^ lui ri «t i dslav- tl|u4stva. D«Uv-opravi¿«nl do k»r productra|o. »r I« dtvoiad lnt«r««ia of Iht oUm- Work-II« sntltlod to all i thoy producs. SfÄ?- "í?0*4"*1**- matt«r, Dm. «, I»07, »I id* pwt orne atOhlAkgo I«. und« ib. A«t of Cm|i«u«( March tr4, IK?«. Office: 2146 Bine Inland Ave. "Delavci vseh dežela, zdruüte se". r. (No.) 262. PAZITE! naštsvilko v okl«pa|u-kl no nahaja polog vašega naslova, prilepi)«, naga «podal ali na ovitku. Ako (263) |o it«vllka . ' ted&l vam i prihodn|o številko našega lista po* tečo naročnina. Prosimo. ponovit« |o tako|. Chicago, 111., 17. septembra (September) 1912. Leto (VoL) VIL lesnih delavcev :nih državah. Itak neznosen položaj lesnih in farmarjev v južnem pasu se je neprestano ter tiral prizadete delavce goat v obup. Vale dtega ae p nič čuditi, da so delavci revoltirati proti takim ne-j$m razmeram, oziroma proti iu trust u, ki je v svoji bor-bestijalnosti' zgubil zadnji •gvičnosti in človekoljubja. revolta izgleda kot da se je v enem dnevu, a temu [o, marveč se je kuhala ce-let, to je, od zadnje krize ►j. To krizo je namreč lesni izrabil v svojo korist s tem. vsled splošne brezposelnosti delavcem «nižal plačo ter jšal dciovni čas po celem To brezobzirno početje je lilo obsežen štrajk, s katerim si res pridobrli nekaj ugodno, p, a znatnejše od pomoči ni do-1. Poleg tega pa so štrajku-\i delavci zagrešili nsodepolno ipako, ki se sedaj bridko mašču-nad njimi. Delavci so namreč m zahtevi lesnega trusta, da ne bodo organizirali, marveč lo še najprej ostati brez medse-kt vezi. To je največja napaja jo morejo delavci v današ-organiziranem svetu sploh zaiti. Ti delavci so torej ostali neor-■ani; vsled tega so bili ne-ii upirati se neprestano m draginji s tem. da bi za-raji zvišanje plač, ki niso o Mamo nespremenjene, mar-go «e v dostih slučajih celo lie. To je šlo toliko časa na-rfej, da delavci niso mogli več ►renašati. Njihov položaj mora biti jasen, :o povemo, da so lesni delavci :urjeni ali neizurjeni, dobivali 11.50 in manj na dan za deset ur lela. Za delo čez čas niso dobivali likakega plačila. Poleg vsega te-so morali delavci sami vzdrževati kompanijske zdravnike, bol-tice i. t. d. Visoke pristojbine često znašale polovico zaslužka tedJen. Da so kompanije ja dr cent izprešale iz svojih de-reev, so ustanovile svoje procaine, v katerih so morali de-ivci kupovati. Cene v teh pro-lajalnah so bile za 33% višje ka-[or v mestih. Upeljan ;e bil tudi takozvan sekovni sitem, ki je de- •kl delavcem obilo sitnosti. i ■ Zadnja zima je bila zelo huda ia dolga, kar je položaj znatno poslabšalo. Dbati družin je živele Sk samem kruhu in vodi in često le tega ni bilo dovolj. iVsaka prošnja delavcev je bi-ls! lastonj; samopašni kompanij ski mogotci so vsako zahtevo po zboljšanju brezobzirno prezrli. Nekako pred enim letom so u •taborili organizacijo: "Rrat ovalna lesnih delavcev". Gluh za načelo pravičnosti, «lep za *wk gospodarski zakon je lesni fcbft začel neizprosen boj proti fcj delavski organizaciji. Lesni <*Uvci so bili i z prt r povsod, kjer J je pojavil upliv organizacije. Ssrao v Lonisiani je bilo izprtih »sd 1000 delavcev, tem so sledili wlavei v Texas, Arkansas in Mis. *«ippi v ne dosti manjšem ste-tih. Kdor je hotel dobiti delo v teb krajih, je moral izreči najnesram nejšo protiunijsko prisego, kar se jih je kedaj izreklo. Kljub vsemu temu je pa delavska organizacija rastla. Ta neuspeh pa je zastop nike lesnega trusta naravnost po divjal. Najeli so tolpe najnižje podlih barab, jih oborožili ter po slafr nad neoborožene delavce Delavci so bili tem privatnim hlapčonom izpostavljeni v polni meri. Brezobzirno zatsramovanje šikane, pretepi, tolovajski pobo, od strani te najete aodrge, so bile na dnevnem redu. Tudi to ostudno početje ni doseglo zaželjenega cilja. (>rganiza eija je rastla in raste tudi sedaj, kjsjti «dedavci prihajajo do ape znanja, da jih edino trdna orga nizacija more retfiti iz ostrih ka pitalističnih krempljev. Kapitalistična slobnost. Vsak dan naa seznanaja z no vimi podlostmi, katerih ae f>o«lu žuje kapitalizem v svoji besnosti ko čuti, da se mu tla pod noga mi majajo in da so ure njegove ga Življenja že precej dobro preštete. Da bi se ae naprej vzdrža na višku svoje sedanje moči, se njegovi zastopniki prav čisto nič ne sramujejo posluževati se naj večjih lopovščin v dosego tega namena. Zlasti ob času volitev zgube kapitalisti zadnjo trohico čuta pravičnosti in dostojnosti. Ako svojih podlih nakan ne morejo do8eči z najlepšimi obljubami in "bluff-om", tedaj se po služujejo podkupovanja; ako še to ne zadostuje njihovi samogol nosti. tedaj skušajo svojega nas protnika ufoiti moralno, pri če mer se ne strašijo tudi največjih žrtev. Tako 'je na pr. kapitalistični list 14The Times" v Seattle, Wa shington. ob čaau zadnjih občin skih volitev prinesel naravnost za vraten napad na socialističnega mayor&kega kandidata Ilulet M. Wells-a. ki je sedaj vložil tožbo zoper omenjeni list za $10.-000 odškodnine. Tik pred volitvami je 4'Times" opisal Wells-a kot docela nič vrednega človeka, zoper katerega t>odo zvezine oblasti uvedle kazensko postopanje ter preklicale {ntfeffovo državljanstvo. Ker je prišel ta napad par dnij pred volitvami in ga je bilo nemogoče zavrniti pravočasno ter pokazati volilcem podlo zlob-nojst nasprotnikov v pravi luči, je zelo uplival, zlasti na zaved ne volilce. ZA MILWAUKEE, WIS. Yiodnig Etbin Kristan bo govo-ia Slovence v naši naselbini gj 20. septembra, to je v petek in ne v soboto 21. sept., tor je bilo prvotno naznanje-■odmgi, vsi na agitacijo, da •hod kar najštevilnejše ob-m! Shod se vrši v S. S. Turn C Začetek točno o ob polu »večer. r i ilovenci v Milwaukee in oko-% vsi na ta shod! John Novak, tajnik. Vrhovno sodišče v državi New Jersey je določilo, da nobena porota v tej državi ne sme pripo-znati starišem, kojih otrok je zgubilo življenje po krivdi kake kompanije, več kakor $1000 odškodnine za njihovega otroka. V tej državi je guverner predsedniški (kandidat demokratske stranke'W. Wilson, ki je znan po svoj i '"veliki" naprednosti. Da je njegovo naprednost samo "pavovo perje" kaze dejstvo, da Wilson niti z eno besedico ni protestiral proti omenjeni škandalozni razsodbi. Wilson je napreden samo za kapitaliste, za reveže. delavce je pa najvešji nasad-njak. Najnovejša opazovanja znanstvenikov kažejo, da dela bučela največ po štiri ure na šiht vsaka. Te žival ice «o potemtakem mo-drejše kakor ljudje. One vedo, da kratek čas kooperativnega dela zadostuje za preskrbitev vsega pajna. s s • Izstrelitev vseh topov na eni l>ojni ladiji samo enkrat stane $150.000. S to svoto bi se lahko postavili domovi 150 delavcem, katere je k«rutali«t:čni sistem 0-»•o^sl n^ih doma. Angleška duhvščina in socializem. Boj proti trgovini z dekleti v Z. dr. Kako neopravičena in neute- "0d 15 000 do 20.000 deklet v meljena je gonja nokaterih du-1 starosti od 13. do 25 leta pade hovnikov proti socializmu, kaže vnako ieto kot žrtev trgovine z duhovščina na Angleškem, ki se dekleti v 7xlruženih državah. Od v znatnem sWlu postavlja na teh je velika večina rojenih ame stran socializma. Pred kratkem rikank. je liti prkligarjev podpisalo ma- Okrog'50.000 oseb obojega spo-nifest, v katerem je njihovo sta la del* ufodno življenje s ku-lišče napram socializmu jasno povanjem in prodavanjem deklet dolooeuo. Isti manifest pa ttisH ter H pobiranjem zaslužka teh za-dokazuje, da v reanici ni nobene vrženih žrtev." bistvene razlike med njihovim Tako nek»k° se je izrazil po socializmom in socializmom, ki M>ni izvezni komiaar ** odpravo ga uči Manx. Poleg teh 116 pod- Prostitucije Stanley W. Fiuch v pisnikov je še obilo drugih, ki ni-1 Waphmftonu. so podpisali manifesta, a a« kljub "Tako lahko i« delati živlJeu temu docela strinjajo z njimi. Me 8 tr«wilM) z dekleti, da se te-Tozailevna izjava se glasi: Ua l»0*^ potdužujejo vsakovrstni 44Mi pripisani duhovniki krš- brezvestni ničvredneži, ki povsod čanskih cerkva raznih denomina- P*®*«* na mUda d^eta. Ta tr-cij želimo izdati to izjavo z na - *ovina cvete tako buJno zadnjih menom, da zavrnemo splošno M™r let» d* ie dam* najmanj en mnenje, kateremu je dalo povod ^^ ki žm to nasprotno časopisje, da se socia-PrH,notlM) v javnih in lizem, v kat^ega mi verujemo v temelju razločuje od socializma, ki ga propagirajo priznane socia Rstične organizacije. Mi izjavljamo, da obsega socializem, v katerega mi verujemo, javno skupno lastništvo in uprav ljanje vseh proizvajalnih, razpe ¡skrivnih bordelih." Finch vodi ves boj, ki ga je zvezina vlada pod v zel a zadnji ¡eaa proti trgovini z dekleti. Kongres je leta 1910 sprejel o-luten zakom proti trgovini h človeškim mesom. Toda kljub temu se do pred kratkem ni n5česar čevalnih in izmenjalnih sredstev, 8toril° » omejitev tega ostudne-torej je naš socializem popolno- Poirtj*. kateremu je ^neh ma enak onemu, ki se uči po I napovedal sedaj hud boj. Od vsem svetu meseca maja t. 1. sem so izdelova- Naš socializem ni nič manj re- U na6rti za taj boj' Po izde' sen in nič manj popoln zato, ker !anem nailrtu bo n^avljpenih o-je v zvezi z našim krščanstvom. 1000 »radmkov za ta namen. Nasa vlada se nam zdi v tem ki popravlja podirajoČo «se hišo na strehi. S to popravo na strehi UP bo nič pomagano, ako je temelj slab, se bo hiša vseeno podrla. Ista je s preganjanjem prostitucije. Vsa preganjanja, vsi zakoni in vsi detektivi ne bodo nič pomagali, dokler dekleta ne bodo toliko zaslužila, da bodo lahko dostojno in pošteno živele. Kako naj se dekle preživi s tremi. štirimi, petimi ali šestimi dolarji na teden, ako jo samo hrana in stanovanje toliko stane. Kje je potem obleka in drugo. Dajte delavkem popolno vrednost njihovega dela in ves boj proti prostituciji bo nepotreben. z našim Sk upni socialistični nauk je go , apodamki nauk in ga zato lahko| oz,n,1. P0^™ *lo™k" propagirajo vsi ljudje, «pa naj bodo kristjani ali brezverci. Poleg tega mi kot duhovniki krščanske vere u videvamo da je ta ekonomski nauk v popolnem so-vrlasjii / našo vero. Končno sme mi tudi mnenja, da določila naše vere ml nas zahtevajo, da ta nauk odobrimo in propagiramol' Tako stališče torej zavzema napram aocializmu angleška du-lovščina, ki je *»plošno znana kot najbolj tolerantna, najbolj izobražena in Mtjbolj napredna. 7000, je naraslo do 1906 skoro na 43.000 in 190ri volji prodaja je koncentracija kap tala . Zdru- ti se za denar, ako bi imele za zenih državah silno narastla Ta pošteno in dostojno življenje do doba kaže nenavaden razvoj. Ste.|Volj potrebnih sredstev vilo industrijskih obratov ;e na raslo od 216.180 na 268.401 šfe vHo mezdnih delavcev od 5,468.. 000 na 6.615.000 in \ rednost nji- Jubülej novreške socialne demokracije. Dne 22. avgusta se je norveška love letne produkcije od 14,794 socialna demokracija lahko ozrla m.ljonov dolarjev Hne produk- \nA petind vajset le*, plodonosne-cije od 14,794 miljonoV dolarjev La dela. Že leta 1839 je izdal na 20.672 miljonov. Najbolj so sc Wergenland, ustanovitelj mor i raste k je dozdevno majhen: Preganjanja reakeionarjev so pa ali že 1. 1904. je bilo v teh vele- ložila mlado gibanje v grob. obratih 25.6% in 1. 1909, 30.5% Th rane ja in še druge so obso važnejša je pa spre- organizacije, prvi ho Rli s svo-memba lastninske oblike pri obra. jim naprej Uskaitji; strokovne ih .Obrat, ki je last enega kapi- organizacije so se leta 1889 str-alista, vei teh je bilo zaposlenih 1. 1904 Kodno leto norveške socialne 70.6%. 1909 že 75.6% vseh mezd- demokratičnes tränke pa je leto nih del a. v rev in vrednost njihove 1887 ,ko se je ustanovila v Aren-rodlikeije je znašala 1. 1904. 73.. tatu delavska stranka, ki je spre-7%, 1909 79% splošne produkci- jela leta 1889 svoje današnje ime. je. Obrali industrijskih kapitali Leta 1892 je imelo okolo 3000 stov so torej le v neznatni meri članov, leta 1900 10.000, 1910 že eležni splošne industrijske pro 32.000. Sedaj jih je nad 36.000. uk cijc v Združenih državah Strokovne organizacije so po-Skoraj vso, štiri petine, imajo množile svoje članstvo od 3500 kcijske družbe. Industriiski ka- Ma 1899 na 5^000 l^fs 1011 pitalist je torej danes brez pome- fttev:1o <*1a«ov nri vol tvsb v nrodnktiv^ni proces. I^rtir^. Vi Min iono Delavci se lahko sami odločijo za kandidate. Centralni delavski koncil v Los Angebrn, Cal., je poslal predseiranih «kapitalističnih strank. Sijajen nastop zavednega inil-vvauškega delavstva p-red d verna letoma je stri glavno kolo tain-kajlne (kapitalistične politične maftine. Ž njo pa se je ustavil tudi bogat vir prigoljufanih dohodkov vsakovrstnim političnim in podjetniškim špekulantom. Milwauhki kapitalizem je bil nekaj časa brez politične glarve. Poraz je bil tako obsežen, da o premagi socialističnih sil sploh misli ni bilo. Treba je bilo misliti na odpor nove vrste. Preostaja-lo jim ni druzega kakor združitev vseh protisocialističnih sil, kojih geslo je bHo; "Vse z» uničenje socializma!" Prej. navdušeift republikanci vlKako vrstna h kaJibiov in ponosni demokrati, ki so farbali svoje volilce z nepremostljivim sovraša-vom do republikancev, so konstruirali novo politično mašino, z imenom: nestrankarstvo. Navdušenja za obratovanje tega stroja ni bilo, treba je bilo vanj upreči vse koristolevstvo. Vera in prostitucija. ve« kapital in od njega zasužnjen element je šel v boj proti socializmu. Kes se jim. je posrečilo pri zad njih voLitvah doseči klavemo zmago, a soeializina niso uničili. Social-deinokratična stranka v Milwaukee je iz, tega boja izšla čistejša, močnejša in popolnejša kot je bila poprej. Število, njenih glasov «e je znatno pomnožilo in odpadli »o nezavedneži. Nest rank arstvo v Milwaukee je še vevsod. kjer si je socializem .pridobil moč, se pojavlja nestran-karstvo. Iz tega je razvidno, da doba splošnega nestrankarska v Z. državah ni več daleč od nas. Kapitalizem dela zločince in jih potem kaznuje zato. ker so zločinci. Odpraviti je treba ka-pitalizem in ztočinstvo bo samo izginilo, kakor izgine bolezen "malarija", ako se močvirje izsuši. Republ i kan izem. demokratizem in pregresivizem eksistirajo samo v času volitev. Po volitvah ni med temi "iami" nobene razlike, marveč se vsi po bratovsko drag denar. Lahko smo sigurni.! ndinU° v službo kapitalizma. dobil "Ptolotaitft" I4&.60 Oil vsakih $100, ki jih je vlada lo-četju ustvarjajoče inašinerije, s katero smo nezmožni tekmovati in čez katero nimamo nobene kotrole. Postal« je eccialno vprašanje, tičoče se življenj vseh onih .ki morajo trpeti posledice. Iz vsega tega se je rodila potreba po t^ocialni ravednosM. brez katere bi narod zapadel kazni — propadanja. Temu socialnemu vprašanju gledamo danes naravnost v obraz. Kdo naj končno zmaga, ali pešči-ea posameznikov ali cela človeška družba? V smeri socialnega preothrata imamo popolno razvite mislece, ki daleč nadkriljujejo pri prost o maso ter tudi pos&mezn ke v vseh stanovih človeške družbe. Iz te trditve pa nehote porodi problem: dvigniti povprečno izobrazbo ljudij na tako visoko stopinjo, tla bodo |>osamezniki uvideli potrebo, uporabljati proizvajalno silo človeške družbe v korist. vseh ljudij in se samo nekaterih, kakor se to sedaj godi. Kako vse to doseči ,je treba do-Mi preudarjenja. Toda o tem nam ni treba sedaj več jrlav beliti, t'as sam je ta problem izvrstno rešil. Človeštvu je sedaj potreba najti najbližjo |>ot, po kateri se bo rešilo vprašanje vsakdanjega kniha. To vprašanje mora. in tudi nedvomno l»o, rodilo živahno in odločno akcijo; kajti potreba je vsak dan nujnejša. Nasveti in delo posameznikov so velike vrednosti, a k«» se jih prav uporablja. Vsled tega moramo pustiti našim-najbolj prebrisanim soljudem, da iznajdujejo ter gradijo mašinerijo, katero začasno še lastujejo lakomniki, in sicer toliko Časa, da bo ves svet ena velika tovarna, a brez zapovedi! jočega poslovodje. Različni posamezni deli so delovali nasproti celoti. — to je, posamezniki so zapleteni v boj z celo človeško družbo. In sedaj, kaj nam brani urediti razmere tako, da Hotno vsi vlekli dobrote od teh ogromnih indu-strialnih iznajdb, ki so zvezale in zd m žile potrebe in koristi vseh» CM tega nas loči samo peš«'ca mogočnih parazitov, katere na-zivljamo kapitaliste. Ti se pa dajo z lahkoto odstraniti potom polit icne oblasti. Ti so nekaks ovira, ki pritiska na kolesa indnetri-je kakor avtomatična zavora. Kakor hitro se znebimo teh c<>-kelj. se bo industrija cele dežele •pomikala naprej gladko. Različni njeni deli bodo kmalu prišli,v soglasje in v vzajemno soflelovan. je. Omenjeni izkoriščevalci «o si stavili za avojo nalogo ugrabiti eno tretjino vsega, kar se produ- eira. Ako ae naša narava vsled navade in naše podedovane izobrazbe ne upira dajati že itak stokrat prebogateinu kapitalistu cele tri četrtine našega dela, potem je jasno, da naša duševna sposobnost ni v redu in da se zato interesi družbe zahteva popra-Nra iste. Nasprotno pa se naša duševna sposobnost lahko smatra za popolno, ako želimo obdržati tri Četrtine svojega truda in eno četrtino dajati družbi za vzdrževanje te velke iiidustrialne del avnice. Ako je temu tako, potem smo lah. ho uverjeni, da se bližamo rešitvi tega življenskega problema nasproti. Naslednje vprašanje je: Ali moremo to izvršiti sami! Vedeti moramo, tla je to nemogoče. Imeti moramo pomoč, in sicer pomoč milionov naših sotovarišev in so-stvariteljev svetovnega bogatst-va. Kako bomo dobili pomoč! Na to vprašanje je samo en od. govor: potoni organizacije, to je organizacije vseh onih. ki rabijo in zahtevajo produkt svojega tlela zase. Delavski razreti že ima tako organizacijo — ta je (socialistična stranka. Pridruži se ji in voli za njene kandidate! Podporne organizacije, njih bodoč nost in socialistična stranka. DELAVEC KJE 81? Yf zadnji številki *tno poročali o sijajnem delu in uspehu socialistične stranke na Nemškem. f)anes prinašamo poziv in oklic na nemške delavce, katerega je prineslo skoro vse nemško socialistično časopisje. Oglas se glasi: ^ V boju štejejo le živi, le ti veljajo. ki teže za velikimi cilji. 970.112 članov! Ali si tned njimi? Na nemškem je sedaj 107.693 politično organiziranih proletark. Delavec, ali je tvoja žena, so tvoje hčere med njimi? Soeialno demokratično časopis je šteje 1,478.042 naročnikov. Ali si med tem tuiljonom čita tel je v, ki čutijo vsak dan po svo :em časopisju edinatvo z delavskim gibanjem? V nemškem državnem zboru je 110 socialnih demokratov, vdeželnih zborih je 224 socialnih demokratov, v občinskih odbo? ih je 10.432 socialnih demokratov. Ali je b la vedno tvoja skrb, da so prišli ti zastrpniki delavskega ljudstva v državni zbor, v mestne parlamente, v deželne zbore zveznih držav? Ali živiš? Ali veš. kje je tvoje mesto! Svobodne strokovne organizacl-je so imele ob skleou leta 1911 2,400.018 članov! Ali si med njimi, ki so v strokovnih organizacijah, ali si meti temi triiijoni. ki se zavedajo svojega mesta, ki se vsak dan bojujejo za mezdo in svetlobo, za čas in kulturo? Svobodne strokovne organizaei-ie «o imele leta 1911. skupaj 72,086.957 mark dohodkov! Ali si med temi, ki s svojimi vi. narji napravijajo delavsko gibanje tako odporno, tako» trdno, tako kljubujoče viharjem? Svobodne strokovne organizacije so i/zdale za same [>odpore, brez stroškov na stavke, v dobi od 1891. do 1911.; 142,117.386 mark» Ali si skrbel zato, da je krepilo teh 142 miljonov bolne, hrezposcl. ne, pravico iskajoče? V centralni zvezi nemških kon-zumnih zadrug je bilo leta 1911, organiziranih 1,324.722 oseb! Ali si skrbel na ta način za se in za svojo družino.' ali si med o-nimi, ki ne dovoljujejo kot kon-zumenti podjetnikom nobenih dobičkov več? Promet, imenovanih zadrug je znašal leta 1911. skupaj 506,011.000 mark, lastna produkcija 80,691.000 mark! AH si meti onimi družinskimi očeti, ki so na ta način razumeli skladati svoje vinarje v nebotič-ne miljonskn grade? Ali si organiziran? Ali veš, kje je tvoje mesto t Air skrbiš za oja čenje gibanja svojih razrednih to varišev? Ako še nisi tega storil tedaj tíreme, ki ga nalagajo na delavska pleča podporne organizacije, nikvkor ui majhno. Ako u-poštevamo dejstvo, da delavci v splošnem komaj toliko zaslužijo, tla izhajajo pri sedanji visoki ceni živjH, moramo pripoznati, da nam tistega denarja, ki ga damo podpornim organizacijam, manjka na vseh kuncih in krajih, Zlasti delavcem ,z družinami gre ta denar kaj trdo izpod rok. Uoto-vo prav nič ne preti ra varno ako trdimo, da 25 dol. na leto komaj zadostuje za vse z enim podpornim društvom zvezane izdatke, kakor asesment, seje, zabave in iir. S tem pa nikakor ne trdimo, da pod|>oriie organizacije niso potrebne, nikakor ne. ravno ob-ratno: podporne organizacije so v kulturnem in gospodarskem o-ziru silno vejike važnosti za delavstvo. Njihov kulturni pomen obstoji v tem, da so kot razmeram nujno potrebne gosptnlarske organizacije privabile v svojo sredo mar" koga. ki vsled kuüurne zaostalosti ui imel pravzaprav nobenega smisla in bi sicer nedvom no ostal izven vsake kakeršnekoli organizacije vse svoje življenje. To velja zlasti za kulturno zaostale narodnosti, meti katere pripadamo v veliki meri tudi mi Slovenci. V pod|>ornih organizacijah se je govorilo in debatiralo o tem in onem, kar je širilo kulturno oli/Mirje članov. Napredne išini in izobraženejšim se je nudilo ugodno torišče za agitacijo za razna kulturna društva. Delavci posameznih narodnosti so se tako spoznavali tesnejše med seboj. In dasi je ponekod nekaj ča-a vladala in še vlada reakcija, a kaker povsod, tako je tudi tu zmagala luč napredka in resnice. Na podlagi tega lahko trdimo, tla so naše podporne organizacije znatno povzdignile kulturno nivô posameznikov. tla se izrazimo določnejše, naše podporne organizacije so pospešile kulturo ameriških Slovencev za več desetletij. Kako važno in vzvišeno gospo-darsko nalogo izvršujejo podporne organizacije, pa kažejo številni slučaji, bolezni, poškodb in -inrti. v katerih pomagajo te organizacije lajšati bedni položaj našega delavstva. O tem se vsakdo lahko sam pouči iz raznih je-d not i ni h poročil. tipamo, da vse to dovolj temeljito opravičuje eksistiranje |>od-pornih organizacij in o tem gotovo tudi ne bo nobenega oporekanja. Toda iz ,edanjosti in preteklosti, se rodi sumoobsebi vprašanje bodočnosti. To vprašanje naših poornih organizacij je danes najvažnejše, kajti že itak težko breme postaja od konven cije do konvencije toliko težje, za kolikor se zviša umrljivost članov poveča. Ta nroblem danes se ne sili s tako silo v ospredje, a člani se starajo in s stan>stjo pri-de smrt. Umrljivost danes še nobeni jednoti ne dela preglavice, ker le malo članov umrje vslt^d starosti, slučaji nesrečne smrti pa niso tako številni, tla bi se organiziraj sel Beri časopis, ki je pisan za tel Ta prelestna slika i^t>či nemških sodrugov naj bo bodrilo nam. ki emo št» šibki! Klici, ki hude vest še neorganiziranih nemških delavcev, naj zbude tudi razredno zavest slovenskih delavcev \ Ameriki! tla se organizirajo, da bero delavski list! Nov član socialistične intemacio nale. f'ile, ki se razteza čez 4200 kilo. metrov ozemlja ob zapadui obali .luž. Amerike, ima poleg sijajno razvitega poljedelstva tudi znatne rudnike za salpeter in baker, plavže in živahen pristaniški pro met. Razredni boj je zelo oster. IVetečeno leto je bilo v Čile de. set velikih stavk, od katerih se jo le ena posrečila. Največja stav-ka je bila v Punto Aren as, pri-staniškem mestu na skrajnem jugu. ki je trajala osem dni in pri« nesla delavcem popolno zmago. Delavstvo, kr je doslej hodilo t demokratičnim meščanstvom, se smrtriine ne mogle izplačevati. 1'sodepoJna resnost tega problema pa ni več delače od nas. Izdatki jednot bodo rastli vedno hitreje in breme članov se bo povspelo do neznosne višine. Kako rešiti to velevažno vprašanje naših podpornih organizacij, to prepuščamo organizacijam samim. Kot socialisti si pa štejemo v dolžnost opzooriti slovensko delavstvo na platformo soe. stranke in njeno rešitev tega za vse deHavce velevažnega vprašanja. Med industrialnimi zahtevami te platforme najdemo v deveti točki naslednjo izjavo: Zdravje in življenje delavcev in njih rodbin se ima čuvati in ohraniti po-l^tm odprave oficielne dobrodelnosti, katera se naj nadomesti s starostnim zavarovanjem, za katero ni treba ničesar prispevati, dalje s splošnim zavarovalnim sistemom v posameznih državah proti brezposelnosti in telesnim poškodbam ter s obveznim zavarovanjem delavcev po delodajalcih — brez stroškov delavcev — proti boleznim, nesrečam in smrti. Socialistična stranka se torej v polni meri zaveda krivic, ki se danes gtsle delavstvu. Delavec dela vse svoje življenje za druge, za skupnost in dobiva za svoje delo santo toliko, tla se preživi tnl danes do jutri, cesto niti toliko ne. Kako naj potem skrbi za slučaj bolezni, ponesreebe in starost! Vsi ljudje uživajo sad delavskega truda in zato je tudi dolžnost vseh ljudij. skupnost', da skrbe za del s v ca v slučaju bolezni. ponesrečenju in onemoglosti. Da se socialistična stranka dosledno drži svojih načel, o tem tlokazuje predlog edinega soc. kongresmana Bergerja, ki je že lansko leto stav 1 v zvezinem kongresu predlog za penzioniran-je starih delavcev. A ne samo v Ameriki, tndi drugod, kjer je soc. stranka prišla do uplivajoee moči. je storila vse v njenih močeh za izboljšanje delavskega položaja v vsakem ožini. Platforma nobene druge stranke se z ozirom na od po moč delavstvu ne more niti od daleč primerjati s socialistično stranko. Ako spregledamo vstS ostalo platformo te stranke in naštevamo samo točko o zavarovanju, tedaj moramo priznati ,da pomeni zmaga soc. stranke samo v lem oziru najmanj 25 dolarjev na leto za vsakega posameznega delavca, ker bo država prevzela nase breme zavarovanja, katero mora danes nositi delavec. V interesu vsakega slovenskega delavca in člana pod|>ornih orga nizacij je, tla pomaga soc. stranki do zmage. Zmaga soc. stranke pomeni za tlelavca ne samo olajšanje težkega bremena zavarovanja za bolezen in smrt. marveč pomeni odpravo še neštevilnih drugih bremen, katera ga danes tlačijo k tlom. Zatorej vsi slovenski delavci v boj za socialistično stranko! je pred kratkim konstituiralo kot socialistična stranka. V Ikvik. ve. najvažnejšem pristaniškem mestu na severu, je izdala demokratična stranka pod vodstvom bivšega poslanca Recabarrena. ki je stavec, socialističen program. Delavci pokrajine Tarapaka so se že pridružili najmlajši stranki in. ternacionale. Meščansko in proletarsko žensko gibanje* V nekaterih deželah je obstojalo močno meščansko žensko gi banje, še preden se je bilo ojaČi-lo proletarsko žensko gibanje. V teh deželah je iskalo proletarsko žensko gibanje ob svojih prvih počet kili za si o m be v meščanskih ženskih društvih. Ta pojav smo opazili v severnih deželah * in v Švici. Švicarske sotlružice so tu-patarn delale skupno z meščanski, mi ženami. Sedaj n*. ko se društva švicarskih delavk vedno bolj jačijo in so se izrekla, da priznavajo socializem in da pristopijo k socialno demokratični stranki, je bila naravna posledica, da se je sprejel ua zadnji konferenci društev delavk predlog, ki pre|>ove* duje socialdemokratičnim društvom članstvo pri vseh drugih ženskih društvih. To ima za posledico, da društva delavk ne morejo biti več člani zveze vseh švicarskih ženskih društev. To ločitev je gotovo treba z največjim veseljem pozdraviti, ker je v korist proletarskemu gibanju in ker bo propaganda in vzgoja med ženami z načelno jastnostjo le pri dobila. Ti sklepi so pa tudi dokaz, kako lepe uspehe so dosegle naše švicarske sodružnice in da s svojo močjo vedno bolj služijo interna-eionali. Iz naselbin. FRANKLIN, PA. — Dne 4 septembra je bil za našo naselili no slavnostni dan. Ta dan nas je namreč obiskal sodrug Ktbin 'Kri stan. Že pred določenim časom se je zbrala neverjetno številna množica v dvorani "Slov. Izobraževalnega Doma" ter nestrpno čakala govornika. Pa koko tudi ne, saj je vendar to nekaj novega za nas amerikanske Slovence, tla nas o bišČe tako odličen starokrajski smlrug, kakor je Ktbin Kristan, ki je splošno znan kot izvrsten govornik. Ko ga je poslušalcem predstavil pretlsjednik shoda, je bil pozdravljen z dolgotrajnim burnim aplavzom. Ko se je občinstvo končno umirilo je povzel sodrug Kristan besedo. Govoril, kako so nastala vele-posestva, kaj je pravzaprav kapi tal in militarizem, komu služi in o težnjah delavskega razreda in o sedanjem kapitalističnem siste mu. Njegov govor je bil jasen, popolen in tudi najpriprostejsiin poslušalcem umljiv. Kristanov govor v celoti je bila lolga veriga, koje posamezni čla ni predstavljajo velike krivice katere danes prenaša delavstvo. Marsikateri izmed poslušalcev se je nohote vprašal, od kod ve ta človek njegove skrbi, njegove težnje in njegov splošen položaj. Dober agitator in tudi govor-nik je sodrug llija ftušnjar, spremljevalec stnir. K. Kristana. Po končanem govoru sta pevski tslsek Slov. izobraževalnega društva "Bled" ter hrvaški pevski zlntr "Slavulj" skupno zapela več pesmi, kakor Marseljezo. Kadničko himno itd. Petje je. bilo v vsakem oziru izvrstno, kar je pokazal dolgotrajen aplavz po vsaki skladbi. Omeniti mi je, da je bila isti večer ravno obletnica otvoritve Slov. Izobraževalnega Doma. In vsled tega se je na željo članov priredila mala zabava v posebni zborovalni dvorani. Med ubranim petjem in navdušenimi govori je hitro minul večer, ki bo res vsem udeležencem ostal v trajnem spominu. S soc. pozdravom. — A. Vidrieh. Delavska predseduj, ftka kandidata ala Eugene V. Debs s« predsednika Emil Seidel mm podpredsednika PITTSBURO, PA. — Slovenski shtnl, katerga je sklicalo udružen" je štev. U na Butler St. in na katerem je govoril sodr. K Kristan, je uspel nad vsako pričakovanje. Shtnla se je udeležilo nad 4<)0 oseb. Knjig in brošur se je prodalo za preko $8.00. Kolekcija pa znaša nad $18.00. Sod ee po splošnih razmerah ter po iiavdiišenju, poslušalcev ter po vsem, kar znači zrelost tukajšnjega delavstva, lahko trdim, da so tukaj tla popolnoma ugodna za slovensko socialistično organizacijo. Imamo pa tudi upanje, da se ta organizacija v najkrajši bodočnosti osnuje ter pridruži naši Jugoslovanski socialistični zvezi, pod koje okriljem ji bo mogoče storiti kar največ za razširjenje socialistične misli. — S soe. pozdravom — O. Mokro-wicb. Depue, 111. — Počitnice se približujejo koncu in treba bo zopet prijeti za delo. Tako nekako se se-daj izražajo delodojalci. Delajo se. kakor bi celo leto neznansko trpeli in da so rff v dolgih počitnicah duše zopet privezali, da ja od neznosnega dela ne uide. Da, okrepčali so se in sedaj zopet pri-hajajo nad nas, uboge mezdne sinžnje, s priganjanjem in izko-riščevanjem. Koliko denarja so tj mogotci zapravili po nepotrebnem, den ja, katerga amo zaslužili mi svojimi žuljavimi rokami. Ako mi zanje ne delali, b'i jim ne bi mogoče narediti tako ugodn počitnic kakor so jih imeli. Da, tudi mi delavci bi rab počitnice, še tisočkrat nujne j kakor naši gospodarji, toda našem skromnem zaslužku, ki č sto niti za sproti ne zadostuje, more biti govora o počitnic Počitnice so nam zelo neprijetni pa naj pridejo* že kadar bočej kajti počitnice pomenijo za n čas pomanjkanja, čas duhomorn skrbij, kako preživeti aebe družino. Take počitnice naj gr do k vragu! Tudi mi delavci bi si vsako to lahko privoščili nekaj tedn potrebnih počitnic, v katerih naše izrabljeno telo dobilo nov moči, ako bi mi dobivali toliko nase delo, kolikor je isto vredn kajti dokazana resnica je, da dobivamo komaj eno četrtino celo samo eno petino tega, k dobi naš delodajalec za naše del Ta razlika med našo plačo vrednostjo našega dela «mogoč je našim izkoriščevalcem b skrbne in razkošne počitnice. Dokler pa bodo delavci nez vedni. da bodo slepo sledili uk zoui svojih izkoriščevalcev ter v< lili one kandidate, katere jim pr poročijo nasprotniki delavski koristij. toliko časa ne more bi govora o odpravi sedanje bed med delavci. Delavci se ne morejo oprosti svojega suženjstva sami, ker n: majo potrebnih sredstev; delod jalea pa branijo zakoni. Ako hoče sedanji družabni red odpr viti, si morajo delavci osvoji politično moč, pottmi katere bor delavci prišli do delavcem koris" nih zakonov! Delavci! Volitve so pred vra mi! Obračunajte s svojimi izkoi scevalci s tem, tla bodete volili socialistično stranko, koje kant dati prihajajo iz delavskih vi in poznajo položaj, v katerem delavstvo prisiljeno živeti; zat pa bodo napeli vse moči, da i boljšajo ta položaj. Kako malo smisla imajo dela ci za odpomoč iz sedanjih skra no slabih razmer, priča ja-sno sli čaj, katerega smo pred kratke doživeli v naši tovarni. Zahtevali smo zvišanje naši skromnih plač. Superintendent poslal "bos8-a" nas vprašat, kc hoče delati in kdo hoče štrajka Imel je pa tudi ukaz, da vsakej nezadovoljneža takoj odslovi. Se pred eno uro so bili vsi d lavci pri volji za štrajk, a ko "boss" prišel, je vsem srce v hI če padlo. Satno dva Slovenca s imela toliko poguma, da sta vi rajala. Končno je prišel "bo! tudi do mene. Ker sem pa uvid da o stavki ne more biti gtivo sem tudi jaz odnehal. Tako se ve dno godi delavcem, ki nimajo o^ ganizacije. Toliko v pojasnilo, ker se ne kateri sj»odtikajo. češ. da sein se cialist in svobodomislec, a Če f treba štrajkati za večjo plač%! tedaj se pa umaknem. Vsakomur mora jasna pamet povedati, e. ne todloča parla-sara, temveč končno glasu o njih ljudstvo. O nekaterih ,vali je tak referendum loh potreben, o drugih pa se ira izvršit . če ga zahteva 3000 »vljanov s podpisi. Tak referendum se je svoj čas til a zakonu, s katerim se ljuje delavsko zavarovanj«' ti bolezni in nezgodam. Nova ava, ki pomeni ¿naten nnpre-lek v primeri z dosedanjim po-Jaiajem. je hila sprejeta z 284.000 glasovi proti 236.000. Zakon, ki je pred nekaj meseci stopil v veljavo, ima dolgo in precej burno zgodovino. Kapitalistična moč se je proti njemu uveljavljala več kakor dve desetletij. Že pred 21 leti je bila švi-earska zveza pooblaščena, da iz-del* zakon o bolniškem in nezgodnem zavarovanju delavstva. Po devetih letih jo izdelala in predložila prvr načrt, ki pa je to jívaro vanje spojil z vojaškim za j varovanjem in ga spravil v zelo birokratične oblike. Zaradi tega je bil pri ljudskem glasovanju ¡$dklonjen. I Deset let je bil potreboval zve-sni svet. da je izdelal drugi na-jrt. Lani v jsdetju je bil v parlamentu sprejet z veliko večino, ¡le je bilo videti, da je zakon re-Jfca. Ali tedaj so nastopile pri Tatne zavarovalne družbe, ki so ae zbale za svoje profite in so JKvovale velike -svote denarja, 0 imoy na leto od države. Itav ) toliko prispeva država za vsa-moskega. za vsako za varo to žensko pa po 4 franke, ker % pač /fnskr bolj pogostoma bolne kakor moški. Zato pa mo r*jo blagajne plačevati minimalne podpore, ki jih določa za kon. Če daje blagajna višje pod POre, se zviša državni prispevek 5 frankov. Ob vsakem porodu plačuje drža zavarovano žensko po 20 nkov in če mati sama doji. še frankov povrh. Kdor je v o-krajih, kjer je zavarovanje iigatorično. prereven. -stane delavec nesposoben za delo, dobiva rento, ki zmaša 70 odstotkov letnega zaslužka. Če potrebuje posebne noge, dobiva tudi polno plačo od najvišjega zneska 400<) frankov na leto. Ako umre zavarovanec vsled nezgode, dobiva vdova 30. vsak otrok pa po 15 odstotkov njegovega zaslužka. Ce se pa zopet poroči, dobi tri-jle4no d pravni no. Prepiri in spori se ne bodo več birokratično reševali. V Lucernu se ustanovi poselmo zavarovalniško sodišče, ki bo kompetentno za vse takK zadeve. Kdor nima sredstev dobi brezplačno pravo-varstvo. Za tujce, katerih je bilo pri zadnjem ljudskem štetju v Švi ci 565.000. velja načelo vzajemnosti, to se pravi: Osebe, katerih domovine dajejo man je kakor &viea, dobivajo tudi v Švici nanje. Stroški, ki znašajo okrog deset milionov na leto, se imajo pokrivati iz carinskih dohodkov. Država plača prvotno ureditev ter prispeva pet milionov za obratni in pet milionov za rezervni sklad. Tako je za zavarovance 400.000 frankov obresti na leto zagotovljenih. i Stran %a i o»o»»eeaoaoaa I Spremlevalec sod. E. po sapadu. Kristana Socializem uri gradbi panamskega prekopa. Frank Podboj. za johnstown, pa., in okolico. Slovenski socialistični klub, št. 65. J. S. Z. priredi prvi piknik 29. septembra na slovenskem vrtu v Morellville. Ob tej priliki se bode točilo sveže pivo, na razpolago bodo iz-borne smodke ter raznovrstna gorka in mrzla jedila. Za vse to bo točno- skrbel odbor kluba. Vsakdo dobrodošel! ■- Delavstva koristna odredba v Avstriji. Miniatrstka odredba, ki sta jo izdala trgovski minister in minister za notranje stvari lani dne 23. avgusta glede na varstvo gra fičnega delavstva je stopila - 20. m. m. v svojo popolno veljavo Odredba je naperjena proti zastrupljanju s svincem v tiskarskih in kamenotiskarskih in sorodnih obratih in je stopila za nova |K>djetja takoj, za taka pa, ki ki so se selila, ob času selitve v veljavo, /a v.se druge obrate pa po preteku enega leta. Odredba poseza precej globoko v delavsko varstvo in predpisuje |>odrobno sti glede na delavnice, svetlobo, zračenje, snago prostornost, var-Vvo žena in mladostnih delavcev pod 16 leti, zavarovanje strojev, zdravstvo in kazni. Ta odredba je nekako dopolnilo zakonu z dne 1. aprila 1909. s katerimi se prepoveduje v nleskarski, lončarski in slikarski obrti običajna malomarnost pri ravnanju z barvami iu snovmi, k» vsebujejo strupeno svinčene primesi. Pri načrtu sta sodelovala tu !i Zveza tiskarskih pomočnikov v Avstriji in delavski svet. OBČINSKA LEKARNA. Mestna občina v Reggio Kmi-lia. Italijansko, razdeluje nuni revne občane zdravila zastonj že od leta 1888. dalje. Leta 1900 je pa občina ustanovila lastno lekarno v to svrho in je polagoma razpočavala zdravila tudi javnim zavodom in leta 1903. tudi vsemu prebivalsvu. IVot» temu, da bi mestna občina prodajala zdravila vsakomur, so se uprli ostali le-karnaji. Državna komisija, ki je morala o prepiru razsoditi, je kon-štatirala, da izvršuje občinska le-karna delo. ki je brezdvomno prebivalstvu v korist, ker daje zdravila ceneje in kar je glavno, vsa zdravila so izborne kakovosti. Komisija je zavrnila pritožbo le-carnarjev. Občinska lekarna ima že vse polno filijalk po vseh mestnih delih. Da je občinska lekarna na trdni gospodarski podlagi, kaže dejstvo, da je izadala občina pred njeno ustanovitvijo okroglo 3.000 lir prkatnim lekarnam za zdravila, povprečno je morala da-i za vsak recept 75 centezimov: odkar ima svojo lekarno jo stanejo zdravila le še 5500 Ur. za vsak recept izda 38 centezimov. doslej je prihranilo mesto in drugi javni zavodi približno 290.000 ir. Nstavljenci v občinskih lekar-nah imajo mnogo boljše plače kakor v privatnih in vendar ima mestna občina le vedno dobiček. OBČINSKA PODJETJA. Mesto Scheneetadjr, N. Y., ima socialistično mestno upravo, koje uspehi so vsak «lan sijajnej-ši. Svoj čas smo poračali, da je mesto prodajalo revnimi družinam led po neverjetno niakih cenah. Sedaj je mesto prevzelo v svoje oskrbo prodajo šolskih knjig ter tako starišem prihranilo od 30—40% pri nakupi knjig. Trgovci knjig ho svi iz sebe vsled tega in grozijo z vrhovnim sodiščem. Mestna ursva sc za vse te intri ge ne briga marveč gre pogumno svojo pot najprej ter tako meščanom znatno koristi. S prvim oktobrom bo mesto začelo prodajati premog in sicer tona skoro za dva dolarja ceneje kakor pa ga prodajajo razne privatne kompanije. NAZNANILO. Vsi premogovni delavci v De-lara premogovniku, Oleneoe, O., ki so pred dvema letoma stopili na štrajk in drugam za delom ml potovali, dobijo tu delo zopet nazaj, ako se zglasijo v 60 dneh, [od kar se je začelo zopet delati. Sprejeti pa morajo tisto delo, ki ga jiin "boss' da. Podpisani ne vabi nikogar sem. Kdor je bil tukaj, vsakdo sam po. zna delo in razmere ter zaslnžek in se tako Istko ravna po svojem prevdarku. Toliko v pojasnilo. — Nace Žlemberger. Največje inženirsko delo, kar ae jih je kedaj podvzelo na Aiue riškem kontinentu, ae ravno sedaj vrši na ožini v Panami, Srednja Amerika, in sicer z docela povolj nim u»pehom. Vlada združenih držav dela to, česar veliki francoski sindikat in druge privatne korporacije na noben način niso mogle izvršiti — to je Panamski prekop. Malo ljudij pa se pri tem zaveda, da je vlada Združenih držav v izvedbi tega načrta uvidela nujffio l>otrebo, uvesti v organiziranju tega velikanskega dela načine iu red, ki je do sedaj veljal izključno za načelo socialistične stranke in katerega nobena druga stranka ni hotela pripoznati. Socialisti so agitirali za uve-Ijavljenje tega principa še pred no so privatne družbe skušale graditi panamski prekop. Poka zak» se je, da privatno i>odjetje tega načrta ne more izvršiti. Za to so se končno Z. države zavze-le za to velevažno podjetje z namenom ,da bodo one zgradile, vodile in lastovale prekop same. Pai^ene po izkušnjah privatnih podjetij Zdr. države niso zato od dale nobenih dovoljenj privatnim korporacijam, ki bi izkoriščale načrt in kopičile profit. Vladna komisija vodi vse to delo sama. Izdala ni nobenega kontrakta v gradbi sami, pri čemer bi mogli kapitalisti delati profit Vladni inženirji so izdelali načrte, najeli delavce in vodili celo delo sami od prvega začetka. Plače vseh zapoalencev so razim roma precej visoke. To je princip, katerga lioce so cialistična stranka uveljaviti v weh javnih podjetjih. Kontrakt-ni sistem je vselej vir neuspe^r" sti in goljufij, vsled tega se je ta sistem pri gradbi tega prekopa popolnoma prezrl. Ne samo. da vlada sama gradi kanal, ampak tudi kontrolira življenske razmere v kanalskem okraju. Celo zdravstvenih razmer ni prepustila {H>sameznikom in privatnim zdravnikom. Najela je najboljšega strokovnjaka in nra to izročHa v oskrbo. Posledi ca tega je bila, da so tu običajne bolezni, kakor malarija, rumena mrzlica in druge tropične bolezni skoro docela odpravljene. Moč virja so izsušili, zavetišča in zale ge nadležnih in nestevilnih ko marjev so se uničila, ostanki je dij in drugih gnilobi podvrženih predmetov se vedno odstranjujejo, zgradilj so tlakovane ceste in štorih» se je vse drugo potrebno, s takim uspehom, da je tu števi lo slučajev razmeroma celo manj še kakor v Zdr. državah. 35.000 ljudij je zapoalenih pri gradbi kanala. Za to potrebno ve ¡iko število poHlopij za preskrbo-vanje tako velikega števila lju dij. Ta komisija je določila. i.e bo nobenih brlogov in nobenih beznic v tem diatriklu. Ako bi se gradba teh poslopij oddala privatnim špekulantom, bi bili delavci natlačeni v barake, kakor žive delavci v okraju chica-ških klavnie in drugih obsežnih privatnih podjetij. Stric Sam pa ie obvaroval delavce tega zla s tem, da je dal zgraditi prostorna, zračna in vsem zdravstvenim zahtevam odgafvarjajoča stanovanja. Uslužbenci teh poslopij brezplačno poslužujejo. Vladna komisija je tudi uvidela, da za uobeno ceno ne sme pustiti v ta kraj privatnih trgovcev, ki bi s svojim slabim blagom in visokimi cenami izkoriščali delavce. Ustanovila je zato dvaindvajset prodajaln, v katerih delavci lahko kupijo, kar po I trebujejo. Za teh 35.00 ljudij kupuje vla da meso v Chieagi z najistrožjimi pogoji, vsled česar dobi meso najlsiljše vrste. Vsako leto potrebuje nad štiri milione funtov svežega govejega mesa. 400.000 ko-košij ter na tfotiaoče vsakovrstnega druzega men«. Poleg tega se proda v vladnih prodajalnah nad devet milionov jajee vsako eto, veliko sadja, zelenjave iti eeiva. Da je mogoče dobiti najboljši kruh. je vlada ustanovila lastno pekarno, ki spoče vsak dan nad 25.000 hlebov kruha. Vlada dalje astuje zalogo ledu .katerega dobivajo delavci po jako nizki ceni. Celo izdelovtdnico sladoledi .Ici eream) ia-J¡.je vlada ter pralnico, ki opere na leto nad 4 railtoii* kosov perja. Skratka, \iada preskrbuje delavcem vse življenske potrd»iči ne po najnižji možni ceu.. Vsa živila so rtMtzorovana in prí¿-.e celo majhen piofij dela, i:ljub temu, da so cene ch»kaškega ni'-sa. californijskega sadja iu lru-gega blaga produciranega v Zdr. državah, v Panami dosti nižje ka. kor pa v Chieagi ali pa kje drugje v naši Uniji. i Vse to sicer še ni popoln socializem ,a blizu je tako da bi bilo treba le nekaj manjših sprememb in vlada v distriktu panamskega prekopa, br bila docela socialistična. Privatne korporacije so do-vsem izključene. Ako bi bili še u-radniki tega distrikta, ki vodijo vse podjetje ,zvoljeni po delavcih, ako bi vladala demokracija v upravi, bi bilo skoro vse na socialistični podlagi. Ak\ mora vlada upravljati šestmilionski promet pri gradbi tega kanala ter preskrbovati boljše blago po nižjih cenah kakor bi to delale privatne korporacije, zakaj bi vlada ravno tega ne mogla delati tu v Združenih državah! Republikanska in demokratska stranka veliko govorita* o neznosni draginji, toda, da bi za olajšanje tudi kaj storili, zato nima-ti ne volje in ne smisla. Ako bi v resnici hoteli pomagati izkoriščanemu prebivalstvu, bi uvedle eno ali drugo metodo, kakeršnih se z sijajnim uspehom poslužuje vodstvo v Panami, saj imati vendar vso moč iu oblast v svojih rokah. (Pretirano visok pro/it kapitalistov bi potem zginil. Delavci bi dobivali najboljše blago za najnižjo možno ceno in neznosna draginja bi enkrat za vselej izginila. V Zdr. državah je samo ena stranka, ki se poteguje za rešitev tega problema. Samo ena stranka je. ki se poteguje za skupno lastovanje in obrat«»vanje industrije ter za popolno vrednost dela za delavce. Vse druge stranke so samo stranke osebnega kori-*tolovstva in z vsemi silami za-metujejo zahteve socializma kot nepostavne in nepraktične in škodljive, das i se že danes uve ljavljajo z največjim uspehom v prid panamskih delavcev. Panamski poskus kaže pravo pot za znižanje pretirano visokih cen živil. Vsak dvora o i*»pehu je izključen. Zato smo lahko sigurni, da se bo sijajno obnesel, ako se uveljavi tudi v Združenih državah ali kjerkoli. protesta socialističnega časopisja pa so aretirali tudi bojevitega župana. Proces proti demonstran-tam je dognal, da ao iz množice le posamični kameni leteli; zategadelj so demonstrante kaznovali z nizkimi kaznimi. Preiskava proti županu pa je izkazala, da so bile izstreljene kroglje resnično iz nje. govega revolverja, in da je bla-gorodni žuj>an brez sile prijel za orožje, ker je stal med kabinei, ki so skušali množico pomiriti in o-roija niti za uplašenje demonstrantov niso rabili. Kljub temu je imela preiskava nepričakovan uspeh, da se je postopanje 4>roti županu ustavilo, ker so pri-šli, gospodje pravični sodniki po vsestranskem razmotri vanju do zaključka, da župan ni ničesar zakrivil. Različna, so domnevanja, zakaj so sodniki ustavili postopanje. Mi pa smo mnenja, da je razlog pri roki. Italijansko pravosodje ima zakon, da oprošča morilce delavcev! Pravo stališče. Naziro, da izvira večina bolezni ix prebavnih organov, dobivajo od leta več pristašev in zdravljen-je se navadno pričenja a tem. To dokazuje, da je bilo naše stališče povse pravilno, ko smo priporočali rabo Trinerjevega zdravilnega ameriškega vina za vse bo-ezni. ki se začenjajo z zgubo slasti in moči, ter zabasanostjo ali s ktenimi drugimi nerednostrai v prebavi. Sedaj pa imamo zadoščenje, da se tega zdravilnega sredstva proda vsako leto več in več. Priporočamo ga onim, ki ne zamorejo užiti toliko hrane, kolikor je njihovo telo potrebuje ali kteri je ne zamorejo dovolj prebaviti in tudi onim. kteri trpe na bljuvanju po jedi, brekanju, bolečinami v želodcu in zabasanostjo. V lekarnah — Jos. Triner, 1333 —1339 S. Ashland Ave. Chicago, 111. milwaukee, wis. in okolica. Vsem svojim prijateljem in znancem naznanjam, da sem se preselil iz 1730 St. Paul Ave. na 118 Moškega Ave. v velik in lepo urejen saloon, kjer se vedno dobi svež« pivo, izbomo žganje, staro in pristno vino ter unijske smodke. Vsi moji znanci z mesta, kakor tudi ft*Racine, Kenoshe in drugih bljižnih mest, naj vzamejo "transfer" na Clybourn Ave. do 13th St. in naj vprašajo za svojega starega prijatelja frank hržič-a. Morilec delavca oproščen. V Lesi ni na Italijanskem so bi-le pred časom delavske demonstracije, v teku katerih je mest. župan Cittadino potegnil revol-ver in težko ranil dva delavca. Eden ranjencev je umrl naslednji dan. Meščansko časopisje je po stari navadi (lagalo očitalo kamenja, h katerim je baje množica obmetavala oblasti, in še o drugih izmišljotinah, da so se morali patriotičnemu Čitatelju lasje ježiti. Prijeli so veliko, število demonstrantov, vsled Energičnega M. JOVANOVICH 84 — 6th Str, Milwaukee, Wis. PRODAJA &IFKABTE. Pošilja denar po pošti in brzojavno. Izdeluje: Obveznice — Pooblastila -— Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konzulatu. EDINA HRVAŠKO — SLOVENSKO — SRBSKA AGENCIJA. Vse oči obrnjene na Milwaukee. Ako se zanimate ®a napredek človeštva pazite na Milwaukee, kjer aocialmti kontrolirajo mesto in county in vršijo veliko delo. To pa najlažje atorite, ako ae na-ročite na "Milwaukee Leader", nov. soc. dnevnik. Leader je it-vrtten in metroipoliteki čaaopis, ki prinaša vse novice, največ pozornosti pa poaveča delavakim interesom. Naročnina za celo leto znaša $3.00, 25c na mesec. — Naslov: The Milwaukee Leader, Milwaukee, Wis. Dolžnost vsakega socialista j a, podpirati s vaje čaaopiaje. Agiti-rajte sa "Proletarca". Pridobite mu nore naročnika. Kdor hoče dela naj se nemudoma naroči na najnovejio knjigo:' Veliki Slovensko-Angleški Tolmač" pi«™, .ph„vanje «^Mklh''pi^nTkSoV^tl'lC^M v. J. KUBEUiA, 538 W. 145 St, New York, N. Y PROLETA R «M Avstr, Slovensko Ustanovljeno Bol. Pod. Društvo 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Minersl, Kans. Podpreds.: FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Minersl, Kans. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kaus. Blagajnik: FRANK STARČIČ, Box 245., Mulberry, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kans. NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 357, W. Mineral, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kana. . MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans. JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo eden Dolar. Vai dopisi so naj blagovolijo poiiljati, gl. tajniku. Vse densrne poiiljstve pa gl. blagajniku. SPREMEMBE PRI KRAJEVNIH DRU&TVTH A. 8. P. D. V MESECU AVGU8TU T. L. Novo pristopli člani: K društvu, štev. 1. Josef Mišic, k dr. štev. 4. Frank Maseli; k dr. štev. 11. Frank Cvetkovič in Katarina Potočnik; k dr. štev. 13: Ambrož Hekič, k dr. štev. 18: Peter Pistotnik; k dr. štev. 19: John Potočnik in Frank Galuf; k dr. štev. 20.: John Šega in Dominik Luši». Prestopil člani (ice): Od dr. štev. 2 k dr. štev. 21: Ant. in J. Ulcar; od dr. štev. 3 k dr. štev. 7: Jos. Golob; od dr. štev. 7 k dr. štev. 16 Rum. Gross in k dr. štev. 19 Jos. Bučer; od dr. štev. 8. k dr. štev. 21: Lukas Drnovšek. Suspendirani člani (ice): Pri dT. stev. 1.: Peter Meisni-cer, Fr. Fabio, Louis Boseti, Krist Meisnicer, Ant. Blasič, Fr. Šali, Ant. Kozman. John Božič, John Krušič, Fr. Kocjan, Geo ^schba-her, A. Aschbacher, Joe Sušnik"., J. Krušic, Louis Barkel, Paul Mrfhiori, Wm. Hromek. Fr. Suš-nik, Joe Tartz, Robert Gruber, A. Paulič, John Humer, C. Smar-da, Jos. Bihelmeier. Joe Jereb in Erman Panlli. Od dr. štev. 2.: J. ŽENSKA SREČA. Ruski spisal Ant. Čehtfv. Generala Zapupirina so pokopavali. K hiši pokojnika, kjer je godla mrtvaška godba in so se razlegala vojaška povelja, so z vseh strani vreli ljudje, ki so si hoteli ogledati pogreb. V eni izmed skupin, hitečih k pogrebu, sta bila uradnika Probkin in Svi-stkin, oba z ženo. — Nazaj I — ju je ustavil policijski komiaar z dobrim prijaznim obrazom, ko so dospeli do kordona. — Nazaj 1 Prosim, stopili« nekoliko nazaj 1 Goepoda, mi ne moremo nič za to! Prosim, »topite nazaj! Sicer, dame naj le gredo skoz . . . izvolite, mesdames; ampak vas pa prosim za božjo voljo . . . Ženi Probkina in Svistkina sta zardeli od te ljubeznivosti poli-cajrfkega komisarja in smuknili skoz kordon, a nju moža sta ostala tostran živega plota opazujoč hrbte redarjev, pešcev in na konjih. — Zlezli sta skoz kordon! — je dejal Probkin in zavistno, sko-ro sovražno pogledal za ženami. — Čudno srečo imajo krila, pri moji veri! Moški ne bodo nikoli vfciva'li takih predpravic kot ženski epol. In kaj pa je posebnega na najinih ženah t Navadni ženski, s predsodki; pa so ju spustili skoz. A najn,# dasi sva vladna svetniks, ne spuste za nobeno ceno. — Ampak čudno sodite, gospoda! — je dejal policijski komisar in očitajoče pogledal na Probki- — Če spustimo vas. se začnete takoj prerivati in kaliti red: dama pa si po svoji delikatnosti nikoli n« dovoli kaj podobnega. — Nehajte, prosim vas! — ne je razsrdil Probkin. — Ženska se v gneči zmerom prva preriva. Moški stoji in gleda na eno točko. a ženska razprostira roke in «nje okolo sebe, da ji ne pomikajo obleke. Kai hi govorili: ženske imajo srečo zmerom in povsod. Žensk ne jemljo v vojake, s A. Balant; od dr. štev. 9: Leo Pogačer; od dr. štev. 11: Fr. Bo-stič, John Eržen, J. Kotzman, Štef. Arh iti Fr. Daniček'; od dr. štev. 16: M. M. Lešnak; od dr. štev. 17; J. Merzu in Joe Planine. Izključeni člani (ice).: Pri dr. štev. 1.: Fr. Rožmarin, Fr. Jazbic; pri dr. štev. 8: J. H. Sterle; pri dr. štev. 9: G. Potočnik; pri dr. štev. 11: J. Lapajner pri dr. štev. 16: P. A. Skufca; pri dr. štev. 17: Matevž Bradeško. Umrli člani: Pri dr. štev. 18, Winterquar-ters, Utah: Frank Potočnik, crt. štev. 1094; umrl 13. julija t. 1. v starosti 22 let . Vzrok smrti: ubit v rovu. PRIPOMBA: Za slučaj kake pomanjfclivcfsti pri spremembah, naj društveni tajniki poročajo gl. lajniku, da se nedostatki vpri-bodnjič popraivijo. Obenem prosim7-cenj. tajnike, da vedno na vse uradne listin« ki zahtevajo člansko certifikatno številko tudi isto natančno vpišete. Članske številke so velike važnosti pri poslovanju v gl. uradu. Pri izdaji prestopnih listov, mora prejeti tudi vsaka članica prestopni list .ki se preseli k bližnji postaji A. S. B. P. D. John Černe, gl. tajnik. na plesen večer imajo brezplačen vstop; in telosne kazni so zanje odpravljene ... In za kakšne zasulge, se človek opravičeno vprašuje. Če je deklica spustila robec na tla, ji ga moraš pobrati; če vstopi, moraš vstati in ji ponuditi svoj aedež; če odhaja, jo moraš spremiti ... Pa vzemimo činovne razrede! Preden postanemo, jaz, ti ali kdo drug vladni svetniki se moramo truditi »vse življenje, a deklica se je pol ure poročala z državnim svetnikom — pa je že visoka oseba. Da postanem knez ali grof, moram osvojiti ves svet, Šipko moram vzeti, biti nekaj časa za ministra, a poljubna Anka ali Ka-tinka, ki se ji se ni mleko do dobra posušrlo na ustnih, pometa pred grofom s svojo vlečko, po-mežikuije malo s svojimi očki, — je že visokorodna ... Ti si prav kar postal vladni tajnik ... Ta činovni razred si dobil, a lehko rečemo, s krvjo in potom; a tvoja Marija Fomišnaf Zakaj je ona vladna tajnica. Iz popovske hčere se je čez noč prelevila v uradnico. Lepa uradnica T Naj poskusi enkrat z našim delom, takoj ti vpiše došle akte 'med odposlane. — Zato pa poraja z bolečinami otroke, — je pripomnil Svistkov. — Velika stvar, stala naj bi enkrat pred uradnim načelnikom, kedar prav pošteno ošteva človeka, pa bi sc ji brž zazdeli porodi kakor zabava. V vseh, prav v vseh rečeh imajo prednost! Poljubna deklica ali dama iz naših krogov sme generalu take zasoli-ti, kakor jih ne sme« izreči niti beriču. Da . . . Tvoja Marija Fomišna gre lahko smelo z vladnim evetnikom pod pazduho! Pa poskusi ti enkrat! V naši hiši. ravno pod nami, živi neki profesor s svojo ženo ... On je v či-novnem razredu generala in ima red sv. Ane prvega razreda, pa bi slišal enkrat, kako ga pozdravlja: "Bedak! Bedsk! Bedak! Či-*to preprosta babniea. iz nnrgar ske familije! Pa naj bi bilo: ona jte vsaj oakonska žena; odkar stoji jsvet, je .tako urejeno, da sakonske žene zmerjajo! Ampak vzemi nezakonske žene! Kaj vse si dovoljujejo! Do sodnega dne ne pozabim slučaja, ki se mi je prepetfl. Kmalu bi me bilo konec, in le molitvi svojih starišev se imam zahvaliti, da se je srečno skončal. Lani, se spominjaš, me je vzel naš general s seboj na deželo, da sem mu vodil korespondenco . . . Delo je bilo prav o-tročje, komaj za uro ga je bilo na dan. Opravil sem svojo stvar, potem pa sem se sprehajal po go-ulu, ali pa sem v družinski sobi poslušal 'lakajske pesmi. Naš general je samec. Njegova hiša je kakor polna čaša, služabnikov je kakor pasje zalege, ampak žene ni, ki bi vzdrževala red. Služin-čad je razbrzdana in neposlušna . . . a nad vsemi poveljuje baba, Vjera Nikitišna. Ona naliva čaj, s«jtavlja obed in kriči nad lakar-ji . . . Grda, zlobna baba, dragi moj, in kakor živ satan izgleda. Debelo, rdeče vreščalo . . . Če začne kričati nad kom in vreščati, je najboljše, da zbežiš. Najhujše niso psovke, ampak to vreščanje. Moj bog. Nobeden ni mogel shajati ž njo. Ne le v služabnike, ampak tudi vame se je za-dirala bestija ... Pa sem si mislil: le počakaj, ko se naključi pripraven trenutek, razložim načelniku vse o tebi. Ves zaglob-ljen je, sem »i mislil, v službo, pa ne vidi. kako ga ciganiš in kako ravnaš s posli. Le potrpi, odprem mu oči. In odprl sem oči, prijatelj, a odprl sem jih tako, da bi bil kmalu svoje oči zatisnil na veke. in da me je še sedaj strah, če se le domislim. Nekoč grem po hodniku, pa zaslišim vreščanje. Najprvo sem mislil, da koljejo prešiča, potem sem poslušal in slišal, da Vjera Nikitišna nekoga zmerja: "Osel! Tak capin! Zlodej!" — Koga ima T — «i mislim. In naenkrat, bratec moj, se odpro duri in vun skoči naš general, ves rdeč, z debelimi očmi, lasje — kakor da bi se bil sam vrag valjal po njih. A ona za njim: "Capin! Vrag!" — Lažeš! — Moja častna beseda! Po meni, veš je kar zavrelo. Naš je ubežal v svojo sobo, a jaz sem stal kot bedak na hodniku in nisem ničesar razumel. Preprosta, neizobražena baba, kuharica — pa si dovoljuje take besede in tako obnašanje! Mislim si, da jo je general hotel odpustiti, a ona je izkoristila okolnost, da ni prič, in ga je pošteno zlasala. Vseeno, pojde vsaj proč! Pogrelo me je . . . Podal sem se k njej v sobo in dejal: "Kako si se predrznilo malopridno babse, s takimi besedami obkladati visoko osebo? Ali misliš, ker je slaboten starec, da se nihče ne potegne zanj t" Nato sem jih ji priložil nekaj na tolsta lica. Če bi bil slišal, prijatelj, kakšen vik in vrišč je zagnala. Zatisnil sem si ušesa in odšel v gozd. Čez dve uri mi prisopiha deček nasproti. "Izvolite se oglasiti pri gospodu." Grem. vstopim .Sedel je raztogotenega-obraza kakor puran in me ni pogledal. — "Kaj pa ste napravili, — je dejal, v moji hiši?" — Kaj takega, prevzvišeni? — sem mu odgovoril. - Če mislite na zgodbo z Nikitišno sem se pa potegnil za vašo pre vzvišenost. — "Vaša st*var ni, — je dejal, — da se vmešavate v tuje rodbin-ske zadeve! — Razumeš? Rodbinske! In potem me je začel oštevati in zdel a vat i, da bi bil kmalu umrl! Govoril je, govoril, rohnel, rohnel, potem pa se je naenkrat za-hrohotal brez vzroka. "Kako ste sc le upali? ... — jc dejal. — L "Kje stevzeli pogumf Čudno! Upam, p«ktelj, da vse to ostane med naujTj . . Vaša gorečnost mi je ra^mljiva, ampak sami u-vidite, da vam je nadaljno bivanje v moji hiši nemogoče . . . — Tako torej! Čuduo se mu je zdelo, da eem" nn klestil takega zanikernega satana. Baba ga je premotila! Tajni svetnik je, red Belega Orla ima, nobenega predstojnika nima nad seboj, ampak stari babi se pa pokorava . . . Velike predpravice, prijatelj, una ženski spol. Ampak . . . snemi Čepico! Generala neso . ., koliko redov ima, moj bog! No, zakaj, za boga, so pustili dame naprej, ali se te mar razumejo na redove? Godba je zaigrala. AVSTRO AMERIK AN S KA črta. NIZKE CENS. Velike ugodnosti: električna luč, iivritaa kuhinja, vino zaatonj, kabine tretji*» razpreda na parnikn Kaiser Franz Jožef I. In Martha Washington Na krovu ae govorijo va» Avatro-o£eraki jeziki. Družbeno ladjevje parnikov na dva vijaka: Kaiser Franz Jožef L, Martha Washington, Laura, Alice, Argentine, Oceanic; NOVI PARNIKI V DELU. Za vae informacije ae obrnite na glavne zastopnike phelps bros. & co. 6n'l Act's. 2 WatkliftH St., Nil YmI. ali pa na druge uradne zaatopnike v Združenih državah in Canadi. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice, tniaeralne vode in raznih neopojnlb pijač. 1837 So. risk Bt Tel. Canal 14« rojaki : Ce k očete piti dobre pijače in sc sabaviti po domače pojdite k Bo Maluticli-ii, 7M Marke! Street, Wsskef as. Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vijame, naj sc prepiča. LOUIS RABSEL moderno urejen »alun IA 411 8RAIB AIE., KEIOSNA, VIS Telefon 1199. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D Zdravniy sa notranjo bolesnl in ranocelnik. »zdravniška preiskava brezplačno— pla isti jo le zdravila, 1924 Bluo Ialand Ave., Chicago. Uredo je od 1 do 3 po pol.; od 7 do 9 zvečer. Isven Chieaga iiveéi bolniki naj piiejo alovenako. M. À. Weisskopf, M. D. Iskušen sáravnik. Urad oje od 8—11 pred poldne in od G—9 sveier. 1842 So. Ashland Avs. Tel. Canal 476 Chicago, III JAVNI NOTAR J, KAKER 220y2 drove St. Milwaukee, Wis. izvršuje vse notarske za tu in stari kraj. posle "Look Out! You'd better talce care of .Yburself" Glavobol, bolečine v grlu, v prsih in straneh, slabe žleza in drugi znaki prehlade ne bodo imeli nevarnih posledic, če bodete rabili Dr. Richterjev Pain-Expeller po predpisih, ki so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. < uvajte se ponaredb in pazite na «sidro in naie ime. F. SO. RICH Trs s Co7. tlS Vaarl SI., Ne» Ter*. S. T. Dr. RJthUrJvji^tXHifo^UoU oUjfejo. L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chica** Ä lae veé)e aniego er, veri Sie, peste nov ia drugi k dragotta Isvrtaje Ml popravita v tej stroki p« Milwaukee, Wis Sodrug LOUIS BERGANT 267 — 1st Avenue priporočs Slovencem in Hrvatom evog dobro zaloteni 8ALOON. Najboljše obleke Izdeluje po meri sodrug J. Krainc 317 Florida SL Milwaukee, Wis. Ter nopravlja, čisti, pe-gla in barva staro. Na|boljie delo In na|nl£|e cene. SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWETZ, 198 lit Ave., Milwaukee, Wis. I zboru a pijača, izvrstna postrežba. Vsakdo uljudno sprejet. POZOR! SLOVENCU P0Z0RI SALOON s modernim kerljltteo Srake pivo v eodékik ta in drage raaaovrstae pijaie %m enlate Potniki dobo tedno litte «a ai abo eeao. Feutres be totea in Veetn Sloveaeem i« drugim 1625 So. Centra Avs. ea toplo pri porote MARTIN POTOKAR, Chicafs ZA MILWAUKEE, WIS. Slovencem in Hrvatom priporoia ANDREJ MAXAROVIÔ evoj premog, drva i a ekapree. 427 VIRGINIA 8T. Naroèa 00 tudi pri Zg. Kuiljanu —229 let Ave. — Telefonska aveza. Obuvala se nwika: od fl.fO do 94.00 odll.QQdott i* sa «(roko: od Ms do U 50 Mi vas hofeme vselej zadovoljiti AHRENS&VAHL 355 Grove St Milwaukee, Wis. Milwaukee — Wisconsin Borchardt Bros. Krojač nica, zaloga oblek in droga moška oprave. 347—349 GROVE STREET. TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočišče in restav-racijo, domačinom pa svoj saloon, vsem skupaj pa vse. IG. KUŠ LJ 229 1st Aye. MILWA kV®. J um, N WIS. | pozor bratje slovenci! Ali te veste kje je dobiti najboljše mos po najniijl coni? — Gotove v novi prvi Slovanski moderno urejeni mesnici Ferko Bros., 271—lsl Ave. !■ Ptrk SI. To ae dobijo najokusaejie eveie in prekajene KRANJSKE KLO-BABE, kakor tudi jetrne in krvave domačega izdelka ter najokunnejAo eenak. FREKAJENO MESO; vse po na j nil jih eoni Pridite in prepričajte so sami o naiik conah kakor tudi o kakovosti i, blaga. NIZKE CENE IN DORRA POSTRE4BA je naáe geelo. No posabite nas torej obiskati v aaAi novi mesnici v Joe. Tratnike- --peel op ju. Telefon: South Sfilft. MILWAUKEE. WIS. ______________ >M»MM»0MM«MM0»M»0000»O»Mt>0»»>M>il0M»M< Marshall & Ilsley Banka Podružnica na 374 National Ave. Najstarejša baika v Milwaukee. Plačnje 3% na hranllae vloge l Naši vložniki prejemajo 3% obresti, ki »o pripisujejo kapitalu prvo dni januarja in Jull|a. Ves denar, vložen na ali pred 10. v mesecu, vleče obresti od 1. istesa meseca Zriniti promt i umi i« danit, niagari tudi tana i aaim dolfrjaa. INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Island Ave«, Chicago, 111. Pailnjaao za 22 lat. I aabatak adprta ad 6. da I. zvaiar. Gaiariaia via jazika. ....................... mmmm Dobra domača kuhinja. Odprto po dnevi in po noči. "BALKAN" KAVARNA - RESTAVRACIJA -IN POOL TABLE- M. Poldrugač -3- 1816 So. Centre Ave. ZDRAVLJENJE V S DNEH Varieoeele Hydrocele j (REZ NOŽA »lbtini BR IN BO -—— -^^^^^v^^hbmhmhhhbb in m Ozdravim vaacega, kdor trpi na Varicoceli, 8tructuri; dalje osdravimi Saloaljivo aaatrupljenje, iivčno nezmolnoat, vodenieo in bolesai ti¿oéik so moékik. > Ta prilika is dana slasti tiatim, ki ao irJali fte veliko evote «dravni-kom ne da bi b»li oadravlieni in moj namen je, pokazati veem, ki ao bili, adravljeni po tucatih sdravnikov, brezuepeino, da poeedujem le jaa edine eredatvo, s katerim sdravim vepeino. 1 Popravite Vaie zdravlel Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vae jezike. Dobili i boate najboljše nasvete in prednoati, ki aem ai jih iztekel v moji 14 letni prakai kot apecialiet v boleznih pri moikih. Ozdravim posltlvno islodoc, pljuča, ledice in nsprillks v jetrih. (Za neuspeino zdravljenje ni treba plačati). TAJNE mo&ke bolezni zgubs osfoss. bolezni v ledksh in jetrih zdravim hitro za etalne in tajno, livéene one mogloeti, alaboet, napor, aaatrupljenje in zguba vodo. PLJUČA naduho, Bronehitia, eré ne zdravfnf'ps meji ^jn" ^Iskovanle vejli metodi g I brezplačno) Zastrupyen|e in vaeh drugih kotnih bolezni, kakor priftt», lueije, onemogloet itd. Ženske bolezni beli tok, bolečine v o za ture, garie, otekline, po* dju in druge organake bolezni zdravim za stal* no. (Nasveti zaslon) DR. ZINS, 183 S;Chicago! Odprta: 8 «JutrsJ So % »vo^or. Ob nedeljah od S ijutr da 4 pa .1