LETO 1939	27. SEPTEMBRA	ŠTEV, 39
AH kaj sušite?
Ni prijetno eno in isto stvar tolik rat ponavljati. Pa hi se utegnilo komu tudi za malo zdeti, da bi ga vedno opominjali ia priganjali k nečemu, kar se ne da izvesti. Priznamo! Ne samo težko, ampak naravnost nemogoče je to ogromno količino sadnega pridelka, zlasti češpelj, tako predelati, da bi se obranile za hrano v poznejši zimski in poletni dobi. To bi se dalo doseči edino le s sušenjem in kuhanjem sadnih mezg, zlasti češpljevke (pekmez, povi-dla i. dr.). Tako predelavanje sadja gre pa počasi od rok, posebno še pri nas, ker nismo usmerjeni in urejeni za tako sadno uporabo. Manjka nam sušilnic, še bolj pa kotilov in drugih priprav za predelavo sadja v trpežno obliko. Koliko lažje je slive otresti in zmetati v kadi ali sode, kjer počakajo tje v zimo, ko bo čas za kuhanje sli-vovke. Pa še to moramo upoštevati, da ima »livovka vse drugačen kredit in veljavo nego suha sldva, suhe hruške ali jabolčni krhlji... Vsaj pri nas je Lako.
In vendair! Vsaj letošnje izredne razmere bi morale vsakogar prisiliti do tega, da bi nazore glede dosedanje sadne uporabe nekoliko spremenili. Izredna je letošnja jeeen v raznih ozirih. Izredno sadno letino imamo, vsaj kar se tiče češpelj in hrušk. Pravijo, da že desetletja ni bilo take češpljeve letine kakor je letošnja. Stare skušnje pa nas uče, da izredno dobri sadni letini navadno sledi izredno slaba in da je treba torej v dobrih letinah skrbeti za Slabe čase.
Druga izrednost, ki je z dobro sadno letino čisto nasprotna, je pa slaba sadna kupčija, ki jo je povzročila istotako dobra sadna letina po drugih pokrajinah in pa tretja izrednost — vojna vprav v tistem predelu inozemstva, ki je bil najboljši odjemalec našega sadja. Ali ni torerj vziroka dovolj in popolnoma upravičeno, ako z vso dobrohotnostjo opozarjamo gospodarje in gospodinje, da so v teh izrednih razmerah potrebni tudi izredni ukrepi, da se kolikor mogoče velik del sadne letine obrne v hrano in tako predela, da se bo ohranil za poznejša morebiti še slabše čase, Seveda
samo suho sadje in sadna mezga nas na bosta rešila, toda brez dvoma eta ta dva izdelka lahko velik pripomoček, da se bodo lažje premagale težave s prehrano. 0 sadjevcu in slivovki pa lahko rečemo, da nam bosta prej v škodo nego v pomoč. Naj se prihodnjost obrne kakokoli, pomanjkanja pijače se nam ni bati, pomanjkanja živil pa je kaj lahko mogoče tudii pri nas.
Z vso resnostjo naj torej vsakdo pre-udari možnosti za sušenje sliv in drugega sadja in možnosti za predelavo sadja v, mezgo. Za gradbo novih sušilnic je zdaj seveda prepozno. Pač pa se lahko popravijo stare, kjer se še niso. Za sušenje naj se uporabijo tudi vse druge prilike v hiši in pri hiša. Za to niso potrebne posebne priprave. Lese iz protja ali nažagamih remelj-cev so hitro narejene. Ugoden čas za sušenje češpelj je proti koncu septembra in še dobršen del oktobra, če le ni premokro vreme, da bi češplje pokale. Za sušenje mora hiti češplja močno zrela, tako da pri peclju začne veneti. Take rade odpadajo, se hitreje suše in dado prvovrstno suho robo. Pustimo za sušenje taka drevesa, ki imajo prav lepe, debele plodove, ki jih pa sproti, kolikor jih mislimo posušiti, otre-sajmo z drevesa. Pri nas češplje vobče na bomo sušili za prodajo, ampak izvečine za dom. Zato tudi kakovost izdelka ne pride toliko v poštev. Boljša je zaloga, čeprav nekoliko slabše vrste (ker namreč nimamo primernih pripomočkov), nego prazne skrinje in shrambe.
Hruške so poleg češpelj izvrsten sad za sušenje, in sicer žlahtne in moštnice. Žlahtne hruške se morajo dejati sušiti takoj, ko so godne za uživanje, toda meso mora biti' še skozi in skozi belo in se mora rezati kakor maslo (masleinke). Navadno jdh režemo skozi muho in pecelj v polovice ali četrtine. Lupiti jih ni treba; tudi peščišča navadno ne izrezavamo. Ako jih prej, preden jih denemo sušit, obarimo (nekaj minut kuhamo ali parimo), se hitreje posuše' in dado lepšo in okusnejšo robo. Moštnice sušimo navadno cele in šele potem, ko se zmetej da, eo popolnoma mehke ja znotraj-
rjave. 100 kg svežih hrušek da okoli 15 do 20 kg suhega blaga.
Najlažje in najhitreje se suše jabolka, posebno če so zrezana na drobne krhlje ali celo v tanke obročke. Sušenje traja pri obročkih komaj dobre tri ure. Krhlji se suše 3—5 ur, kakor 60 pač debeli, cela jabolka (seveda drobnih sort), pa okoli 8 ur. Da ohranijo evetlo barvo, jih moramo takoj, ko so narezana, djati sušit, sicer na zraku močno porjavč in celo po-črne 100 kg svežih jabolk da okoli 12—15 kg suhega blaga. Za navadne domače potrebe tudi ja-ibolk ne lupimo.
Pri sušenju sadja je treba posebno pariti, da se ne presuši, da bi pri pretresanju ropotalo kakor orehi. Ko ga vzamemo iz sušilnice, ga stresajmo za teden dni nekam pod 6treho na snažno podlago, na zračnem suhem prostoru, kjer ga večkrat preme-Bajmo, da se še obeuši, ali pa da odvolgne, ako je bilo preveč posušeno. Hranimo ga v vrečah, zabojih skrinjah in podobni pogodi, ki mora stati na suhem prostoru in
ne sme biti pretesno zaprta. Do suhega sadja mora prihajati zrak, sice se lahko pokvari.
Izdelava 6adne mezge je nekoliko te-žavnejša nego sušenje, ker nimamo za to potrebnih priprav niti potrebne vaje (prakse), kakor po drugih pokrajinah, kjer se ljudje od pamtiveka bavijo s tem konseir-viranjem sadja. Vendar se da z dobro voljo tudi v tem oziru nekaj doseči. Kjer ni primernega kotla, si pomagamo s širokimi, plitvimi »kastrolami«, kakor so običajne v vsaki kuhinji, kjer kuhajo na štedilniku. Gola železna posoda v ta namen ni priporočljiva; še manj uporabna je bakrena posoda, ako ni pokositrena (pooinjena). Popolnoma nerabna je vsaka posoda, ki je pocinkana, kakor so n. pr. brzoparilniki in veliki lonci za perilo. Sadna kislina raztaplja cinik in na ta način z raztopljenim cinkom onesnažena mezga ni le neužitna, ampak tudi zdravju škodljiva. V pocinkani posodi kuhane sadne mezge niti živali ne marajo.	H.
Iz prahse za prakso
Kaj je prašenje, vsi veste Je to plitvo oranje strnišča, do 10 cm globoko, s katerim dvignemo in prevrnemo gornjo plast etrnišfia. Čemu pa je to delo neznanske važnosti, tega pa premnogi orači ne vedo. Izsušena zemlja, posebno težka, iima v vročem poletju (julij) v sebi vse polno kot las debelih cevčic, tako imenovanih kapilar; ko žita požanješ, se dviga talna voda po teh kapilarah kvišku na površje in takoj izhlapi; zemlja se na škodo gospodarja večino bolj suši. S prašitvijo pa pretrgaš to cevje in si v vročem poletju prihraniš dragoceno vlago za kalite v in rast postrne kulture (rastline, ki pridejo za žitom na tisti prostor). Kmetijski strokovnjaki pravijo, da pomeni v rasti (za rast) postrne rastline en dan v juliju toliko kot en teden v avgustu, oziroma ves mesec september. Kdor to ve, ee bo tudi zavedal, kako važno je, da čim preje, takoj za srpom, gre s plugom na etrnišče in ga spraši. Ker s prašenjem zaorjemo tudi zaostalo strn, onemogočimo s tem najugodnejše pogoje za rast in razvoj raznih živalskih in rastlinskih (plevel) škodljivcev. Zaorana strn se tudi hitreje razkraja v prvine, iz katerih je setavljena in more tako služiti izgraditvi novih rastlin. S prašenjem zemljo predvsem zrahljamo. Dobro golimi, prija-
telji Rastlina diha prav tako kakor vsako drugo živo bitje. Dihajo ne samo listi in steblovje, ampak tudi korenje (korenine), zato je pa tvoja naloga, da omogočiš temu korenju dostop zraka. Kadar je zemlja rahla, je v njej največ zraka; to stanje naše oranice je pa tudi neobhodno potreben pogoj za rast in razvoj neštetih milijonov in milijard t. zv. mikroorganizmov, t. j. neznansko majčkenih rastlinskih bitij, ki presmavljajo rastlinam še nedostopno hrano in jim tako omogočajo boljšo, izdatnejšo prehrano. Zato pomni enkrat za vselej: Za srpom takoj na strnišče plug za prašenje! — »Da izvršiš to prašitev hitro, moraš imeti dobro orodje.. Človek se ne sme vsaki novosti le režati. Kritizirati, zabavljati in obsojati, to zna danes vsak gumpec, in večina gumpcev (budal) to tudi dela. Če pa si prizadevaš umevati druge ljudi in živeti z njimi v prijaznosti, če izkušaš umevati tudi stvari in jih koristno uporabljati — to pa pomeni, da si vesten in značajen mož, da si žena, ki zna obvladati samo sebe in britev kritiziranja uporablja najpreje pri sebi. — Ne pritožujte se nad snegom na sosedovi strehi, ije menda učil etari Konfucij, če je vaš lastni prag ves razdrapan! Poleg molitve je delo tisti čarobni plamen^ ki drži sreč-.
no pokonci' vsa stoletja. — Tudi posestnik Novačan je bil prožnejši, podjetnejši in ur-nejši v delu doma in na polju, kakor njegov sosed Srakarjev Mihač. Oba sta imela približno enako veliko posestvo. Morda je imel Novačan nekaj oral več in je tudi redil po tri molzne krave več. Novačan je prašid (podoraval strmeče) z okvirnim plugom dvojakom, ki ima na posebnem okviru vsaj dve (če ne več) plužni trupli; poznal je prednosti tega pluga. Vedel je, da pri zaoravanju strnišča lahko obdela z enim parom živine dvakrat ali trikrat toliko kakor z enolemežnim plugom; vedel je tudi, da si prihrani mnogo časa pri obračanju, ker obrne naenkrat za dve brazdi (ozir. za toliko brazd, kolikor trupel ima plug), da pa prihrani mnogo tudi pri človeški delovni sili, ker je potreben za dve plužni trupli ali celo za tri samo — en delavec. — »Mihač, sosed Srakar pa ni hotel razumeti pluga dvojaka. Seveda je zato z delom vedno zaostajal. Ljudij ni mogel dobiti, zato je zoral mnogo manj, kot bi bilo treba. Oziral ee je često okrog po pomoči, toda orodja kot ga ima sosed Novačan, on ne mara in ne mara Pri neki priliki se je pa le dal izpreobrniti. Malce preje sta se bila zaradi njegove staroko-pitnosli temeljito sporekla z Novačanom, malo da si nista skočila v lase.
»Ko bi živel ti Mihač tudi sto let, bi še vedno praskal zemljo z enim samim le-mežem,< je očital pametni sosed Novačan.
v
Čebele
Letos je bila ajdova paša tako — tako. Ne moremo reči, da bi bila zanič, ali kaj posebnega tudi ni bilo. Menda so za zimo povsod zadosti nabrale, veliko več pa ne. Vreme je bilo sicer pravo, le ponekod je bila suša prehuda. V suši pa seveda rastline ne medijo tako, kakor ob primerni vlagi.
Za prezimovanje bodo na splošno torej imele. Sedaj nastopi za vsakega čebelarja važno opravilo: vse družine je treba pregledati, ali imajo res zadosti medene zaloge. Ce bi je katera ne imela, jo bo treba kar takoj dodati. Ta pregled je zelo pomembna stvar, ker od njega zavisi ugoden razvoj družin spomladi. Vsak čebelar ve za znano pravilo, da mora vsaka družina čez zimo imeti toliko zaloge, da brez skrbi z njo shaja do gotove spomladanske paše. Kdaj se ta paša začne? Ponekod prej, dru-
Pa komu vendar kljubuješ s tem, reva,
komu škoduješ? Napredka ne za-vreš, ta pojde mimo tebe, iin ti ostaneš zadaj ko< kaka bela vrana. Kobile imaš kot hlev« 6ka vrata, rezale bi lahko po štiri brazdo — zdaj ne trgaš niti dveh! — sebi bi prihranil mnogo truda, prihranil veliko dela in časa!«
Srakarju se je stri plug. Kovač je bdi bolan. Večerilo se je in Mihač je nujno želel zaoreti praho, ker je le poznal važnost tega dela. Novačan je imel že vse iz« prašeno. Šel je k njemu in takoj dobil na posodo dvojak. Srakar je oral, uro za uro v pozno noč in preoral dvakrat toliko kot ponavadi. In kolikšno lahkoto! Zastavil je brazdo, potem pa šel poleg pluga. Všeč mu je bil, čez par dni si ga je kupil. Ko jie pripeljal izposojeni plug Novačanu, se mu je zahvalil: »Moderna je ta reč — pri moji bradi, priznati ti moram, ni delo ž njim poceni in lahko!«
»Prav nič moderna (novodobna),« mu odvrača Novačan: »Pri meni je že deset let, mnogi kmetovalci pa so jo imeli že pred menoj, zato plug ni nobena moderna novost, ampak ti bodi nekoliko modernejši!«
Sosedje so se smejali, iz srca veselo eo se smejali, ko so videli, da gre sosed sosedu na roko, da mu dobro svetuje, predvsem pa, da se je vsa 6tvar tako srečno in uspešno iztekla,	ovfr,
za zimo
god pozneje; nekatero leto je vreme ugo3-no, nekatero pa zelo neugodno. Torej ee je na zgodnjo spomladansko pašo kaj težko pa tudi nevarno zanašati. Kar e tem je treba računati, da morajo biti panji preskrbljeni notri do meseca maja. Ce bodo n, pr. dobili kaj prida na spomladanske« resju — hvala Bogu! Saj ne bo nič za vir« ženo.
Da bodo pa družine tako dolgo zdržal«^ moraj res imeti primerne količine medu. Za kranjiče računamo, da ga morajo imeti okrog 8 kg, za panje velike mere, kakršni so A.-Ž. panji, pa se mora zimska zaloga sukati okrog 12 kg. Vsak čebelar naj sedaj panje preceni. Kranjiče bo stehtal (stari, izkušeni čebelarji jih tehtajo kar na rokah, pa se ne urežejo veliko!) kar s panji vred. Takole okrog 15 kg morajo potegniti — manj ne, več lahko. V modernih panjih ■
premičnim satovjem se pa zaloga lahko še bolj točno določi. Vse 6atovje s čebelami ▼red zloži iz plodišča na kožico, ki si jo postavil na tehtnico in prej samo »tehtal. Brez kožice mora mesti teža 17—18 kg, pa si lahko brez skrbi. Če je kaj prida manj, moraš dodati, če je več, lahko kak sat iztočiš ali ga pa z medom vred spraviš.
Samo to je hudo: naši kmečki čebelarji, ki so vaim te vrstice namenjene, nimate pri rokah tehtnic. Kako pa zdaj? Kranjiče svetujemo kar lepo odnesti na tehtnico, če hočete biti brez skrbi — ali pa si vago izpo-. eoditi. Na težkanje se posebno mlajši čebelarji ne smete zanesti. To je dovoljeno samo starim »veteranom«, pa še njim včasih unese. Bolj enostavno je glede tega pri panjih s premičnim satovjem. 0 tem smo že lani pisali, pa spet ponavljamo, ker je važno. S poskusi ©o dognali, da vsebuje 1 dma na obeh straneh z medom napolnjenega sata Vi kg medu. To je ploskev, ki je 10 cm široka in prav toliko dolga. Za 1 kg medu '(je torej treba 3dims obojestransko napolnjenega sata. Zdaj pa računajmo: mera f!A.-2. sata znaša znotraj merjeno (kolikor '{je velik povprečen sat) okrog 37X23, kar da ploskev 8% dm2. Če vzamemo za 1 kg medu 3 dm*, gre torej v en popolnoma do tal napolnjen sat dobra 2>2 kg medu. Na ta način si lahko vsakdo, tudi začetnik, brez teh tnice pri lično točno izračuna, koliko imajo družine medu, ko pregleduje satovje.
Kjer bi zaloge primanjkovalo, jo je treba že sedaj jeseni dodati. Opozarjamo, da je mnogo bolje sedaj dodajati kakor pa spomladi, zlasti pa šele, ko so družine že pred stradežem. V jesenski dobi dodajanje
hrane nič ne škoduje, spomladansko pa skoraj vedno. Če drugače ne, pa zato, ker je treba panje odpirati in hladiti v času, ko je toplota družini zaradi zalege nujno potrebna. Zato veljaj za slehernega slovenskega čebelarja pravilo: kolikor manjka, bomo družinam dodali sedaj. Nič se ne boj-mo, da bo kaj tja vrženo! Družina ne bo porabila niti grama več hraine, pa naj je ima 5, ali 10 ali pa 15 kg!
Kaj bomo dodali? Če le mogoče — sladkor. Dokazano je, da čebele na sladkorju izvrstno prezimujejo. Seveda ne bo ceremonij 6 sladkorjem, kdor bo v nekaterih panjih lahko nekaj medenih satov vzel in jih porinil v panje, kjer je premalo in na ta način zaloge izravnal, da bo povsod dovolj. Nihče pa ne sme tako izravnavati, da bi bilo povsod nekoliko premalo!
Nekateri čebelarji, ki bi radi nelka] medu pridelali, pa domnevajo, da imajo družine med dobrim medom pomešan tudi slab med za prezimovan.je (makov, bojev), nekaj satov iztočijo, iztočeno količino pa nadomestijo s sladkorjem. To je v redu, samo predaleč ne sme ta stvar iti. Na ta način smeš iztočiti in nadomestiti le % zimske zaloge, to je približno toliko, kolikor porabijo družine res za zimo. Vedeti moramo, da je za spomladansko zalego sladkor slab nadomestek; zanjo mora biti med. Preden bomo pa kaj jemali od potrebne zaloge, moramo biti na trdnem, ali bomo sladkor dobili. Priporočamo previdnost, da ne bo iznenadenja in tarnanja, pa tudi ne škode. Časi so izredni, naj bo tudi čebelar,jeva previdnost temu primerna!
V KRALJESTVU GOSPODINJE
Naši mali
Gašper
Ko sem Gašperja po štirih letih zopet videla, 6em ga komaj spoznala. Prej je bil majhen, slaboten fantek, vedno bolan in vsem v nadlego, najbolj pa samemu sebi. Zdaj pa se je potegnil, postal je krepak in zdrav, res pravi fantič od fare. Menda «e je tudi sam tega zavedal, zakaj klobuk trm je prešerno čepel nad desnim ušesom In zmagoslavno je gledal v svet.
»Glej, glej, kakšen imeniten fant si po-rtal,« sem ga pozdravila, »saj sem te komaj spoznala.« ^ .
»Da,« je rekla zadovoljno teta, ki ga Je spremljala, »za spremljevalca mi je že, da mi ni treba sami okrog hoditi. In jutri, ko bo moj god, me bo v kino peljal. Saj si mi obljubil, Gašperček, kaj ne?«
»Seveda,« je rekel fant samozavestno. »In zdaj tudi že vem, kaj bova šla gledat. «Njen bandit». Veš teta, to mora biti čudovito!«
»Ooo,« sem se začudila. »Zakaj pa mora biti ravno ta film taiko čudovit. Ali ©o ti banditi tako všeč?«
»So.«
»Pa zakaj?«
»Ker imajo bodala. Ko bom jaz velik, bom tudi bodalo nosil-« In divje je gledal
oM eeEe, kakor bi islkal sovražnikov, s katerimi naj bi se spustil v boj.
»Vidiš,« so mi je smejala teta, »zdaj se mi ni treba nikogar več bati, ko imam tako junaškega varuha.«
Fant pa je prišel menda ravno v pravo razpoloženje, zato je hitel pripovedovati:
»In ko bom imel jaz god, mi bo teta kupila knjigo. Mi je že obljubila. Ampak tisto knjigo si bom sam izbral. Tako, ki bo meni všeč. Tistih otroških pravljic več ne maram.«
»No, in kaj si boš izbral? Morda imaš že kaj v mislih?«
»Seveda. ,Preko sto mrličev', Bo naeflov tiste knjige. Zdaj je še ni zunaj, v časopisu izhaja. Ampak do mojega godu bo že v knjigi. In to mi boš kupila, teta, kaj ne?« se je dobrikail teti,
»Bog se te usmili, fant, ali te ne bo nič strah. Pomisli, sto mrličev 1 Le kaj boš z njimi?«
Zaničljivo me je pogledal, in skoraj bi bil sredi ceste pljunil pred me. »Kaj mislite, da sem taka šleva? Jaz se nikogar ne bojim, tudi sto mrličev ne.«
»Da, takšen junak je postal naš Gašper. Bodalo je hotel imeti in tudi eto mrličev se ni bal.«
»Večen križ je z njim,« mi je tožila teta, ko sva šli dalje po cesti »Prej ves nebogljen in sama cmerikavost, zdaj pa same objestnosti in prešernosti prekipeva. Resno se bojim zanj in ne vem, kaj bi počela. Ali naj ga pustim, da se zdivja, ali pa naj s silo zadušim v njem to prekipevajočo moč? Šele zdaj vem, kakšno težko breme 6em si nakopala, ko sem po sestrini smrti prevzela skrb zainj. Skoraj mu že več nisem kos. Vendar pa se mi zdi bolje, da ga preveč ne duširn, ker se bojim, da bo fant sicer postal zakrknjen in potuhnjen. Zdaj mi vsaj vse odkrito pove in tako vem, pri čem sem z njim in ga lahko nadziram in vodim, čeprav le bolj zakrito, da fant t-ega ne občuti preveč. Vendar pa se mi zdi, da le preveč v knjigah tiči. Kari Maja kar požira, pa mu zdaj se ta ni več zadosti divji, kot si pravkar sama slišala. Seveda mu sto mrličev ne bom kupila, ampak samih pravljic mu res več ne morem dajati v roko. Škoda da nam Slovencev tako primanjkuje knjig za otroke v teh letih, ko ee prične v njih vzbujati fantovska zavest, dn jih le tuji kraji in junaški dogodki mikajo. Nekateri ee v teh letih Vržejo na Spoit, nikoli jim ni dosti gibanja, moj ee je pa na branje vrgel. Nekaj mu seveda
privoščim, preveč pa mu ne smem dovoliti, saj še tako ni nič z njim v šoli. Letos bo prav gotovo moral razred ponavljati. Nemara bi morala vedno za nijim stati in ga priganjati k učenju, pa si mislim, da s tem ne bova kaj prida pridobila. Naj en§ leto ponavlja, čeprav bo s tem veliko stroškov. Upam pa, da bo ob skrbi, ki jo imam zanj, vendar le kmalu prebolel to divjost in bo potem samostojno rad delal. Vsekakor 6e mi to zdi boljše, kakor če bi zdaj s silo stala dan in noč nad njim in iz njega po-tuhnjenca vzgojila. Kaj se ti zdi, ali nimam prav?« me je vprašala in globoko vzdihnila.
»Nemara imaš,« ssm ji tiho pritrdila.
KUHINJA
Telečji zrezki iz sesekljanega mesa. Kos teletine operem in prav na drobno sesekljam ali še bolje zmeljem. Zmletemu mesa dodam malo masti, limoninih lupiinic ia primerno soli. Potem oblikujem majhne zrezke, jih povaljam v moki in spečem na masti z razbeljeno čebulo in zelenim pe-teršiljem.
Fižolov pire. Že zvečer namočiim četrt litra belega fižola. Drugi dan ga zavrem, potem mu odlijem vodo in na novo zali-jem teT skuham do mehkega. Mehkega pretlačim, mu primešam vročega mleka ali kisle smetane v toliko, da se pirfe malo razredči, a ostane še dovolj gost. Površino fižola zabelim s kolesci v masti precvrte čebule.
Razsoljen (preklan jezik). Jezik' dobro operem in potodčem, to se pravi, da tol-čem z njim po deski, kakor perilo. Nato jezik dobro zdrgnem s sledečimi zdrobljenimi dišavami: s soljo, solitarjem, poprom, koriandrom, strokom strtega česna, limo-novimi Jupinicami in lavorovim listom. Dobro zdrgnen jezik položim v plitvo skledo, obložim s primerno deščico in s kamenjem. Tako ga pustim ležati v poletnem času 3 do 5 dni. Po zimi cel teden. Medtem časom ga parkrat obrnem. Kadar ga rabim, ga kuham z vsemi dišavami 2 do 3 ure. Kuhan jezik olupim, zrežem na lepe kose, okrog njega napravim kupčke nastrganega hrena, vmes male kumarice, zraven fižolov ali grahov pire, lahko tudi kislo ali posiljeno zelje.
Praženo korenje. Korenje operem, ostr-žem in na tanke rezance zrežem. V kožici razbelim mast ali. surovo maslo, dodam žličico sladkorja. Ko sladkor zarumeni, pri-
denem korenje in pražim do mehkega. Proti koncu praženja potresem korenje z moko in s sesekljanim zelenim petršiljem. Ko se moka opraži, zalijem z juho ali 6 kropom. Ko prevre, dam kot prikuho na mizo.
Vs»kanec (močnik) z gobami. V loncu zavrem 2 liitra vode. Gobe, ki naj jih bo tri pesti, poparim, osvežim v mrzli vodi im denem v vrelo vodo. Po četrturnem vrenju jim dodam polovico vsukanca dve pesti. Drugi dve pesti vsukanca zarumenim na surovem maslu ali na masti ter z njitn zabelim juho. Ko še nekaj minut vre, dam jed kot juho na mizo. Jed lahko tudi s kisom okisam. Okisanje naj se ravna po okusu.
Prazen ohrovt. Ohrovtovo glavo razdelim na posamezna peresa. Tem izrežem rebra, jih operem in skuham v slani vodi. Kuhana peresa odcedim, osvežim z mrzlo vodo, ož-mem in na tanke rezine zrežem. V kožici razbelim surov, masla ali masti, zarumenim sesekljano čebulo in zelen peiteršilj, dodam žlico moke. Ko moka »peni, primešam ohrovt, po potrebi zalijem z juho ali kropom. Košček kuhane ali pečene klobase zrežem na tanke rezine in primešani zelju. Klobasa zboljša oikus, a neobhodno potrebna ni. Za časa kostanja dodam jedi nekaj kosov kuhanih in olupljenih sadov.
Češpljevi rezanci. Iz pičlega litra bele moke, dveh debelih jajc in nekaj žlic vode napravim testo za rezance. Testo razvalijam, zrežem na debele rezance ter skuham v slani vodi. Kuhane rezance odcedim in po-krijem z njimi dno kožice, ki sem jo namazala z masitjo in potresla z drobtinami. Češplje operem, osušim, razpolovim in jih
dobro potresem 6 sladkorjem, zm osamim s cimetom. Tako pripravljene češplje nalagam na rezance. Na češplje zopet rezance, tako da vso zalogo porabim. Površino polijem s tole mešanico: V lončku ošvrkljam eno jajce, dve žlici sladkorja in četrt litra mrzlega mleka, tja in sem naimečen majhne odrezke surovega masla. V srednje vroči pečioi pečem rezance dobre pol ure
Češpljev riž. Četrt litra riža skuham v tri četrt litru vode do mehkega. Med kuhanjem pridenem rižu za oreh surovega masla. Riž mora biti precej gost. Kakih 20 češpelj olupim in razpolovim. (Da so rade olupijo, jih polijem s kropom.) Obliko ali kožico namažem s surovim maslom ter ena komerno obložim s polovico riža. Na riž vlagam češplje, jih potresem s sladkorjem in cimetom. Na češplje razmažem enakomerno riž ter denem za 20 minut v pečico. Potem napravim iz dveh beljakov trd sneg, ga osladim z dvema žlicama sladkorja in denem še za 10 minut v pecico, da snežena površina zarumeni. Češplje serviram kot moč na to jed.
Mešana mezga iz češpelj in breskev. Češplje in breskve, obojih enako, skuham do mehkega v sopari. To se pravi: v manjši lonec denem sadove. Ta lonec postavim v večjega ter večjega zalijem do polovice z vodo. Lonec pokrijem in pustim toliko časa vreti, da se sadovi zmehčajo. Zmehčane sadeže pretlačim skozi sito. Pretlačenje stehtam in mu dodam na 1 kg soka "0 dkg sladkorja. Mezgi dodam košček cimeta in počasi kuham, da se mezga zgosti. Ohlajeno mezgo denem v kozarce, zavežem s perga-mentnim papirjem in ©pravim na suhem prostoru. '
GOSPODARSKE VESTI
ŽIVINA
Ljubljana. Dne 20. septebra so bile cene živine sledeče: voli I. vrste 5.50 do 6 din,
II.	vrste 5, III. vrste 4—4.50; telice I. vr-ste5.50—6, II. vrste 5, III. vrste 4—4.50; krave L vrste 4—4.50, II. vrste 3.50—4,
III.	vrste 2.50—3; teleta I. vrste 6.50—7, II. vrste 6; prašiči špeharji domači 9—9.50, sremski 10.50—11, pršutarji domači 8—9 dinarjev za kilogram žive teže. Surove kože goveje 8—11, telečje 13, svinjske 10 din za kilogram.
Litija. Sredi septembra so zaznamovali sledeče cene: voli I. vrste 5—.25, II, vrste
4.75, III. vrste 4.50; telice I. vrste 5, II. vrste 4.50, III. vrste 4; krave L vrste 4.50,
II.	vrste 4, III. vrste 2.50—3; teleta I. vrste 5.50, II. vrste 5; surove kože goveje 10, telečje 12 din za kilogram.
Maribor. Na sejmu dne 12. septembra, na katerega so prignali 587 glav živine, prodali pa 374 glav, so bile cene sledeče: debeli voli 4—5 din, voli II. vrste 3.50—4,
III.	vrste 3—350; biki za klanje 3.25—4.25, krave I. vrste 4—4.50, II. vrste 3—4, III. vrste 2—3; mlada živina 3.50—4.75, teleta 4—5.50 din za kilogram žive teže.
Na svinjskem sejmu dne 15. septembra so imeli prašiči te cene: 5—6 tednov stari
70—09 din komad, 7—9 tednov 95—120, 3 do 4 mesece 150—230, 5—7 mesecev 300 do 420, 8—10 mesecev 430—510, 1 leto stari 700—900 din komad. Na vago kilogram žive teže 6—8.50, kilogram mrtve teže 8—11 din.
Ptuj. Na 6ejmu dne 20. septembra 60 prodajali živino takole: voli 1 kilogram žive teže 3—4 din, telice 3—5, krave 2.25—3.75, biki 2.75—3.50; konji 800—4000 din komad. Na sejem so prignali 578 galv, prodali pa 262. Na svinjskem sejmu so bile cene sledeče: debele svinje 7.25—7.75, pršutarji 6.50—7, plemenske 6vinje 6—6.25 din za kilogram žive teže. Mladi prašički 6—12 .tednov stari 50—120 din komad.
Krško. Poročajo o sledečih cenah živi: ne: voli I. vrste 4.50—5.50, II. vrste 4 do 4.50, III. vrste 3.50—3.75; telice I. vrste
4—5.50,	II. vrste 3.50—4.50, III. vrste 3 do 4 din; krave I. vrste 3.50, II. vrste 3, III. vrste 2—3; teleta I. vrste 6—6.50, II. vrste
5—6;	prašiči špeharji 7—9, pršutarji 6 do 7.50 din za kilogram žive teže. Surove kože goveje 7—13, telečje 8—14, svinjske 3—8 dinarjev za kilogram.
Celje. Sredi septembra so bile cene živine sledeče: voli I. vrste 5, II. vrste 4.50, III. vrste 4; telice I. vrste 5, II. vrste 4.50, III. vrste 4; krave I. vrste 4.50, II. vrste 3.50, III. vrste 3; teleta I. vrste 5, II. vrste 4.50; prašiči špeharji 6, pršutarji 6 din za kilogram žive teže. Surove kože goveje 8 do 9, telečje 11—12, svinjske 6 din za kilogram.
CENE
Ljubljana. Pšenica 1 kg 1.90—2.10, ječmen 1.95—2.20, rž 1.75—2. oves 1.88—2.30, koruza 1.65—1.85, fižol 2.50—4, krompir 1 do 1.25 din za 1 kg. — Kurivo: premog tona 385—400 din, trda drva 1 m3 110—115 dinarjev, mehka drva 75, oglje 1 kg 2 do 2.25 din. — Krma: seno sladko 100 kg 90 din, polsladko seno 80, kislo seno 65, alaina 30 din.
Zelenjava: glavnata solata 1 kg 5 din, endivija 5, cvetača 3, pozno zelje 1, kislo zelje 4, ohrovt 2, karfijola 3, kolerabe 1, špinača 3, paradižnik 1.50—2, kumare 1. bučke 2, grah v stročju 3, konoplja 8—10, laneno seme 6, fižol v stročju 2.50—4, čebula 2, por 1, češenj 6—8, repa 1, kisla repa 3, korenje 2, petršilj 4, rdeča pesa 2 dinarja za kilogram.
Špecerijsko blago; kava 1 kg 56—85 dinarjev pražena kava 68—120, kristalni sladkor 15, kocke 15.50, kavna primes 19, riž I. 3, II, 8, jedilno olje. 14—18, yinski kia 4,
navadni kis 2.50, morska sol 2.75, kamena sol 4, poper 40, paprika 25, sladka paprika 45, petrolej Liter 7.50, testenine 1 kg 8 do 17 din, pralni lug 4 din.
Maribor. Pšenica 1 kg 1.80—2.50 din, ječmen 1.40—2.50, rž 1.70—2, oves 1.70—2, koruza 1.65—2, fižol 3.50—4, krompir 0.75 do 1.75, proso 2.50 din za kg. — Kurivo: premog trboveljski 100 kg 34—44 din, trda drva 1 m3 95—110 din, mehka drva 80 do 100, oglje 1 kg 1.50—2. — Krma: sladko seno 100 kg 80—85 din, kislo seno 70, slama 35—40 din, lueerna 80 din.
Celje. Pšenica 100 kg 200 din, rž 200, ječmen 190, oves 195, proso 250, koruza 170, fižol 250—400 din. — Kurivo: 100 kilogramov trboveljskega premoga 34 do 36 din, 1 m3 trdih drv 90, mehkih drv 65. — Krma: 100 kg sladkega sena 65 din, polsladkega 60, kislega 55, slame 40 din. — Zelenjava : glava solate 1 din, zgodnje zelje 1 kg 2 din, kislo zelje 4, ohrovt 2, karfijola 5, koleraba 2, špinača 6. paradižnik 2, kumare 2, fižol v stročju 3, čebula 3. češenj 8, krompir 1.50 din za 1 kg.
SEJMI
2. oktobra: živila in prašiči Podčetrtek in Trbovlje, živ. Blanca, gov., svinj, in kram. Kostanjevica na Krki, živ. in kram. Litija, živ. in kram. Gor, Logatec, Kranj, Novo mesto, živ. in kram. Dol pri Hrastniku, Slov. Konjice, živ. Ormož in Slovenjgradec, živ. in kram. Slivnica pri Celju (?). — 3. oktobra: živ. in kram. Metlika, Zagorje ob Savi, svinj. Ormož, gov. in konj. Ptuj, 6vinj. Dol. Lendava. — 4. oktobra: živ. in kram. Motnik, Zden6ka vas, živ. Ljubljana, živ. in kram. Žalec (?), 6vinj. Celje, Ptuj, Trbovlje, gov. Jurklošter, živ. Sv. Lenart v Slov. goricah, živ. in kram. Žalec, živ. in kram. Turnišče. — 5. oktobra: živ, in kram. Toplice, gov. in svinj. Mokronog, živ. Prevalje, svinj. Turnišče. — 6. oktobra: 6vinj. Maribor, gov. in kram. Pišece. — 7. oktobra: živ. in kram. Poljčane, 6vinj, Brežice, Celje, Trbovlje, svinj. Križevci.
Razvaline. K. A. A, Na mejaševam svetu stoiji obzidje graščinskega vrta, ki f« že več let v razpadu in se vali kamenje po veliki strmini na vaš svat, tako da ogroža vaša gospodarska poslopja. Vprašate, če je mejaš odgovoren za škodo. — Mejaš je odgovoren za vso škodo, ki jo dela z njegovega sveta na vaš 6vet valeče se kamenje. Če je podana nevarnost tudi za ljudi, potem bo še kazensko odgovoren zato, ker podirajoče se zgradbe ni zavaroval. Opomnite mejaša na njegovo dolžnost; če vam ne .verjame, naj Ža pa poučijo na sodišč11! ^
Plačevanje tujega dolga. N. V. Od tasta
ste prevzeli posestvo. Vaš ta6t je že leta 1924 jamčil za dolg nekemu znancu, ki je odšel v Fraicijo in je tam umrl. Njegova žena pa o dolgu noče inčesar vedeti. Privilegirana agrarna banka sedaj pošilja tastu položnice za odplačevanje dolga v obrokih. Radi bi dobili pojasnila, kdo je dolžan plačati dolg. Po pokojnem dolžniku je prevzela domačijo njegova žena. — Ker je tast prevzel poroštvo, lahko banka izterja od njega dolg, za katerega jamči. Če je dolžnik zapustil imovino 6voji ženi, tast lahko od nje zahteva, da mu plača, kar je plačal on za njenega moža. Če tast sedaj nima nobene imovine, bo banka verjetno sama tožila za plačilo tistega, ki mu je tast imovino izročil. Najbolje pa bo, da 6e oglasite v banki sami in pojasiite dejanski položaj. Krajše bo, če banka sama iztoži dolg od dolžnikove žene, ki je prevzela po dolžniku zapuščino.
Prisilna prodaja posestva. K. A. Z. Junija
6e je vršila prisilna prodaja posestva. Kupec je založil kupnino takoj pri sodišču. Vprašate, ali je kupec upravičen pospraviti poljske pridelke in otavo brez odškodnine, ali pa lahko s temi pridelki še sami razpolagate,
—	Čim je bilo posestvo kupcu domaknjeno pri javni dražbi, je imel pravico predlagati, da se na posestvu uvede začasna uprava za kupčev račun. Ko pa je kupec izpolnil vse dražbene pogoje, to je, čim je vsa kupnina plačana, pa ima kupec pravico predlagati pri sodišču, da se dosedanji posestnik odstrani s posestva in iz hiše. Kupec je kupil posestvo z vsemi pridelki vred. S pridelki bo mela razpolagati začasna uprava, če pa te ni, pa kupec, ne da bi dosedanjemu lastniku moral plačati posebne odškodnine.
Prezaupljiva žena, M. S, O, Hoteli ste sezidati hišo na svojem svetu in ste pripravili stavbni material in tudi že delo oddali zidarju. Medtem vas je pregovoril sedanji vaš mož, da niste začeli zidati na svojem svetu, ampak da ste ves material prepeljali v drugo vas in ste tam na zemlji vašega sedanjega moža postavili hišo. Mož vam je vedno obljubljal, da bo hiša vaša, ko 6e poročita, sedaj ste pa ugotovili, da je brez vaše vednosti se zadolžil na tej hiši. Vprašate, kako bi 6ebi rešili to hišo. — Kar ste dali možu pred poroko za to, da bo vam sezidal hišo, kar pa potem ni storil, ker je hiša njegova
—	lahko od moža zahtevate nazaj. Kar ste pa dali možu med zakonom, se pa 6tnatra, da je med zakonci darovano, v kolikor nista zakonca o danem posojilu napravila notarskega zapisa. Pred poroko bi se morala z možem točno domeniti in napraviti pismo pri notarju. Na moževem 6vetu postavljena hiša je 6edaj moževa last. — Če je mož pijanec in zapravljivec, lahko predlagate pri
sodišču, da se prekliče in mu postavi skrbnik. Vsaj v bodoče se ne bo mogel več zadolžiti.
Kmeta ki dolg. J. R. — Leta 1927 ste ei
izposodili vsoto denarja od posestnika. Posestnik je uinrl in zapustil terjatev siinu, ki je v boljšem gmotnem položaju kakor vi, ki ste kmet in kot tak zaščiten. Sedaj je upnikov sin terjatev odstopil svoji materi, da bi izigral določbo, ki pravi, da dolžnik ni zaščiten, ako je v boljšem gmotnem položaju kakor upnik. Upnikova mati pa vam noče priznati zaščite in vam ne izstavi obračuna in nove obveznice. Vprašate, kaj bi storili, da bi uživali zaščito? — Če varni upnik ne pošlje obračuna in nove obveznice, lahko to storite vi — dolžnik. Navedeno moTate v dveh izvodih poslati občini, da jih dostavi upniku. Upnik bo nato lahko v 15 dneh vložil svoje ugovore. Če se ne bo dosegel sporazum, bo odločilo sodišče, ki bo odločilo tudi o znižbi dolga, katere upnik noče priznati.
Ženitev orožnika. D. I. — Orožniik, ki se je nameraval z vami poročiti, ni dobil dovoljenja za ženitev. Razlogov, iz katerih je bila njego-va prošnja odklonjena, vam ni povedal. Vprašate, iz kakšnega razloga se orožniku ne dovoli ženitev. — Orožniški podčastniki, kaplarji in stalni orožniki se sinejo oženiti po dovršitvi osem let-službe pri orožništvu, toda s to utesnitvijo, da sme od skupnega števila podčastnikov, kaplar-jev in orožnikov biti oženjenih največ 30%. Orožniški pripravniki se ne smejo sprejemati, če so oženjeni, niti se ne smejo oženiti. Orožniku se ne dovoli Ženitev, če ima v poslednjih dveh letih nepriporočljive ocene, če je v času. ko prosi za dovolitev ženitve, v preiskavi, ali teče zoper njega sodni jx>Stopek, ali je bil kaznovan, pa kazni se ni prestal; če je obče slabega vedenja, nagnjen k napakam, zadolžen, ali če obstoje drugi opravičeni razlogi, da se mu ženitev ne dovoli; če izvoljena oseba ali njeni starši, odnosno če nima staršev, njeni sorodniki, ki jo može, niso dobrega nrav-nega vedenja.
Prikrajšana hči. P. R. Z. Oče se je kot vdovec v drugič poročil in takrat sta napravila z mačeho vzajemno oporoko: drug sta za drugim dedič, vam pa mora preživeli izplačati 2000 din dediščine. Če bo pa rojen otrok v drugem zakonu, potem bi ta prevzel celo posestvo, vam bi pa mora.1 izplačati delež. Posestvo je vredno 300.000 din. V drugem zakonu je rojen le 6in — polbrat, ki bo v teku nekaj let prevzel posestvo. — Vprašate, če 6e boste res morali zadovoljiti z dediščino 2000 din, kljub temu, da že V6e življenje delate na očetovem posestvu. —■ Dokler vad' oče še živi, lahko vam od posestva še kaj preskrbi. Saj je on gospodar.-Po očetovi smrti pa boste nasproti dediču — mačehi ali polbratu — uveljavili zahtevo aa dopolnite« nujnega dele|§.