TRIBUNA V Špm»iji so legalizLali Komunistično partijo, francošfta ftada pa se je odločila, da se bo vmešala v zairske probleme.Jfi je prav nič ne brigajo aii je vsaj ne brigajo tako kot si ona to predstavlja. Tako se obrača vodno kolo zgodovine. Kolo pa obrača voda, ne obrača se samo od S^MI ali s pornočjo božanskih sil. In voda,llH| teče, so delavci, ki že zelo dolgo vrtiJtHfe-lesje. Med njimi je razlika: eni ga obraČajo po lastni volji, drugi pa tako kot jim ukazu-jejo. Bilo je nekoč, ko so delavci v Chicagu jasno povedali, da bodo sami urejaii vrte- nje ipda je njihov znoj tisti, ki teče spodaj; ^J^I^^^^retekl^^eliko in fudi krvi. Bilo je v Arherikl. Zdaj pa to ni več samo v Ameriki, zdaj je povsod po svetu, a žal še marsikje delavci niso zadost) močni, da bi vrgli s tečajev staro kolesje. Pa še bodo. In to je gotovo. Za to pa je potrebno tudi znanje. Znanje je potrebno za razvoj in zavest o skupni in pravilni poti k osvobo-dttvi, neglede na meščanske rasne pred-sodke, sloje in druge megle, ki so lahko nastale samo iz kanibalističnega trgov-skega in posedovaJnega apetita. Za trgo-vino ni potrebno znanj«. Za posedovanje ni potrebno znanje. Potreben je apetit. Za napredek pa je znanje potrebno, prav tako kot je potrebno poznavanje zgodovine. Študentje smo samo de! družbe, ki naj bi JtknmuHtal dpj^danjflk^jov^kovedtnje,. ga^. KREDIT NA BANKA K O P E R spremlja življenjsko vlogo na hranilno pozomostjo, kanka^ fo mu ireljc-ot novorojenčku podari začetno Da pa b\ tuctl mater ob jLgkktvu otroka počasiila s posebno izde«) osnutka čestitke materi novorojenčka nfgemo "ROJSTVO' lzdelek mora vse^vaii ustrezno likovno rešitev v poljuDron^brani tehniki, opremljeno s primernim spremnjn besedilom, ki praviloma ni daljše od dvgjset besed. Razpis je namenjen dijakom srednjih in slušateljem višjih f^^i^o^jhT^L J^ niso mlajši od 15 in starejši oc 24 let. :J^fjf§BH^9 ^ Med pr žicami brali tri najprimemejša dela, avtorje 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada 5.000 din 3.000 din 1.000 db Prispevkov ne vračamo. Upoštevani bodo samo prispevki, za kr ere bo ugotovljeno, da so bili oddani v dvajsetih dneh od dneva objave tega razpisa. Prispevke pošljite na naslov: KREDITNA BANKA KOPER Sektor poslovanja s prebivalstvom CestaJLAIOa, 660U0 K O P E R Uredništvo Tribune vabi vse, ki so pripravljeni prodajati Tribuno, da se zglase na uredništvu od 10—12 ure vsak dan. Za vsak prodani izvod dobite 1,00 dinar. Ce pa jih vzamete 400 in jih tudi prodate (rok ni omejen) dobite poleg 400,00 din še dodatek 100,00 din kot nagrado. Imejte zvijačen um in petdeset neobdavčenih jurjev bo vaših, kar je toliko kot dvajsetina milijona. Studentski ser-vis se bo obrisal za svojo desetino pod nos, B. D.-ji pa bodo imeli spet material za lajanje. Prodajajte Tribuno na faksih; gimnazijah, šolah, po cestah, v Maximarketu, na pijankah, sestankih, nabrucovanjih,... Tu smo, vaši smo! bp Živitciprotestirajo, obtožujejo in namigujejo Zivilci so nas obvestili o usodi analize študen-tske prehrane, za izdelavo katere smo jih pro-sili in jim tudi javno vest izprašali. Da bo koza cela in volk sit, čeprav hrana ni okusna (glej sppdnji tekst), dajemo dopis v vpogled in pre-mislek. Uredništvo V zvezi z vašo pravokacijo, ki je bila objav-ljena v letošnji številki Tribune, vam moramo odgovoriti, da ne more ŽTO izdajati uradnih podatkov o analizi obrokov, ki jih izdajajo v Studentskem naselju, še toliko manj smejo to narediti študentje na tem oddelku. Za analizo hrane in tudi za uradno objavo rezultatov je pristojen Zavod za zdravstveno varstvo, zato želimo, da se v tem primeru obrnete na njihov naslov. NOVA ŠTEVILKA ČASOPISA ZA KRI-TIKO ZNANOSTI, DOMIŠLJIJO IN NOVO ANTROPOLOGIJO Izšla je nova številka Časopisa za kritiko zna-nosti, domišljijo in novo antropologijo. Dvoj-na številka (17—18) vsebuje poleg raznovrst-nih sestavkov iz družboslovne metode in zgo-dovine tudi tri prevode. Ponazoritev bo za-dovoljiva, če napišem le naslove prispevkov in njihove avtorje. Andrej Kirn je prispeval tekst z naslovom Mancova ideja enotnosti, znanosti kot ene znanosti, Matjaž Maček pa tekst Logika funk-cionalne pojasnitve. Ralf Dahrendorf in raz-redni konflikt v ,,industrijski" družbi je naziv teksta Matilde Jogan, Nenadni Nenadni obrati pa Franka Adama in Podmenik Darke. Joco Klopčič je naslovil svoj prispevek z naslovom Politika in politična socializacija - kritika. Matematični konstrukti v psihologiji in soci-ologiji je naslov prevedenega teksta Karla Korscha. Temu prevodu pa sledijo izvlečki Bravermanove knjige Delo in monopolni kapital, kateremu sledi Beležka h kritiki Brevermanovega dela in monopolnega V nrfrOVIRfl: OPROSCENI PROnŽtNEGA DAVKA-NA VRO^ET ?O PRISTGJNEM SKLEPU ŠT.: 421-1/70-OD 22. JANUABJAM973-. UREDNlSTVO- ALES ERJAVE€'(kulfura), BOJA^ ^IRfH (odgovorni urednik), JANJA KLASINC, (informatika),\lSTO P^JOV (.chničn, urcdruk) SREČO KIRN (tcorija), SRECO PAPlC (likovnr urednik), SRECO ZAJC (glavni urcdnik), VESNA BELAKJ]ektura, korektura) ZACASNO VLOGO IZDAJATtLJSKEGA SVETA OPRAVLJA PRED-SEDSTVO UNIVERZITETNE KONFERENCE ZVEZE SOCIALISTICNE MLADINE SLOVENUE — LJUBLJANA OBVESTILCE SKRB ZA LASTNO ZDRAVJE 1977 — drugi ciklus predavanj iz zdravstvenoprosvetne tematike za študente — nemedicince v šolskem letu 1976/77 spomladanski semester 1977 — Predavanja so ob sredah ob 19,30 uri v veliki predavalnici Filo-zofske fakultete, Aškerčeva 12 z naslednjim razporedom: 1. 11. 5. 77: Maks Klanšek, dipl. iur.: RDECl KRI2 IN ZENEVSKE KONVENCUE 2. 13. 5. 77: prim. dr. Marijan Košiček: EROTIČNI PROBLEMI petek! 3. 18. 5. 77: prof. dr. Lidija Andolšek-Jeras: NAČRTOVANJE DRUŽINE Po predavanjih bodo razgovori o obravnavani tematiki ter o drugih zdravstvenih vprašanjih. Zato ne zamudite prilike, da kaj več storite za svoje zdravje! Ostala predavanja bodo v jeseni, predvidoma ob istih dneh in času ter na istem kraju. Predvidene so še naslednje teme: 4. prof. dr. Lev Milčinski: ZASVOJENOSTI PRI ŠTUDENTIH 5. prof. dr. Janez Fettich: SPOLNE BOLEZNI 6. doc. dr. Barica Marentič-Požarnik: ŠTUDIJ IN ZDRAVJE 7. temo in predavatelja bomo izbrali po željah študentov — poslušalcev, prednost bodo imela vprašanja širšega zdrav-stvenega in socialnega pomena. JUGOSLOVANSKI ŠTUDENTI ARHITEK-TURE NOČEMO KLASlCNE IADE! (Poročilo s posveta študentskih predstavnikov v Beogradu) Srečanje po dveh študentov iz Ljubljane, Zag-reba, Skopja in več gostiteljev iz Beograda ni bila prvoaprilska šala, čeprav je bilo 1. in 2. aprila. Manjkali so edino kolegi iz Sarajeva. K takšnemu srečanju nas je vodila želja po povezovanju in predvsem poznavanju Šol za arhitekturo v Jugoslaviji. Da pa je to zaprtost le znotraj meja nam kaže npr. to, da ima Beo-grad organizirano izmenjavo delovnih praks z Moskvo in smo v Ljubljani pri sestavljanju novega učnega programa uporabljali pro-grame tako evropskih kot ameriških šol, kjer imajo naši učitelji individualne stike. Da bi prešli takšno žalostno stanje, smo si zadali tako kratkoročne kot dolgoročne nalo-ge: 1. izmenjava razstav-prikaza dela od vpisa do diplome. Vsaka šola pripravi svojo pred-stavitev in z njo gostuje na drugih štirih fakultetah. Na razstavi sodelujejo tudi učitelji in študenti šole razstavljalca (zaradi denarne omejitve verjetno samo po eden). Te predstavitve in vse diskusije okrog njih bodo časovno vezane na maj — mesec mladosti. 2. tematske razstave naj bi izvirale iz teh osnovnih. Čas zanje je študijsko leto 1977/78, na katerega začetku bodo določe-ne teme. 3. organizacija vsejugoslovanskega študent-skega natečaja na temo ,,urbanističnih napak". Konkretno organizacijo sta prev-zela Zagreb in Beograd, ki imata na tem področju že največ narejenega. Ti natečaji naj bi se razpisali na začetku vsakega štu-dijskega leta in končali v maju s strokov-nim srečanjem uvrščenih natečajnikov npr. v Kumrovcu. 4. Izmenjava vseh materialov o reformi štu-dija (tako glede učnih programov kot samouprave). Tu bi morala biti velika vlo-ga naše ljubljanske šole, saj smo na osnovi zakona prišli na področju samouprave naj-dlje (kot primer naj navedem, da drugje nimajo tripartitnih svetov, niti formulacije 5. izmenjava fakultetnih glasil s pravico ponatisa. Tu nam je vsem za vzgled Zag-reb, ki ima dosti strokovnih člankov in se po tematiki približuje ,,ab" ju. 6. organizacija skupnih delovno raziskoval-nih akcij, v smislu kot je bilo snemanje na Tolminskem, revitalizacijski načrti Tržiča, Kamnika ... Verjetno smo za letošnje poletje že prepozni. Za takšno obliko smo se odločili, ker se je za organizacijo klasične delovne brigade zavzemal le pred-stavnik izSkopja. 7. nekoliko bolj utopična pa je ideja o polet-nih šolah, čeprav je nekoč že bila na Ohri-du, se sedaj pripravlja jugoslovanski center za zaščito spomenikov v Motovunu in je ljubljanska šola po majskem potresu dobi-la enega izmed izseljenih objektov v Bregi-nju, ki ga je jesenski potres porušil. 8. ta program je dosti zahteven, zato si nika-kor nočemo naprtiti nekih masovnih šport-nih manifestacij, za katero tudi ne vemo kako bi jih lahko financirali. To srečanje je bilo organizirano povsern neformalno, brez protokola in velikih refe-ratov. Beograjčani so nas sprejeli kot prijatelje in mislim, da smo v dveh dneh skupnega živ-ljenja to tudi postali. In prepričani smo, da bodo ravno te osebne vezi, ki se bodo z vsako akcijo širilo na več ljudi, osnovna moč našega sodelovanja. Kot zanimivost pa naj povem, da se študent arhitekture vedno in povsod obnaša kot študent arhitekture. Mi smo si namreč ogle-dovali neke nove stanovanjske predele Beo-grada med 1. in 3. uro zjutraj, ker sicer nismo utegnili. Jana Gojanovič Jožka Hegler Mladinski učnicentri Ker bruci ne bodo imeli junija in julija poseb-nih nalog na fakultetah (novemu Zakonu o vi-sokem šolstvu navkljub), se bodo radi udeleži-li mladinskih učnih centrov. Le tam jih bodo urili v borilnih veščinah sodobnega vojsko-vanja, s čemer si bodo pridobiii osnovna zna-nja v zatiranju sovražnika, ki utegne kdaj zamračiti naše nebo. Pa ne bo, ker ga bomo izurjeni ujeli v past. Bruci pozor! Leva, desna, leva, desna, desna ... Občnizbor Študentskega kulturnega centra V torek 5. aprila je bil v sejni sobi ,,Kazine" občni zbor Študentskega kulturnega centra (ŠKUC-a). Zboru je predsedoval Blaž Ogo-revc, prva točka dnevnega reda pa je bila po-trditev novega statuta. Novi statut je nastal na podlagi novega zakona o društvih. Statut obsega pravno opredelitev društva kot takega, definirane so naloge posameznih sekcij in celotnega društva, pravice in dolžnosti članov, glavna sprememba pa je v sestavi organov društva. Po novem statutu so organi društva: občni zbor, izvršni odbor (prej programski odbor), programskisvet, disciplinska komisija in nadzorni odbor. Naloge organov pa so ostale nespremenjene. Taja Vidmar-Brejc, predsednica §KUC-a, je poročala o preteklem delu društva. Društvo je pripravilo literarne večere in večere poezije v Ljubljani ter gostovanja izven Ljubljane, omogočilo izdajo dveh knjig, na Filozofski fakuiteti pa organiziralo štiri predavanja o strukturalizmu. O programu prihodnjega dela bo govora na naslednjem sestanku. Razveseljivo je, da je društvo naposled dobilo svoje lastne prostore na Starem trgu, ki mu jih je dodelila občinska skupnost Stara Ljubljana. Z dotacijo Študentskega servisa (deset starih milionov) je omogočena začetna adaptacija prostorov v sodelovanju s študenti, ki so svojo pomoč že obljubili (študentje Likovne akademije in etnologije), sklenjena pa je tudi že pogodba z gradbenim podjetjem Staninvest. Društvo je izvolilo novega predsednika (Peter Mlakar) in tajnika (Bojan Žorga), ter vodje posameznih sekcij. Sestanek je bil zaključen z dvema predlo-goma Petra Mlakarja in sicer: komisije, pomožni organi izvršnega odbora, morajo biti delovne in naj ne imajo samo vlogo arbitra, delo posameznih sekcij pa naj se honorira. Predloge o višini honorarjev za svoje delo bo pripravite vsaka sekcija posebej, skupno pa jih bodo obravnavali na naslednjem sestanku. m Mitrovič Neva drugega in usKSajau 2eye m poireoe. in to |e težka naloga. Pa vendar: 1. maja je treba ia Ro/-iik aii v Kamniško Bistrico ali kam drugam. Ne zaradi govorniških telovadb, iemveč zato, ker je nekoč bil 1. maj v igu, zato ker so tudi tam vzniknile iuttje, ki jih moramo uresničevati dalje in ohranjati revoiucijo v permanenci. Tudi študentje. Zato se moramo med potjo na ^^V Mnogi sfflf- omjo, ca studirajo oda to je bilo. In iudi ,,študent naj bo" je bslo. Takšne stvari spijo v globoki krsti. Ne motimo jih več. Res pa je, da mnogim od nas ni znano za koga znanje in zakaj znanje. Ne za uresni-čenje lastnih interesov, za potešitev lastnega apetita: za to, da bi živeli pri sebi a drugega. In nič drugega. ARGENTINSKI RECEPT juspešne (prinašajo dobičke, op ristična deji' upada. Sedaj, ko sem ponovno po trcii lctm obiskal Argentmc, sem jo našel zelo izboljšano." To je mnenje Johna Davisa l.odga, bivšega ambasadorja Združenih držav v Argentini in Španiji, sedaj svetovalca-eksperta za zunanjo politiko v Washingtonu. V članku, ki ga je objavil Herald Tribune, se la mračnjaška osebnost navdušuje nad argentinskimi, čilskinr uragvajskimi in brazilskimi golpističnimi generali. Koljej ,,teroriste", so prijatelji Združenih držav in sovražniki komunizma; kaj še več zahtevati od njih? Lodge jezeri postavlja to vprasanje, ker ne more prenašati moralnih zadržkov. ,,Vse to ibesedičenje o človeških pravicah -odvzema pogum našim prija-fteljem in pomaga nasim sovražnikom," trdi naš junak. Po nje-Igovem mnenju bi morale Združene države misliti bolj z geopoli-Itiko kot 7 evan.ecliicm. Vse to se zdi sterilna konfrontacija med diplomati glede ČaS terjevih govorov, toda ni tako. Lodge govori o Južni Amerim samo zato, da bi načel evropsko vprašanje in ne napada Ca« terja, temveč dvojico Nixon-Kissinger, ki naj bi bila prev« odgovorna za ,,mehko" politiko. ,,V Argentini, Čilu, Uragvajt8 Paragvaju in Braziliji pa smo izbrali politiko soočenja ij zaupanja vredne sile so premagale moskovske agente." Zato m torej, po njegoveeemmenju, tako očitazlika rned zdravjem Južim Amerike in dekadenco stare Evrope. a ,,Čas je torej", pravi Lodge, ,,da spremenimo način dela. E| sem v Spaniji in nato v Argentini in zdi se mi, da bi se moraa Španci precej naučiti od Južnoameričanov." Podobno se govoj za Italijo, Francijo, Nizozemsko, Belgijo in Skandinavijo. Lodgl torej priporoča argentinski recept. S kak:- --'-iievi ameriškj vlade in računajoc na katere sile? S tem em bi se bi« vredno več likvarjati. m (8.4.1977)J SVETI GUNCELJČANI Delovanje in uresničevanje delegatskega sistema v SR Sloveniji je naziv raziskovalne naloge, s katero so se podali študentje na anketiranje v krajevne skup-nosti. Ob anketiranju pa so mnogi razmišljali tudi tako, kot je napisano spodaj — in ne brez vzrokov! KS Gunclje, občina Siška. Sestavljena je predvsem iz malomeščanskih, uradniških plasti, visoke administracije, na splošno iz srednjega razreda. Administrativno-buržoazni sloj nastopa v KS Gunclje — Male Vižmarje — kot zastopnik svojih lastnih interesov in zahtev. Pri čemer v celoti velja: ,,Predpostavka birokracije je najprej ,,samoupravljanje" občanske družbe v ,,korporacijah". Edina nadaljna opredelitev je, da je izbira upravljalcev, njihovih oblastnikov itn. mešana, da izhaja od državljanov, da jo potrjuje prav vladna oblast; višja potrditev, kot pravi Hegel." (K. Marx, Kritika Heglovega držav-nega prava; MEID I. stran 79) Administrativno-buržoazno (obrtniški sloj) samoupravljanje v bazi KS (krajevne skupnosti) uporabljajo kot manipulacijo, da zavaruje dosedanji visok položaj. Samoupravljanje je v Krajevni skupnosti resnično samoupravljanje, v kolikor je potrebno samoupravno varovati intigriteto Guncelj. Družbeni odnosi kažejo, da se krajevni velemožje javno odločajo za samouprav-ljanje, za razdelitev po delu, za odstranitev in reševanje protislo vij in nerazumevanj; v bistvu storijo vse, da odločajo mimo ostalih organov (samostojno odločajo in razpolagajo s presežnim delom in upravljajo s proizvodnjo). V Guncljah so vsi delovni ljudje, kakor tudi barakarji v Zeleni jami. Če so že ba*ake v februarju "77 pogorele, so pa ograje iz dvometrskih betonskih cevi, s psi, ki varujejo lastnika, pred nezaželenimi obiskovalci (anketarji), ostale. Lastnik dvometrske ograje, psa in palače sploh nima zvonca; če ga hoče ,,kdo" poklicati, mora to opraviti po telefonu v bližnjem bifeju AM — AM. Žične, betonske in druge ograje so pojem svobode, ki zajamčijo lastniku, da kraljuje na svojem fevdiču.Največji problem Guncelj, izmed ostalih, je finančni problem. Primankuje jim materialnih sredstev, da bi lahko izboljšali svoj družbeni standard. Neposrednih (industrijskih) proizvajalcev v svetu KS Gunclje ni, čeprav sta tu dve podjetji: Metalka in Slovenija les. Gunceljčani gledajo na omenjeni podjetji ,,nedore-čeno", motita (delavci motijo) njihovo ,,spokojnost". Tudi samoprispevki motijo ,,materialni in duhovni mir" Guncelj-čanov, jih je preveč, vendar so zato, da bi se KS finančno okrepila. Gunceljčan ne pozna Gunceljčana, če se že srečata, se v troli ali na zboru volilcev. V Guncljah so ,,palače za delovne ljudi", KS Gunclje nima cerkve; čeravno je ,,religija materializma" postavljena skoraj v vsako hišo; namesto križa v kotu, so na stenah tapete iz Fran- cije, lovske trofeje iz Baranije, reprodukcije Jakija. Delegati družbeno političnih skupnosti ne poznajo delegate samoupravnih interesnih skupnosti za zdravstvo, izobraževanje, socialno skrbstvo, kulturo, znanost, otroško varstvo, stanovanj-sko in komunalno dejavnost. V Guncljah se ti lahko zgodi, da te DELEGAT sveta KS napodi, ker mu kradeš delovni čas. Taisti delegat ima svoje ,,delovno mesto" deset korakov od svoje postelje, je mojster svojega biznisa, je fevdalni kapitalist v svoji GRASČINI Kapitala; ima mezdne delavce, ki kopičijo in oplojujejo njegovo blago v presežno vrednost. če rečemo z Marxom: ,,Način ropanja pa je spet določen z načinom produkcije. Stockjoobing nation (naroda borznih špekulantov) npr. ni mogoče oropati na isti način kot narod kravjih pastirjev. (Uvod v očrte, MEID IV, stran 31) Delavci so v mezdnem odnosu z mezdnimi pravicami v mezdnem delu. ,,Smoter tega dela ni ustvarjenje vrednosti — najsi tudi opravljajo presežno delo, da bi med seboj zamenjevali tuje, t.j. presežne produkte — ampak je njegov smoter ohranitev posameznega lastnika in njegove družine, pa tudi celotne skupnosti". (Obdobje ekonomskega formiranja družbe, MEID IV, stran 50) Za DELEGATA je raziskovalni projekt: Delovanje in uresničevanje delegatskega sistema v SR Sloveniji nekoristno zapravljanje časa in denarja. Za njega je anketa delo, ki se naj obravnava na sestankih sveta družbeno političnih skupnostih, za dajanje odgovorov na anketna vprašanja so drugi, ki več vedo tj. v svetu KS. Delegati zaupajo DELEGATU sveta KS, Krajani zaupajo DELEGATU sveta KS, ObČani zaupajo DELEGATU sveta KS, MLADINA NE POZNA DELEGATOV sveta KS, DELEGATI NE POZNAJO predsednika krajevne organi-zacije SZDL. V Guncljah je DELEGAT sveta KS član Socialistične zveze delovnega ljudstva. PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE! (Naslednje geslo objavlja dnevnik DELO, ki ga ,,bere" tudi DELEGAT sveta ks.) V Guncljah je samoupravljanje in so Samoupravljalci, ki ,,samoupravljajo o samoupravljanju". V Guncljah je sloj ,,po sebi". ,,Uradniki predstavljajo ,,poglavitni del srednjega stanu". Pred njim kot ,,aristokracijo in gospostvom" ščitijo deloma ,,institucije suverenosti od zgoraj navzdol", deloma ,,institucije pravic korporacij od spodaj navzgor". ,,Srednji stan" je strah ,,omike". Voila^tout (To je vse). Borut Hlupič PUERTO RICO ETNOCID NAD LJUDSTVOM PUERTO RICA Petnajst dni pred svojim odhodom je (sedaj že bivši) pred-sednik ZDA Ford, 5. januarja presenetil z izjavo, da naj bi Portoriko (Puerto Rico) postal 51. zvezna država ZDA. Ta izjava je bila v karibskem območju, kjer vedno čutijo težki škorenj svoje velike severne sosede, sprejeta s preseneče-njem in protestom. Večina se jih namreč zavzema za popolno neodvisnost oziroma za možnost dekolonizacije ter samodoloč-be ljudstva Puerto Rica. Puerto Rico je najbolj vzhoden otok v otočju Velikih Antilov, ima nekaj manj kot 9000 km2 in nekaj več kot 3 mili-jone prebivalcev. Kljub svoji oddaljenosti od severnoameriškega kontinenta je uradno del ZDA. Prebivalstvo govori večinoma špansko in je katoliško. Od Koiumbovega odkritja do /aia je bil otok španski. V špansko ameriški vojni je bil okupiran in status okupirane dežele ima pravzaprav še danes. Kakšen je položaj na otoku danes? Ta izredno prenaseljeni otok trpi. Tujci — Američani in nekaj domačih kapitalistov je pobralo vso obdelovalno zemljo in na njej stojijo njihove plantaže. Ravno tako so se polastili tudi vseh rudnih bogastev dežele. Istočasno zahteve, ki jih postavlja tehnologija in plani-ranje vse bolj povečujejo potrebe industrijskih podjetij po specializirani delovni sili in potrebe, da se delovne sile organizira tako, kot jim ustreza. Da bi prišel do te ustrezne delovne sile, se mora industrijski sistem v glavnem naslanjati na zunanje vire, to je seveda na državo. državno oblast in vse druge instrumente, s katerimi le-ta razpolaga. Ponudba delovne sile je nekaj, kar sama industrijska podjetja ne rnorejo usivarjati. Sicer pa zato plačujejo državne oblasti. Severno-ameriški kolonizatorji so tako začeli s uspešnim pretvarjanjem Puerto Rica v ,,otok zabave" za petične bogataše, proizvajalca poceni surovin in tržišča dražjih finalnih izdelkov in Puertoričanov v poceni delovno silo, ki ali živi ob minimalnih mezdah na otoku ali pa tvori velik del slumov velikih industrijskih mest ZDA. Ljudstvo se je prisilno sproleta-riziralo, toda na otoku je zelo malo industrije in delovnih mest, pa še ta so slabo plačana. Ta proces je prinesel tudi spremlje-valce revščine, kriminal, prostitucijo, alkoholizem in mamila. Da je delavec v Puerto Ricu dejansko eksploatiran veliko več kot tisti na kontinentu, nam pove podatek, da je njegova plača 1 tretjina tiste na kontinentu in da so življenjski stroški tu vsaj za 25% večji. Poleg tega je tudi odstotek nezaposlenih neprimerno večji, številke govorijo o 30 °/o. Polovico puertoričanov ne konča Šole. Šola je seveda ameriška in zanika kakršnokoli zgodovinsko in kulturno tradicijo otoka ter španski jezik, v katerem govorijo prebivalci. To je tudi najboljši način izpeljave etnocida, uničevanje naroda z uničevanjem njegovih kulturnih vrednot. Zaradi teh težkih pogojev življenja se je veliko število Puertoričanov moralo izseliti na kontinent, kjer jih je že okoli milijon. Tako so se tu pridružili drugim severno ameriškim rasnim manjšinam (črncem, Indijancem in Meksikancem). Množično izseljevanje je puertorikanski problem razširilo. Njihov boj proti kapitalističnem in kolonialnem izkoriščanju se vrši danes na dveh področjih. Prvo je doma na otoku in drugo je v slumih velikih mest v zda. Puertorikanska gibanja imajo osnovo v teh političnih, ekonomskih in socialnih realnostih dežele. Tako se je politično gibanje nujno preobrazijo v revolucionarno gibanje. To pomeni, da se puertorikanci zavedajo, da bo boj proti severno ameriški imperialistični dominaciji moral nujno iti skozi vrsto konfrontacij, ne nazadnje oboroženih, s temi silami in s celotno represivno kolonialno strukturo, ki so jo ZDA ustvarile v več kot 70-tni dominaciji. Boj za neodvisnost ima v življenju dežele, globoko in stolet-no tradicijo. To ni gibanje, ki je nastalo šele v nekaj zadnjih letih. To tudi ni enotno gibanje, le cilj je enoten, svobodni Puerto Rico. Diapazon osvobodilnih sil je zelo širok. Od čisto političnih množičnih organizacij, kot je Puerto ricansko gibanje za osvoboditev (Movement pro-independence) in socialistične stranke (Socialist party) do radikalnih, oboroženih gibanj, kot so na primer Komandosi oborožene osvoboditve (Liberation Armed Domandos) na otoku in mladi lordi (Young Lords) na kon-tinentu. Posebno je zanimiva v revolucionarno organizacijo deloma po vzoru na Black Panthers. Kljub določenim nestrinja-njem o načinu boja za osvoboditev, ap vsa gibanja med seboj sodelujejo. Problem, s katerim se srečuje osvobodilno gibanje je anar-ronizem v današnjem svetu: problem eliminacije kolonializma v svoji klasični in brutalni obliki, ki jo kolonialna ima dominacija v Puerto Ricu. Pomeni, da tukaj ni problem v različnih oblikah ekonomske, socialne in politične dominacije, ki jih imperializem izvaja, da bi obdržal svoj vpliv v formalno neodvisnih deželah. Tukaj gre za problem nacionalnega obstanka, ker je kolonia-lizem krut in njegov glavni namen je etnocid, popolno izginotje puertorikanskega ljudstva. Zato tudi ne more čakati, da se bo njegov problem rešil enkrat v bodočnosti. Mora rešiti svoje nacionalne interese sedaj, ko je še nekaj poti za rešitev dežele, za njeno neodvisnost. Dan ko bo Puerto Rico izginil kot dežela in narod, ni daleč, če se ta proces ne zavre z revolucionarnim odporom. To je lahko le vprašanje desetletij ob takem terorju in represiji kot danes vlada na otoku in huje nad tistimi, ki so se morali izseliti. Puertorikanci bodo postali nomadsko ljudstvo, poceni delovna sila, ki bo živelo brez upanja v getih velikih severno ameriških mest. Tujci bodo prevzeli zemljo, plantaže in druga bogastva otoka. Zato pravijo puertorikanski patrioti: ,,naša naloga, naš izziv, naša funkcija je popeljati puertorican-sko ljudstvo v boj za dokončno osvoboditev otoka". Kolonialna dominacija je tudi na zunaj najbolj vidna v veliki koncentraciji vojaških sil ZDA. Puerto Rico je vojaško — strateško pomemben za nadzor nad Latinsko Ameriko in nenazadnje za možnost vojaške intervencije v teh deželah (spomnimo se samo na intervencijo v sosednjo Dominikansko Republiko). To še posebno otežuje položaj osvobodilnih sil. O boju ljudstva Puerto Rica so slišali tudi v odboru OZN za dekolonizacijo, kjer so 1972 sprejeli resolucijo o otoku o kolonialnem ozemlju, ljudstvo pa naj samo odloči o svoji usodi. To in pa stališče konference v Clombu, da naj neuvrščeni vsestransko podpro prizadevanje puertoriškega ljudstva za dekolonizacijo, samoodločbo in neodvisnost, sta že pomembni nednarodni priznanji. Na koncu je potrebno poudariti tole stvar. Boj Puerto Rica je le del boja Latinske Amerike, ki ima dovolj vitalnosti in revolucionarne zavesti, da se postavijo v bran proti dolgolet-nemu sovražniku, ki ga morajo poraziti, severnoameriškemu kapitalizmu. ZDA skušajo to zanikati, izolirati Puerto Rico od celote, ki ji pripada in pri tem ne izbirajo sredstva. Toda njihov boj je del svetovnega osvobodilnega boja, ki se bo brez dvoma končal z njegovo zmago in porazom imperializma. PRIMOŽ JUŽNlC Zoran PISTOTNIK: FILOZOFIJA O S V T U IN FILOZOFIJA SVETA V. /Uvodno premišljevanje odnosa Marx — Hegel/ ,,Empiristički razum jest civili zirano barbarstvo." Ernest Bloch: Subjekt-Objekt, Na prijed, Zagreb 1975, str. 107 Tako smo skozi naše razmišljanje poskusili določiti bistveno razliko med Heglovim in Marxovim pojmovanjem človeške eksistence; Heglovo človeško bivanje je fenomenološko-antropo-loško razumljena dejavnost, Marxova eksistenca, vredna človeka, pa je določena ontološko-antropološko v produkciji kot možnosti, potencionalnosti. Pojem produkcije in celotna Marxova misel, katere temeljna predpostavka ta pojem je, dobi s tem svojo utemeljenost bistveno v prihodnosti; produkcija je produkcija (za) pri-hodnost(i). 05 Ugotovili smo: politična ekonomija jemlje delo kot dognano dejstvo in ga kot takšnega jemlje za eno od svojih temeljnih predposfavk. V zvezi z delom ne govori o nobenem aspektu odtujitve, ker, če bi to počela, ne bi bila več politična ekonomija, temveč ravno kritika politicne ekonomije /1/. S stališča politične ekonomije in eokler ostanemo v mejah politične ekonomije kot znanosti — odtujitve ni. Delo in privatna lastni-na, renta, konkurenca itd. so le postavljeni in zagledani izven človeka kot gibanje stvari. Gibanje zunanjih stvari samih po sebi seveda ne more biti odtujeno. Zato so, kakršne so, gibljejo se, kakor se pač gibljejo, to je enostavno tako, kot je. Marxova kritika pa se začenja ravno tam, kjer politična ekonomija končuje; tako njegova kritika kot takšna nujno začenja s pojmom odtujitve /2/. S tem, da postavi politično-ekonomski pojem dela v odnos do filozofske bistvene določitve človeka/3/, lahko postavi pojem odtujenega dela kot tisti medij, v katerem se dogaja samoodtuje-vanje človeka, odtujitev človeka od svoje dejavne biti kot proizvajanja. Odtujeno delo je sredstvo za ohranjenje gole fizične eksistence. V njem posameznikovo čutno-predmetno potrjevanje postaja/postane izgubljanje samega sebe, onečlove-čevanje. Tako se z odtujenim delom in skozi odtujeno delo postavi celoten kompleks problema odtujitve, ki jo obravnava Hegel in Marx (pa tudi Feuerbach), vsak pa jo po svoje pojmujeta. Za Hegla je (odtujeno) delo edina oblika človekovega povna-njenja/opredmetenja, kar je zanj potem nujno človekova (t.j. duha ali samozavedanja) odtujitev v stvari. Predmet dela je zanj le predmet zavesti. Samozavedanje šele nastaja s pomočjo tega predmeta dela (-predmeta zavesti), saj je zavest tu povnanjena (- odtujena) v stvari in se mora kot taka vrniti k sebi sami iz tega predmetno-stvarnega povnanjenja (-odtujitve) v višjo obliko zavesti. Za Hegla je logika kot način gibanja duha bistvo človeka in narave. To bistvo je do stvarnosti, ki ga določa, povsem indiferentno, zato je nedejansko, od narave in dejanskega človeka abstrahirajoče mišljenje ali abstraktno mišljenje. Narava je postavljena nasproti duha kot vnanjost, povnanjenje duha; narava je za mišljenje izguba sebe, mišljenje (-duh, zavest) je v naravi odtujeno samemu sebi. Vse kar se v obstoječem, postvar-jenem svetu pojavlja, je zanj človeku odtujena bitnost (kar je popolnoma pravilno). Vendar to človeku odtujeno vse razume kot tako le v njegovi miselni obliki; o njem le razmišlja. Rezultat tega je, da je to zanj le odtujitev čistega (-abstraktnega, filozof-skega) mišljenja. Odtujitev, ki je le mišljena, je torej nujno odpraviti miselno. V mislih jo ukine tako, da se to odtujeno vse vrne iz realnega sveta (nazaj) v sebe, t.k. v mišljenje, v (samo)zavedoanje, v duh. Tako je nujno, da se celotno gibanje, ves dialektični proces konča z absolutnim vedenjem, ki je brez stika z zunanjim svetom (kot tako je absolutno odtujeno). Rezultat je dialektika čiste misli. Absolutno vedenje se giblje še samo samo v sebi. Odnos posameznika do predmetnosti kot take, do narave, objekta, je Človeka nevreden, človeku odtujen, človekovemu bistvu neustrezen odnos. Zato je pri Heglu ponovno prisvajanje predmetnega bistva človeka, ki je ustvarjeno kot tuje, popol-noma dosJedno logično^ ukinitev (te) odtujitve (predmetnosti, objekta); a za Hegla porrierfi to v resnici ukinitev (vsake) predmetnosti (-objekta)/4/. Kajti, človek (mu) velja za nepred-metno, spiritualno bitje. (Vsako) odtujevanje človekovega bistva je le odtujevanje (samo)zavedanja; le-to pa ne velja za izraz dejanskega odtujevanja človekovega bistva. To dejansko odtu-jevanje, ki se dogaja v konkretnem, materialnem svetu, je le pojav odtujevanja dejanskega človeškega bistva (-samoza-vedanja). Ta pojav je po svojem najbolj notranjem skritem bistvu, ki ga razkrije šele filozofija. Znanost, ki se ukvarja z dejansko odtujitvijo, ki je za Hegla le pojavljanje povnanjanja )-odtujitve) človekovega bistva, se tako opravičeno imenuje — fenomenologija. Odpravljanje odtujitve ima za Hegla pomen ukinitve predmetnosti. Za (samo)zavedanje namreč ni ovira določen značaj predmeta (t.j. njegov odtujeni karakter), temveč njegov predmetni značaj; to, da je predmet pred-met/5/. Tako je zanj predmet ničnost, nekaj negativnega. Proces odpravljanja odtujitve se izkaže zato kot protislovje in v takem so (t.j. v odnosu vedenja in predmeta), kot pravi Marx, skrite vse iluzije spekulacije /6/. Včdenje je namreč edino predmetno zadržanje zavesti; hkrati pa edini akt zavesti — zavest le ve. Zavest ve za ničnost predmeta, kar pomeni, da ve, da se predmet ne razlikuje od nje, saj ga ona postavlja kot lasten moment, moment (Ie sebi) lastnega gibanja. Ve, da je predmet njeno samopovnanjevanje, t.j. da za sebe ve po tem, da je predmet samo videz nekega predmeta, privid; po svojem bistvu pa je predmet vedenja samo, ki je sebi samemu nasproti postavilo sebe. Tako si je vedenje postavilo nasproti sebi (-kot vedenju) neko ničnost; to je, nekaj kar zunaj vedenja nima nobene predmetnosti. V tem, ko je vedenje v odnosu do nekega predmeta, je torej samo izven sebe. Ono se samemu sebi pojavi kot predmet, t.j.-.to,-kar se pojavi vedenju kot predmet, je ono (-vedenje) samo. Zavest samozavedanja — kar je, abstrahirano od Heglove ab-strakcije, samega sebe se zavedajoči človek — trdi, da je ona sama neposredno nekaj drugega, da je v svoji drugobiti (-predmetu) kot taki pri sebi; t.j. trdi, da je neposredno čutno, dejansko. Spoznala je duhovni svet in ga odpravila v samopovnanjevanju; obrnila se je torej ven iz duhovnega sveta in je sebe samo postavila v ta vnanji, zunaj duhovnega sveta obstoječi svet. Toda ta zunanji svet ne sprejme kot tak, ampak ga vidi le kot moment same sebe, kot svoj prednjet. Tako ji ostaja zunanji švet le duhovni svet v povnanjeni, odtujeni ji podobi in ga kot takšnega potrjuje; postavlja ga in potrjuje kot svoje resnično bivanje. Kljub temu, da se je (duhovhi) človek postavi! v zunanji (-materialni) svet, še vedno trdi, da resnično biva le, če biva v duhovnem svetu; ta (zadnji) svet je treba ponovno vzpostaviti. Tako pravi Marx, da je v tem postavlja-nju, ukinjanju in ponovnem postavljanju (v bistvu) istega, tj. človeku odtujenega, korenina ,,Heglovega lažnega pozitivizma". Za Hegla je tako resnično vedenje in življenje samopotrjevanje v protislovju s samim seboj/7/. V Heglovi kategoriji ukinjanja (-negacije negacije) je tako združeno hkrati zanikovanje in zatrjevanje, ki se izkaže kot zanikovanje in ponovno vzpostavljanje istega, bistveno (-kvalite-tivno) nespremenjenega, le da se duh (-zavest) kaže po tem procesu kot duh (-zavest) na višji (razvojni) stopnji. Kljub ukinjanju in mimo njega dejanski pojavi še vedno bivajo naprej nespremenjeni, saj se celoten dialektični proces, celotne kritika obstoječega, izvrši le v mislih, Edina sprememba v zvezi z dejanskimi pojavi je ta, da jih je zavest skozi ta proces vključila v svoje gibanje in so tako postali momenti (-eksistence, načini) bivanja človeka. Ta njihova narava kot momentov gibanja je spoznana šele v filozofiji; v materialnem svetu je skrita. Zato je vsako moje resnično bivanje šele v filozofiji; t.j. moje resnično bivanje je filozofsko bivanje, sem filozofsko bitje. Prav isto se zgodi z vsemi (ostalimi) pojavi realnega sveta. (se nadaljuje in konča prihodnjič) O P O M B E : 1 — Marx pravi v Filozofsko-ekonomskih rokopisih nekako tako, da nacionalna ekonomija skriva odtujitev v biti dela na ta način, da ne proučuje neposred-nega odnosa med delavcem (delom) in proizvodnjo. 2 — Kar je lepo razvidno iz večine Marxovih zgodnjih del. (Glej vsaj MEID I.) 3 — kot samoproizvodnja, kot rezultat svoje lastne proizvodnje, potrjevanje samega sebe kot resnično generičnega predmetnega bitja, kot rezultat zanje lastne dejavne zgodovine. 4 — Tudi "v sodobnem svetii, svetu današnjega časa lahko identificiramo misel- nost, ki se niti od daleč ne more po svoji filozofski osmišljenosti primerjati s Heglovo, a ki prav tako trdi, da je edina dobra narava mrtva narava. Gre za miselnost, ki ji je narava objekt.v najbolj surovem pomenu besede, objekt izkoriščanja, eksploatacije. Da bi bil res moderen mož ali žena, da bi bil v skladu s potrebami časa in proizvodnje, moratn biti hraber in zvit, biti moram sposoben krotiti celotno naravormoram biti njen zmagovalec. Sele, ko jo v celoti imam in jo lahkb neomejeno (v omejeni naravi, če izvedemo kapitalsko misel dosledno !!) uživam (-žrem, požiram, izničujem), sem tak in sem Človek (-superman). Tudi tu, v tej miselni shemi, borti ,,resnično" pri sebi tisti trenutek, ko narave, predmetnosti več ne bo, kar je enako tiste-mu trenutku, ko bom naravo/pr^dmetnost do konca obvIadaL Seveda pa tej ,,življenjski modrpsti" manjka zavest o tem, kaj bo od tam dalje z njenimi producenti. v 5 — ,jUzalud: razpredmečeno jedinstvo samošvjesti i predmeta ovdje je naprosto apsolutno znanje i ništa drugo. Ono (jedinstvo). nije sadržaj tog apsolutnog pojma, nego u potpunosti on sam, kao to ulaženje u sebe prema cogito ergo cugito: ,,U znanju je dakle duh zaključio kretanje svog oblikovanja ... stekao je čisti element svog opstanka', pojam" (Hegel: Werke II, str. 609). A to je bio taj netvarni završetak Fenomenologije, koji je riješio temu njenog subjekt-objekt odnosa ... Ukidanje odiudjenja — tog prafenomena kapita-lističkog društva, što ga je Hegel tako točrro ocrtao — ukidanje tog stahja u kojom čovjek postaje roba, ukidanje rada, objekata, zb)ya se kod Hegela na toj točki, dakle, čisto u filozofijskom znanju, u njegovu najvišem eteru, a ne u praksi. A ukidanje se ne ograničava na oblike predmetnosti kapitalističkog društva, koji su ljudima naročito otudjerii, nego ide na objckt uopče. Tako, ka.o da su ospoljenje i objektivnost, otudjenje i objekt naprosto sinonimi, a svaki svijet naprosto o(iidjenje. Kao da ie samo subj^kt moguče mjeSto zasebitka, a ne subjekt zajedno s pravim 6b-jektom, tj. u svijetu, koji homogeno postaje s čovjekom, koji je došao k sebi. Unijesto toga, zahtijeva bezobjektni zasebitak još potpuno iščezavanje p. r irodne sfere u Hegelovim zaključcima uopče (E; Bloch: Sub-' jekt-Objekt, Naprijed, Zagreb 1975, str. 92). . 6 —. Kako je s spekulacijo pri Heglu in §e kje, glej instruktivno poglavje ,,Skriv- nost spekulativne konsfrukcije" v spisu Sveta družina, MEID I, str. 497^ ¦ 501. ¦ . . ; . ' ' ¦ . ./¦ ••; . ¦-,¦ ¦'- . ¦' ¦;.. ' . : 7 — .,,___,'da tore> po ukinitvi npr. religije, potem ko spozna, da je.religija pro- dukt samopovnanjevanja, vendarie najde svojo potrditev y r e 1 i g.i j i k o t r e 1 i g i j i . Tu je korenina Heglovega lažnega pdzitivizma ali nje-govega samp .havideznega kriticizma; kar imenuje Feuerbach po-stavljanje, negiranje in ponovno .vzpostavljarvje religije, kar pak treba poj-: movati splošneje. Torej um je pri sebi v neumu kot.fteurrtu. Clovek, ki je spoznal, da živi v pravu, politiki itn. povnanjeno življenje, v tem povnanje-nem življenju kot takčm živi svoje resnično človčško življenje. Samozatrje-vanje, samopotrjevanje v p r o t i s 1 o v j u s sarnim seb,oj, tako ž vdde-njem kot z bistvom predmefa, je torej fesijižnd v e d e n j e in ž i v -Ijenje" (MEIDI.str. 387/88). RAZMERJE MED EROTIČNIM IN ESTETSKIM Zanima me vprašanje, ali je naše branje erotičnih tekstov ustrezno, če nanje reagiramo, kot nas sami napel/ujejo — z vzburjenjem. Klasična estetika /e še danes strogo proti takemu sprejemanju literatu-re. Trdi, da potem literaturo degradiramo na raven pornografije. Vsa ,,kočljiva"mesta, da moramo doži-veti znepristnim erotičnim čustvom, ki je le sopodla-ga za estetsko čustvovanje. Za podobno vzdržnost pa mote biti človek ali zelo star, ali nerazpoložen, ali bolan, ali pa ima pravi pravcati akademski estetski čut. Zatajevanje zdrave reakcije na erotične pasuse v literaturi lahko vzbudi le negativna estetska čustva. 1. Kaj naj razumemo pod estetskim? V ožjem smislu je estetsko lepo. V praksi se iskanje lepega v delu omeji na ugotavljanje lepih snovi, torej so naibolj estetska tista dela, ki imajo estetsko snov {zahteva normativnih poetik) = ki govore o umetnosti, o le-pih predmetih, ki senavdušujejo nad sončnim zahodom in pano-ramo, ki cvetličijo. Če pa smo bolj abstraktni, nas ta pomen pri-vede do ugotavfjanja skladnosti oz. neskladnosti med posa-meznimi plastmi literarnega dela. V težavah smo, ko je treba s tem pojmom estetskega opredeliti kič in ga ločiti od druge litera-ture, ker ga določuje ravno velika količina metaforike, po doživ-Ijajski plati pa je težko povedati, kakšno je v tem smislu estetsko čustvo, kdaj sezačne in kdaj preneha. V širšem pomenu spada pod estetsko ne samo snov in stil, ampak tudi zgradba, motivacija, liki, pripovedovalec ipd., na doživljajski ravni pa skoraj vsi čutno-čustveni odzivi na določen tekst, ki jih upošteva izvorni pomen aisthesis (občutek, čutno zaznaven). To so fiziološke reakcije: bruhanje (Flaubertob prizo-rih iz svojih del) kot izraz gnusa nad kakšno stvarjo, točenje solz kot izraz sočutja, drgetanje kot izraz napetosti — kaj bo pa zdaj?, smeh ob komičnih prizorih, seksualno vzburjenje ob ,,opolzkih" scenah. Poleg teh močnejših odzivov gredo sem še zgolj čustve-ne reakcije — občutje žalostnosti, veselja, Ijubezensko občutje (normativni esteti so imeli za estetsko ustrezno najbrž le to milejšo obliko, ne pa prepovedane seksualne e-re(a)kcije) itd. To je cela vrsta ,, tihih veselj", ugodij ali neugodij. Za elitne glave je vsaka fiziološka reakcija neustrezna, nekontemplativna, pomeni, da nismo več v svetu literature, umetnosti, ampak da tekst sami živimo, ga jemljemo zares. Vrsta literature, ki je povzročala intenzivne reakcije, tj. sentimentalna, komična, pustolovska, pornografska idr. literatura. je bila od eli-te vedno teoretsko zanemarjena in zapostavljana.se danes je sli-šati, da je prava umetnost lahko le žalostna, tragična. Vsako bra-nje, ki mu ni namen neko vzvišeno, nejasno estetsko čustvo v ožjem pomenu besede, pripišejo nižji gladini. Ljudje, ki ob tekstu niso sposobni doživeti mističnosti, skrivnostnosti Lepote, pač ne morejo biti elita. Za Vebra (Estetika, Ljubljana 1925, str. 186, 187) mora biti človek estetično izobražen, če hoče erotične snovi estetsko sprejemati, kar je težko zaradi silnosti erotičnega čustva ali ko ima bralec posebne erotične dispozicije. Pri psevdoestetskem razmerju do teksta je pozornost usmerjena na to, kako bi tudi sam dosegel užitke, ki jih ima junak, gre mu za lastna hedonska čustva. Spolno vzburjen človek teksta torej ne more estetsko sprejeti, saj sta erotično in estetsko čustvo nekaj povsem drugega, pravo branje pa je le estetsko. 2. Razčistiti je treba pojem erotičnega. Erotično /e to, kar se tiče l/ubezni in spolnosti (Verbinc) ali nekoliko ožje — erotika je razmerje, ki izvira iz razlike med dvema spoloma (SSKJ). Tu je še izraz seksualen, ki naj bo sinonimen čutni plati erotične-ga, saj je ime seksualna literatura pomensko nesamostojen in neuporabljan konstrukt. Termin je le erotična literatura, ozna-čuje pa snov in posebno čutno-čustveno reakcijo. Ni priporoč-Ijivo enačenje termina z Ijubezensko literaturo,. ker gre za dve različni stvari. Ljubezenski roman ni nujno "Brotlčen, v njem celo praviloma ne gre za čutno stran Ijubezni, ki je nujna kom-ponenta erotičnega. Nemška leksikonska definicija omenja, da je bila erotična literatura večinoma enačena z obsceno litera-turo. Kriteriji vrednosti so se sicer spreminjali, vendar so jo v glavnem šteli za umetniško vredno, če je bila njena groba snov povzdignjena skozi estetsko zadovoljujočo formo. Za ilustracijo naj navedem nekaj tovrstnih del: Miletske zgodbe (MHesiaka), katerih sta se kot snovnega vira poslužila Petronius in Apuleius, dela Longoso, A. Diogenesa, A. Tatiosa (gre za Ijubezensko-pustolovski roman, imenovan Xogos erotikosali erotikon), neka-tera dela Lukiana, Katula, Ovida, indijska Kamasutra, kitajski romani srednjega veka, arabska Tisoč in ena noč, nekatere nove-le Boccacciovega Decamerona, baročni galantni roman, Casa-novovi Spomini, nekatera Schillerjeva in Goethejeva dela, Balza-cove Okrogle zgodbe idr. Osnovna oblika je roman. Erotična vzburjenost ni končni namen, ampak je samo eden izmed namenov te literature, so pa z erotiko prežeti, ker bi dru-gače šlo samo za erotične pasuse (ti so bili posebno v starejši slovenski literaturi metaforično prikriti, stilizirani). Estetika ob tej literaturi predvideva najbrž samo ugotovitev erotičnosti in spoznavno, moralno ali drugačno uživanje ob njej, nepa erotične vzburjenosti, ki je prihranjena za ,,literarno nevredno" porno-grafijo. Kakšna je razlika med erotično literaturo in pornografijo? Pri poslednji gre po naši slovarski oznaki za obscenost, pohujšlji-vost, opolzkost, umazanost v snovi in vstilu, ki je ,,detajlističen in naturalističen". Ukvarja se samo s spolnostjo, fizičnimi podrobnostmi koitusa, Ijubezenskih iger in perverzij. Namen to-vrstnih tekstov je zaslužek (V. Kavčič, Slabega okusa ni mogoče prepovedati, PiC 1972, str. 333). Izvorni pomen besede jebil naj-brž drugačen — porne (vlačuga), grafein (pisati), torejpisanje o vlačugah, pri Stritarju svinjepisje. Končni cilj pornografije je ero-tična vzburjenost, ki je tudi edini cilj, zato je količina erotične snovi tu večja in njena ureditev taka, da vzbuja seksualne reak-cije. V formalnem pogledu veljajo zanjo v našem okolju in v na-šem času ista ali podobna določila kot za šund, med katerega pornografija spada: slab papir, slika na ovitku, ki ponazarja vsebino, polilegalnost in občasna prepovedanost, cenenost zvezkov, serijskost, mesto prodaje je trafika. Vsa ta določila pogojujejo tudi jezikovno-oblikovno površnost pri večkrat anonimnih avtorjih in z bralčeve strani poseben pristop k branju, erotično naperjenost. Za primer vzemimo poleg de Sada mogoče edine širše javnosti dostopne, pa zdaj že prepovedane hrvaške tekste serije Sexy — book, osiješkega izdajatelja Glasa Slavo-nije. 3. Naznačena sistematika tekstov med Ijubezenske, erotične in pornografska je jasna, vendar konkretni teksti teoretsko jasnost razbijajo, ustvarjajo prehode med kategorijami. Stvar ni čista že pri pornografskem tekstu Ja preljubnica (6. zvezek omenjene serije), saj gre kljub zahtevani homogenosti besedila v njegovem začetku in koncu — na izpostavljenih mestih — za močno idejno in moralno noto: Pornografija ni škodljiva, ni malomeščanska, je demokratična. Seksualne izkušnje niso same sebi namen, ampak pripomorejo k zakonski čustveni, Ijubezenski sreči v pravem pomenu besede. Mejni primeri so tudi Bulatovičev, Blakeov in Burroughsov tekst verotični številki Problemov 1972, št. 1111112. Snovno je to pornografija, ni pa to glede na mesto objave, glede na stil in namen, ki je poleg erotične vzburjenosti še prepoznanje tra-gičnosti, čudnosti tega življenja ipd. in čustvovanje ob tem spo-znanju. Zdi se, da je to le erotična literatura ali pornografska literatura, ki ne sodi v zabavno književnost. Tretji sporni tekst je Bulatovičev Rdeči petelin leti v nebo {slovenski prevod). V delu je relativno malo realistično ali veri-stično erotskega, leposamezni pasusi so taki. Vendarje vse delo prežeto s posebno simbofno erotiko. Naslovni simbol je erotičnega znača/a in daje enptnost celemu romariu. Osebe so podvojenein rrred njimi je prikritp{tiomo)erotično razmerje. Alt je ¦tu erotičnost eshatploška katpgorija, na isti ravni kdtkomičnčst, tragič.nostitd^torejposebnapBrspekU^ 4. Zdaj pa $e $e tfeba od> $ištematike'vrnitik osnovn&mu vpra^ šanju, ki ga zasiavljs že naplov. Ali naj spfejmemo trditev, tfa so pofriografski tlstl fšksti^pri katerih tudi maksimalno estetsko izobražeh elitnflc nje mQr$r zapržati erotičnega nagona? Naj se podredimo elitnemu brapju in se pri erotični literaturi na vse kriplje zadržujemo, se asketsko, puščavniško prepričujemo, naj se nam ne vzbuja hudič, če smo slučajno priča dražestnemu opisu pekla? Alipa naj tako branje prihranimo za stara leta, da bo takrat adekvatno? Bodimo polemični, bodimo naravni, pripi-sujmo fiteraturi tak pomen in tako funkcijo kot jo ima, ne pa take, ki je cilj izpopolnitvi nekega teoretičnega sistema. Umetnost je iepa in je zabavna in je koristna. Branje ni nič napornega, nič rezerviranega za elito in ni poslednja reakcija na tekst estetska. Če nas tekst privede do erotičnih scen, prepustimo se jim, saj seks ni greh. Ali pa mogoče je, vi, obremenjeni s krščansko tradicijo? Erotika ni nič grdega, nasprotno, lepa je, zato sodi v estetiko, ni podrejeni del estetskega, ni njegova psihološka podlaga, ampak je njegov enakovreden del. Zakaj bi deerotizirafi estetiko? Branje proze ni tako homogeno početje, da bi lahko vsak lik upovedene realnosti ovili z estetskim čustvom. Reakcije na posamezne pasuse so zelo različne, odvisne od intencije teksta in naših dispozicij. Lahko so enosiavne ali komplicirane. Včasih, posebno po bran/u, si kakšne delf sarri.6 predstavljamo, lahko se idejno, moralno, spoznavno-prepdznavno, ontološko ipd. odz'h vamo nanje, skorai nikoli pa odzivi niso čtsti, ena plast lahko samo prevladuje. Ce nam /e ioposel, skušamo poiskati vzrokeza naše čustvene reakcije, kar je čisto ražumsko, miselno početje. Vendar pa to tekstu čisto nič tje škoduje, ker nas (če nekoliko ufišam bralčeve predišpozjcije) tekst na določen tip reakcije sam napelje. Delo ponavadi b&F,emo> p& odlomkih in večkrat odlomke tudi razumemo sa/ne zase,'<5fe.'ž^ rie gre za močno fabulativno vzročnost. Včasih razmišf/eh/ zaradi predhodnega dogajanja spregledamo cel odstavek in §e je Areba vračati, včasih šele kasneje pomlslimo na njegovo vktfučenost v celoto. če damo časa našim čustvenim in drugačnimreakcijam nanj, se te pojav-Ijajo vzporedno, oz. zaporedno in ne.tdliko v hierarhičnem raz-merju. Svet klasične estetike je sklenjen, vsak element ima svoje mesto, svet življenja in umetnosti pa rii tako skfenjen, je večkrat naključen, njegovi elementi so tu kar tako, brez pravega organ-skega vzroka. če ie doživljamo celotno delo {po branju), naše izjave niso zgolj estetske, ampak si slede. Npr:: To je pa dobra knjiga (= lepa knjiga — ugotovitev estetske vrednosti), Res je tako, kot piše {poznavno-miselna ugotovitev), Ampak, zakaj se je moralo ravno tako končati? (moralna prizadetost), Konec bi bil lahko drugačen (strmljenje po drugačni rešitvi) ipd. Imamo samo konkretne oblike estetskega čustva: erotično čustvo, čustvo napetosti idr. Zelo težko je ločevati estetsko čustvo od drugih vrst čustev, ki se razvijejo od istih tekstovnih elementih. Težko je reči, ali je zadovoljstvo, da se. je vse ravno tako razpletlo, da smo šele na koncu zvedeli za pravega krivca in da je bil ta kaznovan, ali je to zadovoljstvo {nezadovoljstvo) estetskega, ide/no-moralnega ali prepoznavnega značaja. Ali ne bi raje ves sklop doživljjafev ob iiterarnem delu imenovali umet-niški doživljaj ali doživljanje umetnosti, katerega strukturni element bi bilo tudi estetsko doživljanje, v soodvisnosti z osta-limi doživtjaji, vendar ne nadrejeoo in nikoli estetsko doživljanje nasploh, ampak vedno le kot doživljaj erotične scene, doživljaj fabule, atmosfere, likov {sočustvovanje z njimi), kompozicije in motivacije (čudenje zaradi nenavadnega razpleta in uganjevanje njegovega smisla) itd. Odpovedati se je torej treba hierarhičnemu razumevanju doživljanja umetnine, ki je med drugim zapostavljalo erotične doživljaje in uveljaviti kaže demokratičnejše branje: Razpad prve sheme pomeni razpad hierarhičnega sistema in s tem razpad vrednostnega sistema; saj hierarhija temelji na pripisovanju {ne)vrednot predmetom in pojavom. Pomeni pa tudi vzpostavitev nove sheme, ki $e vključuje vsvet, temelječ na prin-cipu enakovrednosti pojavov. Ta svet pusti stvari biti, obstajati drugo ob drugi brez teženj podjarmljanja. Zato je to horizontal-ni svet svobode in neomejenih možnosti obstajanja v nasprotju s starim vertikalnim svetom razredov in odvisnosti. E$tetskjy,;jn umetniško doživtjanje sta torej samo zbirna poima za vrsto konkretnih doživljajev, sama pa nimata enotne in konkretne vsebme. Erotično č. je del estet. č., ni le njegova podtaga: 5. Dodatek o ,,nizki produkciji". Priznajmo, da ,,visoka litera-tura" največkrat ne more biti tako sugestivnakot literatura ,,nižje gladine", ki vzbuja celo fiziološke reakcije. Je torej manj mime-tična? Ali ni mimesis temeljna kategorija umetnosti? Razlika med njima ni tolika v tehnični izdelanosti, čeprav nižje zahteve sprejemn/ka, množičnost in anonimnost pogojujejo splošno površnost, nemamost trivialneliterature. Ena najvažnejših razlik je, da ,,resna literatura" mimetizira življenje v njegovi kompleks-nosti, iz česar sledi, da so kompleksni tudi doživljaji ob njej — cel spekter čustev, misli, stremljenj, ki so zapovrstni, vendarso-odvisni; thvialna literatura, med katero sodi tudi pornografija, pa se ukvarja samo z eno plastjo človeškega življenja in je zato tudi odzivnanjo homogen, enoten. Od tod trdni nazivi za njene vrste: Ijubezenski, pornografski, pustolovski, kriminalni itd. roman. Če kombinacije so, so minimalne: združitev Ijubezenskega in krimi-nalnega romana npr. Meja med tema dvema tipoma literature se-veda ni absolutna. Hrvatje prodajajo Dostojevskega v obliki šundromana, thvialne Ijubezenske romane pa vežejo v trde plat-nice. Pri nas pa kriminalke, ki jim ne manjka kompleksnosti {Boileau—Narcejac, Simeon — po kakšen tekst) prodajajo po trafikah. Vsiljuje se mi misel, da je trivialna literatura pzp. eshatološka zvrst, podobno kot večina predliterarnih ali didaktičnih vrst — ker ji gre pač za enoplastno razlago sveta: svet je avantura, svet je uganka (v detektivki), svet je erotičen ... in se tako postavljapo-leg pravfjice, uganke, mita. Miran Hladnik VIDA ZA VIRŠEK Po ulici gredo mož, deček in pes. Mož reče: sonce in prebere zadnjo stran časopisa. Deček ne ve, kaj naj reče. Pes pa se ne zmeni za mojo pesem. SILVO MAUSER OPOLNOČI Kaj jezemeljskega na nebu In kaj nebeškega na zemlji PRIPIS Nevarno je približati se pticam na trgu kjerkoli To vas lahko vznemiri vi pa nimate kam vi pa nimate s čim vzleteti Seveda sploh niste pomislili Angeli so imeliperuti OPOLDNE Na ponvi dvignjenega pogleda Kdo peče jajce na oko __^_ ) NIVESVIDRIH J Dleto v nežnih, močnih rokah \ rojeva oblike v istrskem kamnu, ^ Pod žilavimi rokami se gmota prerojeva vživljenje, \m prisloniš rezilo na kamen ') in udariš, belina se razkolje v dvoje življenj, droban prah pa ostane na travi. Sem tiha barka na širnem morju, veter me žene sem in tja, plavam po severnem morju in zadevam na ledene gore; ko se približam obali, se razbijam ob čereh. Morski volk je moj prijatelj, in drobna ribica rumenka me obišče dvakrat vsako leto. Povabim tudi vas, morske pajke, lačne živali k sebi. poluta mesena. pol poltenega tena. poltena polt tena, poltena, kjerkoli lesena lenoba, je v sobi. Jon Kitaj stvari stvariti, nagnjenja nagniti, strd streti in prt spreti, lucidno obračati srečo vprhneče lesovje, nanj lovce loviti. verjemi le. hiti. ANDREJ ROZMAN BREZPOTNI BLUZ dvanajst let sem hodil v šolo zdaj ničesar pravega ne znam le pohajam poležujem kdaj z besedami zabaran tam alkohola ne prenesem več marihuana se mi upira čitati se mi ne Ijubi kaj preveč le še pesem če kričim jo me odpira v šepetanju pa se staram in bojim da se plesati nikoli ne naučim zaljubiti to se sploh ne znam kar prestrašim se in ostanem rajši sam ko potem naenkrat pride vse nadan obsodim se takrat razbijem kar imam žensko bi rabil da se zjokam ji učitelna da me poklica izuči revščino da mebežanja osvobodi eno hudo zimo da razmiga mi kosti tako pa debelim se iz dneva v dan bolj sem znaveličan in vse bolj zaspan ANTONIN ARTAUD, ČUTNI PLES KRUTOSTIIN TELESA (fragmenti) Duh ni ustvaril stvari, ampak telo, ki za svojo živost potrebuječutnost, poželenje, strast: telo, ki s svojim bičem začepi vsako odprtino. Jaz, preprosti Antonin Artaud, nisem bil ustvarjen iz človeka, niti iz boga. Ne verjamem ne v očeta ne v mater, nimam očeta—matere, duha ali boga, hudiča ali telesa telesa, ali bitja, živosti ali niča; ničesar, kar bi bilo zunaj ali znotraj. Jaz, Antonin Artaud, sem moj sin, moj oče, moja mati, in jaz sam: izenačenje slaboumnega kroga, ki se vanj ujame vsak zarodek. SOVRAŽIM IN PREZIRAM, KER JE PODLO Sovražim in preziram, ker je podlo, vsako bitje, kipriznava, da je bilo ustvarjeno in se ne želi spremeniti. Sovražim in preziram, kerje podlo, vsako bitje, ki sprejema idejo boga kot stvarnika svojega bistva in svoje zavesti. 'r Sovražim in preziram, kerie podlo, vsako bitje, kipristaja na misel, da nfbilo ustvarjeno iz sebe; ki sprejema in priznava idejo prvotne narave kot kalupa svojega že ustvarjenega telesa. Sovražim in preziram, ker je podlo, vsako bitje, ki ne priznava prvobitnosti in samostojnosti s vojega las tnega bitja ter s vojega notranjega telesa. Sovražim in preziram, kerje podlo, vsako bitje, ki želiživeti s čustvi, pojmi, telesom in bitjem, ki so določeni vnaprej, in noče vceloti spremeniti svoje anatomije ter obnoviti svoje zavesti. Sovražim in preziram, kerje podlo, vsako bitje, kipristaja na pojmovno in dejansko razliko v materiji telesa svojega bitja in telesa svoje zavesti. Sovražim in preziram, kerje podlo, vsako bitje, ki ne priznava, da nam je življen/e dano zato, da zrušimo vsako gotovost. Sovražim in preziram, kerje podlo, vsako bitje, ki verjame, da je nekaj drugega kot telo, ki je ustvarjeno le zato, da se loči od življenja vsakega drugega ustvarjenega telesa. Sovražim in preziram, kerje podlo, vsako bitje, ki lahko živi, ne da bi se preje v bistvu ločilo od vsakega ustvarjenega organizma, naj bo ta posamezen, enoten, ali celovit. In na koncu sovražim in preziram samega sebe, kersem podel, če mislim, da je slast totalitarne gotovostipomembnejša od izničenja njenega nezadržnega pogona. Cistbom in nedolžen, nedotaknjen in nedotakljiv. Jaz, Artaud, sovražim in preziram vsako dušo in boga. Močan sem, kersem močan, in te moči mi ne more vzeti nihče, naj delam karhočem, Moč imam, ker imam moč, insovražim ter preziram, kerje podel, vsakogar, ki je ne želi doseči. Sovražim in preziram, kerje podlo, vsako čustvo in vsako bitje. Sovražim in preziram tako imenovana čustva bitja. Po bistvu sem čist in svoj. Čist sem, ker sem svoj. svoj sem, ker sem čist. Sovražim in preziram, kerje podlo, vsako čustvo, ki naj zamenja dejanje. Mi še nismo rojeni, sveta še ni, stvari še niso ustvarjene, smisla še nismo iznašli. Zdaj je pomembno telo: da imaš pri sebi dovolj telesa, da iztrgaš, izpuliš njegovo moč bitjem, ki so jo ukradla. Treba je odgovoriti na vprašanje ustroja človeškega telesa ter vloge njegovih organov in delov. Ljudje bodo izpraskali iz sebe vso tekočino. lepljivost, ohlapnost in podlost. TELOBREZORGANOV Telo je telo, ki jesamo po sebi in ne potrebuje organov; telo ni nikoli organizem, organizmi so sovražniki telesa, stvari nastajajo samostojno, brez sodelovanja organov; vsak organ je zajedalec, ki terja zajedalsko dejavnost in oživlja nepotrebna bitja. Organi so ustvarjeni le zato, da hranijo bitja, zazidani v njihova bistva, in sotorej brez smisla. .............Dejanskostše.niustvarjena, ker resničniorpjfti človeškega teleša šp niso šestavljeni. Gledališče kruiosU'je tu, da v novem plesučloveškega teleša dovrši inpremaga švet mikrobov, ta sesir/ehj, zgoščeni. strjeni nič. G ieda liš če kru ios tizačenja ptešvčftškupaj s komolci, koleni, pogačicarrti, bedri in nožnirni prsti, fn jih vodi. O KRUTOSTI {NAJ SE KONČA BOŽJASODBA) Krutost je krvavo izkoreninjenje boga, divja igra nezavedne, slepe, topoumne človeške živalskosti povsod tam, kjerobstaja. Če č/o vek n ima b oga, je ero tična ži va I; v njem doživlja zamaknjenje indrget, svet bivanja in stvarnika brezštevilnih živali terpodob, ki jih stara zemeljska Ijudstva v celoti pripisujejo bogu. Tako je bila ustvar/ena tako imenovana duša. Torej, ta duša, ki so jo iznašli ameriški indijanci, je danes skoraj povsod izhodišče znanosti v njenem poudarjanju nezdrave kužne sile, nasilja, razuzdanosti in greha, greha, ki množi bolezni; zato ker {le smejte se kolikor hočete) —, vendar to, kar so mikrobi, ie bog; in veste, s čim ustvarjajo Američani in Rusi svoje atome? Ustvarjajo jih z mikrobi boga. Pravim vam, da so odkrili mikrobe, ki znova uveljavljajo idejo boga. Iznašli so nov način pojavljanja boga, ki bo uresničil svoje mikrobsko zlo. Bog izrablja dušo čiste zavesti in jo duši z lažnimi podobami, ki jih razširja povsod po svetu, tako da tudi Artaud—momo vidi privide blodnje. Reči hočem, da sem odkril način, ki bo enkrat za vselej uničil znamenje boga, da nihče več ne bo verjel vanj, in da bodo vsi vedno bolj verjeli v človeka. Torej človek je tisti, ki se mora odločiti in se skopiti. Človek /e bolan, kerje slabo narejen, Treba se je odločiti, ga sleči in spraskati z njega te živalce, ki ga žrejo do smrti, boaa in z bogom njegove organe. Kajti nič ni bolj nepotrebno kot organi. Ko boste ustvarili telo brez organov, ga boste osvobodili vseh avtomatizmov in mu vrnili njegovo resnično svobodo. Zato ga znova naučite plesati narobe, v smeri njegove resnične podobe. Stran s filozofijo, nič vprašanj, nič biti; stran z ničem, zanikanjem in možnostmi; ostane blato, blato, drek; ostrganje hrast z obžrtega hlebca. PREVEDEL; ANDREJ MEDVED CAR Živel je car, ki je imel pojočega slavca. Imel je pojočega slavca v zlati kletki zaklenjenega. To še ni bilo največje zlo. Živel je car in imel je carstvo. Imel je carstvo zaklenjeno v železni kletki. To še ni bilo največje zlo. Živel je car, ki je imel veliko marljivih sužnjev v carstvu. Imel je veliko marlji-vih sužnjev, ki so zanj tkali dragoceno oblačilo dolgo kakor kitajski zid, tanko kakor pajčevina in svetlo kakor rosa na pajčevini. Tudi to še ni bilo največje zlo. Cvetele so češnje in slive zanj, zorela so žitna polja za njegov kruh, za njegov obed so se pasle ovce in krave. Celo to ni bilo največjezlo. Imel pa je car vojsko kakor nož nabrušenih in kakor bič žvižgajočih podganic, ki so dan preživljale v luknjicah carjevih uradov in tam grizljale papirnate tortice in druge sladke zalogaje. Kadar pa se je v rog spustila noč, so njiho-vi žvižgi kakor carjeviči kakor mora sedali na potna čela sužnjev in jim kratili spanec. In to je bilo največje zlo. SONG O SPEČI RUDI Toda moderna meščanska zasebna last je zadnji in najpopolnejši izraz proizvajanja in prisvajanja produktov, slonečega na razrednih nasprotjih, na izkoriščanju razreda po razredu. (Komunistični manifest) s čudovito tragiko se tikamo s predmeti s pankrtsko poželjivost/o izložb se večamo v pas kakor skala sedamo vrečnodolino trafike z mesnatimi ritnicami cigare producirajo glasbo na donavi valčkov premalo jih je ki bi se rogali temu ki bi grmadili srd v pralnici političnih blefov in avtomobiliravnih streh glej gojeve stene požrimo svoj zarod v mesnici za šankom za mizo zarod rokerskih zmrzovalnikov informacij lanene vrečke informacij franko Madras rojen sem z dvesto vatipreboden s kristom vendar sem visel na levi in odpadel na noge pred presenečene izvajalce sakralnih obredov zaušnice kramarskih slepari/ trakov in dišav oljke in olja zlata in pozlate priznavate torej da steživeliproti sebi premalo je bilo roganja premalo hoteti čez iz kraljestva sužnjev v svobodo svobodnega požrite zlate copate oropajte zlate copate mirnega spanca razrežite mesnati trafikantki prsi razpašne v cingljajočem elefantizmu če je tako mi dovolite da spregovorim odtajane kristale zatajevanih gesel naj se obrnem s konico noža proti njim ki so mi dali rasti kakor japonskemu boru lepemu pritlikavcu dvornih gospa naj jim zaplodim besedo s soncem cepljen z dozo penicilina jeze v sifilitična spolovila jaz ti midva vidva mi vi njim pijani grozdne kisline obokani v moč cepljeni na veter ogenj travo presajeni na sidrišča močnih mišic pon o vljen i iz zmajevih zob za neodločneje vedno prezgodaj biti odločen v sebi za drugega v tem ni nikakršne kariere odkorakajmo nemo vplesne dvorane spredaj cigani tatovi barabe cipe sumljivi študentje s podstrešja prevratniki delavci iz prve druge in tret/e izmene moški širokega koraka in vitke žene pomešajmo se med plesne korake valčkov z ritmom sproščene krvi naš ritem je močnejši naj bo močnejši SR. ZAJC o bela, gladka žival — sredi delavnice, ujete vplakate iz optike, prebodene z lučjo sence, ki se izvrže iz okvirov omare za orodje, sredi prostornega in snažnega kvadrata, jašeš na žeblju ure, ki se je stisnila v hripavo steno kota, da bi se skrčila in te odprla vprostost, kajti brez videza neomejenosti, neomeje- nosti brezbrižno nihajočega mehanizma, ni pravega dela; tako kot išče tvojo snov, ki naj razlije drugo iz oblik čez vse okrog sebe, tako rabiš ti njeno stalno, neus- ŽENSKA VLADIMIRMEMON tavljivo momljanje, čeprav si tega, prav tega ne smeta pri-znati, saj bi se videz v popolnost sprijetega ravno-težja hipoma zrušil vase. o bela, giadka žival — sredi prazne in puste delav-nice spustiš obleko, ki se je je prijelo jutro, dišeče po postelji in po zajtrku, navlečeš na svoj še nepretegnjen hrbet dolgo prašno haljo, natakneš očala, rokavice, prižgeš motor in se z ostrim in tankim rezilom dotakneš stekla. Skoraj izbru- šena leča raztrže luč, ki se je skozi zaslonjeno okno na vrhu prilila od nekod, raztrže /o v mavrico in ti pomisliš, kako kljub dolgotraj- nem izdelovanju zaslužiš dovolj, da kardobro živiš. Mavrica se dotakne poda, nog pulta in primeža in ko odstopiš, se tizazdi, da sta steklo in svetloba zarisala jedro, podobno školjki iz ženske. o bela, gladka žival! SAMO KUŠČER G.T. Letim. Letim v nebu prostranem, skozi goščeče se oblake, megli-ce brzeče, iščem signal. Letim v polmraku, prostoru brezmej-nem, kdo bi vedel, kje je čas, kje sonce. Zagledam zajca rdeče-repega, zapodim se proti njemu z vsem gasom, ga prevrtam, da brizga milnica in Union pivo, in vse je jasno. Pod mano je zem-Ija, nad mano je zrak, pod mano je sonce, nad mano je led, pod mano je voda, nad mano je on, vsenaokoli pa so drevesa rume-na. Kot ponavadi parkiram v tretji vrsti zgoraj, dve levo in pet-naist navznoter. Kot vedno plačam trikrat več, kot običajno, saj hranim za nov falsifikator, in tudi tokrat ne opazi nihče, le sraki-no izkljuvano oko me srepo gleda. Zaplavam do najbližjega transmastikatorja, ki me prevesi takoj o prvem krundu, saj je danes gneča majhna. Visoka, bela bela stena je pred mano, obr-niti se ne upam. Seveda bi najraje na vse skupaj pozabil, a že je pred mano razpoka, rdeča in sončna, topla in spolzka. Njej se ni mogoče upreti. Vleče me vase, srka, vabi, počasi se ji bhžam. Zajec neumni, pobegni v drug grm! Ni šanse. Razpoka znoji debele kaplje bele pene in jaz polzim kot polvana na vodi, hitre-je, vedno hitreje. Stene me mehko a čvrsto objemajo, strastno pulzirajo, pene je vedno več. Nenadoma me dohiti sluzasta vis-kozina, me objame in skupaj, špljut, gušneva iz rova. Moja gla-va last ,,ročno podre devet kegljev in ker je to današnji rekord, dobim er; Lemon Moonshine. Vržem ga v usta, zalijem s pošte-nim zajtrkom, skočim prvemu prostemu činku na rame, ga po-tegnem za jajca in že divjava po divniku. Na dobrega činka sem danes naletel, o tem ni dvoma. Ima pa tudi svoje pomanjkljivo-sti: tako trdo kožo ima, da sva celih petnajst korakov predaleč, ko mu končno uspem prežagati vrat. Pa še zvrne se prav nemar-no. Skoraj si odghznem monsV. Tiste prave elegance dandanes res ni več. Ko smo imeli še sovkote, je bilo vse skupaj dosti pri-jetneje. Kaj hočemo, politika je politika. Grem k prostoru 2y2 in vstopim. Potrkam na prvo kocko in ko se prikaže Jack, ga lopnem po glavi in zatulim: ,,Kako kaj gre, Jack?" Odgovori mi: ,,kfhgurioBHgfzHkfo." Stopim k naslednji kocki in potrkam. Ven skoči Jack, jaz ga z vso silo kresnem po betici in zarjovem: ,,Kako kaj gre, Jack?" Pravi, da ,,ldkkkiruru-iMMjdoti." Prav. Grem k naslednjemu in ko se prikaže, ga mahnem po buči in zakričim: ,,Kako kaj gre, Jack?" ,,KKKpfllgggfrtsk71jk!" Težavno. Ko tu končam, stopim čez divnik v prostor 3:5. Silovito me nekaj udari po glavi in nekje iz daljave slišim vpitje gromkega glasu: ,,Kako kaj gre, Mack?" ,Jfurp97rjckkkfuzsrZHfkUlhoKlffp, ghguLLofjč." Op.ur.: Ponatis iz Občasnika spekulativne umetnosti in fanta-stike. ŠTUDENTSKI KABARET NA FF Prejšnji teden smo bili po dolgem času zimskega spanja prijetno presenečeni, kajti lahko smo si brezpfačno ogledali uspelo za-bavno (kulturno) prireditev na FF. Velike množice čakajočih študentov že cele minute pred začetkom so nam dale slutiti, da kar se udeležbe tiče, tokrat ne bomo razočarani. Verjetno je k temu pripomogel domiselni naslov Študentski kabaret in vpad-Ijivi plakati. Akcijo je izpeljala Komisija za kulturo pri ZSMS na Filozofski fakulteti in moram reči dokaj uspešno in nam vsem vzabavo. Naj povem, da se je dvorana šibila od smeha. Osrednja atrakcija večera je bil študent s svo/im enkratnim predavanjem, kako postati dr. znanosti, za njim pa tudi ni dosti zaostajal zdravnik splošne prakse s svojimi problematičnimi štu-dentkami. Sledili so skeči o trajnih študentskih problemih kot so sobe, študij ipd., bilo je nekaj malega magije in abstrakten strip tease, vse točke pa je dinamično prekinjala instrumentalna skupina s svojima pevcema. Prepričana sem, da je želja vseh, ki so se prireditve udeležili ali o njej slišali, da bi bilo še več takih razvedrilnih akcij. B.Z. Op. ur.: Slišali smo, da je bil nastopajoči dr. znanosti neki Peter Pal, ki se mu s to akcijo odpirata dve novi zaposlitveni alternativi: iaralr.a ali inranana PROBLEMI / LITERATURA ŠT. 1—2 Izšla je nova številka Problemovl Literatura, ki bolj ali manj nada-Ijuje tradicijo, ki so jo Problemil Literatura uveljavili ali vsaj zastavili v preteklem letu. Razlika je le v tem, da je zadnja številka pravzaprav ,,še bolj to karže je", kar pomeni sledeče: — da se literatura le v redkih izjemah razlikuje od literature, ki/e objavljena v ostalih revijah (Sodobnost, Dialogi, itd.), kar pomeni, da so Problemi izgubili {ali pa je samo odmrlo?) tisto zaledje, ki jih je ločevalo od ostalih revij in jim določalo specifiko. Te specifike vzadnji številki ni več. — da se pridružujemo mnenju uvodničarja glede objave Breša-nove drame in (ponatisa) D. Kiša. Prvega diskreditira že sam uvod (I. Družiča), nato pa še sama drama, ki, z redko izjemo nekaterih domislic, ne pomeni drugega kot boj s papirnatim tigrom. Kiš pa je že tako bil v DELU, kmalu bo v knjigi, torej zakaj še v Probleme?(Gre za isto novelo.) — Esejistika ima dva dobra teksta. Prvi je Kermaunerjev, drugi pa uvodnik, katerega bridka plat pa je nepreglednost, v glav-nem po zaslugi stavčnih konstrukcij, ki zmanjšujejo njegovo vlogo. To mogoče ne bi bilo bistveno, če ne bi šlo za — uvod-nik. In naj si Problemi dobijo korektorja ali povrečno dobrega stav-ca, da ne bodo tiskarsko še bolj nerazumljivi kot je TRIBUNA. Drugače pa je številka zelo lepa (mislimo resno). AE NAŠA NEUČAKANOST 17. marca 1977 je bil razgovor O MESTU IN VLOGI UNIVERZE V SLOVENSKI KULTURI, ki ga je pripravil KUK ZKS. Vabilu so bile priložene OKVIRNE TEZE ZA RAZPRAVO, ki pa so bile prej informativne kot problemske, sa/ same po sebi niso odpirale vprašanj, ampak nas le seznanile z glavnimi smernicami vzgodo- vini univerze. Mogoče je bil to tudi njihov namen, se pravi nas opomniti, o čem bo govora. Kakorkoli. Potem je bil razgovor. Po uvodnih prispevkih dr. Rusa in dr. Župančiča sem si že rekel, tu se bo marsikaj govorilo, kajti vsak od njiju je iz svojega zornega kota osvetlil problem kulture, eden s širšega in drugi z ožjega aspekta. Začel sem si že tudi zapiso- vati pripombe, se pripravil na debato, te pa — vsaj v pričako- vanem smislu ni bilo. dr. Križanič postavi antitezo: univerza kulturne vloge ne more igrati. dr. Moljk: Univerza nima svojega glasila. dr. Likar: Šele obdobje po kvaziliberalizmu je omogočilo gradn/o Medicinske fakultete. dr. Kerševan: Univerza jevažna, v kolikor prispeva svetovni kultu- ri in znanosti in preko tega tudi nacionalni. Westerne podpira v Ameriki vladajoči razred, Poniževa drama v Pekarni ne prispeva h krepitvi srčne kulture v Sloveniji. (tega ni rekel Kerševan). dr. Cvetko: Prosvetljevanje ni le naloga humanističnih ved in njihovih diplomantov (ko gredo v službo). Ljudje niso pripravljeni za posredovanje kulture — to bi morala biti naloga vseh fakultet. dr. Goričar: Univerza je vzgojno-izobraževalna in znanstvena ustanova. Imamo slab odnos do jezika. dr. Cvetko: Republiška raziskovalna skupnost daje neprimerno več denarja za tehnične raziskave kot pa za humanistične. To je bilo jedro razprave. Vsebovala je sicer še več raznih malen- kosti, vendar pa razen nekaterih prispevkov (med pravkar nave- denimi) ni dala konkretnih rešitev za probleme, ni poiskala temeljnejših vzrokov za obstoječe stanje in kar je največja škoda, ni formulirala osnovnih problemov in vprašanj. Kot že rečeno, sta Rusov in Zupančičev prispevek uspela problematizirati odnos kulture in univerze, prvi s tem, da je univerzo postavil za inte- gralni del našega kulturnega in znanstvenega prostora, nakazal njeno samostojnost in povezanost v družbi, drugi pa je opozoril na konkretne težave, s katerimi se srečuje kultura v Sloveniji in to predvsem na podeželju. Najbrž bi moral biti cilj sestanka določiti ali nakazati vlogo in položaj univerze v tem sklopu pri širjenju kulture v širšem in ožjem smislu, nakazati naloge, ki so naloge drugih, torej ne univerze, ter kaj konkretnega skleniti. Mogoče smo prezahtevni in hočemo luno z neba, vendar pa Ima tak posvet smisel le, če se loti vsai enega od obeh v začetku zastavljenih problemov ali pa kakšnega drugega, saj drugače preide v to, v kar je prešel — namreč ugotavljanje ali je bila naša univerza svetovno znana pred vojno ali ne, kaj piše VJebster o Slovencih in kaj Britannica, skratka cela vrsta vprašan/, ki so najbrž primernejša za drugačne debate kot pa za to, da se kaj ukrene ali razjasni. Sicer pa mogoče niti ni bilo tako resno. Zdi se, da so drugi pisci bolje obveščeni (Z. K., DELO, 18. marca): ,,Čeravno je bila razprava naravnana na visoki akademski ravni, s tehtnim zastavl/anjem tez in duhovitim zoperstavlianjem antitez, s pogostimi obrati diskusijske smeri ..." Čim dlje smo bili tam, tembolj se je nit izgubljala, dokler se ni izgubila. In ostale so be-sede, ki so se govorile naprej. A.E. XVIII. FESTIVAL MALIH IN EKSPERIMENTALNIH ODROV JUGOSLA VIJE Razmišljanje o preteklem 18. festivalu malih in eksperimentalnih odrov v Sarajevu lahko in celo moramo razdeliti na dve kompo-nenti: zapis o dogodkih na tem gledališkem srečanju, ter na subiektivnoopredeljevanje do teme same. Najprej faktografski podatki: selektor festivala je bil Branis/av Miloševič, ki je 10 predstav uvrstil v tekmovalni program! Eden izmed pogiavitnih kriterijev za prav takšen izbor je bil ta, da so prvič na festivalu zastopane vse republike in pokrajine naše države. REPUBLIŠKI KLJUČ! Posledica tega je bii popolnoma brezkrven, slučajen, naključen, brezobvezen program, ki, z eno samo redko izjemo, ni prinesel nobenega nemira v doce/a rnrt-vo sliko jugoslovanskega gledališkega eksperimenta, kakor jo vidi B. Miloševič. Tako je popolnoma nepomembno, da našte-vamo sodeiujoče na festivalu. 8/7/ so pač od Jesenic do Djev-djelije, pokazali so, kar znajo, to pa je bilo tudi vse. Edina iz-jema je bil Naroden Teater Bitola z dramatiziranim romanom Vladimira Kostova ,,MARINA SVATBA". Avtor dramatizacije je Ljubiša Georgijevski, ki je hkrati tudi režiser te postavitve in edini, ki se je na festivalu izpostavil kot avtorpredstave sploh. Ker je predstava ,,Marine svatbe"resnični teatrski dogodek, se le s težavo preslikava v besede. Okvirna zgodba: Mara, bibliote-karka v univerzitetni knj.ižnici, se poroči z nemim m/adeničem, ki je pravkar prišel v njeno vas. Na njeno poroko začno prihajati svati, kreature te vasi. Ne vemo, zakaj se je Mara poročila, ne vemo zakaj prihajajo te figure pred nas. Vsi so pred nami in razgrinjajo svoja življenja bodisi v načelnih filozofskih disputih, bodisi v fizičnem obračunavanju, ali v poetičnih metaforah, skratka pred nami se razvije svet malega kraja, ki s svojo širino zaobjema celoten kozmos. Bolj ko se podobe teh Ijudi med seboj prepletajo, bolj postaja stvar groteskna. Ljudje in predsfava začnejo izgubljati faktor časa, pred nami ostaja samo nekakšno gomazenje bednih, a človeško živih kreatur. Zaključek je presenetljiv in oster: vse skupaj /e Mara priklicaia iz svoje zave-sti, vse skupaj je ustvarila sama, poslavlja se dd določenega na-čina življenja, poslavlja se od dela sebe. Kakorsem že na začetku opozoril, se te predstave ne da ubesediti, ker gre za totafen gledališki dogodek. Nemogoče je opisovati ritme, atmosfere posameznih pnzorov, prehajenje teme v njene variacije, materializiranje likov skozi rgralce, odnose posamezmh predme-tov do dogajanja naodru, skratka vse tisto, kar se da videti. Na festivalih je to pomenilo: videti in uživati! A žal samo enkrat. Drugače pa smo imeli še privatno zabavo, v stilu festivala: vsak večer po zaključku popoldanskih, večernih, nočnih in ne vem kakšnih programov, smo na brzici Miljacke, g/avne reke mesta Sarajeva, opazovali kovinsko škatlo, v kateri je bilo nekdaj o//e ali nekaj podobfiega, ki pa je sedaj plavala na tej brzici in ni mopla naprej. Voda jo /e ponesla do toba brzice, tam jo jepodvodni tok potegnil nazaj na prejšnje mesto, od koder jo je tok ponovno ponesel naprej, da jo je podvodni tok znova potegnil nazaj in tako naprej. Škatla je tako ostala na tisti brzici, mi pa smo vsak dan ponovno čakali, ali bo kaj novega s škatlo. A seveda ni bilo nič. Škatla je bila prazna. Voda je tekla mimo, vse je ostajalo na svo-jem mestu, nič se ni spremenilo. Relacija škatla : festival je očitna. Edini krivec za statičnost je selektor. Festival, ki si v svoj naziv izbere pojem kot je ekspefiment, si mora biti na jasnem, kaj naj to pomeni. Pojma malih, komornih, ni treba posebej razlagati, ker ti ga lahko vsak selektor najde v še tako skromnem gledališkem priročniku. Kaj pa naj bo ali, kaj naj pomeni eksperimentalno, pa ni bilo mogoče razbrati niti iz be-sed, še manj pa dejanj letošnjega krojača 18. MESS-a. Slišati je bilo mnenja kot: eksperiment je fizikalni pojav, zato v umetnosti nima kaj iskati; eksperiment je vsaka gledališka predstava, saj nihče ne ve, kaj bo na koncu; eksperimenta sploh ni, to, kar gle-damo, so le posledice eksperimentov; eksperiment je prvenstve-no šok; eksperiment je vse, kar je novo; eksperiment je pač eks-periment, nihče ne ve kaj in kako je z njim. Zato poskušajmo opisati, kaj pojmujem pod eksperimentom: Gledališka uprizoritev je zaprti svet predstave o svetu, ki je gle-dalcu uprizoritve znan iz lastnih izkušenj o svetu, a svet uprizo-ritve mu je tuj, ker mu kaže subjektivno, izkrivljeno, popačeno, ponarejeno podobo nekakšnega modela sveta, ki je narejen po njemu znani podobi sveta. Kolikor je ta model sveta predstave preciznejši, vseobsegajoč, kolikor ta model vzpostavi vse zakone normalnega sveta znotraj sebe na nov, a kljub temu dosleden in koncizen način, tako da teh zakonov ni treba pojasnjevati z zako-ni izven tega, tako moduliranega sveta, toliko je predstava boljša, zaključena in zaprta znotraj sebe in govoreča, komuni-kativna navzven. Menim, da so to osnovne komponente dobre predstave. Od tod dalje naj se išče eksperimentalno. Najprej kaj eksperiment ni! Kot eksperiment ne morem označiti vseh dile-tantskih poizkusov, ki se ,,kitijo" s tem nazivom, ker iščejo osnovne principe gledališča nasploh; eksperiment ni več iskanje šokantnosti v gledališču; telesnost kot gledališka izraznost tudi ni več eksperiment; tekst kot predloga za gledališče ni ekspe-riment; kot eksperiment ne moremo šteti intermedialnih pojavov, povezave televizije in zvoka z živim igralcem. Kot kaže je tako polje eksperimentalnega v gledališču docela pobrisano, miza ni niti prazna več, tudi prahu ni več na njej. Gledališče je predstava na prej opisan način. Ta predstava je možna samo, če je prisoten gledalec, če se konfrontirata dva svetova. Gledalec prihaja v gledališče z zavestjo. da bo priso-stvoval lažnemu svetu, pristaja na iluzijo, prav zaradi tega je gledališče sploh možno. Poskušamo zdaj spremeniti ta njegov odnos. Naj se gledalec sam aktivno udeleži predstave same. Posledica je razpad predstave same, principa samega. Lekcijo te zvrsti je doživel Living Theatre. Poskušajmo na drug način. Na odru naj se zgode resnične, nepotvoriene stvari. Najbolj dosle-den je bil pri tem Jovanovič s kuro in Pupilijo Ferkeverk. Rezuf-tat je isti. Tudi tega se ne da speljati radikalno. Če torej gle-dalec pristaja in zahteva iluzijo, poskušajmo mu iluzijo pred-staviti na drugačen način. Preslikajmo njegovo dejansko situa-cijo, življenjsko, bivanjsko, miselno, čustveno v iluzi/o, in ko-ordinate njegovega izmišljenega sveta bodo podrte. Na novo bo moral sestavljati iluzionistično vizijo, na tiovo bo moral preverjati svoje mesto v lastnem svetu, laž bo spregledal kot laž in ji ne bo več verjel, ali pa bo vzel laž za resnico in ne bo več verjel teatru. Na teh relacijah se dandanašnji da preizkušati teater. Resda na tak način preiskujemo samo relacije gledališča navzven, a povraten učinek ima ta odnos pravgotovo. Kaj pazno-traj teatra samega? Tu se možnost odpira v nespektakularno laboratorijsko obdelavo. Sodobni teoretiki in praktiki v raziskavi teatra so igralca kot osnovno gradivo teatrskega doživljanja temeljito preizkusili, tako fizično kot psihično. Poznane so skrajne možnosti in doseženi rezultati človeškega duha in telesa na odru. Sedaj se to raziskovanje vrača. Igralcu so ponujene vse možnosti, da do zadnjih tančin lahko izpelje nalogeali like, ki jih predstava zahteva od njega. Tako se predstava sama posveča se-daj svojemu nosilcu, igralcu. Sedaj prihaja čas tako imenovanih mikro režij, ko v prvi plan stopajo odnosi znotraj predstave, ritmi, atmosfere, prelivi. In tu se kaže možnost razgraditve gledališča samega, možnost pro-dreti do njegovega bistva, njegove osnovne komponente. Jasno pa je, da niti takšen način dela, niti način mišljenja ne more z lahkoto prodreti v že ustaljenih oblikah teatrskega udejstvovanja pri nas, kjer je uveljavljen predvsem potrošniško prebaven, malomeščanski teater. Možnost za iskanje novega gledališča je tako možna le skozi novo gledališče samo, skozi odprt prostor, skozi neformalne, a delovne skupine istomisleč. in enako usmerjenih gledaliških zanesenjakov. Boštjan Vrhovec Premiera v Slovenskem Ijudskem gledališču vCelju: B. BRECHT Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti V petek, 8. aprila, je bila v Celju premiera Brechtovega dela Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti. Ni sicer naša navada, da bi pisali kritike o gledaliških dogodkih izven Ljubljane (ne zaradi apriornega lokal patriotizma), vendar smo tokrat naredili izjemo in si v skoraj popolni uredniški zasedbi ogledali novost z gledaliških desk Celjanov. Za to smo se odločili zaradi več inten-cij: decembra smo celotno številko Tribune posvetili obletnici Brechtove smrti; drugič: ker je Brecht eden najzanimivejših dramatikov 20. stoletja; tretjič: ker je Brecht eden redkih umet-nikov, ki je uspešno presajal zgodovinski materializem v književ-nost in predvsem dramatiko. Za tiste, ki te Brechtove igre ne poznajo, je treba zapisati, da se dogaja na Finskem in da sta nosilca dveh glavnih antago-nističnih linij v igri zeml/iški gospodar Puntila in njegov hlapec {šofer) Matti. Že samo to nakazuje, da gre za temeljno nasprotje meščanskega kapitalističnega sveta: med zemljiško buržoazijo m med postopoma osveščajočim se proletariatom. Nekje \e Brecht zapisal, da je to Ijudska igra, vendar je v nasprotju z vulgarnim pojmovanjem Ijudskosti, ki se je ponavadi do onemoglosti izživ-Ijala v ,,prisilno zreii" humornosti ali v za lase privlečeni tragiki in ki je navadno korčala kot nezrela moraliteta, oziroma pone-srečena kopija dobrega kabareja. Brecht je v skladu z lastnim pojmovanjem zgcdovinskega razvoja družbeno-ekonomskih odnosov ubral drupačno pot. Igra je napisana v zelo pesniškem jeziku. ki dopušča jasne dvoumnosti in besedne igre. Po tem principu je pisal svoje igre tudi Shakespeare. To je prvo, zaradi česar se loči Brechtovo delo od mnogih nedonošenih poskusov Ijudskega igrokaza Drugi element je notranja dialektika, ki jepri-sotna v vsaki osebi posebej in ki dopušča nenadne in presenet-Ijive obrate v miselnosti in dejanjih posameznih upovedenih oseb. Gre za postavl/anje in hkrati že za zanikanje odločitev, ki pa se vse med seboj ločujeio po tem, da vsaka posebej vodi k od-vijanju dogajanja na razvitejši način. Tu ne gre za metafizično muhavost usode, kcikršno predstavlja Bergman v svojih filmih, temveč za prostorsko širjenje posameznih antagonističnih polov, ki si vsak zase poskušata urediti svoje življenje. Gospodar Punti-la hoče ohraniti svoje posestvo, vendar spusti proletariat (dekleta s Kurgele in Mattija) preblizu meji svojega prostora, kar postane zanj nevarno. Matti pa se vse bolj zaveda nevamosti, ki preti Puntili, zato se v njem krepi zavest upornika proti kapitalistični ureditvi sveta. Nenehno razpadanje in razraščanje nam Brecht prikazuje na skoraj simboličen način. Ni nobene oborožene revolucije, le upor vseskozi tiho zori in dozori, ko Matti zapusti starega Puntilp. Tako ostane sam na svojem posestvu, sam v svojih lepih pijanskih sanjah in v grobi treznosti, iz katere črpa Brecht možnosti za nenadne preobrate v toku dogajanja. Igra nam torej preko poetično oblikovanega jezika in skozi ilustrativne songe pripoveduje o razvo/u upora v tistih, ki niso lastniki proizvajalnih sredstev. Med njimi in lastniki ne more priti dlje kot do navidezne izenačitve, lahko pa nastanejo zaradi nenehne di-stance mnoge komične situacije, ki pa ne služijo zgolj zabavi, kajti na njihovih mejah se iskrijo ideje z ene ali druge strani reke. In kako so v tekst posegli celjski igralci? Dejstvo je {ne da se ga izpodbijati, so pa zanj znani vzroki), da se slovenska gledališka scena vse bolj in bolj seli iz Ljubljane v druga središča. Trenutno je eno od vodilnih prav celjsko gleda-lišče, karpotrjujejo številne uspele predstave in nagrade. Nekako zdi se, da je v Celju precei homogen igralski ansambel, ki ye, da se le skozi delo, skozi vztrajno gledališko delo, če že ne radikalno razvija, pa vsaj ohranja oblika gledališča. Stvar je namreč v tem, da so nekoliko vstran od središča, kjer na žalost še vedno polkul-turni pijoni krojijo vihar in sonce na odrskih deskah (predvsem s svojimi zlonamernimi hvalami in grajami), ki pa ne sežejo čez provincialno šolmoštersko tutorstvo, kaj šele, da bi sekaj vedelo o gledališču. Ravno v tej distanci in morda tudi zaradi tega, ker se igralci zavedajo, da so delavci in ne slovenski spomeniki, lahko nastane tako homogena in izpovedno ter tehnično dobro izdelana predstava kot je ta, o kateri je govora. Verjetno je k temu veliko prispeval tudi tekst in tako je še enkratpotrjena teza, da so dobro gledališče, dobri igralci in spretno izbran tekst. Odveč bi bilo pri tem poveličevati vlogo režiserja, karse dogaja v oficialnih časnikih, kjer vedno znova dobimo vtis, da je predstavadelo reži-serja in ne celotnega kolektiva. Potem naj režiser stopi na oder in zaigra Puntilo in dekle tervsedruge like. Vendarje treba priznati, da spretna režiserjeva taktirka izvabi iz vseh glasbenikov tisto najboljše kar zmorejo. Vsaka predstava je kolektivno delo, je kolesje ure in kazalci se sučejo pravilno in točno le, če je vse na svojem mestu in uporabno. V Celju je bilo in želimo si lahko samo to, da bodo tudi v Ljubljani sčasoma spoznali, da so jim zdrahe in nesoglasja (družinski prepiri) v nemajhno škodo, ki jo bodo {in jo že) občutili predvsem igralci: ostareli bodo, ne da bi sploh stopili na oder in nam povedali dialog. Upamo lahko sa-mo, da ne bomo tudi mi prej osiveli. In še to: morda bi lahko videli celjsko predstavo tudi v Ljubljani. Kdo ve. S. Zajc Marko Švabič ČISTKA Strinjam se z Vami, mili moj gospodin, da sem dokončno po-divjal (ali znorek, kot ste se z Vašim predrznim in nezaslišano umazanim gobcem blagovolili izraziti). Nikar da bi si štel v čast pisati Vam te vrstice, a druge poti, ki da bi mi bila v tem ustrez-nejša, nisem našel, da Vas pozovem v dvobojevanje ter po tej poti svet rešim idiota kot ste Vi, ali pa se, bog mi je priča, sam rešim tega sveta, ki je bil v stanju povreči gumpca Vašega ka-libra. Starec reče nasvidenje in vidi se, kako prgišče sivih las na kakor goli lobanji vzvalovi naprej-nazaj. Starec reče sladko vince piti to me veseli. Kaj vse ne reče starec. Dajte vina in potic. Pijmo, reče starec, pijmo ga. Vino poosebi, to stori vedno, nikoli ne reče samo: pijmo, vedno doda: ga. Vino je On, Potem reče, kako so se ga oni dan nabrali. Tu govori v množini. Nikoli ne bo pogumno priznal, da se je sam do mrtvega zapil. V izčrpanih, nekam divje-raslih dlaneh povalja košček preste: sol na rjavi skorji zapekline bleskeče. Kako boš jedel to trdo stvar, sila starec! Jej. Pij. Silo stori petletnemu detetu, zgrabi za vrat in stiskaj, da boš čutil, kako bedno življenje pohaja med tvojimi starimi prsti. Tedaj sple-zaj, ko plezaš vse življenje, na rdeče opečno zidani strmoglavi dimnik tovarne kleja v soseski, ki je vse življenje bruhal vonj po mrličih, tisti krematorij pas/ih in teleč/ih kosti, padi v črno luknjo, starec! Da utihnete in zaprete svoja govnarska žrela, če mi je peti. Da mi pocrkate drug po drugem ali vsi hkrati, če mi je Ijubo. Vse vas mrzim. Mrzim vas neskončno in doneče. Imejte se. Imejte svoje. Meni mir. Nikoli mi ni bilo za vas. Sam, slišite, sam hočem biti. Sam se hočem peljati na tramvaju. Starca stojita z bokom v bok tik sebi si. Zdaj dvigneta desnici, da si zasenčita oči in z iztegnjenima kazalcema kažeta v daljo. V dalji je pušča. Kam kažeta starca v daljo pušče. Kaj. Zdaj se smejita, na licih se jima napravijo številne vdrtine za prosena zrna. Kako sta mlada. Kako opozarjata drug drugega na izjemno zanimivo reč v dalji pušče. Tu napravita priklon v pasu. Priklona gresta pušči in dal/i. Z razdrtima čeloma se zasučeta drug dru-gemu v lice. V dalji vozi kočija. Bela kočija, svati in godba. Bela konja sta okrašena z belim cvetjem. Starec, kako ti zdrči solza. Kako smo se ga napili. Z oguljeno obleko, ovratniki so širni, plo-ščati, telovnika je videti le iz globokih izrezov v črko V. Višji sta-rec oklene nižjeraslega okrog pleč, pritegne si ga k ustom, z jezi-koma sesljata drug v drugega, z razdrtima telesoma drgneta v pogibel. Privedite zdaj milega gospoda. Naj pride Moj gospod. Naj pade predMe na koleno. Tako. Najprej na tegale, potlej na onega. Poljubi naj morebitni prah na Mojem škornju. Zdaj mu tega ne dovolite! Odtegnite, s surovostjo, da bo res čutil srd v vaših ro-kah, ga odtegnite. Udarite ga po gobcu, da se ulije kri iz nozdrvi. Tako. Kajti pravice polizati prahu z Mojih lakastih šolenjcev nima. Slecite ga. Ne tako. Obleko trgajte z njega, da ga bo žrla v meso in ga bo bolelo. Na silo. Napravite, da se bo upiral. To je lepše, tako. Zdaj Mi levi in desni suženj privihajta rokava malo pod Komolec. Moj najsuženj pa Mi podaj korobač, da te mimo- grede, kot Mojega najsužnja, sladko ošvrknem, da ti odtrgam meso od pleč. Udari. Udari! Pridi. o kraljica, sladkobno bela Moja žena, Roke Me bolijo, Roke Me bolijo. ko Se mučim odtrga-ti živo glavo živemu telesu milega Mojega gospoda. Pokloni se mukam Mojim, otri Mi Znoj trpljenja s Tilnika in Čela. To stori, DOtem Mi pokaži, kako te bodo Moji sužnji trgali v krpe, krpice in naposled nitke tvojega močnega mesa, ki je Moje. Ostanite, kjer ste. Ostanite v vašem neizrekljivem blatu. Poprimem korak v korak. Ljudje stopiio svojo pot, a iaz med nji-mi, nikogar ne prepoznam, ti Ijudje, vse to me stiska, daje jasno na znanje, da ni tu številka moje mrtvaške omare. Svetloba me ubije v skopo urezano bitje, da bijem in sem. Svetloba strmega sonca zabada ostro. Ljudje, ki hitijo svojo pot. Kolporter, ki ne kriči, kakor bo kričal zvečer. Lena vrsta okrog sladoledarjevega štanta. Nekdo zadaj vzklikne moje ime in me pokliče. Črna pojava se reži vame zlovešče in preteče. Ponovi moje ime: vzklikne kljub temu previdno, hudobno preizkušaje. Tega človeka ne poznam. To je starec. Droban starec, odet v črno obleko kot bi nekaj žalo-val. Ko se smeje široko razprto, sta podočnika v zgornji čejjusti zlata, drugi zobje pa so neprirodno in dvomljivo beli. Čutim oblast črne obleke in dveh zlatih ter surovo belih zob. Na misei mi pride, ali je tu sploh mogoča katerakoli uspešna obramba. Prelije se vame, počasni valovi zakrijejo še dva zlata žarka, ki sta se odbila iz starčevih širokih ust: odpira se in se zapira črna temača, natanko vem, da to pomeni govorico, a slišati ne morem ničesar. Črni mož se reži oblastno. Zdaj me ima. Črni starec, stanujoč vprijetno hladni grobnici. Dvorišče je prazno in zapuščeno. Kamor sonce dvojno skladov-nico polen bije najhuje, se.je bila povzpela mačka in dremlje. De-ček pomis/i, da je pod njegovimi nogami Amerika. Ovalna miza na štirih polomljenih in spet za na silo sestavljenih nogah, vrhnja ploskev je prežrta in preluknjana in osmukana in izsušena in izgrebena in plava moje tinte, v predalu z medenim držajem za odpiranje hranim skrivnost. Šla so leta. Predal se je zagozdil, de-ček je preležal svoje deštvo na razpadajočem divanu, in nikoli več ni bilo moči odpreti hranjene skrivnosti. Dosti mi stoji do tega, da bi bilo kmalu konec vsega. Do vratu sem Vas že sit, gospodična Debevčeva, Vzemite moje vrstice z obzirom na znanje in v ozir. Hvala. Čepa mekljub temu-le pismu še vedno ne izpustite iz Vaših preodlično čislanih krempljev, pripišite posledice meni, kajti prejkone Vas bom zadavil z Vašo lastno nogavico. Od kod to, ta surovost, mržnja v tvojem srcu, Marko Švabič? Nl BILO MINUTE RESNIČNEGA ZADOVOLJSTVA ALI VESELJA NA TEM SVETU ZA MOJE SRCE Bila je minuta, bile so ure in bili so celo dnevi in leta, pa mi je to premalo. Jaz se hočem valjati v sreči, zadaviti se čem ž njo! Napisano v letu 1968 REQUEM ZA PERUJSKO REVOLUCIJO Zgodovina nas uči, da je pojem revolucije pravzaprav relativen, še posebno v obdobju zadnjih dveh desetletij, v mnogih deželah tretjega sveta. Kakorkoli že, med najpomembnejše revolucije, poizkuse revolucije ter quasi-revolucije zadnjega desetletja, lahko nedvomno uvrščamo na vidno mesto t.im. peruansko revolucijo. Slednja je proces, ki se je začel v oktobru leta 1968, ko so peruanske oborožene sile z državnim udarom prevzele oblast ter nas topile s programom, ki poudarja globalni družbeno-gospodarski razvoj kot prvi pogoj za družbe-no-politično stabilnost vsake družbe. Tovrsten program je bil po vsebini diametralno nasproten konceptu drugih vojaških vlad v državah L. Amerike, še prav posebno konceptu in programu brazilskel (vojaške vlade, katere pojmovanje politične in družbene stabilnosti prav lahko v veliki meri enačimo s politično represijo, ekonomski razvoj pa s pospešeno rastjo bruto narodnega produkta, brez celotnega razvoja, ki bi zadeval vse plasti prebivalstva. Prav tako je perujska vojaška vlada, ob prevzemu oblasti v svojih programskih izhodiščih, poudarjala dejstvo, da je (in bo) perujska revolucija nacionalistična, neodvisna ter socialistična ob čemer, naj bi odklanjala .,tuje ideologije" ter družbeno-ekonomske sisteme kot so kapitalizem ter etatistični komunizem. V svojih spisih so vodilni ideologi perujske revolucije (Carlos Delgado, Luis Pasara ter Jorge Santistevan idr.) označili perujski revolucionarni humanizem kot stičišče pomembnih tokov družbene misli, predvsem pa socializma in krščanstva. Za končni cilj revolucionarnega raz-voja, ki naj bi temeljil na omenjenem ideološkem konštruktu pa so oznanili popolno participativno in družbeno demokracijo ter samoupravno družbo vseh delovnih ljudi, ob čemer pa svojega pojmovanja participativne in samoupravne družbe niso nikoli natančno definirali. V Peruju po 1. 1968 vse skupaj ni ostalo le pri razglasih in besedah. Sledili so namreč ukrepi, zakoni in reforme, ki so v precejšnji meri spremenili sružbeno-gospodarsko strukturo dežele. Tako je vlada izvršila agrarno reformo, ob čemer je podržavila vse latifudije ter industrijsko-kmetijske kombinate ter prepovedala vsako ponovno koncentracijo obdelovalnih površin. Komaj 15% vse podržavljene zemlje je država podelila posameznikom. Novi proizvajalni donosi v primarnem sektorju namreč temelje predvsem na združevalni naravi in zadružništvu. Tako so bile ustanovljene CAP-Kmetijsko proizvodne zadruge ter SAIS-Kmetijske družbe (združenja) skupne koristi. Tako v CAP kot SAIS so proizvodna sredstva skupna last, skupščina članov vseh pa suvereno telo, ki voli upravni odbor ter ostale organe. Vendar pa v prvih dele dobiček po vloženem delu v sais pa po potrebah članov. Ob ustanovljanju SAIS je vlada namreč upoštevala starodavne oblike indijanskega zadružništva. Pred začetkom izvajanja agrarne reforme je namreč živelo 60% vseh Indijancev v t. im. communidades, zadrugah ali vaških skup-nostih, kjer je bila zemlja in njeno obdelovanje skupna. Vsaka SAIS pa združuje po več bivših communidades ter nekaj podržavljene zemlje. Do velikih sprememb je prišlo tudi v sekundarnem ter ter-ciarnem sektorju. Medtem ko pred oktobrom 1968 v Peruju praktično ni bilo javnega sektorja, pa je ob koncu leta 1975 država nadzorovala 70% proizvodnje nafte, popolnoma njeno predelavo in prodajo, 70% odstotno ostalo ekstraktivno dejavnost, v veliki meri industrijo gradbenih materialov ter skoraj v popolnosti ribjo industrijo, ta pa velja poudariti dejstvo, da je slednja v Peruju izredno razvita in da štejemo perujsko ribiško ladjevje med največja v svetu. Država je obenem prevzela nadzor nad večino storitvenih dejavnosti, v veliki meri nad finančnim sektorjem ter zunanjetrgovinske dejavnosti z monopolnimi tendencami. Poleg javnega sektorja pa je dandanes v perujskem gospodarstvu najpomembnejši sektor ,,reformirane privatne lastnine". Privatni sektor je namreč vlada reformirala v letu 1970 ter obenem uzakonila nastanek ,,delavskih skupnosti" -,,communidades laborales ali communidades industriales", t.j. pravnih osebnosti, ki temelje na skupnosti delojemalcev in delojemalcev (kolikor je privatno podjetje). Taka skupnost pa se je morala ustanoviti v vseh podjetjih, ki imajo najmanj šest nameščencev ali milijon soles-približno 350000 ND-letnega bruto dohodka. V državnih podjetjih naj bi po pravilih skupščina delavske skupnosti izvolila in dlegirala dva predstavnika v upravni odbor podjetja. Prav tako naj bi državna podjetja razdelila vsakoletno 15% svojega čistega dobička med člane delavske skupnosti in sicer 50% tega zneska sorazmerno dohod-kom vsakega posameznika, drugo polovico pa enakomerno. V sektorju reformirane privatne lastnine pa je-vsaj formalno-položaj nekoliko drugačen. Ne bi naštevali vseh posameznih določil ter pravil2) vendar pa je predvsem zanimivo pravilo, po katerem naj bi podjetje vsako leto pred plačilom davkov namenilo 15% svojega bruto dobička za akumulacijo. Ta vsota pa naj bi se avtomatično spremenila v delnice podjetja, ki postanejo last delavske skupnosti.Omenjeni mehanizem, naj bi omogočil, da bo delavska skupnost postala lastnik polovice vseh delnic najkasneje v dvajsetih letih. Omeniti še velja pravilo, po katerem naj bi skupščina delavske skupnosti vsako leto izvolila ter delegirala po enega člana v upravni odbor podjetja. V slučaju pa, da je delavska skupnost že lastnica polovice vseh delnic, pa praviloma naj delegira po 2 predstavnika v upravni odbor, katerega predsednika volijo vsi člani delavske skupnosti. Slednji pa naj bi bil zopet član zbora delničarjev. Revolucionarna vojaška vlada je dopustila tudi obstoj popol-noma privatnega sektorja vendar pa pod pogojem, da imajo tovrstna podjetja manj kot šest nameščencev ali pa manj kot miljon soles-približno 350000 DN-letnega bruto dohodka. Med pomembne vidike sprememb v Peruju po 1. 1968 velja šteti tudi politiko ,,peruanizacije Peruja". Ilustrativen je poda-tek, da je v deželi pred oktobrom 1968 tuji kapital obvladoval 120 izmed 170 najpomembnejših industrijskih podjetij, štiri od sestih najpomembnejših bančnih ustanov, skoraj popolnoma ribjo in naftno industrijo itd. Dandanes pa sta popolnoma v tujih rokah le še dve rudarski središči. Tuj kapital je sicer še dokaj močno prisoten v sektorju reformirane privatne lastnine vendar pa je nova vlada uvedla dokaj sktriktno zakonodajo, kar zadeva nove investicije tujega kapitala in izvoza njegovih profitov. V okviru politike ,,peruanizacije Peruja" velja še omeniti, da je vlada z dekretom proglasila jezik quechua (kečua), katerega govori večina indijanskega prebivalstva v Peru-ju, to pa je kar polovica celotnega prebivalstva, za španščini enakovreden državni jezik. Tovrstna poteza naj bi potrdila vladna prizade-vanja za integracijo vseh etnično-rasnih skupin Peruja, povrnitev prvotne kulture ter pospešitev uveljavljanja pravice do izobrazbe v prid najširših plasti perujskega prebivalstva. Ob poteku vseh naštetih reform in sprememb je vodstvu perujske vojske uspelo obdržati vsaj navidezno visoko stopnjo monolitnosti nekako do konca 1. 1973. Vlada je do tedaj ust-varila centraliziran državni aparat, odpravila latifundizem, pospešeno integrirala primarni v sekundarni sektor, ustvarila močan javni sektor itd. Z drugimi besedami lahko povemo, da je v Peruju po 1. 1968 prišlo do delne in delno uspešne moderni-zacije kapitalizma in prehoda iz liberalističnega k državno-intervencionalističnemu kapitalizmu. Posebno radikalna Ievica3) pa je vojaški vladi očitala (in očita), da je bil njen namen ust-variti moderno varianto paternalističnega in korporativističnega kapitalizma. O veliki prelomnici in trenutku resnice pa v Peruju lahko govorimo od sredine 1. 1974, ko je vlada na pobudo radikalnejših elementov v njenih vrstah institucionalizirala t.im. sektor družbene lastnine, ki naj bi v prihodnosti postal temelj perujskemu družbeno-gospodarskemu sistemu. Zamišljeno je bilo, da bi tovrstna podjetja vodili delegati, katere bi izvolila generalna skupščina vseh zaposlenih. Dejansko so ustanovili nekaj takih podjetij, ki so bila zasnovana na samoupravnih odnosih, čeprav pravila in zakoni, ki naj bi določala partici-pacijo, odločanje in vodenje vseh delavcev v podjetju niso bila ni koli dokončno izoblikovana. Zmišljeno pa je bilo, da bi bila tovrstna podjetja v najtesnejšem stiku z lokalnimi skupnostmi in tvorila z njimi nekakšno organsko celoto. Novi zakon je določal, da lahko postanejo podjetja družbene lastnine tudi že obstoječa podjetja reformirane privatne lastnine ter CAP-kmetijske proiz-vodne zadruge v kolikor se za nekaj takega odloči večina delni-čarjev oziroma večina članov. Za pospešitev razvoja omenjenega sektorja je vlada ustanovila COFIDE-Nacionalno korporacijo za razvoj, kateri so bila dodeljena zelo visoka finančna sredstva. Kot smo že omenili je institucionalizacija sektorja družbene lastnine razbila vsaj navidezno dotedanjo monolitnost v okviru vodstva oboroženih sil. Konzervativnejši elementi, posebno predstavniki mornarice, kateri so smatrali že uvedbo ,,delavskih skupnosti" v podjetjih za pretirano radikalno potezo. so sektorju držbene lastnine odkrito nasprotovali. Vendar pa velja začetek odkritega nasprotovanja med različnimi strujami perujskega vojaškega vodstva osvetliti v okviru vsesplošnega družbeno-gospodarskega položaja v deželi. Povsem logično lahko ugotovimo, da so reforme po 1. 1968 predvsem opozorile najširše široke množice na obstoječa protislovja in na nerazvitost perujske družbe seveda pa niso uspele obstoječega stanja v kratkem obdobju nekaj let bistveno spremeniti. Prav tako vladi ni uspelo, da bi širše množice politično mobilizirala. Ustanovila je sicer SINAMOS in ostale organizacije, ki naj bi pospeševale politizacijo najširših slojev prebivalstva. Vendar pa precej brez uspeha in sicer iz razlogov ki segajo od nizke kulturno-politične osveščenosti, pretirane centralizacije in birokratizacije vladnega aparata ter bojkota s strani vseh političnih družbenih sil, ki vojaški vladi niso bile naklonjene. Perujska buržoazija je posebno uspešno ovirala uvajanje in delovanje delavskih skup-nosti v podjetjih reformirane privatne lastnine. Poudariti pa velja tudi splošne težave perujskega gospodarstva, ki ga je v zadnjih letih posebno prizadel porast cen nafte. Navkljub radikalno izpeljani reformi je približno milijon kmetijskih delavcev ostalo brez zemlje, sama reforma pa seveda ni mogla avtomatično rešiti vseh stoletnih problemov zaostalosti in revščine v perijskem primarnem sektorju. K vsemu temu velja dodati še zelo visok demografski prirastek, visoko stopnjo infla-cije, kronični primankljaj v zunanjetrgovinski bilanci ter dolg, ki je ob koncu 1. 1976 presegel tri miljarde ameriških dolarjev. Vsi vladni ukrepi zadnjih treh let od zamrznitve cen in plac pa do nekajkratne devalvacije niso izboljšali gospodarskega položaja. Ob vsem tem je v zadnjih letih vse bolj rasel vpliv in pritisk tradicionalnih političnih strank4) in grupacij in še posebno APRA-e. APRA-Ameriška ljudska revolucionarna zveza je bila dolgo obdobje najpomembnejša perujska revolucionarna stranka, ki pa je po drugi svetovni vojni začela zastopati predvsem antikomunistična in socialnodemokratska stališča. Med APRO in oboroženimi silami obstajajo tradicionalna nasprotja, ki izvirajo še iz obdobja, ko je perujska vojska v interesu zemljoposestniškega in finančnega velekapitala represiv-no nastopala proti APRI. Apra, ki še vedno nadzoruje največjo perujsko sindikalno centralo, ima v veliki meri iz tradicionalnih vzrokov še danes odločujoč vpliv nad velikim delom perujskega mestnega proletariata. V avgustu 1975 je prišlo v Limi do kabinetnega državnega udara in odstranitve predsednika Velasca Alvarada, ki naj bi po mnenju nekaterih začel opuščati svojo posredovalno vlogo med nasprotujočima si strujama v okviru vodstva oboroženih sil ter začel vse bolj podpirati konzervativno strujo. Njegovo mesto je zasedel general Morales Bermudez, predstavnik sredinske struje. Ob svojem prevzemu predsedniškega položaja je zagotovil ,,nadaljni potek revolucije". Med prvimi odloki nove vlade pa velja omeniti povišanje državne komisije za družbeno lastnino na stopnjo ministrstva. Vendar pa se politično ozračje v deželi tudi po avgustu 1975 ni bistveno spremenilo. Tako kot y zadnjem obdobju Velasco Alvaradove vlade je tudi nova vlada na socialne nemire ter kritike predvsem s strani naprednih sil in grupacij odgovarjala z represivnimi ukrepi, kar je politično krizo še poglobilo. Ze od januarja preteklega leta pa je začela zavzemati vse bolj konzervativna stališča. V januarju je najavila striktno kontrolo mezd in cen ter zmanjšanje proračuna za javne izdatke. Obenem je vlada izdala nove zakone, ki znatno olajšujejo privatnemu kapitalu jiajemarije državpih kreditov. Prav tako je olajšala davčno politiko do privatneg| kapitala, izrazila željo po večjih investicijah tujega kapitala ter* določila, da podjetjem z manj kot pol miljona dolarjev letnega.kosmatega dobička ni več potrebno spreminjati del čistega dobička v delnice, ki so dp tedaj avtomatično postale last delavske skupnosti. Nekaj mesecev J " kasneje je Morales Bermudez izjavil, da bo sektor družbene last- ' ¦ nine sicer še vedno obstal vendar pa je vlada ustavila ustanav- - ljanje novih tovrstnih podjetij. Nekajiera že obstoječa podjetja ; družbene lastnine je vlada celo ponovno podržavila in podala ¦ mnenje, da je uvajanje participativne demokracije po modelu podjetij družbene lastnine primerno kvečjemu za mala podjetja K in to po možnosti v primarnem sektorju. Nikakor pa da bi bodoči družbeno-gospodarski odnosi v Peruju temeljili na sektorju družbene lastnine. Nekoliko kasneje je vlada začela razprodajati podržavljeno ribiško ladjevje piivatnim podjetjem. , Ravno tako je del nekoč podržavljene ribje ribje predelovalne industrije zopet v privatnih rokah. - '. . Vlada je v 1.° 1976 nekajkrat represivno nastopila proti i, naprednim-radikalnim kritikom ter prepovedala izhajanje , nekaterih revij. Tako v februarju kot juliju preteklega leta pa je -' prišlo do poskusov državnega udara sstrani ultrakonzervativnih oficirjev, v avgustu pa s strani radikalnih mladih častnikov. | Upor slednjih je bil predvsem reakcija na odstop (L7. julija I 1976) progresivnega ministrskega predsednika generala Fer- ^ nandez Maldonada s katerim sta odstopila še zadnja radikalno- progresivno usmerjena člana vojaške vlade. Sicer pa je že 1. julija vlada kot odgovor na nenehne velikokrat spontane delavske in študentske demonstracije in nemire, objavila izredno stanje in s tem ukinila ustavna zagotovila osebnih pravic držav- ljanov. Izredno stanje pa je še danes v veljavi. . Perujska revolucija v kolikor o revoluciji danes lahko še včdno govorimo je torej v globoki krizi. Pričakovati je nadaljne premike v desno prav tako pa ne moremo izključiti možnosti odstopa-vojaške vlade ter povrnitev na oblast civiinih politikov, kateriji usmerit.ev vsekakor ne bč radikalno-progresivna. Gbstajajo pa tudi pesimisti, ki napoyedujejo za Peru vojaško vlado in politikp po brazilskem modgju. Zadnja bojazen je za sedaj. bržkone še preveč črnogleda. Delno pa se opira na izjave predsednika Morales Bermudeza, češ da mora Peru v prihod- nosti pbglobiti svoje stike predvsem s Sosednjimi državami; tudi z Brazilijo generala Ernesta Geisela tef Čilonj geherala Augusta -Pinocheta. " ' : • grobovšek bojan OPOMBE op. ur. Pooatis iz Občasnika spckulativne umetnosti in fantastike Op. ur.: Slišali smo, da jc bil nastopajoči dr. znanosti neki Peter Pal, ki se mu s to akcijo odpirata dve novi zaposlitveni alternativi: igraka ali igranega. 1) Pojcm ..bra/ilskega modela razvoja" jc dandanes popolnoma udomačen med tisiimi, ki se ukvarjajo 7 problematiko trctjcga