač dovolj močna, da ne eni ne drugi ne bodo v političnem boju nikdar tvegali obstoja ie skupnosti, a uspevali ne bomo, doklerkoli ne bo oživotvorjena med nami dejanska enakopravnost, dejanska demokracija preko vseh razlik. (Rahlo občutljivost jugoslovanskih narodov za medsebojno ravnopravnost in demokratično vladavinsko obliko je globoko pogodil Finžgarjev genij v delu ?Pod svobodnim solncenK!)
V	tej zvezi pišemo o politiki na ženski strani?
Da, in zelo po pravici.
Toda ženske v Jugoslaviji še nimajo niti volivne pravice?
Ravno na to treba v tem trenutku opozorili. Razen tega pa ne smemo pozabiti, da je volivna pravica samo politično sredstvo, ne pa cilj. A cilj je glavno.
Ali gre ženstvu politika mar? •
Odgovor more biti samo eden: Ženstvo po politiki ni nič manj prizadeto nego moški. Narod in država sta nam enako draga in nenadomestljiva, njuna blaginja je enako naša blaginja, neposredno in posredno, to je kar se tiče nas samih kot svobodnih državljank in posebej še, kar se tiče naših dragih. Ni torej mogoče drugače, kakor da današnji politični položaj reže tudi v našo dušo in naše interese in mogočno budi našo voljo, da na kakršenkoli način pospešujemo zmago zdrave, zanesljive, poštene politike v, naši državi.
Kaj je politika? Borba za mandate, ministrske listnice, visoke službe, strankarske zmage? Že, toda le posredno, le kot sredstvo; kot neposredni namen in cilj politike pa more biti samo eno: Splošna blaginja. Enaka in nerazdeljena blaginja vseh slojev in stanov, ki s svojim duševnim ali telesnim delom oplo-jajo in vzdržujejo življenje celote, enaka in nerazdeljena blaginja vseh treh bratskih rodov, ld sestavljajo državo in ki izven njih te države ni.
To je politika. Ve drugo je zmota ali zavestna zabloda, ki nosi sama v sebi svoj konec.
Ta pojm o politik si mora osvojiti jugoslovansko ženstvo in zastaviti vse sile, da se bo vsa naša notranja politika trajno usmerila v tem pravcu. Šele potem bodo dobile politične pravico ženstva svoj pravi pomen; kajti če bi imelo ženstvo služiti le kot pri-prega dosedanje izključno moške politike, bi se zahteva po teh pravicah komaj izplačala.
Žene v parlament
Na čelo temu članku smo postavili besede, ki jih Pregelj polaga v usta svojim Tol-minceni ob nastopu vlade Marije Terezije. Ta vladarica je bila največji vladarski talent med Habsburžani in je — vsaj za svojo dobo in razmere, ki so bile močnejše od nje — opravičila tako naravno pričakovanje Tol-mincev od ženske ua državnem krmilu.
Nič boljšega in lepšega tudi danes ue moremo povedati v utemeljitev zahteve po ženski voiivni pravici. Ženske so usmiljenega srca .. .c A usmiljenje je sad krščanskega kulturnega drevesa. Kjer se naseli usmiljenje, tam ni več mesta za barbarstvo iu zločine; vsaj toliko kulture je v vsakem srcu, da se usmiljenje ne upa grobo žaliti iz oči v oči. Ni si mogoče misliti, da bi bile naše politične razmere tako daleč podivjale, da bi bil mogoč strašni zločin sredi narodnega zastopstva, ako bi imeli žensko volivno pravico in ženske narodne poslanke v parlamentu. Kajti pred žensko kot nositeljico usmiljenja, kot izvoljeno predstaviteljico krščanske kulture čuti spoštovanje tudi najbolj divja narava. Že zato tedaj, da se naši politični običaji omilijo, da se za vedno izključijo barbarski in zločinski načini obračunavanja in doseganja političnih ciljev — žene v naš parlament!
Žene v politične stranke
Žal pa ne moremo pričakovati, da bi se to zgodilo čez noč. Vendar ženstvo dotlej ne sme rok križem držati. Da mora vsaka žena v svojem oljem — družinskem in družabnem
—	krogu vplivati na pokulturjenje političnih odnošajev in Da uvcdjavljenje politike kot prizadevanja za splošno blaginjo, za enakopravnost .za pravo demokracijo, je ob sebi umljivo. Toda to ni dovolj. Ženstvo mora marveč prodreti v politične stranke in tamkaj zahtevati besede in soodločanja. Jasno je namreč, da se tudi ženstvo pri političnem udej-stvovanju ne bo moglo izogniti opredelitvi po svetovnem prepričanju in je naravno, da se organizira v odgovarjajočih splošnih političnih strankah. Posebne ženske politične stranice se niso nikjer organizirale, izvzemŠi našo državo, kjer se pa poizkus tudi ni obnesel, marveč je žensko politično poslanstvo — žal
—	spravil v neugodno luč.
Vse politične stranke dejansko že danes računajo na agitacijsko in propagandno delo ženstva, ki je politično tudi že zelo delavno. Vendar pa si do danes še v nobeni stranki ni znalo pridobiti soodločanja; nasprotno hodi celo za svoje ostalo javno delo po parole na moška strankarska mesta. Gotovo je jasno, da jfe treba, kjer gre za načela, držati disciplino; vendar bi moralo ženstvo po političnih strankah uveljavljati tudi svoje lastno žensko čuvstvovanje in mišljenje, svoj ženski vpliv. A ta ne more biti drugačen nego v prid kulturnejšini političnim ednošajem, omiljenju političnega boja.
Da bo laže ubogim ljudem ...
Če pa ženstvo ne ustanavlja svoje lastne politične stranke, svoje lastne politične vojske, je pa gotovo, da se bo ženstvo vseh političnih prepričanj vsikdar našlo v slogi pod enim geslom: »Da bo laže ubogim...«: Pa naj bodo ti ubogi žene same ali sirotna in zapuščena deca ali rod ali celokupno delavno ljudstvo. Za svoje pravice in za pravice vseh zapostavljenih, šibkih, izkoriščanih in pozabljenih se bodo ženske vedno borile v enotni ženski fronti. V tej fronti mora najti pobudo in opero vsa naša sociialna politika in višja pravičnost v zakonodaji, ki no bo merila svojih določb z merilom koristi posameznika, z merilom poganskega prava, marveč z merilom krščanske ljubezni, krščanske nravnosti. V tem smislu se je uveljavil ženski politični vpliv eš v vseh deželah, kjer so cdprli ženskam parlamentarna vrata in pričakovati smemo za gotovo, da se bo na enak način uveliavil tudi pri nas.
toda tudi v cisto politični vprašanjih utegnejo ženske po svojem neposrednem zaznavanju, po svojem živem, tankem čutu za razločevanje pravega in zmotnega, dobrega in zla — mnogo pripomoči k pravilni rešitvi.
Pri tem je treba vpoštevati tudi to, da ženski ne moti pogleda pohlep po oblasti.
Seveda pa ne bi bilo na noben uačin želeti, da bi postale ženske političarke po moškem zgledu, da bi se vse posvečale dnevni politiki, živele samo tej politiki. To bi se pa slabo strinjalo z žensko naravo in ženskimi nalogami in bi najbrže političue razmere preje poslabšalo nego izboljšalo. Toda v važnejših političnih vprašanjih bi se morala slišati in vpoštevati njihova sodba.
Slovensko ženstvo in SLS
Izmed vseh strank v jugoslovanskem parlamentu ima SLS program, lu je naravnemu ženskemu čuvstvovanju in mišljenju najso-rodnejši: demokratičen in socijalen. temelječ na krščanski nravnosti. Posebej se je SLS vse doslej izkazala kot neomajna čuvarica vseh večnih in časnih dobrin in predanj slovenskega naroda. Zato je naravno, da bo ženska volivna pravica, kadarkoli pride, pretež- j no večino slovenskega ženstva že našla v ta- j boru SLS. Enako ni nobenega dvoma, da bo jugoslovansko ženstvo, kadarkoli bo nastopilo v kaki svoji skupni zahtevi, vsikdar našlo v svoji fronti tudi SLS. Prav tako je gotovo, da bo SLS prva izmed jugoslovanskih političnih strank, ki bo ženstvu priznala enakopravno mesto v političnem življenju in mu omogočila soodločevanje. Da bi le našla za to do- j volj pripravljenih sposobnih žena!
Ženski vpliv v svetovni politiki
Doslej smo se ozirali le na ženske naloge v notranji politiki. Toda nič manj važne niso žeuske naloge v mednarodni politiki. Če bi hoteli te naloge označiti samo s propaganda za mirovno misel, bi to bilo premalo. Mirovna misel more in mora imeti svoj vir le v pravični in pošteni zunanji politiki posameznih držav, v mednarodnih zvezah in ustanovah, slonefih na taki politiki in prostih vseh teženj po sebičnih interesih in nad-vladovanju močnejših nad šibkejšimi. Zakaj je n. pr. Balkan eš vedno v nekakem mrzličnem stanju in ne moremo priti do pravega miru? Zato ker si nekatere velesile prisvajajo pravico, da iščejo tu svojih v ničemer upravičenih interesov, da si prilaščajo vpliv in vmešavanje v razmere na Balkanu, ki jim ue pripada, da izigravajo državo proti državi, narod proti narodu, kakor so to delali začasa dolgih stoletij turškega gospodstva. — Zakaj stomilijonski ruski narod, ki se je pravkar proslavil s svojo človekoljubno pomorsko akcijo v Severnem ledenem morju, še do danes ni prišel do svojega cilja: odprtega pota ua morje, ki ga neobhodno potrebuje in se ne more pomiriti, dokler ga ne doseže? Zato, ker tega ne dovoljuje imperialistična zunanja politika nekaterih držav. — Zakaj so kolonije tako nesorazmerno razdeljene in zakaj je kolonialna politika držav tako materialistična, da mora vzbujati neutolažljiv srd domačih plemen? Zato, ker ima kapitalizem odločilen vpliv ne samo v notranji, marveč tudi v zunanji in mednarodni politiki držav.
Ako hoče tedaj ženstvo služiti mirovni misli, mora z vsemi silami pobijati imperialistično - kapitalistično mednarodno politiko. Solidarnost interesov vseh stanov in vseli narodov — to je edina pot, ki vodi do trajnega miru. To spoznavajo tudi najboljši moški politični duhovi; toda kaj pomaga, če je duh voljan, če je pa meso slabo, če je dosedanja praksa pregloboko ukorenninjena. če jih toliko rok vleče in sili k tej praksi? Da se ta praksa premaga, da se državniki osvobode nasilja nad svojim boljšim spoznanjem in posebuo tudi, da pridejo na odgovorna mesta dejansko možje takega boljšega, višjega spoznanja — to bi bila velika naloga ženstva. Tudi v zunanji politiki mora biti ženska nositeljiea krščansko - kulturnega načela: Da bo laže ubogim.
Naša lastna, jugoslovanska zunanja politiko stoji celokupno jugoslovansko ženstvo z vsake primesi imperialističnih teženj. Ničesar tujega ne želimo, a svoje moramo seveda brezpogojno varovati. Za tako zunanjo politiko stopi celokupno jugoslovansko ženstvo z vsem svojim srcem.
k načrtu pravilnika za obrtno-nadaljevalne šole
Preobrat, ki ga je prinesla svetovna vojna, ima v socialncm in gospodarskem ozivn za posledico popolno premaknitev produkcijskih in eksistenčnih pogojev. Naloga vsake države jc, da se skuša kolikor mogoče hitro prilagoditi novim razmeram in potrebam.
Vse delo, vsi najboljši načrti narodnih gospodarjev, tehnikov, sociologov ali politikov pa ne morejo imeti pravega uspeha, ako se ne zaveda tudi navaden delavcc, da je v časih, ki jih preživljamo, edini spas delo. Zavedati pa se mora, da ni vsako delo enako vredno, da ni vseeno, ako cepi drva ali izdeluje pohištvo.
Potreba po kvalificiranem delavstvu postaja občutna po vseh državah. Kako velika važnost sc polaga na zadostno število kvalificiranih delavcev, vidimo iz razprave -Wirt-schaftlihc Demobilisation , kjer se pravi: »V stanju, v katerem sc danes nahajamo, bo ona država zmagovalka na domačem, pozneje pa tudi na svetovnem trgu, ki si bo prva znala vzgojiti zadostno število kvalitetnih delavcev, ki bodo znali pod okriljem zdrave socialne politike in z naporom vseli sil iz danih surovin oziroma uporabnih nadomestkov kolikor mogoče veliko in dobro producirati.« Take kvalificirane delavce pa vzgajaio obrtne šole, strokovni tečaji itd.
Za nas pridejo v poštev obrtno-nadaljc-valne šole, ki so ustanove zadnjih desetletij. Njih naloga je, nuditi obrtnim vajencem in va-jenkam in deloma tudi pomočnikom in pomočnicam tisti teoretični in kolikor razmere dopuščajo, tudi praktični pouk, ki je potreben za izvrševanje njihovega poklica in ki bi za-mogel dvigniti njih proizvajalno sposobnost. Ti učni zavodi torej nc služijo za kopičenje puste znanstvene snovi, ampak predvsem skrbijo za praktično izobrazbo vajencev in va-jenk. V Sloveniji se ravnamo za sedaj po av. strijskih učnih načrtih, ki so bili priznano najboljši. Avstrija se je znala izkoristiti z izkušnjami drugih držav na tem polju in si je osvojila pri zgradnji svojega obrtnega šolstva vsa priznano dobra načela, tako, da jc gotovo opravičeno, kar pravi najboljši poznavalec evropskega obrtnega šolstva, Kerschensteiner: »da jc organizacija obrtnega šolstva Avstrije najbrže edina svoje vrste, kar sc tiče enotnosti, primernosti in smotrene ureditve.«
Ker jc ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo v Belgradu izdelalo novi pravilni k za obrtno in trgovsko nadaljevalno šolstvo ter se bo v ta namen vršila v kratkem anketa, je želeti, da se ta pravilnik vsestransko predela — ker jc to šolstvo pri nas najbolj razvito in organizirano v primeri z drugimi pokrajinami v naši državi.
V	bivši Avstriji smo imeli ieta 1908-00 1137 obrtnih šol, leta 1911-12 1428 in leta 1913-14 1538 obrt.-nadaljevalnih šol s 170.912 učenci. Samo v Ljubljani smo imeli 1. 1913-14 na 6 šolah za vajence 1039 vajencev, po ostali Slovenji pa še 20 obrtno-nadaljevalnih šol, ki jih je obiskovalo nad 1500 vajencev.
V	novi državi pa smo imeli v šolskem letu 1927-28, ob času desetletnice osvoboje-nja, samo v Ljubljani na 10 šolah že 1975 vajencev in vajenk, po ostali Sloveniji pa na 74 obrtno- in trgovskih nadaljevalnih šolah do 6000 učencev in učenk raznih strok, obrti in trgovine. Iz tega jc razvidno, da sc je pri nas obrtni in trgovski naraščaj v zadnjih 10 letih potrojil — in ni vseeno, kakšen pravilnik dobimo za to šolstvo. O tem naj govori anketa, na kateri morajo biti zastopani strokovnjaki iz vrst prizadetih činiteljev, ki so tudi dosedaj skrbeli za te šole.
Albert Treadneedle:
Ali ste sa videli
(Konec.)
Prihodnji teden je postal oglas zopet daljši: »Zločinec nikoli ne je mesa. Pazite. Zdaj imate toliko podatkov, da si prav lahko zaslužite 2000 funtov.« Ta pot je bil tat manj nesrečen kot zadnjič. Saj je jedel že davno meso, ne da bi se bal, da odebeli.
Prihodnji ponedeljek je bil Prighte vnovič v kinematografu. Zdaj je skrbno vtaknil obe roki v žep. Levica jc bila ovita z robcem, da bi si z njo slučajno ne počesal čela. Na platnu je vzplamtel znani napis z novim nadaljevanjem:
»Pri kosilu ima navado mečkati prtič z obema rokama. Zvija ga kakor konopec... Bodite pozorni: saj vam nudimo 2000 funtovk Od torka naprej si je naročil Ralph Prighte kosilo v sobo.
Zopet je prišel ponedeljek. Zopet je sedel v kinematografu in čital isti napis: »Ali ste ga že videli ?« z neskončnim popisom svojih napak in navad. Ni izostalo seveda tudi nadaljevanje: »Ima navadno nizek glas — bariton. Ce pa se jezi, postane glas za oktavo višji in cvilcč.c
Naslednji ponedeljek pa je bilo dodano: »Ralph Prighte smrči v spanju na poseben način. Od kraja je to navadno hropenje, na koncu pa se sliši prav komičen, visok žvižg. Bodite torej oprezni. Morebiti vam navrže to smrčanje 2000 funtov k
Prighte je vedel, da ima njegova soba v hotelu jako tenke stene. Ko se je zvečer spravil v postelj, se je potrudil ležati na boku. Privezal si je z utiračo roko k postelji, da bi ostal v tej legi. Spal je namreč vedno z zaprtimi ustmi, in čul, da baje smrčijo taki ljudje samo, če ležijo na hrbtu.
Bilo mu je hudo nerodno. Vso noe ui mogel zaspati. Šele zjutraj je zadremal in — o, groza! — ko se je zbudil, je ležal zopet na hrbtu!
Zjutraj je sklenil piti čaj v jedilnici. Ta čas je bilo tam najmanj ljudi, iu znanci so ga že vprašali, ali ni bolan. Srečal je soseda po sobi in ta mu je v šali dejal:
?• Le bodite hvaležni usodi, ki vam je naklonila visoko postavo in obilni trebušček. Sicer bi lahko ljudje mislili, da sle vi znameniti Prighte! Saj se vedno poslužujete levice, če igrate golf, pa si drgnete čelo z obrnjeno levico ... Da bi vi bili pet centimetrov nižji pa bi Imeli brke, kakor Prighte na sliki, hi bil jaz bogat ko...
:> Nehajte no s tem trapastim govoričenjem! Rajše bi se naučili malo boljše igrati pri golfu k ga je jezno prekinil Prighte in se zavzel. Občutil je, da mu je takoj postal glas iz baritona cvileč tenor.
Znani oglas je razburil vse prebivalstvo na Angleškem in je bil izpopolnjen prihodnji ponedeljek s podatkom o dvojnih obrvih. Stalo je tam dobesedno:
Nedvomno je odstranil bradavici. Zdravniški izvedenci so mnenja, da je to slabo vplivalo na njegove oči. Najbrže so mu postale rdeče iu jako občutljive. Zahaja nedvomno k zdravnikom za očesue bolezni iu k optikom radi očal. Tudi brivec bi lahko opazil brazgotine na mestu operiranih bradavic. Bodite torej pozorni. Imate zdaj toliko podatkov, da si prav lahko zaslužite naših 2000 funtov!«
Ko je prilaval pobiti Prighte domov iu pogledal v ogledalo, je res zapazil, da so mu oči rdečkaste kakor pri kuncu. Prepričal se je tudi, da brivec prav lahko opazi brazgotini na Čelu nad obrvmi...
Zgrudil se je v naslonjač iu pričel pretresati svoj položaj. Nevarnost, mu ie pretila cd vseli strani. Sredstva, katerih se je po-služil, da zatre vse Prighteove posebnosti, so bila zdaj v korist zasledovalcem. Kaj naj stoli, da ne bi ga izdali ti posebni znaki? Ko-
siti mora na samem, ne sme k brivcu ali zdravniku, ne sme kvartati, igrati tenis in golf. Ne sme celo plavati pri kopanju: takoj bi ga izdala njegova levica... Izogibati se mora ljudi. Še zaspati ne bi smel, ker je nevarnost, da zasmrči... Sploh nič ne sme početi. Na vsakem koraku se mora spominjati kake navade ali razvade, o kateri je zdaj poučena vsa Anglija. Kaj mu je preostalo? Kaj je sploh imel potem od življenja?
Ko je odkorakal v skupno jedilnico v pritličju, je dejal nekdo v šali sosedu pri mizi: r Ali ste ga že videli?-: Besede najbrže niso bile namenjene nikomur, a postalo so zadnja kaplja, od katere se je razlil zvrhano polni kelih strahu, nezaupanja in neskončne utrujenosti .„.
*
Dick je bil baš navzoč pri stricu v pisarni. ko so se nastežaj odprla vrata in je planil noter človek, ki ga ni uihče spoznal.
^Ne moreni več k je zaklical obupno.
Pošljite takoj po policijo! Hitro, če imate kaj usmiljenja v sebi! Znorel bom, če me no pustite iesti in spati, kakor smejo to vsi ljudje. Znorel bom, če me ne rešite to stalne groze, tega opazovanja tisočerih oči... Ne morem več! Usmilite se! Pošljite hitro po I>olici jo!«

/ /
aj/e novega
KOLEDAR.
Četrtek, 10. julija. Vincencij, Zlaat Ma-krrna.
ZGODOVINSKI DNEVI.
19. julija: 1838 je umrl francoski fizik ta pesnik R L. Dulong. — 1427 je umrl despot Štefan. — 1906. se je otvorila bohinjska železnica. — 1098. se je rodil švicarski pisatelj J. J. Rod mer. — 1849. se je rodi francoski literarni historik Ferd. Brunetiere. — 1863. se je rodil pisatelj in dramatik H. Bahr.
kr Opozarjamo na veliko orlovsko prireditev dne 5. avgusta t. 1. v Novem mestu ob blagoslovitvi praporov novomeškega in šmi-hel^kega odseka. Odseki naj takoj pošljejo 'zaprošene prijave. Pri prireditvi sodelujeta novomeška iu šentjernejska godba. Natančnejši spored še objavimo.
-k Narodni univerzitetni zaklad. Nanovo so za Narodni univerzitetni zaklad prispevali s stalno letno članarino, odnosno z darovi: I. kot ustanovaniki: a) občine: Mestna občina Novomesto, občina Dobrunje, b) zavodi: Posojilnica v Cerknici, Posojilnica v Ptuju; vsi kot ustanovniki z letno članarino 1000 Din. II. kot dobrotniki z letno članarino 500 Din: denarni in drugi zavodi: Posojilnica v Črnomlju, Ljudska posojilnica v Colju, Tvornica Zlato-rog v Mariboru. III. kot redni, oziroma podporni člani ali darovalci: a) občine: Gomil-sko. Sv. Krištof, Branoslavci, Jarše pri Dom-i&lah, Slovenjgradec, Aržiše, Sv. Peter v Savinjski dolini, Celjo-okolica. b) denarni zavodi: Hranilnica in posojilnica na Prevojah, Hranilnica in posojilnica Cerklje pri Kranju, Okrajna posojilnica v Ljutomeru, Mestna hranilnica v Černomlju, Hranilnica in posojilnica Cerklje ob Krki, Hranilnica in posojilnica Vrhnika. c ) Zasebniki: dr Janez Plečnik, (2000 Din), M. Jasinski, dr. S .Jenčič, dr. J. Turk, dr. Pilamic, Ing. Vasilij Nikitin, dr. A. Snoj, Ing. Jaroslav Foerster, ing. D. V. Frost, dr. Evgen Kansky, dr. A. Bilimovič, ing. Teodor Grudinski, univerzitetni prof. v Ljubljani; dr. J. Jurkovič, sekretar teh. fak. v Ljubljani; dr. M. Opeka, stolni kanonik v Ljubljani; Ahčin Karel hranilnimi blagajnik v p.; Verbič Anton, v Ljubljani, dr. V. Vovk, odvetnik v Ljubljani. Društvo za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada izreka vsem svojo najtoplejšo narodno zahvalo. Po pregovoru, da zgledi vlečejo, pričakujemo, da se bo med občinami, zavodi in zasebniki kmalu razvila plemenita tekma, kdo si bo pridobil več narodnih zaslug za univerzo v Ljubljani. Denar, ki ga društvo zbira, se ne zbira zato, da bi se sproti porabil in da bi bilo potem treba znova na isti način apelirati na narodno pomoč Vsi prispevki se stekajo v nedotakljivo glavnico v Mestno hranilnico ljubljansko in Kranjsko hranilnico v Ljubljani. Prav radi obrestovanja te glavnice, kadar bo zadosti velika, bo narod po svojem umnem in štedljivem gospodarstvu amega sebe razbremenil in obenem slovensko univerzo krepko podprl. Zato naprej z združenimi močmi I Čim preje prispevaš za Narodni univerzitetni zaklad, tem preje se bo začel tvoj prispevek obrestovati in tem krepkeje si za vso prihodnjost podprl slovensko univerzo. Pristopajte k društvu za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada! Članarina je urejena tako-le: podporni člani plačajo letno 20 Din, redili člani letno 50 Din, oziroma juridične osebe 100 Din na leto; dobrotniki so oni, ki plačajo na leto 500 Din ali enkrat vsaj 5000 Din; ustanovniki plačajo na leto 1000 Din ali enkrat vsaj 10.000 Din; pokrovitelji pa plačajo na leto 5000 Din ali enkrat vsaj 50.000 Din. Naslov: Ljubljana, Univerza. Poštni ček. račun št 12.368.
■k Nove umetniške razglednice, Tone Kralj »Prešeren« in Fr. Zupan »Podgorje na Koroškem« je založila »Slovenska Straža« v Ljubljani (Poljanski nasip 10). Dobe se tudi ▼ prodajalnici Kat. tisk. društva, pri Novi založbi ki Antonu Sfiligoju v Ljubljani. Ker gre ves dobiček v narodno-obrambne namene, pričakujemo, da jih bo kupil vsak zaveden Slovenec.
* AvtomobiKsti! Ni mogoče, da bi stal za vsaki mavtomobilom orožnik in pazil, s kakšno brzino votri skozi kraj. Kdor je človek, ve, kolikšna je muka stanovati ob cesti, kot Je Dunajska, po kateri skoro ni minute, da bi ne vozil po njej voz ali avtomobiL V upanju, da je v avtomobilistfh oziroma v onih, ki se z avtomobili vozijo, še kaj obzirnosti do soljudi, apeliramo nanje stanovalci ob Dunajski cesti, da naj po človeško vozijo, da nas ne bo konec v tem prahu in vročini.
•k Romarjem k Gospe* Sveti v dneh 28. in 29. julija sporočamo, da je priglaševanje na pripravljalni odbor v Skofji Loki jutri, 20. julija zaključeno. Romarji iz krajev pod Škofjo Loko ee morajo pripeljati v soboto, 28. jul. s prvim jutranjim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane 6.50. Posebni vlak odpelje iz Škofje Loke 8.15 in dospe v Celovec ob 12. uri. Ustavi se v Kranju 8.28, v Podnartu S.48_ na Otočah 8.53 in na Jesenicah 9.35. Na te postaje pridejo reditelji, ki jih boste spoznali po belem traku na rokavu. S potnino Din 70.— je plačam vožnja in vizum, dočim morate za vso
drugo sami skrbeti. Ker ostanemo od 12—18
v Celovcu, si bomo ogledali tudi mestne cerkve in se peljali na Vrbako jezero. Istotako ostanemo v Celovcu v nedeljo od 10—15, da si ogledamo muzej in drage znamenitosti. Za prenočišča, paraik in vstop v muzej bo vee pravočasno preskrbljeno. — Pripravljalni odbor v Skofji Loki.
*	Nesreča na severni triglavski steni. Rešilna ekspedicija, o kateri smo poročali, da se je podala na severno triglavsko steno, da tam poišče ponesrečeno plezalko, je to res našla in jo po skrajnih naporih spravila raz steno in od tam v Mojstrano. Ponesrečenka je 18 letna Marjeta Šoštarič iz Maribora. Pri padcu si je zlomila desno nogo in je morala ostati skoro dva dni na skali. Prepeljali so jo včeraj zjutraj z vlakom v Ljubljano, kjer jo je na glavnem kolodvoru prevzel rešilni avto in odpeljal v bolnico.
k Dekliško vzgojevališče »Marijin Dom« v Kočevju sprejema deklice v meščansko šok) in jim nudi pouk in krščansko vzgojo. Razen obvezne šolske izobrazbe dobivajo gojenke tudi zasebno izobrazbo bodisi v glasbi, tujih jezikih, strojepisju ali ženskih ročnih delih. — V zavodu, ki ima zelo ugodne zdravstvene razmere, vodijo pouk in vzgojo usmiljene sestre. Gojenke se sprejemajo tudi v osnovno šolo.
★Direktni voz Maribor gl. kolodvor—Slatina Radenci. Pričenši z 21. julijem 1926 teče direktni voz gl. kol.—Slatina Radenci v smeri Slatina Radenci—Maribor gl. kol. z vlakom št. 8815 -8761-1125-1126, ki odhaja iz Slatine Raaencev ob 10 uri 36 minut in ima na Pragerskem zvezo na brzi vlak št 505-606 proti Ljubljani ob 14 uri 49 minut in na brzi vlak št. 3 proti Zagrebu ob 14 uri 59 minut ter prihaja v Maribor gl. kol. ob 14 uri 40 minut.
*	Zemljevid slovenskega ozemlja je izdala v obliki razglednice Slovenska straža v Ljubljani (Poljanski nasip 10). Vsak zaveden Slovenec ga mora kupiti! V prodaji je v sledečih trgovinah: v prodajalnici Kat. tisk. društva, pri Novi zaloižbi in Antonu Sfiligoju v Ljubljani.
•k Težka nesreča voznika. Mladi gospodar Jesih iz Jablanice v šmartinski župniji je v soboto vozil les iz Štange po strmi cesti v dolino. Cesta je vsled neprestane vožnje v najslabšem stanju. Voz se v nekem ovinku nagne, voznik ga hoče obstreči, voz se zvrne nanj in mu zlomi nogo, več reber in potere prsni koš. Drugi vozniki so ga potegnili izpod voza, pripeljali do Nacka v Zavrtnik, odtam domov, kjer ga je v silnih bolečinah za silo obvezal litijski zdravnik g. dr. Ukmar, ki ga je nemu- j doma poslal v ljubljansko bolnico. Treba bo ' vsekako popraviti našo cesto v Štango, ki je sedaj gotovo v 9. razredu glede kvalitete!
k Požar. Iz Skocjana poročajo: Dne 16. t .m. je požar uničil v Stari vasi hišo in kozolec Tomažina in pod s kozolcem in svinjakom Lindiča. Zapalila je zlobna roka
k Sam se je sodil. Iz Slov. Konjic poročajo: Posestnikov sin Anton Kovše iz Skomra jo bil osumljen oskrumbe ter po orošništvu zasledovan. Dne 16. t. m. zjutraj se je zglasil sam na okr. odišču, nakar so ga odvedli v preiskovalni zapor. Ob 2 popoldne pa ga je jet-ničar našel obešenega na lastnem pasu.
k Smrtna nesreča voznika. Na cesti iz Št Vida proti Ježici se je včeraj ob 8 zjutraj dogodila huda nesreča, ki je zahtevala za žrtev 27 letnega posestnika Ivana Pirca iz Rečice št. 17 pri Mengšu. Pire je vozil po cesti težak voz drv. V Srednjih Gameljah pa se je voz naenkrat prevrnil nanj in drva so ubogega kmeta pokopala pod seboj. Vaščani so Pirca takoj odkopali izpod drv in ga prenesli v bližnjo hišo, kjer so ga močili in za silo obvezali. Nekdo se je vsedel na kolo in odhitel do šentviške zvonarne, odkoder so o nesreči obvestili ljubljansko rešilno postajo. Pirca so nato prepeljali z rešilnim avtom v bolnišnico. Tu so ugotovili, da si je Pire pri nesreči zmečkal prsni koš, zlomil več reber in se hudo ranil na glavi. Nekaj minut kasneje je Pire v bolnišnici umrl. Ivan Pire se je šele pred kratkim poročil. Zapušča 23 letno vdovo.
kr V nedeljskem članku: Najlepša razgledna točka med Savo in Črnim grabnom: Sv.
Trojica pri Moravčah — je tiskarski škrat napravil par črkarskih skokov in tako mora stati pravilno: Marija na Drtiji namesto Marija Litiji .Dalje: Za Savo sta graščini pri Sv. Heleni in v Dolu — no v Dobu, ker jo tiskarski škrat 1 spremenil vb, — Nekatere druge male napake je bravec sam razbral iz smisla stavkov. Ob tej priliki pripomnimo, da je pri Sv. Trojici gostilna pri Bleku; pri kmelih pa se dobi kislo in sladko mleko.
k Stenico!, najboljše sredstvo proti stenicam dobit« samo v drogeriji A. Kane "sinova, Židovska ulica.
k Ohristofov zavod, Ljubljana, vpisuje ves julij na Domobranski cesti 7. Vpisnina 10 Din. Šolnina nizka, revni gojenci imajo popust. — Zavod preskrbuje službe. — Šolsko leto prične 1. oktobra ter traja 10 mesecev.
ir Pri bolečinah v želodcu in črevih ter prebavilih navaja uporaba naravne »Frana-
Josefc-greočice prebavila k rednemu delovanju in s tem olajša prehod hranil v kri Zdravniška strokovna mnenja povdarjajo, da se je pokazala »Franz-Jose!«-voda posebno koristna pri ljudeh, ki se premalo gibljejo. Dobiva se v lekarnah, diogerijah in špecerijskih trgovinah.
Cinfolfamna
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Drevi imata nočno službo: Ramor na Dunajski cesti in Trnkoczy na Mestnem trgu.
ie
O Naporno delo gasilcev pri gašencu šote. O požaru šote na ljubljanskem barju smo že poročali. Šota je več dni gorela pod zemljo in le močan dim je označeval kraj podzemskega požara. Gasilci ljubljanske gasilske postaje so bili v torek zvečer zopet klicani na pomoč. Od 6. ure zvečer od torka pa do včeraj krog poldne je trajalo naporno delo devetih ljubljanskih gasilcev, katerim so pomagali prostovoljni gasilci z Barja. Gašenje je bilo nekoliko olajšano, ker so imeli tokrat gasilci vodo bližje požaru kot prvič. Gasilci so izkopali dolg jarek krog in krog tleče šote ter z močnimi curki vode požar tudi deloma pogasili, kolikor je bilo to sploh mogoče. Požar je sedaj popolnoma lokaliziran, le na nekaterih mestih šota še tli, vendar pa le na popolnoma osamljenih krajih.
© Brzopisna tekma v Ljubljani. Christo-fov učni zavod v Ljubljani prireja že od šolskega leta 1914/15 naprej vsakoletne javne stenografične tekme, ki so na učnih zavodih večjih inozemskih mest splošno uvedene. Tako je priredil ta zavod tudi pretečeni torek, dne 17. t. m., ob 8. uri zjutraj brzopisno tekmo, katere se je udeležilo lepo število gojencev in gojenk. Diktat je trajal pet mnut z brzino 100 besed v minuti. Tekmo je vodila strokovna učiteljica ga. prof. Robidova, a tema diktata je bila Dragotin Kettejeva »Uboga Terezinka«. Prvi v tekmi je zmagal g. Koman Vlad. iz Ljubljane, druga je bila gdč. Birtič Amalija iz Laverce, tretja gdč. Tomažin Gen. iz Hriba pri Bukovščici, četrta gdč. Hribernik iz Ljubljane. Zanimivi tekmi je prisostvovalo mnogo občinstva, ki je bilo presenečeno nad lepim in hitrim delom mladih stenografinj in stenografov. Zavodu je na lepem in častnem uspehu, s katerim je zaključil svoje 24. šolsko leto, častitati. Kakor smo poučeni, nastopi 27 absolventinj tega zavoda takoj svoje službe, 14 absolventov ima pa take službe že obljubljene. — Opozarjamo na današnji oglas zavoda.
O Nesreča motociklista. Brat brivskega pomočnika g. Zoriča, ki se je v nedeljo ponesrečil z motornim kolesom pred bolnišnico, nam poroča z ozirom na našo torkovo notico, da stanje ponesrečenca ni nevarno ter da bo skoro okreval. Pri padcu si je res zlomil desno nogo in si tudi izbil en zob, vendar pa ni dobil kakih znatnih notranjih poškodb. Dalje ni vozil Zorič s hitrostjo 50 km na uro, temveč v mnogo zmernejšem tempu, in sicer v smeri od Vodmata proti mestu.
O Železniška podgana. Po dolgem iskanju je policija včeraj aretirala 19 letnega Avgusta Sipiča iz Zelene jame, katerega je zasledovala že kakih 14 dni zaradi poskušene železniške tatvine. Šipič je znan železniški tat. Dasi je še zelo mlad, je bil zaradi tatvine že šestkrat kaznovan. Koncem junija je prišel iz zaporov, potem ko je odsedel šestmesečno ječo zaradi tatvine bakrenih predmetov na železnici. Dne 3. julija je opazil ključavničar Jože Primic v vozni delavnici glavnega kolodvora mladega fanta, ki je nesel nekaj težkega v vreči. Ukazal mu je, naj počaka, da bo videl, kaj je v vreči, toda fant je vrgel vrečo na tla in pobegniL V vreči so našli tri ležišča iz medi, vredna 1350 Din. Ugotovili so, da ni bil tat nihče drugi kot Šipič. Toda fant je izginil neznanokam in so ga šele po daljšem iskanju včeraj izsledili.
© Tatvina pri kopanju. V kopališču na 1 Ljubljanici je bila v torek zasebni uradnici Rozi Dežmanovi ukradena ročna torbica, v kateri se je nahajala zlata zapestnica in sre- 1 brna verižica. Dežmanova trpi 800 Din ško-de. Tatvine je sumljivo neko mlajše dekle. j
© Nesreče. 66 letni delavec Ferd. Seibitz, ' stanujoč na Selu št. 39, je pričel včeraj v : Strojnih tovarnah in livarnah bruhati kri in ; je omedlel, vendar pa je kmalu zatem prišel zopet k zavesti. Prepeljali so ga z rešilnim , avtom v bolnico. — Kri je pričel bruhati tudi delavec Andrej Cerar na železniški progi pri ' Zalogu. Tudi njega so prepeljali z rešilnim ' avtom v bolnico. Oba slučaja sta najbrž posledica napornega dela ob hudi vročini. — 24 letnemu delavcu Andreju Masletu je padel v zvonolivarni v £t. Vidu na noge težak model in ga hudo poškodoval. — 68 letnemu de- I lavcu Francetu Oradu v vevški papirnici pa je padla na nogo težka bala papirja. Tudi ta , dva ponesrečenca delavca so prepeljali v bol- ' nišnico.	»
© Policijski drobiž. Aretirani so bili štirje moški, dva zaradi javnega pohujšanja, dva pa zaradi nasilja. — Lekarnarju Bakar-čiču na Sv. Jakoba trgu je neznan paglavec razbil belo šipo pri vhodu v lekarno. — Nn križišču Blcivveisove in Gosposvetske ceste so 1 s« v torek popoldne snlaSili konji in v div- ' jem diru oddrveli proti Dunajski cesti, kjer jih je ustavil neki šofer. Cesta je bila tedaj zelo promelna in je le čudno, da se ni pripetila kaka večja nesreča.
i
Alarilhar
□	Želja Vetrinjecv. Kakor smo že poročali,
se bo avtobusni promet spremenil v toliko, da bodo avtobusi vozili v smeri proti Glavnemu trgu po Vetrinjski ulici, v smeri proti kolodvoru pa po Kopališki ulici. S tem bi bila Vetrinjska ulica nekoliko razbremenjena v prometnem oziru. Medtem so se drevesa v Kopališki ulici So posekala, stranišča na voglu Aleksandrove in Kopališke ulice pa ni več. Cesta je sedaj prosta, ob straneh pa se urejuje trotoar za pešce. No, sedaj se žele zapazi, ko ni več košatih kostanjev, ki so prej to preprečevali, kako malo prometa je v tej ulici. Skoro nič ga ni. In to so seveda naši Vetrinjci takoj opazili, kar je čisto razumljivo — v Vetrinjski ulici je gotovo promet najživahnejSi, ulica pa za promet te vrste pretesna in radi svoje vijugaste oblike tudi nepripravna. Zaito so sprožili misel, da bi se sploh ves avtobusni promet v obeh smereh prenesel v Kopališko ulico, ki itak zija od praznote in ki je naravnost dolgočasna radi svoje neprometnosti. Kot kronisti bi k temu predlogu našiti Vetrinjcev, ki jim je divji ropot najrazličnejših prometnih sredstev že čisto uničil živce in ki tudi po noči nimajo nobenega miru — temu pa seveda ni kriv samo izredno živahen promet, — samo pribiležili, da so relativno karamboli ravno tukaj najpogostejši in da bi nemara res kaiata, prenesti obojesmeren avtobusni promet v Kopališko ulico. S tem bi pa bili Vetrinjci za njih dolgotrajno gorje nekoliko odškodovanj.
□	Smrtna kosa. Umrla sta: Koč Henrik, strojni pomočnik, star 21 let. Pogreb bo v petek ob 16. — Schatzer Marta, po$te6tnikova hčerka, stara 18 let. Pogreb bo danes dopoldne.
□	Obrala sta ga. Pred dvema dnevoma vstopi v tukajšnjo kavarno »Kosovoc stražnik, ki aretira lastnika kavarne in ga pozove, da zapre kavarno, ker je on poslovodja omenjene kavarne ln ker nima nikogar, ki bi ga nadomefičal v vodstvu kavarne. Gostje se čudno pogledajo; vsakemu je bilo Citati na obrazu vprašanje: kaj se je neki zgodilo? Pa se je kmalu vsa zadeva razjasnila. Šel omenjene kavarne Anton P. je igral z gostom Francem P., pleskarskim mojstrom, hazardno igro ta-kozvano »rnaužk. In še tretji, pristopi k igri. obema neznan. Že čez nekoliko časa pa se je Franc P. zavedel, da sta ga hnzarderja obrala za 1100 Dtn. Zasumil je, da igrata oba sporazumno in da je on žrtev tega tajinsivenega sporazuma. Zagrozil je, da ju naznani policiji, ako mu ne vrneta denarja. Ha-zarderja sta mu ponujala 800 Din, s čemer pa obrani Franc P. ni bil zadovoljen ter je vso zadevo naznanil policiji. Vodja omenjene kavarne priznava, da je igral skupno z neznancem, ki ga po obrazu pozaa kot liazardnega igralca, zanika pa, da bi bil to storil v sporazumu. Tretjega igralca — neznanca policija še ni mogla izslediti. Obstoja sum, da je neznanec neki Filip S., ki je še pred nedavnim zapustil prisilno delavnico.
□	Sam ue ve, kako je prišol v Maribor. Poročali smo že o čudnem postopanju neznanca, ki je pred tremi dnevi kar na lepeni sunil žeL uslužbenca Florjančiča pod mimovozeč avto. Dolgo »e ni megla ugotoviti identiteta neznančeva; končno so je pa vendar pokazalo, da se mož imenuje Huga Anton in da je posestnik iz Ilanetincev pri Ptuju. Pravi, da je dobil v vojski težko rano v glavo, da včasih ne ve, kaj dela, da sploh ne ve, kako je prišel v Maribor in da so ne spominja, da bi bil koga sunil pod avto. Moč ima še danes na četa široko in dolgo brazgotino — sledovi rane iz vojnega časa.
□	Popravek. Z ozirom na notico, ki smo jo priobčili v našem listu pod mariborskimi novicami dne 12. t. m. in v kateri smo poročali o poizkusu samomora, ki da ga je izvršil 30 letni Ivan W. iz Melja radi nesrečne ljubezni, smo dobili od verodostojne strani pojasnilo, da ne gre za samomorilen poizkus, ampak le za nesrečno naključje. Imenovani Ivan W. namreč je po lastni izpovedi bil dotičnega dne ob K na 8 doma in se je bril. Hotpč si napraviti luč, ker je bila že tema, je vzel stolček in stopil nanj, pri čemer pa mu je spodrsnilo in je padel z odprto britvijo v rokah na tla. Pri tem si je prizadejal na vratu rano in se pri tem onesvestil.
h] Policijska kronika. Aretirani so bili: Ivan H. radi beračenja, Anton P. in Franc P. radi ha-zardne igre, Anton D. radi pijanosti in Ivan Sch. radi pretepa. Prijavljenih je bilo več oseb radi pretepa, cestno-policijskega reda, prekoračenja policijske ure, pasjega zapora, tržnega reda, izvošč. reda, tatvine in nezgode.
Cel/e
& Ljudski tabor ali politični shod. Liberalno časopisje je že pred jubilejnim ljudskim taborom skušalo javnosti sugerirati, da gre v Žalcu le za navadni politični shod, ne pa za slovesno ljudsko prireditev. Z istim zavijanjem resnice si skuša pomagati sedaj, ko je na taboru doživelo obsodbo, kakršne slovensko ljudstvo doslej še ni nad nikomer izgovorilo. Pa mora v isti sapi samo priznati, da dr. Korošec ni govoril o politiki. In nI govoril baš radi tega, ker tabor ni bil politična prireditev. C« pa »Jutro« istoveti borbo poštenih Slovencev proti blatu, ki se izceja dan za dnem iz liberalnih uredništev na slovenski narod, mu ne moremo pomagati. Katoliško slovensko ljudstvo je na taboru jasno povedalo, da gre v tej borbi za čast in ugled slovenskega naroda, ki ga to časopisje dan za dnem na najbolj podli iu izdajalski način blati. »Jutro« in njegova tovarišija bo imela še priliko čutiti, kako slovenski narod obračunava s svojimi Izprijenci.
et Nepoboljšljiv razgrajač je Dobovišnik Maks iz Velenja. Nima niti stalne službe niti stalnega stanovanja. V ponedeljek zvečer je v gostilni Kus na Glavnem trgu skušal zabavati goste s tem, da se je slekel. Ker pa nihče izmed navzočih take zabave ni bil željan, so poklicali stražnika. Med potjo je stražniku napravil še eno grdobijo in je stražnika zmerjal na način, ki je seveda strogo prepovedan. Možakarja so vtaknili v zapor, dii. pravdnik pa ga bo potipal po S 104 Ko bo ta stvar s sodnijo urejena, bo pa veseli in včasih do skrajnosti nadležni Maks moral romati v svojo pristojno občino.
d lz celjske javne bolnice. Dne 14. t. m. je umrla Polšak Neža, stara 27 let. Služila je nazadnje kot dekla pri Jožetu Povšetu v Braslovčah. — 16. jul. je umrl 251etni Breznik Avgust, lesni ma-nipulant pri Hauhe-Stropnik v Šoštanju. Nazadnje je stanoval v Levcu pri Celju. — V torek 17. juL Je izdihnil po dolgi in težki bolezni v Celju obče-znani in priljubljeni kamnoseški mojster pri celjski Kamnoseški družbi g. Karel i'ertot. Pokojnik je bil rodom iz Trsta in je dosegel starost 64 let. Zapušča^ 3 hčerke.^ Kajni 1'ertol je bil navdušen cerkveni pevec. Politično se je udejstvoval v ŠUS, zadnji čas je pa odločno obsojal pota te stranke. — V ponedeljek so pripeljali v bolnico 2olctno«ra Vinka Plevnika, posestnikovega sina iz Vera?. Vozil je s konji, ki so se vsled avtomobila splašili, on jc padel z voza in se težko poškodoval na glavL
OFRRTNA LICITACIJA ZA PBIZIDAVO IH ZGRADBO IZOLIRN1CE V JAVNI OBČNI BOLNICI V MARIBORU.
Oblastni odbor mariborske oblasti v Mariboru razpisuje v smislu sejnega sklerpa s dne 10. julija 1928 na podstavl vseh tozadevnih Členov in predpisov zakona o drž. računovodstvu, točno po istem postopanju, kakor je to predpisano prt drž. licitacijah, pismeno licitacijo za zgoraj navedeno
^TrateSa, zidarska, tesarska, krovnim, kleparska ta ključavničarska deta t skupnem znesku id okroglo Din 1,007.450-,
2 za mizarska dela Din 174..7UU;
8. za steklarska dela Din 25.470;
4.	za slikarska ta pleskarska dela Dta 1H1.OTO;
5.	za električno instalacijo Din 41.070;
6.	za vodovodno instalacijo Din 116.000;
7.	za instalacijo central, kurjave Din 246.000.
Licitacija se bo vršila v sobi št. 23 oblast-
mten dvorca v Mariboru, Vrazova ulica st 0, v soboto, dne 4. avgusta lOGfi ob 10. uri
Pismene ponudbe, opremljene e kolkom za 100 Din, morajo predložiti ponudniki ali njih pooblaščenci v zapečatenem zavitlcu z oznako »Ponudba za prizidavo in zgradbo izollrnfce v mariborski bolnici t in s ponudnikovim polnim nas o-vom neposredno dražbeni komisiji na dan licitacije med 9. in 10. uro. Ponudnik mora v posebnem zavitku predložiti še potrdilo o plačanih davita o vloženi kavciji (10 odstot od ponudbene vsote). Sprejmejo se ponudbe tudi za posamezna dela, kakor Zgoraj uvedeno, ker se bc^o mizarska, slikarska kleparska in instalacijska de a oprtala poaebejbblaet n i odbor si pridrfujep^vI^oddaU dela ni glede n, vištao ponujene nudnik mora ostati v besedi 60 dni po izvršeni
"Cita Formnlari za ponudbe proračuni, spletal pogoji in vsa pojasnllnsedobe v sobi št. 23 oblastna dvorca od 18. julija 1928 dalje.
V Mariboru dne 13. julija 1928.
Oblastni cdbor mariborski.
Predsednik: Leskovar s. r. __
Dopisi
Moste pri Ljubljani
Mladinski dam na Kodeljevcm se namerava radi javnosti neznanih ovir opustiti. Ljudje ne men rejo umeti, kako bi ta zavod mogel prenehati na periferiji mesta, kjer je vzgoja mladine najbolj potrebna čutečih^ strogih in požrtvovalnih rok sata-zljancev. Zdi se, da družba^ ki obstanek mlad n-Škeea doma ogroža, nima dovolj vpogleda v tukajšnje r™ mere ta bi bUo umestno, da se o nameravanem koraku javno razpravlja.
Jezica pri Ljubljani
Prošnja na oblastni odbor. Da otave letos ne bo veliko, ali sploh nič, je že gotovo. S tem bo pa kmet ob tej suši najbolj udarjen, 'i emu bi se pa dalo nekoliko odpomoči, ako bi se posejalo čim več koruze za krmo. Oblastni odbor je gotovo v Drvi vrsti poklican, da stoji ljudstvu, zlasti onemu, ki mu grozi nesreča, ob strani s svojo pomočjo. Naj zato zbere nemudoma preko prizadetih županstev prijave, koliko koruze za setev bi ljudstvo potrebovalo in naj jo nato kupi ter po lastni oeni razdeli med prizadete.. Veliko dobro delo b storil s tem oblastni odbor, revno ljudstvo pa bi mu bilo zelo hvaležno.
Smrekov gozdiček pri mestnem vodovodu na Ljubljanskem polju bo letošnja suša zadela, kakor ™ ni Še nobena dosedanjih. Ze sedaj se vidi, koliko smrek se bo posušilo tekom prihodnjega leta. Škoda tako lepega ta prijetnega nasada. Na mestu, kjer je vodovod, je svet čisto peščen, le pri vrhu je za pičlo ped zemlje, ki pa ni v stanu, da bi pn tolikSni vročini dolgo vzdržala vlago.
Skrb pred poljskimi požari. Odkar je v nedeljo na dravskem polju zanetil vlak obsežne poljske požare, so tudi posestniki ob kamniški železnici v strahu, da se tudi ob tej progi ne zgodi kaj podobnega. Sicer je pšenica po večini že poleta, vendar za požar jo Je Se vedno dovolj.
Kranj
Nesreča. Preteklo soboto se le ponesrečila gdč. Tina Kreutzberger. Pri padcu po stopnicah si je nalomila nogo nad kolenom. Na nasvet zdravnika so jo odpeljali z rešilnim avtomobilom tak. gasita, društva v ljubljansko bolnico.
Senzacija za Kranjčane je bil nedeljski nastop kubanskih kozakov, ki so izvajali smrtnonevar-ne vaje. Polnoštevitao občinstvo je pazno sledilo njih izvajanju ta je kljub veliki vročini vztrajalo na svojih mestih do konca predstave.
Nujna potreba bi bila, da se državna cesta od savskega mostu do »Fidra< dnevno večkrat škropi, ker dviga nebroj avtomobilov in voz cele oblake prahu.
Novo mesto
Gozdni požar. Dne 17. julija t L popoldne je vsled iskre iz železniške lokomotive izbruhnil požar v mestnem gozdu med vasema Cegetaica in Gruble tik ob železniški progi Novo mesto—Straža. Na lice mesta sta v kratkem času prihiteli požarni brambi iz Novega mesta ta Kandije. Z močnimi curki vode iz bližnje rehe Krke je bil požar tokaliziran, preden se je mogel v večji meri raz-Siriti. Vsled suše je bila nevarnost velika, da bi se Iz tega ognja izcimil velik gozdni požar.
Kalenje nočnega miru. V nedeljo 17. t m. so f pozni ponočni uri znani ponočnjaki iz Novega mesta v bližini Grma na tak način kalili nočni dir, da je spravilo vse prebivalce tamkaj v opravičeno nejevoljo. Kako pridejo mirni stanovalci do tega, da Jih sladko ginjeni ponočnjaki na tak način motijo v nočnem počitku. Prosimo odpomoči.
Trbovlje
Zapiranje trgovin. S prihodnjo nedeljo naprej morajo biti tudi v Trbovljah glasom nared-be velikega župana ljubljanske oblasti vse trgovine, prodajalnice ta kramarske obratovalnice ves dan zaprte, razen brivskih ta frizerskih obratovalnic, ki smejo biti odprte dopoldne od t>ol 8 do 12.
Knjigovodski tečaj priredi za tukajšnje obrtnike ta trgovce Društvo za pospeševanje obrti. Da je tak tečaj bil nujno potreben, dokazuje dejstvo, da se je prijavilo nad petdeset obrtnikov. S tečajem se prične v ponedeljek 23. julija Vršil se
bo v dvorani g. Forte.
* * *
Središče ob Dravi. Naša župnijska cerkev je dobila te dni električno razsvetljava Delo Je v treh tednih izborno dovršil g. Viktor Gorjup iz Ormoža s pomočjo dveh domačinov. Cerkev razsvetljuje 119 žarnic: 2 veliki. 24 srednjih ta 98 majih, posebno ljubka is razsvetljava krog lurSke Marije. Votlino in velik kip obkroža ta obseva 32 lučie. Tudi oba velika lestenca dasta cerkvi poseben sijaj. Velika radost je prešinila Brca vseh, ko so prvič med službo božjo zaiarele električne
ta H, pa tndi hvaležnost do skrbnega g. župnika, ki obhaja letos že 81 letnico, pa je dal izvrSih tudi to veliko in koristno delo. Prisrčna hvala tudi vsem blagim dobrotnikom, ki so omogočili razsvetljavo cerkve. Bog povrni vsemi Ker Je bila ob te) priliki tudi cerkev deloma preslikana ta klopi na novo pobarvane, ima zdaj velika župnijska cerkev čisto prenovljeno obličje. Istočasno je dobilo električno razsvetljavo tudi župnišče.
Sv. Oibalt ob Dravi. Starodavni romarski shod se bo po večletnem presledku letos zopet na novo vrSil slovesno in svečano na Šentožbaltovo v nedeljo 5. avgusta. Služilo se bo več sv. maš s pridigami. V soboto zvečer pa se bo vila rimska procesija z migljajočimi tačicami po novi krasni dri. cesti tik šumljajoče Drave ter tik stare iimske ceste.
Dol pri Hrastnika. V svrho dvodnevne poučne ekskurzije učencev tukajšnje šole je darovala »Kmetsko-delavska hranilnica ln posojilnica« 200 ta »Posojilnica« 100 Dtn. Razventega je razdelila prva tudi 1200 Din med učence, ki so najboljše odgovorili iz verouka. Nagrade so prejeli učenci v obliki hranilne knjižice z vložkom po 50 ta 100 Din, katero vsoto bodo lahko dvignili z obrestmi, ko postanejo polnoletni. Trije iz vseh predmetov najboljši učenci pa so bili nagrajeni od »poštne hranilnice« z vsoto po 100 Din. Vsem trem zavodom se imenom učencev zahvaljuje upravitelj šole.
Spor/
VSTOPNINA V AMSTERDAMU.
Za olimpijske igre ne zadostuje samo navdušenost, treba je poseči tudi v žep. Sledeči seznam nam pokaže višino vstopnine k igram, vršečim se od 29. julija do 12. avgusta.
Lahka atletika (29. 7. — 5. 8.): Častna tribuna (pokrit sedež) 30 hol. goldinarjev, Maratonska tribuna (pokrit sedež) 20 hol. gold., ciljna stran (sedež) 12.50, južna tribuua (sedež) 10, severna tribuna (stojišča) 5 gold.
Kolesarstvo (4. — 6. 8.): Častna tribuna (pokrit sedež) 15, Maratonska tribuna (pokrit sedež) 12.50, ciljna stran (sedež) 7.50, južna tribuna (sedež) 5.
Telovadba (7. — 10. 8.): Častna tribuna (pokrit sedež) 10, Maratonska tribuna (pokrit sedež) 7.50, ciljna stran (sedež) 5.
Jahanje (11. — 12. 8.): Častna tribuna (p. s.) 10, Maratonska tribuna (p. s.) 7.50, ciljna stran (sedež) 5, južna tribuna (sedež) 4.
Rokoborba (2. — 5. 8.): Prva vrsta (sedež) 10, druga vrsta (sedež 7. 50.
Boks (7. — 11. 8.): Prva vrsta (sedež) 50, druga vrsta (sedež) 40, tretja vrsta (stojišče) 15.
Borenje (sabljanje, 29. 7. — 11. 8.): Nezaznamo-vani sedeži) 30.
Plavanje (4. — 11. 8.): Sami sedeži in sicer prva vrsta 45, druga vrsta 32.50, tretja vrsta 15.
Veslanje (2. — 10. 8.): terenske vstopnice, prostor ne zaznamovan, 15.
Jadranje (2. — 9. 8.): Prostor v spremljevalnem čolnu 1250.
Vzemi za holanski goldinar 23 dinarjev, pomnoži s 30, pa boš plačal za sedež na častni tribuni 700 dinarjev (lahka atletika); prva vrsta pri boksu pride celo nad 1000 Din. Ce gledaš več panog, moraš že zelo veliko izdati.
ŠPORTNO PLAVANJE IN RAST.
V plavalni seziji smo. Bomo priobčili par člankov o plavanju. V časopisu »W is sen und Wehr< priobčuje dr. Marschner članek o pomenu raznih telesnih vaj za razvoj šolskih otrok.
Večje število dečkov v starosti 12 do 17 let so uredili po letnikih in so jih preiskali z dveh vidikov. V seznamu I so primerjal' plavače ta ne-plavače, v tabeli II so primerjali športne plavače, pristaše drugih športnih panog in pa dečke, ki niso gojili nobenih športnih vaj. Seznam I je povedal, da imajo od dečkov iste starosti oni, ki znajo plavati, večjo telesno težo, večji povprečni obseg prsi in večjo razliko v obsegu prsi pri globokem vdihavanju ta izdilianju. Pa so neplavači po večini daljši ali pa najmanj tako veliki kot plavači. Z drugimi besedami: Rast na širokost je pri plavačili dosti bolj razvita kot pri neplavačih. V seznamu II imajo športni plavači vseh letnikov največjo telesno težo, največji povprečni prsni obseg in največjo raztez-nort prsnega koša. Dečki pa, ki ne gojijo nobenega športa, imajo skoraj zmeraj najmanjšo telesno težo, najmanjši obseg prsi ta najmanjšo razteznost prsnega koša. Če velja vse to za dečke od 12 do 17 let, moremo računiti še nadalje in reči, da ima plavanje prav ugoden vpliv tudi na mlade ljudi preko teh let Zlasti važen je vpliv plavanja na razvoj rasti na širokoet. Kako vse drugače so takšna pljuča razvita kot ona v stisnjenem prsnem košu.
POMEN PLAVALNEGA ŠPORTA.
Plavanje je vsestranska telesna vaja, zaposluje vse mišičevje telesa. Poraba energije je precej velika, ker je pri plavanju treba premagati odpor vode. Velike zahteve stavi plavanje na srce in na pljuča, čeprav udarci žile številčno ne narastejo previsoko. Po nekem tekmovaln. plavanju so ugotovili, da je znašalo število udarcev žile na minuto samo 135, dočim gre sicer dosti više. To ima svoj vzrok v dobri dihalni tehniki. Dobra dihalna tehnika je neobhodno potreben predpogoj in potreba za vsakega plavača. Zvišani pritisk v žilah žene kri močnejše proti srcu kol sicer, globoki dihi povečajo udarni obseg srca prav zelo. Pride k temu še, da povzroči pritisk vode večji pritisk v arterijah, kar ima zopet za posledico večje delovanje srca. Zato je plavanje zdrava pobuda za zdravo srce.
Hitro plavanje zahteva v časovni enoti največjo delozmožnoet srca. A če si prej pametno treniral, ni to nobena nevarnost za srce; hitremu plavaču hitreje zmanjka sape kot da bi prenapel svojo srčno moč.
Veliko manj moči kot prsno plavanje zahteva plavanje na hrbtu. Pri tem ima telo dosti višji plavalni položaj. Roke potegnemo nazaj skoz zrak, ki nudi dosti manj odpornosti kot voda, dihanje je s tem Izdatno olajšano, prša ta trebuh ne trpita pod vodnim pritiskom.
Stransko plavanje nima v vodi tiste odpornosti kot prsno plavanje, tudi tukaj je plavalni po-ložaj precej drugačen.
Za srce kočljivo je pa večkrat predolgo trajno plavanje. Telo zgubi velike množine toplote, kar ima za posledico veliko oslabelost. Tudi srčna mišica pri tej vrsti plavanja tako zelo trpi, da se njen dihalni obseg zmanjša ta da nastane na ta način nevarnost razširjenja srca. Zato m ogibajmo prepogostega ta predojgo trajnostnega plavanja.
Brezpogojno največja obtežilev srca je pa potapljanje. Kot odpor pride tukaj k vsemu drugemu le velik dvig pritiska v prsnem košu, ki v veliki meri otežkoča zopetnl pritok krvi. Seveda mor« poznati potapljanje vsak plavač, zato da lahko pomaga drugim, ki so v nevarnosti. A potapljavne vaje se ne smejo vršiti prepogosto in predolgo, ker bi znalo to povzročiti večkrat oslabelost srca.
H koncu omenimo Se skoke v vodo, ki so pač izborno sredstvo sa razvoj spretnosti ta poguma; zato je dobro da to vrsto gojimo.
V drugem članku smo pokazalL kako ugodno vpliva plavanje na rast telesa, zlasti na obseg in rasvoj prsnega koča.
lfsa Slovenija proti „JuSru"
Nekdaj In seda]
»VI »te mož tiste velike ljubezni, ki izpolnjuje dr. Krekovo oporoko, ln ste mol tffltega velikega poguma, ki ga je treba našim voditeljem. Ne varajmo se: sedanja doba bo končala. Po vsaki zmagi se prične notranja evolucija naroda. Ne bodo prenehala nasprotja, toda prepričan sem, da nikdar več tista sovražnost ne bo delila naših vrst.«
Te besede je pred leti govoril dr. Kramar, direktor Jutra«, dr. Korošcu. »Jutro«, ld mu je isti dr. Kramar direktor, očita dr. Korošcu sedaj kri in umor, ki ga je zakrivila politika SDS. Kri, ki je tekla po zaslugah SDS, naj po načelih dr. Kramerjevega »Jutra« nmaže dr. Korošca.
Tako zelo je dr. Kramer pozabil sam nase ln svoje besede. Slovensko ljudstvo pa »Jutrovlh« klevet ne bo pozabilo. Vedno novi izrazi narodnega ogorčenja kličejo po dr. Kramerjevih besedah. »Ne varajmo se, tudi doba »Jutra« bo končala.« — Za njen hiter konec bo narod poekrbeL	_
Kranj
Resolucija, ki so jo soglasno sklenili zaupniki iz kranjskega sodnega okraja na svojem shodu dne 16. julija 1928 v Ljudskem domu v Kranju.
Zaupniki SLS iz kranjskega sodnega okraja najodločneje protestiramo zoper pisanje in karikature »Jutra«, »Domovine« in »Kmetijskega lista«, s katerimi r- r.ečuven način žalijo in sramote našega v	-mtranjega ministra g. dr. A. Korošca in s t-ni celokupni slovenski narod; izrekamo njemu, kot notranjemu ministru svojo globoko zahvalo, da je v težkih dneh belgrajskega zločina vzdržal v državi popolni red in mir, ter slovesno izjavljamo, da bomo vedno — kadar bo potreba — zvesto čuvali njegovo čast in dobro ime.
Izrekamo pa svoje zaupanje tudi svojemu poslancu I. Brodarju in vsemu Jugoslovanskemu klubu.	|
Radovljica
Številno obiskan sestanek zaupnikov radovljiškega okraja se je v nedeljo, 15. t. m., izvršil v Društvenem domu v Radovljici. Po poročilu dr. Basaja o politični situaciji in o podlih napadih židovskega tiska na voditelja slovenskega naroda dr. Korošca so zaupniki sprejeli konkretne predloge za pobijanje židovskega tiska, ki z lažmi slepi politično nezrele ljudi in ki tudi strašno moralno kvari slovensko mladino. Z oduševljenjem je bila sprejeta resolucija, v kateri se izreka zaupanje in ljubezen voditelju Slovencev dr. Korošcu in se pozivajo vsi, ki jim je na srcu poštenje in bodočnost slovenskega ljudstva, na vztrajno borbo proti iramasonski kugi židovskega tiska med Slovenci.
Šmihel pri Novem mestu
Smihelski farani zbrani na protestnem sestanku danes v dvorani v Šmihelu najodločneje protestiramo proti znani karikaturi našega prvo-boritelja Dr. Antona Korošca objavljeni v »Jutru«!
Ogorčeni obsojamo vse zločinske klevete proti ministru dr. Korošcu in ostalim našim narodnim predstavnikom, ki jih v zadnjem času objavlja SDS in SKS časopisje! Smatramo za sokrivca in sovražnika slovenskega naroda vsace-ga, ki to časopisje še podpira!
Ker do danes naš voditelj minister dr. Korošec in z njim ves slovenski narod še ni dobil v »Jutru« nikakega zadoščenja, izjavljamo:
1.	Da se bomo odslej izogibali vseh javnih lokalov, kjer imajo »Jutro«, »Kmetski list« ali »Domovino«;
2.	da bomo poskrbeli, da se vse nasprotno časopisje čimprej iztrebi iz domov v naši lari. Napram tistim pa, ki jim je to časopisje vsakdanja dušna hrana in ki so s tem časopisjem v zvezi, bomo izvajali posledice;
3.	dr. Korošcu in celemu Jugoslovanskemu klubu pa izražamo svoje simpatije in neomajno zaupanje!
Vavta vas
širši krajevni odbor in zaupniki SLS župnije Vavta vas pri Novem mestu so razmotri-
vali na svojem sestanku dne 15. julija 192» slučaje nezaslišanih žalitev in blatenja našega voditelja dr. Korošca potom »Jutra«, »Slovenskega Naroda«, »Pondeljka«, »Domovine« in »Kmetskcga lista« in ugotavljajo, da brezvestna in podla pisava teh listov ne pomeni le strašno žalitve drja Korošca, temveč vsega slovenskega naroda, če izvzamemo malo število izdajalcev našega ljudstva, ki to časopisje podpirajo in ki jih za zločin, storjen nad častjo naše stvari, delamo soodgovorne.
Obljubljamo, da bomo o teh ljudeh vodili posebne račune.
Ko ogorčeno obsojamo te napade, izrekamo obenem drju Korošcu in Jugoslovanskemu klubu svoje neomajno zaupanje in zahvalo za njih delo v korist Slovencem ln državt
Velike Lašče
Zbor zaupnikov SLS za ves velikolaškl okraj, zbran v Vel. Laščah, najostrejše obsoia podlo in bogoskrunsko pisanje slovenskih časopisov »Jutro« in »Domovina«. Poživlja vse somišljenike v okraju na odločno delo, da se iztrebi ta osat iz slovenskih hiš. Pozivlje vse somišljenike, da pretrgajo vsako vez 8 temi listi, njihovimi naročniki in bravci. — Dr. Korošcu izjavljamo svoje zaupanje kot svojemu političnemu voditelju in predstavniku slovenskega naroda, zagotavljajoč ga neomajne zvestobe. Izražamo mu zahvalo, da se je v najhujših trenutkih pokazal moža, kateremu more zaupati cela država.
Dolenja vas
V nedeljo po prvi sv. maši je bil shod SLS v Dolenji vasi. Udeležba je bila najboljša. Poročal je poslanec Skulj. Ob splošnem odobravanju in glasnimi medklici sc je sprejela resolucija, ki obsoja »Jutrovo« kleveto in izraža zaupanje Jugoslovanskemu klubu in dr. Korošcu.
Solčava
Vsa katoliška društva v Solčavi so na svo-jem skupnem sestanku, dne 8. t. m. kar na}-odločnejše protestirala proti brezvestni liberalni žurnalistiki, zlasti pa so obsodila nezaslišano sramotenje voditelja slovensk. naroda dr. Korošca in bodo šla brezobzirno v boj zoper to umazano časopisje.
Beltinci
Krajevna organizacija SLS v Beltincih * največjim ogorčenjem protestira proti tako podlemu sramotenju preljubljenega voditelja slov. naroda ter najodločnejšega boritelja za miroljubno in pošteno drž. politiko, načelnika SLS g. dr. Antona Korošca, katerega je z dne 6. t m. na najbolj sramoten način objavilo >Jutro«.
Podpisana organizacija bode stremela za tem, da se v naši okolici iztrebi »Jutro« in nadomesti s katoliškim časopisjem. To bomo delali toliko časa, da se na vsak način odstranijo vsi klevetniški listi. — Toliko v odgovor »Jutru«.
Dr. Rošu, žuoanu v Laškem v album
Čeprav ni bilo pravega povoda, ste začeli v svoji zagrizenosti nevarno borbo, kateri niste dorastli. Škodovala ne bo samo Vam, ampak vsem Vašim zvestim, katerih seveda ni toliko, kolikor si jih človek zamišlja, če prečita VaS mogočen članek v »Jutru« z dne 14. t. m. G. doktor, kaj bi n. pr. Vi odgovorili, če sklenemo mi laški klerikalci na Vaš strupen napad na prihodnjem zaupniškem sestanku sledečo resolucijo:
1.	Pristaši SLS v laškem okraju se zavežejo, da ne bodo kupovali »Jutra«, dokler ne da primernega zadoščenja za žaljivko, storjeno dr. Korošcu.
2.	Pristaši SLS se zavežejo, da bojkotirajo vse gostilne, trgovine in sploh obrate v laikem okraju, dokler itd.
3.	Pristaši SLS sc zavežejo, da takoj odpovedo vse svoje vloge okrajni hranilnici v Laikem, katere če treba iztirjajo rubežnim potom, dokler itd.
4.	Pristaši SLS se zavežejo, da bojkotirajo vse advokate 1. dr., dokler itd.
5.	Pristaši SLS se zavežejo, da ne sodelujejo v nobeni akciji skupno s pristaši SDS, dokler ne dokaže laški župan dr. P.oš, da je župan, L ). organ, kateremu je na srcu blagor mesta LaSko, in da se otresemo neznosnega občutka, da v Laikem nimamo župana, am-
pak skrajno zagrizenega strankarja, ki bi prepustil, če bi to zahtevali njegove stranke interesi, mesto gotovemu poginu.
G. dr. Roš, ali veste, kaj vse to pomeni? Ali ste sploh kaj pomislili, ko ste v svoji zagrizenosti objavili omenjeni članek. Vemo, da Vi ne bodete pretrpeli občutne škode, ampak vaši, vaši. Pomislite nekoliko na Vašo hranilnico, na mesto Laško itd. Kot župan in vodja stranke nimate skrbeti dolžnosti le zase samega. A Vi sami ste sestavili omenjeni dopis brez vsakega privoljenja Vaših pristašev.
Neresnico poročate, da se je pomnožilo število naročnikov »Jutra« in »Domovine«. Nam je dobro znano, kako se pri Vas naročniki pomnožijo. In o steklini in strahu moremo kvečjemu govoriti pri SDS. Ali se pa hočete prikupiti SDS generalštabu, da bi Vas tudi v bodoče upoštevali in mogoče še bolj upoštevali kot dosedaj, da Vam ne bodo pošiljali dr. Bohinjca na vrat.
Upamo, da razumete svarilo.
Nesreča na Hoelitoru
Mrnolo nedeljo popoldne je na severni steni Hochtora (2373 m) ponesrečila skupina dunajskih turistov; tri so našli mrtve, enega pa težko ranjenega.
mhniGip vrventens
Odkod sedanja nenavadna vročina
še preko srede junija se je zdelo, da bomo imeli letos hladno in deževno poletje, ka-koršna je bila tudi pomlad. Toda že v zadnjem tednu junija se je temperatura nenadoma dvignila in sedaj imamo tako vroče poletje, kakor ga letos nihče ni pričakoval.
Letalski stotnik Emilio Carranta.
mehikanski narodni junak, ki je na povratku s poleta Mehika—Washington, na katerega se je bil odpravil, da bi vrnil Lindberghov polet, smrtno ponesrečil. Carranza se je dvigni' v najhujši ne-vihU in ga je nad Ne\v Yerseyem ubila strela. Star je bil šele 20 let.
Vzrok je popolna izprememba v razdelitvi zračnega pritiska. Dočim je ležal drugače v hladnem času visoki zračni pritisk nad Rusijo in Anglijo, so se sedaj razmere v pritisku izpremenile. Od konca junija se razteza visoki zračni pritisk nad srednjo in južno Evropo, dočim je sunek polarnega visokega pritiska prenehal. Sedaj se raztezajo vrtinci niz-
kakor je bilo preje mrzlo in deževno. Vročinske dobe, kakor je sedanja, se vlečejo v srednji Evropi, kadar nastopijo, običajno po več tednov.
Zrak je sedaj zelo suh, neznatna vlaga se ne more zgostiti v oblake. Navadno povzroča vročina, kakoršna je sedanja, da se zrak nad razgretimi ozemlji razširi in prodre hladni zrak iz oceanskih in polarnih pokrajin. Sedaj pa se zdi, da prihaja k nam preko ozemlja visokega zračnega pritiska topli zrak tudi iz Afrike, dočim jc dohod hladnega zraka vsled vremena, ki je nastalo pri nas v zadnjih treh tednih, domalega onemogočen. Zato ostane še nadalje toplo ter se bo vročina vsled razgretja zraka in nagomilenja toplote po vsej priliki še zvišala..
Tako menijo nekateri vremenoslovci, dočim drugi napovedujejo nevihte in ohlajenje.
Potujoči otroški vrtci
Zanimivo novost so vpeljali v nemških morskih kopališčih: potujoče otroške vrtcc in zavetišča. O stvari poroča dr. Rosa Ratz, žena ravnatelja psihološkega zavoda na univerzi v Rostocku:
Ne tedenski počitek nc daljši letni dopust ne daje staršem prilike, da bi se odpočili, ako imajo s seboj svoje otroke. Posebno velja to za matere. Zaradi prevelikih stroškov ne morejo vzeti s seboj hišne pomočnice; stanovanja na letovišču so navadno draga, družina se zato stisne v majhnem prostoru. Na daljše izlete ni misliti, ker otrok ni mogoče vzeti s seboj in pustili jih ni kje.
Lastna izkušnja me jc zato dovedla na misel, da bi se morali po vseh kopališčih in zdraviliščih, sploh povsodi, kamor prihajajo na počitnice družine z otroci, ustanoviti otroški vrtci in otroška zavetišča, katerim bi mogli starši izročati v skrb svoje otroke vsaj za par ur na dan.
vrtec prava blagodat ne samo za starše, ki so se mogli odpočiti, marveč tudi za otroke, ki so dobili v vrtcu vrstnike, s katerimi so sc mogli po mili volji zabavati in igrati. To je bilo posebno dobro za edine otroke, ki so se preje dolgočasili v družbi odraslih in jih mučili.
Ob 10. ari so otroci povžili zajutrek, ki so ga prinesli s seboj. Ob vetrovnih dneb so šli otroci v gozd, če je šel dež, so se pa zbrali na verandi. Tu so se zabavali z deli, kakor jih priporočata Frobel in Montessori. Vrtec je bil odprt v mesecih junij, julij in avgust. Seveda je bilo vodstvo v kar najboljših in najzanesljivejših rokah.
Ob sklepu priporoča pisateljica, da naj bi tudi po velikih hotelih uredili sobo in vrt za otroke, kjer bi mogli potujoči .starši oddati v skrb svojo deco in potem neovirano opraviti svoje posle.
Živi srbski gad je na gostilniški mizi
Berlinski listi poročajo: Slikar Reuss, ki se za zabavo peča s zoologijo in goji zlasti kačjo zalego, je prišel 14. t. m. v restavracijo »Rot-kaeppchen« v Heiligensee-ju pri Berlinu. S seboj je prinesel veliko pušico, v kateri je imel dva živa srbska gada. Reuss je odprl pušico in pustil, da sta gada lezla po mizi. Potem jc obe kači položil v naročje gostilničar-jevi hčerki in rekel, da naj se le nič ne boji; prizor bo fotografiral. Deklica jc ubogala in sedla na stol Tedaj je ena izmed kač bliskovito dvignila glavo in pičila deklico v roko. v dveh sekundah je vsa roka močno zatekla in deklica je dobila krče. Gostilničarka in neprevidni slikar sta hitela z deklico v zavod za kužne bolezni. Tam so dekletu nemudoma vbrizgnili protistrup in ji tako rešili življenje. Gostilničar je proti Rcussu vložil tožbo radi telesne poškodbe.
Nič jim ni za delavčevo življenje
Po najnovejših statističnih podatkih se pripeti v ameriški industriji letno nad 25.000 smrtnih nesreč; dalje 700.000 nesreč, ki zahtevajo nad štiritedensko zdravljenje in približno dva milijona nesreč, ki zahtevajo več nego en dan zdravljenja. Po sodbi izvedencev,
visoka številka, ki bi sc dala z rednimi zdravniškimi preiskavami in pobijanjem poklicnih bolezni istotako znižati za približno 40 odstotkov.
Nov prekooceanski polet
Francoski letalec Diefdonne Costes, ki je pred par meseci izvršil polet oko sve»«», se pripravlja na polet iz Pariza v Newbork. Letel bo preko Azorskih otokov; vožnja bo trajala po vsej priliki 42 r; goriva bo imel s seuoj 4200 litrov, to j za 52 in pol re ali 7900 km. Costes bo letel sam, kvečjemu br
Španski kralj Alfonz, na katereea so hoteli zarotniki o priliki otvoritve pirenejskega tunela dne 18. t. m. izvršiti atentat.
vzel seboj enega mehanika. .en;» uu med 22. in 25. julijem, kakor bo pač dovoljevalo vreme.
Modern črnski potentat
Pravkar so je ob splošnem obžalovanju poslovil od Londona črnski kralj Sir Ofori Atta iz Akima. Njegova dežela leži na afriški Zlati obali in v London je prišel, da bi tu osebno sprejel povišanje v angleški plemiški stan. S svojim naravnim, moškim obnaša-
Prvi letalni čoln za prekooceanski promet. V Rohrbachovih delavnicah v Berlinu so zgradili največji letalni čoln na svetu. Dolg je 23 m in z raiprostrtimi krili 37 m širok, visok pa 8.0 m. Akcijski radij znaša 4000 km in je to prvi letalni
čoln, sposoben za prekooceanski polet
kega zračnega pritiska visoko gori preko severne Evrope, ki zanašajo megleno, deževno vreme in višjo toploto notri do Severnega rta, cela srednja in južna Evropa pa imata že nad 14 dni jutranje temperature 20—30 stopinj.
Odkodi ta izprememba v ozračju, ni znano; utegne pa biti posledica dogodkov na solncu. V prvih letošnjih mesecih je doseglo solnce najvišjo mero solnčnib peg, ki sedaj ponehava. V času, ko so pege na solncu najvišje, je vreme pri nas navadno oblačno in deževno. V teku 8 let se solnčne pege nato skrčijo na najnižjo mero. Potem se vrste vroča, suha poletja.
Letos smo pa na presenetljiv način neposredno prešli iz tipičnega vremena največjih solnčnih peg v tipično vreme minimalnih solnčnih peg. Zdi se, da je delovanje peg na solncu tako zelo pouehalo, da imamo pričakovati zelo vroče tedne, ki se t)odo vlkeli še do druge polovice avgusta. Ze neznatno izboljšanje po vročini 3. t. m. kaže, da bo sedanje suho in vroče vreme ravno tako trajno,
Poleti 1926 sem v nekem vzhodnomor-skem kopališču, ki preje sploh ni imel otroškega vrtca, za poizkušnjo uredila tak potovalni vrtec in v zvezi z njim zatočišče za čisto majhno deco. Ker so otroci na morju zato, da se okrepc, se je njihovo življenje uredilo tako, da so ves čas preživeli na obali
Vrtec je bil odprt čez teden od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne. Če so šli starši na izlet, so bili otroci tudi ob nedeljah v vrtcu. Pokazalo se je, da je bil
Nova veletriniia v Frank turtu o. M. Nova franfurtska tržnica je najmodernejša zgradba svoje vrste in ima obenem največjo betonsko vežo
na svetu.
bi se dale domalega vse te nesreče prepreči"i, če bi se izvršile primerne varnostne naprave. Tudi znižanje delovnega časa bi znatno znižalo število nesreč. V primeri s stroški, ki jih povzročajo nesreče, bi se varnostni ukrepi tudi gospodarsko obilo izplačali. Vsaj to naj bi nagnilo bogate podjetnike, da bi zaščitili delavčevo življenje in zdravje. — Neglede na nesreče je od 30 milijonov industrijskih delavcev v Združenih državah povprečno vsak Delavec po devet dni v letu bolan. To je silno
>Tn imate recept za zdravilo Če Vam ne bo pomagalo, Vam bom zapisal drugo zdravilo.:
>Ali mi ne bi mogli takoj zapisati še onega drugega?«
Uvlubavhuv letalni cohi uukladajo b pomočjo žerjavov ua ladjo
njem, prostim vsake potentatske nadutosti, si je na mah pridobil vsa srca v Londonu; kjerkoli se je pokazal s svojim smejočim se obrazom, so ga glasno in navdušeno pozdravljali. Kralj je nosil v Londonu ves čas svoje afriško kraljevo oblačilo; sijajno zeleno haljo s san-daJami na golih nogah, na glavi pa zlato krono. Tako oblečen je prišel tudi na angleški dvor, ne meneč se za vse stroge angleške dvorne predpise. Ko so ga slovesno povlte-zili, se je dal z vsem svojim spremstvom pred kraljevo palačo fotografirati, pri čemer se je posebno opazilo, da se je njegov sin poklonil angleškemu kralju bos, dočim je bilo ostalo spremstvo črnskega potentata oblečeno skrbno po zadnji modi. — Kralj Ofori Atta je v Londonu že od preje dobro znan kot odličen industrijec. Predsednik je nadzorovalnega sveta družbe *Akini Limited« za izkoriščanje zlatih in dijamantnih polj, ki se je ustanovila na njegovo pobudo in ki pod njegovim res delavnim in vestnim vodstvom izvrstno pro-speva.
>... to da je modema umetnost? To je strahovit zmazek.«
»Oprostite, milosfiva, v rokah imato zrcalo.«

m srce
Božidar Sirola: Oratorij sv. Hieronima
Ob šestdesetletnici Hrv. ktijiž. društva sv. Jeronima v Zagrebu je društvo izdalo dr. Širolovo najnovejšo skladbo, »Poslednja pričest sv. Jero-uima«, oratorij za bas solo, mešan zbor, orkester Ln orgle. Tekst je oskrbel dr. VI. Deželič ml. Tekst je novorealistično delo s poudarjeno noto k idealizmu. lina 8 odstavkov: Preporučivanje duše, Djelo želje, Djelo uianja, Djelo vjere, Djelo ljubavi, Pokajanje, Pričest, Slavospev pulta krščanskog.
Dr. Širola je eden izmed najsodobnejše mislečih južnoslovanskih skladateljev, ki črpajo iz globine sodobne prerojene duše. Izšel je iz kroga impresionistov, pa si je ustvaril sedaj, bržkone pod vplivi ruske moderne nov stil, ki je v prekem nasprotju s staro, mehkužno akordično glasbo, ki je služila le ušesnemu čutu. Široli gre za uotranji, idejni izraz, zato sklada oralorije in ne jazz, zato mu je muzika sredstvo in ne sama sobi uainen v smislu l'art pour l'art. V tej svoji, velesodobni težnji, ki je reakcija na brezdušni, zgoljčutni naturalizem zadnjih 30 let, so se moderni s Širolo vred zatekli zopet k čistemu idealizmu monumen-talnega korala z njegovo čisto ekspresijo in k realizmu po vzoru XVI. stoletja z njegovim plastično-polifonim izrazom in ustvarjajo na tej podlngi novo, čvrsto-izrazno muziko logične formalne gradbe. Niti impresionistična harmonija jim ni več (v orkestr. spremljavi) sama sebi namen, nego le nujno ozadje, ki se strogo disciplinirano podreja vokalnemu izrazu. Spremljava r'i več važna, važen je tekst in njega ekspresija in v tej smeri je ta stil oni, ki je zamenil romantiko Wagnerjevega tipa in nam ustvaril sodobno formo.
Žal, da se ne morem tu poglobiti v detajle tega e pokalnega dela, s katerim je Širola zrastel še preko oratorija sv. Cirila in Metoda. Naj omenim le, da ga otvarja in zaključuje mešani zbor, v šestih srednjih stavkih pa ima glavno vlogo bas (sv. Jeronim), ki mu odgovarjata z imenom moški in ženski zbor. Delo nikakor ni enolično, nego z enostavnimi sredstvi močno poživljeno; z njega pa vejo novi, prepričani subjektivizem idejnih vrednot, ki ga tako zelo treba našemu času, ki tone v material izmu in brezdušnem čutnem hedo-nizmu.
Kakor pred njim velikan Stravinski (Oedi-pus), je tudi Širola znal najti izhod iz dosedanje muzike, ki je že začela gniti in postavil nove umetnostne vrednote, katerim pripada bodočnost, kakor pripada ušesni in ritmični muziki dosedanji — preteklost, katere se bomo še sramovali.
To delo odličnih notranjih in pionirskih vrlin treba, da pobliže spoznamo tudi Slovenci. Ce ga v Zagrebu, recimo »Kolo< kdaj naštudira, naj ga ne pozabi prinesti tudi ▼ Ljubljano, da nas strese Slovence Iz lene konservativnosti in 'pobudi v nas pravega sodobnega duha!	Stanko V urnik.
Dobre knjige In revile
Srbski književni glasnik od 18. julija 1&28 prinaša razen lepih ,črtic iir jpesmlter političnega in kulturnega pregleda tudi kritične ' razpravo' o znani Silvo Kranjčevi knjigi »Zgodovina Srbov«, ki jo je izdala družba Sv. Mohorja. Recenzent V. Djo-rovifi priznava Kranjcu, da je vnesel v to delo polno ljubezni za stvar in da se mu je namen, da srbsko preteklost Slovencem priljubi in tako oba sorodna naroda približa, posrečil. Nedostatna da je, pravi kritik, zgodovina srednjeveške Srbije, zgodovina Srbije 19. veka pa je podana v glavnem dobro. Djorovič pogreša tu le navedbe iu ocene ideoloških pokretov Srbije v tej dobi. »Ina$e, knjiga g. Kranjca je i koristna i simpatična. V poslednjih letih jo izšlo malo del, pisanih izven srbskih vrst, v katerih bi bilo toliko razumevanja za našo
miselnost, kakor je v knjigi Kranjčevi.«
*
Der Seelsorgor je ime dušnopastirskemu glasilu dunajske, oziroma avstrijske duhovščine. Ne poznamo duSnopastirskega liBta, ki bi bil pisan bolj široko, z večjim razumevanjem problemov modernega življenja in zlasti s toliko ljubeznijo do delavskega proletariata in njegovih potreb kot je ta Duhovniki ,ki pastirujejo v delavskih krajih, neobhodno potrebujejo ta list, ki jim bo dal ne
samo socialnih smernic, ampak čisto praktična navodila za pastirovanje med delavstvom, oair. modernim mestnim prebivalstvom.
Das Ideal der einen Kirche und die AVege dahin (Ideal ene edinstvene Cerkve in pota k nje-
niU) spisal Adolf špaldak, 3. zvezek zbirke: Filr die Einheit der Kirche; Leopold Klotz, Gotha. — Češki katoliški bogoslovec Spaldak, ki je man po svojih delih za unijo in po velehradskih unijskih kongresih, je v zgoraj omenjeni zbirki, v kateri sta izšli že dve razpravi o predmetu edinstva Cerkve, ena od norveškega, druga od nemškega protestanta — napisal svoj nazor o tem s katoliškega stališča. Knjižica šteje 40 strani.
.Dr. .T. Hollnsteiner: Die Union mit den 0s<-kirchen. Docent cerkvene zgodovine na dunajski univerzi dr. J. Hollnsteiner je pravkar izdal v U. Moserjevi založbi v Gradcu poročilo o unionistič-nem zborovanju, ki se je vršilo o binkoštih 1. 1926 na Dunaju. (Cena" 50 Din). Delo. ki je Izšlo kot drugi zvezek Haase-Hudalove zbirke doneskov k proučevanju pravoslavnih cerkva, vsebuje mnogo zanimivega in tehtnega gradiva. Posebej je treba
opozoriti na izvajanja strokovnjakov LObecka, Baum-
starka in Haaseja. Poročilo, ki je spretno sestavljeno in prežeto s pravim in iskrenim unionističuim hotenjem, se samo priporoča.
Latinski prevodi moderni pesmi. Čeh Fran-tlšek Pa lata, mojster latinskega jezika, izdaja moderne pesnike v latinskih prevodih. Pravkar je izdal pod naslovom Lyna Romana (I. L Kober, Praha 1928) latinske prevode čeških pesnikov Er-bena, Jungmanna. Čelakovskega, llavlička, Sladka in Macharja. Tudi H prevodi predstavljajo višek v Jezikovnem in oblikovnem oziru.
Glasba
Handbuch der Musikvvissenschaft, ki ga izdaja dr. Ernst Bficken s sodelovanjem mnogih glasbenih strokovnjakov v založbi Athenaion, Wildpark — Potsdam), ie široko zasnovano glasbeno - zgodovinsko delo, ki upošteva moderne umetnostne metode kakor se javljajo v izhajajočih velikih priročnikih tako umetnostne kot literarne zgodovine. Delo bo obsegalo ok. 1200 slik, ok. 1300 notnih primerov in mnoge, deloma barvne priloge. Sedaj je izšel 7. zvezek 11. snopiča: Dr. E. Btlcken, Glasba rokoboja in klasike, ter 5 zv. 12 snopiča: Dr. H. Mersmann: Modema glasba izza romantike.
Koncertna sezona v prihodnjem letu v Moskvi. Za prihodnjo koncertno sezono bodo pozvani v Moskvo iz inostranstva dirigenti Klemperer, Anserme in Furtvvangler, dalje pianisti Hoffmann, B. Bartok, N. Orlov, Artur Rubinstein, violinski virtuozi Hu-bermanii iu Eljman, pevci Tino Patijera, S. Braslau, nemški kvartet A. Hindemitha, fr. orgauist Marcel Dupre, gitarist Segovia i. dr.
BILANCE IN POSI OVNA POROČILA
Splošna stavbena družba v Mariboru, d. d. jc zaključila 1. 1927 s poslovno zgubo 0.259 milj. Din, ki se zmanjša odštevši prenos dobička iz 1. 1920 na 0.219. Delniška glavnica 5 milj Din (1. 1928 10 milj. Din), banke 12.04, drugi upniki 1.7. Odpisi znašajo 0.341. Vkljub radikalni sanaciji, družba še ni dosegla nobenih uspehov.
KONKURZ1 IN LIKVIDACIJE
Odprava konkurza: A. Planinšek, trgovec, v Vodniatu, ker 9e je sklenila poravnava. Firma L.
Dolenc, ker ni kritja za stroške postopanja. » * *
Revizija železniške tarife. Dodajno k naši včerajšnji notici pod tem naslovom pripominjamo, da je predsednik II. sekcije tarifnega odbora pozval vse člane odbora, da dostavijo material in podatke sekciji do 1. avgusta, ker jih hoče do 15. avgusta imeti že ministrstvo za promet. — Razen v že včeraj omenjenih točkah, moral se bo tarifni odbor izjaviti tudi za kakšno blago in za kakšno količino blaga so potrebne »lučke tarife«.
Povišanje kapitala. Štimac i Drndarski, d. d. za promet robom v Zagrebu od 6 na 2 milj. Din s 400 novimi delnicami nom. 2500 Din, emis. tečaj isti; rok od 19. do 26. iulija.
Društva, organizacije itd, ki Imajo za le-toftnjo jesen predvideno svoje kongrese in slične prireditve, prosi uprava Ljubljanskega velesejrna, drv iste postavijo v čas letošnje jesenske velesejm-ske prireditve »Ljubljana v jeseni« in 1. do 10. septembra. Svoje sklepe naj društva sporoče naravnost upravi velesejma, ki jim bo šla v vsakem oziru rada na roko.
Živina
Ljubljana, dne 18. julija 1928.
Na ljubljanski sejem 18. t. m. je znašal do-gon (v oklepaju število prodanih): konj 159 (20), volov 52 (24), krav 35 (17), telet 15 (12) in prašičkov za rejo 78 (40). Cene so bile: Konji po kakovosti; voli I. vrste 10; II. 9; III. 7.50—8. Krave debele 5—6, krave klnbasarice 3—4.50; teleta 10 12; prašički po velikosti 200—200 koimad. Opomba: Semenj je bil z ozirom na hudo vročino in žetev zelo slabo obiskan.
Dogon na dunajski goveji sejem 16. t m. 3511 glav, od tega iz Jugoslavije 483 glav. Cene so popustile za 5—10 grošev pri kg. Notirali so: voli najboljši 1.60—1.80, L 1.40—1.55, II. 1.15—1.35, lil. 0.90—1, biki 1—1.40 (izjemoma 1.50), krave 0.75—1.25 (izjemoma 1.35). klavna živina 0.60—85 šilingov za kg žive teže.
Na milanskem trgu ni znatnih izprememb:
notirali so v ponedeljek voli I. 4.30—4.70, II. 3.00 do 4.20, III. 3.20—3.80, krave I. 4.10-4.40, 11. 3.40—4, III. 2.50— 3.30 lir za kg žive teže.
Na praškem sejmu 16. L m. je bilo 967 glav goveje živine, od tega iz Jugoslavije 44 glav, ki so notirali (biki) 6—6.45 Kč, nadalje 3£o8 prašičev, od tega iz Jugoslavije 232, cena za slednje 10, 11, 11.20 Kč za kg.
Na dunajski prašičji sejem je znašal dogon 18.443 glav, od tega iz Jugoslavije 1353. Samo I. špeharji so se pocenili za 5 grošev, drugo je bilo neizpremenjeno. Notirali so: špeharji I. 2.05 do 2j10, angl. križani 2.05—2.25, kmetski 1.95—2.15, stari l.PO—2, mesnati 1.70—2.25 šilinga za kilogram živo teže.
Hor&a
Dne 18. julija 1928.
DENAR
Največ prometa je bilo danes v devizi Dunaj, nato v Pragi. Spremembe so pri Berlinu in Trstu, ki sta se dvignila, Dunaj pa je malo popustil. Privatno blago je bilo, kot navadno, v devizah Nevv-york iu Trst, ostalo je dala Narodna banka.
Devizni tečaji na ljubljanski borzi
l«. julija 1928.
	povpraš	i>on.	srednji	ar. 17.VIL
Amsterdam	_	2291.25	—	2290.—
Berlin	1356.-	1359.—	1337.50	1357.—
Bruselj	—	793.09	—	—
Budimpešta	—	992.29	—	—
Curih	1094.10	1097.10	1095.60	1095.60
Dunaj	801.23	804.23	802.73	803.—
London	276.40	277.20	276.80	276.79
Newyork	56.825	57.025	56.925	56.93
Pari«	—	222.73	—	—
Praga	168.30	169.11/	168.70	168.70
Trst	297.—	299.—	298.—	297.7?
Zagreb. Berlin 1356—1359, Curih 1004.10 do
1097.10, Dunaj 801.23—801.28, London 276.40 do 277.10, Newyork 56.82—57.02, Pariz 221.73—228.71, Praga 168.30—169.10, Italija 296.92—298.92.
Belgrad. Berlin 1356—1859, Curih 1094.15 do 1097.15, Dunaj 801.23—804.23, London 276.40 do 277.20, Newyork 57.80—57.90, Pariz 221.73—228.73, Praga 168.00—109.10.
Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.87 d. Budim-pešta 90.45, Dunaj 73.23, London 25,2525 d, New-york 519.40 d., Pariz 20.325 d., Pragu 15.39, Italija 27.20 d.. Bukarest 3.17, Sofija 3.75, Varšava 58.18, Madrid 85.40.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubliaua. Celjska 158 den, Ljublj. kreditna 128 den. Kred. zavod 170- 175, Vevče 105 den. Ruše 205—285, Stavbna 56 den, šešir 105 den.
Zagreb. 7 odst. inv. j>os. 89.25, 90, vojna odškodnina agrari 5-1, 56.50, aranž. 437. 438, kaša 437, 438 jul. 437.50, 498.50, dec. 456.50, 458, ITipobanka 59.50, 61, Jugobatika 88, 89, Praštediona 930, 952.50, Ljublj. kredilua 126, ISO, Šečerana 470, 485, Gut-nuuin 205, Slavex 108, Slavonija 11, 11.75, Trbovlje 470, 475, Vevče 105, Srpska 145. 1)6.
Belgrad. Narodna banka 0750—6850, vojna odškodnina 487.50, 437, jul. 438.50, dec. 462.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Zaključeni so bili 3 vagoni desk, smreka-jelka, 1, U, lil, monte, fko meja po 500. Obstoji (»vpraševanje po hrastovih drveli. — Tendenca nespremenjena.
Dež pridelki (vse samo ponudbe slov. post, plač 30 dni, dob. prompt-: pšenica haška 78-79 kg 2% 382.50—385, pšenica nova za julij 305 do 307.50, za avgust 302.50—306, moka Og vag. bi. fko Ljubljana, plač. po prejemu 520—525, koruza nova 340—345, oves baški, zdrav, rešetan 280 do 285. Zaključkov ni bilo. Tendenca slaba.
Novi sad. Pšenica: bč. 245—250, ban. 237.50 do 240, potiska 247.50— 252.50, srem. 240—245, ječmen 20550—207.50. Oves 185—190. Koruza: bč. 292.50—295. ban. 292.50—295, srem. 290—292.50. Moka: Og 390—400, št. 2 370—380, št. 5 350—360, št. 6 310—320, št. 7 205—270, št. 8 180—190. Otrobi: bč, srem. 160—165, ban. 155 -160. Promet 2 in pol vagona pšenice, 77 koruza, 6 moka, 1 otrobov tn 3 ovsa.
Barvasti batist in vila
za damsko perilo
A & E. Skaberne. Liubliana
Odvetnik
Dr. Joško Bergoč
naznanja da Je otvorll odvetniško pisarno v Mariboru, Wildenrainerjeva ul. št 6 (hiša dr. Verstovška)
Karol Jordan
upravitel| tt.„Dia", d. d. podr. Sušak
Emilija roj. Jutraž
hčer posestnika Ivana Jutraž v Trebnjem
poročena
Sušak, dne 18. julija 1928
Henrik Sienkiewicz:
53
Na poliu slave
Povest Iz časa kralja Jana Sobieskega.
>Ha! Malo, da ne škrtajo z zobmi, če jo vidijo! No, kmalu zaškrtajo še besne je k
»Zakaj pa?«
»To takoj zveste, a zdaj bo treba za prelata pripraviti spalnico. Pobrigajte se za to!«
Trenutek pozneje je ostal pan Pongovski sam. Dva služabnika sta stopila v sobo, da bi pospravila mizo po večerji, a on jima je v izbruhu nenadne jeze ukazal, naj se zgubita. V sobi je zavladala tišina, samo velika Gdanska ura je glasno in dostojanstveno ponavljala: tik-tak! tik-tak! Pongovski si je z roko pokril plešasto glavo in pričel korakati sem in tja. Približal se ]e vratom, onstran katerih se je pogovarjal prelat s panno Sieninjska, a začul je samo šepetanje. Razločil je sicer duhovnikov glas, a razumeti ni mogel ni.i besedice. Neprenehoma je zdaj korakal, zdaj obstal. Približal se je oknu, ker se mu je zdelo, da bo tam bolj zračno. Z nekam medlimi očmi je zrl v nebo. Veter je podil razpršene pomladanske oblake. Zdelo se je, da se vzpenja bledi mesec vedno više skozi njih kosmate grive. Vsakikrat, ko se je mesec skril v oblakih, so prevzele Pongovskega hude slutnje. Videl je skozi okno črno vejevje bližnjih dreves, ki se je kakor v muki nagibalo sem in tja v viharju. In prav tako so se nagibale sem in tja tudi njegove neubrane, mrke misli. Ni se mogel ubraniti nekili slutenj, nejasnih očitkov v zavesti, da je zasnoval nekaj slabega, da ga pričakuje v bližnji bodočnosti neka kazen za to početje... Če pa se je zunaj zopet zjasnilo, so vnovič oživele njegove dobre slutnje. Vsakdo ima vendar pravico pobrigati se za iastno srečo — in iistu « Ta-čevskim, — prava reč! Saj se poslužujejo ljudje še vse drugačnih sredstev! Kaj je hotel s tem? Dekletu ie hotel zagotoviti samo dobro in mirno bodočnost.
Ce pa bi se mu pri tem na stara leta še malo nasmehnila sreča — saj jo je vendar zaslužil... Samo to velja, vse drugo pa je prazna slama, slama!
Zopet je začutil, da se mu vrti v glavi in pred očmi so mu pričele plesati črne pike. A to je trajalo samo kratek hip. Pričel je zopet korakati in se je približal durim, onstran katerih se je odločala njegova usoda. Medtem so brlele sveče na mizi vedno slabše. Tuintam je postajal župnikov glas razločnejši in morda bi ujela ušesa Pongovskega njegove besede, da ni bilo treba razumeti, da se si i cen. pogovor ne more prekmalu končati. A pan Gedeon je poštami vedno nemirnejši. To razburjenje je dobivalo oblike nekih čudnih vprašanj, ki so se nanašala na preteklost in oživljala nekdanje nesreče in bolečine. A obenem so oživeli spomini na lastne grehe: na stare, še vedno neizbrisane grehe, pa tudi na nove krivice, ki jih je storil razen Tačevskemu tudi drugim ljudem.
»Zakaj in čemu bi moral postati srečen?« ga je vprašala vest.
Bogve kaj vse bi bil dal v lem trenutku za to, da bi se vsaj pani Vinicka vrnila v sobo, da mu ne bi bilo treba na samem ostati s temi mislimi. Toda pani Vinicka je bila zatopljena v svoje opravke nekje daleč v drugem koncu hiše, in samo ura v sobi je ponavljala: tik-tak! tik-tak! — vest pa je spraševala:
»Zakaj naj bi ti Bog naklonil srečo?«
Pan Pongovski je jasno slutil, da bi padla na njegovo življenje senca, če bi ga zdaj zavrnila ta, cvetki in angelii slična deklica. Senca bi Se ulegla nanj in se raztegnila tja do one ure, v kateri napoči smrtna tema...
A medtem so še nenadoma odprla vrata. Vstopila je panna Sieninjska, bleda, s solznimi očmi, in za njo duhovnik.
»Ali jočeš?« je vprašal pan Pongovski s liripavim, pridušenim glasom.
- Iz same hvaležnosti, moj varuh!« je zaklicala in stegnila roke proti njemu.
In padla je k njegovim kolenom.
TRINAJSTO POGLAVJE.
Še isti večer, a že pozno ponoči je prišla pani Vinioka v kamrico svoje sorodnice. Videla je, da se gospodična še ni slekla in se je pričela pogovarjati ž njo.
»Vsa sem iz sebe od začudenja,« je pričela, »vsega drugega bi se bila prej nadejala, toda da bi našemu gospodu kaj takega prišlo v glavo...«
»Tudi jaz se nisem tega nadejala.«
»In kaj sedaj? Ali si trdno odločena? Sama ne vem, kaj naj si mislim: ali se naj radujem ali žalostim ... Seveda, gospod prelat vse bolje presodi od posvetnih ljudi, ker je duhovnik. V tem ima že prav, ko trdi, da boš do smrti gospodarila na svojem in ne na tujem... Ampak, ampak gospod je vendar že prileten človek in (tu je pani Vinicka znižala glas) ali te ne bo malo strah pred njim?«
»Kar se je zgodilo, se je zgodilo. Zdaj že ne velja več premišljevati!« je odvrnila panna Sieninjska.
»Kako praviš?«
»Pravim, da mu za krov in košček hleba dolgu-jem hvaležnost in da je moja oseba prav revno plačilo za to. Saj me itak nihče drugi ne bi hotel. Še dobroto mi izkazuje s tem, da me hoče vzeti!«
»Saj to je že davno hotel,« je rekla starka skrivnostno. »Danes me je poklical, potem ko je govoril s teboj. Mislila sem, da je bilo pri večerji kaj slabega in da me hoče okregati — toda ne! Videla sem, da je nekako vesel — in takoj mi je povedal novico. Meni so se nato kar kolena sibila. Nato pa on: »Kaj pa vam je, gospa, da se izpreminjate v solnat steber kakor Lotova žena? Ali sem žc tak star panj?« >To ne! — mu odgovorim — toda, stvar je prišla tako nenadoma!« On pa nato: »Že davno imam to misel, a bila ie kakor riba na dnu, dokler se ni našel nekdo, ki mi jo je pomagal potegniti ven ... In veste, gospa, kdo je to?« Bila sem prepričana, <ln ie to gospod prelat tvorkovski, a dejal mi ie: »Nikakor no gospod Tvorkovski, temveč gospod Gratlius...«
Nastopil je trenutni molk.
£111 = 111
•c
B
S
N B
< S
fS .*
B S
c; c
e- P
i o
2
S
CD >
S- 00 S ST o
r =• W
c 2 >
N-
3*
t*r ?
a
2
g" t) o
o >
<1
S ST
i »
cr M
m *

S 3
fD >-•
xr p
(B
KI 05 2. ?
I™"
8 S
Sr O
JS ® B <n E.
_ cj mi
3 o. 7
B (C »
' S t,
5 t c
* F'§ . 8 K | ■ c c 5 B" F I

i3 b o
I
1
"" n O" <
a S.
P*
2. S II.
*	M— . .
»T
" > 8
►J
Fv? fr =111=111
l-ZZ SAZBENZIT !
HSUB 0 BD5F0DIMSTVU:
S A ZI BENZIT !:
PERIHSA-BENZIT j
Benzit-Nadmfio ja najitedljivejse milo, akoravno je nekaj dražja.
Pri vporabi Benzit-Nadmila ae rabi 30 do 50*/« manj, kakor drugega mila.
Benzit-Nadmilo razkroji 50®/, več nesnage, kakor vsake drugo milo. Mala razlika v ceni m Izravna vsled naznatne porabe in velik« učinkovitosti.
V porabljajte za omehčanje vode za pranje vedno TRI Sn rabili boste polovico Benzit-Nadmila, kakor navadnega drugega mila. Benzit-Nadmilo varuje perilo, ker je nepotrebno močno drgnjenje. Benzit-Nadmilo razkroji vsako nesnago kemičnim potom.
eriZfT Nadmilo
TVORNICE ZLATOROG - MARIBOR
P E FR I ZSAZ BENZIT
SA— BENZIT !
PERI ~SA~ BENZlT !:
MALI OGEASI
Vsako drobna »lJl'co 1-50 »in ali vsaka beicdt flO par. Najmanjši oglu 3 aH S Etn. Oglasi nci ilCTel vrstic se računalo vilt, Za odgover anam.o 1 Na vpraian|a bres znamke ne odaovartamo t
(- | - ¥ g . « v »
\luzbeuceio
Deklica
15 let išče mesta na deželi kot učenka v mešano trgovino. Vse drugo po dogovoru. Naslov pove sprava »Slovenca« pod št. 6562.
Prodajalka
zmožna manufakture in galanterije, pridna, poštena, želi mesta za takoj. Položi tudi 10.000 Din kavcije. Cenj. dopise na upravo Slovenca pod ši-tro »Poštena« št. 6565.
Smrekovo skorjo
in čreslo
vagonske množine, kupujem. Plačilo proti akreditivu pri banki. Ponudbe poet: »Teden dni obvezna ponudba« na upravo lista pod št. 6577.
omiliti
tmb
Dva mizarska
pomočnika
vajena vsakega dela, se takoj sprejmeta za stalno delo pri mizarju Josipu Kuharju v St. Vidu nad Ljubljano.
Dva pleskarska
pomočnika
spretna in trezna se sprejmeta takoj pri Fr. Sto-ger v Brežicah.
Služkinjo
pridno in pošteno, iščem takoj ali do 1. avgusta. Maribor, Stritarjeva ul. 5 (Magdalensko predmestje) pri hišnem gospodarju.
Družabnika (co)
s kapitalom 30.000 do 40.000 Din za zelo rentabilno trgovino iščem. Ponudbe na upravo pod »Dolenjsko« it. 6573.
Naprodaj
imam tri lesena stružnice in brus. 1 meter velik, 6 cm širok, po ugodni ceni. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6518.
Maline, borovnice, brusnice
kupuje po najvišji ceni: Podravska industrija sadnih izdelkov, Maribor, Trubarjeva ulica 9.
T
Malinov sok
izvrsten, pristen, dobite pri Lovro Sebenik, Ljubljana, Knezova ulica.
Citre
na katere se brez znanja not igra, prodam. Ignacij Cuderman, Tupaliče, p. Preddvor.
Žaga - samica
vodno kolo, ter vse malenkosti, ki spadajo k njej, naprodaj. Poizve se Ljubljana. Stari trg 32 ali Študa pri Domžalah 24.
Pisarniška soba
v pritličju, opremljena, v sredini mesta, se odda s 15. avgustom. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 6563.
Kovačijo
dajem v najem z vsem orodjem vred in s stano- Gostilničarji, pozor! vanjem v Goričah nad , Najfinejše domače in ogr-Kranjem. Kovačija je v fke salami in najcenejši najboljšem stanju in na polemendolec sir dobite prav dobrem mestu. pri J, Buzzolini, Lingar-
jeva ulica,
Razpošiljalno
trgovino
dobro idočo, radi bolezni poceni prodam. Delo prijetno, režija mala. Martin Jančigaf, Ljubljana št. 7.
Mizarski pomočnik
se sprejme, izvežban v stavbenem in pohištvenem mizarstvu. Plača po dogovoru. Stanovanje v hiši- Jožef Avbelj, miz. mojster, Zg. Kašelj 20. D. M. v Polju pri Ljublj.
Komfortno vilo
v bližini muzeja, prodam. - Ponudbe pod »Zaupno« na upravo »Slovenca«.
Stanovanje ali sobe
se oddajo v Domžalah 80,
»
Hrastove prage
2-50 m dolge I. in II. vrste, kupim. Takojšen prevzem. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Pragi« št 6526.
Slamoreznico
malo, dobro ohranjeno -kupim. Ponudbe s ceno na upravo »Slov.« pod »Slamoreznica«.
Gostilniško posestvo
20 oralov, Štajersko, z več stavbami, gostilna in trgovina, na prometnem križišču, polje, gozd in vinograd — 250.000 Din. »Posredovalec«, Sv. Petra cesta 18.
Prodaiiii
Marmornati pesek
črn, rdeč in rumen (ter-razzo materijal) izdeluje in prodaja tvornica cementnih izdelkov Jos. Cihlar, Ljubljana, Dunajska ccsta 69,
Drva
suha, smrekova Ikrajniki in žamanje), imam vedno v zalogi po nizki ceni. -Dostavim tudi na dom kamorkoli v Ljubljano ali bližnjo okolico Pišite na naslov: Pavel B o ž n a r , les. trgovina, Polhov gradeč pri Ljubljani.
Debel*
luskinastedrobe
kupite najceneje pri tvrdki
A. VOLK. Ltubllana
Kcsljcva cesta
Mavibuo podjetje
ACCETTO & drugovi
drntbn z o. i
Maribor Kornftf-*»vn n
Z našo umetno
mitm esenco
»Mosfn«
si lahko vsakdo z malimi stroški pr pravi izvrstno obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena I stekieinci /a 15d litrov Din 20—. po pošli Din 40-—. Dob' se scnio v drogcrijl A. Krnc, L ublianis in droferiji Wolfram nas!. M. Kane Mar.bor, Go-sprska ulica 33.
čajno maslo
najfinejše po . . 35 Din fino namizno po 25 Din dobavlja franko po povzetju Franc Kolleritsch, Apače pri Gornji Radgoni.
Chevrolefovl tovorni In poltovorni vozovi so do~ kazati trgovcem, da zamo-rejo le-ti vsled hitrega dovažanja z avtomobilom povečati svoi obrat.
Izvršujejo več pri manjših stroških opravljanja ...
Brzi in ekonomični prevoz s Cheorolelom poveča delokrog mnogih podjetij.
Ako se poslužujete Chevrolefa Vam bo omogočano prepolova-nje večjega okoliša in sklenitev pogodb daleč Izven dosedanjih mej. Pri tem zamorefe pospešili dostavljanje in vrhulega opravili še druge posle.
Chevrolef je preizkušen voz, katerega so preizkusili lisoči lastnikov lekom dejanske uporabe. Od počefka dalje je napredoval v konstrukciji — in je bil lelo za letom zboljšan. Inženjerji so navdušeni o njegovem močnem motorju z od zgoraj krmiljenimi ventili, o njegovi močni zadnji osi
ter o njegovih številnih zelo te-meijilo premišljenih zboljšanjih.
Chevrolet Vam nudi vsako brzino, kalero polrebutele, pri čemur zamorele natovorili voz po Vaši želji. Njegova prožnost omogoča potnikom udobno vožnjo in izločuje možnost poškodbe tovora.
Zahtevajte od zastopnika brez-obvezno poskušnjo vožnjo po cestah, na kajerih se vozite običajno z nalovorjenlm vozom po Vaših opravkih. Izračunajte si dobiček iz pospešenega in povečanega dela, kalerega izvršuje Chevrolef vrhulega še pri manjših stroških opravljanja.
Zastopniki v celi lugoslaviji.
Pojačana Chevroletova zadnja os dopušča pri vsaki vožnji potno nato-vorjenje.
Chevroletov motor močnega tipa z od zgoraj krmljenimi ventili.
Chevroletovi kupčijski vozovi imajo zavore na vsa 4 kolesa in posebej še 2 neodvisni na zadnja kolesa
CHEVROLET KUPČIJSKI VOZOVI
TOVORNA ŠASIJA Din 52.900—, KUPČIJSKA ŠASIJA Din 40.000 —
Glavno zastopstvo in zaloga rezervnih delov
V. & M. Barešlč & Co.
Zagreb
Marije Kraljice M — Tel. 27-44
Ljubljana
Dunajska cesta 12 — Tel. 2292
Cene/še kot on
RAZPRODAJAH
te aobi vsakovrstno manu/akturno blago samo oi i
1RPIN, MARIBOR, otavm trg i lev. 17
Uo sedaj najcenejša tvrdka v driatl! SkladlSče: M fc I N K L & H fc H O L D Tovarna srlnsbjl, gramofonov in harmonik. R LUROCU, M ARIUOtt I07A. Violin« nrl lltn !!5'—. rožne harmoniko otl tlln R.V — tanibnriee od Din 98'—, Kramofoni od Din 345' — ZaM«»|te na! veliki katalog, katerega Vam polijemo btezplafno
EilSEt!iEH!Ei3SEI!IEiliEHIEIUEIIIclllEinE!IIEi9l~UIE!llsl(IE
Sedmi natis velike izdaje
Slovenska kuharica
Priredila S. M. Fellcita RailnSek
Vsestransko spopolnjena izdaja r. mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvani!) slik). Elegantno vezana 160 Din.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
IIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIlElilEIIIEIIIEIII
s prakso, ilčem z vstopom 1. septembra, ki fe ie dovriil isto pri sodnlji. Plačilni in drugi pogoji po dogovoru. — DR. STRASSER ARMIN, od-vetnik v Dolnji Lendavi, Prekmurje.
nabsiua tiru
Pri sledečih žandarmerijskih četah se bo vršila na dan 20. avgusta 1928 ob U. uri ustmena licitacija xa nabavo bukovih drv, in sicer: ▼ Kranju za 27 m', v Kočevju za 17 m3, v Novem mestu za i 27 m', v Cel|n za 27 m\ v Ptu|u za 27 m\ v Maribora za 27 ra\ v Morski Soboti za 27 m". — ; Pogoji ge morejo vpogjedati vsak dan med uradnimi urami v pisarnah navedenih čet ter istotako v pisarni štaba podpisanega puka. —■ Kavcije je položiti 5% od celokupne vrednosti nabave (tuji državljani 10%). — E. Br. 7466. Iz pisarne Komande 8. žnndar. puka v Ljubljani, dne 17. jul. 192&
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani] &aid C*&
Izdajatelj dt. ti. tatovcc.
Uredniki Franc lerseglav: