Pofttnma pav«»nr»ii». Leto \II.v itev. 40 (sha|a ob 4 zjutraj. Stane celoletno , . 240 K mesečno....... 80 ■ za inozemstvo . . 600 . Oglasi za vsak mm višine atolpca (58 mm) . * K eh mestne večine bo dragi stanovanjski kataster, ki menda druzega ne bo pokazal, kot da so hiše polne, kar vsakdo ve, razven onih priviligiran-eev in protežejev mestne koalicije, ki so k sreči prišli zadnje mesece pod streho, nekateri v zelo luksurijozno odmerjena stanovanja. Tako bi lahko naprej naštevali nesposobnosti koalicije v mestnem gospodarstvu. Eno lastnost, ki jo vidimo lahko pri vseh slabih gospodarjih in zlasti pri vojnih parvenijih, pa najdemo zlasti krepko izraženo pri magi-stratni večini: lahkomiselno zaprav-ljivost Skoraj v vsaki seji občinskega sveta se valijo na našo ubogo občino in njeno prebivalstvo nova davčna in finančna bremena. Samo v včerajšnji in današnji seji občinskega sveta je večina sklenila 45 milijonov novih dolgov z* mestno občino. Da niso de-mokratje v znak protesta proti brezvestni zapravljivosti zapustili posvetovalnice, bi bil ta znesek Se za 12 milijonov večji. Kot nameček so gospodje iz koalicije nagrmadili v včerajšnji in današnji seji še celo vrsto novih doklad in davkov z nepreglednimi posledicami za vse ljubljansko orebivalstvo. Občudovati moramo, s kako lahkomiselnostjo in brezčutnostjo sklepa socijalistična večina najtežje obremenitve meščanov. Kakor bankroter pred konkurzom, ko mu j»ostane že »vse eno«. gospodari večina ln »e igra z eksistencami. Nismo mnenja, da more občinsko Življenje napredovati in se času vsaj približevati brez materijelnih žrtev občanov. Treba |ia je strogo ločiti nujne potrebe od manj nujnih in nepotrebnih izdatkov. Treba je glodati, da način pokrivanja nujnih potreb ne oškoduje drugih velikih gospodarskih interesov. Zato ni vseeno, kal^e finančne politike se poslužuje komuna. Socijalistična večina naj se ne izgovarja, da je z novimi krediti in novimi davščinami zadela in obremenila samo posedujoče, samo »buržuje«. Baš volilci socijalnih demokratov in narodnih soeijalistov bodo po novih bremenih najbolj prizadeti. Občinski svetnik Rupnik je nehote zadel v živo, ko je dejal, da se bo itak vse »prevalilo*. Tako je. gospodje! Prevalilo na rame malega človeka! Demokratska delegacija v občinskem svetu neprestano svari pred razsuta njem in gospodarsko lahkomiselnostjo. Izgleda, da zaman. Z največjim naporom je danes odbila nekaterim davčnim predlogom najhujše ostrine, zavedajoč se, da brani interese gospodarsko šibkejših vrst ljubljanskega prebivalstva. Gospodje od večine pa so povsem pozabili, da so se najavili kot reformatorji. Vsa njihova umetnost obstoja v novih dolgovih in novih davkih. Zdi se, kakor da bi hoteli Ljubljani reči: Le plačaj lahkomiselnost. s katero si se mi zaupala. To je adravo. toda ie cinično in brezvestno. Nove fašistovske priprave na Reki Trst, 15. februarja (Izv.) Listi poročajo z Reke: V torek popoldne Je neki bivši d' Anmmzijev legilonar vrgel proti policijskemu poslopju bombo, ki pa k sreči nI eksplodirala. Karabinerji so legi-Jonarja takoj aretirali in ga odvedli proii vojašnici. Takoj so pridrveli fašisti v velikem številu in se spopadli s karabinerji, in v splošni zmedi se Je ujetemu legijo-narju posrečilo uiti. Skoro v istem času je tolpa fašistov na kolodvoru zapallla vagon z uniformami za reške stražnike, ki je ravnokar dospel z Dunaja. Fašisti so obstopili goreči voz ln niso pustili gasiti železničarjem, katere so napodili proč. Škode le več desettisoč lir. Tekom popoldneva so ustavili fašisti sredi ceste voz z živili, namenjen za stražnike ln ga zaplenili. Poveljstvo karabinerjev ie baje odredilo energične ukrepe proti nacionalistom, ki so izjavili, da bodo sovražnosti ponehale, če prevzamejo karabinerji stražo v mestu. Vesti listov so očlvidno cenzurirane In izhajalo vse Iz Istega vira. Privatni telefonski razgovori z Reko so nemogoči. Pač pa prihajalo alarmantne vesti preko Opatije, ki potrjujejo domnevo lavnos«, da stoji Reka pred novim preobratom. Za nocoj skHcana seja občinskega sveta (reškega paramenta) le bila odpovedana »Iz vzrokov javne varnosti«. Zato pa je sklican za nocoj ob pol devetih ves lascio z vsemi rezervami, ravnotako tudi »Mlada Italija« In »Pro Italla«. Nacionalisti ln fašisti so proglasili občo mobilizacijo. Pred Reko »o prispele Stlrl Italijanske torpedovke: ena se le usidrala v Opatiji, ena v Preluki, dve pod Kandrldo. Med Trstom ln Reko se fašlstovskl zaupniki živahno vozarijo sem ln tja. Tudi Je opa-tijsko-vološčanski fascio v popolni spremi, da odhiti reškim pajdašem na pomoč. Bonomi pred novo odločitvijo VSEBINA VLADNE IZJAVE. — POSVETOVANJA STRANK. - NOVE KOMBINACIJE. Rim, 15. febr. (Izv.) Ministrski svet je danes odobril izjavo, ki jo poda vlada na jutrišnji 6eji poslanske zbornice. Izjava opisuje v svojem prvem delu potek sedanje krize. V drugem delu zagovarja Bonomi svojo notranjo in zunanjo politiko, v tretjem delu pa razlaga načrte za svojo bodočo politiko, ki jo bo vodil, ako mu zbornica izreče zaupanje. Vse stranke so sklicale z ozirom na važnost jutrišnje seje parlamenta danes seje 6vojih glavnih odborov, da se posvetujejo o položaju. Vladni krogi smatrajo za verjetno, da bo dobU Bonomi jutri zaupnico v parla- mentu. Nittijanei eo pozvali De Nicolo. naj se takoj vrne v Rim, da bo mogel v slučaju Bonomijevega neuspeha zopet prevzeti sestavo vlade. Ni pa verjetno, da bi se spuščal Bonomi še enkrat ▼ ta eksperiment. Kar se tiče Giolittija, ki bi tudi prišel v poštev, če bi bil Bonomi odklonjen, izjavlja ljudska stranka, da smatra, da bi Giolitti, če bi zopet postal predsednik vlade, obnovil demagoško socialno in finančno politiko, kakršno je vodil, ko je bil zadnjič ministrski predsednik Vendar pa bi na OioL popolari morda pristali pod gotovimi pogoji, zlasti ker jih vele sporazum z demokrati. London, lfi. febr. (Izv.) V angleški spodnji zbornici je poročal minister za kolonije, da je položaj v Indiji zelo resen in ga napolnjuje s skrbjo. Lloyd Ge-orge je izjavil v debati, da je to sieer Is-tlna, vendar nima povoda za paniko. Dalje je povdarjal, da Anglija pod nobenim pogojem ne bo opustila ali pustila zmanj- Resen položaj v Indiji in na Irskem IZJAVE LLOYD GEORGEA V PARLAMENTU. Inozemske zveze Hrv. bloka V LASTNI ZANJKI. Ljubljana, 15. februarja. Med prvimi izgovori Hrvatskega bloka, odnosno njegovih voditeljev jc bil tudi ta, da je objavljeni memorandum le besedilo članka, namenjenega za neko ženevsko revijo. »Obzor* je. kakor sam pravi, po informacijah pri vodstvu bloka tudi povedal ime te -e-vije. Zove se »Revue pour la defense des droita des peuples>. Gospodje blo-kaši so z navedbo te revije storili korak, na katerega posledice v prvi hudi zadregi očividno niti mislili niso. Razkrili so a. tem zvezo, ki vodi globoko v najopasnejšo in nagemu narodu naj-sovražnejšo zaroto. Imenovana revija je glasilo društva »Ligue pour la defense des droits des peuples« v ženevi. Ta liga zopet ima brat«ko zvezo z organizacijo pod angleško firmo »Union of democratic Controle* in t društvom »VOlker-bund», ki ga vodi neki Korctz v Karlovih Varih. Ženevsko ligo vodi madžarski profesor Baranjri, plačenik grofa Andrassvja, tajnica ji je »made-iT.oiselle« Rusiecka. Poljakinja po rodu, ki je bila med vojno v službi nemške Spijonaže v Švici ter je kot taka zabeležena ▼ spiskih antantine informativne službe. ženevska »Litra za obrambo narodnih pravic« te nJega revija nista ničesar druzega nego madžarsko - karli-stična propagandistična organizacija, katere namen je, združiti »zastopnike narodov bivše avstro - ogrske monarhije v delu za obnovitev habsburške slave ln sijaja avetoštefanske krone». Zaupniki te Lige so med drugimi znani dr. Dvorcsak kot zastopnik v češkoslovaški republiki »zatiranih« Slovakov, ter znani emigrant dr. Frank, dr. Sachs in Gagliardi kot pokrovitelji v Jugoslaviji zasužnjene Hrvatske. V resnici so to plačeniki madžarsko - karlistične zarote, ki z vedno no- vimi intrigami vznemirja srednjo Evropo. Denar za delovanje »Lige« gre deloma iz žepov karlistične madžarske aristokracije, deloma je prispeval sam gospod Karel Ilabsburg. Ta družba j< na konferenci v Inomostu v septembru 1921 pripravljala povratek Karla Habsburga na madžarski prestol in istočasno kovala naklepe za pobune na Češkem in v hrvatskih krajih Jugoslavije. Mescc na to je Karel Habsburg izvršil svoj puč. V živem spominu je še. kako se je obnescl. Paralelno deluje Liga z Union of democratic Controle in VSlkerbutv-dom. dvema od Nemcev ustvarjenima organizacijama za velenemško propagando. akoravno se v svojih ciljih od njih razlikuje. Vsa tri društva so v an-tantinih krogih dobro znana in antan-tini kabineti "dobro vedo, da je vse njihovo delo plačano s protiantantinim denarjem. Seveda tudi famozna »Revue pour la defense des droits de* peuples«. S to revijo imajo blokaši zvezo. Za njo pripravljajo članke, kakor sami priznavajo. Neodoliivo se mora vsakemu vsiljevati vprašanje: ali obstojaj* zveze tudi z organizacijo, katere glasilo je «Revue pour Ia defense des droita dea peuples«? To vprašanje je tako strašno, tako odločilno za spoznanje in presojo vse blokaške politike, da se voditelji Hrvatskega bloka ne morejo izogniti točnemu odgovoru, državna oblast pa ne najskrbnejši pazljivosti. Z naše strani izjavljamo, da so navedbe glede imenovane Lige in njjne revije avtentične in ne dopuščajo nobenega dvoma. Odprto je le vprašanj-3: Ali res obstojajo, kakor je to iz «Ob-zora» razvidno, zveze med Hrvatskim blokom in izdajatelji ter uredniki «Re-vue pour la defense des droita d« peuples« v Ženevi? šati suverenosti anglelke krone t Indiji. Brez mečne Anglije bi Indija zapadla v največji kaos. London, 16. febr. (Izv.) V angleški gornji zbornici je lord kancler poročal, da Je položaj na Irskem zelo resen. Dne 14. febr. Je bilo iz zaporov izpuščenih 60 Slnfajnovcev. nemški vladi Berlin, 15. februarja. (Izv.) Na današnji seji državnega sveta le dobil državni kancler dr. Wirth zaupnico. Za zaupnico Je glasovalo 230, proti pa 185 poslancev. Za zaupnico so glasovale vse koalicijske stranke: centrum, socialni demokrat je, demokrati in velik del bavarske ljudske stranke. Proti so glasovali ekstremne stranke na desni in levi, 16 poslancev se glasovanja ni udeležilo, Amnesti a za ieške komuniste Praga, 15. fehr. (Izv). Danes se je objavil že naznanjeni amnc6tijski odlok predsednika Masarjka. Odlok so nanaša na komuniste, ki so bili decembra 1920 obsojeni. Osebam, ki so bile zaradi komunističnega puča obsojene na več kot na triletno ječo, se odpusti tretjina kazni Osebam, ki so dobile od 18 mesecev do tri leta ječe, se odpustita dve tretjini kazni. Kazni izpod 18 mesecev in denarne globe se popolnoma odpustijo. Zaradi puča v decembru 1920 je bilo obsojenih skupno 1756 oseb, od katerih ostane na podlagi t« amnestije v zaporu le še osem oseb, ki se izpustijo na svobodo še pred novembrom 1922. IZ ANGLEŠKE POLITIKE Pariz, 15. februarja (Izv.) Londonski dopisnik »Tempsa« potrjuje vest lista »Daily Mali«, da nameravata Chamber-laln in Lloyd George pustiti konservativni liberalni stranki pri prihodnjih volitvah popolnoma proste roke. V informiranih krogih trdijo, da hoče Lloyd George podati ostavko ter prepustiti vlado konservativcem. ZNIŽANJE MEZD NA ANGLEŠKEM Londoo, 15. februarja. (Izv.) Zborovanje tekstilnih delavcev se je Izreklo za znižanje mezd, toda proti uvedbi 54 or-seza tadenskcea de!avr«»ea časa. PoskuSen atentat na Milleranda! Pariz, 15. februarja. (Izv.) Kakor poroča »L' Action Francaise« so pri včerajšnjem sprejemu pri predsedniku Milleran-du nameravali Izvesti atentat na njega. Policija je bila o tem atentatu obveščena. V Klizeju niso vkljub natančni preiskavi našli nič sumljivega. Pač pa so po sprejemu našli v bližnji ulici bombo. Zdi se, da je atentator skril bombo v ulici, ko Je videl, da so njegovo namero odkrili. Ta zelo neverjetna vest se ne potrjuje od nobene droge stranL UMOR FINSKEGA NOTRANJEGA MINISTRA. Berlin, 15. februarja. (Izv.) Ko je v torek popoldne finski notranji minister Ritavnordi pred svojim stanovanjem v Helsingforsu izstopil iz svojega avtomobila, je nekdo iz bližine trikrat ustrelil nanj iz samokresa. Minister le na poti v bolnico umr. Morilca so že prijeli in ga zaprIL Atentator Je komunist OGROMNO IZPRTJE DELAVCEV NA DANSKEM. Kopenbagen, 16. febr. (Izv.) Dne 14. februarja se pričenja na Danskem Izprt-Je delavstva, po katerem bo prizadetih približno 200.000 delavcev. BENEŠ ODPOTOVAL V LONDON. Pariz. 15. februarja. (Izv.) Češkoslovaški ministski predsednik dr. Beneš Je danes odpotoval v London. KONFERENCA NASLEDSTVENIH DRŽAV. Rim, 15. februarja. (Izv.) Danes le bila zopet otvorjena rimska konferenca na-stedstvcnlh držav. Zastopane so vse prizadete države razven Jugoslavije. Današnja seja le bila samo formalna. Prihodnja se-Ja se vrši v torek. Na dnevnem redu so finančna vprašan?«- Velika goljufiva v Zagrebu ESKOMPTNA BANKA OŠKODOVANA ZA SKORAJ 4 MILIJONE K. Zagreb, 16. febr. (Izv.) Iz zagrebških denarnih krogov se čuje, da je zagrebška Eskomptna banka oškodovana po nekem sleparju za ogromno vsoto 260 tisoč lir. Dne 23.. decembra prošlega leta se je predstavil v tej banki mlad, eleganten gospod pod imenom Francesco Persich in dvignil na čeke Banca di Sconto, filijalka Trst vsoto 200.000 lir. Vsota je bila razdeljena na 5 čekov, e-den za 60.000, 4 pa po 50.000 lir. Filijala Bane« di Sconto pa je javila, da v njenem registru ni imena Persich in da pod tem imenom ni pri njej nobenega depo-ta. Zaradi tega je prijavilo ravnateljstvo te banke zadevo tržaški policiji, ki je dognala, da je vložil meseca decembra neki Persich res v tržaški podružnici Banca di Sconto 3000 lir, nakar je dobil Čekovno knjižico. Ne dolgo potem pa je ta Persich potom nekega Karla Znidar-šiča. dijaka trgovske akarlemije »Revol-tella« ta znesek zopet dvignil. Ta dijak je pri zaslišanju priznal, da ga je poslal v banko njegov brat Vittorio Znidaršič-kateri ga je naprosil tudi, naj gre v Za. gre b. da tamkaj dvigne zanj 30.000 lir. Karlo Žnidaršič sedi sedaj v zaporu, njegov brat Vittorio pa je izginil neznana kam. Iz ministrskega sveta Beograd, 15. febr. (Izv-) Na današnji seji ministrskega sveta, ki je trajala od 4. do pol 8. ure zvečer je bil odobren kredit 1 milijon Din za sprejem romunskega kralja in raznih dostojanstvenikov prilikom poroke našega kralja z romunsko princeso. Ministru saobračaja je odobreno, da razpiše licitacijo za nabavo materiala za železniške delavnice. Predlog ministra proevete, da se osvoji ureditev naših gledališč na osnovi zakona o narodnem gledališču v Beogradu, je sprejet. Odobreno je ministru za šume in rude. da more uničiti licitacijo za 18 tisoč kubičnih metrov bukovega in 2000 kubičnih metrov hrastovih drv ter razpisati novo licitacijo. Minister za poljoprivrcde je pooblar ščen, da izdela načrt zakona o izkorišča-vanju vodnih sil v kraljevini. Istemu ministru je odobren tudi kredit 100.000 Din v svrho nabave traktorjev za naše koloniste v Južni SrbijL Poleg pomoči, ki jo dobe sedaj ruski begunci od naše države, je sklenjeno, da se zahteva od skupščine Se kredit za pomoč v obleki najrevnejšim ruskim beguncem. ODDAJA PREMOŽENJA V AVSTRUL Dunai, 15- februarja. (Izv.) Z današnjim dnem poteče rok za prijave za oddajo premoženja Socialni demokrati so se Izrekli proti predlogu meščanskih strank, na) se ta rok podaljša, ker bi bilo to mogoče le z zakonom, ki M ga sklenila narodna skupščina. Ni Izključeno, da bo vlada ugodila zahtevi večine strank teT predložila narodni skupščini tozadevni zakon. MUSLIMANSKA MINISTRSKA KANDIDATA. Sarajevo, 15. februarja. (Izv.) Na posvetovanju muslimanske organizacije, ki se Je vrši'a danes ves dan, sta bila kot muslimanska kandidata za portfeli trgovine posl. Vilovič, za narodno zdravje pa Sahib Korkut. Pričakuje se, da bosta oba nova ministra imenovana že iutri. ŠVICARSKA KREDITNA PONUDBA. Zagreb, 15. februarja. (Izv.) Listi poročajo iz Beograda: Včeraj je ponudil sindikat švicarskih bank naši državi posojilo 50 milijonov švicarskih frankov, kar znaša v naši valuti po sedanje« kurzu 750 milijonov dinarjev. Finančni minister dr. Kumanudi je ponudbo v načelu sprejel in naznanil sindikatu pogoje, pod katerimi bi se lahko začela pogajanja za najetje posojila. Švicarji še niso odgovorili O DEVIZNEM PROMETU. Beograd, 15. februarja (Izv.) Po členu 12. pravilnika o ureditvi deviznega in valutnega prometa smejo pooblaščene stranke po enkrat na mesec brez posebnega dovoljenja prodajati zasebnikom in ustanovam devize za njihova plačila v Inozemstvu v znesku do vrednosti 3000 francoskih frankov. Ker se je te člen v trgovskih ln bančnih krogih napačno tolmačil, Je odredil finančni minister, da ta člen ne pride v poštev za trgovce in da morajo ti v vsakem primeru prositi za dovoljenje. DEFICIT FRANCOSKEGA BUDZETA. Pariz, 1 • februarja. (Izv.) Francoski budžet za leto 1922. Je sestavljen in Izkazuje primanjkliai osem milijard frankov* LJubljana, 15 febr. Danes popoldne ob petih se Je nadaljevala seja obCinskega sveta, kl Je bila v torek zaradi dolgega vzporoda prekinjena. Obč. svet Ogrln se pritožuje, da mu Je eSl. Narod» očital potvorbo odsekovih sklepov. Zupan dr. Perič zatrjuje, da Ogrln ni namenoma slabo poročal občin, svetu. Ni pa prav storil, da je poleg odsekovih predlogov stavil še svole. Zopetna podražitev elektrike. V imenu »pravnega odbora mestne elektrarne stavi poročevalec predlog, da se naj zaradi podraženja premoga, ki bo občino veljalo en milijon kron, poviša cena električnemu toku za razsvetljavo za 25 odstotkov, a za motorje za 35 odstotkov, kar da bo dalo občini 1,500.000 K več dohodkov. Inž. Turn šek se protivl temu predlogu, zlasti ker se hoče čez mere podražiti tok v obrtne in industrijske namene. Posledica tega bo, da bodo obrtniki bežati iz Ljubljane In se raje naseljevali v ljubljanski okolici. Ker je za pokritje novih stroškov itak dovolj preskrbljeno, če se tok podraži tudi za manj, predlaga, da se naj podraži tok za motorje le za 20 odstotkov. Rupnik (NSS) se zavzema za to, da bi se obrtnikom tok podražil za 36 odstotkov, češ da »itak veliko zaslužl-io*. (Živahni protesti pri demokratih.) Zato naj tudi več plačajo. Končno se sprej-r-,c predlog Inž. Turnška, da se podraži za motorje tok od 5 K na 6 K za kilovat-no uro, za razstveljavo pa, kakor je predlagal odsek, od 8 na 10 K. Električna železnica prosi, da bi se dovolilo zvišanje voznine za osebo od 1.60 na 2.60. V debati se je povdarjalo, da bi bilo nujno potrebno električno cestno železnico razširiti, skrbeti za to, da se pomnoži število vozov v jutranjih urah in da se naj izvoli odsek, ki naj pregleda računske knjige cestne železnice, če je to po pogodbi, ki obstoji med občino in železnico, mogoče. Zvišanje tarife se odobri. — Poročilo ravnateljstva mestne plinarne se vzame na znanje, sklene pa se, da se naj odslej uporablja v plinarni le angleški ali ostravski premog, ker mešan s trboveljskim premogom, kvari naprave. Pogubonosno gospodarstvo koalicije. Velika in živahna debata se je vnela nato o županovem dopisu, v katerem predlaga, na! zgradita elektrarna in vodovod na Vodnikovem trgu veliko palačo za svoje uradne prostore. V palači naj b! bila poleg tega tudi stanovanja, prodajalna za električne predmete, prostori za mestni fizikat ter ljudska kuhinja za najmanj 2000 oseb. Župan predlaga, naj se dovoli elektrarni in vodovodu, da najameta v to svrho 12 milijonov kron posojila. Dr. Triller svari pred pogubonos-nim gospodarstvom, ki ga začenja koalicija. Predlaga se najetje velikega posojila. Toda sedaj ni čas za take operacije. Gradi se naj, kolikor občina zmore. Kar se pa da odložiti, naj se odoži. Dovolilo se je že itak za povečanje ubožnice pet milijonov, za dve stanovanjski hiši 10 milijonov. Potreba bo pa še zidati novo uradno poslopje in še danes bo treba skleniti najetje posojila za povečanje klavnice v znesku 30 milijonov kron. Palača na Vodnikovem trgu se da zaenkrat odložiti. Občina bi se zgolj obremenila z velikanskimi svotami. Investicija v tako palačo pa bi bila mrtva. Ne denašala bi ničesar ali pa le malenkostno. Poleg tega opozarja župana, da elektrarna in vodovod ne moreta najemati posojila, ampak le občina ljubljanska. Zato je potrebna kvalificirana večina občinskega sveta. Demokratska stranka bo vse storila, da prepreči zidanje te stavbe, ki nI potrebna in bi davkoplačevalcem prinesla le nova bremena. (Klici: »Se boste pa v Beogradu pritožili!* Dr. Triller: »Mislim, da bo že tudi pokrajinska uprava storiia svoje!*) Inž. Turušek povdarja, da nI naloga elektrarne postavljati občini nove palače, pač pa skrbeti predvsem zato, da se elektrarna razširi. Boji se, da bo nova palača, če bi jo morala zgraditi elektrarna, pokopala novo elektrarno na Savi, aH pa da se bo moral tok vnovič podražiti za visoke odstotke. Dr. Stanovnik (SLS) ugotavlja, da Ima dr. Triller prav, ko trdi, da Je za sklep posojila potrebna kvalificirana večina občinskega sveta, ker more posojilo najeti edinole občina, ne pa elektrarna ali vodovod sama zase. Pravi, da prejšnji občinski svet tudi nI gleda! na rentabiliteto, da je stavba nujno potrebna, ker mora ljudska kuhinja dobiti svoje prostore. (Klici pri demokratih: »Za ljudsko kuhinjo ni treba nove palače!*) Ko je koalicija še upala, da dobi v svoje roke kazino, je mislila tamkaj napraviti ljudsko kuhinjo. (Dr. Pestotnik: »Ljudje so pa govorili, da nameravate postaviti tamkaj nunski samostan!* — Obč. svet. Pire: »VI b! bili pa za vratarja!* Dr. Pestotnik: »Zakaj ne, če so nune čedne!* Splošen krohot.) V debati so nadalje še govorili Ogrin, Kraj in Frelih. Demokrati zapuste v znak protesta dvorano. — Burni prizorL Pred glasovanjem so občinski svetniki JDS odšli iz dvorane. To je izzvalo kon-sternacijo pri koaliciji, ki je pričela divje kričatL Županu ni preostajalo drugega nego konstataciia, da sklepanje o gradbi palače ni mogoče, ker ni zato potrebnega števila občinskih svetnikov navzočih. Odložil je glasovanje na prihodnjo sejo. Ko so se vrnili demokratski svetniki v dvorano, so nekateri člani koalicije (med njimi se Je posebno odlikoval bivši nemški igralec Adamič), prav surovo izzivali. Demokrati so z mirnim prezirom poslušali psovke. Končno se je razburjenje poleglo in nadaljevala se je razprava o ostalih točkah dnevnega reda: Prošnji dveh posestnikov za napeljavo mestnega vodovoda* k 6tavbiščem med cesto na Rožnik in cesto ▼ Rožno dolino se zaradi prevolikih stroškov ni ugodilo. Prošnji posestnikov v Hradeckega vasi za napeljavo vodovoda v Hradeckega vas se z večino glasov ugodi in se v to svrho dovoli kredit 800.000 kron. Samo« talni predlog obč. svetovalca Freliha glede pomnožitve mestne javne razsvetljave se sprejme. Istotako se sprejme samostalni predlog obč. svetovalca Freliha glede odmere vodarine pri novih stavbah. Poročilo Obrtnega odseka o razpisu oddelka za socialno skrbstvo glede enotne ureditve nedeljskega počitka v trgovskih obratih se odobri. Še en kredit za 30 milijonov. Za preuredbo mestne klavnic« in napravo hladilnice se dovoli kredit 30 milijonov kron. Reichov priziv proti poslovanju doho-darstvenega urada v neki trošarin«ki zadevi se zavrne. Nato zaključi župan dr. Perič javno sejo. Tajna seia Obrtne zadeve. Mariji Z g o n c se dovoli prenos gostilniške koncesije na Dunajsko cesto št 6. Mariji Živec se podelitev nove gostilniške koncesije odkloni Antonu Va-ljavcu v Sp. Šiški se dovoli gostilniška koncesija, če jo odloži Reininghaus. Jožefu Lauterju se dovoli prodaja kave in čaja. Mariji Lenart se odkloni koncesija za prodajo jajc. Vdovi po računskem nadsvetniku Zajcu se dovoli gostilniška koncesija. Ivani G r a j z e r se prenos gostilniške koncesije dovoli. Antonu K o m a n u se odstop gostilniške koncesije dovoli. Janezu Gorencu se podeli hotelska koncesija na Sv. Petra cesti. Sokolu L se dovoli gostilniška in kavarniška koncesija. Trgovski družbi Tekstil i ja se dovoli prodajo tnanu-fakturnega blaga na debelo na Vodnikovem ti^gu. Tereziji N o v o t n y se dovoli prenos koncesije za posredovanje služb. Ivanu G r o š 1 j u se podeli fijakarska koncesija. Mihi Hriberniku se dovoli prenos trgovine z manufakturnim fblagom v Sodno ulico. Slovenski trgov-ski delnlfkl družbi na Resljevi cesti se dovoli koncesija za trgovino i deželnimi pridelki, ipeoerijekiio in kolonijalnim blagom, odkloni pa koncesija za trgovino z žganjem na debelo. Zidarski zadrngt se dovoli, da zamenja poslovodjo. Francu Santelju ae dovoli koncesija za posredovanje prodaje zemljišč. Ladislavu Oernaku se dovoli konoceija za lltografijo. Učiteljski tiskarni se dovoli otvoritev podružnice knjigarne v Simon Gregorčičevi u-licl. Ivanu Kosmatinu se podelitev gostilniške koncesije ▼ Sp. Šiški odgodi. Imenovanja. Za mestnega fizika je kot zdravstveni svetnik v VTI. čin. razredu Imenovan dr. Mavricij Rus, mestni višji zdravnik dr. Jomej Demšar se pomakne ▼ VH. č. r., dr. Tone Jamar pa se imenuje za mestnega zdravnika Oto J e r u c se imenuje za tajnika Mostne hranilnice. Ivan Hiter pa za kontrolorja Dr. Ivo Letnar je imenovan za ma-gistratnega tajnika ▼ VIIL 6. r., Jos. Hafner za pisarniškega ravnatelja, Matija M ik I a v či č za pis. asistenta XI. č. r. Rač. revident R. Svetlič se pomakne v VIL 6. r., J. Kuna ver se imenuje za nadoficiala v IX. č. r., I. Dražil pa za pis. nadoficiala IX. 8. r. R. Tavčar se uvrsti ▼ skupino B, Jož. Omahen v I. kat. inž. tehn. uslužbencev, Jak. Gajšek se stalno namesti v IIL kategorijo. Magistratnim slugom Suhadolniku. Pavlin u, Jezov-šku, Jontesu. Kresala, Pelcu in Kavčiču se vštejejo vsa dosedaj služena leta in se uvrste ▼ višjo plačilno stopnjo. Uradnikom mestnega stavbnega urada se izenačijo doklade z uradniki drž. stavbnega urada Trgovki Kasti se pusti njen lokal proti primernemu zvišanju najemnine, dokler jo ščiti zakon. Trgovski lokal Lena-si & Gerkman 6e odda Strojanšku. Meščanske podpore se zvišajo in revidira se seznam podpirancev. Slugama pri rešilni postaji s« zviša dravinjska do-klada. la parole est 6 M. ? eneS" Francoski listi se bavijo obširno z obiskom češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Benoša v Parizu in pripisujejo njegovim konferencam s predsednikom francoske vlade Poincare-jem velik, da skoro odločilen pomen z ozirom na vprašanja, ki se bodo razpravljala in reševala na genovski konferenci. Jako značilen je članek v listu »Pariš Midi*, ki ima zveze s Poinearej ;vo okolico. V pozdrav češkoslovaškemu ministrskemu predsodniku je priobčil ta list uvodni članek pod naslovom »La parole est a M. Beneš*. V članku pravi med drugim: Razne okolnosti so povzročile, da je orijentacija evropske politike več ali manj odvisna od Male antante. Naša trditev bi postala razumljiva vsakemu, ako bi se objavila nota. ki jo je poslal gosp. Poincarč angleški vladi v zadevj genovske konference. V ti noti srečate lahko v vsakem odstavku iluzije, ki se nanašajo na Malo antanto, na njene interese: poudarja se ponovno velik pomen Male antante v vprašanjih srednje Evrope. Zlasti je odločen pasus, ki govori o Madžarski, o njenih dosedanjih poskusih in avanturah pri podpiranju habsburških državnih udarov. Poincare odločno zahteva brezpogojno pravico kakršnekoli intervencije v slučaju novih habsburških pustolovščin. Francoska nota si usva-ja stališče Male antante glede načelne nedotakljivosti sklenjenih mirovnih pogodb v St. Germainu, Versaillesu in Trianu. — Pri tem je pomembno, da se pri ti točki prav nič ne omenja se-vreška mirovna pogodba, oziroma njena nedotikljivost kar znači. da Francija pristaje v načelih na korekture te mirovne pogodbe. To pa iz lahkoum-ljivega razloga, ker bj se mogle te korekture izvesti v mnogih točkah v korist Male antante. Stališče Češkoslovaškega premijerja dr. Beneši bo na genovski krmferjnci jako lahko, ker bo govoril s polnim pooblastilom in s polnim zaupanjem na svoj uspeh. Beneš bo zastopal jasno in odločno stališče Male antante in igral važno vlogo. Cela vrsta vprašanj se je pojavila glede genovske konforence med diplomati. Najvažnejše je R. U. R.» je dobila z s tekoče leto češko Naprstkovo nagrado v znesku 800 češkoslovaških kron. Svojo tretjo razstavo prirede mesec« aprila v Zagrebu jugoslovenski umetnik!. Ta razstava bo obenem druga razstava kolegija J. U. G. v Zagrebu. Na razstavi bodo gostovali tudi češki grafiki Simon, Silovsky, Brunner. Vir, Jaronjek, Aleks in Landa, ki so že odposlali svoja dela v Zagreb. Od Slovencev bodo na tej razsii-vi zastopani: Smrekar, Šantel šubic, Jaka c, Zupan, Skodlar, Žagar, Poljanec in Cotič. Se nekai o učnih uspehih naših srednjih Sol «Jutro» je e hvalevredno točnostjo objavilo učne uspehe naših srednjih sol na koncu I. tečaja. Navedlo je rudi glavne vzroke slabih uspehov. Ta statistika je zelo poučna in aktualna zlasti sedaj, ko se vodi debata o načrtu srednješolskega zakona. Razvrstil sem si zavode po učnih uspehih in opazil, da so najboljši uspehi na učiteljiščih, na tehniški srednji šoli in na trgovski akademiji. To so strokovne šole, katerih učenci so si že izbrali svoj poklic, imajo določeni cilj pred seboj in več ali manj vedo, kaj hočejo. Dijak vidi svojo bodočnost. ki je materijelno kolikor toliko dobro fundirana; cilj je bližji in v neposredni zvezi z učnim uspehom. To bi bil nekako materijelni zunanji vzrok boljšemu uspehu teh šol. Poleg tega pa je tudi notranji vzrok v ustroju šol. Učni načrt je enoten, strokovni in omogoča dijakom potrebno koncentracijo. Čeravno je ^nabiti tudi na teh Šolah veliko število učnih predmetov, vendar so ti v tesnejši zvezi med seboi vo obse*ru omejeni z ozirom na praktični namen šole in dijak čuti, da so mu potrebni. Učna snov je bolj konkretna in torej večini dijakov prildadnejša, dočim je učna snov splošnih srednjih šol (gimnazij, realnih gimnazij in realk) ab-straktnejša z ozirom na namen teh šol, ki naj pripravljajo za razne stroke višješolskih študij. Razen tega je sedanji učni načrt naših splošnih srednjih šol v direktnem nasprotju z metodičnim pravilom: non multa, sed multum, t j. ne mnogo raznih predmetov, temveč manj predmetov, a tiste temeljito! Realke že od nekdaj bolehajo na tej bolezni in so tudi prej imele slabše uspehe pri nas že zaradi tega, ker je tja prihajal slabši dijaški materijal. Gimnazije pa nekdaj niso imele ne risanja, ne telovadbe. Ne trdim, da ta dva predmeta nista koristna: res pa je, da ima nižji gimnazijec danes po 4—6 ur na teden več obveznega pouka, to je skoro po eno uro na dan, ki mu je nekdaj ostajala za učenje. K temu še pride veliko število jezikov, od katirih je nemščina današnjim dijakom veliko težja nego je bila nam. Strokovna srednje šole imajo Se to veliko prednost pred splošnimi, da dobivajo dijake, ki so že predelali ?i-> kaj razredov stroge srednje šole in so torej boljše pripravljeni. Splošna je tožba, kako slab material prihaja v srednje šole iz ljudskih šol. Ljudska šola — seveda tudi srednja — je mod vojno veliko trpela in še ni prem.t-gala teh posledic. A še nekaj mcu-n poudarjati: učenci, ki prihajajo v srednjo šolo so nesigurni v poštevanki in v slovnici Vzrok temu pa netiči samo v vojnih razmerah, temveč tudi v moderni, rekel bi mehkužni metodi, ki od učenca v ljudski šoli ne zahteva učenja in pozitivnega znannia, temveč samo razumevanja in razvijanja z učiteljevo pomočjo. V teoriji je lepo in psihološko utemeljeno, da se v otroku zbtija in goji veselje do šole t risanjem po naravi, s prostim spisjem in z računanjem enostavnih uporabnih računov, toila v praksi je za to potrebno tudi risanje premih črt, poznanje pravopisa in slovnice, zlasti analize, v računstvu pa neumorno vežba-nje poštevanke in osnovnih računskih vrst Poleg nepovoljnih socijalnib razmer in »labih izvenšoLskih vplivov je vzrok slabemu napredku v srednjih šolah tudi ta. da imamo v srednjih šolah mnog učencev, ki nikakor ne spadajo v nje. Dasiravno se opaža, da prihaja manj dijakov s kmetov, vendar imamo veliko več dijaštva kakor nekdaj. Pred vojno smo imeli Slovenci s Koroško in Primorskim vred nekaj nad 4000 srednješolcev (gimnazijcev in re-alcev), sedaj jih ima naša okrnjena Slovenija nad 5000. v Ljubljani sami jih je 2449 in to poleg mnotrobrojnih meščanskih šol. Dvomim, da je nadarjenost narastla in se domača vzgoja z boljšala za toliko odstotkov, kak-jr je narastlo Število eredn>ešolcev. V tem ozira pa je velika -?.zlika. Srednje šole v bodoči mariborski oblasti ima-io samo 15G6 srednješolcev, v ljubljanski pa 3497, dasiravno imata obe oblasti približno enako Število prebivalcev. In res sta mariborski srednji šoli med najboljšimi glede učnih uspehov. Da je Murska Sobota (67% dijakov z nezadostnim uspehom) na zadnjem mestu, to se razlaga z jezikovnimi težkočami. Iz tega sledi, da moramo ali iz srednje šole odstraniti vse manj spodobne ali pa naš« «redn>e šok- t.omeliito reformirati. Končno bi omenil še ono točko, ki je v zvezi deloma z materijaIi°tično strujo današnjega Časa. deloma s iz-premenjenimi političnimi razmerami. Zdi se mi. da naša mladina danes nima pravih idealov. Nekdaj smo imeli narodne boje, skrivaj smo se shajali slovenski dijaki, da smo gojili matorni jezik in ljubezen do naroda. Pri tem pa smo se tudi v šoli trudili, da smo uspešno konkurirali z Nemci, ker smo vedeli, da na prevc-liko obzirnost n8 smemo računati. Danes smo osvobojeni. toda na mesto prave svobode, ki se zaveda svojih dolžnosti, je stopila neka razbrzdanost. namesto domoljubja se mladini vsiliuje strankarstvo, no v šoli. temveč od zunaj. Neurejene razmere povzročajo, da je mladina nekako pasivna. Materialistični duh in socijalne krivice današnjega ča-a tirajo mladino v brezdelje in arstijo, boljše med njimi v resignacijo, da ne rečem v obup. Mladini moramo vrniti visoke ideale domoljubja in človekoljubja. To pa je mogoče le, ako mladina te ideale tudi vidi v praktičnem izvrševanju. Učni in vzgojni uspehi *o tesno spojeni t izboljšanjem človešk« dražbe v celoti, F. Vajda. PtuL * 0 zdravstvenem stanju ministra Žerjava je bil snoči izdan sledeči bu-Ietin: »Gospod minister dr. Žerjav se počuti zadnje dni subjektivno bolje; Objektivno se je u tesnil pleuritičm eksndat, Izkažljevanje lažje in malenkostno. Temperatura poda. Spanje in tek boljša, a ne še povsem zadovoljiva. Misliti moremo na spremembo klime. — Dr. T i č a r » — Kakor izvemo, se poda minister Žerjav, čim bo mogel zapustili posteljo, k morju, kjer sa je nadejati hitrejšega izlečenja. * Zaključne žalne slovesnosti za kraljem Petrom Osvoboditeljem. Kot zaključek državnega žalovanja za pokojnim velikim kraljem se bodo vršile danes ob polletnici njegove smrti po vsej državi cerkvene slovesnosti. Državni in drugi javni uradi bodo dopoldne zaprti. Parastosi se vrše v Ljubljani ob 10. v stolnici in v evangelijski cerkvi, ob 11. pa v pravoslavni kapeli vojašnice vojvode Mišida. * Iz diplomatske službe. Za generalnega konzula naše države v Dtisseldor-fn je imenovan Aleksa Gjorgjevič. dosedanji poslaniški svetnik v Bernu. Za konzula v Pečuju je imenoval zunanji minister dr. Ninčič tajnika I. razreda v zunanjem ministrstvu, dr. Dobričiča. * Odvetniška vest. Dr. Fran Tomšič Je vpisan v imenik odvetniške zbornice v Ljubljani s sedežem v Litiji. * Slikar Vlaho Bukovac portretira kralja. Včeraj je prispel v Beograd profesor na češkoslovaški slikarski akademiji, naš rojak Vlaho Bukovac, da portretira našega kralja. * Za Cankarjev spomenik na Vrhniki so darovali: gg. Helen Zelene 125 Din. Josip Zelene 62.50 Din, Maks Mohar 62.50 Din: skupno 250 Din — vsi iz Sherwood PL Greenwich, Conn. Srčna hvala. — Odbor za Cankarjev spomenik na Vrhniki * Kongres sodnikov v Beogradu. Včeraj se je pričel v Beogradu kongres vseh ndruženj sodnikov v naši državi, ki bo razpravljal o ukrepih za izboljšanje gmotnega položaja sodnikov. * Zab'janje obmejnih kolov ob madžarski meji. Ker je naša meja v Prek-murju že definitivno določena, se je aačelo te dni zabijanje mejnih kolov. Jugoslovansko razmejitveno komisijo vodi polkovnik Voja Čolak - Antič, madžarsko pa polkovnik Karel Vas-sel. Povabljeni so tudi zastopniki obmejnih zemljišč. Obhod se je pričel od Dolnje Lendave proti Kobilju, Pro-»enjakoveem in Hodošu. * Iz tržaškega mestnega sveta. Na torkovi seji tržaškega mestnega sveta je bil sprejet predlog, da se briše Častno meščanstvo vsem tujcem, ki fo je dobili pred 3. novembrom 1918 in podeli častno meščanstvo »neznanemu vojaku*. Častno meščanstvo so torej izgubil; vsi številni avstrijski princi in ministri. 4 Smrtna kosa. V Ljubljani je nmrl včeraj zjutraj po dolgi bolezni znani ve-letrgovec g. Ivan Krisper. v Sv. Marjeti na Dravskem polju v 82. letu starosti ga. Marija Pipenbacher. mati ljubljanskega gimnazijskega ravnatelja dr. Josipa Pipenbaeherja, na Vrhniki sodarski mojster in posestnik g. Ivan Oblak, v Trstu g. Ivan Povh in ga. Josipina Kosovel. v Tinjanu g. Matija Primožič, dolgoletni tam o Sn ji pevovodja in vrl naroden delavec. Blag jim spomin! * V Karlovcu je umrl tamkajšnji zaslužni predsednik demokratske stranke, Josip Grahovac. svoječasni poslanec srb-eko-hrvatske koalicije v hrvatskem Sabora. * Tragična smrt bivšega hrvatskega generala. Na Dunaju se je ustrelil s samokresom bivši hrvatski general Oskar Bankovac. Po prevratu se je nastani! na Dunaju, a je pozneje ponovno prosil za sprpjem v našo armado. Prošnja je bila seveda odbita. ® Podaljšanje roka za prijavo vozil. Kakor nam javlja delegacija ministrstva financ v Lntbljani, je dovolil gospod minister za finance, da se rok za prijavo vozil in plačanje letne takse na vozila sa tekoče leto izjemoma podaljša do dne 15. marca 1922. * Iz »Uradnega lista«. »Uradni Iist» št. 14 priobčuje zakon o začasni pomoči invalidom in rodbinam padlih, umrlih in pogrešanih vojnikov, kakor tudi nekaterih civilnih vojnih žrtev. * Policijska nra, določena za Ljubljano, Maribor. Ptuj, Celje in Novo mesto, je tako v poletnem kakor tudi v zimskem času veljavna tudi za Kranj. * Prvo letošnje porotno zasedanje v Ljubljani se prične dne 27. febr. in kot prvi pride na vTSto gostilničar Jalen s Poljanske ceste zaradi umora hišnega gospodarja, rač. svet. Zajca. * Zdravstveno stanje v Ljubljani. V tednu od 5. do 11. febr se je rodilo 81 otrok, umrlo pa je 37 oseb. med njimi S5 domačinov in 11 tujcev. Vzroki smrti so bili sledeči: 3 slučaji življenske slabosti, 5 jetike, 9 pljučnice, 1 slučaj otročke vročice. 2 srčne hibe. 4 slučaji raka, 5 slučajev raznih nalezljivih bolezni in Si drugih naravnih smrtnih vzrokov. Prijavljene so bile sledeče nalezljive bolezni: po en slučaj škrlatioe, vročice in koz in 6 slučajev icfluence. * Razpuščeno nemško društvo. Pokrajinska uprava je razpustila društvo «V?roin zur Untersttttzung dilrftiger Schiller der Volksschtilen iu Marburg«, ker ni imelo več dovolj članov. * Zagrebška policija je dobila te dni dolge zelene kožuhe, tako da vsakdo lahko redarja opaši že od daleč. Razpis službe voditeljice otrolkega vrtca na Zaloški cesti v LjubljanL Na I. mestnem otroškem vrtcu na Zaloški cesti ▼ Ljubljani je razpisano stalno mesto voditeljice. Prošnje je vložiti do dna 10. marca na mestni Šolski svet. • Češki obec v Ljubljani poridi dne 18. febr. o 8. hod. večer v restauraci N4-rod. domu členskoo sebuzi. Na programu »Valna hromada a L jugoslovanskv vaesi>kolsky slet ▼ Ljubljani*. Učasti všech členu zadoneni. • Šoštanj za svojo revno deco. Nedavno je priredila šoštanska šolska mladina dramatično bajko s petjem v treh dejanjih «Palčki>. Prireditev je vsakem ozl-ru sijajno uspela. Cisti dobiček znaša 4800 kron. Dne 4. febr. pa so priredili tukajšnji državni in zasebni uradniki plesni venoek in darovali od preostanka tudi približno 4000 kron za revno deco. Tako se je v kratkem času nabralo za naše malčke blizu 10.000 kron, za kar se izreka tem potom vsem darovalcem najiskrenejša zahvala. • Sv. Ilj pri Turjakom. Na Svečnico se je vršil v gostilni g. Smidhoferja v Mislinju lovski venček, kojega čisti dohodek v znesku 344 kron je g- Šmidho-fer podaril tukajšnji šoli v prid revnim šolarjem. — Dne 5. febr. se je vršila v gostilni g. Rozmana v St. Ilju tombola tudi v prid revnim šolarjem. Udeležba je bila obilna, uspeh dober. Vsem, ki so pripomogli ubogi deci do teh izdatnih podpor, izrekata tem potom najprisrčnej-šo zahvalo. — Šolsko vodstvo in kraj. šol. svet Sv. Ilj p. T. • Pri vseh podružnicah »Drž. posredovalnice za delos v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti, je iskalo v tednu od 29. januarja do dne 4. februarja dela 186 moških in 63 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 78 moških in 64 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvTšilo 109. — Dela iščejo: vinič. družine, rudarji, kovinarji, kolarji, zidarji, tesarji, sedlarji, peki, mlinarji, mesarji, čevljarji, fotografi, pisarn, moči, služkinje. kuharice, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: rudarji, železostrugar-ji, mizarji, lončarji, drvarji, viničarji, vrtnarji, kovači, vzgojiteljice, likarice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd, = Insolvenca tvrdlte Grobelnlk. Za poravnalnega komisarja insolventne ma-niifaktu-Tie veletrgovine Iv. Grobelnik v Ljubljani je imenovan od ljubljanskega deželnega sodišča deželnosodski svetnik dr. Golia, za poravnalnega upravnika pa dr. Juro Adlošič. odvetnik v Ljubljani, • Volkovi pred Beogradom. Iz Beograda poročajo, da je nenavadno ostra in dolgotrajna zima nagnala iz bližnje okolice neposredno v beograjska predmestja večjo množino volkov, ki se zlasti potikajo po Topči leru in topčiderskem Brdu. Beograjska policija opozarja prebivalstvo. zlasti ponočnjake na veliko nevarnost. ki jim preti ponoči od sestradanih volkov. • Od volkov napaden. Pred dvema dnevoma je bil mladenič Franjo Crnič iz Kamenjaka v hrvatskem Primorju, ko se je vračal od obiska svoje sestre zvečer skozi neki gozd domov, nenadoma napaden od dveh volkov. Ker ni Imel orožja se je dolgo bori! z njima z golima rokama in s kamenjem. Enega vol ka je ranil, drugega pa se je komaj otre-seL V boju sta mu volkova poginoma razstrgala vso obleko in pa tudi težko poškodovala na roki. Volkovi so zašli v Primorje vsled silne zime in snega, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši ljudje. • Samomor Slovenca v Zagrebu. V torek popoldne se je obesil v Zagrebu nameščenec parne vspenjače. 621etni Ivan Zobarič. rojen na Jesenicah, na katerem so že nekaj dni opažali znake abnormal nosti. • Nesreče In nezgode. Jeretina Ivana, služkinja na Dunajski cesti v Ljubljani, ki je šla na dvorišče po vodo. Je po zledenelih tleh spodrsnila m si pri padcu poškodovala desno stran života. — Ravnikar Franc, Žagar pri Feliksu Sta-retu v Preserjih, je vsled nepazljivosti pri žaganju zašel z desno roko v cirku-larno žago, ki mu je odtrgala en prst,— Zalokarju Jakobu, delavcu v tovarni Bistri v Domžalah, je pri kovanju odletel košček železa v levo oko in mu ga ranil. • Božjast Je vrgla včeraj dopoldne 11-letno Josipino Skerjanc. poseetnikovo hčerko iz Bizavika, v trenutku, ko je sama sedela poleg štedilnika. Revica je padla na štedilnik in se opekla po obeh rokah in nogah. • Obsojeni hujskač. V Mariboru je bi! zaradi hujskanja proti državi zagrizeni nemški mesar Ivan Krumberger obsojen na 14 dni strogega zapora. Zanimivo je. da je Krumberger, ki vedno naglaša. da govori princi-pielno vedno samo nemški, govoril na sodniji krasno slovenščino. • Izgnan je Iz naše države za dve leti od ljubljanskega policijskega ravnateljstva KraSna Pavel iz Budaaj pri Postojni. • Aretacija nevarne vlomilske tolpe v Beogradu. Beograjska policija je imela približno pred enim tednom srečen dan. Aretirala je namreč glaeovitega vlomilca in vodjo velike vlomilske tolpe, Dušana Petkanoviča in vse njegova tovariše. Preiskava je dognala, da je tolpa izvr šila celo vrsto vlomov v Beogradu in o-kolici in delala »izlete tudi v provinco«. Nakradeno bla$:o ie vredno več milijonov kron. • t nožem. BeCaa Josip- delavec tz Trstenika, se je vračaj v nedeljo iz Kranja domov. Pred gostilno »Pri Tonetu« ga je brez vsakega vzroka napadel Jo-sip Vetemik in ga sunil t nožem ▼ hrbet. Moral je v bolnico. • S sekiro nbil žena Drvar Shne VI-karijo t Sibeniku ja živel 8 »vojo leno v večnem prepiru. Bil je neupravičeno ljubosumen do skrajnosti in Je ženo pretepava!. Za svoje štiri otročiče »e nI brigal in je morala skrbeti zanje mati z lastnim delom. Pred par dnevi je prišlo med obema zopet do hudega prepira, ▼ katerem je zgrabil mož za sekiro in razbil z njo ženi glavo. Zverinskega moža, ki je bO zaradi mučenja svoje žene že enkrat obsojen na 8 mesecev težke ječe, je policija takoj aretirala ln izročila zopet sodišču. Otroci pa so sedaj brez očeta in matere. • Našel se Je v nedeljo v LJubljani uhan z briljanti. Kdor ga je izgubil naj se z glasi pri gospej Gabrič, Kolodvorska ulica 34. NASA TRGOVINSKA BILANCA. Oeneralna direkcija carine ie izdala kolice Je bila zaključena po 1870 K & ena ab prodajna postaja v Bački. dobava, april-maj, po 1280 K. Ze koruio iz oko- statlstiko zunanje trfovine naše kralje-j j*, Rame M ^ 1278 K. Stari vlne za leta 1918 do 1920. Po tei stati- ^ fižo, ^ 2akljueen po 1060 K ab Ba-stiki se Izkazuje v letu 1919. vrednost,- p^dajna postaia. Grahorica romun-uvoza 2,982.067^76 dinarjev in izvozau ^ ^ ^ jočem ^ i91o K ab Zombo 786^79.238 dinarjev in bi znašal pasivni j _ r Tn5&mL Moki kaže tendenco na-saldo okrog 2 mililardi 200 milijonov. Za v ^^ Ena stavka », 0 j« , . ■ _____t__.« ......« „rtr,^nnina ' ■ . . . n leto 1920. le vrednost uvoza proračunana na 3488 milijonov dinarjev in Izvoza pa na 1,320 milijonov dinarjev. Torej je bil saldo zopet pasiven za 2 milijardi 160 milijonov. Za telo 1921. celoletna statistika še n! sestavljena. V prvem polletju je zakl-učena ab predajna postaja v BaSki po 22.40. ena ab banatska predajna postaja po 22. Otrobi brez ponudb: zahtevalo se je 980 K. Za svinjsko ma«t se j« zahtevalo 76.50, a ponujalo 75 K. Cešplje »o se ponujale po 23. orehi po 40 K kg znašala vrednost uvoza po uradni cenitvi ^ bo^n!lka pmiajna postaja. 2„093,525.548 dinarjev in izvoza pa eno milijardo 160,051.982 dinarjev. Tako bi bila diferenca 933 milijonov dinarjev. Ako seštejemo vse te lzkazne primanjkljaje, ■= Živinski trg v Italiji. Iz Milana poročajo z dne 8. febr.: Pričakuje «e, da bo ukinjena zabrana uvoza žive Živine. Oskrba z meeom je v zadnjem času z»- dobimo pet in eno četrtino milijarde di- ^ M pričakuje padec narjev presežka uvoza nad Izvozom, to ie ™ JJ" ™ tis- VAŠKA- TRAGEDIJA. V nedeljo dne 12. febr. se je vršila ▼ Sv. Jerneju pri Muti ▼ tamošnji gostilni vaška predpustna veselica. Neki mlad fant se je igral • samokresom, ki ga je imel v žepu. Niti sanjalo se mu ni, da je nabasan. Samokres ee je nenadoma sprožil in je zadela krogla 471etnega ta-mošnjega posestnika Vrbnjaka v trebuh. Vrbn^ak se je z bolestnim krikom zgradil težko ranjen nezavesten na tla. Ko le mladenič uvidel težko posledico svojega nepremišljenega ravnanja, se Je bridko zjokal in se ves prebledel odstra-niL Lotil se ga je obnp. Pognal si je kroglo ▼ glavo in obležal na mestu mrtev. Veselica je seveda takoj prenehala. Nesrečnega mladeniča »o prepeljali ta-koj v mrtvašnico, posestnika Vrbnjaka pa po podelitvi prve pomoči naložili na voz in odpeljali na bližnjo postajo, odkoder je bil prepeljan v marilioreko bolnišnico, kjer se sedaj bori s smrtjo. Tragedija je zbudila po vsej vasi veliko razburjenje. IZVENTURNA NAPREDOVANJA PRI JUŽNI ŽELEZNICI. Z veljavo od 1. lanuarja t. 1. so Incno-vani višjim nadzornikom nadzorniki Ivan Miiller-Petrič, Jurij DoboviŠek ln Franc Borštnar. Nadzornikom so Imenovani višji revi-denti: Jane Peter, Osterman Franc, Kra-hulik Josip, Soukup Franc, Ze'inka Ema-nuel, Dorrer Anton, Adamič Viktor, Klar-man Viktor, Lagarič Pavel, Vehovc Alojzij, Tremanl Karol. Višjim revidentom so Imenovani revl-dentl Franc Gnezda, Franc Kaspar, be-gula Rudolf, VVidovitz Ivan, Rožman Franc. Majcen Franc. Drovenlk Teodor, Jenko Josip, Pustoslemšck Franc. Le-nard Feliks, Btegar Anton. Revidentom so Imenovani pristavi Vrančič Ciril, Cernač Alojzij. Mejak Rudolf, Marsel Ivan. Cvclil Pavel. Jošt Josip, Ježounik Ivan; dalje poslovodji Ou-trata Franc ln Hoge Karol, postajni odpravnik Osojnik Ivan in skladiščnik Kur-nik Portunat Pristavom so Imenovani progovnl mojstri Krambergcr Miha, Jančič Karol, Juh Leopold, vlakovna preglednika Majcen Jakob, Schoss Rudoll ln postajni odpravnik Skrobar Anton. Gradbena višla komisarja sta postala komisarja inž. Scliulz Fcrdo ln Inž. Vo-sou Alberich. Gradbeni komisarji so postali pristavi inženjerji Rauscbenbergcr Julij, Kavalla Jurij. Mal'eg Josip, Cze- chak Pavel in Sorll Ivan. • K imenovanjem, ki so bila po postajah Južne železnice že razglašena, smo prejeli iz vrst železniškega uradništva več dopisov, ki kažejo, da so povzročila med uradništvom precejšno razočaranje in deloma tudi ogorčenje. Iz prejetih dopisov posnemamo sledeče glavne misli: Kakor znano, bi se bil moral Izvršiti izventurni avanzma že pred novim letom, a ga ie takrat na seli upravnega sveta na Dunaju preprečil delegat našega železniškega ministrstva, g. Jelič, s svojim svetom. Avanzma le bil takrat zamiš'jen v mnogo večjem obsegu kakor Je bil sedaj Izpeljan. Gor! navedena imenovanja so se Izvršila na seji upravnega sveta Južne železnice dne 26. m. m. Baje je ljubljansko ravnateljstvo nameravalo predložiti tudi to pot ves prvotni avanzma, preprečil pa je to po mnenlu, ki je razširjeno med uradništvom, Iz neumljlvega strahu pred g. Jelidem dunajski zastopnik ljubljanskega obratnega ravnateljstva. Predlog le bil naposled omejen na 99 uslužbencev. Poleg gori navedenih imenovanj obsega avanzma še večje število sprememb v plačilnih stopnjah, katerih ml nismo navedli. Po čudnem naključju Je med imenovanimi 99 uradniki skoro eno četrtino Nemcev in Madžarov. Ne-voljo med uslužbenci na progi Je Izzvalo tudi dejstvo, da je v primeri z imenovanji pr| ravnateljstvo, napredovalo zelo malo število zunanjih uslužbencev. Prezrti so bili taki, ki še celo življenje niso nikdar napredovali lzventurno, dočim pa je med imenovanimi neka) imen, ki se jib čita skoraj v vsakem avanzmajo. Uradništvo pričakuje, da bo obratno ravnateljstvo, zlasti g. ravnatelj Bračič, ki oživa med uslužbenci polno zanpanje, čimprej odstranilo gori navedene vzroke nezadovoljnosti. tričetrt milijarde več kot imamo vseh novčanic v cirkulaciji. Ta statistika je napravila na Inozem cen. — V Bergamu stanejo voli za, klanje (prvovrstni) 10.70 do 11 lir kg mrtve, a 5 do 5.70 lire žive teže. teleta prvovrstna 10.30 do 11 lir kg mrtve, a A «« -t o nsv !•__t/i^A ^Fiirrnrritf1 stvo skrajno neugoden vtis, ki Je našel ^ do 880 iir9 žive teže, drugovrstna Izraza pri cenitvi naše valute. Ze zaradi 0 ^ _ 1020 Ure mrtve, a 7.40 do S.20 tega Je treba vprašanju sestave naše žjve ^ svinje mrtve teže 7.50 do vrednostne statistike o uvozu in izvozu g Ur žive 0 do r.50 lire kg, konji za posvetiti vso pažnjo, da se nudi prava k]an^ 6 do 520 lire mrtve, a 2.40 do slika vrednosti trgovinskega prometa. 250 lire gjTe tože. — V Modeni: teleta Zgornje številke pa vzbujajo utemeljen ^ df> g^ lir_ nj^a, živina do 2 let 45(1 dvom, da Je bila vrednost našega izvoza 1o ^ lir> iiviria «jo 4 let 550 do 570 netočno deklarirana, in da znaša faktična lir volj preko 4 ]eta prvovrstni 500 do vrednost mnogo več, kot zaznamujejo uradni Izkazi. V tem dvomu nas Je potrdila nedavno izdana naredba o dekla-riranju Izvozne vrednosti blaga, ki jo je izdala generalna direkcija carine. Po tej se ima navajati kot Izvozna vrednost domača tržna cena, h kateri se prištejejo prevozni stroški do meje. Ta način računanja vrednosti Izvoza je nepravilen, ker se naše blago Izvaža za tujo valuto in fakturira v tuji valuti in bi se morala pravilna fakturna cena v inozemski valuti preračunati po dnevnem kurzu v našo valuto. Medtem, ko so vse druge države uvedle natančno kontrolo z izvozom pridobljenih valut, je vladal v tem pogledu pri nas vedno zelo liberalni režim, ki ni bil baš v oporo naši valuti. Avstrija in Češkoslovaška sta mesečno določali izvoznikom za posamezne države minimalne smerne cene, pod katerimi se ni smelo prodajati. Vsako Izvozno fakturo Je moral odobriti strokovni odbor. Tako se je preprečilo razprodajanje blaga za slepo ceno, preprečil beg pred davki ln se je varovala valuta. Pri nas se pred organizacijo Centralne uprave in carinskih uradov v letu 19I9. sploh niso zbirali nikaki statistični podatki o zunanji trgovini. Vsi dati za leto 1919. temelljo na naknadnih cenitvah finančnih delegacij in carinarnic. Generalna direkcija carin pravi sama v uvodu k Izdam statistiki, da so ti podatki nezanesljivi, ker se je šele v drugI polovici leta 1920. začela voditi redna statistična evidenca. Pod nekdanjo devizno centralo se Je vsak izvoznik branil navesti natančno vrednost izvoza, ker ni vedel, kakšen kurz mu bo devizna centrala pri obračunu diktirala. Sedaj pa se ne vpoštevajo pri presojanju Izvozne vrednosti tržne cene v oni državi, kamor Je blago namenjeno, in valutne relacije dotlčne Inozemske države napram naši valuti. Ako bi bila uradna statistika pravilna, potem bi znašali naši trgovinski dolgovi v inozemstvu že nad pet milijard dinarjev, medtem ko znašajo v resnici le okrog 60 milijonov frankov. V leto 1919. je bila situacija na blagovnem trgu vsled pomanjkanja surovin tako napeta, da je moral naš uvoznik plačati blago naprej. V najboljšem slučaju je plačal polovico pri naročilu in polovico pri prevzemu blaga. O blagovnem kreditu naših trgovcev v Inozem ivu ni meglo biti niti govora in je popolnoma Izključeno, da bi bili dobili za dve milijardi blaga brez plačila. Torej preostaja samo dvoje, namreč, da smo v plačilo izvažali naše novčanice, ali pa zlato. Zamenjava denarja 1. 1920. je pokazala, da se količina novčanic tekom leta 1919. nI skoro nič spremenila. Zaloge zlata pa se v plačilnem prometu za blago sploh niso uporabljale. Blagovni kredit Je tudi leta 1920. ostal zelo napet. Fakture so se morale poravnati najpozneje ob 5'0 lir. drugovrstni 450 do 470 lir, krave prvovrstne 430 do 4P0 lir, drugovrstno 400 do 420 lir, biki 380 do 400 Ihr žive teže za 100 kg. Svinje so imele ceno 525 do 550 lir žive. a 600 do 680 lir mrtve teže za 100 kg. =. Odposlanca »Zagrebškega zbora* gg. inž. Stiasnl direktor Zagrebškega, zbora in namestnik tajnika Saveza m-dustrijalaca dr. Pandakovič sta se mudila v Ljubljani, kjer sta razpravljala z tukajšnihni merodajnimi trgovskimi in industriialnimi činitelji glede udeležbe na zagrebškem velesejmu dne 8. marca. => Tržaška borzna poročila od dne 14 febr.: dinarji 28.50 - 29.25. češkoslovaške krone 39.75 - 40.50. avstrijske kro-ne 0.39 — 0.43, madžarske krone 3.20 — 3 30. nemške marke 10.35 — 11-35, dolarii 20.85 - 21.15. francoski franki 180 75 — 181.25, švicarski franki 413— 415 — Jadranska banka 130, Cosulich <>67 Dalmatia 190. Gerolimich 1430, Llovd 1290, Ampelea 590. Cement Dalmatia 355, Cement Spalato 240. = Zveza severonemšklh železollvarn j* povišala prodajno cene za dobave od 1 februarja za 15 odst. Borza Zagreb, devize: Berlin 155 - 155.29 Buka^t 230 - 248, Milan 1493 - loOO London 1343 - 1344, Newyork, ček 305 kabel 308.75, Pariz 2660 — 2665, Prags 585 _ 589, Dunai 4.95 - 5, Budimpešti 47.75 _ 48.75; valute: dolarji 304.50 -305, avstrijske krone 5, rublji 22 — 28 napoleondorji 1180 — 1190, marke 155 -156, leji 239. Banka za Primorje 770. Trgovinska obrtna banka 285 — 2SS Brodska banka 370 — 375. Hrvatska eskomptna banka 785 — 790. Jadranska banka 1100 — 1160. Jugoslovenska banka 492 — 497, LJubJanska kreditna banka 910 — 920. Slavenska banka 520 — 525. Praštediona 5400 — 5450. Rečka pučka banka 490 — 530. Slovenska eskomptna banka 625. Srpska banka 725 — 732. Dubrovačka paropl. družba 4900 — 495unaj . . Praga . . Inomoet. . ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni Zračna tlak temperatura 738-5 -124 7371 -drl 7361 —40 7H65 —7-0 767-6 -100 767-8 -110 7664 -3-0 temperatura višja. — Veter bresvetra ser. zap. i* bresvetra » n » Oblačno 0-10 megla >a«Dc megla n rti obL megla oblačne Padavine mm Solnce vzhaja ob 7-06, zahaja ob 1724 Pero Koren Katica Koren, roj. Šterk sta te rata GJarg]5T« CrnomelJ-Yla!ea Zigreb, li februarja 1823. Selezninarja ia speeeriita, zanesljivega prid-neia in po*tenegs, » takojšnji nastop (prejme tvrdka J os. Tolaszl, ieleininiki in ipecerijska trgovina, Logatec. 378 Seznaniti se želi samec, najboljših let, v dobri složbi, naobražen, s premoženjem, i zdravo gospodično ali vdovo brez otrok, krog 35 let, dobrosrčnega temperamenta, ki bi imeb primerno premoženje ali podjetje. Tajnost častna zadeva. Dopisi pod „Solldnoef na Anonč. zav. Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 89» iiče veliki tovarna liker >, rana, konjak* in ostalih spiritueaa. — Ponudbe i obvestilom, ▼ k:, tare m kraja pozna reflektant največ malterij, poslati na naslov: F o« tal pretlnao 41, Zagrsb, glavna pošta. Knjigovodjo, 887 starejSo izurjeno moč, vešč tudi strojepisja in korespondence (slov. • nemšk.), išče specialna manufakturna vele-tvrdka v Ljubljani. Začasne pismene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Veletvrdka*. Knjigovodja (bilandst), starejša moč, se iiče za neko veletrgovino s deželnimi pridelki v mestu. Ponudbe na upravo »Jutra« pod št. z9/a. »1» Pisalni »troj, 401 znamke »Bemington" v dobrem staniu, je na prodaj. Naslov pori uprava »Jutra*. Oprava 388 za modne trgovine se prnda. Ogleda se: Dvorni trg 1. Nekaj vagonov sladkega, gorskega, stisnje- nega sena ima naprodaj Ludvik Modic, Bloška potica pri Rakeku. Isto tam ee prodasta tudi dva celo dobra, čistokrvna istrijanska braka in en pes čuvaj. 222 vratna. Ramotam se kup: tudi sodavlčarekl ctroj s steklenicami vred ter modele za cementne cevi Ponudbe na Al >ma Comnanv Ljubljana, Kongresni trg 8 Vrtnarji! Pozor! Euonadstropoa hiša z obširnim vrtom za vrtnarje, ugodna pozicija, se po ugodni ceni proda. Naslov pov6 An. zav. Drago Beseljak i'i drug, Ljubljana, Sodna ulica 6. 400 Enodrnilnska. vila v Ljubljani, o irema v najbližji okelici, se kupi. Ponudbe je poslati pod »Stanovanje 38-» na upravni;trr. »Jutra*. 382 6000 kron posojila išče slepec (inv.\ katere rabi za obrt (3 mes.) Obresti pc dogovoru. Cenjene ponudb« prosimo na upravo «Jutra> pod št. 5322. 3? : Trgoveo z dežele! Gospod s črno obleko in z belimi cvetlicami — ▼ nedelje 19. t m. ob isti uri, ietotac. 393 Kozava. Neko le&zo industrijsko ped jetje nt deželi (Kranjsko) išče izurjenega 377 strngarskega in eofla-vlftarskega pomočnika. Služba stalna, plača prvo- j Mlad gospod 2Ss že i znanja z gospodično vesele narave, neomadeže ane preteklosti, staro ne n d 23 let, ki bi ila pri ravljena stopiti ž njim v korespondenca ali na i lo t koj osebno znan-stv Ženitev ni izkl nčena Odgovarja se le na resne ponudbe in če Ie mogoče s sliko. T' nost zajamčena. »Bodočnost", uprava „Jutraa. 356 Proda ae več železnih peči za parno knrjavo. Vprašanja na Anton Šinkovec, mehanična vrvaraa, teril-nioa in predilnic* v Grosoplju. ^■■MM Mil I^MMI II«I II I HI III HIIII UMI« !■■! II« I—I« fP riiniiT a TIJJ^IIIIIIXIIIIXJLIXX11XI11JLIJLLIJLJI1IITX asbestal ftkrlljaveo, na J bolj Se srodstvo sedanjosti u pokrivanje * streh ln obložen je zidov. Tovarna v Karlovcu (Hrvatska). Glavno zastopstvo za Slovenijo: Fran Hočevar, Moste, p. Žirovnica [Boraiistol. - Stavbeniki. pot J'.talki, pikr-adl ln t< M hočete imeti dobro pokrito streko, slg-rno proti de* j i. t odi, 'nega, požara ln vikarja, zahtevajte oterte. ■»* 1 r 11» 11 UU.H11ULH X III1TTT ITirrXTIJUUJU.XLXrr Pozor! Nova slovenska trgovina! Pozor! Vljudno naznanjava eenj. občinstva, da sva • 15. februarjem 1.1, otvorila novo trgovino s meianim blagom, delikatesami ia deželnimi pridelki MILKO SEHČAR IN DRUG PTUJ, Krempljeva nI. 2 (pre) V. Leposcha). Potrudila ie bora, da postrežera eenj. odjemalcem i dobrim blagom po najnižjih cenah ter se priporočava sa obilen obisk. Kupujeva tudi jajca, maslo In w vrat« defolnlh pridelkov ssssss&s po naJvAjHi dnevnih conah. - Mi 8 spoitoranjem Milko Stniar in drug. Natisnila Delaiika tiskarna, d. d. v Ljubljani.