8b54
6U L002G0
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P.126
66001 KOPER
PRIMORSKI dnevnik
Poštnina plačana v gotovini	.nA
Abb. postale i gruppo Cena 400 lir
Leto XXXVI. Št. 217 (10.737)
TRST, sobota, 20. septembra 1980
v^u^G^^reiiugod	S	pa I ^boSm^t«“e
KOVINARJI_ STAVKAJO V ČETRTEK,, NA VIDIKU_ SPLOŠNA VSEDRŽAVNA STAVKA
Dežele, kjer ima Fiat obrate, zahtevajo odločnejši poseg vlade proti odpustom
Zaustavljena vsa proizvodnja v tovarnah Fiata in Alfa Romea ob stavkah in protestnih manifestacijah delavstva
RIM — Perspektive pogajanj na ministrstvu za delo med Zvezo kovinarjev in vodstvom Fiata ostajajo po tednu dni srečanj slej ko Prej negotove, čeprav prehajajo po splošnem mnenju v odločilno fazo. Tudi včeraj je minister Foschi, ki je prevzel vlogo predsednika, najprej poglobil z obema delegacijama bistvene točke njunih različnih stališč v prizadevanju, da bi le našli kompromisno pot, ki naj dovede do sprejemljivega sporazuma. Go-*or je bil tudi o ministrovih predlogih, ki naj bi prispevali k premostitvi bistvene sporne točke 'zunanje mobilnosti)), toda sindikati so izjavili, da o takih predlogih tič ne vedo. Nekoliko upanja pa Vliva dejstvo, da je Foschi pozno sinoči spet pozval obe strani za skupno mizo,
Medtem so se včeraj nadaljevale Po vsej državi stavke in manifestacije, ki so skoraj povsem ohromile proizvodnjo v obratih Fiata.
V Turinu in drugih krajih Piemonta so se pred tovarnami pojavili Pa množičnih shodih župan Novelli,
Predsednik deželne vlade Enrietti in
upravitelji, ki so delavcem zagotovili vsestransko solidarnost in podporo njihovi borbi proti množičnim odpustom. Solidarnost si. delavstvu izrazili tudi turinski duhovniki, ki se v svojem dokumentu sklicujejo na papeževe besede brazilskim delavcem, da «morata gospodarska teorija in praksa imeti pogum, da upoštevata zaposlenost kot osrednji element gospodarskih smotrov*.
Avtomobilska proizvodnja pa je bila ustavljena tudi v obratih državnega podjetja Alfa Romeo, katerega osebje upravičeno protestira proti neodgovornim zavlačevanjem vlade pri odločitvah o pogod-pokrajine Maccar; ter drugi javni bi Alfa Romeo - Nissan. Proizvodno
USPEH SREČANJA OBEH DRŽAVNIKOV V PARIZU
Giscard in Thatcherjeva: zbliževanje v politiki EGS
Razprava o številnih mednarodnih vprašanjih Nekateri aspekti politike EGS ostajajo sporni
PARIZ — Francija in Velika Britanija sta prišli do precejšnjega djližanja v pogledih na vprašanja v JVezi s kmetijsko- in finančno politiko EGS. To je konkreten uspeh ječanja med Giscard D’Estaingom *n Thatcherjevo, ki je bila -včeraj ha obisku v Parizu. Ob koncu srebanja sta oba državnika na tiskovni konferenci "ivorila o «pridobljenem butu solidarnosti in medsebojnega hupanja*. Giscard in Thatcherjeva sta na tiskovni konferenci sporoma, da sta govorila tudi o številnih mednarodnih vprašanjih, to je n Poljski, Afganistanu, odnosih »zhod - Zahod, strateškem oboroževanju, pripravah na madridsko konferenco, Bližnjem vzhodu ;r. o Južni Afriki.
Kljub zbližanju v pogledih na Politiko EGS pa n' prišlo do enotnih stališč o nekaterih konkretnih vprašanjih. Med temi je treba omeniti tfgovino z mesom in sporazume o hjbolovu. Pač pa sta se Giscard in Thatcherjeva dogovorila o nekaterih pobudal. dvostranskega sodelo yanja.
Predstavitev zasedanja UNESCO
BEOGRAD —'Ob 21. zasedanju ge neralne konference UNESCO v Beogradu od 23. 9. do 28. 10. se je voditelj jugoslovanske delegacije na konferenci podpredsednik ZIS dr. Ivo Margan pogovarjal z domačimi in tujimi novinarji. Povedal je, da se bo konference udeležilo blizu 4.000 ljudi iz več kot 150 držav, med njimi tudi predstavniki specializiranih mednarodnih organizacij, osvobodilnih gibanj in nevladnih organizacij, ki imajo določen položaj in sodelujejo z UNESCO, (dd)
sodelovanje z japonsko industrijo, ki bi dobavljala 60.000 karoserij na leto (in del finančnih sredstev) za izdelavo novega tipa avtomobila, kar bi omogočilo postavitev nove tovarne (ali dveh) na italijanskem Jugu, predstavlja namreč temeljni element načrta Alfa Romeo, da premosti krizo. Taki zamisli se pa u-pira Fiat, ki ne mara konkurence in se poslužuje vseh sredstev, da pritiska na vlado proti taki pogodbi. Delavci državnega podjetja, tako iz Lombardije, kot z Juga, so včeraj manifestirali v Rimu pred vladno palačo, več delegacij pa je' v spremstvu sindikalistov FLM sodelovalo na skupščinah in manifestacijah v Turinu
Kot nov pomemben dogodek, ki bo bržkone močno vplival na potek rimskih pogajanj za preklic skoraj
15.000	odpustov, za katere je Fiat že začel postopek, je zabeležiti dokument 9 dežel (Abruci, Kampani-ja, Emilija, Lacij, Ligurija, Lombardija, Molise, Piemont in Sicilija), v katerih ima Fiat svoje obrate. Zastopniki deželnih uprav v njem ugotavljajo, da «bitka, ki se odigrava danes v Turinu, zadeva vse, ker bo od načina, kako se bo odločila, odvisno, kako se bo v naši državi premagovala kriza: v naprednem pravcu reform, ali pa s poslabšanjem gospodarskega in zato tudi družbenega in političnega položaja.* Zavračajo zato samovoljne u-krepe Fiata o odpustih in pozivajo vlado, da se zavzame za preklic, s posredovanjem samega Cossige.
Skupen dokument sta izdali tudi vodstvo zveze kovinarjev FLM in enotno tajništvo CGIL - CISL - UIL. V njem potrjujeta pravilnost alternativnih predlogov FLM, da bi se izognili odpustom in obsojata nepopustljivost vodstva Fiata, ki onemogoča ugodno rešitev pogajanj, in **-ostruje družbene odnose. Zato poziva vlado, naj' prisili Fiat k večji odgovornosti, naj izdela sektorialni načrt za avtomobilsko industrijo in naj sprejme jasne odločitve glede sporazuma Alfa Romeo - Nissan, ne da bi klonila pred izsiljevanjem Fiata. Sindikat je tudi potrdil vsedržavno stavko poldrugega milijona kovinarjev za četrtek, 25. t.m., ko bo hkrati v Piemontu in v neapeljski pokrajini splošna stavka. V primeru, da bi Fiat vztrajala pri množičnih odpustih pa bo vsedržavno vodstvo enotne zveze CGIL CISL -UIL oklicalo vsedržavno splošno stavko, o kateri bo sklepalo 23. t.m.
Nfl SEJI OPBOBfl ZA ZUNANJO POLITIKO IN MEDNARODNE ODNOSE
Bosna in Hercegovina za poglobitev vsestranskega sodelovanja z Italijo
Poudarili pomen vloge slovenske manjšine v Italiji - Napovedan obisk delegacije SKGZ v Bosni in Hercegovini
(Poseben dopis)
SARAJEVO — »Osimski sporazumi so zgodovinski primer ne samo, ker označujejo konec enega obdobja v naših odnosih z Italijo, tem več ker odpirajo najširše možnosti vsestranskega dobrososedskega sodelovanja*. To so poudarili na včerajšnji seji odbora za zunanjo politiko in mednarodne odnose pri RK Socialistične zveze Bosne in Hercegovine, na kateri so proučili doprinos te republike pri uresničevanju sodelovanja s sosednjimi republikami. V tem okviru je bilo bistvene važnosti srečanje med predsednikom Titom in predsednikom Pertinijem.
Socialistična republika Bosna in Hercegovina je v skladu s svojimi ustavnimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi pri snovanju in u-resničitvi jugoslovanske zunanje politike dala svoj doprinos pri utrjevanju dobrososedskih odnosov s sosednjo republiko Italijo.
Kot rezultat skupnega napora so bili uresničeni vidni dosežki. Med njimi je treba vsekakor omeniti par-
lamentarno sodelovanje z deželnimi sveti Kampanije in Apulije in napore, da se to sodelovanje razširi v obojestransko korist tudi na gospodarsko področje, kar bi predstavljalo novi doprinos že precej razvitim gospodarskim odnosom. Italija predstavlja namreč najpomembnejšega trgovinskega partnerja Bosne in Hercegovine pri ustvarjanju blagovne izmenjave. Podatki o 44-od-stotnem izvozu in 41-odstotnem uvozu dokazujejo, da precejšnje število obratov sodeluje z italijanskimi podjetji. Bosna in Hercegovina pa je predvsem zainteresirana pri obnovi svoje gradbinske dejavnosti, ki je priznana v svetu, tudi v Italiji.
Uspešno gospodarsko sodelovanje bi vsekakor odpiralo nove poti v poglabljanju že obstoječega sodelovanja na področju kulture, turizma in športa. Glavno mesto Bosne in Hercegovine Sarajevo bo leta. 1984 gostitelj zimskih olimpijskih iger, kar lahko že sedaj postane bistveni faktor v turistični izmenjavi. Do olimpijskih iger in med njimi pri-
Turinski župan Novelli govori na zborovanju Fiatovih delavcev (AP)
HMMMinUMMMM.MMMMMMMMM.""■""“"I"”"""""".......HM..MIMI,lili, mul,....................
ITALIJANSKI PREDSEDNIK SE JE VČERAJ SREČAL S HUA GUOFENGOM
Mednarodna politika in dvostransko sodelovanje v ospredju Pertinijevih pogovorov v Pekingu
Zunanja ministra E. Colombo in Huang Hua o popuščanju napetosti ■ Konzorcij italijanskih bank bo LR Kitajski zagotovil kredit v višini 850 milijard lir
PEKING — Po nedavnih spremembah na vrhu kitajske države se njeni voditelji s še večjim realizmom kot doslej obračajo proti zapadu z namenom, da na gospodarskem področju rešijo Kitajsko še precejšnje zaostalosti, na političnem področju pa, da se zoperstavijo ekspanzioni-stičnim ležnjam Sovjetske zveze, ki so po mnenju kitajskih voditeljev najresnejša nevarnost za mir v svetu. V okviru te strategije, ki so jo nekateri opazovalci že označili kot kitajsko «west-politik», dobiva obisk predsednika Pertinija v Pekingu toliko večji pomen.
Italijanskega predsednika je včeraj sprejel predsednik komunistične partije Hua Guofeng, ki je pred nedavnim prepustil mesto prvega
ZAGREB — Osrednji dogodek vče Jajšnjega Dneva Italije na zagrebškem jesenskem velesejmu je bil Podpis sporazuma o gospodarskem sodelovanju med milansko trgovinsko zbornico in gospodarsko zbornico SR Hrvatske. Slovesnosti podpisa Predsednikov obeh zbornic, prof. Corrada Bonata in Milana Rukavine Saina so prisostvovali visoki predstavniki političnega in gospodarskega življenja obeh držav, med njimi i-Jalijanski veleposlanik v Beogradu Cavalieri in generalni konzul SFRJ v Milanu Hektor Poropat.
Na zagrebškem velesejmu so včeraj podpisali tudi pogodbo o 6-let-hem sodelovanju med italijanskim Podjetjem «Temi* in jugoslovanskim *°juro Djakovič* na področju načrtovanja in proizvajanja kotlov, ki kujejo pod pritiskom.
IIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIfllllllllllllHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllimilMIIIIIIIIIinUIHIIIMIIIinillllllMIIIIIIIIIIItlinilllllltnimillllllllllllllllllllllllimilMIIIIllllllHHHIUI
ZARADI SODELOVANJA Z ITALIJANSKIMI DESNIČARJI
Neofašista Paula Duranda dokončno izključili iz francoske policije
Včeraj aretirali Rosario Amico, vdovo neofašista Mangiamelija
PARIZ — Paul Durand, vidni član francoske nacistične organizacije «Fane», ki jo je notranje ministr-štvo 3. septembra razpustilo zaradi širjenja nacistične ideologije, je bil sinoči dokončno izključen iz francoske policije. Minister za notranje zadeve Christian Bonnet je podpisal odlok o izključitvi.
Duranda so francoske oblasti razrešile dolžnosti že avgusta meseca, ko so ugotovile, d? se je deset dni pred pokolom v Bologni mudil v
Italiji in da se je tam srečal z vidnimi predstavniki italijanske desnice. Njegovo ime je prišlo na dan v zvezi z Marcom Affatigatom in z njegovimi pričevanji. Sodne oblasti so ga tudi osumile, da je imel kot voditelj «črne internacionale* še nepojasnjeno vlogo pri bolonjskem pokolu.
Medtem pa se v Bologni nadaljuje preiskava. Nad njenim potekom pa lebdi popolni molk preiskoval nih sodnikov. Kaže, da se zasliše-
EKSPLOZIJA V JEDRSKEM SILOSU
DAMASCUS — V centralnem delu ameriške zvezne države Arkansas je spet prišlo do nezgode, ki opozarja na izredno nevarnost, ki ga za človeštvo predstavlja jedrsko orožje tudi v mirnih časih.
V podzemskem silosu za čuvanje rakete z je drsko konico titan 2 je namreč včeraj zjutraj prišlo do silovite eksplozije, medtem ko je služba za vzdrževanje silosa skušala zamašiti razpoko na prvi stopnji rakete, skozi katero je uhajalo gorivo. V nesreči je bilo 10 oseb ranjenih, oblasti Pa so nemudoma evakuirale prebivalce, ki stanujejo v obsegu 8 kilometrov okrog silosa.
Državni funkcionar države Arkansas, Tom Graham, je izjavil, da je eksplozija močno stresla celotno področje in ca razsvetlila, «kot da bi bil dan*. Vojaške oblasti pa še niso sporočile, zakaj je do eksplozije prišlo. Do sedaj so le zagotovile, da ni eksplodirala jedrska konica in da torej ne obstaja nevarnost jedrskega žarčenja.
Do podobnega uhajanja plina, oziroma goriva, je že prišlo v isti državi leta 1978. Takrat so zaradi vdihavanja izredno strupenih plinskih hla-Pov, ki jih vsebuje gorivo rakete titan 2, sprejeli v bolnico veliko število oseb.
Na sliki (telefoto AP): raketa titan 2 na posnetku iz leta 1965.
vanja osumljencev nadaljujejo, konkretnih vesti o njihovem poteku pa ni in menda tudi še zlepa ne bo. Vsaj do prihodnjega torka ne, ko se zaključi prvi krog zasliševanj in ko bodo morali sodniki preiskavo formalizirati. Tudi včeraj so pre iskovalni sodniki odslovili časnikarje, ki so jih "ričakali pred sodno palačo. Državni pravdnik Sisti je le poprosil naj jih vsaj za nekaj dni ne motijo, ker imajo dela vrh glave.
Zanimiva vest pa je včeraj pri šla iz Palerma, kjer so karabinjerji aretirali Rosario Amico, vdovo neofašista Francesea Mangiamelija, ki so ga baje njegovi pajdaši v okviru medsebojnega obračunavanja, s tremi streli pokončali in odvrgli truplo v rimsko umetno Jezerce Tor de’ Cenci. Za Rosario Amico je izdalo zaporni nalog rimsko državno pravdništvo zaradi lažnega pričevanja in podpiranja pri moževi protizakoniti dejavnosti.
Na Šat-ihl-Arabu je treba razobesiti iraško zastavo
BAGDAD — Spopadi na iraško -iranski meji so se tudi včeraj nadaljevali z nezmanjšano ostrino. Vesti o uspehih in neuspehih so protislovne, saj skuša predvsem Iran zmanjševati uspeh iraške vojske. Medtem so iraške oblasti obvestile, da morajo vse ladje, ki zaplujejo v Šat-el-Arab razobesiti iraško za stavo in plačati ustrezno pristojbino. Ukrep pomeni, da je Baedad prevzel suverenost nad vso pomembno vodno potjo z vsemi posledicami za dobave nafte, saj Iran ne bo ostal križem rok.
ministra Zhao Zyiangu. «Zavedaii smo se, da je bila oblast preveč osredotočena,* je dejal Hua. «Zave-damo se, da moramo polagoma in brez pretresov prilagoditi politično in gospodarsko strukturo dejanskim potrebam države.*
Prav o gosp^arskih problemih in o potrebi, da Kitajska osvoji za-padno tehnologijo, je pred tem govoril Pertiniju podpredsednik narodne skupščine Peng Zhen. «Za-vedamo se, da je Kitajska danes še zelo zaostala,* je dejal, «in vam nočemo razkazovati samo njenih lepših aspektov. Premostiti moramo teoriziranje in gledati na konkretno stanje države, ki potrebuje modernizacijo na vseh področjih.*
S Hua Guofengom je nato Per-tini govoril o dvostranskih odnosih med Italijo in Kitajsko. Hua je dejal, da je ta obisk zgodovinskega pomena in izrazil željo, da bi se pospešila gospodarska kooperacija med državama. Konkreten korak v tej smeri bo obisk delegacije z ministrom za zunanjo trgovino Manco na čelu, ki bo šla na Kitajsko verjetno že prihodnji mesec. To potovanje naj bi omogočilo kitajski državni banki uporabo kredita v višini 850 milijard lir, ki ga bo po
7,5	odstotni obrestni meri nudil konzorcij italijanskih bank.
Pertini in Hua sta se dotaknila tudi zunanje političnih vprašanj. Kitajski voditelj je dejal, da je največja nevarnost za mir v svetu sovjetski ekspanzionizem proti jugu. «S širjenjem proti Srednjemu vzhodu si hoče Sovjetska zveza, ki ji bo 1» študiji ameriške obveščevalne službe že leta 1985 primanjkovalo petroleja, zagotoviti nadzorstvo nad pridobivanjem tega pomembnega energetskega vira, hkrati pa teži za tem, da bi obkolila Evropo. Prav zaradi tega mi Kitajci z velikim zanimanjem gledamo na združevanje Evrope.*
O mednarodni problematiki sta sprejem sedanje situacije v Afgani na triurnem srečanju obširno raz-, stanu.
praVtjala tudi zunanja ministra Co- Colombo in Huang Hua sta gpvo-torrrt!©—i« iltisng Hua. Slednji Je rila-^Uidi o gospodarskem sodelo-po-novil že znano stališče, po ka- “
tereni naj bi bila politika popuščanja napetosti le prevara, s pomočjo katere skuša Sovjetska zveza nemoteno nadaljevati s svojimi ek-spanzionističnimi težnjami. Colombo mu je odvrnil, da je ta politika potrebna zato, da se prepreči nadaljnje kvarjenje mednarodnih odnosov.
Kar se tiče madridske konference o varnosti in kooperaciji v Evropi je Colombo dejal, da so neutemeljene skrbi, ki so jih izrazili kitajski voditelji, da ne bi ta konferenca med drugim pomenila dokončni
vanju. Pplgg omenjčhega kredita, o katerem bodo danes podrobneje razpravljali italijanski in kitajski strokovnjaki, so govorili o načrtih za sodelovanje na energetskem, industrijskem področju in na področju kmetijske mehanizacije ter turizma.
BERLIN — Vlaki, ki povezujejo Zahodno Nemčijo z Zahodnim Berlinom že dva dni ne vozijo. Uslužbenci vzhodnonemških železnic, ki vzdržujejo promet na progi, so namreč začeli stavkati. Med zahtevami, ki so jih postavili, je na prvem mestu ustanovitev svobodnega sindikata.
čakujejo Sarajevo in druga turistična središča povečani dotok turistov iz Italije. In prav turizem je ena od najznačilnejših oblik medsebojnega spoznavanja in utrjevanja prijateljskih odnosov med obema narodoma.
V	nizu že vzpostavljenih mostov prijateljstva, ki jih je treba še bolj izkoristiti, so dah udeleženci v razpravi na seji odbora za zunanjo politiko in mednarodne odnose pri RK Socialistične zveze Bosne in Hercegovine poseben poudarek vlogi slovenske manjšine v Italiji. S svojo aktivnostjo Slovenci v Italiji prispevajo k boljšemu spoznavanju in razumevanju med narodi in narodnostmi Jugoslavije ter Bosno in Hercegovino kot njenega sestavnega dela in italijanskim narodom. Sodelovanje Bosne in Hercegovine s slovensko manjšino na gospodam skem, znanstveno-tehničnem, kulturnem področju v kontekstu splošnega sodelovanja med državama, bi lahko še bolj doprineslo k utrjevanju vezi in večanju dobrososedskih odnosov.
Udeleženci seje so iz komaj navedenih razlogov pozdravih pobudo, da bo konec prihodnjega meseca o-biskala Bosno in Hercegovino delegacija Slovenske kultumo-gospodar-ske zveze. V okviru priprav na o-bisk je bil pred dnevi v Sarajevu član izvršnega odbora SKGZ in direktor agencije Alpe Adria Bogo Samsa. V stikih z njim izhaja, da obstajajo še številne neizkoriščene možnosti sodelovanja. Prihod delegacije SKGZ bo omogočil konkretne razgovore o konkretnih skupnih pobudah.
Včerajšnja seja pa je tudi pokazala, da daje Jugoslavija pri uresničevanju skupnih odnosov v svetu poseben pomen prav razvijanju vsestranskega sodelovanja s sosedi. Pri vsem tem pa razvoj in napredek prijateljskih odnosov temelji na načelu ravnopravnosti, medsebojnega spoštovanja suverenosti, o-zemeljske celovitosti in nevmešava-nja v notranje zadeve.
V	nizu razprav o sodelovanju Bosne in Hercegovine s sosedi, s katerimi kot edina republika jugoslovanske federacije nima skupnih meja, bo v kratkem tudi posebno zasedanje bosansko-hercegovskega parlamenta.
ALEKSANDAP MLAC
SAN SALVADOR - Skupina levičarskih gverilcev je zasedla cerkev <E1 Calvario* v samem središču San Salvadorja.
Srečanje med Pertinijem in Hua. Guofengom.
(Telefoto AP)
*.........IIIIIIIIHIHIIIIMIIHHHIIIIHHI.......Ulil............................... MMIMIMMIMMMMMM...........................................................................
Vrhovec in Malmierca o politiki neuvrščenosti
HAVANA — Kubanski zunanji minister Malmierca je predsinoč-njim priredil večerjo v čast zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca. Med večerjo, ki je minila v prijateljskem in prisrčnem ozračju, sta ministra izmenjala zdravici.
Gostitelj je med drugim dejal, da je Kubo pred letom dni počastil s svojo navzočnostjo voditelj jugoslovanskih narodov Josip Broz Tito, ki je s svojo neposredno udeležbo na prvem srečanju neuvrščenih držav na zahodni polobli osebno prispeval k uspehu srečanja. Titova smrt, je nadaljeval Malmierca, nam je odvzela njegovo vsakodnevno dejavnost v mednarodnih odnosih, toda spomin nanj in na njegov boj bo vedno z nami. Vaš obisk, tovariš Vrhovec, sodi v čas, ko napetost in grožnje vodijo svet po poti hladne vojne, agresije, tekme v oboroževanju in dejanskega zastoja mednarodnega sodelovanja.
V odgovoru na zdravico pa je Josip Vrhovec poudaril, da je za Jugoslavijo politika neuvrščenosti eden od temeljev njene skupne družbene biti. Pri doslednem uresničevanju te politike, v vsestranskem sodelovanju z neuvrščenimi državami, vidimo močno orožje krepitev jugoslovanske suverenosti in neodvisnosti, je dejal Vrhovec in dodal, da Jugoslavija še posebej ceni* priložnost za izmenjavo mnenj o položaju v mednarodnih odnosih. Smo v času, ki zbuja resno zaskrbljenost. «Svet preživlja obdobje negotovosti, kar številne krize najbolj« potrjujejo,* je dejal Vrhovec, (dd)
Čestitke Mihi Marinku ob 80-letnici rojstva
LJUBLJANA — Miha Marinko je te cfni dobival in še dobiva ob svo jem visokem jubileju — 80-letnici številne čestitke, v katerih so izražene hvaležnost in iskrene želje za njegovo zdravje in osebno srečo. Sodelavci agencije Tanjug za Slovenijo so ga obiskali na domu v Preddvoru in mu tudi zaželeli vse najboljše.
«Dopivam številne čestitke, pisma in telegrame, knjige, cvetje, in druga darila z vseh strani*, je začel pogovor Miha Marinko. «Vesel sem vseh čestitk, tako tistih od pred sednika Mijaloviča, ki je moj dober prijatelj, kot tudi tistim od drugih naših voditeljev pa vse do raznih organizacij, delovnih kolektivov in posameznikov...»
Slavljenec ima resnično dober spomin, med pogovorom je omenil brez števila predvojnih dogodkov in imen. srečanj s tovarišem Titom. Kardeljem m Kidričem... spomnil
se je vojnih dni, oboroženega upora in vseh poti v razne kraje Slovenije, kjer je organiziral slovensko OF. Spomnil se je težkih dni v italijanskih zaporih in sodelovanja s KP Italije v času. ko je bil na čelu slovenske partije pa tudi prej.
tMenim. da bi se ugled naše ZK med množicami še povečal, če bi se organizacija otresla tistih posameznikov. ki v njej iščejo osebne koristi. Po drugi strani zavesti in odgovornosti ne moremo soditi po odstotku članstva, marveč po aktivnosti in učinkovitosti komunistov med delovnimi ljudmi*, je poudaril Marinko, (dd)
VARŠAVA — še en odstop na Poljskem. Tokrat gre za Zdzlslawa Grudziena, člana politbiroja poljske združene delavske stranke in prvega sekretarja partije v Katoviicah v Šleziji;
V TRŽAŠKI OBČINSKI PALAČI
Sinoči se je sestala občinska skupščina po skoraj dvomesečnem poletnem premoru
Slavna točka seje je bila razprava o troh resolucijah, ki so obravnavale mednarodna vprašanja - Provokacija neolašistov
V običajnem vzdušju, ki je še v marsičem .-pominjalo na poletne počitnice, je tržaški občinski svet sinoči obnovil svojo dejavnost. Poleg vsega pa je bila mednarodna politika glavna točka dnevnega reda, kot da bi ne bilo dovolj problemov, ki čakajo na rešitev, ki jih občinski odbor Liste za Trst ni zmožen postaviti na dnevni red. Res malo vzpodbuden začetek novega dela zasedanj občinskega sveta, ki se je tudi sinoči začelo z običajnimi, v glavnem le suhoparnimi in birokratskimi odgovori, ki so jih občinski odborniki dajali na zastavljena vprašanja raznih svetovalcev.
Sicer pa ni bilo nobenega odmeva na nedavno sklenjeni sporazum med petimi strankami ustavnega loka na pokrajini, ne s strani Liste za Trst, kot niti iz demokristjanskih vrst, ki so bile tokrat še posebno goste: manjkal je le svetovalec Hausbrandt, ki naj bi po nekaterih vesteh odstopil, vse pa kaže. da ga bomo zopet videli že na prihod nji seji
Kot rečeno, je bila razprava o mednarodni politiki glavna točka seje. Načelnik svetovalske skupine KD Richetti je sicer predlagal, naj bi skupščina najprej razpravljala o resolucijah KPI in KD o odprtju otroškega vrtca v socialnem centru EZIT. Po zagotovilih župana, da bo vprašanje postavljeno na dnevni red čez teden dni, je skupščina za vrnila Richettijev predlog ki ga je medtem podprl tudi komunist Mon faleon; zanj so glasovali le komunisti, socialisti ter MIT, proti so bili predstavniki liste in MSI, svetovalci KD, SSk, PR in 4 listarji pa so se vzdržali. Začela se je tako razprava o treh resolucijah: prva. ki so jo predstavili neofašisti, je obravnavala vprašanji odnosov med Iranom in ZDA ter vdora sovjet skih oboroženih sil v Afganistan, druga, demokristjanska, se je do taknila le afganistanskega vpraša nja. tretja (predložil jo je MSI) pa je izražala solidarnost poljskim de lavcem. Za kroniko naj povemo, da je bila prva zavržena, druga (z nasprotnim glasom KPI in vzdrža njem PSDI in PR) in tretja (z na sprotnim glasom KP in PSI ter vzdržanjem KD, PSDI) pa sta bili z večino glasov sprejeti.
Ne bomo se spuščali v podrobnosti razprave, v katero so, razen SSk, posegle vse svetovalske skupine; očitno pa je, da so nekatere svetovalske skupine, predvsem pa neofašisti, skušali strumentafeirati vsa ta vprašanja; provokacija neo-fašistov je bila povsem očitna, kar je jasno pokazala tudi razprava. Če so nekatere svetovalske skupine glasovale proti resolucijam, kot npr. KPI in PSI, so to storile samo zaradi gole strumentalizacije in provokacije, saj so njihova stališča o vseh teh vprašanjih dobro znana. Kot sta poudarila svetovalec Spetič in D’Amore, sta tako KPI kot PSI pripravljeni vedno razpravljati o teh vprašanjih, v občinskem svetu pa je treba dati prednost krajevnim nerešenim problemom. Sicer pa je svetovalec Spetič ponovno poudaril, da bodo komunisti še naprej delovali, da bi se na tem obmejnem območju ohranil mir in utrdilo mirno sožitje.
Naj še dodamo, da je na začetku seje župan obsodil fašistični pokol v Bologni in se spomnil preminulega župana Mianija.
Konec meseca izplačilo dodatkov k pokojninam
V času od 29. septembra do 9. oktobra bodo na pošti in v bankah izplačevali dodatke k pokojninam, do katerih imajo pravico upokojenci zaradi sprememb pri izračunavanju draginjskih doklad, zaradi poviškov pri družinskih dokladah (na 14.820 lir od 1. julija in na 19.760 lir od 1. 'ktobra) in zaradi povišanja minimalnih in socialnih pokojnin.
Dodatke k pokojninam vrste VO bodo izplačali na pošti od 29. septembra in v bankah od 1. oktobra dalje; dodatke k pokojninam PS od
4. oziroma od 9. oktobra dalje; dodatke k pokojninam VR, IR, VO/ MIN in VO/P pa od 9. oktobra dalje tako na pošti kakor tudi v bankah.
Vse to velja za upokojence, ki prejemajo pokojnino v septembru. Datum izplačila dodatkov za upo kojence, ki prejemajo pokojnino v oktobru, pa bo INPS sporočil pozneje.
Novi deželni zakon za socialne in skrbstvene službe
Deželni odbor je na zadnji seji, ki ji je predsedoval odv. Comelli, o-dobril zakonski osnutek, ki preureja posege in službe na socialnem in skrbstvenem področju. Z novim za-
konskim osnutkom, ki ga je predlagal in orisal pristojni odbornik Ren-zulli, je deželni odbor izpolnil v programu sprejeto obvezo, ukrep pa predstavlja prvo preureditev deželnih normativov, ki je bila izpeljana v povezavi z zdravstveno reformo.
Revizija obstoječe zakonodaje je bila nujno potrebna, saj je slonela na zastarelih principih; novi ukrep se navdihuje po principu, da je treba vsakomur zagotoviti svoboden razvoj človeške osebnosti, poleg tega pa mu še nuditi primerna sredstva, s katerimi zadostiti primarne potrebe; pri vsem tem pa ne sme prihajati do razlikovanj med sloji, saj morajo biti vsem in v enaki meri zagotovljene enake službe, seveda če bodo enake tudi potrebe.
• V Palači Costanzi bodo danes ob 17.30 odprli šesto razstavo kraških gob.
mini iiiiiiiMiiiiiii m m im m iiirniiiiiii 111111111111111*11111111111111111111111111111111111111111111111111111
PREDSTAVITVENI OBISKI PREDSEDNIKA POKRAJINE
OBISK GOSPODARSTVENIKOV IZ SR SRBIJE
ŠE MNOGO NEIZKORIŠČENIH MOŽNOSTI ZA SODELOVANJE
Tržišče Furlanije - Julijske krajine bi lahko sprejelo znatno večje količine jugoslovanskega blaga - Odposlanstvo SDGZ in trgovinske zbornice obišče v kratkem Beograd
Včeraj sta se mudila v Trstu predsednik Gospodarske zbornice SR Srbije Velko Meljevič in direktor Zveznega sklada za izvoz mesa Milan Njegomir. Gospodarstvenika iz matične domovine sta se sestala s predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, s predstavnikom Gospodarske zbornice Jugoslavije v Trstu in z zastopniki nekaterih jugoslovanskih podjetij, ki se ukvarjajo z izmenjavo blaga med obmejnimi območji Italije in Jugoslavije.
Na sestanku so obravnavali razvoj blagovne menjave med obema državama in še posebej med Slovenijo in Hrvatsko na eni ter Fur lanijo - Julijsko krajino na drugi strani. Pri tem je prišla do izraza ugotovitev, da bi jugoslovansko gospodarstvo ob primernem obdelovanju tržišča lahko znatno povečalo izvoz raznih proizvodov na tržišča obmejnih krajev v Italiji. To velja predvsem za proizvode, po katerih je povpraševanje na teh območjih zelo razvito in med katere sodijo na primer železarski izdelki, kmetijski proizvodi in les. K temu je treba dodati, da nudijo bilateralni sporazumi o gospodarskem sodelovanju med obmejnimi območji ugodne pogoje za delovanje v tej smeri, česar 1.1 primer ni mogoče trditi za poslovanje, ki se odvija neposredno med jugoslovankimi proizvajalci in večjimi industrijskimi tržišči v Italiji.
Prisotni so po drugi strani naglasili, da tudi nekatere pobude slovenskih gospodarstvenikov s Tržaškega in Goriškega za razvijanje višjih oblik gospodarskega sodelovanja z jugoslovanskimi podjetji o-stajajo vse prepogosto le na papirju oziroma pri besedah, ne da bi se konkretizirali v korist obeh zainteresiranih partnerjev. Tržaški gospodarstveniki so izrekli tudi željo, naj bi jugoslovanska podjetja okrepila svojo prisotnost na nekaterih sejemskih prireditvah na tej strani meje, da bi bilo tako olajšano navezovanje novih poslovnih stikov.	4
Na koncu so se na sestanku načelno dogovorili o skorajšnjem obi-
Novi predsednik pokrajine, socialist Gianfranco Carbone, nadaljuje predstavitvena srečanja z vidnimi osebnostmi našegg ,mesta., Včepij ga je sprejel trlMkl Župari"Cecoyi-ni. Govor je bil predvsem o od no sih med »bema trgjeVnlma/u^i-aila, ma, pa tudi o možnosti skupnih po segov na nekaterih področjih skupnega interesa, kot na področju po moči ostarelim. Carbone pa je tudi seznanil Cecovinija o programu no ve pokrajinske uprave.
Predsednik Carbone Je včeraj sprejel tudi jugoslovanskega gene ralnega konzula v Trstu Štefana Cigoja, še prej pa se je sestal s tržaškim škofom Lorenzom Bellomi-jem.
Na sliki: srečanje med Carbone-jem in generalnim konzulom Cigojem.
Na zasedanju tretje stalne komisije
Na deželi razpravljali o slovenskem šolstvu
Danes je zasedala tretja stalna komisija deželnega sveta pod predsedstvom Maria Brancatija.
Med drugim je komisija razpravljala o zahtevi slovenskega prebivalstva po samostojnem šolskem o-kraju in širši avtonomiji slovenskih šol.
V diskusijo sta med drugim posegla svetovalca Štoka (SSk) in I-skra (KPI).
Štoka je opozoril komisijo, da je na dnevnem redu na pristojni parlamentarni komisiji vprašanje zakona volilnega šolskega sistema. S tem v zvezi je pozval prisotnega odbornika Barnabo, naj intervenira na pristojnem mestu, da se i-stočasno reši tudi vprašanje slovenskega samostojnega šolskega o-kraja.
Iskra je poudaril nujnost globalne rešitve problemov slovenskih
šol, to je samostojnega šoLskega o-kraja in s tem v zvezi tudi širše avtonomije slovenskega šolstva.
Predsednik Brancati in odbornik Barnabe sta zagotovila svoje posredovanje in se obvezala, da se to vprašanje poglobi na prihodnji seji komisije.
Danes se poroči
ELENA ČUK
Kolektiv Tržaškega partizanskega pevskega zbora ji iskreno čestita in želi mnogo sreče na novi življenjski poti.
sku odposlanstva Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in tržaške trgovinske zbornice v Beograd, da bi se njegovi člani neposredno seznanili z možnostmi, ki jih ima industrija SR Srbije za večjo prisotnost na tržišču Furlanije-Ju-Ujske krajine.
Tržaška podjetja na obrtniškem sejmu v Celju
Na 13. mednarodnem sejmu obrti in opreme za obrt v Celju, ki so ga odprli včeraj dopoldne, nastopa prvič tudi skupina obrtnikov iz Trsta. Tržaški obrtniki, med katerimi prevladujejo proizvajalci in predeloval ci kamna, so se pridružili večji skupini obrtnikov iz Ferrare, ki tvorijo glavnino letošnjega italijanskega zastopstva na prireditvi.
Vražji lant zahodne strani danes zvečer r Kulturnem domu
Danes zvečer se bo po poletnem premoru ponovno dvignila zavesa na odru Kulturnega doma v Trstu. Ansambel Slovenskega stalnega gledališča bo začel novo sezono s ponovitvijo Syngeove • komedije Vražji fant zahodne strani.
Igra, ki jo je pri nas režiral Zvone Šedlbauer, je bila v lanski sezoni deležna zelo dobrega sprejema; navdušila je občinstvo in tudi kritika jo je pozitivno ocenila. Za
vse tiste, ki si v lanski sezoni igre niso ogledali, je sedaj priložnost, da nadoknadijo zamujeno in prisostvujejo delu, ki jih bo s svojo tragično vsebino gotovo pritegnilo.
V predstavi nastopa ansambel Slovenskega stalnega gledališča v sko-ro celotni zasedbi. Sceno je izdelal Marjan Kravos, kostimi so delo Marije Vidau. Komedijo je prevedel Ciril Kosmač.
Na sliki prizor iz komedije.
•tllllllllllllHIIIIIIHiinillMIHIHIIIHIHIIIIIIIIimilllMMfllllllMIlinillllfllinilltllltllHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIHIIIHIIIIimnilllliniMmilllllllllllllMItlllllllllllllllllllllllllt
IZ PROGRAMA S TIR IB AR VNEGA ODBORA
Nova pokrajinska uprava načrtuje več javnih del
Skrb za izboljšanje pokrajinske cestne mreže - Dela na liceju Prešeren bodo kmalu končana
V programu novega pokrajinskega odbora, ki ga je predsednik Carbone orisal na sredini seje skupščine, je obširno poglavje posvečeno javnim delom, oziroma vzdrževanju in popravilom cest, šol in drugih javnih poslopij, za katere mora skrbeti pokrajinska uprava. Ob njem se je predsednik Carbone zaustavil le bežno, ker je poglavje bolj tehničnega značaja; mislimo pa, da bo marsikoga zanimalo, kaj namerava narediti pokrajina na tim področju in katera dela so še v teku, ali pa že dokončana.
Načrti za asfaltiranje cest v Gro-padi, Glinščici in Dolini so že skoraj odobreni, v pripravi pa je tudi načrt prvega dela utrditve cestišča spodnjega dela ceste, ki pelje v Prebeneg. Nadalje so predvidena še druga vzdrževalna dela na cestah v Devinu, Sesljanu, Miljah in Prebenegu. Poleg tega je v pripravi načrt za gradnjo nadvoza, ki ga bodo zgradili naBčČSti Nabrežina - Šempolaj. Na vsej mreži po-
VČERAJ V NOVINARSKEM KROŽKU
Škof Beiiomi predstavil zbornik «Trst: Kristjani iz oči v oči»
Poltretje leto po zasedanju »Trst: Kristjani iz oči v oči* je izšel zbornik prispevkov k razpravi, uvodnih in zaključnih dokumentov, ki ga je tržaški škof Lorenzo Bellomi predstavil javnosti včeraj opoldne v novinarskem krožku. Pri predstavitvi, katere se je udeležilo precej novinarjev, sta sodelovala člana pastoralnega urada Dušan Jakomin in Mario Cividin.	i
V uvodnem poročilu je škof Bellomi pojasnil, zakaj je bil objavljen zbornik in navedel tri glavne razloge. Na prvem mestu je omenil dejstvo, da je treba razširiti vprašanja in teme, ki jih je zavzeto obravnavalo na zasedanju okrog 2.000 ljudi. Le ti so s svojo zavzetostjo izpričali globoko vero, obenem pa tudi dojeli velike kulturne spremembe naše družbe, globoko krizo, ki jo pretresa in ki je cerkev ne sme prezreti. Zasedanje je bilo s tega vidika majhen potres. Seveda vse teze niso bile enako sprejemljive irt utemeljene, vrednost zbornika pa je v tem, da daje vsakomur možnost, da se pobliže
spozna z obravnavano problematiko in sam presodi. .
Iz tega vidika je knjiga namenjena predvsem katolikom in to res vsem katolikom, ne samo neki omejeni eliti. Razprava, ki je prišla do izraza, je odraz zdravega pluralizma, seveda če so stališča dovolj blizu, ali pa spodbuda za nadaljnje
•itMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiniiiiHiiiiiHimiiHiiiiitiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimuiitiiiiiiiiiniiiiMiiiiitiiiiiiiiHiiniiiiHiiHiitiiiiliiiliiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiumiiiimiiiiiiiimMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii
Neprimerna bivališča grenijo ostarelim življenje
Stanovanjsko vprašanje je v problematiki ostarelih bistvenega PO; mena, enake ali še večje važnosti kot oskrba. Kot skrbstvena in zdravniška oskrba pa je v našem mestu na psu.
»Položaj — pravijo na sindikatu u-pokojencev — je skoraj dramatičen: po eni strani ostareli in osamljeni ljudje stanujejo v ogromnih stanovanjih, ki imajo tudi po 5 ali 6 sob, od katerih uporabljajo le eno ali dve, ki sta vseljivi, po drugi pa se večje družine tlačijo v majhnih in neustreznih stanovanjih, da o parih, ki se ng morejo poročiti, ker ne dobijo stanovanja, sploh ne govorimo.* Drugi ekstrem so ostarele osebe, ki stanujejo v podstrešnih stanovanjih, povečini v starih, mrzlih in vlažnih hišah, ki bi bile prepotrebne popravil. »Dovolj, da se ozreš okrog po Sv. Jakobu — pravi sekretarka sindikata stanovanjskih najemnikov SU NIA Jole Burlo - da si ustvariš jasno sliko položaja. Poznam ljudi, ki dve ali tri leta niso zapustili stanovanja. In kako bi ga tudi lahko, saj imajo do svojega bivališča 120 in tudi 150 stopnic, kar je odločno preveč za stare in ošibele noge.*
Okrušen omet, plesen na zidovih, okna, skozi katera pozimi pronica-
ta v stanovanje mraz in vlaga, stre ha, ki včasih pušča, za ogrevanje pa štedilnik ali skromna pečica in kot dopolnilo borno pohištvo, polno let in spominov: to je slika ogrom nega dela stanovanj ostarelih zlasti v ljudskih četrtih. Razlika je le v velikosti stanovanja in v nadstropju. Večja stanovanja, tri, štiri ali petsobna, so običajno last avtonomnega inštituta za ljudske gradnje IA CP, ki oddaja v našem mestu v najem 16.000 stanovanj. Dvainštirideset odstotkov najemnikov je ostarelih, ki so krepko prestopili mejo šestdesetih let. Ostali, in ni jih malo, če računamo, da je po nekaterih ocenah v Trstu 23.000 priletnih ljudi, ki živijo sami, prav toliko pa ostarelih zakoncev, so v glavnem v najemu pri zasebnikih, ki vzdržujejo svoja poslopja še slabše kot IACP. V naših uradih — pravi Jo le Burlo — se skoraj vsak dan o-glašajo ljudje, ki bi radi zamenjali svoje ogromno in mrtvaško prazno stanovanje z manjšim, eno ali dvosobnim. ki bi zadoščalo njihovim potrebam. To je zanje velika žrtev saj pomeni zapustiti stanovanje, v katerem so preživeli veliko let. na katerega jih vežejo spomini, njihovim željam pa lahko ustrežemo le v minimalni meri.»
Bloki, v katerih stanujejo ostareli ljudje, so po večini stari in, tudi v redkih primerih, ko so dobro vzdrževani, imajo bistveno pomanjkljivost: načrtovali in zgradili so jih po meri za zdrave ljudi, tako da je vse polno »arhitektonskih zaprek*, ki starejšim, handikapiranim in na splošno vsem prizadetim znatno o-mejujejo možnost gibanja in s tem možnost res polnega in bolj humanega življenja. Teh zahtev in potreb sicer ne upoštevajo niti v novejših zgradbah, v večini teh pa so vsaj dvignila, ki odpravljajo »arhitektonsko zapreko* stopnic. »Odpraviti in premostiti te zapreke — pravi predsednik zdravstvenega konzorcija Maurizio Pessato — je nedvomno eden od pogojev zato. da se bodo ostareli in handikapirani lahko vključevali v družbeno življenje.*
V,sem navedenim težavam, ki jih ni malo. se je v zadnjih časih pridružil še problem pravične stanarine. ki kot Damoklejev meč visi zlasti nad ostarelimi najemniki. »Poviškom. ki jih ie predvideval zakon — pravi Jole Burlo — bo odslej treba dodati še poviške, ki so vezani na naraščanje življenjskih štroškov. Tako bo moral na primer upokojenec, ki ima stanovanje 120 kvadratnih metrov in ki je zanj plačeval
pred tremi leti približno 30.000 lir najemnine, letos odšteti 120.000 lir tn najemnina bo še narasla z naraščanjem indeksov ISTAT o dra-gijski dokladi. Kako naj upokojenec, ki ima minimalno pokojnino (163.000 lir na mesec) lahko kos temu bremenu?*
«Doslej — nadaljuje Jole Burlo — skoraj nihče od priletnih najemnikov ni dobil obvestila o sodnem izgonu, ker ni poravnal najemnine. Vsi so plačevali zelo redno, brez zamud. Odslej pa se bojim, da bomo imeli nov val takih izgonov, ker upokojenci sploh ne bodo kos stroškom.* Resnici na ljubo je bil na osnovi zakona o pravični stanarini ustanovljen na deželi poseben sklad za pomoč manj premožnim, ki najemnine ne bi zmogli. A občinska uprava doslej ni naredila ničesar, da bi obvestila ljudi o tej možnosti, prošenj je bilo zelo malo in razpoložljiva sredstva niso bila uporabljena. In vendar bi bila dolžnost občine, da bi upoštevala posebnost tržaškega demografskega stanja, hudih socialnih problemov, ki se odpirajo z uveljavljanjem zakona o pravični stanarini. Njena inertnost pa je še dokaz več o socialni čutečnosti sedanje uprave, (vt)
tvorno soočanje, ko so stališča bolj narazen. Knjigo pa po besedah škofa Bellomija preveva težnja odpiranja do vseh in soočanja z vsemi. Ni namreč naključje, da poudarja ravno skrb in prizadevanje za pomoč tistim, ki jih je življenje najbolj pestilo. In to je problematika, ob kateri je lahko najti skupne besede.
Ob koncu je škof še dodal, da je zbornik po eni strani namenjen cerkvi, ki bo imela tako pomembno gradivo za premislek in za svojo dušnopastirsko delovanje, po drugi strani pa je namenjen vsem ljudem za spodbujanje k nadaljnji razpravi.
V nadaljevanju je škof odgovoril na vprašanja novinarjev in v tem okviru se je tudi izrecno dotaknil slovenske problematike. Poudaril .je, da je cerkev v svoji strukturi veliko naredila, da bi upoštevala stvarnost naše narodnostne skupnosti in da so slovenski duhovniki ter slovenski verniki prisotni na raznih ravneh v vseh telesih. Cerkev si bo nadalje prizadevala, da bo vse to še izboljšala. Kar zadeva globalno zaščito, dvojezičnost in vlogo cerkve pri spodbujanju k uresničevanju pravic slovenske narodnostne skupnosti, je poudaril, da načelno soglaša s pravico Slovencev do globalne zaščite, pri zasledovanju tega cilja pa moramo biti realisti, upoštevati stvarnost, ki nas obdaja in moramo zato dobro preučiti položaj ter poiskati najboljšo pot, iti vodi k tem rešitvam. Po mnenju škofa, za kar se .je tudi osebno zavzel, pa je nujno, da se poznavanje začenja že v šoli s poukom slovenščine tudi na italijanskih šo lah.
Na sliki: škof Bellomi govori na včerajšnji tiskovni konferenci.
krajinskih cest je v teku ponovna ureditev in posodobitev cestnih znakov, uprava pa medtem proučuje možnost za celovito izboljšanje pokrajinske cestne mreže. V programu so še dela za izboljšanje tistih cestnih odsekov, ovinkov in križišč, ki so posebno nevarna za promet. Za. vsa ta dela je pokrajinska u-prava namenila 3 milijarde in 220 milijonov lir.
V teku so tudi številna dela na raznih šolskih poslopjih. Na liceju Prešeren bodo kmalu dokončana dela za zvišanje poslopja; ravno tako so že skoraj pri kraju dela za uskladitev naprav za ogrevanje z novimi zakonskimi normativi. Poleg tega je pokrajinska uprava na delu, da bi našla primerno zemljišče za gradnjo telovadnice, ki bi bila namenjena istemu slovenskemu liceju.
Številna dela so tudi predvidena, ali pa so že v teku na raznih šolah z italijanskim' učnim jezikom. Predvsem gre omeniti študijo, ki je ;y pripravi, o izvedljivosti jazširitve tehničnega zavoda Volta, za uresničitev česar sta predvideni 2 mili jardi in 700 milijonov lir. Poleg ostalih, v glavnem vzdrževalnih del, gre tudi omeniti, da je v teku prva faza del za izgradnjo novega zavoda za geometre, medtem ko bo načrt o drugi fazi v kratkem pred ložen deželni upravi. Za vsa ta de la so potrebne približno štiri mi lijarde lir, za vse posege na pod ročju šolskih poslopij pa je pred videnih skoraj sedem milijard in pol
Hujša nesreča
na Trblškt cesti
Sinoči, kmalu po 22. uri, se je na trbiški cesti spet pripetila hujša prometna nesreča, v kateri 'je bila težko ranjena mlada študentka. 19-let-ni Piero Savi iz Križa štev. 152 in 17-letna Susanna Bologna iz Drevo reda XX. septembra 83 sta se z avtom fiat 131 mirafiori peljala proti Križu . Približno kilometer od bencinske črpalke na Proseku pa je prišlo d0 nesreče. Dinamika je še neznana, udarec pa je bil tako močan, da je avtomobil obrnilo na streho. Dekle si je v nesreči na več mestih zlomilo stegnenico in se pobilo po obrazu, ter doživelo zelo hud duševni^ pretres. Savi pa se je samo močneje udaril v levi komolec in se laže popraskal po telesu. Ranjenca so z avtom Rdečega križa prepeljali v tržaško glavno bolnišnico; Susanna Bologna se bo morala na ortopedskem oddelku zdraviti od 40 do 60 dni, mladenič pa bo lahko že čez nekaj dni zapustil bolnico.
Vandali onesnažili Nabrežje
V sreao ponoči so neznanci, v svoji vandalski gorečnosti, prevrnili vse posode za smeti vzdolž Nabrežja in raztrosili smeti po obali. Tržaška občinska uprava ugotavlja, da se podobni primeri ponavljajo vedno bolj pogosto. Zato poziva prebivalstvo, naj po svojih močeh bedi nad mestno čistočo in da v skrajnem primeru tudi poseže proti neomikanemu obnašanju tepistov.
iZ GAJA
priredi
danes, 20., in 22. t.m.
jutr' 21.
&AGRO NA PADRIČAH
Za ples bo igral ansambel LOJZETA FURLANA
Razna obvestila
Tržaška sekcija italijanskega združenja za kulturne odnose s Sovjetsko zvezo obvešča, da se v teh dneh zaključujejo vpisi v I., n. in III. letnik tečaja ruskega jezika.
Interesenti so naprošeni, da se zglasijo pri tukajšnjem sedežu v Ul. Torrebianca št. 13, prvo nadstropje, od 10.30 do 12.00 in od 17.30 do 19.00 vsak delavnik razen sobote.
KD Vesna in ŠD Mladina vabita Križane, da se udeležijo čistilne akcije v obnovljenem domu Albert Sirk. Zbirališče danes, 20. septembra, ob 15. uri na dvorišču doma samega. Akcija se bo nadaljevala tudi jutri.
Policija zasledila in aretirala
skupino nevarnih tatov
Načelnik letečega oddelka tržaške kvesture dr. Petrosino je aretiral in izročil sodnim oblastem štiri nevarne nepridiprave, ki so, po mnenju preiskovalcev, kovali drzne roparske načrte. 23-letni Marino Cociancich iz Ul. Vinicio Lago 8, 29 letni Mario Frausin iz Milj, 33-letni Luciano Zi-marelli iz Ul. Trissino 20 in 32-letni Guido Gaspard iz Ul. Battera 24 so se v sredo zgodaj popoldne zadrževali na Trgu Oberdan v družbi znanega uživalca mamil Germana Peko-rarja. Ko so opazili, da se proti njim pomika policijska izvidnica, so skušali bežati s fiatom 124, kar pa jim ni uspelo. Policija jih je blokirala, popisala in odpeljala na kvesturo. Avto pa je zaplenila. Po takojšnjem zasliševanju je dal dr. Pe-trosino pregledati tudi avtomobil, v katerem so našli šop posebno izdelanih ključev, ki brez težav odprejo marsikatero ključavnico. Poleg ključev pa so bile še rokavice, ki tatovom služijo zato, da ne pustijo prstnih odtisov. Cociancich, Frausin in Zimarello so se zagovarjali, da so ključi Gaspardovi, to pa zato, ker je slednji nekoliko nepriseben in ker so s tem najlaže prekrili svoje tatinske namene. Po natančnem-zasliševanju je dr. Petrosino vse štiri a-retiral in jih dal odpeljati v koro-nejske zapore. Vsi štirje so obtoženi ropov, tatvin, upiranja javnemu funkcionarju, groženj, motenja .lavnega miru, prekupčevanja in drugih nasilnih dejanj. Cociancich pa se bo moral še zagovarjati zaradi vožnje brez ustreznega dovoljenja.
GLEDALIŠČE
V TRSTU
vabi k ;pisu v baletno in gledališko šolo za sezono 1980-81
BALETNA SOLA
V	šolo sprejemajo dosedanje učenke tor kandidate in kandidatke, starejše od 6 let.
GLEDALIŠKA SOLA
V	šolo so vabljeni vsi dosedanji učenci in tisti kandidati in kandidatke, ki čutijo željo do odrskega ustvarjanja in vzgoje v obvladanju lepe slovenske besede.
Vpisovanje v obe šoli in podrobne informacije od 8. do 14. ure še danes, 20. septembra v upravi SSG. Ul. Petronio 4, tel. 734265.
SLOVENSKO
-t**'STALNO
GLEDALIŠČE V TRSTU
JOHN M. SYNGE
VRAŽJI FANT
ZAHODNE STRANI
komedija v treh dejanjih
Danes, 20. septembra, ob 20.30 v Kulturnem domu.
f Čestitke
Včeraj je praznoval svoj rojstni dan ADAM SIMONETA. Vse najboljše mu želita bratranec David in sestrična Irina.
TONČKA in PEPI slavita 40. obletnico skupnega življenja. Obilo sreče jima želijo Marko, Maila, Meri in Silvijo.
Izleti
SPDT prireja 4. in 5. oktobra 1980 ob priliki pobratenja s PD Sap-Viator dvodnevni avtobusni in avtomobilski izlet v Staro Fužino in na Planino pri Jezeru. Izlet je primeren za vse. vpisovanje na 7.S ŠDI, Ul. sv. Frančiška 2Q/II, med 11. in 12. uro, do torka, 23. septembra.
Devinsko - tiabrežinska sekcija Slovenske skupnosti priredi v nedeljo, 28. septembra, enodnevni avtobusni izlet na Krk Vpisujeta Nevenko Gruden in Orlando Žbogar.
SPDT obvešča, da je odhod avtobusa na Verzegnis jutri, 21. sept., ob 6.3.0 izpred sodne palače (Foro Ulpiano)
Združenje Union priredi enodnevni izlet 28. septembra v Kumrovec z ogledom rojstne hiše tovariša Tita. Kosilo bo v Rogaški Slatini. Prostih je še nekaj mest za Baško -Krk. Vse informacije na sedežu v Ul. Valdirivo 30 (telefon 64-459) ob torkih, sredah in petkih od 17. do 19. ure.
SV. IVAN - PODLONJER Slovenski kulturni društvi «UNION» in «S. ŠKAMPERLE«
prirejata jutri, 21. septembra 1980, v Ljudskem domu v Podton jer ju, Ulica Masaccio 24
II. PRAZNIK MANDRJARJEV
Zabaval vas bo ansambel »Narodna klapa.* Pričakujemo čim več krajevnih narodnih noš in od drugod
..........................................................................................iiiiiimuuiiiiiiiiH*1
Včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 20. septembra BRANE
Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 19.07 — Dolžina dneva 12.17 — Luna vzide ob 16.51 in zatone ob 1.37. Jutri, NEDELJA, 21. septembra MATEJ
Vreme včeraj: temperatura ob 12. uri 21,4 stopinje, zračni tlak 1019,3 mb narašča, vlaga 74-odstotna, brezvetrje, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 21,2 stopinje.
RODILA STA SE:	Francesca
Scarpato in Paolo Ceppa.
UMRLI SO: 75-letna Giuseppina Gregor' vd. Križmančič, 95-letni Giovanni Guidi, 25-letna Manila E-di Stocker por. Lucchetto, 75-letni Lazzaro Mercandel, 71-letni Antonio Slamic, 79-letna Draga Miiller por. Zaccaria, 73-letna Sofia Nemec vd. Suša, 58-letni Vinicio Dona, 72-let-na Maria Primosich vd. Sacchetti, 64-letni Mario Pocusta, 70-letna Giuseppina Osojnik vd. Costanzo, 80-letni Mario Udovich.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44; Ul. Severo 112; Ul. Baiamonti 50.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Oriani; Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Oriani; Trg Venezia 2.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 73267, predpraznična od H-do 21. ure in praznična od 8. d° 20. ure, tel. 68441.
Ob izgubi drage tašče Drage Mili' ler - Zaccaria izrekajo globoko s<r žalje prof. Kseniji Diracca-Zaccari* ravnatelj, učno in neučno osebje srednje šole sv. Cirila In Metoda.
Ob izgubi drage mame Marije Kak izrekata ženski in moški pevski zbor »Tabor* - Opčine iskreno sožalj* hčerki Elviri, Tonetu, vnukoma ,B ostalim svojcem.
PD Kolonkovec izreka iskreno sft" žalje Lauri Bertocchi in njeni d10' žini ob izgubi drage mame.
Zveza žensk iz Doline izreka gl*" boko sožalje svoji članici Lidij* Lovriha ob smrti drage mame.
Nenadoma nas je zapustila naša draga mama, nona in sestra
MARIJA GI0RGI vd. REŠETA
(Mika)
Pogreb drage pokojnice bo danes, 20. t.m., ob 12. uri izpred mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Katinaro.
Žalujoče hčere Laura, Lučina In Mar-juča z družinami, vnukinji Mara in E-iizabeta, sestri in brat z družino in drugo sorodstvo
Trst, 20. septembra 1980
GLEDALIŠČE
V TRSTU
razpisuje
ABONMA
za sezono 1980-81 REPERTOAR
V ABONMAJU Luigi Pirandello
ČLOVEK, ZVERINA IN ČEDNOST komedija v treh dejanjih, režija Mario Uršič
Epbraim Kishon
BIL JE ŠKRJANEC
tragična veseloigra v dveh delih,
režija Miran Herzog
Moliere
ŽLAHTNI MEŠČAN komedija v petih dejanjih, režija Giorgio Pressburger
Daniel L. Coburn
partija remija
tragikomedija v dveh dejanjih, režija Dušan Mlakar
Brian Clarke
ČIGAVO JE MOJE ŽIVLJENJE, komedija, režija Dušan Mlakar, gostovanje PDG Nova Gorica
Ivan Cankar
HLAPCI
drama, gostovanje MGL ali Drame SNG v Ljubljani
Wasserman - Leigh
ČLOVEK IZ MANČE glasbena komedija, režija Vlado Štefančič, gostovanje Komedije iz Zagreba
IZVEN ABONMAJA Ivan Mrak
PROCES
trilogija, režija Mario Uršič
Daeia Marainl Zora Tavčar
ŽENSKI NA PODEŽELJU enodejanka, režija Boris Kobal
A.l, KAJ RTBIČ JE UJEL mladinska igra, režija Sergej Verč
Poleg ponovitev nekaterih uspešnih predstav iz preteklih sezon, so v repertoarnem načrtu predvidena tudi druga gledališka gostovanja iz Jugoslavije. Program dela bo izpopolnjen še z izvedbo posebnih nastopov v šolah in prosvetnih društvih
VRSTA ABONMAJEV V TRSTU
Red A (premierski)
Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja p,j premieri) lted D (mladinski v sredo)
Red E (mladinski v četrtek)
Red F (druga sobota po premieri) Red G (popoldan na dan praznika) Red H (mladinski)
Red I (mladinski)
Red J (mladinski)
CENE ABONMAJEV ZA SEDEM PREDSTAV
PREMIERA PONOVITVE Parter	25.000 lir	17.500 lir
Balkon	11.000 »	11.000 »
Slovensko stalno gledališče razpisuje (razen za premiere v Trstu) tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 12.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 11.000 lir. Po isti, .podimo abonma tudi invalidom. Abonmaja red F in red G staneta 13.000 lir	....... . .i. ..
*■
Vpisovanje abonentov do 30. septembra od 9. do 14. ure pri glavni blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 734-265. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 27. septembra od 9. do 14. ure
Šolske vesti
Sestanek s starsi m pevci otroškega pevskega zbora Glasbene matice bo v ponedeljek, 22. t.m. v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4.
LEKARNE V OKOLICI
Boliunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel: 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
VELIKA EVROPSKA PREMIERA
ob 21.30
V Trstu, na Trgu športne palače — Tel. 775-525 od 18. septembra do 2. oktobra NAJBOLJ RAZKOŠNA PREDSTAVA VSEH ČASOV PRAVA.. .EDINSTVENA.. .ČUDOVITA
IIAM KIHALDO

■	■■■: Sir«-a.
_	■ s

¥j ';w.'


Tv
• ’■	»k;
rnm&m
Od jutri naprej: vsak dan po dve predstavi ob 17. ter ob 21.30. Rezervacija ter prodaja vstopnic pri cirkuški blagajni (od 10. do 23. ure) ter pri glavni blagajni v Pasaži Protti, tel. 65-700
IZREDEN USPEH LETOŠNJA NAJVEČJA CIRKUŠKA PREDSTAVA
Kino
Circorama OREE1 Liane in Rinalda — na Trgu športne palače — Tel. 775525. Danes dve predstavi; prva ob 17. uri, druga ob 21.30. Ariston 17.00 «11 recinto*. Režija Andreax Kovacs. Barvni film.
Nazionalc 16.(KI—22.15 «Operazione Ganimed*. Barvni film
Eden 16.33 «L'avventuriero». G. Gemmi, M. Balsam. Barvni film
Ritz 16.30 «La moglie in vacanza e
' 1’amante in citta». Edvvige Fe-nech, Barbara Bouchet, Renzo Montagnani.
Excelsior 16.00 «Una notte d'estate» (Gloria). Buck Henry, Julie Car-men.»
Graltacielo 15.30 «Saranno famosi*.
Penice 16.00 «L’impero colpisce an-cora*. Barvn1 film za vsakogar.
Mignon 16.30 «Squadra speciale 44 magnum». Barvni film
Filodrammatico 14.30 22.00 «Corpi bagnati*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Saturn 3». K. Douglas. Barvni film.
Aurora 16.30 «SOS Titanic*. D. Ja-nessen. Barvni film za vsakogar.
Cristallo 16.00 «Agente 007; 1'uomo dalla pištola d’oro». R. Moore, B. Ekland, Barvni film.
Vittorio Veneto 16.00 «Tesoro mios>. G. Dorelli, S. Hraya, R Poz-zetto. Barvni film za vsakogar.
Capitol 16.30 d a vita e bella*. O. Muti, G. Giannini. Barvni film
Volta 17.00 »Fuga di mezzanotte*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Jutri: «A proposito di assassini*.
SLOVENSKO
V TRSTU
SSG - BALETNA ŠOLA
Sestanek staršev otrok in baletnih pedagogov bo v ponedeljek, 22. t.m., ob 15. uri v Kulturnem domu.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
PIPAN Robert ima osmico še danes ir jutri.
PRODAM nove profesionalne elektronske orgle znamke UWELSON-IMPERATIVE dve klaviaturi za violino, čelo, klavir in klavičem-bolo. Telefon 820-921.
PEČ na drva in premog v dobrem stanju kupim. Telefonirati v opoldanskih urah na tel. štev. 226-265.
PRODAM knjige za I. razred Vzgojiteljske šole. Telefon 743-784.
V GORICI prodam kompletno spalnico izdelano pred 80 leti —■ dobro ohranjend1.1. Tel!1 Nova Gorica 21546 od 8. do J3. <jf£.
UGODNO prodpm gorilnik znamke rielo-isothermo domus G4 rabljen samo 12 mesecev (na kurilno olje). Telefon 213-034, od 19. do 21. ure.
KUPIM knjige za prvi letnik tehničnega trgovskega zavoda Žiga Zois, telefon 416-150.
OSMICO je odprl Robert Pipan — Mavhinje 22/d. Toči pristno belo in črno domačo kapljico.
PRILETNA vdova išče pri Sv. Ivanu enosobno stanovanje. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Stanovanje*.
OBČINA Dolina išče uradnika/co za začasno zaposlitev - 90 dni. Starostna doba od 18. do 35. leta. Telefon 228-127, int. 56 od 8. do 14. ure
UGODNO prodam praktično kolo za špulno navijanje volne in deset primernih špul. Tel. 743-988.
VINOGRAD (1000 kvadratnih metrov) v Grljanu oddam v najem. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, poc. šifro «Vinograd».
POŠTENI ženi oddam opremljeno sobo na Proseku z možnostjo u-porabe kuhinje. Ponudbe na u-pravo Primorskega dnevnika pod šifro »Poštena*.
PRODAM moto-cross aprilia (cc 50) letnik 1979 v dobrem stanju. Telefon 209-561.
PRODAM po ugodni ceni plug št. 14 za traktor, Jarc Jožef, Doberdob, Goriška ulica 13.
TRISOBNO stanovanje opremljeno za urade primerno tudi za zdravniško ordinacijo v terezijanskem predelu mesta (nova stavba) dajem v najem. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro «Uradi».
OSMICO je odprl Alojz Škrk - Sa-lež 33. Toči belo in črno vino,
TEHNIKA/CO za popravilo radio-TV z dokončano vojaščino iščem. Carli. Ul. Rossetti 97. Trst.
BAČUNOVODJO / RAČUNOVODKINJO z dobrim obvladanjem stroke in tujih jezikov iščemo za sodelovanje - lahko sr.mo nekaj ur dnevno. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Novi u-radi*.
URADNICO/KA, ki pozna več jezikov ali vsaj dobro obvladuje slovenščino in srbohrvaščino iščemo — tudi samo za nekaj ur dnevno. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Uvoznik*.
IŠČEMO natakarja/co za delo ob nedeljah in praznikih. Obvezno znanje slovenščine. Pojasnila na u-pravi P d. v Goriei.
Tržaški velesejem / 20. - 25. septembra
BIOTEL 80
((ELEKTRONIKA V SLUŽBI ZDRAVSTVA*
RAZSTAVA SPECIFIČNIH ELEKTRO - MEDICINSKIH APARATUR
Organizira jo uprava tržaškega velesejma s sodelovanjem deželne ustanove Združenih bolnic fz Trsta Umik: od 9. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Vstopnina 2.500 lir (znižana 500 lir)
PREDOLGO ZAVLAČEVANJE POLITIČNE KRIZE
Kako dolgo bomo še brez odborov
na pokrajini in go riški občini?
Samo še .nekaj dni za dokončno izdelavo dogovora, pravijo politiki -po drugi strani pa menda še ni soglasja niti glede programa
Vse je kazalo, da bomo po sko raj petmesečni krizi na pokrajini končno dobili dovolj trdno, čeprav dokaj pestro sestavljeno koalicijo, ki se bo takoj spoprijela z reševa njem številnih zapletenih vprašanj gospodarskega in družbenega pod ročja. Obenem naj bi se rešilo tudi vprašanje upravljanja goriške ob čine. Trenutek očitno še ni najbolj primeren, kakor je mogoče soditi po poteku četrtkove seje pokrajinskega sveta, katere sklicanje so zahtevali komunisti. Pogajanja so tik pred zaključkom, vendar bn treba počakati še nekaj dni, da se dodelajo še nekatere podrobnosti. Tako nekako so skušali upravičiti sklep o odgoditvi izvolitve nredsed nika in odbornikov na pokrajini. Počakati bo treba še kakih 10 dni. Morda manj, še raje pa več, saj je znano, da politiki tudi tisti na krajevni ravni, po svoje pojmujejo čas. Pogajanja trajajo že nekaj mesecev, bilo je nič koliko sestankov med delegacijami, izmenjav mnenj, stališč, tudi o programu, ki naj bi predstavljal skupni imono valeč sicer precej raznolike koali cije. Iz vsega tega pa ni, oziroma ne bo nič. če se ne bodo uspeli pobotati glede porazdelitve odgovornih mest. Po nekaterih znakih so deč. bodo pogajanja še dolga in tisti «zdajci», na katerega so se sklicevali na četrtkovi seji, je najbrž že zelo daleč.
Včeraj je pokrajinsko tajništvo socialistične stranke izdalo daljše tiskovno poročilo, v katerem v celoti potrjuje ravnanje socialistične delegacije na pogajanjih za sestavo pokrajinskega in občinskega odbora v Gorici. Za dosego sporazuma na krajšem času, so bistvenega pomena za socialiste štiri točke: skupna razrešitev vprašanja upravljanja pokrajine in goriške občine, določitev točnega in obvezujočega programa, v katerem morajo biti zapopadeni predlogi, ki so jih po stavili socialisti, priznanje (in » tem ustrezno zastopstvo) bistvene vloge socialistične stranke, sestavo odborov, v katerem bodo predstavniki vseh strank, ki sodelujejo na pogajanjih. Po dosedanjih izjavah sodeč, naj bi bilo vprašanje programa že uspešno rešeno, kako torej. da se zdaj vnovič Postavlja? Prav na podlagi tega je mogoče sklepati, da je sporazum še daleč,
ti ono v Sf UtVI'________
Stališče pokrajinskega odbora INPS
Večja decentralizacija za boljše poslovanje
Ne bi mogli trditi, da je zavod za socialno zavarovanje (INPS) e na od tistih ustanov, ki poslujejo hitro in vestno v korist lastnih zavarovancev. že za dosego pokojnine je treba v mnogih primerih počakati kar precpj mesecev, do hudih zamud pa prihaja pri izplačevanju kasnejših rednih in občasnih poviškov, ki jih je odobrila vlada.
V tej zvezi je pokrajinski odbor
Zavoda za socialno skrbstvo, v ka
terem so predstavniki sindikatov, delavcev, uslužbencev, urada za delo in nekaterih drugih ustanov, predseduje pa mu Marija Seličeva,
na zadnji seji razpravljal prav o tem vprašanju ter osvojil kritike, ki so jih na račun poslovanja zavoda in zamud izrekli predstavniki sindikalne zveze na različnih ravneh. Odbor zahteva naj zavod za socialno skrbstvo sprejme vrsto primernih u-krepov, da se v najkrajšem času odpravijo zamude pri izplačevanju rednih poviškov, kakor tudi pri uresničevanju občasnih sklepov vlade.
Odbor meni, da bi bilo mogoče zagotovili boljše in hitrejše poslovanje z večjo decentralizacijo upravljanja pokojninskih skladov. S tem bi se tudi izognili stalnemu negodovanju u-pokojencev.
Stavka uslužbencev tržiške občine
Občani, ki se bodo v ponedeljek podali na tržiško županstvo po o-
pravkih, bodo marsikje naleteli na zaprta vrata. Sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL je namreč okli cala dveurno razčlenjeno stavko iz protesta proti odpustitvi (ki naj bi bila neutemeljena) nekega občinske ga uslužbenca. Dogodek je že spro žil ostre polemike, v torek pa bo razprava o tem vprašanju v trži škem občinskem svetu. Na dnevnem redu seje bo namreč ratifikacija sklepa občinskega odbora o odpustu omenjenega uslužbenca.
Jutri v Gorici
razstava Job
Na pobudo gobarskega društva iz Gorice bodo jutri ob 10. uri na goriški pokriti tržnici pdprli razstavo gob. Na ogled bo do 20. ure. V ponedeljek pa si bo mogoče razstavo ogledati od 8. do 17. ure.
PRIPOROČILO ŽELEZNIŠKI UPRAVI
Odpraviti ali drugače urediti železniški prehod na Štradalti
O lem vprašanju je na zadnji seji razpravljal občinski odbor v Sovodnjah - Železniška uprava namerava ukinili zavarovani prehod med Rubijami in Petovljami
Železniška uprava je v okviru na črta varčevanja, posodobitve naprav in večje varnosti, pred kratkim obvestila sovodenjsko občinsko upravo o nameri, da ukine zavarovani železniški prehod med Rubijami in Petovljami, tik oh meji z občino Zagraj. Prehod služi samo občasno nekaterim lastnikom parcel na drugi strani Železniške proge. Občinski odbor je o tem vprašanju razpravljal na zadnji seji. Predlogu ne nasprotuje, saj namerava uprava železnic poskrbeti za drug prehod in to skozi bližnji podvoz.
Pač pa je odbor mnenja, da bi morala železniška uprava še prej poskrbeti za rešitev drugih, bolj nujnih vprašanj, o katerih je govor že dolgo let. Taka ureditev bi bila prav

ra ce-
sta ima zmeraj več prometa, spuščanje in dviganje zapornic pa poteka tako kakor pred desetimi, ali dvajsetimi leti ko je služila le redkim domačinom. Kaj pogosto je treba pred zapornico počakati deset minut ali četrt ure. Za domačine sicer to še ni tako hudo, kajti vedo za obvoznico prek Malnišča, veliko slabe krvi pa povzroča čakanje avtomobilistom, ki niso iz naših krajev.
Občinska uprava je sicer doslej že nekajkrat opozorila na tovrstne težave, venda: žal brez uspeha.
Spel «pozabljivost3 na občini
Običajno se s pričetkom pouka pojavijo tudi večje ali manjše te-
žave glede prevoza otrok v šolo. Na to so nas te dni opozorili v Štandrežu. Tudi letos, kakor že pred letom dni, je goriška občinska uprava «pozabila» na ureditev prevoza otrok, ki obiskujejo srednjo šolo Ivan Trinko v Gorici in druge višje srednje šole. Menda je «pozablji-vost», če za pozabljivost sploh gre, pripisati medvladju, oziroma brez-vladju, ki je na goriški občini že od začetka junija. Stvar pa bi bilo mogoče zadovoljivo rešiti v razmeroma kratkem času, nam je včeraj dejal predsednik rajonskega sveta, Valter Reščič. Občinsko podjetje je pripravljeno dati na razpolago avtobus za potrebe dijakov, vendar potrebuje za to sklep občinskega od-lora. Bodo zadevo uredili v krat-
kem?

/	'■ c J
DANES V TRŽIČU
Splavili bodo
podmornico
V tržiški ladjedelnici bodo danes, ob 11. uri, splavili 1450-tonsko podmornico Guglielmo Marconi, zadnjo iz serije štirih enakih plovil, ki so jih zgradili za italijansko vojno mornarico. Slovesnosti se bo udeležila Marconijeva hčerka Elettra, obrambno ministrstvo pa bo zastopal podtajnik, poslanec Pasquale Bandiera. Podmornica je dolga 63,85 metra, visoka 12,38 ter široka 6,38 metra, pod vodo pa lahko doseže hitrost 20 vozlov na uro. Prirejena je za spust v globino preko 250 metrov, na krovu pa bo imela 45 mož posadke.
V NEDELJO V JAMLJAH
ODKRITJE SPOMENIKA PADLIM PARTIZANOM
Sedem od 13 žrtev je padlo na Goriški fronti
V Jamljah, kraški vasici na pol poti med Trstom in .Gorico, bodo imeli v nedeljo dopoldne velik praznik. Odkrili bodo spomenik 13 vaščanom, ki so padli v narodnoosvobodilni borbi. Sedem od njih jih je padlo blizu Markovega hriba, kjer so se udeležili bojev na Goriški fronti. Ostalih šest pa v drugih bitkah, vendar vsi v o-boroženih spopadih z okupatorji.
Krajevna sekcija borčevske organizacije VZPI - ANPI Jami je - Dol je proti koncu laškega leta sklenila, da bi ob obletnici Goriške fronte tem vaščanom odkrili spomenik, da bi obeležje spominjalo na njihovo žrtev in na herojsko borbo primorskega ljudstva za osvoboditev izpod fašizma.
Pobuda sekcije je takoj naletela na veliko odmevnost toliko je res, da so ustanovili pripravljalni odbor, pričeli zbirati sredstva ter s prostovoljnim delom zgradili spomenik po načrtih arhitekta Jožeta Ceja. Poleg imen padlih so na marmornato ploščo zapisali tudi verze pesnika Ace Mermolje, ki se glasijo;
Tiho so se poslovili z zvezdo upora v očeh, da prižgali bi svoboden plamen za življenje,
ki po hudih nočeh je vzklilo.
Nedeljski program obsega sprevod, ki bo nekaj pred 10. uro krenil k spomeniku izpred gostilne Pahor. Ob 10.15 se bo pričela svečanost, v okviru katere bodo spregovorili predsednik pripravljalnega odbora za postavitev spomenika Lojze Legiša, predsednik teritorialnega odbora SK GŽ Mirko Primožič, predstavnik pokrajinskega odbora VZPI - ANPI Silvino Poletto in predstavnik Zveze borcev iz Nove Gorice Jože Pahor. V kulturnem sporedu bodo nastopili pevski zbor «Kras» Dol - Poljane, godba na pihala «Kras» iz Doberdoba ter Partizanski partizanski pevski zbor.
Prireditelji so za to priložnost tiskali brošuro ter pripravili spominsko značko.
Za (esnejše sodelovanje med mladimi ob meji
Včeraj popoldne se je v Gorici sestala mešana mladinska komisija Mladinskega odbora SKGZ iz Gorice in občinske konference ZSMS iz Nove Girice. Mladi so pregledali v poletnih mesecih opravljeno delo ter se domenili za nadalinje so-
Občihska konferenca ZSMS iz Nove Gorice bo namreč gostiteljica
V KRAJU ARTA TERME
Jutri predstavitev zbirke ljudskih pesmi « A nima delta Camia»
V kraju Arta Terme v Karniji bodo jutri, 21. septembra, ob IS. uri predstavili zbirko ljudskih pesmi tApima della Carnia». Knjiga obsegajpetsto ljudskih pesmi ter tudi njihov notni zapis in je sad več kakor desetletnega raziskovalnega in zbirateljskega dela Carla Nolianija.
Knjigo je izdalo Furlansko jezikoslovno društvo (Societa filologica
friulana), za nedeljsko slovesno predstavitev pa bo poskrbela letoviščar ska ustanova iz Arta Terme.
Danes koncert v Katoliškem domu
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo Gorica
obvešča udeležence izleta v Dalmacijo 27., 28. in 29. septembra, da bo avtobus vozil po sledečem redu: odhod iz Gorice, s Travnika, ob 5. uri (legalni čas), iz Pevme ob 5.05, iz Štandreža ob 5.10 in iz Sovodenj ob 5.15. Priporoča se točnost.
Izleti
Kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 «La cicala*. A. Franciosa in V. Lisi. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.30-22.00 »L impero colpisce ancora*. M. Hamill in C. Viser. Barvni film.
VITTORIA 17,00-22.00 »Corpi ba-gnati* Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
Nova Gorica in okolica
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go-
rici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italija 10, tel. 25-76,
....n 111111111 m n im n m m...................................................................................................................
PUVI PRIKLJUČKI 'it ČEZ NEKAJ MESECEV
Zemeljski plin bodo v Tržiču plačevali po 244 oziroma 225 lir
Strošek za priključek (za tiste, ki bodo vložili prošnjo do konca leta) bo znašal ISO oziroma 250 tisoč lir
Na tržiškem županstvu bodo v začetku oktobra uvedli poseben urad, kjer bodo sprejemali prošnje za priključitev na plinsko omrežje ter nudili vsa pojasnila v zvezi s tem. Dela za napeljavo zemeljskega P'‘na na območju ulic San Marco, Valen-tinis in Romana namreč potekajo po načrtu in prve priključke bodo lahko opravili že v prvih mesecih prihodnjega leta. V prihodnjem letu bodo pričeli z graditvijo plinskega omrežja v samem mestnem središču ter v rajonu Largo Isonzo.
V sredo, 24. septembra, ob 18. uri bo v prostorih nove šole v U-lici Valentinis sestanek, na katerem bodo predstavniki občine pojasnili bodočim porabnikom celoten postopek glede priključka na plinsko o-mrežjp, tako glede tehnične izvedljivosti, kakor glede stroškov.
Za tiste, ki bodo predložili prošnjo za priključek najkasneje do 31. decembra letos, namerava občinska u-prava uveljaviti sledeče tarife: za priključek, namenjen samo za ogrevanje, bodo morali porabniki plačati 150 tisoč lir, za priključek za večnamensko uporabo pa 250 tisoč lir.
Cena plina bo predvidoma znašala 244 lir za kubični meter, za gospodinjstva in javne ustanove, ter 225 lir za industrijska in obrtniška ter kmetijska podjetja. Poleg tega bodo morali porabniki plačati še stalno mesečno kvoto v višini 600 lir, oziroma nekaj več, odvisno od števila priključenih gospodinjskih strojev in drugih naprav.
Obnovljena dejavnost na Joriškem sodišču
Po poletnih počitnicah se je včeraj obnovila tudi dejavnost goriške-ga okrožnega sodišča. Včeraj je
bila namreč na sporedu prva kazenska obravnava od konca julija, vodil pa jo je dr. Pier Luigi Del Fino, novi predsednik sodišča, ki je svojo dejavnost v sodstvu pričel prav v Gorici pred 25 leti. Sodišče je včeraj vzelo v pretres nekaj nujnih postopkov, na dnevnem redu pa je bila tudi razprava proti 26-letnemu Dariu Vechiesu, zaradi znanega dogodka, kraje tovornjaka in drugih prekrškov na dan po velikem šmarnu, obravnavo pa so preložili do tretjega oktobra.
V SOVODNJAH
Jutri v gosteh folklorna skupina iz Srbije
Sovodenjci bodo jutri popoldne Imeli v gosteh folklorno skupino iz. Smederevske Palanke, ki je te dni na obisku v kraju Medicina pri Bologni. v okviru tamkajšnjega krajevnega praznika. Jutrišnji nastop, ki bo popoldne ob 16. uri, na ploščadi poleg Kulturnega doma. sodi v okvir kulturnih izmenjav s pobratenimi kraji in občinami. Plesalci in godci iz Srbije so prišli v Italijo na izrecno povabilo občinske uprave iz tedicine, ob priložnosti vsakoletnega občinskega praznika te občine, z veseljem pa so sprejeli vabilo, naj bi se ob povratku za kratek čas ustavili še v Sovodnjah.
Poleg folklorne skupine iz Smederevske Palanke je v Medicino že včeraj odpotovala tudi delegacija sovodenjske občinske uprave z županom na čelu, skupaj z delegacijo občin Škofja Loka, Smederevska Palanka in Sela na Koroškem.
Jutri, na povratku, se bodo delegacije za krajši čas ustavile tudi v Sovodnjah.
Tudi v Doberdobu dobra kapljica
Ce hočete v Doberdobu piti dobro vino, morate obiskati Jožete Gergolete. Da, 7,apisano v množini, zakaj kar trije Gergoleti so se plasirali na prva mesta na nedeljski vinski razstavi. Tisti, ki je dobil prvo nagrado za svoj tokaj, stanuje v Ul. Jezero ter ga po domače kličejo Dac. Ostala dva si delita drugo mesto za merlot: eden se imenuje Dac od Melanje in stanuje v Rimski ulici, drugi je Šervo in stanuje v Vrtni ulici. Tretje mesto so prisodili Jožetu Legiši iz Jamelj, predstavil pa je mešano belo vino.
Nedeljske vinske razstave ob občinskem prazniku v Doberdobu se je udeležilo deset pridelovalcev vina, in sicer Franc Ferfolja iz Doberdoba (belo in črno vino). Jože Gergolet, Ul. Jezero (tokaj), Ernal-do Ferfolja (tokaj, pinot, merlot),
Jože Gergolet, Rimska ulica (merlot, tokaj), Jože Gergolet, Vrtna ulica (merlot), Jože Legiša, Jamlje (belo in črno), Lojze Peric, Poljane (belo in črno), Maks Gergolet, Doberdob (belo in črno), Jože Rade-tič, Jamlje (črno), Jože Pahor, Jamlje (črno).
Za razstavo je poskrbel odbor vinogradnikov, v katerem so naslednji občani: predsednik Ernaldo Ferfolja, dva Jožeta Gergoleta; Arnal-do Jarc, Franc Ferfolja, Jože Legiša, Frančko Radetič, Nevio Nanci-ni, Ludvik Devetak in Boris Peric. V odboru je tudi Jože Ferfolja, ki
zastopa občinsko upravo in nosi naj-
večje breme te pobude, ki so letos uresničili že četrtič.
Komisijo za pokušnjo so sestavljali strokovnjaki iz Trsta, Gorice, Se-
sljana, Prvačine in Doberdoba.
Komisija se pri ocenjevanju vi ni zmotila, saj*je za točilno miz najprej zmanjkalo tisto vino, ki s mu ob izteku praznika prisodili prv mesto. To pomeni, da so bili tuc pivci dobri poznavalci vina.
Kot smo izvedeli na razstavi, ; vinogradniki z velikih navdušenje sprejeli to pobudo, o kateri sodij da bi jo morali večkrat ponovi! Najbrž tudi zato, ker so v dvi prazničnih dneh v Doberdobu pr dali 1.200 steklenic.
Zveza slovenske katoliške prosvete prireja danes ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici koncert violinista Tomaža Lorenza in pianist ke Alenke Šček. Poleg klasičnih del (Mozart, Brahms in Dvorak) je na sporedu tudi skladba mlajše ga avtorja Uroša Rojka za klavir in violino.
Slovensko planinsko društvo Gorica
obvešča, da bodo v petek, 3. okt., pričeli z rekreacijsko telovadbo za odrasle v telovadnici kulturno -športnega središča .
Prosvetno društvo »Danica* Vrh
obvešča udeležence izleta v Beograd in Djerdap, da bo odhod z Vrha danes ob 16.45. Udeleženci naj se zberejo pred gostilnama Pri lovcu in Devetak na Vrhu.
i
EKCELSIOR 18.06-22.00 »Sono fo-
togenieo*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Qua la
SOČA 18.00—20.00 »Nacionalni ra*-red»i-Jugoslovanski film.
22.00 »Kaj ležiš, povej kaj*. Angleški film.
SVOBODA 18.06- 20.00 »Osmi potnik*. Ameriški film.
22.00 »Ponočne strasti*. Italijanski film.
DESKLE 16.00 »Muppeti gredo r Hollywood». Ameriški film.
19.30 »Ugrabitelji*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike 26, tel. 72-341.
Komisija je sprejela samo vina tistih vinogradnikov, katerih lanski pridelek je znašal vsaj 15 hi. Vsa vina se pridelujejo na Krasu, pridelovalci pa ne živijo izključno samo od zemlje, ampak so predvsem delavci.
)
V	OKVIRU LETOŠNJIH PROSLAV OB 400-LETNICI KOBILARNE LIPICA
PRIHODNJI TEDEN «PRIX DE NATI0NS» IN ODPRTJE NOVEGA KLUBSKEGA HOTELA
Veliko zanimanje za konjska tekmovanja. Tokrat bodo tekmovali za Prehodni pokal maršala Tita. Novi hotel z 202 posteljama in vsem udobjem
V	drugi polovici prihodnjega tedna bodo imeli v Lipici, ki slavi letos 400-letnico svojega obstoja in razvoja, prvi uradni mednarodni turnir v preskakovanju ovir ter v dresuri. Gre za mednarodni turnir, ki se bo začel v sredo, 24. t.m. in nato nadaljeval vse do nedelje, 28. t.m. ko bo ob 17. uri uradna podelitev nagrad v dresuri, pol ure pozneje pa podelitev pokalov vsem zmagovalcem ter zaključni defile nastopajočih.
Gre za veliko, mednarodno konjsko prireditev, kar se kaže po zanimanju, ki ga izražajo v nekaterih deželah, saj so doslej prijavile sodelovanje dežele z najbolj razvitim tovrstnim športom, kot so Zvezna republika Nemčija,
Francija, Avstrija, Švica, Italija.
Prvič bo prišla na takšno tekmovanje Sovjetska zveza, nadalje prispejo jahači iz Bolgarije. Romunije, Madžarske in Češkoslovaške. Skratka, doslej so prijavili sodelovanje iz 12 držav, tako da bo okoli 100 vrhunskih j-hačev na-st:>pilo s približno 150 konji.
Nekateri strokovnjaki menijo, da bo to po obsegu in kakovosti tretje tekmovanje v Evropi, takoj za Aachnom in Runom.
V	zvezi s tem tekmovanjem je
mimutiiiiiititinMimiiiiiiiiimHitiiMiiiiMtiiiiiimii
V Benetkah po 50 letih «premiera» prvega ital. zvočnega filma
Ker so v Italiji kinotečne funkcije v tako zaostali fazi (tudi o Um bo govor na simpoziju, ki se za konec oktobra najavlja v Tr-s u). ni nič čudnega, da se pišejo filmske zgodovine, ko sploh niso znane niti izvedencem nekatere te meljne etape italijanskega filma. Na primer prvi italijanski zvočni film, Righellijev »La canzone del-Tamore*, iz 1980. leta, ki je ostal le v (slabem) spominu starejših kritikov in zgodovinarjev. Šele v okviru letošnjega beneškega festivala je prišlo do ponovnega prikaza tega filma, ker je končho s poroočjg bienala državna kinoteka ponatisnila iz negativa kopijo filma.
Morda ni naključje, da je prišlo do te projekcije v trenutku, ko se poudarja pozornost do zvočne komponente filma. Več let se je še ohranjal predsodek, da je zvok morda nepotrebni, vsekakor pa stranski »dodatek* filmske slike. Danes pa gledamo na zvok predvsem kot na drugo telo filma.
Zato lahko precej ovrednotimo ta prvi italijanski zvočni film. Melodramska zgodba je v njem res slabo izpeljana, kar "as. precej razočara s strani RigHellija, ki je pri nekaterih poznejših filmil veliko bolj spreten In igra sama je skoraj katastrofalna (tudi nekateri igralci se bodo v naslednjih letih izboljšali, predvsem Camillo Pilot to) Zaradi vseh teh omejitev pa še posebno izstopata dve plati filma: striktno vizualna (fo-tografska) in zvočna. Ofc delujeta na ravni, ki bi jo 'ahko definirali eksperimentalno industrijsko.
Projekcija filma »La canzone deU’amore» je bila torej v Benetkah viden dokaz, da je mogoče najti marsikako stično točko med kinotečnimi pobudami, sodobnimi festivalskimi potrebami in študijskimi seminarji. Kako pa je mogoče, da so se te dejavnosti razvijale ločeno, da je bil npr. organiziran seminar »zvok/slika*, ki ni našel nobene skupne točke s prikazom tega prvega italijanskega filma, ali pa Mizoguchijevih del, v katerih je uporaba zvoka tako pomembna?
SERGIJ GRMEK
Novi hotel v Lipici, ki ga bodo odprli v sredo
vredno omeniti, da se tokrat v okviru tega velikega mednarodnega turnirja prvič v Jugoslaviji prireja tudi največja in najpomembnejša tekma v konjeniškem športu in sicer tekma za «prix de na-tions*, to se pravi za pokal narodov. To je uradno tekmovanje ekip, kjer v vsaki ekipi tekmujejo po štirje tekmovalci. V Lipici bodo tekmovali za »Prehodni pokal maršala Tita*, kar daje tekmovanju še večji pomen.
Ko že govorimo o Lipici in li-piških tekmovanjih, ki bodo na vrsti od- srede do nedelje, bomo spregovorili na kratko tudi o njeni novi pridobitvi. Gre za novi »Klub hotel Lipica*.
Lipica se že dolgo let tako rekoč pred našimi očmi razvija ali bolje se 'je že razvila v lep kompleks gostinskega značaja, ki zaokrožuje sicer znano lipiško kobilarno, ki letos slavi svojo 400-letnico. Posebno nam Tržačanom oziroma ljudem z našega področja je bilo očitno, da se Lipica razvija v organiziran kompleks, In vendar so v vodstvu kobilarne in gostišča prihajali do ugotovitve, da nekaj manjka. Osnova Lipice je prav gotovo kobilama in le okoli nje so se mogli razviti o-stali objekti. Toda naraščanje števila izletniških, prehodnih, seminarskih in dingih, gostov je privedlo do tega, da hotel Maestoso ni mogel nuditi dovolj‘"prOStorš” oziroma klubskega ambienta gostom - jahačem, ki sl želijo več mini, hotel Maestoso pa je-postal hotel masovnega izletniškega turizma. Zaradi tega je Lipica izgubila svoj osnovni moto turističnega razvoja — stacionarne goste - jahače.
Da bi se temu odpomoglo. so v vodstvu kobilarne in gostišča začeli že sredi sedemdesetih let razmišljati o novem hotelu, o ho telu klubskega tipa za goste jahače Vse študije in analizi so pokazale, da bi napako popravili tako da b ločili svoje goste v dva različna objekta: en hotel bi
bil namenjen.turistom - izletnikom, drugi hotel pa bi služil turistom -jahačem. In zato so lani začeli graditi nov hotelski objekt, ki vsebuje vse značilnosti ambienta starega lipiškega jedra Novi hotel «Klub hotel Lipica* je hotel avstrijskega tipa. Stoji ob robu prostranih lipiških gozdov in pašnikov. Uradno ga bodo odprli v sredo. 24. septembra, hkrati s pričetkom prvega uradnega mednarodnega jahalnega turnirja v pre-
skakovanju zaprek ter v dresuri, o čemer smo že pisali.
Novi hotel razpolaga z 202 ležiščema v 102 dvo in enoposteljnih sobah. Vse sobe so opremljene s tuši in ostalimi sanitarijami, s telefoni in s prostori za hranjenje konjeniške opreme. Hotel razpolaga z restavracijo z 200 sedeži, s prostorno kuhinjo in vsem potrebnim. Gostom p« so na razpolago še klubski in drugi prostori.
OB 75 LETIH SLOVENSKEGA PISATELJA IN REŽISERJA BRATKA KREFTA
Od Celjskih grofov vse do Prešerna
Letos slavi 75 let plodnega in ustvarjalnega življenja znani slovenski dramatik, esejist, teatrolog in vnet kulturni delavec dr. Bratko Kreft. In to priložnost zdaj izrabljamo za to, da bi zabeležili nekaj misli in spoznanj ob dveh njegovih knjigah, ki sicer nosita kot letnico izida 1979, vendar pomenita po svoje tudi obeležitev avtorjevega življenjskega jubileja, obenem pa predstavljata nekako začetek Kreftovega literarnega dela in hkrati njegovo najnovejše literarno delo, med katerima pa ležijo kar štiri desetletja.
Tu so namreč danes že klasični in znameniti Kreftovi «Celjski grofje*, s katerimi je ljubljansko dramsko gledališče začelo svojo gledališko sezono 1932-1933 in so nekaj mesecev zatem bili natisnjeni tudi v knjižni zbirki Slovenske poti, zdaj pa jih je Mladinska knjiga lani ponovno izdala kot 181. zvezek svoje prav tako znamenite in klasične knjižne zbirke Kondor s spremno besedo Dušana Moravca
Poleg same drame, ki je objavljena v drugem delu tega zvezka, velja predvsem opozoriti na obširen dramatikov uvod k sami drami, uvod, ki je pred štiridesetimi leti nedvomno predstavljal prvi pri nas marksistično zasnovan in napisan znanstveno-esejistični spis ne samo o celjskih grofih, temveč tudi o hkratni zgo-dovinsko-ekonomski problematiki, ki jo je Kreft dosledno uresničil tudi v svojem dramskem delu. Opozoriti namreč velja, da je tudi v Celjskih grofih še kako prisotna usoda Veronike Deseniške, ki je že pred Kreftom navdihovala vrsto slovenskih pa tudi drugih pisateljev, da so njeno usodo skušali upodobiti v dramski o-bliki, od Jurčiča do Župančiča.
I	NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ	I
Zlato še vedno visoko - Zaupanje v britanski funt in japonski jen
Valutna tržišča so bila prvo polovico tedna še zmeraj pod vplivom dunajske konference držav izvoznic nafte (OPEČ) Šele v četrtek in petek je bilo pri kupčijah manj živčnosti. Še vedno je prevladovalo veliko zaupanje v zlato, katerega cena se je tudi Da konferenci, ohranila na raz-meMSa'vfsokUl-inmi. Precejšnje je bflft tjitli povpraševanje po jenu iir* WHttn-4tt' Sta-’ zadnje čase 'podvi-iSla ‘ prčt^jSifJeffiu nihanju. V evropski valutni skupini ni bilo veliko novega, lira je ostala v glavnem na položaju prejšnjega tedna.
Zlato Je še zmeraj v ospredju svetovne pozornosti in se je njegova cena sukala ta teden med 663 in 680 dolarji za unčo, v Milanu pa stane gram te kovini o-krog 18.500 lir. Med dunajsko konferenco je vladala velika negotovost glede možnosti podražitve surove nafte, ki .je vedno povzro-
Ameriški dolar Kanadski dolar Nemška marka Holandski florint Belgijski frank Danska krona švedska krona Norveška krona Francoski frank Italijanska lira Angleški funt Irski funt Švicarski frank Avstrijski šiling Japonski jen Avstralski dolar Španska peseta Portugalski eskudo Jug dinar mali veliki
Grška drahma
i CENA TUJIH Trsi	Celovec		VALUT žiirich	Beograd
19. 9.	18. 9.	18. 9.	19. 9.
8?7,-	12.35	1,63	26.85
712,-	10,55	1,40	22.65
470,-	698,50	92.-	1508,70
432 -	641,50	84,60	1387,12
28,50	43,-	5.75	92,26
150,—	224,-	30.-	487,83
200,-	296,50	39.70	647,91
172,-	256,-	34,20	556,58
201-	298.90	39,80	648,56
_	1,45	1,85	3,17
2000,-	29,61	3,95	64,12
1730,-				—			
512,-	764,50			1649,85
66,20	—	13.-	213,21
3,60	5,75	0,790	12,49
940.-	—	—	30,92
10.75	16,80	2,18	35,93
15,-	22.-	3,18	—
27,5	39,-	5,80	—
27,5	39,-	5,80	—
18,5	27.-	—	59,98
čila tudi takojšnjo podražitev zlata. Zaradi tega je cena zlata še pred zasedanjem poskočila od 630 na 690 dolarjev, kar predstavlja okroglo 10 odstotkov. Ker pa na konferenci niso določili znatnega povišanja, so se stvari precej pomirile, vendar ni prišlo takoj do pocenitve zlata. V bistvu je le Saudska., Arabija _ podražila sod-ček- petroleja fd $Tna R0"dotar-jev, mddtetn *ko so 'prodajale o-stale 'dfžtičč rtaftolp»" cefti; - ki -se je sukala med 32 in 37 dolarji. Skromna podražitev torej ne bi mogla bistveno vplivati na ceno plemenitih kovin ter na kotacije važnejših valut. Prihodnje srečanje držav OPEČ bo okrog polovice decembra nekje v Indoneziji, še prej pa se bodo sestale 4, novembra v Bagdadu. Ob koncu leta bo podražitev nafte neizbežna. zato bo takrat tudi poskočila cena plemenitih kovin.
Dolar je bil ta teden precej stabilen, proti koncu tedna pa se je celo nekoliko okrepil. V bistvu velja dolar te dni 84f, lir, 1,78 marke, 1,63 šv. franka in 212 jenov. Ob koncu tedna je že pridobil četrtino odstotka ter je veljal okrog 850 lir. Opazovalci menijo, da je trenutna trdnost dolarja sad Carterjevega prizadevanja, da o-hrani vrednost ameriške valute tik pred predsedniškimi volitvami na dostojni ravni. Pri tem se poslužuje v glavnt-m kreditov pri evropskih centralnih bankah, zlasti pri nemški Bundesbank.
Japonski jen se je obdržal na visoki ravni in velja še vedno o-krog 4 lire. Znaten del »vročega denarja* se je prelil prav v japonsko valuto, ki postaja mikavna zaradi razmeroma visokih o-bresti, visoke delovne produktivnosti in nizke inflacije. Čeprav je Japonska energetsko odvisna država, to ne vpliva več na kota-cijn jena, ker je razpoložljivost petroleja na zapadnih tržiščih trenutno precejšnja.
Britanski funt se je ob začetku
tedna nekoliko zamajal in je padel za en odstotek, kmalu pa ga je spet pridobil. Ustvarila se je negotovost, ali bo vlada znižala obresti za en odstotek, potem pa so obljubili, da do tega ne bo prišlo. Tudi stavko pristaniških delavcev, ki bi gotovo pritisnila na funt, so preklicali. Tako velja britanska valuta 2O30,Iir"‘“'
V evropski vaiutaj},‘'skjipKC^; ,je ohranil na prv^n	,
landski florint, kateremu sledita irski funt in francoski frank. Na repu lestvice sta še vedno belgijski frank in italijanska lira. Ta teden se lira sicer ni razvrednotila, vsak dan pa uradne agencije objavljajo vesti, da Banca dTtalia prodaja dolarje v obrambo domače valute. Težko je predvideti, koliko bo tako stanje lahko trajalo. Centralna banka je sicer dobro založena z valutami in zlatom, sedanja vrednost lire pa je na tržiščih povsem nerealna in kvarno vpliva na italijanski izvoz.	(srs)
VZHODNOEVROPSKE	VALUTE
V TRSTU 19. 9.	80
Sovjetski rubelj	210,-
Poljski zlot	6-
Češka krona	30.-
Madžarski forint	23,50
Romunski lej	26,-
Bolgarski lev	305.-
Turška lira	7,8
	
DRAGOCENE KOVINE	
18. 9. 80	Nakup	Prodaja
ZLATO	
Milan (g)	18.350	18.550
ZLATO	
London (unča) 671,5	dol. 673
SREBRO	
Milan (kg)	575.200	588.600
PLATINA	
Milan (g)	18.900	19.200
In še nekaj, zagotovo te Kreftove drame ne bi bilo, čg bi ne bilo prej omenjenih, že napisanih dram, ker je Kreft svoje Celjske grofe napisal prav iz odpora do vseh prejšnih del na to temo, ki so v zgodovinskem in miselnem pogledu podala zgrešene in idealizirane portrete celjskih mogotcev.
Zato pravilno ugotavlja Dušan Moravec v spremni besedi: «Kreft je tako z zgodovinskim uvodom kakor z dramo dokazal samo, da Celjski grofje niso bili in niso mogli biti to, za kar so jih hoteli narediti pred njim: nositelji slovenskega ali jugoslovanskega nacionalizma, velikaši, ki so stremeli za ustanovitvijo jugoslovanske države že v srednjem veku, za kar so dajale zagovornikom take misli oporo Hermanove rodbinske vezi s srbskim knezom in bosanskim kraljem. Dokazal je, da so bili celjski grofje tudi gospodarji, katerim je stoletja robotalo naše ljudstvo, tako " kot so bili tuji gospodarji Habsburžani in drugi fevdalni oblastniki, katerih vpliv je zajemal tudi našo žemljo. Hkrati pa je opozoril na dejstvo, da fevdalizem sploh ni bil nosi-telj nacionalizma: to je postalo šele meščanstvo s svojim novim gospodarskim sistemom. «Na tej zdravi historični presoji je zgrajena Kreftova drama, prva verna in nepotvorjena slika Celjanov v naši literaturi*.
In če so Celjski grofje v nekem smislu dialektično-historična drama tako fevdalcev posameznikov kot množice, predvsem meščanov, potem je najnovejša drama Bratka Krefta «V ječi življenja* drama in tragedija posameznika, in-dividua konkretno F. Prešerna.
Tudi ta «neblaga igra iz zadnjih dni pesnikovega življenja*, kot je podnaslovil svojo dramo «V ječi življenja* naš avtor, je izšla lani pri mariborski založbi Obzorja. In tudi za to svoje dramsko delo je Kreft napisal obširen uvod, ali bolje študijo, ki je po svoje pendant dramskegu besedilu, na drugi strani pa izredno zanimiv in tehten prispevek k našemu prešernoslovju. Tudi za to Kreftovo delo lahko rečemo, da je nastalo iz polemičnega vzroka, to je, iz Kreftovega odpora do nekaterih preveč klišejskih in tudi preveč pozitivističnih gledanj na našega pesnika, njegovo delo in njegovo življenjsko usodo.
Tako nam Kreft v svojem uvodu tolmači Prešernovo poezijo v nekem smislu na nov, lahko bi rekli marksističen in hkrati tudi psihoanalitski način, pri čemer izhaja zlasti iz svojega razumevanja in tolmačenja Prešernove poezije, v kateri je našel mnogo erotičnih in tudi seksualnih problemov in razrešitev->‘lfe-teh v pesnikovem življenju iir njegovi poeziji. Vsekakor je ta" nekonvencionalni in v nekem SrtiteltPtttoderen pristop avtorja omogočil, da vseh teh svojih tez in spoznanj ni samo ponazoril in upodobil v svojem dramskem besedilu, temveč je po svoje tudi prispeval v samo pre.šernoslovje popolnoma nov prikaz in tolmačenje vsega tistega, o čemer se nam je zdelo, da so že do kraja povedali vsi dosedanji prešernoslovci, od Stritarja preko Kidriča do Slodnjaka. Kreft sam je v uvodni besedi zapisal:	«To je materialistično-
psihološka dialektika, ki jo skušam uveljavljati v vsem svojem delu že od Celjskih grofov dalje, čeprav pri večini slovenske kritike ni popularna, ker se naslanja pri svoji analizi in sintezi na nedogmatično razumljeno materialistično filozofijo in njen svetovni nazor .katerega osnova je živ dialektični in historični materializem. Razumem ga kot načelo in metodo in tudi kot najob.iektiv-nejši analizator, kot najbolj zanesljivo sredstvo in način, kako se iz številnih nasprotij (subjektivnih in objektivnih) dokopati do osnovne resnice in d > vseh tistih resničnih objektivnih in subjektivnih temeljev in okoliščin, ki povzročajo človeške drame in tragedije pa tudi komedije.
Seveda vsega tega ni mogoče uporabljati mehanično, nasprotno: vse to terja človekovo intuitivno stvariteljsko umsko silo, ki ni dana vsakomur enako. Uravnilovka je tudi na tem področju nemogoča, in dokler bo zasidrano življenje na današnjih temeljih, polnih nasprotij in protislovij, bo se zmeraj razloček med Prešer-
DUŠAN ŽEUEZNOV
V.
DIVJALI SO
MED VOJNO
PO PRIMORSKI
77.
Kreisleiter NSDAP Franz Hradetzky
Preiskovalec: Kam ste nato odšli in kakšne naloge bi
orali tam izpolniti?	<
Hradetzky: Nato sem odšel v Kamnik, kjer bi moral diti posle političnega komisarja, poznejšega Landrata. mkcije pa v Kamniku nisem prevzel zaradi nesoglasja Kutschero in Volkenbornom.
Preiskovalec: Kdo vas je imenoval za Kreišleiterja v
idovljici in kdaj?	n
Hradetzkv: Gauleiter Rainer me ie v začetku leta 42 imenoval za Kreileiterja v Radovljici. Istočasno sem 1 postavljen za Bezirksfuhrerja KVB za okraj Radov-co Razen tega sem bil še »Federfiihrender Kreisleiter Bezirksfuhrer KVB» in sicer od 1. 1. 1942 do 2. 6. 1942. Preiskovalec: Kaj veste o Gauleiterju Rainerju in o nje->vem prevzemu Gauleitunga y Celovcu?
Hradetzky: Gauleiterja Rainerja sem spoznai decem-
bra 1941, ko me je dal poklicati in mi je sporočil, da me hoče ponovno uporabiti za politično funkcijo na Gorenjskem.
Reichsleiter Dr. Ley je predal v Landhausu Gauleiterju Rainerju celoten Gauleitung in istega dne mu je izročil Reichsminister dr. Frick v glasbeni dvorani urad Reichsstatthalterei. Istočasno je bil Kutschera razrešen svojih poslov. Pri govorih ob prevzemu se je ponovno poudarila naloga ponemčiti deželo in je Rainer v svojem odgovoru obljubil poslušnost in izvrševanje te naloge. Pri tem se je govorilo o večjem «Gau Karaten«.
Preiskovalec: Kaj je predstavljala funkcijo Gauleiterja?
Hradetzky: Gauleiter je bil odgovoren Fiihrerju za politično zadržanje ljudi na njegovem območju. Razen tega je bil kot Reichsstatthalter zastopnik države na upravnem sektorju. Funkcijo Reichsštatthalterja je opravljal na okupiranem območju kot Chef der Zivilvervvaltung — šef civilne uprave. Gauleiter je bil na svojem območju naj-višji «Hoheitstrager».
Preiskovalec: Kakšne so bile naloge vseh drugih u-radov v deželi kakor Hoherer SS— und Polizeifuhrer, KdS itd. glede na naloge Gauleiterja?
Hradetzky: Aktivnost drugih uradov v deželi je predstavljala podporo Gauleiterju pri izvrševanju njegovih političnih nalog.
Preiskovalec: Odkod so Nemci vzeli označbo «Gau» in •Gauleiter« in kaj pomeni ta funkcija v političnem oziru?
Hradetzky: Označba «Gau» izhaja iz časov Karla Velikega in sicer je ta beseda označevala določeno območje, na katerem je «Gaugraf» v imenu nemškega cesarja vršil sodstvo in vodil upravo. Med starimi Gaugrafi in
notn in Koseškim, med Marxom, Engelsom in Leninom na eni strani in med njihovimi neizvirnimi epigoni. Ne more biti vsakdo Prešeren ali Puškin, kakor ne more biti vsakdo Marx ali Lenin, pa če bi sp naučil na pamet vse, kar sta ustvarila in napisala.
Prešeren ni ie velik umetnik pesnik, marveč je z vsem svojim delom, umom in nazorom skupaj s Cankarjem in Župančičem predhodnik tudi našega osvobodilnega boja, ki je nujno moral preiti iz nacionalne še v socialno revolucijo, če je hotel tudi tisto (ali vsaj poglavitno), kar je bilo v preteklosti zamujeno, izpolniti ter tako dohiteti in prehiteti, kolikor se le da, ustrezni družbeni in narodni razvoj v našem času.
Prešernovo pesniško delo ni samo velika literarna umetnina v smislu naše nacionalne in svetovne književnosti, marveč je v njeno bistvo kljub vsemu subjektivno lirskemu zajet tudi globok humanistično družbeno narodni, ljudski in osebni etos, ne oziraje se na nekatere zapletljaje njegovega življenja, ki so jih Prešernovi nasprotniki in sovražniki izkoriščali zoper njega še za časa njegovega življenja, kakšen malomeščanski zelot pa tudi še pozneje do današnjega dne, ko je malomeščanščine, žal, še zmeraj v izobilju.
Z dnem, ko sta Levstik in Stritar urbi et orbi dokazala, da je Prešeren velika pesniška in narodno kulturna osebnost, pa se je v meščanskih in malomeščanskih krogih, še (»sebej v tistih, ki so prej do neba povzdigovali patetiko Koseskega, postopoma razvila druga skrajnost: patetično ro-doljubarsko in frazersko poveličevanje pešnika in njegovega dela. Prevladujoče malomeščansko in meščansko množje ga jp zavilo v «štanjolpapir» svojega frazer-stva in plitve patetike in ga svoji lastni imenitnosti na čast postavilo v rodoljubarski tabernakelj. da bi ne slišalo več glasu vesti in smisla njegovih besed — čisti provincialni rodoljubarski formalizem, ki ga je ostro hičal že Levstik, še ostreje pa Cankar. Toda kljub temu bije iz Prešernovih poezij grmeč zvon vesti, sliši in doume pa ga le tisti, ki ima sam vsaj še trohico vesti v sebi in posluh, da sliši in doume tudi svareč glas, ki se oglaša zdaj tu, zdaj tam iz njegovih pesmi, ki je velika pesem njegovega in naše-
ga biti in ne biti*.
Kreft kot dramatik je v tej svoji drami o Prešernu, seveda, znal tudi najti ves tisti dramatični in tragični vrhunec, to so dnevi pred pesnikovo smrtjo, ki jih je upodobil v svoji drami in ob tem zapisal v uvodu:
»Nekaj nad sto let nismo vedeli podrobneje in z dokazili podprto, kaj se je dogajalo zadnje tedne pred smrtjo s Prešernom in zato po njegovi smrti z njegovo zapuščino. Naposled se je lotil preiskave in raziskave v mučne zadeve pokojni Alfonz Gspan in pogumno razgalil pred svetom velik kulturni zločin ki ga je nad Prešernom in nad slovensko kulturo zakrivil — z ideologijo posvečeni in z zelotsko moralo maziljeni dekan Dagarin, ko je prej fanatično mučil na smrt Bolnega Prešerna in sežgal vladajoči družbi in še posebej cerkvi nevarno in dotloj neobjavljeno Prešernovo literarno zapuščino. S svojo razpravo, podprto z neovrgljivimi dokazi, je za vselej odkril in dokazal, da je bil dekan Dagarin v svoji ideološki in poklicni vnemi požigalec precejšnjega in nedvoumno dragocenega dela Prešernove literarne zapuščine. Brez pretiravanja pa se sme še v tej zvezi reči: po vsem, kar danes vemo, je bil po Pavšku Dagarin res klavrno-moralistični rabelj svobodomisleca in pesnika Prešerna*. -
Tako sta torej lani izšli dve Kreftovi deli: prvo stoji na začetku njegove ustvarjalne poti, štiri desetletja kasneje pa smo dobili njegovo dramo o Prešernu. Obema je skupna izrazito polemična in tudi politična nota v žlahtnem smislu te besede, obe temeljita na dialektičnem pojmovanju zgodovine in če je prva freska iz prehodnih časov iz fevdalizma v meščanstvo, je druga individualni portret iz meščanskih časov sredine minulega stoletja na Slovenskem, ki jih je tako žarko razsvetlila Prešernova osebnost, katere delo in življenje je bilo vsekakor vredno dramske upodobitve. In to izpod peresa takšnega ustvarjalca kot je prav Bratko Kreft, ki se je z vsem svojim dramskim opusom za vedno vpisal v slovensko dramatiko. Zdi se mi, da je bilo to treba zapisati ob teh dveh njegovih knjigah za njegovo 75-letnico življenja in ustvarjanja.
DUŠAN ŽEUEZNOV

današnjimi Gauleiterji obstajajo paralele glede na med tem časom nastali razvoj.
V političnem pogledu je pomenila funkcija Gauleiterja, da je v političnem pogledu Fiihrerju odgovoren za svoj Gau in tudi za materialno stanje prebivalstva.
Preiskovalec: Katera pooblastila je imel Gauleiter kot Gauleiter, kot Reichsstatthalter in kot Chef der Zivilvervvaltung?
Hradetzky: Kot Gauleiter je bil šef politične stranke jp je bil Fiihrerju odgovoren za stranko v smislu vseh 25 točk programa. Razen tega je bil osebno odgovoren za izvajanje vseh nalog NSDAP, ki niso spadale pod 25 točk programa.
Kot Reichsstatthalter je bil odgovoren za državno u-pravo, kolikor si niso to pridržala posamezna ministrstva
Kot Chef der Zivilvervvaltung je bil odgovoren izključ no Fiihrerju za njemu podrejeno območje in so bila pri tem ministrstva izključena. Pozneje so se pri praktičnem delu odredile posamezne izjeme.
Šef civilne uprave je bil najvišji pooblaščenec države na svojem območju. Z njegovo vednostjo in njegovim pristankom so se izvajali vsi ukrepi na njemu podrejenem območju. Razen tega je bil šef civilne uprave najvažnejši faktor ponemčevanja svojega območja.
Preiskovalec: Kakšen je bil položaj stranke v državi? So bili merodajni interesi stranke ali oni države?
Hradetzky: Teoretično je bila postavljena zahteva, da stranka zapoveduje državi. Praktično pa je bilo to odvisno od osebe Kreišleiterja, oziroma Landrata, kdo izmed njiju je dejansko vodil okraj.
ITALIJANSKA TV
Prvi,kanal , i
13.00	Poletni maraton
13.30	DNEVNIK
14.30	Rim:
KOLESARSTVO -
17.00	Zgodbe starega Zahoda 18.10 Burna leta kinematografije
18.40	Nabožna oddaja
18.50	Posebna oddaja iz parlamenta
19.20	»La frontiera del drago*
6. episoda
20.00	DNEVNIK
20.40	Halo Hollywood. .. tukaj Broadway!
21.45	«Disraeli»
4. zadnji del nadalj.
22.45	Versilia rock 80
Ob koncu DNEVNIK in Vre menske razmere Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Jerry Levvis show risanke
13.50	Malp skrivnosti velike narave
14.00	Rim: TENIS
17.00	Čudovita petdeseta leta
18.05	«1 ragazzi delle isole*
TV film
18.30	Harold Lloyd show 18. episoda
19.00	Dnevnik 2 - DRIBBLING
19.45	DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO
20.40	«Gioco di morte* — (Smrtna igra) — 2. del
21.35	«Avanti c’e pošto* —• film Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI
Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
19.30	in 22,55 Gianni in Pinotto
20.05	Tedenska rubrika
20.35	Gustav — risanke
20.40	«La • Roma di Moravia* zgodbe
21.55 Benetke 80: s prižganimi lučmi
22.25	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.15	Poročila
9.20	Vrtec na obisku:
Naša galerija
9.35	Colargol lutkovna serija
9.50	Tehtnica za natančno tehtanje
10.20	Koncert v ulici Oktobrske revolucije
10.50	H. Fallada:
človek hoče navzgor,
TV nadalj.
11.50	Slovenska mesta
15.00	Poročila
15.15	Evropsko prvenstvo v tenisu za ženske
17.00	Rokomet:
Aero Celje - Metaloplastika
18.20	Vesela 20 leta
19.50	Naš kraj: Prevoje
20.15	Zlata ptica
20.26	Zrno do zrna
20.30	TV DNEVNIK
21.00	Pariške zgodbe Marcel A.vmee: MILOST
22.00	Muppet show:
Lpsley Uggams
22.30	Dekle tako kot dež... ameriški film
24.05	TV kažipot
Koper
17.30	Jazz na ekranu
18.00	Film — ponovitev
19.40	Stičišče
20.00	Dve minuti 20.10 Odprta meja
20.30	Julij Cezar - film
22.00	TV DNEVNIK
22.15	Pregled programov
22.30	Ojdipov kompleks — film
TRST A
8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila: 7.20 Dobro jutro Po naše: 8.10 Potovanje v Ameriko: 9.00 Otroški kotiček; 9.20 U-trinki iz operet; 10.10 Radijski koncert: 10.55 Jug. lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 »Bom naredu st’zdice»; 12.30 Melodije; 13 20 Glasba jx> željah; 14.10 Glasbeni jx>poldan; 16.00 Iz filmskega sveta; 16.30 Poslušali boste; 17.10 Baletna glasba;
18.00	«Na vlaku*, radijska drama; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
(Italijanski proqram)
8.30,	. 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30. 15.30. 16.30, 17.30,
18.30,	19.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Poje skupina Fami-ly; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00' Prijetno popoldne; 14.33 Srečanje z našimi pevci; 15.33 Glasba; 15.45 Z nami je. . .; 16.00 Poslušam, poslušaš;
17.00	Glasovi in zvoki; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz. .18.32 Glasbeni vikend.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.25, 14.30, 15.30 Poročila; LOO Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji blok; 7.37 Kinospored;
14.05	Med rojaki v zamejstvu; 14.40 Zapojmo in zaigrajmo; 15.00 Moja generacija; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi
16.30	Glasba po željah; 17.00 Ra dijski izletnik; 17.15 Yugoton
17.30	Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00. 10.00, 12.00, 13.00.
15.00,	19.00 Poročila; 6.00 Glasbe no prebujanje; 9.00 Vikend; 10.03 Glasbeni program ž Ornello Va neni; 12.03 Prostor za smeh; 12.30 Kdo. kako. kje, kdaj?; 13.20 Iz rocka v rock; 14.80 Tudi mi smo:
15.30	Z obale na obalo; 17.00 Jazz; 18.15 Globetrotter; 20.00 Zdrav stvena oddaja.
LJUBLJANA
7.00, 8.00 , 9.JO. 10.00, 11.00, 12.00
13.00,	15.00. 20.0 Poročila; 7.51) Dobro jutro, otroci!; 9.08 Pionir ski tednik; 10.05 Z radiom na jx) ti; 10.40 Turistični napotki; 11.05 Sobotna matineja; 12.(X> Zapojmo jiesem; 12.20 Po republikah in pokrajinah; 12.40 Zapojmi z nami: 13.10 Godala v ritmu; 13.30 Kme tijski nasveti; 13.40 Veseli nape vi; 14.30 Priporočajo vam. ..:
15.05	Glasbena panorama; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabav na glasba; 17.00 «Vrtil.jak»; 19.00 Škatlica z godbo; 19.30 Mladi mladim; 20.35 »Mladi mostovi*; 21.00 Sobotni večer; 22.00 Za razvedrilo
TENIS
POLFINALE DAVISOVEGA POKALA
A. PANATTA PRIBORIL ITALIJI PRVO TOČKO
Premagal je McNameeja po štirih setih * Srečanje med Barazzuttijem in McNamaro prekinili pri vodstvu Avstralca z 2:1 - Izgredi občinstva
MLADINSKE' IGRE
TEKMOVANJE «ALPE ■ ADRIA*
RIM — V prvem srečanju med conskega teniškega polfinala za Davisov pokal med Italijo in Avstralijo je Adriano Panatta priboril prvo točko za »azzurre*. V štirih setih je prepričljivo odpravil Paula McNameeja, proti kateremu je pred kratkim klonil na turnirju, v Palermo. Tokrat pa je bil Panatta odločno boljši. Prvi set je sicer izgubil s 5:7, nato pa je prevzel pobudo in docela nadigral nasprotnika. Na trenutke je sicer naredil nekaj napak, kar pa je verjetno treba pripisati dejstvu, da je bil slabše elesno pripravljen od Av stralca. Na vsak način pa to ni bistveno vplivalo na končni izid.
Sledilo je srečanje med Baiazzut-tijem in McNamaro, ki pa so ga prekinili zaradi teme pri vodstvu Avstralca z 2:1. Igralca prav gotovo nista navdušila publike, saj se je njuna igra vlekla v nedogled: zadostuje podatek, da sta za Prvi set potrebovala kar 85 minut.
Ob koncu pa se je ponovno «iz kazala* rimska publika, ki je že tootila dvoboj med Panatto in Mc-Nameejem. Na odločitev švedskega sodnika Ulfa Schmida, ki je v tretjem setu pri stanju 5:4, 30:0 za Avstralca dosodil napako Baraz-zuttiju, je p’Hika, ki je že razgrajala v prvem setu, tako da je Italijan zagrozil, da zapusti igrišče, začela metati razne kovinske Predmete in žaliti gostujočo ekipo, ki je bila pri vhodu. Najhuje jo je skupil John Alesander, ki mu je priletel v glavo pločevinka. Ko So se gledalci nekoliko umirili, sta Rarazzutti ir MoNamara nadaljevala z igro, ki pa jo je Avstralec kmalu zaključi’ v svojo korist. Srečanje so nato prekinili zaradi teme in ga bodo nadaljevali danps zjutraj ob 10 30 Prenašala ga bo tudi italijanska televizija na drugem sporpdu. Zatem bo sledilo sre čanie dvojic, v katerem se bodo rw merili Panatt,-. - Bertolucci in Mc-Namara - McNamee.
IZIDA
Panatta - McNamee
(5:7, 6:4, 6:0, 6:4)
McNamara - Barazzutti
(10:8, 1:6, 6:4)
3:1
Argentina v vodstvu proti Češkoslovaški
BUENOS AIRES — V drugem medeonskem teniškem polfinalu za Davisov pokal je po prvem sreča bju Argentina v vodstvu z 1:0 proti Češkoslovaški. Točko za Argen tino je priboril Jose Luis Clerc. ki je s 6:3, 3:6. 4:6, 6:2. 6:1 premagal čehoslnvaka Pavla Slo"Ma.
AVTOMOBILIZEM
LIVORNO - Prva etapa tekmovanja za 14 liburnski pokal, ki vetja tudi za švicarsko prvenstvo, se Je zaključila veraj zjutraj. Zmagata je ekipa «Tony - Rudy» z opel ascono 400.
Tekmovanje se bo zaključilo da-bes ob 10. uri.
a""....
Asceli - Napuli	1
Avellino - Fiorentina	1
Catanzaro - Torino	X
Inter - Cagliari	1
Juventus - Como	1
Perugia • Bologna	1
Pistoiese - Udinese	1
Roma - Brescia	1
Bari - Lecce	1
Cescna - Sampdoria	2
Genoa - Pescara	1
Palermo - Atalanta	1
Verona - Lazio	1
X
X
X 2
X 2
LESTVICA
1.	«Tony - Rudy» (opel ascona 400) v 50’45"
2.	Pregliasco - Reisoli (alfetta tur-bo) po 1’06”
3.	Tognana Cresto (fiat 131 abarth) po 1’20”
4.	Vudafieri - Penariol (fiat 131 abarth) po 1’37”
5.	«Nico» Barban (ferrari 308 GTB) po 2’23”
ATLETIKA
DANES V TOKIU
Na startu vrsta znanih imen
TOKIO — Danes se bo v Tokiu pričel miting. Letos bo res izreden, saj bo nastopalo tudi 14 olimpijskih in 6 svetovnih prvakov (Italijana Pietro Mennea in Sara Simeo ni. Sovjeta Tatjana Kazanldna in Juri Sedik, Poljak Vladislav Koza-kiewicz in Američan Edwin Moses).
Čeprav bi se moralo udeležiti mitinga le osem držav, so letos Japonci tako uredili, da bo držav deset: Sovjetska zveza, ZDA, Anglija. Italija, Poljska, Finska. ZRN, Japonska. Francija in švedska.
Program predvideva 18 disciplin med moškimi in deset med ženskami.
NOGOMET
«Bravo» 1981
Po koncu prvega kola v evropskih pokalih je znani italijanski tednik objavil lestvico tistih mladih nogometašev (pod 24 leti), ki so se v sredo najbolj izkazali. Kot znano gre za nekakšen konkurz, ki so ga že pred leti imenovali »Bravo* in ki ob koncu tekmovanj nagradijo nogometaša, ki je zbral največ točk. Zaenkrat vodita Verza (Juventus) in Cuttone (Torino), ki sta zbrala po 11 točk, na tretjem mestu pa je napadalec Basla Maissen z 10 točkami.
V Pordenonu se je začelo v znamenju prijateljstva
Nastopa skoraj 300 mladih športnikov iz Koroške, iz Slovenije in iz FurianijeJulijske krajino ■ Včeraj so bile prve tekme ■ Danes zaključek
PORDENON — Včeraj se je v znamenju prijateljskega vzdušja, radosti in ob ogorčenih športnih borbah začelo tekmovanje »Alpe -Adria* v mladinskih igrah, to je za tekmovalce in tekmovalke do 15 let starosti.
V Pordenonu bo v dveh dneh za poslenih skoraj 300 športnikov, ki so včeraj dopotovali v to mesto ob spremstvu delegacij in drugih športnih in družbenopolitičnih delavcih. Prireditelj je bil včeraj zjutraj ne koliko zaskrbljen, ker slovenske reprezentance ni bilo od nikoder. Po enourni zamudi so predstavniki SRS le prispeli na splošno veselje vseh. Bali so se namreč česa hujšega. Reprezentanca h SRS je namreč imela težave z avtobusom.
Včeraj so bila na sporedu izločilna srečanja v nekaterih športih.
IZIDI
ROKOMET
Slovenija - Koroška 25:11 (13:6) TENIS - Ženske Zin (F-JK) - Gruner (Koroška)	6:0, 6:0
Mešane dvojice
Rebernjc, Povoden (Koroška) — Pisk, Ferenček (Slov.) 6:3, 7:6

NOGOMET
V AMATERSKIH PRVENSTVIH
Jutri prvi nastop za naše štiri enajsterice v 2. AL
Težave zaradi nezadostnega šlevila igralcev pri Vesni, Zarji in novincu Krasu Vesna med favoriti - Za bazovske in brežanske nogometaše je cilj obslanek v ligi
Po poletnem premoru bo tudi v naši deželi jutri start amaterskih no gomeinih prvenstev. V promocijski ligi bo nastopilo 16 ekip, med katerimi le dve s Tržaškega (Portuale in Ponziana), v 1. AL torno imeli dve skupini po 16 ekip, od katerih je sedem tržaških: Edile Adriatica, Fortitudo, Muggesana, Opicina, S. Giovanni, So v ra na - i aJStodL v 2. AL pa bo 96 ekip, porazdeljenih v pet skupin. V skupini F igrajo naše e-najsterice Breg. Krasv-Vesna in Zarja.
Če upoštevamo, da sta letos kar dve zamenjavi, lahko sklepamo, da bo jutri stopilo na igrišča naše dežele skoraj 2000 nogometašev amaterjev od skupno 114 ekip, kolikor jih nastopa v vseh treh prvenstvih.
Že ti podatki zgovorno kažejo, da vlada za posamezna prvenstva veliko zanimanje, popolno sliko pa bomo imeli čez dva tedna (5. oktobra). ko to start 3. amaterske lige, medtem ko so se mladinska prvenstva pričela že pred tednom dni.
V 2. AL bodo torej letos samo štiri naše enajsterice. Lani sta namreč izpadla Primorec in Primorje, napredoval pa je le Kras. Tokrat bo mo pogledali, kakšne so novosti v naših ekipah, predvsem pa, kaj mislijo trenerji o svojih moštvih in kakšne ambicije imajo za letošnje prvenstvo.
BREG
Velikih novosti v vrstah Brega ni, razen zamenjave trenerja (Šalih Sof-tič namesto Monda). Trenutno ima Softič na razpolago 19 nogometašev. VRATARJA: Micor (32 let), Gher-sinich (31); BRANILCI: Klun (22). Dagri (33). Peroša (22), Tritta (28), Pinzin (23); VEZNI IGRALCI: Daz žara (29). Grizonic (19), Lovriha
(24)	, Azzolin (21), Balzano (25). Ci-guj (26); NAPADALCI: Albertini (17), Fiorella (29). Jež (24), Samec
(25)	, Sternad (24). Zonta (19).
KRAS
Kras je letos novinec lige. Njegove vrste sta ojačila Gabrijel Fer-foglia (Mladost) in Guglia (Portuale). verjetno pa bosta v moštvo
l,iiiiiiiiilnnmiu......................................mini,iiiitiitimiiiiiiHi nun.................ti, mini
KOŠARKA
SINOČI V DOLINI
Ekshibicija Beograjčanov
hodnički LMK po predvidevanju visoko premagal bo-r°vte - Potijeno prijateljstvo med obema društvoma Bor
Radnički 39:113 (15:57)
, BOR: Ražem (k) 10, Kneipp B. *: Kneipp R. 2, Mesesnel 4, Mariah, Pegan 8, Canciani 8, Barut, ^obec, Lokar 1, Male 4, Jančar. .Radnički: Kovačevič 8, Vučinič “L Vučurovič 14, Prerevič 2, Pe-‘fonijevič, Banjanin 18, Jurič 6, Ke-?ar 6, Mastilovič 14, Hranisavljevič Milovanovič 18.
■ V dolinski občinski telovadnici je ?**a sinoči prijateljska tekma med jugoslovanskim prvoligašem in pe-Bora. Rezultat srečanja se-^eda ni še niti zdaleč pomemben, je tekma imela tudi drugačen ^hien, ne samo tekmovalnega. Beo-jfrajski gostje in borovci so namreč redili medsebojno prijateljstvo, do ;azali so, da so vezi med našimi P°rtniki in športniki iz Jugoslavije ?ares trdne.
, Srečanje samo se je začelo s j^ajšo in neformalno slovesnostjo, so si igralci obeh klubov izmetali značke, predstavniki Bora pa 0 gostom podarili tudi lično bro-
šuro o i.elovanju društva v dvajsetih letih njegovega obstoja. O tekmi sami- pa seveda ni veliko povedati, saj je bila razlika med obema moštvoma na prvi pogled vidna. Beograjčani šo opravili koristen trening pred jutrišnjim nastopom, igrali so prodorno in nizali koš za košem ter poizkušali razne kombinacije. ki ,ia jih bodo morali co za četka jugoslovanskega prvenstva še izpiliti. Borovi predstavniki ro se po drugi strani srčno borili in svojo prizadevnost kronali z nekaterimi lepimi koši Kljub veliki razliki v rezultatu lahko rečemo, da je bila tekma za aše fante zelo koristna in jim bo ostala v spominu kot lep dogodek v niihnvi igralski karieri.
BOKS
V sredo se bosta v Fiuggiju pomerila med seboj Marco Gallo in Salvatore Melluzzo. Dvoboj bo veljal za naslov italijanskega državnega prvaka peresce boksarske kategorije.
prestopila še Puntar in Lanza (oba Stock), nerešeno pa ostaja vprašanje vratarja Kapuna, ki je last Primorja in ki je bil v lanski sezoni na. posodo pri Krasu. Zgleda, da društvi nista še dosegli ustre znega sporazuma, tako da Kapun trenutno ne igra ne z enim ne z drugim klubom. Potrjeni trener Manzutto bojitrieJoha razpolago sle deče nogometaše.;
VRATARJA: Bogateč (34), A. Pu-gič (23): BRANILCI: Cern ja v a (24). Germani (31). A. Škabar (23). D. Škabar (19), Verša (26): VEZNI IGRALCI. Blažina (30). Dilic (29), M. Milič (25), Terčob (22). Vihajta (25); NAPADALCI: Colja (24), Ferfoglia (24), Guglia (20). L. Mi lič (27), Taučer (17), Punč (16).
VESNA
Križani so ohranili lansko strukturo. ojačili pa so tisti sektor, ki je bil pomanjkljiv, to je napad. Vlogo srednjega napadalca bo letos prevzel Starc (bivši napadalec Pon ziane), govori pa se tudi o napadalcu Smrekarju (Edile Adriatica). Novi trener Mandanicci lahko računa na sledeče igralce:
VRATARJA: Košuta (25), Bub nich (21); BRANILCI: Puric (19). Perisutti (29), Acquavita (29), Pri baz (24). B. Tenze (34); VEZNI IGRALCI: Vecchio (24). Pipan (20). Candotti (17), G. Zucca (21), Bar-tolotti (29); NAPADALCI: Russi-gnan (21), Starc (31), G. Zucca (23) in Qucrci (26).
ZARJA
Bazovci imajo tudi letos precej šnje težave, saj je odpovedala ce la vrsta igralcev in sicer Fran/oli ni, Bidussi. Krasna, Cancian, San toni, Favento, Marc in Bois. V za menjavo sta prišla Pavatich (Pri moreč) in Leonarduzzi (Costalun ga). Razumljivo je torej, da to je trener Vojko Križmančič v precejšnjih skrbeh. Za Zarjo bodo letos nastopali:
VRATARJA: Puzzer (31). Pava tich (33); BRANILCI: I. Grgič (22) Macor (30), Žagar (30), Franco (21) V. Križmanič (32); VEZNI IGRAL CI: Samese (28), Cecchi (24), V Ražem (26), Crociati (19); NAPA DTLCI: Danna (24), Fonda (18) F. Ražem (19), Lupidi (21), D Grgič (21).
To so seveda seznami, ki so nam jih ta teden posredovala posamezna društva. Možno je seveda, da pride že v jutrišnjem r>rvem kolu do nekaterih novosti. Rok za zamenjavo in nabavo nogometašev amaterjev zapade namreč 31. oktobra. Ko govorimo o nogometaših amaterjih pa moramo pripomniti, da cene zanje še zdaleč niso amaterske. Pri tem so naša društva, ki pač živijo v glavnem od podpore svojih navijačev, precej prizadete, ker ne razpolagajo s tako visokimi vsotami, kot jih zahtevajo društva tudi za nogometaše 2 amaterske lige.
'Obrnili smo se tudi do trenerjev naših ekip jim zastavili naslednja vprašanja:
1. S kakšnim ciljem startate v letošnjem prvenstvu?
2 Kdo je favorit?
3. Ste pripravljeni za prvenstvo in kakšne so vaše trenutne težave?
Alberto Manzutto (Kras): «Naš cilj je. da bi v prvenstvu igrali zadovoljivo, čeprav se zavedam velikih težav, na katere bomo naleteli, saj v glavnem vsi igralci prihajajo iz 3. AL
Menim, da je glavni favorit Vesna, takoj za njo pa Costalunga in Libertas.
S pripravami sem v glavnem zadovoljen, čeprav je sodelovanje na
memorialu Race nekoliko spremenilo moj program. Edino moja težava je, da imam trenutno na razpolago malo igralcev.*
Ruggero Mandanicci (Vesna): »Že lani se je Vesna dobro odrezala. zato mora letos siliti še višje, nekje do tretjega ali četrtega me sta, kar pa nikakor ne to lahko. Misliinnlda jjp prvenstvo precej izenačeno. Favoriti so vsekakor Costalunga, -S. Marco in Campanelle, med katere'se lahko vrine tudi Libertas, in zakaj ne, tudi Vesna.
S pripravami nismo imeli nobenih težav. Edini problem je nezadostno število nogometašev, zlasti če upoštevamo, da sta letos predvideni dve zamenjavi.*
Vojko Križmančič (Zarja): »Tudi tokrat je cilj Zarje obstanek v ligi. Uram, da si ga bomo letos zagotovili predčasno in da ne bodo navijači «trpeli» do poslednjega kola. Med glavna favorita pa vsekakor prištevam Vesno in Costa-lungo.
Naše priprave niso potekle po predvidev-njih. Racetov memorial mi je orekrižal račune, predvsem uvrstitev • polfinale, kar je po menilo dve tekmi več. Težave ima mo zaradi nezadostnega števila nogometašev. Trenutno jih je 16, kar pa je res premalo.*
Sajif Softič (Breg): «Naš glavni cilj je letos obstanek v ligi, o-henem pa stremimo tudi za tem. da pomladimo postavo, tako da bo v teku prvenstva vključil vanjo nekaj mladih obetajočih nogometašev.
Mislim, da bo glavno vlogo v tem prvenstvu odigral Libertas. precej solidna pa je tudi Op. Super-caffe. V glavnem nisem izpeljal začrtanega programa, ker so bili ne kateri nogometaši na dopustu. Mislim. da so težave le v tehničnem smislu. Pomanjkanje objektov, kjer bi vadili, nam dela preglavice in če hočemo izboljšati, predvsem pa privabiti mladino, so objekti zelo važno.*
Bruno Rupel
NAMIZNI TENIS • Moški F-JK - Koroška	5:1
Ženske
Slovenija - F-JK	5:0
KOŠARKA
F-JK - Slovenija	81:80
Po včerajšnjem športnem delu so se vsi tekmovalci, tekmovalke in njihovi spremljevalci zbrali v gledališču Verdi in po izvedbi držav nib himn so udeležence pozdravih občinski odbornik za šport, deželni delegat CONI in deželni odbornik Bomben.
Odbornik občine Pordenon Seba-stiano je v svojem nagovoru pod črtal pomembnost takih športnih prireditev, ki so idealna priložnost za vzpostavitev in poglobitev pri jateljskih stikov.
Deželni odbornik pri CONI Civel h se je zahvalil prirediteljem in obenem poudaril, da podobne manifestacije imajo kot glavni cilj zbliževanje med narodi.
Avtobusni izlet na srečanje Jugoslavija - Danska
ZSŠDI organizira v soboto, 27.	t.m., avtobusni izlet v
Ljubljano na mednarodno nogometno srečanje med Jugoslavijo in Dansko v okviru kvalifikacij za svetovno prvenstvo leta 1982 v Španiji.
Avtobus bo odpeljal iz Gorice in Trsta v sobotnih popoldanskih urah, saj se srečanje v Ljubljani prične ob 17. uri (po jugoslovanskem času). Vsi zainteresirani se lahko vpišejo na sedežu ZSŠDI v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11. — telefon 767-304) in v Gorici (Ul. Malta 2 — telefon 24-95). Rok vpisa zapade nepreklicno v ponedeljek, 22 t,m., ob 12. uri.
Cena izleta (vključena je tudi vstopnina za tekmo) je 12.000 lir.
Deželni odbornik Bomben pa je med drugim tudi dodal, da to tekmovanje je pravi praznik športa in
prijateljstva.
ROKOMET
V PRIJATELJ‘KI TKKM’
Ljubljančani zasluženo premagali tržaški Cividin
Cfvidin — Kolinska Slovan 24:30 (10:15)
CIVIDIN TRST: Pušpan. Palma, Sivini 3, Oveglia, Pischianz, Pippaii 3. Andreasich 2, Calcina 1, Guštin, Brandolin. Scroppetta 4, Bozzola 4.
KOLINSKA SLOVAN LJUBLJANA: Ravlič, Sirotič, Mahne 8, V. Bojovič 7, M. Bojovič 2, Doblekar, Tominec 1, Gorišek 5, Longo 2 in Krivokapič 5.
SODNIKA: Ribarič in Hervatin (oba iz Kopra). GLEDALCEV: 800 Že uvdttni razpleti so hitro poka zali. da bo ekipa Kolinske Slovana to pot slavila prepričljivo zmago
llllllllllllllllllltlllflllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllMllIlllll
—	prvi drugi
—	prvi drugi
—	prvi drugi
—	Pr drugi
—	prvi drugi
—	prvi drugi
T
X
X
Z
1
X
X
1
'Z
1
1
1
nad italijanskim podprvakom Civi dinom. Jugoslovanski državni prvaki so sicer povedli, toda priza devni domačini so izenačili na i: 1, kar je bilo obenem tudi edino izenačenje med vsem srečanjem.
Gostje so največ po zaslugi do bro razpoloženega reprezentanta Mahneta nezadržno tresli mrežo pri zadevnega vratarja Pušpana, ki se je sinoči prvič predstavil tržaškim gledalcem. Letos močno pomlajeva ekipa Cividina se je predstavila v povsem drugačni luči. Igra je ve liko bolj hitra in tudi ugranost je precej dobra. Najbolj nevaren stre lec pa je Pischianz, ki je večkrat presenetil nasprotnega vratarja. Vsekakor pa velja omeniti, da Tržačani niso odigrali podrejene vloge. saj so pokazali nekai res lepih in uspešnih akcij. Po drugi strani pa je vrsta Kolinske Slovana vedno z,nala dobro reagirati in povečati razliko v golih, da ni bila končna zmaga nikoli v najmanjšem dvomu.
Pri gostih sta bila poleg že omenjenega Mahneta dokaj učinkovita še Vlado Bojovič in Krivokapič pa čeprav po operaciji ramena ni še povsem nared.	G. F.
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 20. SEPTEMBRA 1980
NOGOMET
CICIBANI
17.39 v Trstu, Kostalunga
Costalunga - Breg * * *
17.30	v Trstu, Montebelo SLFY - Primorje
MLAJŠI CICIBANI
13.45	na Opčinah SanCAndrea - Breg
JUTRI
NEDELJA, 21. SEPTEMBRA 1980
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
16.30	pri Sv. Sergiju Baxter - Kras
16.30	v Križu
Vesna - Opicina Supercaffe * # *
16.30	v Bazovici
Zarja - CGS
* * •
16.30	v Dolini Breg - Libertas
NARAŠČAJNIKI
9.30	v Štandrežu Juventina - Natisone
# # #
12.30	v Trstu, Sv. Alojzij
SLFY - Breg
4» « *
8.00	na Opčinah CGS - Primorje « * «
9.45	na Opčinah Stock - Primorec
MiiiiiiiiiiiiiiMimiiHiMittiiiiiiiiiHMnniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiinMiiHiiiiiiiimmiiitMtiiiiiimviii
OB 15-LETNIC1 USTANOVITVE DOLINSKEGA DRUŠTVA
DANES IN JUTRI PRAZNIK ŠD RREE
Prijateljsko srečanje s pobrateno občino Kočevje Nagradili bodo tudi zaslužne odbornike in trenerje


v
Pred petnajstimi leti je nekaj športnih entuziastov iz dolinske občine začutilo potrebo, da zadosti željam vseh mlajših in tudi starejših občanov po športner udejstvovanju v domačem okolju Iz te potrebe je takrat, kar «čez noč*, bi lahko rekli, vzniknilo Športno društvo Breg, ki je z leti posta’ ’ eno najbolj solidnih društev pri nas. Domači športni delavci so v to napeli tudi vse svoje sile da bi na zdravih temeljih in v pravem športnem duhu privabili k sodelovanju vso mladino iz Brega, k udejstvovanju v okviru odbora pa vse tiste, ki jim .je pri srcu vzgoja naše mladine. To jim je, ''ljub razumljivim težavam, v dobršni meri tudi uspelo, saj združuje danes ŠD Breg veliko športnikov iz občine in tudi jzven nje. Slovenski fantje in dekleta (pri nogometu tudi igralci italijanske narodnosti) so pod Brego-vo zastavo poželi v 15-letni zgodovini veliko tekmovalnih in osebnih uspehov, pa tudi neuspehov in težave so znali večinoma trezno in športno prenesti.
S praznikom, ki se bo pričel drevi s plesom ob zvokih ansambla «Pomlad» na trgu v Boljuncu. se to ŠD Breg oddolžilo tistim, ki so s svojim p:trtvovalnim in nesebičnim delom pripomogli 1- rasti društva, pa tudi tistim, katerim delež ni tako viden, ampak kljub temu prav tako dragocen. Da bi bila 15-
■IIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIJMIIItllHIIIIMIIIIIlliifiiiiiiMlIlllltllMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllMHIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllllllliliHiiiiiimiMiiiMiliiiillil
JUTRI V DOBERDOBU FINALE
Jutri »poldne to v Doberdobu zaključni del nogometnega turnirja, ki so ga organizirali v okviru občinskega praznika. Kot smo že poročali, sta si vstop v veliki finale zagotovili e-najsterici Vodic iz Šempasa ter do-berdbbske Mladosti, ki sta premagali Sovodenjce oziroma Primorec iz Trebč. Ti dve ekipi se bosta ob 15.30
srečali za 3. mesto, finale pa to na sporedu ob 17. uri.
Naj ob tej priložnosti povemo, da bo predstavnik športnega uredništva našega Inevnika pred pričetkom srečanja Mladost - Vodice izročil priznanje ekipi iz Doberdoba, ki je v lanski sezoni zmagala na posebni lestvici za »Priznanje Primorskega dnevnika*
Lestvica je namreč upoštevala medsebojna srečanja treh slovenskih e-najsteric, Juventine, Sovodenj in Mladosti, ki so igrale v 3. amaterski ligi.
Na sliki (Karin Ferietič); kapetan Mladosti Karel Ferfolja v akciji med branilci Primorca.
letnica čim bolj slovesna, je društveni odbor sklenil pripraviti tudi kulturno-športni program, katerega središče bo vsekakor jutri. Že zjutraj se bosta namreč v občinski telovadnici pomerili moški odbojkarski šesterki Brega in Kočevja. To to nekakšen «revival», sai je znano, da zaradi mnogih težav ŠD Brgeopt),, goji,.,v# ojoške odbojke, vsekakor pa bodo lahko bivši igral-pi .(fekfflžaL ,j3a1Vlni§9 pozabili na wj«;.,tob0jkarskfixiinanje. Popoldne ob 14. uri pa se bosta pomerili mladinski enajsterici Brega in Kočevja, nogometna tekma bo v bistvu predtekma prvenstvenemu srečanju 2. amaterske lige med Bregom in Libertasom iz Trsta. Pomembno je, da so se v praznovanje našega druš-
PRAZNIK ŠD BREG Zabavno-kulturni spored
Danes, 20. 9.
Ples z ansamblom »Pomlad* Jutri, 21. 9.
17.30: godba na pihala Breg
<19.00: otroški zbor iz Boršta in Prebenega
Mešani pevski zbor F. Prešeren
Sledila bo slavnost ob 15-letnici z nagrajevanjem zaslužnih odbornikov in trenerjev ŠD Breg.
Zvečer ples z ansamblom »Po mlad*.
Ponedeljek, 22. 9.
Ples z ansamblom »Pomlad*
Vse tri dni bo deloval bogat sre čolov, za rekreacijo pa bo tekmovanje v izvajanju U-metrovke z bogatimi nagradami.
tva vključili tudi športniki iz Kočevja. to je občine, ki je pobratena z dolinsko, kar zgovorno priča o prijateljskih vezeh med obema krajema.
Jutri zvečer pa bo na boljunskem glavnem trgu višek svečanosti. U-vodoma to spregovoril dolgoletni predsednik Brega Silvan Klabjan, nakar bo sledilo nagrajevanje. Odbor bo nagradil vse tri bivše društvene predsednike Milana Kureta, Dragija Oto in Marina Pečenika, tri zaslužne in dolgoletne odbornike Mirana Kureta, Rina Kureta in I-gorja Čuka ter tri trenerje, ki so s svojim delom zapustili trajno sled, in sicer Stellia Monda, Uča Jurkiča in Branka Lakoviča.
Športni praznik se bo nadaljeval tudi v ponedeljek, ko bo za ples i-gral narodnozabavni ansambel Pomlad.
Na Proseku podelili priznanje udeležencem trenerskega tečaja
Junija je bil na Proseku strokovni tečaj za slovenske nogometne trenerje, ki ga je organizirala ko misija za nogomet pri ZSŠDI. Ob zaključku nagrajevanja na Memorialu Žarka Raceta, ki ga je pri redilo ŠD Primorje, so tečajnikom podelili priznanja za uspešno o pravljeni kurz. Priznanja, ki jih je podelil predsednik ZSŠDI Igor Komel, so prejeli: Sandi Coloni, Ivo Strnad in Maurizio Lovriha (Breg). Bogdan čuk in Boris Kralj (Primo rec), Janez Sila (ŠD Tabor - Sežana), Dario Vremec (Primorec).
Tečaj je docela uspel in zato u-pamo, da bo dobra spodbuda za nadaljnje korake v tej smeri, saj nam strokovni kadri primanjkujejo na raznih športnih področjih.
10.30	v Križu
Vesna - Kras
NAJMLAJŠI
12.30	na Opčinah Ponziana - Breg
» « •
11.00	na Opčinah CGS - Primorje
• * *
9.15	v Križu
Santa Croce - Zarja ZAČETNIKI
13.45	na Opčinah Ponziana A - Breg * * # ’
9.30	na Opčinah CGS - Primorje
* # *
15.15	v Trstu, Sv. Alojzij
SLFV Gaja
BALINANJE
2. TROFEJA SOKOL
8.30	v Nabrežini Nastopa 11 ekip
ATLETIKA
ATLETSKI KRITERIJ
9.00	v Vidmu
Nastopa tudi Adria
KOLESARSTVO
9. POKAL ADRIE
14.00	v Trstu Nastopa tudi Adria
KOŠARKA
ŽENSKO EVHOj-KkO PRVENSTVO
V prvem srečanju «azzurre» izgubile
MAGLAJ — V prvem kolu izločilnega dela ženskega evropskega prvenstva so včeraj Italijanke tesno izgubile z Madžarsko.
VČERAJŠNJI IZIDI Skupina A (Maglaj) Madžarska - Italija	62:59
Poljska - Anglija	80:56
Skupina B (Bosanski Brod)
Nizozemska - Francija	53:49
Romunija - Finska	78:64
Skupina C (Prijedor)	
ČSSR - Belgija	110:45
Bolgarija - Španija	88:47
Prvi dve uvrščeni reprezentanci	
vsake skupine bosta igrali v finalnem delu skupno s Sovjetsko zvezo (evropski prvak) in Jugoslavijo (gostiteljica prireditve).
TURNIR »DEL NEGRO*
Tržaški Hurlingham glavni favorit
Danes se bo v Trstu pričel med* narodni košarkarski turnir »Del Ne-gro», kj ga prireja tržaški tretje-ligaš Servolana.
Na turnirju nastopajo tržaški prvoligaš Rurlingham, ki je tudi glavni favorit zi osvojitev končne zmage. beograjski Radnički LMK, re-ški Kvarner in seveda Servolana.
SPORED DANES, 19. 9.
19 30: Hurlingham - Servolaua 21.00: Radnički LMK - Kvarner JUTRI, 20. 9.
19.30: finale za 3. mesto 21.00: finale za 1. mesto
Sledilo bo nagrajevanje.
Vse tekme bodo v tržaški športni palači.
NOGOMET
IGRAL BO ŽE JUTRI
Krol dokončno v Neaplju
RIM — Sloviti nizozemski igralec Ruud "rol. bo lahko že v nedeljo oblekel dres Napolija, ko se bo to moštvo jpoprijek v Ascoliju proti istoimenski enajsterici. Vsi zaplet-Ijaji v zvezi s prestopom Krola k Napoliju so torej premoščeni in turi' italijanska nogometna zveza je klubu včeraj sporočila, da Nizozemec lahko jutri igra. Tako se je zaključilo «mučno» pričakovanje navijačev, ki °daj upajo, da bo njihovo moštvo v prvenstvu igralo vidnejšo vlogo.
Delovanje ZSŠDI
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 20. t.m., ob
20.30	na sedežu ŠD Primorec v Trebčah seja društev, ki gojijo nogomet.
OBVESTILA
ŠK Kras
obvešča, da sc treningi cicibanov »a igrišču v Repnu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 19.30. Vsi zainteresirani dečki, ki bi radi začeli z nogometom pri ŠK Kras, se lahko javijo trenerju Vinku Hafnerju nb urah zgoraj navedenih treningov.
• • •
Sekcija minibasketa ŠZ Bor
obvešča, da so treningi miniha-skela v telovadnici stadiona »Prvi maj* oh ponedeljkih in petkih od 17.3<> do 19.00. Vsakdo, ki bi rad igral minibasket, naj se neposredno vpiše kar ob urah treningov ali pa naj telefonira v večernih urah trenerju Rasenijn na št. 76-30-79
• « «
Gimnastični odsek ŠZ Bor
obvešča, da bo vpisovanje deklic in dečkov za <etošnjo sezono v ponedeljek, 22. t.m., na stadionu «1. maj* od 15.30 do 17.30 (telefon 51-377).
V ponedeljek se bo ob 16. uri začele na stadionu «1. maj* tudi vadba za deklice, ki so lani sestavljale mlajšo skupino.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul Montecchl 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 llnlfe)
Podružnica Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina
Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija tDAN».
V SFRJ številka 4.50 din. ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00. letno 650.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80.00, letno 800.00 din.
Poštni tekoči račun za (talilo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Zo SFRJ	2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS	61000 L|ubl|ana,
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš 43 mm|
22.600 lir Finančni 800. legalni 700 osmrtnice 300. sožolia 400 lir za mm višine v širini i stolpca Mali oglasi 200 lir beseaa.
Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele krojine se naročalo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz v Italiji pri SPI.
Stran 6
20. septembra 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal
in tiska V
IZTT I Trst
Furlanije - Julijska vseh drugih dežel
član italijanske zveze časopisnih založnikov FiEG
POGOVOR S TRŽAŠKIM SINDIKALISTOM
Treba je globlje preučiti vzroke krize pri Fiatu
Ko že tečejo mučna pogajanja za premostitev krize, v katero je zabredel turinski avtomobilski koncem Fiat in zaradi katere se lahko zgodi, da ostane 14.000 delavcev na cesti, smo se pozanimali. kaj menijo o tem žgočem problemu v krogih enotne sindikalne zveze kovinarjev (FLM) na Tržaškem. Obrnili smo se na pokrajinskega tajnika kovinarskega sindikata FIOM (CGIL) Glauca Riga.
Edina velika filiala turinske družbe v Furlaniji - Julijski krajini leži v Trstu, sicer v Ul. Marsovega polja 12 (Čampo Marzio), ter ima večje skladišče v Ron-kah. Filialo so že pred leti or-ganično preustrojili, je dejal Rigo, in to v smislu organizacijske preureditve, ki temelji na podruž-ništvu. Vloga družbe Fiat je bi-, a s tem bistveno izvotlena vsebine, ki jo je imela v desetletju 1960-70. Dejansko to pomeni, da se je vodstvo koncema docela izneverilo nekdanjim resnim jamstvom, ki so omogočala skorajda neoporečno servisno službo, od popravil in splošnega vzdrževanja avtomobila do rednega dobavljanja nadomestnih delov. S «forsiranjem» podružniške mreže je družba vsa ta dragocena opravila prepustila tako imenovanemu svobodnemu trgu.
Čemu takšen korak, ki je nedvomno okrnil zaupanje kupcev v Fiat? Zato, da bi zavrli servisne pa tudi (v pogledu filial) režijske stroške. Negativne posledice take politike se kažejo ravno danes in prav sedaj je Fiat razglasil avtomobilsko krizo. Kriza kajpada je, toda njene vzroke je treba globlje proučiti, ne tako pristransko. Fiat z ene strani razpihuje gonjo proti sporazumu med tovarno Alfa Romeo in japonskim Nissanom, ki ga mi, sindikalisti, povoljno ocenjujemo saj ho Alfa Romeo s povečanjem proizvodnje po dogovoru z Japonci lahko sanirala bilančni primanjkljaj. z druge strani pa nam se-dš za pogajalno mizo s predlogom o tisočih in tisočih odpustov. Z odstranitvijo 14.000 uslužbencev pa problem nikakor ne bo rešen: če nočeš več proizvajati, bo konkurenca s tabo še bolj neizprosna.
Položaj družbe Fiat je pravzaprav absurden: pravi se, da za njene avtomobile ni kupcev, da so njena skladišča zaradi tega natrpana z neprodanimi vozili; kako torej, da moraš na naročeni avto čakati kar dva meseca? Vzroki krize tičijo torej drugje. Poraja se vprašanje, zakaj avtomobil Fiat toliko stane, kaj je narobe z organizacijo na dobavnem in kaj na uslužnostnem (servisnem) področju. Za prebroditev krize je potrebno odstraniti njene prave vzroke, zatem pa izbrati najprimernejši način ozdravitve bolnika. Rešitev krize pa je po Rigovem mnenju v uresničitvi vsedržavnega načrta o avtomobilski industriji, ki pa seveda ne sme mimo širše stvarnosti italijanske industrije.
Kako je s tem načrtom? Prepočasi napreduje, in to zopet po
krivdi torinskega koncema. Rigo je namreč povedal, da je Alfa Romeo svojo vlogo v sklopu načrta že opredelila (morda tudi po zaslugi vladnega posega), medtem ko se Fiat verjetno peha predvsem za finančno podporo iz državne blagajne. Ta pa ne bi bila namenjena ohranitvi zaposlitvene ravni, kot bi po logiki moralo biti; šlo bi v bistvu za izgubljen denar, saj tet sredstev ne bi porabili za koristne naložbe, kot npr. za uravnovešanje zaposlitvene ravni na Jugu ali za posodobljenje tehnologija
Vselej smo zatrjevali, je pripomnil tajnik FIOM, da si družba, kakršna je Fiat, ne sme privoščiti izdelovanja desetin modelov, kar pomeni toliko večje izdatke in posledično kajpada višje prodajne cene, ampak bi morala proizvajati manj, zato pa boljših in cenejših avtomobilov. To je zgrešena politika, za katero delavec (in z njim sindikat) upravičeno ne mara plačevati davka. Avtomobilsko politiko je torej treba korenito preosnovati. Čemu je npr. turiaski koncem zamudil vlak dizlovih motorjev? Prehitela sta ga Volkswagen in Peugeot pa tudi Opel, ki Fiatu odžirajo dragocen prostor na mednarodnem avtomobilskem tržišču. Zakaj to, ko pa je bil Fiat nekdaj avantgarden v pogledu tehnološkega posodabljanja proizvodnih struktur? In zakaj je slednjič ubrala rakovo not organizacija za dobavljanje nadomestnih delov, ki se nasprotno na tujem nenehno izboljšuje?
Vse te probleme je torej treba rešiti in če že ni mogoče zaenkrat ohraniti na službenih mestih tistih 14.000 delavcev, naj se jim nemudoma zagotovi zaposli tev kje drugje. Imaš v mislih mehanizem tako imenovane mobilnosti. kajne? Seveda, je me nil Rigo, toda mobilnost naj predpostavlja tudi stroga jamstva prizadetemu delavstvu. Mobilnost ne sme postati sredstvo, s katerim odstraniti človeka (delavca ali tudi sindikalista), ki ti je trn v peti. Pri pdflovTti' 'taphsfltVFmdise-bitno odpuščenih delovnih moči naj pomagajo tudi krajevne (ob tinske ali pokrajinske) Uprave
Izhod iz krize je potemtakem odvisen od politične volje, ki je doslej od nikoder ni bilo in ni hotelo biti, Na krajevni ravni se kovinarska sindikalna zveza u-bada s sorodnimi vprašanji, ki zadevajo npr. tovarni Grandi Motor! in VM. Obe sta nujno po trebni temeljitega organizacijskega in proizvodnega prevstroja, toda ustrezni pritiski iz sindikalnih vrst so bili zaman: v GM bi Fiat moral povečati svoj delniški delež (danes 10 od sto), v VM pa se vodstvo konservativno protivi vsakršni preosnovi. Zakaj? Da ne govorimo o Tržaškem arzenalu -Sv. Marku in miljski ladjedelnici Al‘o Adriatico. Če politične vo Ije od zgoraj tudi v prihodnje ne bo, potem bodo meseci, ki so pred nami, zares «vroči» in gotovo ne po krivdi delavstva ali sindikatov, (dg)
V POLNI VOLILNI KAMPANJ.I MED DISKOVNO KONFERENCO
Predsednik Jimmy Carter o zunanji politiki ZDA
Še pred novembrom bo verjetno vrh med ZDA, Egiptom in Izraelom za rešitev palestinskega vprašanja ■ Amerika bo branila z jedrskim orožjem <svobodo in varnost» zapadne Evrope in ZDA samih
WASHINGTON - Ameriški predsednik Jimmy Carter je verjetno hotel prehiteti svoja nasprotnika Reagana in Andersona, ki se bosta prihodnjo nedeljo spopadla na ekranih zvezne televizijske mreže, in je v četrtek zvečer priredil tiskovno konferenco za novinarje vseh držav. Sam se televizijskega soočanja ni hotel udeležiti s precej izmišljenim izgovorom, češ i.a noče diskutirati z dvema predstavnikoma republikanske stranke. Naj še pojasnimo, da se je Anderson predstavil za neodvisnega kandidata na predsedniških volitvah, ki bodo 4. novembra, potem ko je v primarnih volitvah izgubil tekmo s svojim strankarskim sotekmecem Ronaldom Reaganom.
Kaj je Carter povedal med tiskovno konferenco? N" posebno novega, osvežil je le spomin na nekatera zunanjepolitična stališča njegove u-prave, ki se nanašajo na nerešene probleme Bližnjega vzhoda, na ameriške talce v Iranu in na politiko popuščanja napetosti. Potrdil je, da se bo verjetno še pred volitvami za ameriškega predsednika spet sestal vrh med ZDA, Izraelom in Egiptom za reševanja vprašanja palestinske avtonomije. Glede ameriških talcev v Iranu pa je dejal, da ni Bela hiša zabeležila v zadnjih časih nobenih ugodnih sprememb in da po njegovem niso na vidiku novi in hitri razpleti tega političnega zapleti ja ja, ki že več mesecev izostruje napetost v svetu. Poudaril pa je, da se ZDA ne mislijo «oproščati» Iranu za politiko. ki so jo do Irana vodile med šahovo vlado, da bi s tem »iztržili* osvoboditev talcev. Vedno v tem okviru je nadalje dejal, da njegova uprava sprejema ustanovitev mednarodnega sodišča, pred katerim naj bi Iran iznesel svoje obtožbe proti ZDA. Ko so ga novinarji spraševali, če se mu kijub temu zdi, da re je položaj v Tranu zboljšal, je Carter dejal, da se je to res zgodilo, apipak le v kolikor je spet prišlo do ponovne vzpostavitve vlad-pi|). in parlamentarnih organov, ki so polnomočni.
Tudi o jedrski oborožitvi in o-brambi ni Carter povedal nič novega. Na vprašanje nekega časnikarja o možnosti jedrskega spopada je dejal, da bi ZDA uporabile jedrsko orožje v primeru, da bi morale braniti »svobodo in varnost* zapadne Evrope in ZDA samih. Opozoril pa je, da bi napad na Ameriko pomenil za sovražnika pravi samomor. Tega spopada si Carter seveda ne želi (zato tudi prosi boga, da ga nikoli ne bi bilo), potrebno pa je, da ameriški zavezniki in njeni sovražniki vedo, da bodo ZDA uporabile jedrsko orožje, če bi se izkazalo za potrebno.
Ameriški predsednik pa je glede tega optimist. Po njegovem mnenju ima namreč podobne poglede tudi sovjetski voditelj Leonid Brežnjev, s katerim se je o tem prepričal ob •priložnosti podpisa sporazuma za omejevanje strateškega oboroževanja Salt H, do katerega je prišlo lani na Dunaju. Pri tem je Carter
...........................................MIHU......................................................
še potrdil, da se bodo čimprej nadaljevali pogovori o tem vprašanju, med Sovjetsko zvezo in ZDA, predvsem kar tiče strateškega orožja v Evropi. Preliminarno srečanje med ameriškim državnim tajnikom Muskiejem in sovjetskim ministrom za zunanje zadeve Gromikom je namreč predvideno prihodnjo nedeljo v New Yorku.
Posej predstavnika Jugoslavije na zasedanju medparlamentarne unije
BERLIN — Na včerajšnji seji medparlamentarne unije so razpravljali o vprašanjih tretje dekade razvoja. Med drugim je govoril tudi član
jugoslovanske delegacije Uroš Vidovič. Opozoril je na kritičen položaj v mednarodnih ekonomskih odnosih ter na nevarnost, ki grozi nadaljnjemu razvoju zaradi odsotnosti u-sklajene mednarodne akcije, kar najbolj občutijo dežele v razvoju.
Poudaril je, »da ne smemo biti zadovoljni s tistim, kar je bilo do zdaj doseženo na letošnjem zasedanju generalne skupščine.* Po njegovih besedah enostavno ni mogoče razumeti večine razvitih držav, ki zavračajo pogovore o bistvenih vprašanjih razvoja svetovnega gospodarstva. Po Vidovičevih besedah rešitev teh vprašanj ni možna brez pogajanj, nadaljnje zadrževanje obstoječih odnosov v mednarodnem gospodarstvu pa bo imelo daljnosežne posledice za mir in varnost na svetu. (dd)
S SOVJETSKO VESOLJSKO LADJO «SOJUZ 38»
Kubanec Arnaldo Mendez v vesolju
Kozmonavta Arnaldo Tamayo Mendez (levo) in Juri Romanenko. V sredini kubanski obrambni minister
Raul Castro
VSE VEČJA MEDNARODNA OSAMELOST JIZNOKOREJSKEGA FAŠISTIČNEGA REŽIMA
Številne vlade in demokrati sveta zahtevajo preklic smrtne obsodbe za Kima Dae-Junga
Odgovorni za izvajanje izrednega stanja potrdil razsodbo; po vsej verjetnosti bo končno besedo dal južnokorejski diktator Chun Dn-Hwan
VČERAJ V MARIBORU
S srečanjem animatorjev končan posvet o pedagogiki prostega časa
Udeležence posveta bo danes sprejel rektor mariborske univerze
MARIBOR — Z uradnim sprejemom pri rektorju univerze v Mariboru se bo danes zaključil mednarodni posvet v pedagogiki proste ga časa, ki je te dni potekal na mariborski pedagoški akademiji. Po praktičnem prikazu politike prostega časa na šolah in v krajevni skupnosti so se udeleženci posveta včeraj posvetili praktičnemu delu zasedanja. Delovni dan se je začel v veliki dvorani pedagoške akade mi je v Mariboru, kjer so številni domači in tuji predstavniki kulturnega in političnega življenja po zdravili začetek teoretičnega dela strokovnega posveta. Dr. Rudi Lešnik, predsednik SPPČ, je poudaril pomen mednarodnega posveta, kjer so se kulturni delavci in animatorji številnih evropskih držav, od Nemčije in Švice do češke in Norveške, srečali ter skupaj razpravljali o novi, a izredno pomembni vedi, ki se ukvarja s prostim časom. Z znanstveniki zahodnih evropskih držav pa je bila obenem tudi prilika, da so se seznanili s politiko prostega časa, kot sestavnim delom samoupravnega političnega in družbenega razvoja. Brez sodobnega načrtovanja prostega časa sta namreč nemogoči ^moupravna vzgoja ter pravilen lazvoj socialistične družbe. Prosti čas je namreč tisti, ki ustvarja sodobnega in samozavestnega človeka in državljana. Posvet so pozdravili tudi predsednica re-prbliške konference SZDL Tilka Blaha. namestni- a tajnika evropskega združenja za rekreacijo in prosti čas ELRA Elizabeta Sauter,
predsednik skupščine občine Maribor Rafael Razpet, dekan mariborske univerze Dušan Bobek ter dekan pedagoške akademije v Mariboru prof. Viljem Brume. Javno zasedanje se je nato nadaljevalo z branjem referatov prof. dr. Volf-ganga Nahrstedta, dekana visoke pedagoške šole univerze v Bielefel du in člana izvršnega komiteja EL RE, ki je predaval o pedagogiki prostega časa v Evropi in Ameriki, ter zaokviri’ pojem prostega časa v sodobni družbi. Naslednji referat je bral docent dr. Rudi Lešnik, u-čitelj pedagogike prostega časa na filozofski fakulteti v Ljubljani, ki je problem nakazal z vidika socialistične samoupravne družbe.
V dopoldanskem času je steklo tudi delo po posameznih skupinah: tuji in domači pedagogi, kulturni delavci in animatorji so se razdelili v štiri grupe, ki so z diskusijo in branjem referatov obdelale slede če teme; politiko prostega časa, od vsakdanjega življenja ljudi do različnega preživljanja časa glede na spol, družbeni položaj itd , problem prostega časa v šoli, vprašanje kadrov pri politiki prostega časa ter temo animacije in mentorstva. Skupinam je uspelo nakazati vrsto ak tualnih problemov, ki ,iih zaznavamo tako v zahodnih državah kot v jugoslovanskem samoupravnem si stemu.
Govor je namreč bil. o vplivu, ki ga imajo na preživljanje prostega časa družbeni status, spol, starost, družbena vloga in vsakda-
nja služba. Rezultati posveta so bili vsekakor izredno pozitivni in odpirali so vrsto hovili zanimivih vprašanj, ki jih bo treba v bodoče razviti.
Po končanem zasedanju so se voditelji skupin zbrali in sestavili poročila. Ob 17. uri se je začel plenarni del kongresa, na katerem so udeleženci izvedeli za opravljeno delo posameznih skupin in za sklepe razprav. Goste iz tujine in vseh. ki so se udeležili kongresa, je na koncu še pozdravil predstavnik pedagoške akademije iz Ljubljane dr. Rudi Lešnik in se jim zahvalil za sodelovanje. Izrazil je svoje zadovoljstvo nad uspehom kongresa, p-edvsem pa nad sodelovanjem, ki so ga vzpostavili predstavniki EL RA. Le ti so po njegovem mnenju obogatili z novimi mislimi delovanje SPPČ (Sekci.ia za pedagogiko prostega časa). Kongres seveda, je nadaljeval dr Lešnik, ni mogel odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja, želo pomembno pa je že to, da so prvič v Jugoslaviji organizirali tako srečanje. Kongres ,e je končal s kulturnim programom, gostje so lahko prisluhnili narodni pesmi, obenem pa so si lahko ogledali lutkovno predstavo, folklorne plese štajerske in Črne gore in lep balet.
Zvečer so predstavniki SPPČ or ganizirali za goste iz tujine še spre jem pri predsedniku VSO Maribor inž. Rafaelu Razpeto v hotelu Orel.
sp - ez
SEUL — Odgovorni za izvajanje izrednega stanja v Južni Koreji general Lee Hui Song je včeraj potrdil smrtno obsodbo na vešalih za voditelja južnokorejske opozicije Kima Dae-Junga; prav tako je potrdil zaporne kazni, ki jih je izreklo seulsko vojaško sodišče proti 23 Kirnovim somišljenikom in sodelav-cem.
Južnokorejski diktatorski režim ni torej upošteval spontane reakci je ogorčenja, ki prihajajo z vsega sveta in se jim pridružujejo tudi uradne zahteve posameznih vlad o spremembi razsodbe. Obsojenci mo rajo sedaj v roku 7 dni vložiti priziv na najvišje južnokorejsko sodišče, v primeru pa, da tudi to potrdi razsodbo seulskega vojaškega sodišča, ne preostane obsojencem drugega, kot da zaprosijo za pomilostitev predsednika Chun Du-Hwana.
Po mnenju večine opazovalcev južnokorejskih dogajanj bo tudi vrhovno sodišče potrdilo prvostopenjsko razsodbo, da bo končna usoda obsojencev v rokah južnokorejske ga diktatorja, ali bolje rečeno v rokah Washingtona, saj je povsem jasno, da je Amerika vedno vedrila na južnokorejskem nebu. Kako se bo sedaj odločil Washington je težko napovedati. Dosedanje reakcije so izrazile predvsem «obžalo-vanje* ne pa obsodbe. V teh dneh je vsaka pobuda ZDA pogojena od ozkih predvolilnih koristi. Kaj se trenutno splača predsedniku Carterju ve samo njegov predvolilni štab. Morda pa .je Jungova obsod ba res samo maslo južnokorejske-ga diktatorja kot to zatrjujejo funk cionarji State Departmenta v takem primeru se veča možnost, da bi Chun Du-Hwan pomilostil voditelja južnokorejske opozicije. Njegov režim je vsa demokratična javnost ožigosala. To bi Hwan še prebolel. saj so se njegovi predhodniki vedno požvižgali na svetovno javno mnenje, a tokrat je položaj nekoliko drugačen. Kirn Dae-Jung uživa v svetu ugled pravega demokrata in uglednega opozicijskega voditelja, da je morala marsikatera vlada na pritisk svojega javnega mnenja obsoditi seulsko razsodbo. V prvi vrsti je to Japonska, ki je po ZDA najvažnejši južnokorejski trgovinski partner. Seulski režim si ne more privoščiti zapletov s Tokiom in prav od tu prihajajo najodločnejše zahteve in pritiski za pomilostitev. Včeraj pa sta se med drugimi zavzeli za Junga tudi norveška in novozelandska vlada. Seznam protestov se torej iz dneva v dan daljša in tudi v Južni Koreji je že čutiti prve znake ljudskega vrenja in nezadovoljstva. Chung Du-Hvvanu ne preostane torej drugega, kot <ja pomilosti svojega nasprotnika in tekmeca, saj bi v nasprotnem primeru pomenila izvršitev smrtne obsodbe za četek konca za fašistični seulski režim.
osredotočila svoj napad predvsem čije po koncu druge svetovne vojne.
na bolivijsko delavsko centralo, največji enotni sindikat v državi. Ob koncu komunikeja CGIL - CISL -UIL izraža solidarnost bolivijskim delavcem in zahteva takojšnjo osvoboditev njihovih priprtih voditeljev.
NEW YORK - Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko ie včeraj iz Havane prispel v New York, kjer bo vodil sovjetsko delegacijo na jubilejnem zasedanju generalne skupščine OZN.
CGIL-CISL-UIL o terorju v Boliviji
RIM — Sindikalna federacija CG IL CISL UIL je v svojem komunikeju odločno protestirala zaradi kratenja sindikalnih svoboščin v Boliviji. Italijanski sindikati ugotavljajo, da je bolivijska vojaška hunta
Države nasprotnega tabora tej for mulariji niso nasprotovale, čeprav je tudi niso podprle. Predstavniki Jugoslavije pa so ob podpori drugih neblokovoskih držav najodločneje nasprotovali «uzakonitvi okupacije*, in poudarili, da bi bilo to v nasprotju z mednarodno zakonodajo in drugimi normami, ki urejajo odnose med državami, (dd)
Lani v Italiji 187 tisoč splavov
BOLOGNA — Po podatkih statistične službe ISTAT so v leto 1979 izvedli v Italiji 187.568 prekinitev nosečnosti. Iz raziskave, ki jo je izvedla dežela Emilia - Romagna izhaja, da se je lani rodilo 670 tisoč otrok, kar pomeni, da je bilo 280 splavov vsakih tisoč rojstev. Medtem
ko prekinitev nosečnosti v prvih treh mesecih ne predstavlja večjih problemov, je bilo več težav s splavi po tretjem mesecu. Ti predstavljajo približno 1 odstotek celotnega števila.
O teh problemih in o potrebi po u-sposabljanju zdravstvenih operaterjev za izvajanje zakona o prekinitvi nosečnosti ter o podobnih izkušnjah v nekaterih drugih državah' bodo razpravljali 27. in 28. septembra v Bologni strokovnjaki raznih držav, na simpoziju, ki ga prireja bdlonjska univerza pod pokroviteljstvom dežele Emilia - Romagna.
MOSKVA — Dunajski nadškof kardinal Franz Koenig je obiskal Moskvo, da bi se srečal s kristjani z vzhoda in s pravoslavnimi verniki. Koenig se bo mudil v Sovjetski zvezi deset dni, kjer se bo raz-govarjal s patriarhom Pimenom, voditeljem pravoslavne cerkve.
(Telefoto AP)
MOSKVA — Sovjetska zveza je pred dvema dnevoma izstrelila vesoljsko ladjo »sojuz 38». Na krovu ladje sta kubanski podpolkovnik Arnaldo Tamayo in sovjetski kozmonavt Juri Romanenko. Vest je sporočila sovjetska agencija «Tass».
Arnaldo Tamayo Mendez, ki je star 38 let, je že dolga leta pilot vojaškega letalstva, leta 1978 pa je stopil v sovjetsko središče «Juri Gagarin*, kjer se je specializiral v vodenju ladjice «sojuz» in vesoljne postaje »saljut*. Tamayo je sedmi tuji kozmonavt, ki so ga Sovjeti izstrelili v vesolje od leta 1978. Prvi je bil neki češkoslovaški državljan, sledili pa so mu nek Poljak, Vzhodni Nemec, Madžar, Bolgar in Vietnamec.
Sovjetsko - kubanski vesoljski polet se bo končal predvidoma že v začetku prihodnjega tedna. Cilj sovjetskih r okovnjakov je. da se «sojuz 38» priklopi na vesoljski vlak, ki je sestavljen iz «soyuza 37» in »saljuta 6", na krovu katerega sta že od G. aprila sovjetska kozmonavta Leonid Popov in Valerij Rjumin.
Agencija TASS dodaja, da se kozmonavta dobro počutita in da vse naprave delujejo v najlepšem redu. Ž,e včeraj ,gvgčfr bi se morala ladjica priklopiti na vesoljski vlak, nakar se bosta kozmonavta pričela vračati.
Arnold Tamayo Mendez, temnopolti Kubančan jo prvi kozmonavt Latinske Amerike in 97. v svetovni lestvici. Iz sovjetskega glavnega mesta poročajo, da je bila prisotna ob izstrelitvi ladjice tudi delegacija kubanske vlade in komunistične partije ter tudi kubanski obrambni minister Raul Castro.
NA ŽENEVSKI KONFERENCI
Belgija za termin *•
«upravieena okupacija*
ŽENEVA — Belgijski predstavnik v komisiji za mine na konferenci, ki se ukvarja s prepovedjo nekaterih vrst klasičnega orožja, se je vztrajno zavzemal za sprejetje termina «upravičena okupacija*. Na ta način je želel praktično opravičiti morebitne predhodne zasedbe tujih ozemelj, verjetno pa tudi sedanje primere. Omenjeni diplomat se je skliceval na okupacijo Nem-
.   ■ i ■ i ■ ■ ■ ■ ■ 11 ■ i ■ • ■ ■ >1     iMiiiiiiiniiiiiiiimmiiiiiiiiiiiii  
MINISTER GASPARI ODGOVORIL NA INTERPELACIJE POSLANCEV
Italijanska vlada čaka na razvoj dogodkov preden da dokončno sodbo o udaru v Turčiji
Predstavniki opozicije odločno kritizirali preveč medlo stališče vlade - Demokristjani zmerno zadovoljni z odgovorom, socialisti izrazili zaskrbljenost
RIM — »Stališče Italije v zvezi z državnim udarom v Turčiji se izraža v globoki zaskrbljenosti zaradi položaja, ki je nastal po prelomu ustavnega reda in za spoštovanje človečanskih pravic v tej državi. Merilo za sodbo italijanske vlade o novih razmerah v Turčiji bo dalo prav večje ali manjše spoštovanje človekovih pravic.*
Tako je v bistvu minister za odnose s parlamentom Gaspari odgovoril včeraj na številne interpelacije, ki so jih poslanci skoraj vseh političnih skupin postavili vladi po
vojaškem udaru, s katerim so 12. septembra letos general Evren in njegovi somišljeniki ukinili parlamentarni sistem in demokratične svoboščine v Turčiji. Gaspari je na dalje spomnil prisotne na izjavo gen. Evrena, da je sedanja rešitev začasnega značaja in da bodo parlamentarni režim obnovili brž ko bo premagan terorizem in zopet vzpostavljen red v državi. Italijanska vlada upa, da bodo vojaki spo štovali to obljubo, svojo dobro voljo pa bodo dokazali s tem, da čim prej osvobodijo zaprte politične in
VLADA SPREJELA USTREZNI ZAKONSKI OSNUTEK
Jamstva in pomoč Italije za nevtralnost otoka Malte
RIM — Na posebej v ta namen sklicani kratki seji je včeraj ministrski svet sprejel zakonski osnutek, ki ga je predložil zunanji minister Emilio Colombo, za ratifikacijo in izvajanje sporazuma z Malto o nevtralnosti otoka v smislu izmenjave not, ki sta jo obe državi izvršili 15. t.m. v Rimu in La Valletti. Uradno sporočilo vlade poudarja, da je Italija s tem izvršila pooblastilo Evropske gospodarske skupnosti iz decembra 1976, da se z Malto dogovori o jamstvih za njeno nevtralnost in o gospodarsko -finančni pomoči tej otočni državi.
Sporazum predvideva, da bo Malta izdala deklaracijo o obveznostih, ki jih sprejema s proglasitvijo nevtralnosti, pri čemer bo izključila možnost sodelovanja v zavezništvih, prisotnosti tujih vojaških sil ali
baz na njenem ozemlju in popravljanja ameriških ali sovjetskih bojnih ladij v njenih ladjedelnicah. Italija se pa obvezuje priznati nevtralnost Malte, pozvati vse druge države, da jo spoštujejo in sprožiti takojšnja posvetovanja, če bi jo kdo ogražal ali kršil, pri čemer bo Malti nudila diplomatsko podporo v varnostnem svetu OZN.
Sporazum predvideva tudi, da bo Italija dodelila Malti finančno pomoč in nizkoobrestna posojila ter strokovno sodelovanje. Sporočilo govori tudi o jamstvih za nevtralnost otoka, »ki prispeva k stabilnosti in utrjevanju miroljubnih odnosov med sredozemskimi državami*, ne omenja pa vojaških jamstev, ki jih je navajalo sporočilo zunanjega ministrstva ob izmenjavi not. Zakon ski osnutek bo moral obravnavat' in odobriti parlament.
sindikalne osebnosti.	I k hitrejši obnovi njene demokra-
V razpravi, ki je sledila ministro-1 tične ureditve, vemu poročilu, so bili samo kr-
ščanski demokrati delno zadovoljni z odgovorom. Njihov predstavnik Aiardi je izrazil željo, da bodo v Turčiji kmalu spet vzpostavili de mokratični red. Predstavnik PSI Seppia je dejal, da so socialisti zelo zaskrbljeni zaradi razpletov v Turčiji in sprememb v mednarodnih ravnovesjih, ki jih ti lahko povzročijo.
Popolnoma nezadovoljni so bili ostali govorniki. Za komuniste je med drugimi govoril Cecchi. ki je dejal, da politična in gospodarska kriza v Turčiji nikakor ne more opravičevati državnega udara, med tem ko v svojem stališču vlada nekako opravičuje vojaški poseg prav zaradi teh okoliščin. Komunisti so nadalje zahtevali prekinitev sodelovanja italijanskih vojakov na ma nevrih NATO v Turčiji, prekinitev diplomatskih odnosov držav članic EGS s Turčijo in osvoboditev vseh političnih jetnikov.
Odločno nezadovoljna sta z Ga sparijevim odgovorom bila tudi ra dikalca Pinto in Cicciomessere, po mnenju katerih vlada ni sprejela dovolj odločnega stališča proti državnemu udaru, kar vodi v tiho priznanje vojaške hunte, Crucianel-li (PDUP) pa je dodal, da je vla da mimo nekaterih splošnih fraz dejansko odobrila državni udar.
Drugačno je bilo stališče liberalnega tajnika Zanoneja, ki je po ugotovitvi, da nobena stranka sedanje večine ni odločno podprla stališča vlade v tej zadevi, dejal, da je treba pri ocenjevanju turških dogodkov upoštevati vzroke, ki so privedli do vojaškega posega. Zaradi tega se ni strinjal s predlogom o prekinitvi. diplomatskih odnosov s Turčijo, ampak je zagovarjal vzpostavitev tesnejših stikov s to državo, ki naj bi pripomogli
RIM — Bivši predsednik republike Giuseppe Saragat je včeraj dopolnil svoje 82. leto starosti. Ob tem visokem jubileju je prejel številne brzojavne čestitke. Med drugim mu jih je poslal tudi tajnik PSDI Pie-tro Longo.
Predstavnika predsedstva italijanske vlade na obisku v Kopru
KOPER — Na slovenski obali sta se včeraj mudila Giovanni Mammuc-oari in Mirella Boncompagni, predstavnika predsedstva italijanske vlade zadolžena za stike s sredstvi javnega obveščanja. Italijanska gosta sta obiskala koprsko radijsko in televizijsko postajo in se seznanila * informativno vlogo teh dveh občin in z njunimi programi. Ob koncu o-biska je Giovanni Mammuccari izjavil: «Med običajnim tritedenskim o-biskom na radiu Trst smp prišli tudi v Koper da bi se seznanili z na; Šimi jugoslovanskimi prijatelji, ki opravljajo podobno delo kot ga m* na radiu Trst. Obe radijski postaji imata veliko vlogo zlasti v tem, da oddajata svoje programe tudi v j®" zikih narodnostnih skupnosti, slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji. Vzajemno seznanjanje je še posebej koristno za bodoče odnose in za navezavo tesnejših stikov med obema radijskima postajama. V Kopru smo se seznanili tudi z novo nalogo radia Koper, ki pripravlja informativni program radia Jugoslavije v italijanščini. To nas še posebej zanima in zadovoljni smo, da smo navezali tako prisrčne stike, kar bo prav gotovo prispevalo k bodočemu plodnemu sodelovanju.*
L. Oj