PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
r>.. —i i/t w
0' 2 ■_ ^
o ^ ^
-a ~j r o
5 ? ?
-/■ C -i>
o o >
r- ;•
m S » 5	%
X'S	?	s
r!
lije)
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 118 (12.750)
Trst, sreda, 20. maja 191
Število žrtev iraškega napada se je včeraj zvišalo na 37
'A
ro
Zakaj so obrambni sistemi na ameriški fregati Stark nerazumljivo odpovedali?
Američani bodo še naprej ščitili kuvajtske ladje - Ostra kritika tiskovne agencije Tass
WASHINGTON — V Pentagonu, ameriškem obrambnem ministrstvu, je vladala včeraj precejšnja zadrega. Vojaški izvedenci si namreč niso znali razlagati, kako se je lahko zgodilo, da je ena izmed raket exocet, ki so jih izstrelila iraška lovca zadela fregato Stark. Admiral Henry Mustin, namestnik poveljnika za pomorske operacije, je včeraj v New Yorku dejal, da ni bila Stark oborožena le z običajnimi protiletalskimi topovi harpoon in standard, ampak je imela na krovu tudi avtomatični sistem phalanx. Sistem so postavili na fregato izključno z namenom, da se brani pred francoskimi raketami exocet, saj razpolaga z brzostrelnim topom s šestimi vrtljivimi cevmi, ki lahko strelja 3 tisoč nabojev na minuto. Top nadzoruje računalnik, ki avtomatično zaznava tarče in ga rabijo predvsem za prestrezanje iz letal sproženih raket. Nepričakovano so torej vsi obrambni sistemi fregate Stark odpovedali. Zakaj? Tega zaenkrat nihče ne ve.
Iz ameriškega zunanjega ministrstva se je medtem zvedelo, da se je število žrtev v iraškem napadu povzpelo na 37; doslej so izvlekli 22 trupel, 15 mornarjev pa ameriške pomorske enote še iščejo, nimajo pa nobenega upanja, da bi bil kdo izmed teh še živ. Zvedelo se je tudi, da so skoraj vsi mornarji, ki so umrli med iraškim napadom, spali in so torej živi zgoreli ali jih je zadušil plin. Hudo poškodovano fregato so v poznih nočnih urah dovlekli do pristanišča v Bahrein, do večera pa jim ni uspelo pogasiti vseh požarov, ki so se razvneli po eksploziji.
V Bahrein je iz ameriškega vojaškega oporišča v Wiesbadnu (ZRN) prispela tudi akipa 24 zdravnikov, ameriški veleposlanik v emiratu Sam Zak-hem pa je novinarjem izrazil prepričanje, da so fregato zadele obe raketi, ki sta jih izstrelila iraška lovca.
Iraški predsednik Sadam Husein se je včeraj tudi formalno opravičil predsedniku Reaganu za napad na ameriško ladjo. Po mnenju iraškega predsednika nista imela pilota nobenega namena, da bi napadla ladjo katerekoli države, ki ne pluje pod iransko zastavo.
Charles Redman, glasnik ameriškega zunanjega ministrstva je včeraj izjavil, da ne bo ameriška vlada prekinila načrta, po katerem bodo kuvajtske tankerje vpisali v ameriške pomorske sezname in bodo torej pluli pod ameriško zastavo ter bodo s tem deležni zaščite ameriškega ladjevja v Zalivu. S tem načrtom se pa ne strinja več članov Kongresa, ki jih skrbi, da bi formalen ameriški pristanek na zaščito ladjevja v Zalivu povzročil nepričakovane razplete, ki ne bi koristili ameriškim interesom v tem delu sveta. Ob tem je treba tudi upoštevati dejstvo,
da nekatere kuvajtske tankerje ščitijo tudi sovjetske bojne ladje. Član senatne komisije, ki naj prouči napad na fregato Stark Robert Torricelli je dejal: »Poleg mnogih problemov, s katerimi se moramo soočati v Zalivu, si moramo sedaj postaviti tudi vprašanje naše zmožnosti, da ščitimo ameriške trgovske ladje, kaj šele ladje drugih držav.«
Včeraj je kuvajtski dnevnik Al Qa-bas objavil intervju z Reaganom, v katerem je ameriški predsednik potrdil ameriški namen, da ostanejo v spopadu med Iranom in Irakom nevtralni ter je izrazil željo, da bi državi sedli za mirovno mizo pod pokroviteljstvom OZN.
O iraškem napadu na ameriško ladjo so včeraj na vidnih mestih poročali tudi v Sovjetski zvezi. Sovjetska tiskovna agencija Tass je z nepričakovano ostrino napadla ameriško odločitev o rednem patruljiranju Zaliva, saj »je to dobilo v zadnjem času grozilni značaj in lahko pomeni še večje naraščanje napetosti ne le v Zalivu, ampak tudi v drugih regijah«.
Ameriška fregata Stark ima na levem boku vidno luknjo
(Telefoto AP)
r$
g
o
ro
8
Nof padec uorznin poslov v Milanu
MILAN Po predvčerajšnjem padcu za 2,33 odstotka so na milanski borzi zabeležili včeraj še en zaporeden spodrsljaj v zadnjih sedmih dneh, tokrat za 1,04 odstotka. To pomeni, da znaša enotedenska zguba 7,11 odstotka in da je poprečni pokazatelj MIB za 4,5 odstotka nižji kot v začetku leta.
To gre pripisati mnogim dejavnikom, tako še predvsem notranjepolitičnim: borzni operaterji so bili sprva optimisti v prepričanju, da bodo pomenile bližnje volitve zdravilo za finančno-gospodarski sistem, zdaj pa, ko se stranke samo kregajo, so naenkrat črnogledi. Pa še tehnični dejavniki: tujih kupcev je manj kot je bilo predvideti; mnogi varčevalci si skušajo z likvidacijo dela investicij priskrbeti denar za poravnavo davka na osebne dohodke; vodja družbe Olivetti De Benedetti je vpleten, kot kaže, v stečaj Calvi-jevega zavoda Banco Ambrosiano, zato je. vrednost njegovih delnic padla kar za 2,78 odstotka, itd. Z druge strani si operaterji ne upajo sklepati zahtevnejših poslov, ker krožijo govorice o borznih agentih v stiski in celo o samomorih. Res pa je tudi, da so zadnji dve leti vse borze na svetu močno poskočile brez pravega razloga, saj gospodarski razvoj tega ni opravičeval, zato je dogajanje v Milanu razumljivo in zato utegne tudi na tujem priti do občutnih padcev.
Stopnjuje se zaostrovanje odnosov med demokristjani in socialisti
De Mita poziva socialistično stranko naj se izreče o povolilnih zavezništvih
Radikalci predlagajo še šest referendumov
RIM Polemika o referendumih se še ni polegla, ko so radikalci že vložili predlog za šest novih referendumov. Na kasacijskem sodišču so namreč vložili predlogo za odpravo dveh volilnih zakonov (za senat in za poslansko zbornico), novega konkordata s Svetim sedežem, zakona o sestavi upravnih odborov krajevnih zdravstvenih enot, zakona Mancino-Violante o preventivnem zaporu in zakona o preventivnih ukrepih v kazenskem postopku. Podpise za predložitev teh referendumov bodo začeli zbirati v prihodnjih dneh.
Poleg tega radikalci preučujejo možnost, da bi ponovno predlagali z nekoliko prilagojenim besedilom — referendume, ki jih je ustavno sodišče letos zavrnilo. Gre za dva referenduma o lovu in za referendum o volitvah višjega sodnega sveta. S temi predlogi bodo radikalci nedvomno vnesli dodatno zmedo v volilno kampanjo.
RIM Bo po volitvah prišlo do sestave vlade s KD ali s KPI? Politične sile naj jasno povejo volivcem, za katero koalicijo in za katero vlado zahtevajo njihove glasove. Tako je včeraj de-mokristjanski tajnik De Mita utemeljil svoj predlog o reformi volilnega zakona in se branil pred napadi, ki prihajajo predvsem od bivših vladnih zaveznikov, pa tudi od nekaterih demokristjan-skih veljakov, ki so ga tudi včeraj pozvali, naj ne zaostruje polemik v okviru strank bivše koalicije s tem, da grozi s spremembo volilnega zakona.
Tako je strankin podtajnik Scotti obrazložil, da gre za politični predlog, da pa je treba o tehničnih aspektih šele govoriti. Tudi na včerajšnjem zasedanju strankinega vodstva je bil De Mita zaradi tega predloga deležen številnih kritik: pomisleke so namreč iznesli predsednik vsedržavnega sveta KD Forlani, Andreottijeva desna roka Evangelisti, predsednik demokristjanske internacionale Piccoli, Emilio Colombo in Donat Cattinov pristaš Sandro Fontana.
Drugi Andreatta, podtajnik Scotti, načelnik volilnega urada Sanza itd. so se pridružili De Miti. Velikih polemik pa, vsaj navidezno, ni bilo. V volilnem času se stranka pač nagiba k enotnosti in tako sta Forlani in Andreotti uradno demantirala spor s strankinim tajnikom. Andre-
otti je sporočil, da se je po telefonu dolgo pogovarjal z De Mito ter je zagotovil, da bo on odprl volilno kampanjo v De Mitovem okrožju, to je v Avellinu, medtem ko bo De Mita prvi spregovoril v Rimu, od nekdaj Andreottijevem lovišču. Forlani pa je dejal, da De Mita ni predlagal reforme volilnega ustroja, pač pa je le postavil zahtevo, naj se stranke pred volitvami izrečejo, katera zavezništva nameravajo sklepati po volitvah.
Ne glede na taktiziranje pa je treba reči, da »dve duši« Krščanske demokracije vendarle obstajata: na eni strani popustljivi in spravni Forlani, na drugi strani pa izraziteje protisocialistično usmerjeni De Mita. Tako je Donat Cattin po eni strani posvaril De Mito, da tvega, da bo s tako politiko KD res potisnjena v opozicijo. Po drugi strani pa je Galloni poudaril, da ni več mogoče vztrajati pri stanju, v katerem imajo socialisti privilegiran položaj.
Sicer pa tudi komunisti zastavljajo socialistom enako vprašanje. Occhetto je včeraj jasno vprašal, kaj nameravajo socialisti narediti s svojimi glasovi, glede na to, da je sam Craxi dejal, da je petstrankarska večina razpadla in da si ni mogoče misliti, kako bi jo lahko zopet obnovili.
Zeleni in ekologisti edina novost na volitvah
RIM — Na političnih volitvah 14. in 15. junija prvič samostojno sodelujejo zeleni in ekologisti, ki predstavljajo edino veliko novost v tej precej nezanimivi volilni kampanji. Ekologisti, ki so bili do zadnjega v velikem dvomu, ali predložiti samostojne kandidatne liste ali pa vključiti svoje vidne predstavnike na liste tradicionalnih strank, računajo predvsem na podporo mladih generacij in tudi tistih, ki so na zadnjih političnih volitvah oddali belo glasovnico.
NA 2. STRANI
Drevi povratna jinalna tekma pokala UEFA
Dundee United - Goteborg
V Genovi pokopali žrtve eksplozije
Pogreb ene izmed žrtev eksplozije v genovskem podjetju Carmagnani (AP)
GENOVA - Trije ločeni pogrebi, vsi strogo zasebnega značaja, so sklenili prvi akt tragedije v Multedu. Družine Santina Barberisa, Attilia Maccioja in Domenica Ponteja so se soglasno odločile, da same pokopljejo svoje mrtve, zato pa so se predstavniki mestne uprave in genovski župan Cesare Campart poslovili od žrtev eksplozije v podjetju Carmagnani kar pred vhodom v mrtvašnico bolnišnice San Carlo v Voltriju.
Edinole mlada vdova Santina Barberisa je sprejela sožalje tehničnega direktorja podjetja Carmagnani, Attilia, ter priletnega lastnika Emilia. Trije žalni sprevodi so nato ubrali pot proti mestnim četrtim Voltri, Sestri in Multedo, kjer so, v neposredni bližini kraja tragedije, darovali žalno mašo Attiliu Maccioju. Njemu so se poklonili tudi delovni tovariši, ki so pričakali krsto pred cerkvijo.
Medtem ko se je v Multedu odvijal pogreb ene izmed žrtev so gasilci, ki so še na delu med rezervoarji podjetja Carmagnani, izjavili, da so odkrili posmrtne ostanke Maria Nicorellija. Žal se je kmalu izkazalo, da so zagledali le skrotovičeno cev. Iskanje posmrtnih ostankov četrte žrtve se torej nadaljuje, namestnik javnega tožilca Maria Rosaria D'Angelb pa bi lahko še danes podpisala sodni poziv za Emilia Carmagnanija. Preiskovalci bi morali v kratkem zaslišati tudi Salvatoreja Frassinellija, delavca, ki je preživel eksplozijo.
V sodelovanju z italijansko policijo
Francozi zaprli tri italijanske teroriste
RIM - Francoska policija je v sodelovanju z italijansko aretirala včeraj zjutraj tri pripadnike ultralevih terorističnih organizacij Rdečih brigad in Prima linea. Gre za dva moška in žensko, proti katerim so bili podpisani mednarodni zaporni nalogi zaradi umorov in prevratniškega delovanja in ki so zdaj za zapahi v pričakovanju, da Italija zaprosi za njihovo izročitev. Hkstradicija seveda ni gotova: v Franciji se varno skriva nič koliko italijanskih teroristov, vendar sta Scalfaro in njegov francoski kolega sklenila nedavno sporazum o tesnem sodelovanju v boju proti prevratništvu, trgovanju z mamili in zločinstvu sploh, zato so možnosti izročitve precejšnje. Ko bi se francosko sodstvo vseeno temu uprlo, bi utegnilo v obratni smeri nastopiti zunanje ministrstvo. Imena aretiranih: Vincenzo Oliviero (43 let) iz Neaplja, Paolo Ceriani Sebregondi (45) iz Milana in Paola De Luca (40) iz Rima.
Oliviero je bil obsojen na 17 let zapora zaradi sodelovanja v oboroženi tolpi oziroma pri ugrabitvi demokris-tjanskega odbornika Čira Cirilla in uboju njegovih dveh telesnih straž.
Paolo Ceriani Sebregondi je bil obsojen na 12 let ječe zaradi sodelovanja v umoru državnega tožilca v Frosino-
neju Fedeleja Calvose in njegovih telesnih straž pa tudi na dosmrtno zaporno kazen zaradi ustrelitve Carmi-neja De Rose, vodje čuvarjev v Fiatovem obratu pri Cassinu (odgovornost za ta napad so prevzele »komunistične edinice v boju« iz vrst Rdečih brigad). Njegovega brata Stefana, ki je bil v obdobju ugrabitve predsednika KD Alda Mora obtožen, da pripada rimskemu vodu RB, so potem oprostili.
Paola De Luca je bila na istem procesu (umor Carmineja De Rose) kot članica »Prve linije« najprej obsojena na 30 let zapora, kasacijsko sodišče ji je kazen znižalo na 12 let zaradi sodelovanja v oboroženi tolpi, čaka pa jo nov proces.
Glede Oliviera, ki je bival v pariški ljudski četrti Belleville pod imenom Vincent Heuchel, pravijo preiskovalci, da je verjetno sodeloval tudi pri letošnjem februarskem ropu v rimskem poštnem uradu (Ul. Prati di Papa). V napadu, ki si ga lasti »komunistična stranka v boju« (iz sklopa RB), so ubili dva in ranili tretjega policista, sodeloval pa je tudi znani »brigadist« Gregorin Sgro, proti kateremu je namestnik državnega tožilca Sica konec februarja izdal zaporni nalog.
Predvolilno potovanje po političnih strankah
Zeleni - edina novost
RIM — Zelene liste predstavljajo gotovo veliko in morda edino pomembno novost teh volitev. Ekologisti so predložili kandidatne liste v vseh poslanskih in senatnih volilnih okrožjih (torej tudi v Trstu in v Furlaniji) ter računajo na izvolitev od pet do deset parlamentarcev, na tihem pa upajo na še večji volilni prodor, posebno v velikih mestih. V glavnem pa pričakujejo vsaj potrditev volilnih rezultatov iz leta 1985, ko so se prvič predstavili na upravnih volitvah ter izvolili nekaj desetin deželnih, pokrajinskih in občinskih svetovalcev. Volilne sondaže kažejo, da bodo volilno moč črpali predvsem pri mladih generacijah in v intelektualnih krogih, ki so doslej podpirali radikalce, proletarsko demokracijo ter deloma tudi tradicionalne levičarske stranke. Zeleni tudi upajo, da bodo prejeli vsaj del glasov tistih, ki so leta 1983 oddali belo glasovnico ali pa se sploh niso udeležili volitev.
»Zelena ideja« nima v Italiji resnici na ljubo velikih tradicij, čeprav vodilni politični razred ni kazal nikoli velikega zanimanja za zaščito teritorija in njegovih naravnih dobrin, a je nasprotno v petdesetih in v šestdesetih letih dejansko podpiral vsakovrstne špekulacije, zlasti urbanističnega značaja. Na nevarnost take nepremišljene politike je pred več kot dvajsetimi leti prvi opozoril tednik »LEspresso«, njegove plemenite pritožbe pa so tedaj odmevale kot glas »vpijočega v puščavi«. Boj za zaščito narave in za ovrednotenje zgodovinskega bogastva v državi so nato dolgo let osamljeno vodile posamezne organizacije ekologistov, med katerimi sta izstopali »Italia nostra« in svetovni sklad za naravo (WWF), katerima se je v zadnjem času pridružila še dinamična »ambientalna liga«.
O samostojnem političnem in volilnem nastopu se je prvič govorilo takoj po nepričakovanem uspehu nemških zelenih list, pogoji za tako potezo pa so dozoreli šele v zadnjih dveh letih, zlasti po černobilski nesreči, ko se je tudi v Italiji pričelo resneje razmišljati o odno-
sih med naravo, človekom in med visoko industrializiranim svetom. Ekologisti so bili med glavnimi pobudniki zbiranja podpisov za ljudske referendume proti gradnji novih atomskih elektrarn ter istočasno tudi akterji velikih kampanj proti onesnaževanju zraka, proti kaotičnemu prometu v velikih mestih ter za izkoriščanje naravnih in »čistih« energetskih virov. Njihova duhovna voditelja na vsedržavni ravni sta rimski pretor Gian-franco Amendola, ki je večkrat zagrozil, da bo s posebnim odlokom zaprl rimski zgodovinski center avtomobilom ter deželni svetovalec južnotirolske alternativne liste Alexander Langer. Ne Amendola ne Langer pa nista kandidata na teh volitvah.
Zeleni so se za samostojni volilni nastop dokončno odločili šele zadnje dni maja na posebnem državnem posvetu v Mantovi, kjer sta se soočali dve liniji. Nekateri, ki so potem ostali v manjšini, so bili mnenja, da morajo ekologisti kandidirati v posameznih strankah ter »od znotraj« pogojevati izbire političnih sil, večina pa se je opredelila za samostojni nastop, ker je bila mnenja, da stranke dejansko dušijo »zeleno idejo«. Mnogi znani ekologisti so vseeno izbrali prvo pot in sprejeli kandidaturo na listah tradicionalnih strank, posebno na komunistični, kot npr. predsednik »ambiental-ne lige« Testa in novinar ter urbanist Antonio Cederna.
Simbol »smehljajočega sonca« je pričel volilno kampanjo s polno paro, tudi zato, ker ima na svoji strani veliko argumentov in primerov, ki pričajo, da je bila zaščita okolja za italijanske vodilne politike doslej deveta briga. Prve korake v volilni kampanji so morda nekoliko zasenčile le notranje polemike o tem, ali se zeleno gibanje smatra za levičarsko gibanje ali pa je samo »zeleno«, brez političnih in ideoloških predznakov.
SANDOR TENCE
Komunisti predstavili v Vidmu politični program za volitve
VIDEM — Drugačna, modernejša podoba dežele Furla-nije-Julijske krajine, dežele odprte v svet, v kateri je obstoj raznih jezikovnih skupin bogastvo, ki ga je treba uveljaviti. To so nekatera osnovna vprašanja programa prejšnjih in bodočih parlamentarcev KPI. Program je na osnovi dosedanjih zakonskih predlogov, o katerih so govorili že v prejšnji zakonski dobi, najprej orisal na sinočni tiskovni konferenci deželni tajnik Viezzi, nato pa so spregovorili kandidati, ki imajo stvarno možnost izvolitve: profesorica Schiavi, Cuffa-ro, Pascolat, Gasparotto, senator Battello in Spetič.
Profesorica Fachin Schiavi, ki nastopa kot neodvisna, je obravnavala deželo kot odraz bogastva treh kultur, ki ga je treba izkoristiti, treba je izkoristiti avtohtone vrednote, da se dežela drugače predstavi v svet. Poslanec Cuffaro pa je izhajal iz že številnih obravnavanih zakonov, o katerih so govorili v prejšnji zakonodajni dobi, o zakonskih predlogih o pomorstvu, o obmejnem sodelovanju, ki so vsi usmerjeni h krepitvi mednarodne vloge naše dežele, utrjevanju njene enotnosti in vse to v smeri višjega tehnološkega in znanstvenega razvoja.
Senatorka Jelka Gerbec in kandidat za senatorja Stojan Spetič pa sta podrobneje govorila o globalnem zaščitnem zakonu. Zaščitni zakon je neizpolnjena obveza italijanske demokracije, poleg tega pa je ovrednotenje možnosti, ki jih predstavlja manjšinska skupnost za to deželo. Zakonski osnutek KPI je rezultat zelo podrobnega in poglobljenega dela z vso slovensko manjšino in njenimi organizacijami v vseh treh pokrajinah, zaradi tega ga nameravajo takoj bistveno neizpremenjenega ponovno vložiti v parlament. Bistvena obveza pa je seveda napor, da se nadaljuje že v pretekli zakonodajni dobi prekinjeno delo.
Končno so bila na dnevnem redu še številna nerešena gospodarska vprašanja, vojaške služnosti, položaj vojakov, posebni statut dežele Furlanije-Julijske krajine in njegove spremembe in položaj žena. Zelo pisana paleta vprašanj torej na zanimivi tiskovni konferenci, ki je pritegnila v osrednji videmski hotel številne gospodarske predstavnike in med njimi tudi tajnika Confindustrie ter kulturne predstavnike poleg parlamentarcev KPI in kandidatov za prihodnje volitve.
V Bruslju protest kmetov
Skoraj 20 tisoč kmetovalcev iz vse Zahodne Evrope je včeraj protestiralo v Bruslju ob začetku zasedanja komisije EGS za določitev cen kmetijskih pridelkov	(Telefoto AP)
40, festival v Cannesu se je zaključil v znamenju ostrih polemik
Razočaranje nad letošnjo zlato palmo Pialatu
CANNES — Francoska kinematografija je nagradila samo sebe in to najbrž ni bila najbolj posrečena poteza žirije, ki je ocenjevala filmska dela 40. festivala v Cannesu. Igralec Yves Montand, predsednik žirije, čudovita Catherine Deneuve (v sijajni bombonu podobni obleki z vlečko) in njen kavalir Christophe Lambert, so se zaman trudili, da bi ublažili besno občinstvo, ki ni moglo prežvižgati dobitnika letošnje zlate palme, domačina Mauricea Pialata.
Njegov film Sous le soleil de satan očitno ni prepričal prisotnih (kritikov, predvsem pa predstavnikov produkcij in distribucij, ki so sedeli v osrednji dvorani Grand Palaisa), zato pa se jim je Pialat olikano zahvalil za žvižge in psovke, nato pa jim pokazal zaprto pest, češ, palmo pa le imam.
Diametralno nasprotna je bila reakcija istega občinstva na podelitev nagrade za najboljšega igralca Marcelin Mastroianniju. V Franciji dokaj priljubljeni Marcello si je nagrado priboril z interpretacijo nosilne vloge v italijanskem filmu sovjetskega režiserja Nikite Mikhalkova Oči čjornje. Italijanu je šla tudi posebna nagrada, ki so jo podelili ob 40-letnici festivala. Fe-derico Fellini je navdušil gledalce s svojim Llntervista, neke vrste Amar-corda o živahni epohi italijanske filmske kovnice Cinecitta.
Glede ostalih nagrad, ki so jih sinoči izročili med gala predstavo v neposrednem televizijskem prenosu, občinstvo ni imelo večjih pripomb. Brez velikega navdušenja so sprejeli dobitnico 60 milijonov lir vredne 16-mi-limetrske kamere, znane Camera d'or, Nano Džordžadze. Tudi režiserja Sou-leymane Cisse (Mali) in Rentaro Mikani (Japonska), ki sta prejela ex-ae-quo nagrado žirije za filma Veelen (Luč) in Shiran: Shiroi michi (Shiran ali brezmadežna ulica) sta vzbudila
le nekaj folkloristično obarvanega zanimanja.
Več aplavzov si je priborila Barbara Hersehey (najboljša igralka za film Shy People Andreja Končalovskega -tako sta bila oba brata Mikhalkov-Končalovski počaščena z nagrado za igralce) ter sovjetski režiser Tengiz Abuladze, ki je prejel veliko posebno nagrado žirije za film glasnosti Poka-janje. Občinstvo Gran Palaisa je izrazilo svoje navdušenje le še Wimu Wendersu, ki si je z »angelskim« filmom Der Himmel iiber Berlin, v katerem nastopata Bruno Ganz. in Peter Falk, priboril nagrado za najboljšo režijo.
Nagrajevanje se je zaključilo v rekordnem času - protokol je pač klonil televizijskim tempom - medtem ko so se ljudje spraševali, če so res videli na odru lepotca Richarda Gereja, plavolaso Rosanno Arguette in mikavno Rebecco de Mornay.
Federico Fellini, dobitnik posebne nagrade 40-letnice festivala (Telefoto AP)
Milijoni
podpisov za mir
BEOGRAD — Jugoslovanska liga za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov, je včeraj začela z akcijo zbiranja milijonov podpisov za jedrsko razorožitev v Evropi. Prvi podpisniki tega sporočila bodo najbrž udeleženci sklepne prireditve ob dnevu mladosti.
Ta akcija je del priprav jugoslovanskih mirovnikov na sodelovanje na šesti konvenciji za evropsko jedrsko razorožitev, ki naj bi bila sredi julija v britanskem mestu Cowentry. Zbrane podpise bodo poslali v Cowentry in generalnemu sekretarju OZN.
■ BEOGRAD — Na zahtevo zveznega ministrstva za pravosodje so španske oblasti predale jugoslovanskim pravosodnim organom brata Rudolfa in Marijana Šmajgla, proti katerima poteka pred sodiščem v Kranju kazenski postopek zaradi utemeljenega suma, da sta 19. februarja- leta 1985 zagrešila uboj. Po izvršenem kazenskem dejanju sta brata pobegnila v Španijo, kjer so ju tudi prijeli.
Vranitzky v ZDA v senci zudeve H aldheim
DUNAJ — Točno opoldne je avstrijski kancler Vranitzky z dunajskega Schwechata s posebnim letalom odletel v Frankfurt, od tam pa z redno linijo na šestdnevni uradni obisk v Washington. To bo po mnenju mnogih najpomembnejša državniška pot zadnjih desetletij druge republike, brez dvoma pa največja preizkušnja v karieri dr. Franza Vranitzkega.
Svoj odhod v ZDA je, kot je znano, Vranitzky za nekaj dni preložil, ker je hotel počakati na prihod vodilnih funkcionarjev ameriškega pravosodnega ministrstva na »temo VValdheim« na Dunaj, prav tako pa povratek tričlanske delegacije zgodovinarjev, ki jo je v beograjski vojaški zgodovinski arhiv poslala dunajska vlada. Da bi, kot se je izrazil »stopil na to pot dovolj oborožen z informacijami o predsednikovi preteklosti«. Ustno poročanje pravosodnih izvedencev iz Washingtona kancler ne ocenjuje negativno, ker »tisto, kar so povedali ne zaostaja kaj
dosti za pismeno dokumentacijo«, da pa »beograjska komisija« ni prinesla kdovekaj »novega«. Pred odhodom v Ameriko je Vranitzky prisostvoval še seji vlade, na kateri so dokončno ovrgli misel na diplomatsko noto, ki naj bi jo poslali v zvezi z VValdheimovo »watch-list« na naslov vlade v ZDA, ker da je, po besedah Vranitzkega treba to idejo »opustiti«, da pa bo najpomembnejše detajle te nenapisane »demarše« (podkancler zunanji minister Alois Mock si jo je zelo želel in jo tudi že napovedal), ameriškim sogovornikom posredoval ustno.
Tik pred odhodom in ob nenehnem spogledovanju z uro je kancler še odgovarjal na vprašanja domačih in tujih novinarjev, povedal je, da dvomi, da bi mu uspelo v tako kratkem času, ki ga bo prebil z ameriškimi gosti, »sneti Waldheima z watch-list«, da je potrebno biti v tej zadevi »realističen«, da je o
svoji odločitvi, da se »diplomatska nota« ne pošilja niti po njegovem povratku na Dunaj obvestil ne le Mocka, temveč tudi samega predsednika. »Zakaj se ne bi poslovili v harmoniji,« je pripomnil kancler. Na vprašanje, kaj da bo nocoj na prvem televizijskem programu spet povedal Waldheim, je Vranitz-ky z besedami: »Glejte do predsedniške pisarne je od tod le 45 metrov, pojdite tja pa ga vprašajte,« napotil novinarja k predsedniku republike, in se odpeljal na letališče.
V VVashington potuje kancler sam (v spremstvu soproge Christine), torej brez, na primer, zunanjega ministra. Vranitzky tudi ne dopušča nobenega dvoma za razliko od OEVP da pri ukrepu, naravnanem zoper osebi Kurta Waldheima ne gre za »delo majhnih skupin« (torej Židov), ker je bila ta tema, nenazadnje, obravnavana v ameriškem kongresu.
BARBARA GORIČAR
Deželi FJK in Veneto o skupnih problemih prometa in prevozov
PORTOGRUARO — V tem kraju so se včeraj sestali predstavniki deželnih odborov Furlanije-Julijske krajine in Veneta in razpravljali o vprašanjih skupnega interesa, predvsem pa o problemih prometa in prevozov. V spremstvu tehnikov in izvedencev sta se namreč sestala odbornika Giovanni Di Benedetto in Amalia Sartori.
Na sestanku je tekla beseda predvsem o problemu dostopa do turističnega kraja Bibione, ki ga je treba neposredno povezati z avtocesto Trst—Benetke. V načrtu je odprtje nove vstopne in izstopne postaje na pol poti med Latisano in Portogrua-rom.
Odjrornika sta govorila tudi o važni arteriji Pasiano—San Slino, ki je bila na ozemlju FJK že dograjena, zgraditi pa je treba še osem kilometrov v pokrajini Treviso in 500 metrov v beneški občini.
Beseda je tekla tudi o državni cesti štev. 14 (Trst—Benetke), po kateri se odvija velik del prometa v naši deželi. O tem vprašanju bo vsekakor razpravljala posebna delovna skupina.
iz kopra in izole - iz kopra in izole
Pred izidom publikacije koprske sekcije
KOPER — Minili sta dve leti od ustanovitve sekcije za zgodovinsko in družbeno dokumentacijo pri italijanski Skupnosti v Kopru. Po začetnih organizacijskih in denarnih težavah je zdaj pripravljeno gradivo za prvo publikacijo. Delo predstavlja GIUSEPPE DEBERNARDI, predsednik obalne samoupravne interesne skupnosti za kulturo in izobraževanje pripadnikov italijanske narodnosti.
Vpraš.: Kako v skupnosti ocenjujete začetno obdobje sekcije za raziskovalno delo?
Odg.: Začetek ni bil lahek, saj smo morali urediti vse, od prostorov, položaja, namena sekcije in tudi vprašanje denarja za delo. Ocenjujemo, da je za našo skupnost raziskovalno delo izredno pomembno, ker smo prepričani o nujnosti poznavanja in razumevanja skupne sedanjosti in preteklosti. V Rovinju sicer uspešno deluje Center za zgodovinske raziskave, s katerim tesno sodelujemo, vendar sta vlogi različni. Njim odstopimo gradivo, ki sodi v njihov program; sami pa pripravljamo manjše prispevke iz posebnosti življenja in dela Italijanke narodnosti, ki bi sicer ostali brez mesta v zgodovinski literaturi.
Vpraš.: Po začetnih težavah ste si zastavili vsebinski program dela. Kaj ste opravili v tem času?
Odg.: Zaposlili smo strokovnega delavca — koordinatorja raziskav pri sekciji in doslej pripravili obsežno gradivo za prvo publikacijo, ki bi sicer že morala iziti, pa smo imeli težave z denarjem.
Vpraš.: Kaj zajema pripravljeno gradivo?
Odg.: Gradivo je razmeroma bogato, vključuje pa prispevke o naši skupnosti, več strokovnih raziskav pripadnikov italijanske narodnosti kot denimo o olivah; zatem različne socialne in zgodovinske podrobnosti, kot so zabeležke starega izolskega socialista.
Vpraš.: Kako naprej, tov. Debernardi? Omenili ste že strokovno sodelovanje z rovinjskim Centrom. Imate stike tudi z drugimi sorodnimi ustanovami, kot denimo ljubljanski Inštitut?
Odg.: Med nalogami koordinatorke raziskav pri sekciji v Kopru je tudi skrb za stike in sodelovanje, po katerem vprašujete. Naj omenim, da pričakujemo vezi tudi s Pedagoškim inštitutom v Ljubljani.
MIRJAM MUŽENIČ
Usposabljanje šolskih vodstvenih delavcev
IZOLA — Minuli konec tedna je potekal v Izoli republiški seminar za vodstvene delavce vzgojno-izobraževal-nih organizacij, ki so se ga udeležili ravnatelji osnovnih in srednjih šol, domov učencev in delavskih univerz iz šestih južnoprimorskih občin od Pirana do Postojne. Seminar je sodil v okvir stalnega strokovnega izpopolnjevanja pedagoških delavcev, pripravila pa ga je koprska organizacijska enota zavoda za šolstvo.
Ob koncu seminarja v prostorih Srednje gostinske in turistične šole v Izoli je tridnevno delo ocenil direktor zavoda SR Slovenije za šolstvo - prof. PETER WINKLER:
Vpraš.: Udeleženci so seminar ocenili kot prvo lastovko, ki naj bi ne bila tudi zadnja, kajti strokovnega usposabljanja si želijo in potrebujejo!
Odg.: Zavod za šolstvo je v lanskem letu začel v Sloveniji cikel seminarjev za vodstvene delavce šol, kjer naj bi izpopolnili znanja iz različnih področij kot denimo pedagoškega vodenja, upravljanja šole, z informacijami ravnateljem o izobraževanju in podobno. V ta seminar se je vklju-,čila tudi Iskra Delta, katere strokovnjaki predstavljajo delovanje in uporabo računalnikov za informacijski sistem šole in za poslovanje šole.
To je uvodni seminar in je zato tudi široko zastavljen. V nadaljevanju želimo poglobiti posamezna specialna znanja ravnateljev na nekaterih področjih.
Vpraš.: Ali ste pri sestavi programa sodelovali z ravnatelji? So vam sporočili svoje želje in potrebe?
Odg.: Za prvi seminar smo poskušali zbrati še nekaj tem s področij, ki sem jih omenil. Za nadaljnje seminarje pa smo vedno ob vsakem zaključku zbrali z anketo predloge in pobude ravnateljev. Na tej osnovi bodo poskušali pripravljati tisto, kar bo najbolj aktualno.
Vpraš.: Seminarji za vodstvene delavce so le del strokovnega usposabljanja. Kako ste poskrbeli za druge pedagoške delavce?
Odg.: Pripravljamo seminarje za učitelje začetnike z namenom, da bi jih takoj ob vstopu v šolo uvedli v delo in nekatere osnove za samostojen študij; potem pa seveda, skupaj z mentorji na šolah, spremljali njihovo delo. Tako bi jim pomagali v pripravah na strokovni izpit.
MIRJAM MUŽENIČ
Prihodnji teden izvolitev
novega odbornika
TRST — Deželni svet Furlanije-Julijske krajine se bo ponovno sestal v torek. Na seji bo skupščina izvolila novega odbornika, ki bo prevzel mesto socialista Gabriele-ja Renzullija, ki se predstavlja kot kandidat za izvolitev v poslansko zbornico. Na mesto podpredsednika, ki je pripadalo Renzulliju, bo izvoljen Tržačan Gianfranco Carbone, kdo pa bo novi odbornik, še ni znano. Na včerajšnji seji je prisegel še tretji novi deželni svetovalec in sicer komunist Da-rio Vosca, ki je prevzel mesto Renza Pascolata.
I pismo uredništvu \
Tudi prof. Schiavi ima možnosti za izvolitev
Spoštovano uredništvo!
V zvezi s člankom »Parlamentarci F-JK doslej zelo marljivi«, ki ste ga objavili včeraj na tretji strani in v katerem navajate tudi kandidate posameznih strank, bi rad omenil, da ima na listi KPI stvarne možnosti izvolitve tudi neodvisna kandidatinja prof. Silvana Fachin Schiavi z videmske univerze. Čutim se dolžnega dati to pojasnilo, ker Schiavijeva v svojem strokovnem in javnem delovanju vseskozi upošteva tudi probleme naše manjšine.
PAVEL PETRIČIČ
Včeraj pokopali Vitomila Zupana
LJUBLJANA — Na ljubljanskih Žalah je bil včeraj pogreb v četrtek umrlega književnika Vitomila Zupana. Pisatelja je na zadnji poti pospremilo dobršno število domačih književnikov, nekaj ur prej pa je bila v prostorih Društva slovenskih pisateljev žalna seja. Sejo je vodil predsednik društva Rudi Šeligo, poleg njega pa je književnikov lik osvetlil France Pibernik, ki je med drugim dejal, da je Zupanovo življenje končano, začel pa se je čas, v katerem bodo ljudje literarne stroke skušali razvozlati nešteta navzkrižja in nejasnosti v primarnih območjih te nevsakdanje pisateljske osebnosti. Dejal je tudi, da ga je njegova nonšalansa, posebna drža in radikalnost postavila ne le zunaj običajne dimenzije tipoloških shem, marveč tudi zunaj tistega rodu, ki so ga doslej začrtali naj izrazitejši slovenski literarni bohemi. »Zupanovi literarni teksti v slovenskem povojnem času,« je dejal Pibernik, »so izjemno inovativni in v vsakem pogledu razširjajo horizont v njenem izraznem problemskem in oblikovnem deležu.«
Zupanov lik sta na žalni seji dopolnili še pričevanji pisatelja Branka Hofmana in prevajalca Aleša Bergerja, ki sta osvetlila nekatere prizore iz književnikovega vsakdanjega življenja.
I. V.
Izpeljali so veliko akcij
Štanjelci nikoli brez dela
ŠTANJEL — Četudi so v KS Štanjel v sežanski občini pred prazniki končali veliko akcijo, v kateri je dobilo telefone 200 novih naročnikov, 1400 ljudi, živečih v desetih vaseh in zaselkih, tudi sedaj ne miruje. V Kobjeglavi dograjujejo družbeni in športni dom, vsi pa se pripravljajo na začetek gradnje vodovoda, ki bo omogočil tudi gradnjo v tem predelu tako zaželjenega industrijskega obrata.
Tri leta trajajoča gradnja telefonskega omrežja je bila pravi podvig. Za telefon je vsak naročnik prispeval 50 tisoč dinarjev in opravil 70 prostovoljnih delovnih ur. Tako so kandidati za telefone ob pomoči vojakov izkopali 45 kilometrov jarkov in postavili 650 drogov, ki so jih dali in pripravili sami.
Hkrati so tekle tudi druge akcije, med katerimi je bila ena zahtevnejših asfaltiranje ceste med Spodnjo in Zgornjo Branico. Ta naloga je bila posebno trd oreh zato, ker je bilo treba pri tem uskladiti interese treh občin. Asfalt so dobili in obnavljali tudi v drugih vaseh (Likovec, Hruševica, Tu-pelče...). zgradili so manjši družbeni dom v Hruševici, uredili skupne prostore v Kobdilju, urejali Štanjel in gradili velik družbeni dom v Kobjeglavi. Tam je zrasel športni, kulturni in družbeni objekt, na katerega bi bilo upravičeno pnosno tudi večje mesto. V celoti so ga zgradili z lastnim denarjem in delom ter hkrati v njem in ob njem organizirali prireditve, s katerimi so zaslužili precej denarja za gradnjo, pa tudi za financiranje drugih krajevnih načrtov. V domu sedaj končujejo zadnja dela, tako da bodo morali potem urediti le še oder. Pod streho je 1000 kvadratnih metrov prosto-
rov, med drugim tudi dve balinišči, velika dvorana in še kaj. _ •
Predsednik sveta KS Štanjel Milan Rudež pravi; »Vsega tega ne bi uspeli uresničiti, če ne bi znali prisluhniti ljudem, ugotoviti njihovih interesov in jih s pogovori usmeriti k delu. To smo dosegli tako, da smo organizirali skupine aktivistov, ki so obiskovale vasi in-se tam pogovarjale o konkretnih nalogah. To pa pomeni, da za napredek skupnosti nikakor ne more biti zaslužen le en človek, temveč večja skupina članov organov KS, družbenopolitičnih organizacij in vsi tisti, ki sodelujejo pri delu. Treba je delati ekipno, šele ko zbereš dobro ekipo sodelavcev, lahko pričakuješ uspeh in napredek kraja ali krajevne skupnosti.«
Seveda pa Štanjelci ne porabijo vseh moči samo za komunalne akcije. Živahno je tudi športno, kulturno in družbano življenje. Uspešni in prizadevni so balinarji, lovci, sloves pa so si pridobili tudi kulturni grajski večeri v Štanjelu. Delovno je še kulturno društvo Klasje in pevski zbor »Kraški bori«, medtem ko je že tradicionalni praznik terana in pršuta v Kobjeglavi dobrodošlo poživilo za ta od centrov oddaljeni predel, ki je zaradi svoje lege še kako željan kakršnihkoli prireditev.
JANEZ ODAR
Devizno
obogatenje
pokojnine
nekateri
V
ze
prejeli
KOPER Nekateri jugoslovanski upokojenci so že začeli prejemati prve pokojnine, oblikovane po mednarodni konvenciji o socialnem zavarovanju, ki sta jo Italija in Jugoslavija podpisali že leta 1957. Dvajset let kasneje so v Italiji sprejeli predpis (ta pa je predvsem zanimiv za številne Jugoslovane, ki so kdaj služili v italijanski vojski) o priznavanju dobe prebite v italijanski vojski v pokojninsko dobo in šele leta 1985 so vsebino tega predpisa posredovali Jugoslaviji. Približno dve leti je potem še trajalo, da so prvi upravičenci v zadnjih mesecih le prišli do deviznega »dodatka« v pokojnini in nekateri so tako čez noč obogateli.
V Jugoslaviji je po nekaterih ocenah še okoli trideset tisoč državljanov, ki bi lahko imeli pravico do take pokojnine. Gre predvsem za upokojence na območju Primorske v Sloveniji, v Istri, Hrvatskem primorju, Dalmaciji in Črni gori. Po besedah Marjana Cerkvenika, vodje koprskih strokovnih služb skupnoti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je trenutno v Sloveniji 11 tisoč vloženih zahtevkov po takih, dopolnjenih pokojninah, od tega jih približno polovica takorekoč ni rešljiva, ker zahtevajo italijanski organi med vrsto dokumentov tudi t.i. »foglio matricolare« evidenčno listino, ki dokazuje, koliko časa in kje je kdo služil italijansko vojsko. Italijanska stran je doslej rešila 1700 teh zahtev iz Slovenije, vendar jih mora na koncu postopka spet reševati tudi naša pokojninska skupnost, tako da je v celoti, dokončno rešenih šele nekaj čez 300 zahtev iz Slovenije. Od dokončne rešitve pa ponavadi traja pol leta, preden upokojenec dobi denar. Gre pa za čedne vsote. Predpis namreč določa, da imajo vsi, ki imajo več čkot 60 let in vsaj 15 let (780 tednov) skupne (jugoslovanske in italijanske) pokojninske dobe, od tega vsaj en mesec dela ali služenja vojske v Italiji, pravico do razlike do minimalne italijanske pokojnine, ta pa zdaj znaša 420 tisoč lir. Od tega zneska minimalne italijanske pokojnine odbijejo dinarski znesek (preračunan v lire) prve pokojnine, ki jo je prejel upokojenec v Jugoslaviji, odkar je stopil v veljavo predpis. Vendar ostaja razlika do minimalne italijanske pokojnine še zmeraj precejšnja (predvsem zaradi tečajnih razlik). Še bolj pa je zanimiv zato, ker izplačajo pokojnino tudi za vse mesece nazaj (vendar največ za dobo desetih let). Tako prejemajo srečniki (za zdaj jih je še malo) po več milijonov lir, nekateri pa tudi po 20 do 30 milijonov lir (izplačila pa so pri nas v dolarjih). Kasneje pa prejemajo čeke za pokojnino vsake štiri mesece vnaprej (v devizah, seveda).
Zanimanje za uveljavljanje teh pokojnin pa vse bolj narašča.
BORIS ŠULIGOJ
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma in v svetu dobro poznan
55.	FULVIO TOMIZZA
Prevod: Majda Capuder
Mladoporočenca
iz
Ulice Rossetti
COPVRIGHT ZTT
Avtor omenjenega romana nikakor ni imel možnosti, da bi poznal vsebino kateregakoli izmed pisem, ki so se tikala Daninega potovanja na Gardsko jezero, in ki bi jih lahko uporabil v svoji zgodbi, razen če mu jih ni naslovljenka sama prebrala. Iz tega sledi, da so lahko nekatera že meni očitna sovpadanja med zbirko pisem in omenjenim delom, ki ga sam avtorjev pripis označuje kot na meji res--ničnosti in domišljije, nujno ali odsev dogodkov v vsej verodostojnosti ali pa jih smatramo kot popolnoma naključne. S tem hočem reči, da ta Pahorjev ljubezenski zaplet, očitno postavljen v avtobiografski kontekst avtorja, ki se je iz bivšega semeniščnika prelevil v vojaka in nazadnje v borca za svobodo, ne more imeti svojih korenin v nam znanih dokumentih. S tem pa nastane novo vprašanje: če je Mija izmišljena oseba, kako je mogoče, da njen stvaritelj, ki je bil tak prijatelj zakoncev Vuk, da je na deseto obletnico tragične smrti počastil spomin nanju celo na gledališkem odru, ni mogel predvidevati, da bo zgodba, ki jo pripovedu-
je, priklicala na dan že zakopano bridkost in zgražanje?
In če je po drugi strani res, da to strastno razmerje zadeva nam poznano ženo, mi ne preostane drugega, kot da ponovno na hitro pretresem Danino obnašanje v mesecih 'pred moževim prihodom na prostost; obnašanje, ki je resda v samem Stanku izzvalo dvome, a ki bi ga po takšni podobi, kot smo si jo o njej doslej izrisali, nedvomno silno težko zamenjali s tistim, ki nam ga ponuja lik iz romana. Do te ugotovitve gotovo nisem prišel iz želje, da bi nasprotoval stanovskemu kolegu, kot tudi ne zaradi radovednega preverjanja, ali bi se lahko neka mlada, trpinčena žena, ki je bila tako dolgo sama, vdala tovarišu iz svojih odraščajočih let. Sporno postane tu nekaj drugega, važnejšega: njena lojalnost, ki jo je skozi tri leta razglašal resda do ušes zaljubljeni mož in ki jo je tudi ona vse do zadnjega potrjevala.
Če se lahko zanesemo na vtis, ki nam ga vzbujajo moževa pisma, se je Dani postopoma oddaljevala od njega, ki jo je vztrajno zdaj slikal po svoje, drugič pa imel za tip ženske, ki Tomažičeva sploh ni bila in tudi ni nameravala postati. Dokaz za to vidim v tem, da je to strastno in nestrpno bitje postajalo vse bolj odrevenelo, čimbolj se je na obzorju bližal dan, ko bi se mož vrnil iz zapora. Pa ne samo zato, ker bi prišel sam, brez brata Pina. Stanko je vse to slutil in ji svoje slutnje celo omenil, a namesto da bi si jo skušal ponovno pridobiti, jo je še naprej ali pretirano povzdigoval ali pa tlačil njena naravna nagnjenja in ji predo-čeval prihodnost njunega zakonskega življenja, do katerega ji sploh ni bilo. Seveda za to ne smemo grajati njega, ki
Tragedijo
neke
manjšine
je bil najbolj strog do samega sebe in je nekoč vzkliknil: »Ne bom popuščal ljudem, da bi potem živel, tako kot živijo oni.« Tako močno si je želel, da bi bila ženska, ki jo je ljubil, vredna mesta, ki ji ga je on hranil, ne toliko zavoljo sprave z lastno vestjo temveč tudi zaradi okusa. Kadar se je Dani prepustila kateremu svojih tipičnih razpoloženj, je v Stankovih očeh postala vulgarna; dejansko se je v prepirih spustila na precej prostaško raven. »Nujno je, da se znova in znova popravljaš, ne zaradi mene, ampak zaradi same sebe,« jo je nemalokrat opozoril.
Zaljubljen kot je bil, se je rad posmehnil pismom svojega jetniškega tovariša Kosovela, ki je svoji Zorki sipal zgolj vprašanja in odgovore v zvezi z materialnimhpotreba-mi z obeh strani in spraševal za zdravje otrok. Četudi bi bila prikrajšana v svoji nečimrnosti, zdaj ko ni bila več v središču tako nihajoče in hkrati razbolele pozornosti, bi Dani navsezadnje morda še raje videla, da bi si tudi onadva dopisovala v podobnem stilu. Nejevoljo, ki je najbolj pogosto bila iz njenih, po mnenju moža preveč konkretnih pisem, bi lahko povzeli v tehle nekaj besedah: ko boš končno prišel domov, me ne boš našel več takšne, kot si me zamišljaš, in zato boš razočaran. Tu se je naš zapornik spet naslonil na notranje zaloge pri svoji nevesti, na tiste, s katerimi ga je najbolj privezala nase: predvsem na zvestobo, v katero ni imel nikoli razloga, da bi podvomil, saj se mu je zdela podprta z neko spontano, globoko lojalnostjo, kot jo je malokje srečal. In Kot sem ze rekel, ti globlji temelji so tisto, kar bi rad preveril v tej knjigi.
Knjigo prodajata Tržaška knjigarna in knjigarna Terčon v Nabrežini
Proračunska razprava na tržaški Pokrajini
Wilhelm očital odboru zanemarjanje Slovencev
Še zlasti obsojanja vredno je pri programu tržaške Pokrajine, ki se odraža v proračunskih dokumentih, dejstvo, da sta se predsednik Locchi in odbor skrbno izognila imenovanju slovenske narodnostne skupnosti, čeprav predstavlja pomembno demokratično komponento tržaške družbe. Namesto da bi tej skupnosti, ki se že stoletja bori za svoj obstoj in razvoj proti nevarnosti nasilne in naravne asimilacije in že več kot deset let zaman čaka na uzakonitev globalne zaščite, nudila podporo, ki jo Slovenci upravičeno pričakujejo od demokratično izvoljenih ustanov, tržaška pokrajinska uprava sploh zamolči v svojih najvažnejših aktih njeno prisotnost in njene probleme.
To je bil prvi očitek, ki ga je med predsinočnjo proračunsko razpravo izrekel komunistični pokrajinski svetovalec Dolfi Wilhelm v obširnem posegu, v katerem je izrazil vrsto ocen in predlogov v zvezi z dejavnostjo uprave zlasti na tržaškem podeželju. Pri tem je tudi kritiziral slovenska odbornika Hareja (SSk) in Čoka (PSI), ker sta pač pristala, da v Locchijevem poročilu o proračunu, kot sicer tudi v proračunskih poglavjih o posameznih resorih, ni besede o Slovencih, o njihovih naporih za zaščito, o realnem problemu, ki zadeva vso tržaško družbeno stvarnost, in ne sme zanimati samo manjšine.
Wilhelm se je v svojem posegu dotaknil tudi raznih vprašanj, ki zadevajo predvsem delovanje pokrajinskih služb na izvenmestnem ozemlju, od
vzdrževanja cest, ki peljejo skozi kraš-ke vasi, nezadostne cestne signalizacije, do vprašanja mlake, ki se ob vsakem večjem nalivu ustvarja pred slovensko šolo na Opčinah, kar ustvarja hude težave za prehod in celo nevarnosti za promet. Komunistični svetovalec je tudi opozoril na prometne težave, ki se bodo v prihodnjih tednih še zaostrile ob prihodu tujih turistov, na pokrajinskih cestah na Krasu, in to zaradi del, ki so v teku za velike cestne povezave.
Od komunistov sta v razpravo posegla še svetovalca Apostoli, ki je obravnaval skoraj izključno gospodar-sko-družbeno problematiko, in Spada-ro, ki je očital pokrajinskemu odboru nenačrtnost in pomanjkanje programov za spodbujanje kulturnih pobud (več smo o tem pisali včeraj s posebne tiskovne konference). Od opozicije je nastopil še neodvisni levičar Omero, ki je oporekel odboru, da ne zna izbrati prave vloge Pokrajine na področju kulturnih dejavnosti in je kritiziral delovanje uprave tudi pri socialnem skrbstvu. Misovec Debelli pa je očital odboru, da dela velike načrte, ki jih potem ne uresničuje.
Iz vrst večine so prišle seveda predvsem ugodne ocene, čeprav z določenimi kritikami in pripombami ter nekaterimi priporočili. Spregovorili so Poilucci in Sbisa (KD), Bonini, Palu-dettova in Ventura (Lista za Trst) ter socialdemokrat Martini. Proračunska razprav se bo zaključila v ponedeljek z replikami odbornikov in predsednika ter z glasovanjem.
Nov telefonski imenik s skoraj pet tisoč tržaškimi naročniki več
Tržaška pokrajina prva v državi po gostoti telefonskih priključkov
${%>#& Mm im fSmmst Me TMmmeM&p &
GORiZiA-TRiESTE
1987-88
tkyfi *«xvw!>«	»' & mm m?
Repentabrska cerkvica na naslovni strani novega telefonskega imenika
Letos je znova na vrsti Trst. Za naslednjih dvanajst mesecev bo telefonske naročnike v tržaški in goriški pokrajini pri iskanju številk spremljala podoba repentabrskega dragulja, na vrhu griča vgnezdene romanske cerkvice. V teh dneh se bodo poslovili od imenika 1986-87, na katerem je bil upodobljen goriški grad, saj bodo raznašale! začeli razdeljevati novega, ki je "slikal" stanje naročnikov v obeh pokrajinah dne 26. marca 1987. Novinarjem so ga, skupaj z novostmi s področja telefonske službe, predstavili včeraj na upravi tržaške agencije družbe SIP.
Direktor agencije inž. Sandro Tri-vellato in njegovi sodelavci so posre-
dovali nekaj zanimivih podatkov o telefonski službi v naši pokrajini kot tudi nekatere novosti na vsedržavni ravni. Novi imenik vsebuje okrog 128.500 imen in naslovov telefonskih naročnikov v tržaški pokrajini, številka, s katero se po gostoti telefonske mreže (skoraj 48 glavnih priključkov na 100 prebivalcev) uvrščamo v sam vrh med vsemi italijanskimi pokrajinami (državno povprečje znaša nekaj manj kot 32 telefonov na 100 prebivalcev) oziroma med najbolj razvite evropske države. Če pa upoštevamo 'vse pr.iključene aparate (torej tudi tako imenovani drugi telefon), potem se številka povzpne celo na 69,5 telefona na 100 prebivalcev. Primat nam sicer utegnejo v kratkem ogroziti nekatere pokrajine v Liguriji, toda hitro rast števila tamkajšnjih priključkov narekuje v prvi vrsti turistični razvoj. Novi imenik vsebuje za Tržaško 4900 naročnikov več od lanskega in 16 tisoč sprememb telefonskih številk ter imen in naslovov naročnikov. V času veljavnosti novega imenika pa bo družba SIP zamenjala okrog 4200 številk, ki so že navedene v oklepajih ob sedanji številki in za katere bo zagotovila večdnevno telefonsko informativno službo.
Seveda sta z novim imenskim seznamom naročnikov išla tudi priloga »Pa-gine gialle« (rumene strani), s seznamom naročnikov po kategorijah, ter snopič »Tutto Citta«, ki poleg zgodovinskih in turističnih informacij vsebuje praktične topografske karte mesta ter glavne člene italjanske ustave. Pri tem SIP opozarja, da naročniki raz-
našalcem imenikov niso dolžni nobene odškodnine, temveč le vrnitev odsluženega imenika.
Med bistvenimi novostmi javne telefonske službe, v katero je družba SIP samo na Tržaškem lani vložila okrog 20 milijard lir (za letos načrtuje novih 15 milijard), naj omenimo začetek delovanja tržaškega vozla za videotek s klicom na številko 165, ki se zaračunava kot navaden mestni klic, se lahko poslužimo te video-informacijske službe, ne da bi bili nanjo posebej naročeni. Nadaljnja novost je tako imenovana "zelena številka" (Numero Verde), ki bo začela delovati v kratkem in s pomočjo katere bo naročnik (predvsem podjetja in javne uprave in usta-move) lahko neposredno sprejemal telefonske klice na lastni račun.
Tudi v letošnjem letu se nadaljuje postopna zamenjava mehanskih z elektronskimi avtomatskimi telefonskimi centralami, ki je doselj zajela že 15 tisoč številk, do konca leta pa se jim bo pridružilo še 3500 novih. Številkam 113 in 112 za nujne klice policiji oziroma karabinjerjem se bo v teku leta pridružila še 115 za gasilce, medtem ko glede uvedbe tako imenovane TUT (zaračunavanja mestnih telefonskih pogovorov glede na čas trajanja) tržaška agencija SIP še čaka na podpis ministrskega odloka. Če bi se to zgodilo v teh dneh, bi imeli TUT v Trstu že junija — so nam povedali njeni upravitelji — česar pa naročniki ne bi smeli sprejeti kot dodatno obremenitev denarnice, pač pa kot ukrep, ki naj vnese več reda in predvsem učinkovitosti v delovanje telefonske službe.
(vb)
Ugodnost uživa, kdor je predložil ustrezne dokumente
Kmetovalci slabo izkoriščajo možnost vode po znižani ceni
Predsednik vlade v nedeljo v Trstu
Predsednik vlade Amintore Fanfani se bo v nedeljo mudil na kratkem obisku v našem mestu. Kot poroča tiskovni urad dežele, bo imel Fanfani v poznih jutranjih urah srečanje s predstavniki deželnega odbora in sveta na sedežu deželnega sveta v Trstu. Srečanja se bodo udeležili tudi predstavniki tržaških krajevnih ustanov.
Pred tem pa se bo Fanfani udeležil otvoritve novega sedeža Picco-la.
V	petek odprtje jasli v Miljah
V	Miljah bodo v petek uradno odprli nove občinske otroške jasli. Nova struktura ima svoje prostore na področju poslopja bivše ustanove ONMI; po ukinitvi ustanove je namreč prešlo pod okrilje Občine, ki ga je v zadnjih treh letih preuredila v sedanjo strukturo. Domačini in gostje si bodo v petek lahko ogledali novo poslopje in usluge, ki jih nudi. Nove jasli sicer že od septembra obiskuje 39 otrok v starosti od 3 mesecev do treh let. Jasli lahko sprejmejo največ 44 malčkov.
Kmečke stanovske organizacije s Kmečko zvezo na čelu so se dolgo zavzemale za to, da bi tržaški kmetovalci imeli na razpolago vodo po znižani ceni. Kmalu bo leto dni, odkar so v tem uspele: na osnovi skle-pa pokrajinskega odbora za cene občinsko podjetje ACEGA od 27. junija lani nudi kmetovalcem možnost, da uporabljajo vodo po posebno ugodnih cenah. Podoben sklep je potem sprejel tudi Kraški vodovod. A kaj se je zgodilo? Kmetovalci so se teh možnosti doslej poslužili le v zelo skromni meri.
Poglejmo, za kakšne ugodnosti pravzaprav gre. Kmetje imajo možnost, da pri ACEGA plačajo 257 lir za liter vode, če je v teku enega meseca ne porabijo več kot 40 kubikov. Pri tem velja poudariti, da je normalna tarifa 484 lir za liter. Če kmet v teku enega meseca porabi več kot 40 kubikov vode, potem jo plača 484 lir za liter, medtem ko jo drugi uporabniki plačajo v takšnem primeru od 717 do 1.685 lir za liter, odvisno pač od tega, za koliko presežejo mejo 40 litrov na mesec.
Kmetovalci bi torej lahko veliko prištedili, saj je znano, da porabijo veliko vode seveda predvsem v poletnih mesecih. Po podatkih Kmečke zveze bi moralo biti najmanj 200 interesentov, prijavilo pa se jih je manj kot 50. Zelo verjetno marsikdo
ni bil zadostno ali pravilno obveščen.
Mogoče marsikdo misli, da je birokratski postopek za dosego teh ugodnosti posebno zapleten. A ni tako. V uradih ACEGA oziroma Kraškega vodovoda morajo kmetovalci predstaviti le enega od naslednjih dokumentov: potrdilo Enotne službe za kmetijske doklade (SCAU), potrdilo Uporabnikov kmetijskih strojev (UMA), potrdilo Deželnega nadzorništva za kmetijstvo in gozdove. Interesenti se za informacije seveda lahko obrnejo tudi na urade Kmečke zveze.
Pristavimo naj, da bodo konec letošnjega junija pri podjetju ACEGA začele veljati nove cene. Kmetovalci, ki dotlej ne bodo predstavili omenjene dokumentacije, bodo zamudili priložnost, da bi plačali po znižani ceni vodo, ki so jo porabili po lanskem juniju.
Dr. Lojze Škerl predaval v DSI
V Društvu slovenskih izobražencev Je v ponedeljek predaval dr. Lojze Škerl. Govoril je o pomenu in sporočilu enciklike »Mit brennender Sorge« (v prevodu »Z gorečo skrbjo«), s katero je papež Pij XI. pred petdesetimi leti obsodil družbeno teorijo in prakso takratne nacistične Nemčije.
Uspešen interni nastop gojencev Glasbene matice
V	Gallusovi dvorani je bil v ponedeljek interni nastop gojencev glasbene šole GM, na katerem je nastopilo 15 gojencev, od tistih, kj obiskujejo šele pripravnico, pa do gojencev višjih razredov glasbene šole. Šlo je za učence glasbenih pedagogov Tee Košute, Marka Bitežnika, Jagode Kjuder, Fedore Fer-luge, Erike Slame in Ravla Kodriča.
Na klavir so zaigrale Taisja Kodrič, Nastja Colja, Maja Grgič, Sara Brezigar, Smiljana Gruden, Tamara Ražem in Janja Šuligoj, na violino Michele Metullio, Sara Mosetti, Mirjam Čermelj, Kristina Ternovec, na flavto pa trio flavt: Erika Buzečan, Metka Zeriali in Kata Kozlovič, medtem ko je Erika Buzečan še samostojno nastopila s flavto, ob spremljavi pianistke Tamare Ražem.
Interne nastope spremljajo v glavnem starši in sorodniki gojencev. To je tudi prav, saj gre pri najmlajših za prvi stik z občinstvom.Nastopi so tudi prikaz tega, kar so se gojenci v tem šolskem letu naučili, so pa tudi priprava za bodoče nastope pred številnejšim občinstvom, kot tudi dobra priprava za glasbeno rast in napredek posameznika. V prihodnjih tednih se bosta zvrstila še dva interna nastopa, nakar bo začela glasbena šola GM z javnimi zaključnimi nastopi, letos v evangeličanski cerkvi v Trstu.
Živahna dejavnost KD Ivan Grbec iz Skednja
KD Ivan Grbec iz Skednja, katerega ženski pevski zbor se je v nedeljo lepo predstavil na Majskem koncertu v Borštu, pripravlja za soboto že tradicionalni članski večer, ki ne pomeni zaključka sezone, temveč nudi le priložnost članom, da se med seboj srečajo in se ob kozarčku vina o vsem pogovorijo. Večer se bo začel ob 19.30. Da pa bo gostom bolj prijetno, bodo nastopili še pevci mešanega pevskega zbora Primorsko iz Mačkolj, ki jih vodi Tone Baloh in s katerimi ima škedenjsko društvo dolgoletne prijateljske stike.
V	društvu, ki ima do konca sezone na programu še nekaj prireditev, se medtem nadaljuje Filmski maraton Aljoše Žerjala, ki se je pred časom začel s prikazom prvih njegovih Ulmskih stvaritev, nadaljeval pa z velikim uspehom in tudi številno udeležbo domačinov preteklo soboto, ko je v Skednju prikazal nekaj svojih starejših filmov in sicer Mexico 68, Sončna pot (Samarkand), Zemlja Ahemenidov (Iran), Kamnita knjiga (Peru) in Moskva 80. Čeprav ni šlo za novosti) so bili filmi takšne vsebine in tako dobro posneti, da so pritegnili pozornost udeležencev, ki z navdušenjem pričakujejo še tretji Večer filmov tega našega nadvse uspešnega filmskega ustvarjalca.
Obisk konzula Jakomina v Zgoniku
V ponedeljek je bil generalni konzul SFRJ v Trstu Livij Jakomin na prvem uradnem obisku v Zgoniku. Na županstvu so uglednega gosta pričakali predstavniki krajevnega družbeno-političnega življenja in sicer člani občinskega odbora, načelniki svetovalskih skupin in tajniki KPI, PSI in Slovenske skupnosti ter predstavniki ŠK Kras, KD Rdeča zvezda in VZPI-ANPI. Župan Miloš Budin je izrekel dobrodošlico in v splošnih obrisih predstavil gospodarsko, politično in družbeno dogajanje na območju zgoniške občine. V svojem posegu pa je Jakomin orisal vlogo konzularnega predstavništva in prikazal stanje odnosov med sosednjima državama v luči tudi sedanjega notranjega in mednarodnega položaja. V prisrčnem razgovoru, ki se je zavlekel pozno v večer, sta predsednika Krasa in Rdeče zvezde podrobneje prikazala športni in kulturni utrip na tem območju.
B. S.
Umetna obrt nadvse pomemben element vrednotenja dediščine našega Krasa
Letos bo spet na vrsti tradicionalna Kraška ohcet. Če so organizatorji te velike prireditve že na delu, so na delu tudi tisti, ki jim veliko pomeni, da se s Kraško ohcetjo ohranjajo ne samo stare šege in navade, temveč tudi vse, kar je s temi tesno povezano naša obrt, naša ustvarjalnost v vseh elementih, ki nas obkrožajo in ki so tipični za naš Kras in za človeka, ki na njem živi.
Nič čudnega torej, da je prav družina Doljak, lastnica obrtniškega podjetja in galerije Bor, pred nedavnim organizirala srečanje umetnostnih obrtnikov — v tem primeru Silve Bogateč, ki ustvarja usnjene izdelke, keramičarke Gabrijele Ozbič in Bogomile Doljak ter njenega moža, ki sta se že pred leti lotila trdega, a hvalevrednega restavriranja in izdelave kraških skrinj, kakršne so včasih krasile kraške domove. Na srečanje so bili vabljeni še umetnostni kritik, razni umetniki, predstavnik SDGZ in tudi novinarja.
Govor je bil o tem, kako ohranjati našo staro kulturo, kako jo prilagajati današnjim potrebam, zahtevam in okusu, kako nuditi pomoč in oporo umetnostnim obrtnikom, ki se trudijo, da bi v lesu, kamnu, keramiki, v zlatu, pa morda še kje, izdelovali predmete, ki bi bili tesno povezani z našo zgodovino, našimi običaji in navadami, ki bi dihali ljubezen do naše zemlje.
Prav Bogomila Doljak je bila na tem prijetnem srečanju tista, ki je dala največ pobud. Spregovorila je o tem, kako ohranjati in preoblikovati tudi materialno kulturno dediščino našega Krasa.
Podjetje in galerija Bor, je med drugim povedala Dolja-kova, je začelo s svojo umetno obrtjo, z restavriranjem kraš-
kih skrinj, najvažnejšega kosa pohištva pri prevozu bale kraške neveste, prav leta 1968, ko se je Kraška ohcet začela. Od tistega leta dalje sva se z možem lotila raziskovalnega dela, kar zadeva icraško pohištvo. Seveda se potrebe in okusi današnjega človeka spreminjajo in tem spremembam se morajo prilagajati tudi naši izdelki. Seveda pa moramo - biti pri vsem tem zelo previdni, da ne bi prišlo do nastajanja proizvodov, ki bi imeli le komercialno, ne pa umetniške vrednosti. Če hočemo, da bodo ljudje naše delo in izdelke razumeli, jih pravilno vrednotili, potem jim jih moramo znati približati, je Doljakova še ugotovila in pozvala odgovorne pri SDGZ, da jim pomagajo pri organiziranju razstav in drugih podobnih prireditev; na bančne in druge ustanove se je obrnila s prošnjo po denarni pomoči za reklamo, ki jih takšne manifestacije terjajo; postavila je tudi predlog za ustanovitev prodajnih centrov za izdelke, toda ne le v mestu, temveč predvsem v devinsko-nabrežinski občini, kjer dela in živi kar lepo število umetnostnih obrtnikov.
Njena je bila zamisel, da bi postale razstave izdelkov umetnostnih obrtnikov povezane s Kraško ohcetjo, da bi postale nekakšni mali bienali, ki bi jih bilo potrebno organizirati in prenesti tudi na Goriško in v videmsko pokrajino.
Še marsikatero novo pobudo, vredno premisleka, pa tudi realizacije, je omenila v svojem uvodu.
Diskusija je pokazala, da so umetnostni obrtniki na pravi poti, da jim je treba stati ob strani, jim pomagati in tako resnično prispevati k temu, kar bi ohranjalo in valoriziralo dediščino našega Krasa. (N. L.)
Na Trgu Unitd prva volilna manifestacija zelenih
Slovenska skupnost predstavila kandidate Socialisti uradno odprli volilno kampanjo
Slovenska skupnost ostaja zvesta načelu samostojnega nastopanja na volitvah, ki pa ga je tokrat povezala z načelom manjšinske solidarnosti. Tako je poudaril na včerajšnji tiskovni konferenci deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar, ki je predstavil strankine kandidate na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Jevnikar ni skrival dejstva, da je bila odločitev o nastopu na listi Sardinjske akcijske stranke težka, a vendar premišljena. Poleg Sardincev in SSk sta k tej manjšinski kombinaciji pristopili še Union Valdotain - ki pa v Dolini Aoste nastopa samostojno in z lastnim znakom - ter neko "južno gibanje", ki ima sicer bolj kulturni kot politični značaj, kot je poudaril Jevnikar. V sami SSk so bila mnenja o tem zavezništvu dokaj deljena, na koncu pa je prevladalo stališče o nastopanju na sardinjski listi, tudi na osnovi izkušenj z zadnjih evropskih volitev (kjer so Sardinci in Valdostanci skupaj s SSk izvolili svojega poslanca) in z avstrijskih volitev, kjer je bil na osnovi zavezništva z zelenimi Slovenec prvič izvoljen v dunajski parlament.
SSk sicer svojim volivcem ne obljublja izvolitve Slovenca v rimski parlament, vendar tako Sardinci kot Valdostanci so se obvezali, da bodo spet predložili zakonski osnutek SSk o globalni zaščiti. "V sedanjem položaju, ko samo KPI podpira zahteve manjšine po zaščiti - je dejal Jevnikar - je važno, da imamo še nove prijatelje v Rimu, kjer bomo tako vsaj posredno zastopani."
Na tiskovni konferenci so bili prisotni tudi kandidati SSk za senat in poslansko zbornico. Kot smo že poročali, je kandidat za senat v prvem tržaškem okrožju prof. Lokar, v drugem prof. Mamolo, v Gorici prof. Bratuž, v Vidmu in Pordenonu prof. Lokar, v Čedadu in Tolmeču pa dr. Dolhar. Za poslansko zbornico pa je v Trstu nosilec liste devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar, v okrožju Gorica-Videm-Pordenon-Belluno pa dr. Paulin. Kandidata SSk bosta prisotna tudi v rimskem volilnem okrožju, in sicer dr. Gombač in dr. Harej.
Tržaški socialisti so včeraj začeli kampanjo z aktivom članov v nekem mestnem hotelu, kjer so se srečali s kandidatoma za poslansko zbornico Seghenejem in za senat Agnellijem. Shod je odprl deželni odbornik Carbone, ki je svoj poseg osredotočil na utemeljevanje racionalnosti in koris-
tnosti volilnega sporazuma z Listo za Trst, češ da je to edini način, da Trst pridobi dva parlamentarca več. Agnelli je v svojem posegu obravnaval vsedržavne politične teme, pri čemer je hvalil uspehe 4-letne Craxijeve vlade in nato naglasil, da je prav iz vzora pogumne politike PSI na vsedržavni ravni črpati opravičilo za izbiro krajevnih socialistov glede zavezništva z LpT.
Zadnji je spregovoril kandidat za poslansko zbornico na listi PSI (ki jo vodi kot nosilec listar Camber). Seghene je ' prav tako zagovarjal odločitev glede zavezništva z LpT. Pri tem je poudaril, da PSI bo vedno zagovarjala upravičene zahteve Slovencev po manjšinski zaščiti, ki ne sme biti v škodo pravic italijanske večine. Po njegovem ni iskati glavnega nasprotnika Slovencev pri LpT, ampak pri KD in drugih manjših strankah, del odgovornosti za zavlačevanje pri zakonski ureditvi vprašanja pa je pripisal tudi pozicijam komunistov, češ da so maksimalistične.
V večernih urah pa je z javno manifestacijo na Trgu Unita predstavila svoje kandidate tudi Zelena lista, ki tokrat nastopa prvič na volitvah, pa čeprav v Trstu obstaja že dve leti z imenom Alternativna zelena lista. Kot je povedal kandidat za poslansko zbornico Maurizio Biekar (drugi kandidati so Virginia Feo in Alessandro Capuzzo za zbornico ter Gigliola Cattaruzza za senat), se zeleni v Trstu angažirajo predvsem ob dveh problematikah: ob problemih mladine ter ob vprašanju nacionalne in mednarodne vloge Trsta, ki naj postane spet stičišče med različnimi kulturami. V Trstu, je dejal Biekar, se je od nekdaj govorilo več jezikov, sedaj pa nekateri skušajo dokazovati, da se tu govori le italijansko. Od tod tudi nujnost zaščitnega zakona za slovensko manjšino, od tod tudi trijezični volilni znak zelenih: v italijanščini, slovenščini in nemščini.
O delovanju in predlogih zelenih v Italiji je spregovoril Michele Boato, deželni svetovalec v Venetu, ki je poudaril predvsem nujnost izboljšanja kakovosti življenja. Za to so potrebni novi zakoni (na primer proti onsenaževanju), treba je izvajati nekatere že obstoječe zakone, ki se žal prevečkrat ne upoštevajo, potrebna pa je tudi angažiranost vsakega posameznika, tudi v majhnih stvareh, saj tudi tako gradimo boljše življenje.
Mladi podjetniki obiskali center pri Padričah
Raziskovalno območje išče stike s krajevno industrijo
Industrija se mora nenehno tehnološko prenavljati, če hoče biti uspešna. P.o drugi strani pa se dogaja, da marsikateri raziskovalni inštitut oziroma center deluje v večji ali manjši meri tako rekoč v prazno, ne da bi svojega teoretičnega znanja v zadovoljivi meri posredoval proizvodnemu svetu.
Da bi se izognilo slednji nevarnosti tržaško Območje za znanstvene in tehnološke raziskave že dalj časa skuša navezati plodne stike s krajevnimi podjetniki, zlasti z malo in srednjo industrijo, ki sta novih tehnologij še najbolj potrebni. V tem okviru se je v zadnjih časih vodstvo Območja že večkrat sestalo s skupino mladih podjetnikov, ki so se zbrali okrog projekta »Arhimed«. Mladi so v teh dneh obiskali Območje pri Padričah, kjer jim je ravnatelj Mirano Sancin podrobno osvetlil raziskovalne dejavnosti, ki so pri njih že v teku ali ki jih nameravajo v bodoče razviti.
Mladi podjetniki so Sancinovim izvajanjem z zanimanjem sledili. Iz njih
Danes seja rajonskega sveta za Vzhodni Kras
Danes, 20. maja, ob 19. uri se na sedežu v Proseški ulici na Opčinah sestane rajonski svet za Vzhodni Kras. Med drugim bo razpravljal o varianti št. 49 k regulacijskemu načrtu, ki zadeva območje kampinga pri Obelisku.
Sporazum med Listo Frausin in PSI
Miljski občinski odbor bo po volitvah odstopil
V Miljah se je zaključilo dolgotrajno preverjanje med obema partnerjema, ki vodita občinsko upravo, se pravi KPI - Listo Frausin in socialisti. Delegaciji obeh strank sta se zadnjič srečali v ponedeljek in ob koncu podpisali sporazum, ki predvideva kot glavno - in pravzaprav edino - točko odstop občinskega odbora. Zaradi sedanje volilne kampanje, ki nikakor ni povezana z upravno-političnim dogajanjem v miljski občini, sta obe strani sklenili, da bo Bordonov odbor odstopil takoj po volitvah, se pravi 16. junija. Takoj nato naj bi se začela ključna faza pogajanj za sestavo nove večine, ki naj bi se rodila najkasneje 30. junija.
Prav na osnovi tega dogovora je občinski odbor sklenil, tudi na osnovi priporočil raznih političnih skupin, da skliče sejo občinskega sveta 29. maja. Seja bo posvečena predstavitvi proračuna in sporočilom župana Bordona o sporazumu med strankama dosedanje večine.
Iz besedila sporazuma ni razvidno, kakšne so perspektive za sestavo nove večine. KPI vsekakor vztraja na svojem predlogu o razširitvi sedanje večine še na socialdemokrate in na druge sile, s katerimi bi bilo mogoče najti sporazum o konkretnem programu za rešeyanje nemajhnih miljskih problemov. V okviru morebitnega sporazuma je KPI - kot je znano - izrazila pripravljenost se pogajati tudi o županskem mestu. Sam župan Bordon je že pred časom izrazil željo, da bi po več
kot desetih letih županovanja prepustil svoje mesto drugemu.
Krizo v miljski občini sta včeraj komentirala tudi pokrajinski tajnik PSI Seghene in miljski podžupan, socialist Rossini. Prvi je izjavil, »da se nahajajo Milje pred kopico problemov; le-te bo lahko rešil le odbor, ki bo zagotovil upravljivost v občini. Prav zato predstavlja odstop edini politični izhod, iz katerega lahko izide nova večina.« Rossini je poudaril, da so socialisti v poldrugem letu sodelovanja v odboru prispevali k ustvarjanju nove klime sodelovanja in solidarnosti v občini, tudi on pa je mnenja, da je za rešitev miljskih vprašanj potrebna čim širša večina.
Štipendije Tržaške hranilnice
Tržaška hranilnica je tudi letos nakazala petindvajset študijskih štipendij po en milijon lir vsaka zaslužnim dijakom, ki so v lanskem šolskem letu obiskovali tretje razrede nižjih srednjih šol in so se posebno odlikovali s svojim znanjem. Med petindvajsetimi izbranimi je en sam dijak slovenske šole. To je Leopold Oblak, ki je lani obiskoval nižjo srednjo šolo Srečko Kosovel na Opčinah. Hkrati je Tržaška hranilnica potrdila petdesetim dijakom štipendije, ki so jih bili deležni že v prejšnjih letih.
V	petek v Bazovici celovečerni koncert mešanega zbora KD Lipa
Bliža se konec sezone in vsepovsod se vrstijo nastopi pevskih zborov, ki hočejo z zaključnim nastopom prikazati sad celega leta. Tudi mešani pevski zbor KD Lipa iz Bazovice se pripravlja pod vodstvom pevovodje Evgena Prinčiča na zaključni nastop. Ob tej priložnosti bodo predstavniki Pevske zveze Slovenije podelili Gallusove značke zaslužnim pevcem, ki pojejo v zboru Lipa pet ali več let. Nastop pevskega zbora Lipa bo v petek, 22. t. m., ob 20.30 v Bazov-skem domu. Vabljeni! (Saška Križmančič)
Motorno kolo hudo zbilo ženico
V	Ul. Flavia v Žavljah je sinoči ob 20. uri motorno kolo honda 125 hudo zbilo priletno žensko, ki je prečkala cesto na prehodu za pešce. Ženica, 82-letna Olga Milo iz Žavelj 12, se je v nesreči močno udarila v glavo, se ranila po obrazu, dobila močan udarec v prsni koš in v trebuh. Zdravniki nevrokirurškega oddelka katinarske bolnišnice, kamor so jo prepeljali z rešilcem RK, so si zanjo pridržali prognozo.
Motorno kolo je upravljal 27-letni Maurizio Visintin iz Ul. Carpineto 29. Vse izvide o nesreči so opravili miljski karabinjerji.
Tatovi spretno vlomili v stanovanje
Stanovanjske miši sov nedeljo obiskale stanovanje v poslopju v Miramar-skem drevoredu 43. Tatvine se je lastnik stanovanja, 36-letni Fabio Filippi, ove-del šele dan pozneje. Tatovi so vlomili v njegovo stanovanje, ko je bila cela družina zdoma. Ko se je v nedeljo zvečer družina Filippi vrnila domov, je bilo v stanovanju navidezno vse v redu: vrata in okna so bila zaprta. V ponedeljek zjutraj, ko se je Filippi odpravljal na delo, je hotel vzeti s sabo nekaj denarja, ki ga je hranil v predalu v nočni omarici. Sele tedaj je opazil, da so iz predala izginili denar in drugi dragoceni predmeti. Agenti letečega oddelka, ki so prispeli na njegov klic, so ugotovili, da so tatovi vlomili skozi vhodna vrata. Čeprav so bila vrata skrbno zaprta, je bilo na njih opaziti znake vloma. Tatovi so verjetno z izvijačem sneli vrata z okvira ne da bi poškodovali ključavnice. Filippiju so zmanjkali štiri zlate zapestnice, zlati uhani, štiri zlate verižice, zlat prstan z rdečim kamnom in 150.000 lir.
so dobili marsikatero informacijo, ki jo bodo lahko s pridom izkoristili v okviru projekta »Arhimed«. Pri tem projektu imajo namreč nalogo, da si »izmislijo« neko podjetje in da izdelajo podroben načrt za njegovo realizacijo. Na srečanju je govoril tudi funkcionar Območja Silvano Maizzan, in sicer o tako imenovanih »tehnoloških parkih«, ki jih uresničujejo v razvitih državah, da bi z njimi spodbudili tehnološko prenavljanje industrijskih dejavnosti. Maizzan se je posebno zaustavil ob primeru takšnega parka, ki je nastal pri Valencii v Španiji in ki ga je osebno pred nedavnim obiskal.
Samotni smrti v stanovanjih
Samotna smrt starejših oseb v stanovanju je v našem mestu, kjer veliko starih živi samih, žal že vsakdanja stvar. V ponedeljek so gasilci in osebje RK zabeležili dva podobna primera.
Zjutraj so v stanovanju v Ul. D’An-nunzio 4 našli mrtvega 85-letnega Gi-ovannija Declicha. Njegova 63-letna hči Laura, ki stanuje v Ul. Del Dosso 19, je zjutraj obiskala očeta. Stanovanjska vrata je odprla z lastnimi ključi, očeta je našla prevrnjenega na postelji. Takoj je poklicala Rdeči križ, za Declicha pa ni bilo več pomoči. Zdravnik Babich ni mogel ugotoviti vzrokov smrti, po hčerinem pričevanju pa so pokojniku pred kratkim vsadili pace-maker.
V ponedeljek popoldne je osebje RK zabeležilo smrt 76-letne Milene Marghettich s Scale Sante 1/1. Ženska se je že ob uri kosila počutila slabo in se potožila sosedi Elviri Filippi. Nekaj ur pozneje je Filippijeva obiskala sosedo, da bi se pozanimala o njenem zdravstvenem stanju. Marghetticheva pa je bila že mrtva, ležala je na tleh v spalnici pred posteljo. Filippijeva je takoj obvestila hčer Marghetticheve Lauro in poklicala RK. Po zdravnikovem mnenju jo je zadela srčna kap.
V angleškem tovornjaku našli šoferja mrtvega
V kabini angleškega tovornjaka, ki je bil že nekaj dni parkiran na obsežnem postajališču pred mejnim prehodom pri Pesku, so včeraj odkrili truplo šoferja, 44-letnega Arthurja Knotta iz Leedsa v Veliki Britaniji. Knott se je konec prejšnjega tedna pripeljal iz Jugoslavije do Peska, kjer je čez nedeljo parkiral svoj tovornjak volvo z registracijo A852BJX. Zadnjič ga je osebje bližnjega hotela Touring videlo v nedeljo, okrog 21. ure, ko se je zglasil v lokalu in vprašal, kdaj lahko naslednjega dne dobi kavo. Toda ni se več pojavil v hotelu, tovornjak pa je ostal na svojem mestu in tako se je v osebju hotela včeraj zbudila zla slutnja. Pogledali so v kabino tovornjaka in uzrli Knotta, ki ni kazal več nobenega znaka življenja. Poklicali so policijo, pa tudi gasilce z openske postaje, ki so bili prisiljeni vlomiti od znotraj zaprta vrata tovornjaka. Vzroki smrti še niso znani, po vsej verjetnosti pa je šlo za srčno kap.
Odbor obmejnih tovornih postajališč
Tržaško tovorno postajališče pri Fernetičih sestavlja, skupaj s tistimi v Štandrežu pri Gorici, na Kekovem pri Trbižu, v Aosti, v Vipitenu, v Suši in v Ventimiglii, Odbor tovornih postajališč alpskega loka, ki so ga pred kratkim ustanovili v Sirmionu ob Gardskem jezeru. Njegov namen je skrbeti za razvoj in krepitev obmejnih tovornih postajališč in njihovih struktur, da bi se tako sproti prilagajali nenehnemu naraščanju mednarodnega tovornega prometa.
Na ustanovni skupščini so za predsednika Odbora izvolili predsednika tovornega postajališča pri Fernetičih Luciana Russa-Cirilla. Med vprašanji, o katerih je razpravljala skupščina, je bila tudi problematika tranzitnih in carinskih operacij, še posebno v prihodnosti, ko bodo stopili v veljavo predpisi EGS o pospeševanju kontrol in carinskih ter sanitarnih formalnosti za blago, ki prehaja meje skupnosti. Bivši minister za odnose z EGS Fran-cesco Forte je že pred časom — kot vladno obvezo sprejel predlog tržaškega poslanca Colonija in drugih parlamentarcev, po katerem naj bi novi predpisi veljali tudi na meji v tržaški in goriški pokrajini.
Uslužbenci Aquile seznanjeni z rezultati rimskega srečanja
Skrbno organizirana tatvina v trgovini delikates
Skopali so dve luknji v steno da so lahko prišli do pršutov
Delavci rafinerije Aguila so se včeraj popoldne zbrali na novi skupščini, na kateri so poslušali informacijo o ponedeljkovem tristranskem srečanju na rimskem ministrstvu za industrijo. Kot smo že poročali, se je zaključilo z novo prekinitvijo in s sklepom, da se bo nadaljevalo 28. maja. Predstavniki sindikalnih organizacij so vsekakor zadovoljni vsaj zaradi tega, da družbi Total niti tokrat ni uspelo vsiliti bonifikacije naprav žaveljske rafinerije, čeprav je na pomoč klicala primer hude nesreče v Genovi. Očitno je prevladal zdrav razum in pa zagotovilo strokovnjakov, da naprave ne predstavljajo nevarnosti, dokler bo v njih izgoreval plin GPL, ki ga bo zmanjkalo le v primeru, da ga lastnik ne bo več kupil...
Tudi tržaški pretor Morway je včerajšnji dan izkoristil le za posvete z odvetniki sprtih strani. Izid ponedeljkovega srečanja mu bo lahko le delno olajšal odločitev, nikakor pa mu ne more služiti za dokončno zgladitev spora, saj se bo soočanje nadaljevalo konec meseca, medtem ko sodna razprava teče po hitrem postopku.
Deželni odbornik za industrijo Fran-cescutto je glede rimskega srečanja
včeraj izjavil, da se nadaljujejo pogajanja za ustanovitev bodoče družbe New Aguila, pri katerih sodelujejo deželna finančna družba Friulia, ministrstvo za industrijo, družba Total in potencialni kupci, ki jih je v Rimu zastopala Cei-Sud. Le-ta naj bi v čimkraj-šem možnem času pripeljala do dokončnega izoblikovanja vseh pogojev za možno prodajo rafinerije, novo srečanje pa bo, kot rečeno, 28. maja v Rimu.
Več sodelovanja med Deželo in EZIT
Odnosi med deželno upravo in ustanovo za industrijsko cono EZIT, s posebnim ozirom na problem rafinerije Aguila, so bili v ospredju pogovorov deželnega odbornika za industrijo Francescutta in predsednika EZIT Rossija, ki ga je spremljal podpredsednik Paschi. Sogovorniki so se strinjali z ugotovitvijo, da je bilo doslej premalo storjeno za usmerjanje novih proizvodnih pobud na področje tržaške industrijske cone, za kar je razloge iskati tudi v premajhni povezanosti in usklajenosti javnih uprav in inštitucij.
Zato da bi iz trgovine delikates izmaknili pršute, salame in sir, so z velikim potrpljenjem izkopali dve široki odprtini in po učinkovitem načrtu, ki malenkostno spominja na »čudovite sedem« iz 70. let, uspešno okradli trgovino delikates Botteri v Ul. Del Rivo 44. Tatovi so se verjetno dalj časa pripravljali na ta podvig, saj ni tako lahko v eni noči neopazno izkopati dve luknji z obsegom 45x30 in 30x60 cm. Po drugi strani so agenti letečega oddelka kvesture našli tudi indicije, ki potrjujejo to hipotezo.
Ko je lastnik trgovine 34-letni Fabio Botteri, ki stanuje v Ul. Vespucci 9, v ponedeljek zjutraj odprl trgovino, ga je čakalo grenko presenečenje. V skladišču je manjkalo 30 pršutov v vrednosti treh milijonov in pol lir, 10 kg parmezana v vrednosti 300.000 lir, nekaj salam in rebrc. Iz blagajne in predala pa je zmanjkalo 100.000 lir v drobižu. Botteri je takoj poklical agente letečega oddelka in jih opozoril na široko odprtino v notranji steni trgovine. Vrata in okna trgovine so bila skrbno zaprta, luknja v steni je bila edina možna pot v trgovino. Agenti so preiskali sosednje poslopje s številko
42, kjer je bila v pritličju včasih tudi trgovina. Luknja je iz tega prostora vodila naravnost v trgovino Botteri. Sosednje poslopje je v razpadajočem stanju in prostor je bil že dalj časa zapuščen. V stropu pa je bilo zapaziti še eno odprtino, ki je bila nekoliko širša- od prve. Po preiskavi v prvem nadstropju iste stavbe so ugotovili, da iz leve strani stopnišča zija luknja, skozi katero so se tatovi spustili v spodnjo zapuščeno trgovino. V prvem nadstropju so v sobah nasproti odprtine našli nekaj postelj z odejami in porabljene sveče. Mogoče so se tatovi ponoči zadržali v tem prostoru in vztrajno ter potrpežljivo kopali luknji, ki sta jih privedli do zaželenih pršutov.
■ V četrtek, 4. junija, ob 13. uri zapade rok za predložitev prošenj za sprejem v Dom za ostarele v Ulici del-la Valle 8. Na razpolago je deset majhnih stanovanj za starejše zakonce in deset sob za posameznike (moškega spola). Za podrobnejše informacije lahko telefonirate v urad Socialne službe pri dobrodelni ustanovi v Ul. Pascoli 31, na št. 744357 ali 727276.
V Rižarni vse več obiskov
Zadnje čase so obiski tržaške Rižarne čedalje bolj pogosti, vedno več je namreč šolarjev, ki prihajajo pod vodstvom svojih pedagogov iz raznih krajev v Trst in obiščejo tudi Rižarno. Izredno veliko obiskovalcev je bilo zlasti v soboto, ko se je vrsti avtobusov iz Brescie, Benetk in Trevisa pridružilo še nekaj avtobusov, s katerimi so se v Rižarno pripeljali bivši borci, upokojenci ali tudi mladi ljudje iz Idrije, Tolmina in Slovenske Bistrice. Skupno se je z onstran meje poklonilo spomimnu žrtev nacifašizma nad 250 ljudi.
gledališča
SSG
Slovensko stalno gledališče priredi danes, 20. t. m., ob 10. uri v Kulturnem domu - Trst predstavo I. Cankarja ZA NARODOV BLAGOR.
Jutri, 21. t. m., v petek, 22., in v ponedeljek, 23. t. m., ob 10. uri bo na sporedu pravljica H. Ch. Andersena - M. Sosiča OLE LUK v Kulturnem domu.
VERDI
Spomladanska simlonična sezona. V
petek ob 20.30 (red A) in v soboto ob 18. uri (red S) simfonični koncert. Na sporedu Bartokove, Ravelove in De Fallajeve skladbe ter Gershwinova RHAPSODY IN BLEU s sodelovanjem pianista Fran-coisa Joela THIOLLIERA. Dirigent Far-had Mechkat.
razstave
V	galeriji Rossoni bodo v petek, 22. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikarja Gi-acoma Ciramija. Razstava bo trajala do 31. t. m.
V	galeriji Minerva - Ul. S. Michele 5 razstavlja svoja dela do 27. t. m. slikarka Nelda Stravisi.
Na Gradu sv. Justa bo do 28. junija odprta antološka razstava tržaškega slikarja PIETRA MARUSSIGA.
V	galeriji Malcanton razstavlja slikar FRIEDRICH EIGNER.
razne prireditve
Moški pevski zbor Tabor - Opčine
priredi v soboto 23. maja ob 20.30 v Prosvetnem domu koncert polifonskih, umetnih in narodnih pesmi. Vabljeni.
SKD Barkovlje vabi domačine in prijatelje na praznik 50-letnikov, ki bo v nedeljo, 24. t. m. Za informacije tel. v večernih urah na št. 415797.
Vaška skupnost Trnovca vabi na kulturni večer v petek, 22. t. m., ob 20.30 v Škrkovi domačiji (Trnovca 15) na gostovanje Dramske skupine, MPZ SKD Slavec in harmonikarskega ansambla Mira-mar iz Ricmanj. Vabljeni!
KD Lipa vabi v petek, 22. t. m., ob
20.30	na CELOVEČERNI KONCERT MPZ Lipa - Bazovica. Vodi E. Prinčič.
Ob 100-letnici rojstva A. Sirka prireja KD Vesna v soboto, 23. t. m., ob 20.30 v Domu A. Sirk koncert ansambla MIRA-MAR. Ob isti priliki prireja v torek, 26. t. m., ob 20. uri v Domu A. Sirka proslavo, v kateri sodelujejo otroci OŠ A. Sirk in dekliški zbor Vesna. Vabljeni!
KD I. Grbec - Skedenj priredi v soboto, 23. t. m., ob 19.30 članski večer. Ob 21. uri bo nastopil MPZ Primorsko iz Mač-kolj pod vodstvom A. Baloha. Vabljeni vsi člani in prijatelji.
KD I. Gruden iz Nabrežine priredi v soboto, 23. t. m., ob 20.30 koncert zbora M. Pertot iz Barkovelj in dekliškega zbora I. Gruden.
KD Rdeča zvezda vabi v soboto, 23. t. m., ob 20.30 v cerkev sv. Urha v Samator-ci na koncert umetnih in narodnih pesmi primorskih avtorjev v izvedbi obalnega okteta iz Izole.
KMK Dolina priredi javno zborovanje na temo: MIR IN KRAJEVNE USTANOVE, ki bo jutri, 21. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Sodelujejo: župan dolinske občine Edvin Švab, kandidatinja ZKMI na listi KPI tržaškega okraja Nives Košuta in deželna svetovalka KPI Augusta De Piero Barbina.
SKD Barkovlje prireja v nedeljo, 24. t. m., ob 18. uri ob prazniku 50-letnikov. Nastopal bo harmonikarski ansambel KD F. Venturini od Domja, pod vodstvom S. Žerjal. Vabljeni!
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo v petek, 22. t. m„ ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
Našemu tajniku Sandiju je žena Edda povila drugorojenčka
ERIKA
Čestitkam se pridružuje
društvo Ekonomist
Naš Sandi in Edda bosta spet ponočevala. Sestrici Ani bo pri nočnih koncertih pomagal novorojeni
ERIK
Pridnima in potrpežljivima staršema čestitamo, Eriku pa želimo obilo sreče in veselja.	Kolektiv TKB
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja ciklus predavanj
EKSPRESIONIZEM NA SLOVENSKEM
2. predavanje ŠPELCA ČOPIČ
KIPARSTVO
V DOBI EKSPRESIONIZMA IN NOVE STVARNOSTI
Jutri, 21. t. m., ob 18. uri
Trst, Trgovinska zbornica, Ul. S.
Nicolo 5
razna obvestila
Srenja Boljunec vabi vse vaščane Bo-Ijunca, Krmenke in Lakotišča, da se udeležijo občnega zbora Srenje Boljunec v petek, 22. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren.
izleti
PD Kolonkovec organizira v nedeljo, 7. junija, izlet v CASTELFRANCO. Ogledali si bomo stare beneške vile. Za informacije tel. na št. 812281 ali 813616.
Mladinski odsek Planinskega društva Sežana prireja v nedeljo, 24. t. m., tradicionalno 12. Srečanje mladih planincev Primorske na Vremščici. Pod vrhom Vremščice bo ob 11. uri priložnostna proslava.
Sekcija PSI Dolina obvešča, da je odhod avtobusa za izlet na Brione v nedeljo, 24. t. m„ ob 6.45 s trga v Boljuncu, ob
6.55	z Doline (Banje) ter ob 7. uri od Domja.
Godba Veseli godci sporoča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Montello (TV), ki bo v nedeljo, 24. t. m. Sporoča tudi, da en avtobus gre iz Bolj unča ob
7.30	za Bazovico in Trebče, medtem ko drugi trije avtobusi odpotujejo ob 7.45 iz Boljunca direktno v Montello.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 20. maja
BERNARDIN
Sonce vzide ob 5.29 in zatone ob 20.34 - Dolžina dneva 17.05 - Luna vzide ob 2.26 in zatone ob 12.39.
Jutri, ČETRTEK, 21. maja
KRIŠPIN
PLIMOVANJE DANES: ob 2.36 najvišja 7 cm, ob 10.08 najnižja -33 cm, ob 18.00 naj višja 34 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,8 stopinje, zračni tlak 1013,4 mb rahlo narašča, veter zahodnik 4 km na uro, vlaga 75-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16)8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Davide Dugulin, Lorenze Mocarini, Stefania Marzini, Gian-carlo Stagni.
UMRLI SO: 90-letna Maria Stenner, 82-letni Guido Troian, 93-letna Maria Perentin, 86-letna Pierina Robba, 77-let-na Ermenegilda Zugan, 59-letni Giovan-ni Cucchiani, 67-letna Serena Coassin, 89-letni Vittorio Petronio, 79-letni Mario Spangher, 85-letni Roberto Richardson, 67-letna Solidea Degrassi, 91-letna Maria Mihalič.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 18., do sobote,
23. maja 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30.
Trg S. Giovanni 54 Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 412, Trg Garibaldi 5, Ul. dellOrolo-gio 6.
ZGONIK (tel. 229373), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delFOrologio 6.
ZGONIK (tel. 229373), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
čestitke
KD Vesna čestita Borisu in Sonji ob rojstvu sina GREGORJA.
Ul. sv. Frančiška 20 vabi jutri, 21. t. m., ob 17.30 na
OTVORITEV RAZSTAVE
VLADIMIR KLANJŠČEK slike in risbe
kino
ARISTON - 16.30, 22.00 L'amore strego-ne, glasb., Šp. 1985; r. Carlos Saura; i. Antonio Gades, Laura del Sol.
EKCELSIOR I - 18.00, 22.15 Cronaca di una morte annunciata, dram., It. 1987; r. Francesco Rosi; i. Ornella Muti, Gi-anmaria Volonte.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 II bambi-no d'oro, fant., ZDA 1986, 93'; r. Michael Ritchie; i. Eddy Murphy, Charles Dance.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Movie fan-tasy, □□
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 II nido delTaguila, dram., ZDA, 1986, 100'; r. P. Mora; i. Rutger Hauwer, Kathleen Turner.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stoone;
i.	Tom Berenger, Villem Dafoe.
PENICE - 17.00, 22.15 Nessuno torna vivo dal camping del terrore, krim.; r. Ruggero Deodato; i. Luisa Maneri, E. Lederer.
MIGNON - 16.00, 22.00 Basil Tinvesti-gatopo, ris., prod. Walt Disney.
EDEN - 15.30, 22.00 Poker di donne e di cani, pora., □
EKCELSIOR II - 17.45, 21.45 Capriccio, er., It. 1987; r. Tinto Brass; i. Francesca Dellera, Andy J. Forest, □ □
CAPITOL - Zaprto.
LUMIERE FICE - 17.00, 22.00 Oltre ogni limite, dram., ZDA 1986, 90’; r. Robert M. Young; i. Farrah Fawcett, James Russo.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Via Montenapoleone, dram., It., 1986 -103'; r. Carlo Vanzina; i. Carol Alt, Re-nee Simonsen.
RADIO - 15.30, 21.30 I racconti sensuali di Cicciolina, pora., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
_______mali oglasi__________
V SOVODNJAH (vas) je odprl osmico Franc Lukman.
PRI ŽUPANOVIH v Medji vasi št. 1 je odprta osmica.
TRISOBNO stanovanje s kopalnico, z razgledom na morje, v starejši stavbi pri Sv. Jakobu, vseljivo v teku leta, ugodno prodam. Tel. 52277 ob urah obedov.
OSMICO je odprl Karlo Sancin - Dolina 360. Toči belo in črno vino.
DAJEMO V NAJEM hišo z obsežnim vrtom na Beki pri Kozini. Ugodno. Tel. 226445.
EMIL PURIČ - JAKINOV (Repen 15) nadaljuje z osmico.
GOSPA prodaja otroško posteljico in druge otroške stvari. Tel. 730495.
MINI MINOR MAYFAIR, oktober 1984, v odličnem stanju, 26.000 km proda privatnik po ugodni ceni. Tel. 213688.
PODJETJE na Zahodnem Krasu nudi. zaposlitev osebi kot skladiščnik in šofer z vozniškim dovoljenjem C kategorije. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »Zanesljiv«.
OSMICO je odprl Lucijan Košuta (Šim-čev) v Križu 202. Toči belo in črno vino.
PRODAM plug št. 12, frezo za traktor in hidravlične vile za nakladanje gnoja. Tel. 228849 v večernih urah.
BRAVO PIAGGIO ali moped tomos kupim v gotovini. Tel. na št. 52277 ob obednih urah.
PRODAM čistilnico oziroma likalnico v Križu št. 202. Vse potrebne informacije dobite na navedenem naslovu.
DYANE 6, letnik 1982, v zelo' dobrem stanju, prodam po pošteni ceni. Tel. 631239 do 8.30 in ob uri kosila, drugače pa po naključju.
HRASTOVA DRVA za kurjavo prodajamo po 15.000 lir stot. Tel. na št. 421508 po 20. uri.
OSMICO je v Štandrežu odprl Stanko Marušič. Toči belo in črno vino, nudi tudi domači prigrizek.
ZEMLJIŠČE ob cesti Opčine-Repentabor dajemo v najem podjetju. Primerno za skladiščenje raznega materiala, mehanizacije in podobno.
OSMICO je odprl Anton Podversič v Gorici, Ul. Scogli 53 - toči briško rdeče in belo vino.
PRODAM 4-sobno stanovanje v Nabrežini. Za informacije tel. v popoldanskih ali večernih urah na št. 200144.
RESTAVRACIJA na Krasu išče natakarja ali natakarico z izkušnjo. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »Restavracija«.
OSMICO sta odprla Meri in Lojzi v Zgoniku. Točita belo in črno vino.
PRODAM stanovanje na Opčinah: kuhinja, dnevna soba, spalna soba, kopalnica, balkon in parkirni prostor. Tel. 228390.
prispevki
_ V počastitev spomina na Hermana Čoka daruje Grozdana Kolerič 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na našega Pavla Volka darujejo sorodniki Čebohin 10.000 lir za SPDT.
Kot podporna članica daruje Adalgisa Biekar 25.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
Adalgisa Biekar daruje 10.000 lir za KD L Grbec - Skedenj.
V	spomin na Emilijo Ota daruje sestrična Bernarda Ota 15.000 lir za Zvezo borcev - Boljunec ter 15.000 lir za KD. F. Prešeren.
V	spomin na Ivanko Šuligoj vd. Starc daruje Fabjan Just z družino 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	isti namen daruje Dragica Husu
20.000	lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin jia Ljudmilo Brecelj-Viviani daruje Ana Štoka 15.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob obletnici smrti mame Duše Kosmi-ne daruje sin Igor 20.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Majninega očeta Sveta daruje teta Zofka 15.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na strica Rada Nakrsta daruje Just Spetič 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Milko Rupel Starc darujeta Irene in Bino 30.000 lir za ŠD Konto-vel.
Namesto cvetja na grob gospe Valerije Tavčar darujejo Carla Versa, Laura Silvestri, Majda Černe, Marta Bevk, Lučka Pečar, Lilijana Petelin, Sonja Bezin, Damjana Furlan, Sava Kolerič, Luciana Sosič, Andrej Rudes 190.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Valerije Tavčar darujeta Tamara in Dario Cupin
50.000	lir za Dijaško matico.
Silva in Karmelo Sedmak darujeta
20.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na pok. borca Božiča Sedmaka darujeta Dolfi in Silvana Tretjak
20.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Borisa Košuto daruje Silvana Košuta Maček 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na pok. kolego Ninija Vergi-nelle in Riharda Sedmaka daruje Rudi Zidarič iz Šempolaja 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Ob 5. obletnici smrti Tiberija Rukina se ga spominjata Silva in Elena in darujeta 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Ivanko Šuligoj Starc darujeta Alexia in Primož 10.000 lir za ŠD Kontovel.
V	isti namen darujejo za ŠD Kontovel: Milena in Mirko 10.000 lir, Marjan Starčev 20.000 lir, Marina in Žarko 20.000 lir, Vanda in Luciano 10.000 lir, Vojka in Ervin 10.000 lir.
V	spomin na Ivanko Šuligoj vd. Starc darujeta družini Daneu in Gruden 25.000 lir za Godbeno društvo Prosek ter 25.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Ivanko Starc darujeta Angela in Mariella 100.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Milko Rupel daruje Angela Čiak 50.000 lir za Dijaško matico.
N. N. daruje 143.000. lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Ivanko Starc darujeta Anita in Rosella Frassinelli 30.000 lir za MPZ V. Mirk.
Namesto cvetja na grob sestre Marije daruje Ida 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu ter 25.000 lir za center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob sestre Marije darujeta Danila in Ivo z družino 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Križu.
V	spomin na Romana Rebulo darujeta družini Rebula in Sirk 30.000 lir za dekliški pevski zbor Vesna, 25.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Križu ter
25.000	lir za sindikat CGIL upokojencev iz Križa.
Ob 11. obletnici smrti Dominika Sedmaka darujeta Kristina in Majda 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Giannija Mia daruje družina Bojana Nabergoja 30.000 lir za cerkveni pevski zbor s Proseka.
Edi Prelec daruje 100.000 lir za nadaljnji razvoj Radia Opčine.
Sindikat slovenske šole
sporoča zainteresiranim; da z današnjim dnem lahko vložijo prošnjo za vključitev v pokrajinske lestvice suplentov za upravno, tehnično in pomožno osebje . (ATA). Rok zapade 20. junija.
Ustrezni obrazci so na razpolago na šolskem skrbništvu v Ul. Cumano 3. Priložiti je treba overovljeno in kolkovano fotokopijo ustrezne diplome kot tudi nadaljnjih naslovov.
Ob smrti drage mame oziroma tašče Marčele Možine darujeta Vittorio in Ema Možina 20.000 lir za KD Primorsko,
20.000	lir za Zvezo žena Mačkolje, 20.000 lir za sekcijo KPI Dolina, 20.000 lir za Delo ter 20.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
Namesto cvetja na grob Marčele Možine daruje daruje družina Šuber 10.000 lir za KD Primorsko in 10.000 lir za Zvezo žena Mačkolje.
Namesto cvetja na grob Marčele Možine darujejo za vzdrževanje spomenika padlih v NOB v Mačkoljah družina Gorup 20.000 lir, Ana in Cvetka 15.000 lir, družina Brana 10.000 lir.
Just Žerjal daruje 15.000 lir za KD Primorsko.
V	spomin na Ivanko Šuligoj vd. Starc darujeta Anita in Pino 20.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu.
Namesto cvetja na grob Ivanke Šuligoj vd. Starc darujeta Nardo in Tullio Ten-ker 50.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Ivanko Šuligoj vd. Starc darujeta Irene in Bino 20.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Danila Ukmarja (Slovenca) daruje Karlo Pirjevec 20.000 lir za MPZ V. Mirk.
Namesto cvetja na grob Luciana Fras-sinellija darujeta Vanka in Dora 10.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Ivanko Šuligoj vd. Starc daruje družina Daneu 30.000 lir za MPZ V. Mirk.
Namesto cvetja na grob Štefanije Obersnel vd. Grgič darujeta Marija in Silvan Žagar 20.000 lir za SD Zarja.
V	spomin na Ivanko Šuligoj vd. Starc darujeta Slava in Dušan 20.000 lir za ŠD Kontovel. V isti namen darujejo Savica in Ottavio 10.000 lir, Maria in Pepi Pra-šelj 20.000 lir.
Ob 15. obletnici smrti Frančiške Guštin roj. Milič daruje sin Franc z družino
10.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu ter 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Ivanko Šuligoj vd. Starc darujejo Darko, Anica, Mira in Zdenka
50.000	lir za MPZ V. Mirk.
V	počastitev spomina na Ivanko Šuligoj vd. Starc darujeta Darko in Anica z družino 50.000 lir za MPZ V. Mirk.
Namesto cvetja na grob mame g. Savice Starc darujejo ravnatelj, neučno in kuhinjsko osebje srednje šole F. Levstik-Prosek 40.000 lir za MPZ V. Mirk ter
10.000	lir za KD Slavec.
V	spomin na Danila Babiča-Balbija daruje Mara 20.000 lir za KD I. Cankar.
Ob srečnem povratku MPZ Vesela pomlad z gostovanja na Švedskem ter v spomin na očeta Celestina daruje Savica Malalan 100.000 za MPZ Vesela pomlad.
Ob 9. obletnici smrti dragih staršev darujeta sinova Carlo in Boris Kovač
25.000	lir za PD Tabor, 25.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
Ob priliki zlate poroke darujeta Ladko in Tončka Milkovič (Gropada 86) 50.000 lir za MPZ Skala - Gropada.
Marija Birsa daruje 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju.
Marija Birsa daruje 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob prvomajski budnici po vaseh občine Dolina daruje N. N. 30.000 lir za pihalni orkester Breg.
V	spomin na pok. Marčelo Lazar vd. Možina daruje družina Gherbassi 10.000 lir za pihalni orkester Breg.
Boris Čuk daruje 13.000 lir za pihalni orkester Breg.
Aldo Cunja daruje 10.000 lir za pihalni orkester Breg.
Ob 43. obletnici smrti padlega brata Alberta (20. 5. 1944) daruje Lojzka Cijak
10.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
V spomin na Ivanko Šuligoj vd. Starc daruje Lojzka Cijak 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
Ob 20-letnici smrti drage Svetke Križ-mančič (Kusove) darujejo svojci 50.000 lir za SD Zarja, 20.000 lir za KD Lipa, 20.000 lir za TPPZ P. Tomažič in 10.000 lir za Podporno in pogrebno društvo Bazovica.
m VoJk0
Namesto cvetja na grob Caroline Pri-mosic daruje Gizela Sedmak 20.000 lir za center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob gospe Valerije Tavčar roj. Batagelj darujeta Daša in Vito Svetina 50.000 lir za Dijaško matico.
V spomin na g. Valerijo Tavčar darujeta Enči in Ivo Magajna 30.000 lir za Dijaški dom.
Riko Henrik (Nabrežina-postaja 44) daruje 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V spomin na pok. Marčelo Možino darujejo za KD Primorsko-Mačkolje Angela Kos 20.000 lir, Zofija 10.000 lir, Nadja in Alojzja Tul 20.000 lir, Želka Klun 5.000 hr, Cvetko Smotlak 15.000 lir, delikatesa Mario in Sandro 50.000 lir.
Namesto cvetja na grob Marčele Možine daruje družina Kodrič 20.000 lir za KD Primorsko.
menjalnica
19. 5. 1987
Ameriški dolar				1275.--	Japonski jen				8.50
Nemška marka 				721,-	Švicarski frank 		875.—
Francoski frank			 213,—	Avstrijski šiling		101.50
Holandski florint 	:			638.—	Norveška krona 		191,—
Belgijski frank			 33.80	Švedska krona		204,—
Funt šterling				2130,—	Portugalski eskudo		8.50
Irski šterling			 1900.	Španska peseta		9.50
Danska krona			 188.	Avstralski dolar 		870.
Grška drahma 			 9,—	Debeli dinar		1.85
Kanadski dolar 			 930.	Drobni dinar		1.85
RPII/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 DUI\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
ti in morje
vojko colja
Ženska in njena stvarnost brtdapahor
Tramontana 25: nordijski koncept neobičajne polizrivne pilotine
V naši rubriki se skoraj dosledno izogibamo predstavitvi plovil, ki jih je treba zaradi tonaže (nad 3 BRT) registrirati in ki zahtevajo plovni izpit za njihovo upravljanje. Prepričani smo namreč, da se za lastnika tako plovilo sprmeni v pravo moro, saj je vezano na cel kup birokratskih obveznosti, ki so predvsem fiskalne narave in le v manjši meri varnostne. Ker pa privezov za taka plovila ne bomo našli v našem zalivu (ugotovitev na žalost velja v precejšnji meri tudi za manjša plovila), smo primorani iskati privez v novonastalih jugoslovanskih marinah, kjer so birokratske obveznosti precej manjše. V takem primeru postane registrirano plovilo zanimivejše, če se seveda namerno odpovemo plovbi v italijanskih ozemeljskih vodah.
Ta uvod je skoraj obvezen za predstavitev današnjega polizrivnega kajutnega motornega čolna tramontana 25 obrata Berozzi iz Fiumicina. Načrtovalci se sploh niso potrudili, da bi z načrtovalnimi triki znižali prostornino na 3 BRT, v čoln sta namreč vgrajena dva dizelska motorja bukh po 48 KM, da že sama zahtevata plovni izpit in bi bili torej vsi triki popolnoma odveč.
Tramontana 25 je zelo zanimiv polizrivni čoln, ki daje vtis, da ni nastal v Sredozemlju, saj ima vse značilnosti klasičnih nordijskih pilotin, ki so grajene za slabe vremenske razmere in nizke temperature. Kokpit je majhen, krmarjev prostor pa je v skoraj popolnoma zaprti kabini, da je ime tramontana popolnoma upravičeno. Čoln lahko v našem morju kljubuje tudi najbolj nadležnemu severnemu vetru, saj sta dno in premec grajena za plovbo v razburkanem morju. Tik vodne črte prehajata od premca do krme dve močni nosilni letvi, ki zagotavljata polizrivno plovbo tudi v razburkanem morju, saj preprečujeta, da bi premec zajemal vodo. V polizrivni plovbi čoln doseže hitrost 17 vozlov in porabi 9 litrov nafte na uro. Ko pa bi morje naraslo do take mere, da bi bila polizrivna plovba nemogoča, se prav tako dobro obnaša v izrivni plovbi, saj tehta več kot 2.500 kilogramov, s svojimi skupnimi 96 KM pa omogočata dizelska motorja tudi plovbo z nizkim številom obratov.
Tudi podkrovje je precej neobičajno. Nad klasičnima pogradoma v premcu, sta nad njima še dva, ki ju lahko znižamo in imamo tako naslonjalo, da spodnja pograda uporabimo kot kavča. V ločenem prostoru ob desnem boku je stranišče, ob levem kuhinja s precej vprašljivim zračenjem, saj so vodotesna okenca premajhna, da bi v poletnih mesecih zagotovila med postanki dovolj prepiha za kuhanje. Komu je torej namenjeno tako neobičajno plovilo? V glavnem lahko trdimo, da bodo z njim zadovoljni predvsem športni ribiči, saj omogoča plovbo tudi v zimskem času, povsem pa odsvetujemo tako plovilo ljudem, ki bi ga rabili le med enomesečnim dopustom, saj je 60 milijonov lir vsekakor prehuda investicija. Kdor pa nima finančnih in časovnih problemov, v bistvu dobro preskrbljeni upokojenec, lahko tak čoln izbere kot drugi dom, upravljanje je namreč enostavno in varno, bivanje za dve osebi nadvse udobno.
Tramontana 25 je dolg 7,60 metra, maksimalna širina je 2,50 metra, usposobljen pa je za plovbo preko 6 milj od obale. Tank za gorivo drži 180 litrov, vodni rezervoar pa 130 litrov.
Komisija za enakopravnost
»Pri deželni direkciji (odborništvu) za delo in socialno skrbstvo je ustanovljena Deželna komisija za enakopravnost pravic in enake možnosti med moškimi in ženskami z namenom, da. spodbuja efektivno enakopravnost in tako doprinese k uresničevanju tretjega člena Ustave, ki govori o odstranjevanju diskriminacij in zaprek, ki v praksi omejujejo izvajanje načel ena-koprvnosti«.
Tako se glasi prvi člen zakonskega predloga o ustanovitvi Deželne komisije za enakopravnost med moškimi in ženskami, ki jo je v imenu deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine pripravil deželni odbornik za delo Bran-cati in jo pred kratkim predložil' v pregled pristojni deželni komisiji.
Isti komisiji so bila pred časom zaupana še štiri besedila na isto temo: prvi predlog so konec februarja 1985 vložili socialistični predstavniki v deželnem svetu, samo nekaj dni kasneje so predložili komunistični osnutek; krščanski demokrati so svoj predlog predstavili leto kasneje, lani poleti pa še predstavniki Furlanskega gibanja.
O tovrstnih komisijah na raznih ravneh oziroma o smernicah, ki jih je izdelal poseben odbor članic Evropske gospodarske skupnosti, smo že večkrat pisali. Gre za vrsto ukrepov, ki naj bi v vsakodnevni praksi uresničevali načela o enakopravnosti in tako manjšali razmah med osvojenimi principi in stvarnim stanjem. V duhu s temi smernicami so na primer pri predsedstvu italijanske vlade in pri ministrstvu za delo ustanovili posebni komisiji, ki sta v okviru zaupanih kompetenc - v glavnem so to posvetovalni oziroma spodbujevalni organi -opravili precej koristnega.
Podobne komisije naj bi nastajale tudi na krajevni ravni. V Italiji so Komisije za enake možnosti - to je najkrajša oznaka tovrstnih organizmov -ustanovili že v nekaterih deželah in na vsedržavni ravni. Funkcije in pristojnosti določa vsaki posebej tisti organizem, ki jih pravno ustanovi. Če se vrnemo v okvir naše dežele in k predlogu deželne vlade, moramo ugotoviti, da predlagana komisija ne bi imela velike teže. Njeno delovanje določa drugi člen, ki pravi, da Komisija spodbuja in koordinira pobude ter stalno in sistematično preverja stopnjo izva-
janja predpisov o enakopravnosti in položaj na področju ženskega zaposlovanja. Glede teh vprašanj je Komisija posvetovalni organ Deželne vlade.
Predlagano komisijo naj bi sestavljale predstavnice najbolj reprezentativnih združenj, ki se v deželnem okviru posvečajo ženski problematiki, zastopnice treh najmnožičnejših sindikalnih organizacij, ženske predstavnice stanovskih združenj oz. gospodarskih kategorij ter končno predstavnice političnih strank deželnega sveta.
Čeprav v uvodu k osnutku izrecno piše, da so se pripravljale! tega predloga nanašali na vsebino štirih predlogov, predstavnice teh strank niso mnenja, da je deželni odbornik upošteval iste kriterije pri sestavi osnutka. Že ob predstavitvi besedila so na primer negativno ocenile dejstvo, da Komisija sodi v okvir Odborništva za delo in ne neposredno k deželni vladi.
Predlagateljice ostalih osnutkov so tudi takoj izrekle pomisleke nad sestavo komisije: predlog odbornika Bran-catija daje namreč nekakšne železne okvire, ki jih ni moč prikrojevati specifičnim potrebam in okoliščinam. Po kakšnem ključu naj bi na primer merili »reprezentančnost« posameznega združenja? In, kar je še pomembnejše, ali »reprezentančnost« odraža težnje večjega števila žensk?
Med poglavitnimi odlikami italijanskega ženskega gibanja in stvarnosti nasploh je namreč prav valovito spreminjanje, se pravi formiranje in razfor-miranje raznih skupin, ki so bile v danem trenutku nosilke najbolje opredeljenih teženj velikega števila žensk. Iz predloženega seznama je kaj lahko dobiti vtis, da bi komisija postala eno izmed tolikih reprezentativnih teles, ki večino energij porabi za notranje ravnovesje, tako da ima njeno delovanje premalo zaznaven zunanji odmev.
Vse te pripombe kajpak pridejo v poštev, če in ko bodo Deželno komisijo za enakopravnost in enake možnosti med moškimi in ženskami v Furla-niji-Julijski krajini zares ustanavljali. Zaenkrat namreč leži v pristojni deželni komisiji pet osnutkov, o katerih morajo šele razpravljati. In ker so volitve takorekoč pred vrati, je malo možnosti, da bi se razprava začela pred poletnim premorom.
7.20 Rubrika: Uno Mattina
9.35 Nanizanka: II ritorno del Santo
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: Tata e il professore 12.05 Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.15 Dokum. oddaja: Ouarkov svet
15.00	Dokumentarni oddaji: Vse o rižu, 15.30 Pohištvo - Stoli
16.00	Kolesarstvo: 70. Giro dltalia
16.30	Dokumentarna oddaja: Svet je tvoj - Japonska
17.40	Risanka: Pitfall
17.50	Dnevnik - iz parlamenta
18.00	Dnevnik - kronike
18.30	Tekmovanje: La grande corsa
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Nanizanka: Due assi per un tur-bo - Parigi Dakar
21.30	Nadaljevanka: Časa Cecilia - Le ali della cicogna
22.30	Dnevnik
22.40	Filmske novosti
22.45 Šport: odbojka ženske, Italija-Holandska (prenos iz Potenze) 0.15 Dnevnik - zadnje vesti
11.15 11.45 13.00
13.25
13.30
14.30 14.35 16.50 17.05 17.55
18.15
18.30
19.30
20.25 20.40
22.30
22.45
23.30
23.45
današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 2
Izob. odd.: Vzgajati in misliti Rubrika: Cordialmente Dnevnik - ob trinajstih Knjižne novosti Nadaljevanka: Ouando si ama Dnevnik - kratke vesti Mladinska oddaja: Tandem Aktualna oddaja: iz parlamenta Rubrika: Bolj zdravi, lepši Aktualna oddaja: Odprti prostor Športne vesti
Nanizanka: L'ispettore Derrick -
I figli di Raško
Dnevnik
Dnevnik - Športne vesti Nogomet: Dundee-Gbteborg, druga finalna tekma pokala UEFA (prenos iz Dundeeja na Škotskem)
Dnevnik
Informativna oddaja: Mixer - reportaža
Aktualnosti: Odprti studio, nato vremenska napoved Film: II rapace (pust., It. 1968, r. Jose Giovanni, i. Lino Ventura, Rosa Furman, Aurora Clavel)
Lit
12.10
12.45
13.05
13.35 14.00
14.30
15.30
16.30
17.35
19.00
19.35
20.05
20.30
21.20
21.25
22.55
RAI 3_____________________
Dokumentarna oddaja: Šport v ljudskih igrah
Izobraževalna oddaja: Poizkusi v fiziki
Informativna oddaja: Preko kitajskega zidu Tečaj ruskega jezika Izobraževalna oddaja: Pomoč pri domači nalogi Mladinska oddaja: Jeans Informativna oddaja: Stiffelius Aktualna oddaja: Vse o nas Film: II nemico (pust, Fr. 1968, r. Guglielmo Giannini, i. Evi Mal-tagliati, Luigi Pavese)
Dnevnik
Informativne oddaje deželnih te-
Film: Non rubare ... se non e strettamente necessario (kom, ZDA 1976, r. Ted Kotcheff, i. George Segal, Jane Fonda, Ed Mc Mahon, Dick Gautier, 1. del) Dnevnik Film (2. del)
Dnevnik - zadnje vesti
le vizij skih postaj
Izob. odd.: L'altra faccia di.
Plf RTV Ljubljana
10.00	TV mozaik. Mostovi
10.30	Matineja. TV drama: Ženski servis (A. Shaughnessy, pon.)
16.55	Tv mozaik (ponovitev)
17.25	Poročila
17.30	Mladinska nanizanka: Ko je pomlad - Kadar kupuješ hlače (r. Jože Bevc, i. Niko Goršič, 4. del)
17.55	Japonske pravljice: Deklica z vžigalicami
18.15 Poljudnoznastveni niz: Živalski svet - Nemogoči ptič
18.45 Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.05 Dokumentarni film: Narcis brez-zrcala (spoznanja in izkušnje filozofa Evgena Bavčarja, r. Mitja Milavec, scen. Helena Koderj^
20.50 Film: Moja mala vas (dram., Ceš-koslov. 1985, r. Jiri Menzel, i. Jamnos Ban, Marjan Labuda; film je bil med petimi nominiranimi v Cannesu 1. 1985, v Montrealu pa kje prejel posebno nagrado žirije)
22.30	Dnevnik
TV Koper
14.00	TV Novice
14.10 Rubrika: Parola mia 15.25 Otroški spored
17.00	Nanizanka: Legende kanadskih Indijancev
17.30 Dokum.: Divji živalski svet
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Danes v Opdrti meji med drugim: TRST — Mednarodna komisija za vodno gospodarstvo TRST — Tržaška pokrajina o družinskem rejništvu
SESLJAN j— Predstavitev knjige o družini Žužek iz Vižovelj TRST — Prvi koncert Chromas
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00 Nanizanka: II re del guartiere 20.25 TV dnevnik
20.30	Variete: Crazy boat
21.45	TVD Vsedanes
21.55 Dokum.: Ljubezen do narave 22.35 Film: Una storia allucinante (dram., r. A. Kjellin, i. J. Leigh)
^ jHI CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.10	Risanke
7.50 Rubrike: Gost, Magazine, Forum
9.00	Nanizanka: Aspettan-do il domani
9.25 Rubrika: Come stai?
10.00	Nanizanka: General Hospital
10.25 Rubrika: Il resto e vita
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia
11.55	Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nanizanka: Sentieri
14.30	Film: Il piacere della sua compagnia (kom., ZDA 1962, r. George Seaton, i. Fred Astaire, Debbie Reynolds)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Brivido caldo (krim., ZDA 1981, r. Lawrence Kasdan, i. William Hurt, Kathleen Turner)
22.45 Aktualnosti: Eletto-rando (M. Costanzo)
22.55	Nanizanki: Mississip-pi, 23.55 Sguadra spe-ciale, 0.55 Missione impossibile
^ RETEOUATTRO
8.30 Nanizanke: Ironside, 9.20 I giorni di Brian, 10.10 Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
12.50 Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Lovely Sara, Candy Candy, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20 Nadaljevanka: Febbre damore
18.15	Kviza: Cesf la vie, Il gioco delle coppie
19.30	Nanizanke: Charlie's Angels, 20.30 Colom-bo, 22.20 Spenser
23.10 Film: Il mediatore (dram., ZDA 1973, r. Robert Mulligan, i. Jasen Miller)
1.05 Nanizanki: Ironside, 1.55 S vri teh
f|) ITALIA1
8.30 Nan.: Fantasilandia 9.15 Film: Il male eredita-rio (dram., ZDA 1985, r. P. Wendkos, i. L. Red-grave, D. Carradine)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T.J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days, 20.00 Licia dolce Licia
20.30	Kviz: O.K. Il prezzo e giusto
22.35	Variete: Lupo solitario
23.35	Nanizanke: Ai limiti dellrincredibile, 0.30 Toma, 1.30 Simon & Simon
Btigfg)M TELEPADOVA
13.00	Risanki: Casper - Top Čat
14.00	Nadaljevanki: Happy end, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke: Gigi, Hurri-cane Polimar, Tran-sformers, Kyashan il superman, Ghostbus-ters
19.00	Nanizanki: Sanford & Son, 19.30 Flamingo Road
20.30	Film: Dedicato a una stella (dram., It. 1976, r. Luigi Cozzi, i. Pamela Villoresi)
22.30	Film: Amore, piombo e furore (vestern, It. 1978, r. Antonio Brandt, i. Fabio Testi)
0.30 Film
TELEFRIUU
13.30	Nad.: Rosa de Lejos
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45 Dokumentarec: Oceanska dimenzija
19.00	Dnevnik
20.00	Informativna oddaja: Zdravstvo danes
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: La signora e il fantasma
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Il cappello sulle 23
0.30 Glasbena oddaja: Spe-ciale La Grotta
1.30 Glasbena oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Halia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.10 V objemu gora; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: film v Sloveniji, opoldanska rubrika, mozaik; 13.20 Primorska poje 87; 13.40 Skice; 14.10 Gospod, problematika; 14.40 Glasbene skice, 16.00 Od Milj do Devina; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba: klarinetist Pietro Cavaliere, godalni kvartet Pro arte in Zagrebški pihalni trio; 18.00 Kulturni odmevi; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00.	12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 4.30 Jutranji spored;
8.05	Za knjižne molje; 8.30 Angleščina;
9.05	Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo;
13.30	Glasba; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Zbori; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.50 Likovni odmevi; 20.00 Koncert za besede; 21.05 Iz opere Janko in Metka (Humperdinck); 22.30 Melodije; 22.50 Liter, nokturno; 23.05 Jazz za vse.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Pesmi naših narodov; 14.40 Žanimivost;
15.00	Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...;
17.35	Z revije Primorska poje 87; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila; 11.30 Na prvi strani;
11.35	Srečanje s psihologinjo; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popevka; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Umetnost; 15.45 Sintonizirani; 16.35' Made in Yu; 17.00 Bubbling; 18.00 High power; 19.00 70. leta; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
Oddaja na frekvencah: 100,3 MHz za Kras; 100,4 MHz za Trst; 100,5 MHz za Vzhodni Kras.
10.00	Za vsakogar nekaj; 16.00 Besede in glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst; oddaje povezuje glasba.
Konec junija v Gorici ponovno Slovensko poletno središče
Prijetne in koristne počitnice za otroke
Po Sc uranovi h napadih na deželno upravo
Občinski svet za enotnost Dežele toda z ovrednotenjem vloge Gorice
Razen uvodnega dela, ko so svetovalci postavili različne interpelacije županu in odbornikom, je bila ponedeljkova seja občinskega sveta v celoti namenjena obsežni razpravi o vprašanju deželne enotnosti in še posebej ovrednotenja vloge Gorice v tej stvarnosti. Razpravo so izzvala nekatera stališča, ki jih je župan Scarano javno iznesel pred dobrima dvema mesecema v Trstu. Takrat je župan dejal, da je Gorica v naši deželi zapostavljena, da zato potrebuje skupaj s Trstom privilegirane odnose z Rimom. Deželno vlado je obtožil celo, da na "južnjaški" (beri mafijski) način upravlja oblast in deli razpoložljiva sredstva.
Ostre izjave so izzvale val polemik, ki pa so se s časom umirile. Liberalci in komunisti so v občinskem svetu predstavili dvoje resolucij, pred ponedeljkovo razpravo pa so svojo resolucijo oblikovale tudi stranke večinske koalicije. Kljub nekaterim predvolilnim ostem je razprava bila kolikor toliko umirjena.
Med stališči raznih strank ni bilo nepremostljivih razlik, razen kritičnega poudarka na račun dvajsetletnega deželnega upravljanja, s strani komunistov. Ta poudarek je preprečil poenotenje resolucij. Po prekinitvi seje je namreč samo liberalec Fornasir umaknil svojo in pristal na večinsko. Komunisti so vztrajali pri svoji - z močnim poudarkom na potrebi po programiranju in decentralizaciji oblasti v deželi, ki naj uravnovesi huda teritorialna in družbeno-gospodarska neravnovesja -pri tem pa niso dobili podpore drugih strank. Misovci niso glasovali za no-
beno od dveh resolucij, predstavnik zelenih Fiorelli pa sploh ni sodeloval pri glasovanju, češ da je vsa diskusija votla in nepomembna. Ostale stranke so kot rečeno soglasno podprle večinsko resolucijo.
Omenili smo predvolilne osti iz diskusije. V tej luči gotovo lahko razberemo oster poseg liberalca, ki pa se je na koncu le pridružil večini. Vse izvira iz tega, je dejal, da je . na Deželi prevladala De Mitova KD, v Gorici pa stari morotejski velajki niso izpustili oblasti. To je privedlo do emarginaci-je goriške KD, kot je prišlo javno do izraza tudi v konfliktih znotraj njenega predstavništva na Občini ali pri zamenjavi predsednika Trgovinske zbornice. Odtod kompleks emarginiranos-ti, ki sili k iskanju neposrednih odnosov z Rimom. Ko Scarano govori o mafijskem sistemu oblasti ima morda prav, če ima pri tem v mislih deželno KD. Toda enaka merila mora uporabljati tudi zase, če naj mafijski sistem označuje prepletanje politične in ekonomske oblasti, s katero gotovo razpolaga tudi goriška KD.
Battello je z vso težo postavil v ospredje vprašanje deželnega programiranja. Tega Dežela ni bila sposobna uresničiti v 20 letih obstoja. Deželni odborniki kot nekakšni vsemogočni prokonzuli še vedno delijo izdatna sredstva s klientelamo logiko, pri čemer je seveda Gorica zapostavljena zaradi manjše teže. Treba je zato ovrednotiti specifično vlogo veh pokrajin in različne stvarnosti povezati z globalnim načrtovanjem.
Predstavniki večine Esposito (PSDI), Paulin (SSk), Drufuca (PRI), Brunello (PSI), Baresi (KD) so v svojih posegih izrekli potrebo po ohranitvi deželne enotnosti. V tem kontekstu mora Gorica pridobiti vlogo, ki ji pritiče: tudi s spremembo deželnega volivnega sistema, ki naj ji spet zagotovi vsaj 7 svetovalcev (sedaj jih izvolimo na Goriškem 5) in s poenotenjem deželnega okrožja (ter izločitvijo Belluna) pri volitvah za poslansko zbornico. Razlike v deželni stvarnosti ne smejo biti vzrok za delitve, pač pa je treba stremeti po uravnovešenem razvoju, ki naj upošteva značilnosti posameznih stvarnosti.
Obrobna polemika se je razvila tudi glede omembe slovenske manjšine, ki jo je vsebovala resolucija KPI. Predstavnik SSk je skušal tako omembo doseči tudi v večinskem dokumentu, vendar se je moral zadovoljiti z generičnim sklicevanjem na "etnično kompleksnost" goriške stvarnosti.
Odkup diplomskih nalog
Pokrajinska uprava obvešča, da zapade 30. maja rok za predložitev prošenj za odkup diplomskih nalog, ki obravnavajo katerikoli aspekt družbene in gospodarske stvarnosti goriške pokrajine. Prošnje za odkup lahko pošljejo diplomanti, ki so študij zaključili v obdobju med 1980 in 1985. Za podrobnejša pojasnila je na razpolago urad za šolstvo na Pokrajini, tel. 385227.
Veliko otrok z Goriškega se še spominja poletnega središča, uspešne pobude izpred nekaj let, v Slovenskem dijaškem domu v Gorici. Po dveh letih premora bo letos ponovno odprlo vrata Slovensko poletno središče v Dijaškem domu in sicer od 29. junija do 10. julija.
Vanj se lahko prijavijo učenci, ki obiskujejo slovensko osnovno šolo, pa tudi malčki iz otroških vrtcev, ki so dopolnili peto leto. Središče bo odprto ob delavnikih, razen sobot, od 7. do 18. ure. V njem bodo otroci pod nadzorstvom in vodstvom vzgojiteljev in animatorjev koristno preživeli dva tedna, spoznali veliko novih prijateljev, se seznanili s športom in likovnimi dejavnostmi, glasbo, petjem itd.
Poleg bogatih izkušenj iz prejšnjih let bodo organizatorji, ob načrtovanju dela za letošnje poletno središče, skušali v naj večji možni meri upoštevati tudi predloge in želje staršev, ki se bodo oblikovale na predhodnem razgovoru, pred samim odprtjem središča.
Prijave otrok za poletno središče bodo sprejemali v Slovenskem dijaškem domu in sicer od 23. maja do 8. junija in to ob delavnikih od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Ob vpisu bodo staršem posredovali vsa potrebna navodila.
Sprememba glede plačevanja računov za vodo
Pri konzorciju Cafo, ki skrbi za dobavo vode na območju petnajstih ob-
čin v goriški pokrajini z okrog 30 tisoč prebivalci, so se vendarle odločili, da bodo opustili dosedanji način plačevanja vodarine preko inkasanta, ki je v zaporedju treh mesecev potrkal malodane na vsa vrata.
Občani bodo račune za vodo plačevali ob določenih dneh, na kraju in v času, ki bosta pravočasno sporočena. Nekako tako, kakor se v praksi dogaja za izterjevanje davkov. Občani pa bodo imeli tudi v bodoče možnost, da račune poravnajo direktno v pisarni konzorcija v Gradišču ali pa s poštno položnico.
izleti
Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje priredi enodnevni avtobusni izlet v Logarsko dolino v soboto, 13. junija 1987. Odhod avtobusa iz Gorice ob 5.30, iz Dola ob 5.40, iz Jamelj ob 5.50, od Sabličev ob 6. uri. Vpisujejo Ettore Moro, Mario Semolič in Cvetko Krulc.
Slovensko planinsko društvo vabi 14. junija na 16. SREČANJE SLOVENSKIH PLANINCEV, ki bo v Vratih. Organiziran bo avtobusni prevoz. Prijave v trgovini Baucon do 5. junija.
vazne prireditve
SMReKK vabi danes ob 21. uri v Kulturni dom na srečanje s Tomažem Devetakom in Maurom Guadagninom, ki bosta predvajala in komentirala diapozitive o pustolovščinah na reki Yukon (3 tisoč km z indijanskim kanujem v 65 dneh) in v Patagoniji (400 km peš proti Ognjeni zemlji).
S ‘Pokrajine še nič novega glede Trubarjeve razstave
Od 25. maja nakaznice za gorivo goriške proste cone
Delili bodo letošnji drugi kontingent
Okrogla miza o demokratizaciji višje srednje šole
Na pobudo urada za programiranje pri šolskem skrbništvu v Gorici in dijakov, izvoljenih v zavodske svete srednjih šol na Goriškem, bo danes, 20. maja, ob 17. uriokrogla miza o demokratizaciji višje srednje šole. Okrogla miza bo v prostorih industrijskega tehničnega zavoda G. Galilei v Gorici. Sodelovali bodo predstavniki staršev, profesorjev in ravnateljev, strank, šolskega skrbništva ter seveda dijakov.
Tudi letos revija Corovivo
Goriško društvo Seghizzi prireja tudi letos, v sodelovanju z Zvezo pevskih zborov FJK in s finančno podporo kmečko-obrtnih posojilnic, drugo izvedbo revije pevskih zborov Corovivo. Ta bo v Cordenonsu pri Pordenonu 24. in 25. oktobra.
Prva izvedba je bila lani v Vidmu. Na njej so sodelovali tudi nekateri slovenski zbori. Vpis za sodelovanje na letošnji reviji je do 15. junija. Prijave je treba poslati na Društvo Seghizzi v Gorici, Travnik (Piazza Vittoria) 44. Tam je tudi možno vprašati za podrobnejša pojasnila.
Knjiga slikarja Giuseppa Zigaine "Pasolini in smrt" bo nocoj predmet razgovora z občinstvom na srečanju z avtorjem. Prireditev, ki sodi v ciklus literarnih razgovorov v priredbi občinske uprave, bo s pričetkom ob 18.30 v avditoriju v Ul. Roma. Pri predstavitvi knjige bosta ob Zigaini sodelovala prof. Cesare De Michelis, docent sodobne italijanske literature na Univerzi v Padovi, in prof. Giampi-ero Brunetta, docent zgodovine kinematografije na istem vseučilišču.
Giuseppe Zigaina, doma iz Červi-njana, je že večrat razstavljal v Gorici in drugod po Italiji in po svetu svoje slike. Tokrat pa se bo predstavil z literarnim delom, ki ga je napisal v poklon spominu prijatelja Pier Paola Pasolinija. Z njim se je Zigaina srečal leta 1946 v Vidmu in takoj navezal prijateljstvo ter umetniško sodelovanje. Med drugim je Zigaina sodeloval pri filmih Teorema in Decameron, s posebno pozornostjo pa je sledil Paso-linijevemu manj znanemu likovnemu ustvarjanju.
V knjigi, o kateri bo govor nocoj, nam torej oseba, ki je bila Pasoliniju zelo blizu vse do njegove nasilne smrti novembra 1975, prikazuje pisateljevo podobo daleč od dosedanjih stereotipov. Zigaina je skušal na osnovi podrobnega raziskovanja v Pa-solinijevem umetniškem delu prikazati njegovo življenjsko filozofijo, njegovo iskanje nečesa, kar bi lahko z
Na seji pokrajinskega sveta je v ponedeljek prišlo do zamenjave v vrstah KD. Dr. Enzo Bevilacgua, ki je pred približno enim letom prevzel predsedniško mesto na Trgovinski zbornici, je dal ostavko, ker mu obveznosti na Zbornici ne dopuščajo, da bi s potrebno zavzetostjo deloval tudi kot pokrajinski svetovalec. Njegov odstop so sprejeli soglasno in mu pri tem izrekli priznanje za doslej opravljeno delo. Zamenjal ga je prvi neizvoljeni demokristjan Giuseppe Agati, ki je bil v prejšnjem mandatu že pokrajinski svetovalec, v 70. letih pa tudi nekaj časa predsednik Pokrajine.
Na seji je svetovalka Aleksandra Devetak ponovno načela vprašanje Trubarjeve razstave, ki naj bi jo priredila Pokrajina. Kot znano, so razstavo svoj čas preklicali po novembrskem incidentu z gradeškim ribičem. Nato so se polemike izgladile in kazalo je, da bodo razstavo končno priredili. Svetovalka Aleksandra Devetak je v imenu KPI že konec marca zahtevala na seji komisije za kulturo, naj se pobuda čimprej izvede in da se pomembni kulturni stiki ter izmenjave ob meji ne postavijo spet pod vprašaj zaradi tega ali onega razloga.
lučjo upanja osvetlilo neizbežno smrt. V tem iskanju, ki se često obrača na alkimijo in orientalni misticizem, je Pasolinijev tragični konec skoraj uresničitev neke želje in izpolnitev pričakovanja.
Od danes sprejemajo davčne prijave v Lenassiju
Goriško županstvo obvešča, da bo od danes dalje v telovadnici zavoda Lenassi, Kapucinska ulica 17, odprt urad za sprejemanje davčnih prijav. Ta teden bo odprt od 8.30 do 12.30, od ponedeljka dalje pa tudi popoldne in sicer od 15. do 18. ure.
Županstvo obvešča tudi, da so v omenjenem uradu na razpolago obrazci za razne kategorije.
Županstvo obvešča nadalje, da v pokrajinskem ravnateljstvu urada za neposredne davke, v Filzijevi ulici, že deluje posebna služba , ki daje navodila in pojasnila glede izpolnjevanja davčnih prijav. Urad je odprt vsak delavnik, od 8.30 do 13. ure.
Posebne urnike za sprejemanje davčnih prijav so te dni odredili tudi na županstvih drugih občin v pokrajini, medtem ko informacije o izpolnjevanju prijav nudijo pri raznih strokovnih združenjih.
Minila sta dobra dva meseca in kljub načelni razpoložljivosti ni bilo konkretnih premikov. Zato je svetovalka Devetakova na seji pokrajinskega sveta postavila vprašanje, kaj namerava pokrajinski odbor s tem v zvezi, ko doslej ni dal jasnega odgovora. Izjasnitev glede namenov večine je zahtevala tudi v zvezi z drugo kulturno pobudo, ki pobliže zanima Slovence. Gre za že večkrat obljubljeno, a doslej prav tako še neuresničeno javno predstavitev - ki naj bi jo v Gorici izvedla Pokrajina - monografskega zvezka revije II Territorio o slovenski kulturi in prisotnosti v Furlaniji-Julij-ski krajini.
Na ponedeljkovi seji je svetovalec Poletto načel tudi vprašanje novih predpisov glede vstopa tujih državljanov, ki ne pripadajo državam EGS. Kot znano, naj bi stopile v kratkem v veljavo norme glede izpolnjevanja formularjev in drugih obveznosti, ki bi znatno otežile prosto premikanje čez mejo tudi za jugoslovanske državljane. Upoštevati je treba krajevni kontekst, Videmske in Osimske sporazume, zato naj Pokrajina posreduje na pristojnih mestih, da ne bi prenagljene odločitve kvarno vplivale na obmejne odnose.
Proces proti trem davčnim oporečnikom se je včeraj na goriškem sodišču zaključil z oprostilno razsodbo. Renato Fiorelli in Pino Jeusig, predstavnika Zelene liste v Gorici, in šolnik Mario Leghissa iz Tržiča so se znašli na zatožni klopi, ker so 26. in 27. marca demonstrirali pred davčno izterjeval-nico v Ul. Carducci. Z letaki in transparentom so izkazovali solidarnost davčnemu oprečniku, ki so mu zarubili del premoženja, in obenem zagovarjali pravico do oporekanja plačilu davkov, ki jih država namenja stroškom za oboroževanje.
Orožniki so jih prijavili zaradi pro-pagandiranja kaznivih dejanj in ker je na letaku bila nepopolna navedba avtorjev. Sodniki so jih včeraj po skoraj 6-urni obravnavi oprostili, ker niso zagrešili kaznivega dejanja. Zaradi formalne nepravilnosti na letakih bodo morali plačati globo 150 tisoč lir.
Razsodba je gotovo pomembna na vsedržavni ravni, kot dokazuje prisotnost odvetnikov iz Bologne in Verone na včerajšnji obravnavi. Podobni procesi proti davčnim oporečnikom so se doslej vedno zaključili z oprostitvijo oporečnikov, vendar v zadnjem času je v enem primeru kasacijsko sodišče prišlo do drugačnih zaključkov.
Včerajšnja obravnava se je pričela s posegom javnega tožilca dr. Trotte, ki je menil, da so obtoženci podžigali javnost k davčnemu oporekanju in torej zagrešili kaznivo dejanje, za katero zakon predvideva od 6 mesecev do 5 let zapora. Predlagal je priznanje splošnih olajševalnih okoliščin in še
Trgovinska zbornica obvešča, da bodo 25. maja začeli razdeljevati nakaznice za gorivo proste cone, za drugi letošnji kontingent. Razdeljevali jih bodo do 15. julija.
Upravičenci, ki imajo stalno bivališče na območju občine Gorica in So-vodnje bodo prejeli nakaznice za 260, oziroma 350 litrov goriva po znižani ceni. Nakaznice za 260 litrov bodo prejeli lastniki manjših avtomobilov (do 11. KS). Upravičenci iz drugih občin pokrajine pa bodo prejeli nakaznice za 140, oziroma 185 litrov goriva.
Nakaznice bodo razdeljevali v uradih ACI v Gorici in v področnih centrih v Krminu, Gradišču, Gradežu, Tržiču in Ronkah.
Lastniki avtomobilov, ki niso zaprosili za dodelitev nakaznic, imajo pa za to pogoje, lahko vložijo prošnjo do konec maja.
Nakaznice bo treba izročiti do 31. oktobra na črpalkah, gorivo pa se bo lahko dvignilo do konca leta.
Ukrep je seveda v zvezi z zapadlostjo zakona o goriški prosti coni, ki je bil, kakor znano, podaljšan samo do konca leta in je treba zato do tega roka tudi zaključiti vse račune, ne gle-
posebno okoliščino, da so to počeli zaradi posebnih moralnih vrednot, kot je pacifizem in nasprotovanje vojnim stroškom. Zahteval je zato obsodbo na 6 mesecev zapora.
Odvetniki Tarlao in Maniacco iz Gorice, Locatello iz Pordenona, Chir-co iz Bologne in Corticelli iz Verone so v dokaj borbenih nastopih zahtevali oprostitev. Predvsem, ker da obtoženci sploh niso nikogar spodbujali k oporekanju in torej niso zagrešili kaznivega dejanja (kot so končno razsodili tudi sodniki). Poleg tega pa so poudarili, da spodbujanje k oporekanju ni kaznivo in obsežno utemeljili to stališče. Konec koncev, so ugotovili, so tudi vidne cerkvene osebnosti (od mons. Bettazzija do tržaškega škofa Bellomija) večkrat javno nastopile v prid davčnemu oporekanju vojnim stroškom, pa jih ni nihče postavil na zatožno klop.
Razsodbo so obtoženci in njihovi somišljeniki, ki so sledili obravnavi, sprejeli z vidnim zadovoljstvom. »V bistvu nam razsodba daje prav,« nam je izjavil občinski svetovalec Fiorelli »in dokazuje, da je ne samo dovoljeno, pač pa je naša civilna dolžnost, da javno zagovarjamo naše izbire proti stroškom za oboroževanje.« Fiorelli je tako napovedal, da bodo na sedežu Zelene liste v Ul. Formica 3 nadaljevali vsak večer informativno službo za vse, ki bi želeli že ob letošnjih davčnih prijavah oporekati vojnim stroškom s tem, da odtržejo 5,5% davkov in jih namenijo skladu za mirovne pobude.
de, če bo zakon potem ponovno podaljšan ali pa bo izglasovan nov zakon.
razna obvestila
V pisarni Kmečke zveze pomagajo pri izpolnjevanju davčnih prijav. Urad je odprt dopoldne od 8.30 do 12.30.
Gospodarska zadruga na Vrhu sklicuje občni zbor članov v petek, 22. maja, ob 20. uri v gostilni pri Lovcu.
SKPD F. B. Sedej v Števerjanu priredi v petek, 22., soboto, 23., in nedeljo, 24. maja, Briški praznik. V petek tekmovanje v briškoli z bogatimi nagradami. V soboto ples. V nedeljo kulturni program: nastop glasbenih šol iz Števerjana, Gorice in Nove Gorice ter tržaškega mešanega zbora. Zatem ples.
Občina Doberdob obvešča, da bodo 23. maja ob 14. uri v dvorani bivše knjižnice prodali imovino (opremo), ki so jo izločili iz uporabe. Oprema (stoli, mize, police itd) bo na vpogled od 8. do 12. ure v istih prostorih. Kupljene predmete bo treba dvigniti v roku sedmih dni od dneva dražbe.
Občina Doberdob obvešča da sprejemajo davčne prijave do 23. t. rn. vsak dan od 8. do 10. ure na sedežu ŠD Mladost. Od 25. do 29. maja bodo prijave sprejemali od 8. do 12. ure, od 30. maja do 1. junija pa tudi od 14. do 18. ure.
_________prispevki____________
Za športno-kulturno središče na Vrhu daruje Jožef Murenec (Vrh 43) 100 tisoč lir.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Capriccio«. Prepovedan mladini pod 18.1etom.
CORSO Zaprto.
VITTORIA 17.30-22.00 »Le vergini ero-tiche«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
OBČINSKO GLEDALIŠČE zaprto. EKCELSIOR Zaprto.
Krmiti
OBČINSKO GLEDALIŠČE 19.30 »Hei-mat«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 in 20.30 »Norčije na kolesih«.
DESKLE 19.30 »Goonies«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 84268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. Toti 52, tel. 72701.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 9.30, Marija Merljak por. Franzoni, iz splošne bolnišnice, v cerkev na Placuto in na glavno pokopališče.
Slikar Zigaina o Pasoliniju
Oproščeni davčni oporečniki: ni šlo za kaznivo dejanje
Andrej Inkret: Poezija in resnica
Objavljamo esej znanega slovenskega teatrologa in kritikay ki je imel uvodno razmišljanje na letošnjem mednarodnem pisateljskem srečanju na Bledu
Nič temnejšega ni od jasne govorice in nič resničnejšega ni od pesmi, ki je razum ne more zapopasti.
(Edvard Kocbek, Lipicanci)
Vprašanje o literaturi in resnici, ki je postavljeno v naslov tega uvodnega razmišljanja, noče biti ozko specialistično vprašanje in ne reflekti-ra na formalne akademske odgovore. Prav nasprotno. Vprašanje o literaturi in resnici razumem kot temeljno vprašanje o smislu literature. Pri tem nimam v mislih samo resnico, za katero gre v tisti novi literaturi, ki jo pišemo danes, pač pa naše današnje razumevanje poezije sploh, saj se poezija pač vedno dogaja kot živa, odprta in tako tudi spremenljiva komunikacija. Zunaj komunikacije, ki je vedno seveda aktualna, ni in ne more biti nobene poezije, s tem pa tudi nikakršne njene »resnice«.
Kot problem se zastavlja torej prav to razumevanje in komunikacija, kar na neki način su-ponira tudi skupni naslov naših pogovorov, ki »resnico literature« komparativno sicer povezuje z »resnico zgodovine«, hkrati pa vendar obe »resnici« tudi določno razmejuje med seboj. To pomeni, da resnica ni ena sama, da ni nič samo-umljivega, splošnega in dokončnega. Kakor je resnica odprta in vprašljiva v literaturi, je nejasna in negotova tudi v okrožju tako imenovane zgodovine, odvisna v prvi vrsti od našega razumevanja pesniških in zgodovinskih fenomenov. S tem pa seveda nočem reči, da je postala resnica nekaj poljubnega in do kraja razpoložljivega naši hermenevtični samovolji, saj bi to pomenilo, da z resnico ni sploh nič več in da so samo še subjektivistične, torej ideološke spekulacije, ki jim je vse dovoljeno in ki niso odgovorne ničemur razen svojim pragmatičnim apetitom, za katere vsi prav dobro vemo, da nimajo konca in da zmerom vse izničijo.
Prav tako nočem reči, da sta se literatura in zgodovina preprosto razšli, vsaka pač z nekakšno svojo specialistično, delno, relativno »resnico«, in da se zdaj postavljata pred nas kot nekakšna alternativa: lahko se sicer prosto odločamo med literarno in zgodovinsko resnico, toda naša odločitev bo vedno parcialna. Ne v literaturi ne v zgodovini se nam resnica v vsej svoji nerazdeljivosti in kompleksni razvidnosti ne bo več razodela.
Moja misel je drugačna. Mislim namreč, da je še vedno mogoče in treba govoriti o kompleksni in nerazdeljivi resnici, le da je ta resnica ambivalentna in paradoksalna.
Poskusil bom pokazati, da je prav literatura oziroma v najširšem smislu poezija tisti prostor, v katerem se celovita resnica človeškega sveta še vedno razkriva z vso svojo silovitostjo in z vsem svojim neubranljivim čarom, hkrati pa najbolj določno tudi v vsej svoji ambivalentnosti in paradoksalnosti. Če pa je tako, se seveda
zastavlja vprašanje, zakaj potem sploh govorimo o dveh resnicah, ob »resnici literature« tudi o »resnici zgodovine«. Odgovor je pravzaprav preprost.
Če zajema pojem zgodovine na prvi strani vse tisto, kar se je objektivno in faktično zgodilo v preteklosti, pa zgodovina na drugi strani ni nič drugega kot subjektivna zavest o teh preteklih dogodkih. Zgodovinska resnica je stvar naše spominske vednosti in našega aktualnega »pripovedovanja« o teh preteklih dogodkih, in ničesar drugega. Če pa je res, da je zgodovina »zgodba« fistoria) o preteklosti in če je kot zgodba v prvi vrsti pač stvar tistega, ki jo pripoveduje, njegove radovednosti, senzibilnosti in oblikovalne fantazije - potem se v tej točki zgodovinska in poetična resnica po vsem videzu stikata in prekrivata. Kakor je zgodovina v svojem bistvu zgodba o dogajanju minulega človeškega sveta, tako oblikuje in variira takšno zgodbo o človeški preteklosti zmerom znova tudi poezija. Prva in druga jo oblikujeta vedno iz nekakšne hipotetične sedanjosti.
To pa seveda ne pomeni, da sta zgodovina in poezija kratko in malo eno in isto. Razlika med njima se najbolj razvidno pokaže v tem, da poezija v svojem poetskem bistvu nikdar ni samo pričevanje o preteklosti in da pravzaprav ne deluje na zgolj zgodovinski način. Čeprav je vsaka pesniška umetnina vedno izraz natanko določenega zgodovinskega konteksta, pa ta kontekst s svojo govorico na čuden način prerašča. Lahko bi rekel, da poezija sploh ne pozna preteklosti, čeprav zmerom pripoveduje samo o njej in vedno seveda neposredno iz nje. Kljub vsem spremenljivim interakcijam med sedanjostjo in preteklostjo, kljub vsem epohalnim duhovnim preobratom in znanstvenim odkritjem, razrednim bojem in revolucijam, političnim prevratom in tehničnim inovacijam... se v poeziji ohranja nekakšen »večen čar«, kakor je to imenoval Marx. Ali kot nas o tem z Gadamerjevimi besedami uči fenomenološka poetika: poezija se vedno dogaja »istočasno« z nami. Njena resnica je aktualna resnica, ali je sploh ni.
Ko danes berem Ajshila, Shakespeara ali Becketta, se mi resnica človeškega sveta razkrije nenavadno jasno, izostreno in zavezujoče - in prav malo pomislim na to, da pripovedujejo vsi trije svoje magične, strašne in katarzične zgodbe iz neke bolj ali manj daljne preteklosti - in da sem, na drugi strani časa, sam s svojim življenjem ujet v neko nejasno, le po površini stvari razlito sedanjost. Iz poezije se pred menoj z vznemirljivo silovitostjo razkrije neka kompletna slika sveta in me neubranljivo prevzema s svojo usodno in brezpogojno resničnostjo. Njena resnica ne more biti samo. od včeraj, kakor tudi ne more biti samo do danes, ko se razkriva pred menoj in ko me prevzame s svojo čudno čarno silo. Zdi se, kakor da je razkritost te resnice, ta aletheia do časa popolnoma ravnodušna.
Tako se torej zdi, kakor da je pesniška oziroma literarna umetnina kratko in malo zavarovana pred destriktivno silo preteklosti, saj mi je dostopna v vsej svoji celoviti neposrednosti in živi konkretnosti, pa naj je nastala pred mnogimi stoletji ali šele včeraj - samo odpreti se morava drug pred drugim. Da je literatura v svoji poetski substanci »trans-historična«, priča na primer tudi dejstvo, da je umetnostnim in zgodovinskim znanostim dostopna samo v tistih svojih komponentah, ki zanjo kot poezijo niso odločilnega pomena, na primer v spoznavnih, ideoloških ali političnih razsežnostih - medtem ko ostaja vse drugo, kar je za poezijo bistveno, za sleherno znanost povsem nejasno in negotovo.
Znano in neizpodbitno zgodovinsko dejstvo pač je, da ideološki in politični projekti nenehoma nastajajo in odmirajo, poezija pa kar nekako ostaja z nami... Na žalost moramo preživeti največji del svojega življenja prav z ideologijami, nenehno si moramo izmišljati politiko in nenehoma moramo prihajati z njo v spore.
S tem pa seveda nočem reči, da je moja komunikacija s poezijo odvezana od pozitivne zgodovinske varnosti in od konkretne ideološko politične pragmatike - in da predstavlja potencialen azil in oazo (nekakšne misteriozne »večnosti«), sredi plehkega, začasnega, nemara celo lažnega (političnega, zgodovinskega...) sveta, v katerem moram živeti, naj mi je to prav ali ne. Prav tako nočem reči, da je med poezijo in zgodovino nasprotje, ki bi ga bilo mogoče označiti na aristotelovski način kot nesorazmerje med univerzalno in partikularno, idealno in zgodovinsko mero človeške resničnosti.
Če namreč zgodovina v izvirnem smislu pomeni vse tisto, kar se je z ljudmi zgodilo v preteklosti, in če oblikuje poezija svoje zgodbe prav tako le na podlagi tistega, kar ji je izročeno iz preteklosti (hkrati pa jih oblikuje tako, da se temu izročenemu na mitski gačin izroča tudi sama), potem ne more biti dvoma, da pripovedujeta obe, poezija in zgodovina, »zgodbo« o eni in isti človeški resničnosti. Obema gre za zgodbo in za resnico človeškega sveta v vsakršnih njegovih antinomijah in spopadih, osvobodilnih upanjih in deziluzijah, usodnih zmotah in tako imenovanih tragičnih krivdah, veličastnih esha-toloških projektih, ki se porajajo zmerom na novo, in nesmiselnih žrtvah, ki jih terja vedno znova njihovo uresničevanje. Obe pripovedujeta, skratka, o trpljenju, umiranju in smrti, ki je slehernemu med nami dodeljena samo ena. Spričo te resnice pravzaprav ni več važno, da jo zgodovina razkriva z osupljivo, pogosto popolnoma »neverjetno« govorico objektivnih dejstev in njihove kavzalnosti - in da jo poezija izreka s skrivnostno energijo imaginacije, ki se ne meni ne za faktične ne za oktroirane omejitve, ampak
raste iz sproščene, vznemirljive, osvobojevalne igre.
Na tem mestu omenim pesnika Edvarda Kocbeka, ki ugotavlja, da je človek prav v pesniški igri najbolj zvest svoji človeškosti.
»To je igra igralca, ki igra na vse, to se pravi na svobodo, ne da bi pri tem prizadel svobodo svojega bližnjika.« Kocbek ugotavlja, da sem v poetični igri svoboden za nekaj in ne od nečesa: »V tem prostoru so moje svobodne odločitve odgovor na vso življenjsko resničnost.« Mogoče je reči, da je prav takšna svoboda tista izvirna, temeljna resnica (in možnost) človeškega, ki se lahko razkrije samo v poeziji.
Zgodovina namreč nikdar ne more izraziti vse človekove resničnosti. Čeprav je človek edini tvorec zgodovine in se svojemu zgodovinskemu poslanstvu nikdar ne more in ne sme odpovedati, je vedno tudi njen objekt in v zadnji konsekvenci njena žrtev. Kolikor je lovec, toliko je hkrati tudi plen.
Zato je človek do svojega zgodovinskega poslanstva nujno v ambivalentnem razmerju. Njegova lastna dejanja ga nenehoma usodno razpenjajo med pripadnost in distanco, med aktivizem, avtorefleksijo in dvom, vero in herezijo, zvestobo in izdajstvo, ljubezen in prevaro, zanos in ironijo... V zgodovini človek zmerom ogroža in prizadene svojega bližnjika. Prav v tem, da to ve, pa je človek, kot nam tudi pripoveduje Kocbekova poezija in nič manj njegova osebna izkušnja, na poseben način »starejši« od zgodovine, čeprav je njen edini tvorec. Kakor vemo, se iz zgodovine, ki je magistra vitae, nikakor ne nauči ničesar. Njegov lastni svet se pred njim zmerom znova razkriva kot problema tičen, ambivalenten in paradoksalen, ali preprosto samo zagoneten in teman. V tem pa je po Camusu sploh izvir poezije: »Če bi bil svet jasen, umetnosti ne bi bilo.«
Lahko bi rekel, da postane poezija odvezana od zgodovine in njene resnice šele tedaj, kadar je na najgloblji, celovit in nerazdeljiv način spojena z njo. Kadar v njenem »objektivnem« gradivu ne poizveduje za boljšimi ali slabšimi koncepti in pragmatičnimi rešitvami, pač pa v zgodovinski resničnosti razbira sled nekakšne konstante, nenehoma vračajoče se, hkrati pa vendar tudi zmerom drugačne resnice človeškega sveta.
Šele takrat se resnica poezije razkrije kot »drugačna«, kot »trans-historična« resnica. Kakor beremo pri Dušanu Pirjevcu, je drugačnost poezije v tem, da njena resnica ni uporabljiva, da ne prinaša nikakršne koristi, »ne odpira poti v novi svet«, »ne utemeljuje in ne postavlja nikakršnih novih vrednost ali vere«: »Zato te resnice, ki jo človek izgovarja v Poeziji, ni mogoče uporabiti na način aktivizma, voluntarizma ali racionalizma. Zato je tudi Poezija pravzaprav igra.«
Zato gre v poeziji za resnico.
Zveza DSLU izdaja revijo Likovne besede
Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov je izdala novo, tretjo številko svojega glasila Likovne besede. Izdajajo ga že tri leta, vendar je vsako leto izšla le ena številka, predvsem zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Tokrat so dobili od Kulturne skupnosti Slovenije nekaj več denarja, zato v prihodnje načrtujejo izid štirih številk letno. Glavni urednik Likovnih besed je Borko Tepina, odgovorni urednik pa Maksim Sedej ml.
Likovne besede so nastale kot sestavni del širše revitalizacije Zveze DSLU. Delovni program Likovnih besed ni namenjen zgolj obveščanju in dialogu med posameznimi likovnimi umetniki, ampak želi ustvariti bolj odprto povezavo in dialog tudi z drugimi umetniškimi zvrstmi ter z duhovnimi gibanji današnjega časa. Kot so povedali likovni umetniki na tiskovni konferenci ob predstavitvi nove številke, si brez te povezave ne morejo predstavljati in ustvarjati lastnih umetniških idej in lastnega kulturnega prostora, povezanega s kulturami drugih jugoslovanskih narodov, z Evropo in svetom. Likovne besede bodo namreč kot likovni kulturni spomin predstavili tudi izven Slovenije, v enem izmed tujih jezikov pa jih bodo pošiljali tudi v druge kulturne institucije po svetu.
Oblikovalci Likovnih besed so začeli široko akcijo iskanja naročnikov. Predvsem se jim zdi pomembno, da pridobijo tudi likovne pedagoge, saj je strokovni študij in izobraževanje na likovnem področju močno pomanjkljivo. Veliko razočaranje za ustvarjalce Likovnih besed je skoraj popolna neodzivnost in nezanimanje 260 razstavišč po Sloveniji za njihovo delo. Prav razstavišča bi namreč pri opravljanju svoje dejavnosti nujno potrebovala nek medij, ki bi jih obveščal o aktualnih dogodkih in v katerem bi lahko prebrali tudi strokovne eseje in razprave z likovnega področja.
Nastopil bo tudi Tržaški oktet
Mednarodni zborovski festival v CIusoneju
Idilično gorsko mestece Clusone, najpomembnejše središče Zgornje Val Seriane, se te dni vneto pripravlja na pričetek 4. Mednarodnega zborovskega festivala, na katerem bo sodelovalo 21 tujih zborov iz 16. držav, 25 italijanskih zborov in 10 folklornih skupin. Od slovenskih in jugoslovanskih zborov se bodo Festivala udeležili mešani zbor »Moša Pijade« iz Zagreba, Tržaški oktet in mešani zbor Obala iz Kopra.
Organizator Festivala in gostitelj blizu 1500 pevcev je moški zbor 1DICA (Coro Italiano di Canti Alpini), ki slavi letos 30-letnico ustanovitve. Zbor IDICA je znan tudi pri nas, saj je lani aprila gostoval na Tržaškem na pobudo zbora »Vasilij Mirk« s Proseka-Kontovela in Tržaškega okteta. Zbor IDICA prireja vsakih pet let velike mednarodne festivale pod geslom »Pesem ne pozna meja«; v enkratnem prijateljskem vzdušju se srečujejo zbori iz vse Evrope, letos pa bo na Festivalu zastopana tudi Afrika. Četrtega festivala se bodo namreč udeležili zbori iz Italije, Avstrije, Belgije, Finske, Madžarske, NDR, Grčije, Kenije, Izraela, Jugoslavije, Luksemburga, Holandske, Poljske, Španije, Švedske in Švice.
Pokrovitelj Festivala je predsednik Republike Francesco Cossiga. Pevci se bodo sešli v CIusoneju v četrtek, 28. maja, poslovili pa v nedeljo, 31. maja. V štirih večerih se bodo zvrstili številni koncerti v približno petdesetih občinah pokrajine Bergamo; nastopi bodo v jutranjih oz. dopoldanskih urah po šolah. Prvi dan Festivala bo povorka po Bergamu, zadnji dan pa po CIusoneju s skupnim nastopom pod šotorom.
Tržaški oktet se na Festival v CIusoneju že vneto pripravlja, kajti pevci točno vedo, kaj jih tam čaka: izostren posluh petja nenasitnega občinstva. Pred petimi leti so vzbudili veliko zanimanja in simpatije; domov so prišli s polno dušo neizbrisnih spominov, s polnim srcem novih prijateljstev, od katerih se mnoga še vedno utrjujejo in poglabljajo.
Tržaški oktet bo v štirih dneh Festivala nastopil kar sedemkrat, dvakrat bo pel na uradnih sprejemih, petkrat pa po raznih šolah in seveda na večernih revijah.
Zbor IDICA prireja Mednarodni zborovski festival zato, da bi približal svojo pesem vseh narodov sveta svojim ljudem, da bi dvignil pevsko kulturo, da bi ustvaril med pevci različnih jezikov, ras in kultur trdno vez prijateljstva in občutje pobratimstva. V vseh teh plemenitih namenih zbor IDICA imenitno uspeva.
_____Iz likovnih galerij_
Virtuozi Israelove
Tržaška likovnica Maura Israel se po malone štirih letih ponovno predstavlja svoji tržaški publiki. Predah med njeno zadnjo osebno razstavo v tržaški občinski galeriji ter sedanjo v galeriji Cartesius je sicer precejšen, toda kdor si je ogledal njena dela v občinski galeriji leta 1983 in se sedaj sprehodi ob njenih oljih in grafičnih listih v razstavišču ob tržaškem Ljudskem vrtu, bo takoj opazil nekatere značilnosti te tržaške umetnice, med katerimi je osnovna posebnost dejstvo, da se njena motivika omejuje izključno na temo - glasbenik ali obširneje vzeto na temo - glasba. Sicer pa je vsej sedanji razstavi tudi dala skupen tematski naslov - Virtuozi.
In zares se pred gledalcem vrstijo na steni galerije slike, ki prikazujejo violinista, flavtista, violončelista, klarinetista, pianista, pa tudi pevski zbor, skratka sami glasbeniki odnosno sama glasba. Toda o tem govore tudi naslovi posameznih del, olj in grafik kot na primer »Flavta«, »Trio«, »Violončelist«, »Dirigent«, »Simfonija«, »Preludij« itd. itd., saj je likovnica tokrat razstavila kar 16 grafičnih odtisov in 28 olj po večini manjšega formata.
Druga značilnost slikarke Maure Israel so njene barve. Razstavljene jedkanice so odtisnjene v črno-belem, olja pa so vsa v nekakšni rjavi barvi, seveda v vseh mogočih odtenkih, ki gredo včasih vse do rdeče barve, včasih pa so malone bele, pač v odnosu do vira luči odnosno svetlobe, ki v snopih ožarja virtuoza ali del virtuoza in njegov inštrument, vse ostalo pa postaja čedalje temnejše, čimbolj se pač od pramena svetlobe oddaljuje in postaja tako rjava barva vedno temnejša ter predstavlja mrak. Osvetljen,
opazen je torej glasbenik, virtuoz, ki seveda igra publiki, poslušalcem, toda publika je v temi in je torej ne vidimo.	.
To je posrečeno obrazložil tržaški umetnostni kritik Carlo Milic, ki je postavil kot motto svoji predstavitvi razstave štiri Brechtove verze, ki v preprostem smiselnem prevodu pravijo: »Kajti eni so v mraku, - drugi pa so osvetljeni. Zato so vidni le ti, ne vidijo pa se tisti, ki so v mraku.«
Razstava, ki je ob odprtju v soboto priklicala v galerijo veliko občinstva, bo trajala do 28. maja.
kulturna paleta - kulturna paleta - kulturna paleta
Štihov večer z Jožetom Smoletom
Jutri bo v kristalni dvorani hotela Slon spet kulturni večer Bojana Štiha, prireditev, ki v pogovoru predstavlja slovenske znane osebnosti in zanimive teme. Tokrat bo gost večera predsednik RK SZDL Jože Smole, z njim pa se bo pogovarjala Jelka Kušar.
Zbrana dela Mihaila Bulgakova
Mihail Bulgakov, slavni pisatelj, avtor romana »Mojster in Margareta«, bo končno doživel prvo objavo svojih zbranih del do 1990 v domovini, Sovjetski zvezi. V zadnjih petih letih so v Sovjetski zvezi sicer natisnili okrog
dvajset njegovih del, toda večina najboljših bo zdaj prvič ugledala luč sveta tudi tam, kjer so nastajala.
Pesmi IVfilke Hartman v nemškem prevodu
Koroška pesnica in kulturnoprosvet-na delavka Milka Hartman je zadnja leta doživela nekaj natisov pesmi in
njihovo uglasbitev, k temu pa je treba prišteti še nov izbor pesmi in prevod le-teh v nemščino. Za osvežitev spomina naj povemo, da je njena prva pesniška zbirka »Moje grede« izšla leta 1952, to se pravi sorazmeroma pozno. Od takrat je Hartmanova obogatila svoj opus s še marsikatero stvaritvijo.
Nogomet: povratna finalna tekma pokala UEFA
Drevi Dundee United
DUNDEE (ŠKOTSKA) — Drevi bo na sporedu povratna finalna tekma nogometnega pokala UEFA med Dundee Unitedom in Gdteborgom. V prvem srečanju pred dvema tednoma so zmagali švedski nogometaši z 1:0.
Škoti so si v soboto enostavno »zapravili« tudi škotski pokal, saj so izgubili v finalu z 0:1 proti ekipi Saint Mirren. Moštvu Dundee Uniteda sedaj ne preostaja drugega, kot da »reši« svojo sezono z osvojitvijo pokala UEFA, saj so nerodno odpovedali tudi v prvenstvu. Varovanci trenerja Jim McLeana bodo tako drevi igrali na vse ali nič.
Anglija - Brazilija: remi
LONDON — V nogometnem srečanju, veljavnem za pokal Stanley Rous, sta se sinoči Anglija in Brazilija razšli pri izidu 1:1 (1:1). Strelca: Lineker v 35. min. in Mirandinha v 36. min.
Eriksson direktor Fiorentine
FIRENCE — Šved Sven Goran Eriksson, ki ni imel sreče pri Romi, bo skoraj gotovo novi tehnični direktor nogometnega prvoligaša Fiorentine. Vodstvo Fiorentine naj bi o najemu švedskega trenerja dalo uradno sporočilo danes ali najpozneje jutri.
Scifo v Milanu
MILAN — Včeraj je v Milan dopotoval belgijski nogometaš (sicer italijanskega porekla) Vincenzo Scifo, ki bo kot tujec igral za Inter.
Jugoslavija pregazila ČSSR
ATENE — Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Atenah je Jugoslavija včeraj s 104:78 (56:39) premagala Češkoslovaško. V drugi tekmi je Grčija s 111:105 odpravila Kanado.
- Goteborg
Danes Španija — Italija
TOLEDO — V okviru priprav na evropsko košarkarsko prvenstvo bo Italija nastopila na turnirju v Španiji, kjer poleg domače reprezentance (s katero se bodo »azzurri« pomerili danes) nastopata še Sovjetska zveza in ekipa ameriških vseučiliščnikov.
Moser še v dvomu
TRENTO — Francesco Moser, ki se je pri padcu med predvčerajšnjim treningom poškodoval, je včeraj zapustil bolnico. Skoraj gotovo ne bo mogel nastopiti na kolesarski dirki po Italiji, ki se prične jutri. Dokončno odločitev bo kolesar sprejel danes.
Dirka miru: Ampler vodi
KARPACZ (Poljska) — Na 10. etapi kolesarske »dirke miru« (Harrachov -Karpacz, 135 km) je zmagal Ampler (NDR), ki tudi vodi na skupni lestvici.
Šolski nogometni turnir
Košarka: na turnirju Don Bosca
Jadranovci pričeli z zmago
Jadran - Servolana 85:72 (39:40)
JADRAN: Lippolis, Žerjal 4, Čuk 25, Persi 2, Lokar 21, Gulič, Šosič 8, Štoka 13, Terčon, Rauber 12, Uršič.
PM: Jadran 12:16; 3 TOČKE: Lokar 2, Sosič 1; PON: Čuk (39), Štoka (40), Rauber (38)
TRST — V otvoritveni tekmi 4. košarkarskega turnirja »Don Giacomo Sarti«, ki ga prireja Don Bosco, je Jadran, ki pa je igral brez Marka Bana, s precejšnjo težavo premagal Servolano. Slednja je nudila močan odpor vse do polovice drugega polčasa, ko sta si bili ekipi povsem enakovredni. Zatem pa je Jadran izkoristil nekaj napak nasprotnika ter si s hitro igro v napadu priboril tudi do 15 točk prednosti.
Zlasti učinkovit je bjl Čuk, v obrambi pa sta se izkazala Štoka in Rauber, ki sta polovila številne odbite žoge. Omenimo še, da je za Jadranovo postavo tokrat nastopil poletovec Persi. (Krečič)
DANAŠNJI SPORED: 19.00 Leasest - Don Bosco; 21.00 Stefanel - Ag. Ippi-ca Monti (pod tem imenom nastopa ljuljanska postava Nova košarka).
CICIBANI (2. in 3. razred OŠ)
REZULTATI 2. KOLA
Igrišče v Trebčah
Prosek, Križ - Bazovica, Katinara, Sv. Frančišek, Donadoni, Skedenj, Sv. Ivan 0:9
STRELCI: Padoan 3, Brazzani 3, Ber-gagna 1, Marc 1, Pussini 1. PR/KR: Košuta, Pertot, Gruden, Starc, Prašelj, Rupel, Tence, Husu, Bukavec.
BA/KA/SV.FR/DON/ŠK/SV.IV: Ur-dih, Bergagna, Grgič, Brazzani, Ban, Marc, Pussini, Padoan.
ZAČETNIKI (4. in 5. razred OŠ)
REZULTATI 2. KOLA SKUPINA B (IGRIŠČE V BAZOVICI)
Frančišek, Sv. Ivan, Donadoni - Sv. Ana 10:0 (6:0)
STRELCI: Jurinčič 5, Tence 2, Križ-mančič 1, K. Pussini 1, Grgič 1.
SV.FR/SV.IV/DON: D. ln K. Pussini, Grgič, Tence, Križmančič, Sancin, Jurinčič.
SV. ANA: Rolich, A. in F. Domio, Tavčar, Stefani, Debeliš, Furlanič.
Bazovica - Sv. Jakob, Škedenj, Katinara 6:1 (4:0)
STRELCI: Granzotto 2, Doljak 1, Grgič 1, Gregori 1, Metlika 1, Jurinčič 1 BAZOVICA: Družina, Doljak, Grgič, Posega, Gregori, Granzotto, Metlika.
SV.JA/ŠK/KA: Poropat, Gregorič, Tegacci, Settimi, Lipovec, Jurinčič, Bi-ondi.
SKUPINA C (IGRIŠČE V REPNU) Repentabor - Opčine 0:1 (0:0)
STRELEC: Bellafontana. REPENTABOR: Aleksander Purič, E. in L. Braini, Guštin, Aljoša Purič, Mulič, Deste, Škabar, Carli.
OPČINE: Bellafontana, A. in B. Plesničar, Jerman, Germani, Tretjak, Hrovatin, Tavčar.
Zgonik - Opčine, Gropada, Trebče 8:0
STRELCI: Zidarič 3, Aljoša Milič 3, Pacor 2.
ZGONIK: Aljoša in Alan Milič, Rebula, Zidarič, Pacor.
OP/GR/TR: Antonič, Glavina, Del Cocco, Čuk, Ivančič.
DEČKI (1. in 2. razred NSŠ)
IGRIŠČE NA PROSEKU Nabrežina - Rojan 6:0 (2:0)
STRELCI: Kante 2, Sardoč 2, Pertot
2.
NABREŽINA: Gherli, Kante, Peric, Sardoč, Čerin, Legiša, Pertot, Gruden.
ROJAN: Giacomini, Turk, Maver, Bajec, Filipčič, Vodopivec, Gregori, Capelli, Vremec, Majcen.
Turnir v miniodbojki v priredbi Agoresta
Kakih 40 deklet med 9. in 12. letom starosti se je v soboto udeležilo turnirja v miniodbojki, ki ga je v sovodenj-ski telovadnici priredilo vodstvo združene ekipe Agorest. S tem so pri tem društvu sklenili sezono z najmlajšimi odbojkaricami, članicami društev Briški grič, Mladost, Sovodnje in Dom. Razposajen živžav v Sovodnjah je privabil na tribune tudi precej staršev in drugih, ki so z veseljem sledili prvim korakom mladih deklet ob mreži.
Pobudo, ki ni imela tekmovalnega značaja, saj je pomenila srečanje mladih športnic, bodo v kratkem ponovili tudi v Števerjanu, zaključek pa naj bi bil v Doberdobu, kjer se bodo dekletom pridružili tudi mladi odbojkarji.
Udeleženke sovodenjskega turnirja so bile razdeljene v dve skupini. V prvi so nastopile odbojke nekoliko vešče deklice, v drugi pa one, ki so s to športno panogo komaj pričele.
Postave
BRIŠKI GRIČ A: Maja Humar, Petra Mikluš, Gaja Gravner.
SOVODNJE A: Martina Fajt, Valentina Devetak, Sabrina Peric, Elena Ka-dež.
MLADOST A: Barbara Jelen, Eleda Kadež, Nataša Radetti.
DOM A: Matejka De Rocco, Martina Sošol, Katja Sfiligoj.
BRIŠKI GRIČ B: Tamara Mizerit, Evelin Bulfoni, Sara Mikluš.
SOVODNJE B: Sonja Legiša, Zulej-ka Devetak, Aleksandra Pizzo, Maja Lavrenčič.
MLADOST B: Francesca Battisti, Tamara Frandolič, Barbara Fornasari.
DOM B: Irena Jakin, Martina Nanut, Rosanna Zotti.
BRIŠKI GRIČ C: Tanja Humar in Janja Košič.
MLADOST C: Romina Ferfolja, Kat-juša Peric, Veronika Lavrenčič.
SOVODNJE C: Francesca Musina in Elena Kovic.
Na sliki: srečanje mladih odbojkaric.
Redni občni zbor Športnega društva Vesna iz Križa
Rešitev problemov je že nakazana
V soboto zvečer je bil v Ljudskem domu v Križu redni občni zbor športnega društva Vesna iz Križa, katerega se je udeležilo lepo število članov in prijateljev, pa tudi vseh tistih, ki jim je problematika in usoda tega društva pri srcu.
Društvo upravlja le člansko nogometno ekipo Vesna, ki nastopa v 2. amaterski ligi, zato je bilo razumljivo dosti govora o igralcih, lestvici in finančnih možnostih, od katerih je seveda neposredno odvisna bodočnost ekipe same.
Osrednje poročilo je imel predsednik Klavdij Šedmak, ki je orisal aktiv-nostno krivuljo društva v zadnjem dveletnem obdobju. Tehnični rezultati so bili lani spodbudni, saj je Vesna osvojila odlično absolutno drugo mesto v 2. AL, poleg tega pa se je uvrstila v finale deželnega pokala. Letošnje prvenstvo, ki se zaključuje, je Vesna odigrala z bolj ali manj lansko postavo, vendar so bili rezultati iz več razlogov nekoliko slabši, saj se ekipa nahaja na sredini lestvice.
Novemu odboru, ki je bil izvoljen pred dvema letoma in ki mu načeluje Klavdij Sedmak, je v zadnjem poslovnem obdobju šlo predvsem za to, da
sanira še precej kritično bilanco, vendar je nato predsednik nadzornega odbora Miro Sedmak poudaril: »...bilanco smo sanirali, a ne lestvice!« Jasno je, da je eno odvisno od drugega, vendar pa se da le z zdravim poslovanjem računati na srednje in dolgoročno programiranje, ki tudi neposredno vpliva na lestvico samo.
Predsednik Klavdij Sedmak je ša analiziral nekaj pekočih problemov društva, kot je pomanjkanje mladinske ekipe (oz. točneje mladinskih
ekip) in pa razširitve kriškega igrišča. Obvezal se je za čimprejšnjo pozitivno rešitev predvsem problema mladincev, saj ni vseeno, kje in kako se kriška mladina športno udejstvuje. Sedmak je seveda omenil finančno stanje društva, ki se med drugim rešuje na »ljudski« način, pač s prirejanjem šager, loterij, nabirk in upravljanjem kioska. To »reševanje« je bilo do sedaj vsekakor učinkovito, vendar mora dobiti še trdnejše in trajnejše osnove. Pri tem so zelo važni sponsorji, med katerimi bi omenili slovenska bančna zavoda na Opčinah in v Nabrežini. Na koncu si je Sedmak zaželel več stikov z vaškimi organizacijami ter se opravičil za odsotnost na občnem zboru ŠD Mladina iz Križa.
Za Sedmakom sta spregovorila tajnik Franc Cattonar in blagajnik Vojko Devetak, nakar je bila na dnevnem redu razprava, ki je bila večkrat »hermetična« (razumeli so jo tisti, ki so pač v stvari), in morda je prav tako, saj je treba »umazano perilo prati doma«. Na volitvah je bil za predsednika potrjen Klavdij Sedmak, kar daje dobro upati za bodočnost, saj gre tu za kontinuiteto nekega delovanja, ki je bilo že pravilno zastavljeno, (dj)
Rezultati osnovnošolske olimpiade
Posnetek s srečanja v igri med dvema ognjema
Kot smo že poročali, je bilo v soboto v okviru osnovnošolske olimpiade v Borovem športnem centru tekmovanje v atletskem troboju in v igri med dvema ognjema, pri TPK Sirena v Barkovljah pa regata optimistov, na kateri so se mladi jadralci kljub ne preveč ugodnim vremenskim razmeram odlično odrezali. To je bil v bistvu zadnji večji nastop mladih tekmovalcev, saj bo v soboto ob 10. uri na sporedu le še sklepna slovesnost s kratkim sporedom, finalom v igri med dvema ognjema in nagrajevanjem.
Sobotni rezultati troboja:
DEKLICE
1.	RAZRED: 1. M. Samez (Milje) 429;
2.	A. Starec (FIN) 413; 3. K. Mezgec (RIB) 412; 4. M. Kukanja (M.GRE) 408; 5. K. Macho (RIB) 401; 6. C. Candian (ŠIR) 399; 7. T. Rogelja (ŽUP) 392; 8. J. Miličevič (RIB) 377; 9. I. Flego (ŠIR) 375; 10. G. Sadlowski (RIB) in N. Milič (ŠIR) 365; 12. F. Mezgec (RIB) 364; 13. I. Meula (MIL) in A. Ppstogna (Milje) 357; 15. T. Giugovaz (ŽUP) 352; 16. V. Jacopich (RIB) 338; 17.' V. Ciacchi (M.GRE) 313; 18. S. Caris (ŽUP) 305; 19.
J.	Gruden (ŽUPJ 285; 20. K. Dilli (MIL) in J. Žiberna (ZUP) 262; 22. E. Feletti (MIL) 259.
2.	RAZRED: 1. T. Škomac (FIN) 436; 2. T. Tomaselli (RIB) 410; 3. E. Sancin (GRB), L. Sgubin (RIB) in V. Repini (ŽUP) 406; 6. T. Ruzzier (MIL) 404; 7. V. Sancin (BJ) 398; 8. I. Jelerčič (ŽUP) in A. Pavlica (ŽUP) 397; 10. Z. Miličevič (RIB) 396; 11. K. Amato (MIL) 390; 12. I. Perosa (RIB) 388; 13. A. Zuzek (ŠIR) 387; 14. R. Orel (RIB) in E. Čok (ZUP) 379; 16. E. Lantier (GRBJ 374; 17. T. Sternad (RIB) 369; 18. M. Čermelj (RIB) 367; 19. E. Gruden (ŽUP) 366; 20. A. Hrvatič (GRB) 365; 21. E. Balde (ŽUP) 357; 22. L. Lombardo (RIB) 355; 23. K. Brecelj (FIN) 344; 24. M. Bontempo (ŽUP) 340; 25. K. Severi (MIL) 335; 26.
1.	Malusa (ŽUP) 323; 27. L. Bretzel (FIN) 293; 28. N. Feletti (MIL) 286. .
3.	RAZRED: 1. T. Gruden (RIB) 474;
2.	M. Faimann (ŽUP) 457; 3. R. Sossi (GRB) 455; 4. S. Padovan (RIB) 436; 5. M. Sancin (RIB) in A. Pertot (FIN) 427; 7. M. Kodrič (ŠIR) in M. Stibiel (M.GRE) 413; 9. J. Cergol (MIL) 409; 10. S. Crevatin (Milje) 407; 11. J. Germani (RIB) 402; 12. D. De Paolis (KET) 399;
13.	K. Duplančič (MIL) 393; 14. R. Ra-vasi (MIL) 385; 15. M. Fichfach (Milje), S. Dougan (ŽUP) in I. Legovini (FIN) 384; 18. I. Candian (ŠIR) 382; 19. P. Mo-rozzi (GRE) 374; 20. J. Pečar (MIL) 370; 21. M. Kuret (BJ) 367; 22. P. Dolhar (BJ) 366; 23. B. Ursic (ŽUP) 356; 24. E. Manin (MIL) 352; 25. A. Turco (GRB) 334.
4.	RAZRED: 1. T. Pitacco (RIB) 497; 2. I. Milič (BJ) 482; 3. A. Mignacca (ŽUP) 464; 4. F. Milone (KET) 460; 5. K. Simunič (ŽUP) 445; 6. M. Mamolo (BJ) 444; 7. V. Cappellini (ŽUP) 442; 8. M. Pernarcich (SIR) 436; 9. E. Stocca (M.GRE) 432; 9. M. Colombin (Milje) 432; 11. L Vidah (MIL) 421; 12. S. Sternad (RIB) 419; 13. S. Perosa (RIB) 418;
14.	M. Crapesi (ŽUP) 412; 15. K. Comar (MIL) 411; 16. T. Jogan (FIN) 409; 17. T. Lorenzi (MIL) in M. Flego (ŠIR) 407; 19. T. Padovan (RIB) 406; 20. S. Mosetti (ŽUP) 394, 21. K. Barič (Milje) 390; 22.
K.	Bezenšek (FIN) 389; 23. K. Puzzer (MIL) 388; 24. K. Gleria (RIB) 385; 25. M. Cesar (BJ) 355; 26. K. Furlanich (BJ) 331.
5.	RAZRED: 1. A. Ažman (BJ) 566; 2. P. Gregori (BJ) 529; 3. K. Vodopivec (FIN) 523; 4. D. Prašel (BJ) 510; 5. S. Legovich (ŽUP) 508; 6. B. Cok (MIL) 494; 7. D. Neubauer (RIB) 493; 8. R. Or-lich (RIB) 491; 9. N. Zubalič (ŽUP) 486; 10. V. Mercandel (Milje) 484; 11. K. Fischer (KET) 481; 12. A. Giugovaz (ŽUP) in N. Bellazzi (MIL) 479; 14. F. Simoni (ŽUP) 476; 15. G. Galvani (ŽUP) 475; 16. A. Faimann (ŽUP) 472; 17. R. Roici (M. GRE) in D. Pincin (RIB) 471; 19. A. Bersan (ŽUP) 470; 20. S. Vianello (ŠIR) 466; 21. M. Debeljuh (BJ) 461; 22. H. Sigoni (ŠIR) 460; 23. L. Ilič (ŠIR) in I. Vitez (FIN) 457; 25. K. Omari (BJ) 454; 26. R. Petronio (KET) 453; 27. I. Lovrenčič (Milje) 451; 28. S. Tersar (RIB) 447; 29. F. Crevatin (Milje) 444; 30. M. Viola (Milje) 443; 31. G. Meucci (BJ) 432; 32. D. Oleni (ŠIR) 431; 33. S. Mazziero (ŽUP) 428; 34. K. Pečar (MIL) 424; 35. T. Lampe (ŠIR) 420; 36. R. Cominotto (Milje) 410; 36. A. Schei-mer (FIN) 410; 38. K. Cerni (M.GRE) 409; 39. E. Oleni (ŠIR) 404; 40. E. Žnideršič (BJ) 401; 41. M. Crapesi (ŽUP) 379; 42. S. Rebulla (ŠIR) 367; 43. P. Crapesi (ŽUP) 277.
DEČKI
1.	RAZRED: 1. I. Zobin (Milje) 419; 2. S. Jančar (RIB) 409; 3. P. Savarin (MIL) 407; 4. M. Bizjak (M.GRE) 402, 5. M. Serio (Milje) 401; 6. A. Zupan (ŽUP) 389; 7. A. Manzin (M.GRE) 385; 8. M. Stefančič (RIB) 375; 9. A. Zornada (GRE) 365; 10. M. Viviani (FIN) 362; 11. D. Cossutta (ŠIR) 360; 12. D. Leone (RIB) 356; 13. F. Ugričič (MIL) 351; 14.
L.	Žiberna (GRE) 347; 15. M. Peterlin (MIL) 346; 16. S. Fabris (ŠIR) 339; 17. R. Lunazzi (ŽUP) 337; 18. B. Stefanovič (FIN) 334; 19. N. Corda (Milje) 314; 20.
M.	Giaconi (ŽUP) 310; 21. C. Kranjec (ŠIR) 274.
2.	RAZRED: 1. G. Lorenzi (MIL) 466; 2. P. Bergagna (ŽUP) 426; 3. I. Bosich (M.GRE) 421; 4. C. Baitz (ŽUP) 419; 5.
R.	Debeliš (M.GRE) 415; 6. A. Roberti (GRB) 414; 7. F. Viviani (FIN) 413; 8. P. Furlan (GRB) 412; 9. V. Carbonini (ŽUP) 409; 10. G. Carapucci (RIB) 395; 11. I. Kobal (MIL) 384; 12. M. Mauri (MIL) 359.
3.	RAZRED: 1. P. Brazzani (GRB) 494; 2. V. Bandelj (ŽUP) 490; 3. T. Samez (Milje) 467; 4. D. Negrisin (Milje) 466; 5. F. Marko (M.GRE) 459; 6. E. Žerjal (M. GRE) 457; 7. D. Jagodic (FIN) 447; 8. M. Babich (KET) 446; 9. P. Pafloan (MIL) 436; 10. F. Domio (GRE) 433; 11. M. Turk (FIN) 432; 11. P. Padoan (MIL) 436; 12. R. Šušteršič (ŽUP) in W. Stoch (Milje) 427; 14. I. Furlanič (M.GRE) 425; 15. G. Talotti (KET) 421; 16. I. Furlani (BJ) 419; 17. A. Bertocchi (Milje) 408; 18. L. Urdih (KET) 407; 19.
1.	Gregori (ŽUP) 403; 20. F. Zarotti (BJ) in F. Čok (M.GRE) 399; 22. S. Suhi (ŠIR) 396; 23. L. Pieri (ŽUP) in A. Koz-man (BJ) 391; 25. I. Mozetič (GRB) 390;
26.	R. Scerni (FIN) 389; 27. D. Fischer (KET) 384; 28. A. Kafol (FIN) 383; 29. G. Verč (ŽUP) 379; 30. P. Nadlišek (MIL) 375; 31. D. Štokelj (BJ) 373; 32. S. Smot-lak (M.GRE) 370.
4.	RAZRED: 1. A. Mezzari (KET) 528;
2.	M. Colja (ŠIR) 512; 3. D. Mondo (Milje) 502; 4. A. Siega (RIB) 501; 5. P. Ras-man (BJ) in R. Buda (RIB) 491; 7. T. Oberdan (ŠIR) 487; 8. M. Jogan (FIN) 483; 9. E. Lapel (ŽUP) 475; 10. W. Sancin (ŠIR) 473; 11. A. Močilnik (MIL) 469; 12. S. Lipovec (RIB) 468; 13. M. Viola (Milje) 464; 14. M. Urdih (KET) 462; 15. G. Ruzzier (MIL) 461; 16. L. Marchesi (FIN) 460; 17. D. Sancin (KETjun M. Ursic (ŽUP) 459; 19. S. Kovač (ZUP) in F. Tavčar (M.GRE) 451; 21. A. Domio (M.GRE) in M. Mettulio (FIN) 439; 23. I. Rolich (M.GRE) 435; 24. H. Coretti (MIL) 434; 25. D. Beorchia (RIB) 432; 26. I. Gregori (KET) 430; 27. D. Pussini (ŠIR) 427; 28. A. Stanese (MIL) 422; 29. T. Cotzia (Milje) 417; 30.
S.	Požar (BJ) 403; 31. O. Norio (FIN) 381; 32. M. Pisani (BJ) 325.
5.	RAZRED: 1. M. Stanchi (Milje) 552; 2. M. Cernigoi (FIN) 544; 3. L. Tence (KET) 532; 4. L Veljak (FIN) 516; 5. G. Bizjak (M.GRE) 503; 6. P. Rustja (ŽUP) 502; 7. M. Nadlišek (BJ) 499; 8. M. Poropat (MIL) 491; 9. D. Stefani (M.GRE) 490; 10. M. Papucci (FIN) 488; 11. F. Jurinčič (ŠIR) 485; 12. M. Crevatin (ŠIR) 484; 13. M. Tegacci (RIB) 483; 14. A. Biondi (GRB), T. Vigini (Milje) in K. Pussini (ŠIR) 481; 17. F. Valenti (ŽUP) 478; 18. W. Ravasi (MIL) 477; 19. R. Ellero (Milje) 475; 20. A. Moscarda (ŠIR) 474; 21. L. Fontanot (MIL) 472; 22. G. Franco (ŽUP) 469; 23. I. Guardian-cich (BJ) in A. Sartori (ŽUP) 467; 25. M. Verri (BJ) 466; 26. R. Corda (Milje) 465;
27.	V. Gregorič (RIB) 462; 28. P. Bembi (BJ) 456; 29. I. Petelin (KET) 449; 30. M. Sancin (GRB) in I. Kerže (RIB) 448; 32. G. Debeliš (M.GRE) in M. Settimi (GRB) 440; 34. D. Biekar (M.GRE) 439; 35. N. Sabadin (GRB) in A. Coloni (RIB) 438; 37. D. Dermota (KET) 420; 38. A. Maver (Milje) 405; 39. S. Jelenich (GRB) 251.
SKUPNA LESTVICA: 1. Ribičič 99,5; 2. Župančič 90; 3. Finžgar in Milje 62,5; 5. Gregorič Stepančič 59,5; 6. Bazoviški junaki 53,5; 7. Grbec in Milčinski 33; 9. Širok 28,5; 10. Kette 28.
Rezultati regate optimistov:
1. Gerta Meucci (BJ); 2. Marjana Debeljuh (BJ); 3. VVerner Sancin (ŠIR); 4. Saška Ažman (BJ); 5. Andrej Močilnik (MIL); 6. Alessandro Coloni (RIB); 7. Vasja Gregorič (RIB); 8. Martina Krapež (ŽUP).
OPOMBA: RIB - Ribičič; ŽUP - Župančič; FIN - Finžgar; M.GRE - Marica Gregorič Stepančič; BJ - Bazoviški junaki; GRB - Grbec; MIL - Milčinski; ŠIR - Širok; KET - Kette.
Košarka: pionirski festival Slovenije
v Ljubljani
naše šeslerke v pokrajinskih ligah
Reprezentanca ZSSDI v finalu
Naši zamejski reprezentanci sta v nedeljo zabeležili tako v Ljubljani, kot v Kranju izredno pozitivne rezultate. Naši najmlajši košarkarji združene ekipe propagande so v Ljubljani v polfinalu pionirskega festivala Slovenije zasluženo osvojili prvo mesto in se tako uvrtili v finale, ki bo 31. t. m. v Novi Gorici. Prav gotovo je uvrstitev med štiri najboljša moštva v Sloveniji za nas izreden uspeh. Vendar varovanci trenerjev Vascotta in Vremca so prav v finalni tekmi pokazali, kaj znajo. V prvi dopoldanski tekmi je ekipa ZSŠDI le s težavo strla odpor Novo-meščanov, ki so izgubili prav na samem koncu, Slovan pa je iste nasprotnike premagal z večjo lahkoto. Lep uspeh torej, podoben tistemu izpred dveh let, ko je ekipa Luke Furlana v Rogaški zasedla končno drugo mesto na tem tekmovanju.^
Tudi kadeti ZSŠDI so v drugem kolu turnirja prijateljstva v Kranju zapustili dober vtis, z zmago nad ljubljanskim Slovanom in s častnim porazom proti premočni zagrebški Giboni. Trener Brumen je bil z igro, ki so jo fantje prikazali, izredno zadovoljen. Kadete čaka že v nedeljo dolgo potovanje v Zagreb, kjer bo na sporedu tretje kolo tega turnirja.
Polfinale pionirskega festivala Slovenije
ZSŠDI - NOVO MESTO 50:45, SLO-. VAN - NOVO MESTO 56:50, ZSŠDI -SLOVAN 53:38.
POSTAVA ZSŠDI - 1. TEKMA: Ban 2, Marucelli, Gruden 6, Budin 9 (1:4), Emili 2 (2:2), Raubar 2 (0:2), Brus, Salvi, Baic 10, Tomsig 4 (0:2), Posega 14, Daneu 1 (1:2). 2. TEKMA: Filipčič, Ban 6, Marucelli, Gruden 2 (0:1), Budin 4 (2:4), Emili 2, Salvi 7 (3:4), Bajc 3 (1:2), Vodopivec 2, Tomsig 4 (2:4), Posega 18 (0:2), Daneu 5 (1:2).
2. kolo turnirja prijateljstva ZSŠDI - SLOVAN 98:89	(44:42)
ZSŠDI: Arena 17 (1:1), Lippolis 14 (6:6), Simonič, Lessizza, Krasna, Škerk 26 (4:5), Sterni 21 (2:11), Pertot 3 (1:3), Race 3 (1:3), Gruden 2, Paulina 6 (2:6), Bajc 4 (2:2).
GIBONA - ZSŠDI	105:77 (68:41)
ZSŠDI: Arena 17 (1:2), Lippolis 6 (2:2), Simonič, Lessizza 6, Krasna 5 (1:2), Škerk 13 (0:1), Sterni 12 (2:2), Pertot 2 (0:1), Race 4 (4:8), Gruden 2, Paulina 11 (1:2), Bajc.
Lestvica: Gibona Zagreb 8; ZSSDI 4; Slovan Ljubljana in Triglav Kranj 2.
(Vato)
1. MOŠKA DIVIZIJA
Tolažilna skupina B
EXPRESS BASKET - CICIBONA 105:114 (46:59; 99:99)
CICIBONA: Sancin 1 (1:2), Fonda 4, Jogan 24, Rudež 0, Smotlak 24 (3:9),
Kovačič 20, Volk 38 (5:7), Pupulin 2, Ciuffi 1 (1:2).
PON: Smotlak (42), Kovačič (42). 3 TOČKE: Volk 3, Smotlak 3, Jogan 2.
Z zmago proti nevarni ekipi Express Basket so cicibonaši zasedli prvo mesto na lestvici svoje tolažilne skupine. Potek tekme je bil dvoličen. V prvem delu so košarkarji Cicibone igrali res dobro, zlasti učinkovita je bila kombinirana obramba po vsem igrišču. V drugem polčasu je razlika v točkah ostala nespremenjena 32. minute (87:75). Odtlej so naši popustili, domačini pa so počasi zaostanek zmanjšali in izenačili v 40. minuti. V podaljšku je Express Basket prvič pvedel, z igrišča pa sta odšla Smotlak in Kovačič zaradi petih osebnih napak. V zadnjih treh minutah je Pavel Volk dosegel 12 točk iz vseh položajev in odločil tekmo v korist svoje ekipe. Cicibonaši bodo naslednjo tekmo igrali že jutri zvečer (v četrtek) ob 21.15 proti CUS.
(Vanja Jogan)
CUS - SOKOL	72:79 (35:43)
SOKOL: Rovatti 11 (1:3), Golemac, Ušaj 9 (4:5), Vellussi 32 (5:8), Caharija 15 (3:8), Devetak 3 (1:2), Pertot, Klanjšček, Vidoni, Pupis 8 (2:3).
3 TOČKE: Ušaj 1, Vellussi 3.
Sokolovci so v tej tekmi zasluženo slavili, saj je bila tržaška ekipa prešibka. Vseskozi so bili v vodstvu, vsekakor so si odločilno vodstvo priigrali od 9. do 13. minute (32:17). Tekmo so tako sklenili že v prvem polčasu, čeprav so se nasprotniki večkrt nevarno približali. Tokrat se je izkazal predvsem Vellussi, ob njem pa še v obrambi in pod košema Rovatti. (D. S.)
LESTVICA: Cicibona 6; Express Basket 4; Sokol in CUS 2; CRT in Dop. Poste 0.
Tolažilna skupina D
BARCOLANA - BOR 79:81 (44:41)
BOR: Oblak 2, A. Furlan (0:2), Udovič 10, Merku 4, Slobec 4, Canciani 22 (10:11), Baitz 2 (2:4), Krečič 15 (3:4), P. Furlan 5 (1:3), L. Furlan 13 (1:2).
3 TOČKE: L. Furlan 2
Borovci so v zadnjem kolu premagali Barcolano in tako zasedli končno šesto mesto na lestvici D skupine, ne glede na izid petkove zaostale tekme s Santosom. Proti Barcolani je Bor prikazal nekoliko slabšo igro kot v prejšnjih srečanjih, ko je igral proti močnejšim nasprotnikom. Predvsem so tokrat odpovedali centri, ki so bili v napadu precej neuspešni. Glavno breme je tako padlo na zunanje igralce, ki so zadovoljivo opravili svojo nalogo. Še predvsem gre pohvaliti dobro igro Can-cianija v napadu in požrtvovalnost Andreja Furlana v obrambi. (Marko Oblak)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP
- LIBERTAS 52:71 (25:38)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Nabergoj 11 (1:2), Pertot 4 (1:2), Lukša 9 (1:4), Kneipp 2, Zeugna 6, Starc 3 (1:2), Emili 13 (1:4), Bogateč 4.
3 TOČKE: Lukša 2, Pertot 1.
Še ena tekma, še en poraz. V tem pogledu je največja vrlina Kneippovih varovancev gotovo »doslednost«. V soboto pa so »plavi« pokazali dokaj zrelo igro, tako da so bili stalno za petami objektivno boljši Libertasovi postavi. V nadaljevanju je tekma postala precej napeta. In res je škoda, da je sicer dober strelec Sergij Lukša izgubil živce zaradi nesoglasja s sodnikom ter storil nekaj naivnih napak. Nasprotnik je tako imel prosto pot do visoke zmage. Kljub porazu si tokrat zaradi zagrizenosti zasluži pohvalo prav vsa Kontovelova ekipa, še posebej pa David Nabergoj in Dean Bogateč.
(A. Z.)
LESTVICA: SGT 24; Inter 1904 20; Ferroviario 17; Santos 16; Libertas 14; Bor 10; Kontovel Electronic Shop in Barcolana 2.
PROPAGANDA
Tolažilna skupina
POGGI BASKET - POLET	50:34
(19:18)
POLET: Pro 2, Vatta 2, Marucelli 6, Guštin 4, Raubar 14, Ferfolja, Krevatin 4, Škabar 2, Vidali, Colja.
Mladi poletovci so izgubili tudi proti tržaški ekipi Poggi Basket. Kot sam rezultat kaže, je bilo stanje na igrišču v prvem polčasu izenačeno. V drugem delu so Openci popustili in to predvsem v obrambi. Med poletovci sta se izkazala predvsem Marucelli in Raubar. (Vremec)
TURNIR TRST-GORICA
POLET - DOM	78:65 (38:32)
POLET: Fabi 7 (0:1), Malalan 3, Ker-pan 17 (2:4), Granier 6, Piščanc 22, Perčič 9 (3:4), Grgič 12 (2:4)
DOM: Košuta 8 (2:4), Corsi 18, Čubej 11 (1:3), Orzan 14, Rinelli 6, Batello 6.
V zaostali tekmi turnirja Trst-Gori-ca je Polet premagal postavo goriške-ga Doma. Obe ekipi sta nastopili okrnjeni. To se je poznalo zlsti Goričanom. Poletovci so bili po zaslugi Piščanca in Kerpana pod košema v premoči. To pa je bilo tudi odločilno na tej tekmi. Pri Domu sta bila najboljša Čubej in Corsi. (Vremec)
1. MOŠKA DIVIZIJA
BOR - LE VOLPI	0:3
(14:16, 9:15, 14:16)
BOR: Jablanšček, Marega, Sedmak, Clemente, Starc, Švab, Blasi.
Tekma je bila v presledkih zelo zanimiva, posebno v tretjem setu, ko so borovci zaigrali zbrano in preudarno in povedli z rezultatom 9:0. Takrat je bila igra zelo dopadljiva. Naši pa so to edino večjo priložnost, da bi osvojili set, nerodno zapravili. (Tul)
1, ŽENSKA DIVIZIJA
SLOGA COIMPEX - SOKOL
INDULES 3:0 (15:3, 15:10, 15:5)
SLOGA COIMPEX: Ciocchi, Zitter, Černe, Čufar, Fabrizzi, Foschini, Kocman, ' Lupine, Marucelli, Rebula, Škerk.
SOKOL INDULES: Cattpnar, Bru-mat, Grilanc, Ana in Irena Živec, Ban, Kosmina, Gruden, Devetak, Crociatti, Renzi.
Sloga Coimpex je odigrala svojo običajno tekmo, zlasti je bila učinkovita v napadu, kjer je bila razlika med ekipama najbolj očitna. (Inka)
UNDER 14 ŽENSKE
Skupina A
BOR FRIULEXPORT - OMA ARMES 2:1 (16:14, 15:13, 11:15)
BOR FRIULEKPORT: Sancin, Vidali, Brazzani, Grbec, Visentin, Milanič, Pahor, Inamo, Fučka.
Le malo je manjkalo, da bi borovke izgubile svojo nepremaganost. V prvem nizu smo bili priča odlični igri obeh šesterk, na koncu pa so vseeno borovke slavile. V drugem nizu se gostje niso takoj znašle, borovke pa so še naprej igrale dobro in povedle 14:1. Tedaj je OMA z močnimi servisi poskušala nadoknaditi zaostanek, borovke pa so se neverjetno zmedle (delni izid 11:0), v zadnjem hipu pa so le dosegle še petnajsto točko in zmago. V 3. nizu je napetost popustila, OMA je bila stalno v vodstvu in je zasluženo dosegla častno točko.
DOPOLAVORO FERROVIARIO ALTIPIANO CARSICO - SLOGA A 0:3 (7:15, 3:15, 4:15)
SLOGA A: Čebulec, Drasič, Grgič, Jogan, Križmančič, Pavat, Pieri, Purič, Škerk.
Sloga A je proti zadnjeuvrščeni ekipi slavila rutinsko zmago. Skromne nasprotnice kljub svoji dobri volji niso mogle nikoli ogroziti slogašic, ki so bile boljše v vseh igralnih elementih. (Inka)
Skupina B
SLOGA B - CUS	2:1
(15:11, 8:15,17:15)
SLOGA B: Canziani, Crissani, Cus-ma, Čač, Doljak, Gojča, Križmančič, | Moltedo, Operti, Palčič.
Druga Slogina ekipa je z zmago proti ČUS prijetno presenetila. Sloga-šice so že od vsega začetka igrale borbeno in zbrano, z veliko voljo do zmage, ki je zlasti prišla do izraza v zadnjem nizu, katerega so naše igralke osvojile po ogorčenem in izenačenem boju. Še zlasti razveseljivo je, da so mlade slogašice tokrat prvič pokazale izredno temperamentno igro. (Inka)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -
BREG B 3:0 (15:11, 15:8, 15:13)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Košuta, Rebula, Gruden, Sedmak, Regent, Bogateč, Nataša Sedmak.
BREG: Tanja in Vesna Parovel, Ota, Samar, Mase, Gobbo, Cadenaro, Kosmač, Bastia.
Lahko bi rekli, da je šlo za precej nenavadno tekmo. Kontovelke so pričele dobro in povedle z 9:0, tedaj pa se je nekaj zataknilo in nasprotnice so nadoknadile vse zamujeno, vendar so si v končnici domačinke zagotovile niz. Kontovel je bil boljši tudi v drugem setu in tako osvojil srečanje. Po novih predpisih pa je obvezen še tretji set, ki resnično daje možnost trenerjem, da poskusijo različne postave. (Štoka)
Na Goriškem
LUCINICO - SOVODNJE
AGOREST 0:3 (7:15, 3:15, 4:15)
SOVODNJE AGOREST: Anka in Tanja Kuzmin, Ceselli, Fajt, Petejan, Azzori, Milocco, Pahor, Devetak, Flo-renin, Grillo.
V	predzadnji tekmi na tujem so So-vodnje Agorest zmagale z gladkim 3:0 in so le korak od prvega mesta. Trener Berdon je uporabil vse razpoložljive igralke, ki so se lepo izkazale. (M. K.) LIBERTAS KRMIN - DOM AGOREST
3:0 (15:8, 15:11, 15:11)
DOM AGOREST: Magda in Maša Braini, Tanja in Katja Gaetta, Hvalič, Prisco, Paulin, Makuc.
V	zadnji prvenstveni tekmi je Dom Agorest gladko izgubil proti Libertasu iz Krmina, ki trenutno deli prvo mesto na lestvici s Sovodnjami Agorest. Libertas je sicer homogena ekipa, vendar je bilo od domovk pričakovati kaj več, ker so že pred tem prvenstvom odigrale prvenstvo under 16. Sedaj pa so zlasti proti koncu prvenstva under 14 povsem popustile. (D. R.)
SUPERMINIVOLLEV
BOR FRIULEXPORT
- CACCIATORE 2:1 (12:3, 5:12, 12:4)
BOR FRIULEKPORT: Puzzer, Kovač, Fachin, Pogačar, Puntin.
Borovke nastopajo v novoustanovljenem prvenstvu (igrišče 6x6 m, štiri igralke za vsako ekipo) z edinim namenom, da si naberejo nekaj tekmovalnih izkušenj, a žanjejo tudi lepe uspehe. Doslej so namreč v treh tekmah dosegle dve zmagi.
__________UNDER 18_____________
PONZIANA - BREG	1:1 (1:1)
STRELEC ZA BREG: Braida
BREG: Petronio, Salvi, Kerstich, Bevk, Diminich, Slavec, Tamaro, Braida, Pitacco, Cottar, Paiano, Bandi.
Šobotna zmaga prejšnjega tedna je Brežanom dala novega zanosa, tako da so se potrudili in zaključili prvenstvo z zasluženim remijem proti Ponziani. Tekma se je v bistvu zaključila že v prvem polčasu. Brežani sp povedli po skupni akcijf z Braido, ki je prav v sklepni tekmi prišel do osebnega uspeha z zadetkom. Ponziani pa je uspelo izenačiti s posrečenim strelom z razdalje. (Diego)
LESTVICA: Edile in S. Sergio 42, Chiarbola 34, Roianese in Costalun-ga 32, S. Luigi 31, S. Andrea 27, Olimpia in Opicina 24, Montebello 21, Ponziana 19, S. Vito 17, Campa-nelle 11, Breg 6.
________NARAŠČAJNIKI__________
PRIMORJE - COSTALUNGA 3:3 (2:2)
STRELCA ZA PRIMORJE: Stoka, Tomasetig 2.
PRIMORJE: Blason (Štolfa), Sullini (Luxa), Pečar, Princival, Tence, Pras-selli, Frassinelli, Žagar, Pascut, Štoka (Gherbassi), Tomasetig.
Že v drugi minuti so Prosečani dosegli prvi zadetek s Štoko, ki je pred vratarjem izkoristil podajo Tomaseti-ga, ki je že nekaj minut zatem z lepim strelom izven kazenskega prostora podvojil. Nato so gostje najprej zmanjšali zaostanek in nato še izenačili. Rdeče-rumeni so imeli ves čas pobudo in tudi nekaj priložnosti, a so bili netočni. V drugem polčasu je bila igra izenačena. Naši so povedli z 11-met-rovke po prekršku nad Tencejem (izvedel jo je Tomasetig), Costalunga pa je izenačila zaradi avtogola Prassellija, ki je žogo nesrečno poslal v lastna vrata. (Š. M.)
LESTVICA: Muggesana 56, Portua-le 51, Montebello 50, Fortitudo 49, CGS 43, S. Luigi 37, Olimpia in Gia-rizzole 35, Zaule 30, S. Andrea 25, Junior in Domio 21, Opicina in Costalunga 15, Campanelle in Primorje 13, Canpi Elisi 11.
__________NAJMLAJŠI____________
BREG - ZAULE	6:0 (3:0)
STRELCI ZA BREG: impellizzari 3, P. Dazzara 2, Ota.
BREG: Giglifano, Strain, Ota, M. Gombač, Švab, K. Dazzara, Mauri (v d.p. Degrassi), R. Gombač, Impellizzari, P. Dazzara, Grilanc.
Proti povprečnim ' Zaulam Brežani niso imeli velikih problemov. V prvem polčasu je presenetil Valter Impellizzari, ki je dosegel kar tri zadetke. V drugem polčasu so naši nadaljevali z napadi in s prikazano igro zadovoljili številno občinstvo. Junak dneva je bil Impellizzari. (R. G.)
SAN GIOVANNI - BREG 1:1 (1:1)
ZA BREG: avtogol BREG: Giglifano, Strain, Švab, M. Gombač, Ota, K. Dazzara, Mauri, R. Gombač, Vrše (v d.p. Impellizzari), P. Dazzara, Grilanc (v d.p. Laurica).
V prvem polčasu so plavi vseskozi napadali in tudi povedli po strelu Vršela, ki je zadel drog, odbito žogo pa je nasrptonikov branilec nerodno poslal v mrežo. San Giovanni je kmalu remiziral z edinim posrečenim strelom v vrata. V drugem polčasu so gostitelji prevzeli pobudo, toda Bregov vratar Giglifano je bil vedno na pravem mestu. Pohvalo si zasluži Švab, ki igra iz tekme v tekmo boljše. (R. G.) PRIMORJE - SAN VITO 0:2 (0:0) PRIMORJE: Franza, Riolino, Pahor, Škabar, Luxa, Ligozzi, Husu (Osi), Štoka, Battiggelli, Sardoč, Zacchigna.
Domačini so tekmo izgubili nezasluženo. V prvem polčasu so imeli pobudo v rokah, Škabar pa_ je zadel celo prečko, medtem ko sta Štoka in Ligozzi za las streljala mimo vrat. Gostje so v enem izmed redkih napadov imeli na razpolago tudi 11-metrovko, a so jo zgrešili.
V drugem polčasu so Tržačani zaigrali bolje, a oboji so bili netočni. Gostje so povedli iz 11-metrovke po prekršku, ki je bil zakrivljen izven kazenskega prostora in nekaj minut kasneje še podvojili v protinapadu. (Š.M.)
LESTVICA: S. Sergio in Breg 48, Olimpia in S. Giovanni 47, Triestina 45, CGS in Giarizzole 43, Montebello 40, Portuale 42, C. Elisi 36, Fortitudo 27, S. Luigi 26, Zaule 22, Don Bosco 21, S. Andrea 13, S. Vito 11, Opicina 10, Primorje 9.
__________ZAČETNIKI____________
SKupina A
PRIMORJE - SUPERCAFFE' 0:6 (0:3)
PRIMORJE: Franza, Gherbassi (Fer-luga), Pahor, Zacchigna, Doljak, Mirjan Trampuž, Vodopivec (Husu), Ma-nuel Trampuž, Kante, Digovich.
V nepopolni postavi so Prosečani doživeli težak poraz. Gostje so imeli vseskozi pobudo v rokah, predvsem na
sredini. Domačini niso uspeli zaustavljati gostov. Le Vodopivec je bil nevaren, a njegovi streli so bili prešibki. V drugem polčasu se stanje ni spremenilo. Gostje so dosegli še tri zadetke in Franza je moral v nekaterih priložnostih lepo poseči. (Š. M.)
LESTVICA: Supercaffe 10, Chiarbola 7, S. Andrea in Portuale 5, Campanelle 3, Primorje in Opicina 2.
Skupina B
BREG - SAN LUIGI	0:4 (0:2)
BREG: Rapotec, Calzi, Bajec, Coret-ti, Čuk, Laurica, Bandi, Punis, Vrše, Mondo, Kermac.
Proti močnejšemu San Luigiju Bregovi začetniki niso imeli posebne sreče. Ne glede na končni izid, je bila igra izenačena, smola in netočnost domačih igralcev pa sta botrovali neugodnemu izidu. (R. G.)
LESTVICA: Domio 10, S. Luigi 7, Don Bosco 5, Breg, Altura in Fortitudo 4, Servola 0.
Na Goriškem
MLADOST - MARCELIANA 1:2 (0:2)
MLADOST: Ferfolja, Petean, Zam-par, Marušič, Peršolja, Marino Petean, Gergolet, Dario, Devetak, Gergolet (Narduzzi), Kobal.
Mladinske igre v lokostrelstvu: odlični dosežki naših
Bogdan Stopar deželni prvak
Bogdan Stopar
V soboto so bile na sporedu na Gradu sv. Justa deželne kvalifikacije mladinskih iger v lokostrelstvu, ki so prinesle openski nižji srednji šoli prestižno zmago; Bogdan Stopar je namreč prepričljivo osvojil prvo mesto ter se bo tako udeležil vsedržavnega finala mladinskih iger, ki bodo oktobra v Rimu.
Dan kasneje pa je bilo, spet na Gradu sv. Justa, lokostrelsko tekmovanje »900 round«, ki ga je organiziralo društvo ASCAT. Med drugimi so se ga udeležili tudi lokostrelci Zarje in Našega prapora, ki so zabeležili nekaj dobrih rezultatov.
Tamara Ražem (Zarja) je namreč osvojila prvo mesto v kategoriji de-
klic, prav tako pa je v kategoriji na-raščajnic osvojila prvo mesto tudi tekmovalka Našega prapora Vesna Lutman. Marko Čuk (Zarja) je med mladinci osvojil drugo mesto in drugo mesto je osvojil tudi Boris Lutman (Naš prapor) med dečki. V isti kategoriji je njegov klubski tovariš Ivan Zot-ti osvojil tretje mesto. Med instinktivni pa je Valter Micalli (Zarja) osvojil drugo mesto. V kategoriji začetnikov je drugo mesto pripadalo tekmovalcu Našega prapora Aleksandru Cocea-niju.
Za Zarjo so nastopili še Bogdan Stopar, Aleksander in Stojan Ražem ter Franko Križmančič, ki so se vsi zadovoljivo uvrstili.
STRELEC ZA MLADOST:. Marino Petean.
Po dolgi seriji zmag je Mladost izgubila in tako zdrknila na 4. mesto lestvice. Srečanje je bilo dokaj zanimivo in borbeno. Pri domačinih je izstopala hitrost napadalcev, gostje pa so pokazali boljšo skupno igro.
Marceliana je takoj začela napadalno in se večkrat približala doberdob-skemu vratarju. Oba gola pa je dosegla tudi s pomočjo nepazljivosti kraške obrambe. V drugem polčasu so domačini zaigrali nekoliko bolje na sredini in z Marinom Peteanom prišli do zadetka, ki pa za remi ni zadostoval. (M. P.)
Lestvica: Ronchi A 38, Marceliana in San Michele 37, Mladost 36, S. Polo 34, Romana in Staranzano 28, Gradese 25, Turriaco in Vermeglia-no 21, Fossalon 15, Pieris 13, Fincan-tieri 6, Ronchi B 3.
CICIBANI
Na Goriškem
MLADOST - PIERIS	3:3 (3:0)
MLADOST: Zanier, Lavrenčič, A. Gergolet, Pahor, P. Gergolet, M. Gergolet, Ferletič. I. Gergolet.
STRELCI ZA MLADOST: M. Gergolet, P. Gergolet in Pahor.
Mladi igralci Mladosti so proti solidnemu Pierisu izenačili, kar je vsekakor dober rezultat in kaže, da so kraški nogometaši resni tudi na treningih. Sam potek srečanja pa bi lahko še bolje nagradil domačine, ki so v prvem polčasu vodili kar s 3:0. V nadaljevanju pa se jih je polastila trema in tako je prišlo do izenačenja. (M. P.)
Dopolnilno prvenstvo
PORTUALE - PRIMORJE 1:2 (0:2)
PRIMORJE: Švara, Guštin, Purič, Trampuš, Širca, Nadlišek, Emili (Princival).
Odličen prvi polčas je Primorju omogočil novo zmago proti solidnemu Portualeju. Naši so igrali hitro in natančno ter dosegli dva zadetka s Širco. V prvem polčasu bi lahko naši dosegli še več golov, a v drugem so popustili. Vseeno pa so branilci zanesljivo ustavljali nasprotnike. Pohvalo si zaslužijo Trampuš, Sirca in Nadlišek skupaj z vso ekipo. Omenili bi še krstni nastop mladega Normana Princivala. (Maksi)
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150.--din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000,- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
20. maja 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	član italijanske
in tiska	Trst	zve^e-čaksopi:s|"Q
Volilne nepravilnosti na Filipinih
MANILA — Filipinska desnica in levica sta že med volitvami - ki so potrdile politično premoč predsednice Corazon Aquino - zatrjevali, da je prišlo do volilnih goljufij. Bivši obrambni minister Juan Ponče Enrile je celo zahteval, naj volitve razveljavijo.
Zdaj, ko so volitve mimo, pa se je na to temo izrazil tudi predsednik zasebne organizacije NAMFREL, ki je nadzorovala potek volitev. Christian Monsod je potrdil vest, da je na Filipinih prišlo do volilnih netočnosti, tako pri glasovanju kot pri štetju glasov. Za nepravilnosti pa naj bi bili odgovorni tako vladni kandidati kot predstavniki opozicije.
Po še neuradnem štetju glasov, ki so ga poverili NAMFREL, naj bi si stranka Aguinove priborila 23 od 24 senatnih sedežev, v zbornici pa naj bi ji pripadalo 114 od 200 sedežev. Predsednica Aguinova bi morala odgovoriti na obtožbe opozicije, ki jih potrjujejo izjave NAMFREL, do ponedeljka.
Na genovskem procesu včeraj na vrsti zastopnik prizadete stranke Ascari
Cilj ugrabitve ladje »Achille Lauro« res izkrcanje v izraelski luki Ašdod
skega naroda, češ da se je pustil podkupiti od Italijanov. Dejstvo, da je proces v Italiji, sta opredelila kot zaroto Izraela in Amerike proti Palestincem s pripombo, da bi morala sodna razprava biti v Egiptu. Voditelja FLP Abu Abasa sta imenovala kot iskrenega palestinskega borca in izrazila zadovoljstvo, ker je bil na vrhu v Alžiru potrjen za člana izvršnega odbora PLO. Obtoženca sta se pritožila nad razmerami v zaporu in povedala, da sta hotela na to opozoriti mednarodni Rdeči križ z gladovno stavko in poskusom samomora. O Klinghoferju sta rekla, da ga sploh ni bilo na ladji, potrdila pa sta, da je ugrabitev ladje imela za cilj prodor komandosov v izraelsko luko Ašdod, kjer naj bi podprli napad palestinskih vrstnikov na Izraelce.
Razsodba bo znana v soboto.
Obtoženca Ibrahim Abdelatif in Mažed al Molqi zapuščata sodno dvorano
GENOVA — Ugrabitev ladje »Achille Lauro« in uboj Leona Klinghof-ferja sta teroristični dejanji na italijanskem ozemlju proti italijanskim in ameriškemu državljanu, zato jih ne gre uokvirjati med politične probleme: to je rekel včeraj na porotnem prizivnem sodišču v Genovi odv. Edoar-do Ascari kot zastopnik prizadetih strank — ladjarske družbe Lauro in med teroristično akcijo ranjenega pomorščaka Pasgualeja Langelle. Za dogodke na potniški ladji oktobra 1985 so po Ascarijevem zatrdilu vsak po svoje krivi vsi obtoženci, zato je treba potrditi prvostopenjske razsodbe.
Obtoženci menijo seveda drugače. Ibrahim Abdelatif in Mažed al Molgi, vodja teroristične operacije oziroma njegov pomočnik, sta ponovila časnikarjem že znane teze. Al Asadija, ki se je ogradil od takšnih terorističnih akcij, sta označila kot izdajalca palestin-
V SZ izstrelili »Progress-30«
Generalni guverner Fidžija prevzel oblast v svoje roke
SUVA - Generalni guverner otočja Fidži Penaia Ganilau, ki na arhipelagu zastopa angleško kraljico in je torej najvišja politična osebnost Fidžija, je včeraj odklonil podporo vladi upornega polkovnika Sitivenija Rabuke. Guverner Fidžija je obenem izjavil, da bo zaenkrat prevzel oblast v svoje roke, da bo razpustil parlament in da bo razpisal nove politične volitve.
Domača radijska postaja je včeraj oddala vest, da se je Rabuka oklical za generala armade, uporni Rabuka pa naj bi sprejel vse guvernerjeve odločitve. Slednji je včeraj povabil prebivalce otočja, da ostanejo mirni zadnje dni je bilo več manifestacij prebivalcev indijskegja porekla — in nadaljujejo s svojimi vsakdanjimi opravili. Guverner Ganilau je obenem tudi napovedal oblikovanje posebnega sveta, ki bo vodil državo do izrednih volitev in bo »preveril učinkovitost ter splošno podporo ustavi iz leta 1970 ter predlagal morebitne popravke, ki bi zadostili pričakovanjem Fid-žijcev«. Ganilau se je odločil za razpust parlamenta po posvetu s sodniki vrhovnega sodišča, ki so prejšnji teden označili državni udar za ilegalnega in neveljavnega. Generalni guverner je sicer tudi izjavil, da ne bo za-
konsko preganjal pučistov, saj namerava storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi prišlo ponovno do narodne sprave med prebivalci (in njihovimi političnimi zastopniki) indijskega porekla ter med avtohtonimi prebivalci mela-nezijsko-mikronezijske rase. Guverner bo tudi v kratkem obiskal Veliko Britanijo, kjer se bo srečal s kraljico Elizabeto.
Na drugi strani je novopečeni general Rabuka v sporočilu 700 vojakom največje kasarne Fidžija dejal, da je pripravljen sprejeti tudi smrtno kazen. Po zakonu Commonwealtha, katerega član je tudi Fidži, so namreč izdajalci obsojeni na smrt. Kot znano, je Sitive-ni Rabuka zahteval ustavne popravke, ki bi onemogočili prebivalcem indijskega porekla ti so za 17 tisoč enot številčno prehiteli domorodce -	, da
bi politično nadzorovali otok.
V noči med ponedeljkom in torkom je državljan indijskega porekla, najbrž neuravnovešen, za nekaj ur zasegel letalo boeing 747 novozelandske letalske družbe, ki je letelo na progi Tokio—VVellington. Mož je takoj osvobodil vse potnike ter je zahteval, naj ga prepeljejo v Libijo. Po energičnem posegu enega izmed teh članov posadke so fanta pomirili.
Vojni ostanki ubili 3 osebe
TURIN — Pri Cortereggiu blizu Lusiglieja (Ivrea v turinski pokrajini) je eksplozija dveh nemških ročnih bomb, 3 kilogramov dinamita in 200 gramov trotila iz časa druge svetovne vojne ubila tri in hudo ranila eno osebo. Žrtve so narednik Giuseppe Rizzo (25 let) iz Alessandrie, podnarednik Paolo Lavernicocca (21) iz Barija in civilni delavec Mario Corte (23) iz Alessandrie, ranjeni pa podnarednik Franco De Michelis (20) iz Novi Ligureja (kljub težkim , poškodbam na glavi se bo verjetno rešil). Gre za pripadnike protitankovske stotnije Taurinense, kjer je delal tudi Corte, oziroma izvedence za razstreljevanje min: vojni material so našli med preurejanjem kmečke hiše in bi ga morali uničiti, a ga je neznano kako naenkrat razneslo.
MOSKVA — Včeraj so v Sovjetski zvezi izstrelili vesoljski kontejner »Progress-30«, ki je pomebni sestavni del širšega orbitalnega načrta Mir. S to posebno ladjo, ki je delno vesoljska ladja, delno pa raketi podoben rezervoar goriva, bo SZ preskrbela s potrebno energijo svojo orbitalno postajo Mir, na kateri se nahajajo »ekspanzivni materiali« in drugi tehnični instrumenti.
Na orbitalni postaji Mir se od 5. marca nahajata tudi dva astronavta, Jurij Romanenko in Aleksander La-vejkin.
11. aprila sta srečno opravila »vesoljski sprehod«, do zdaj pa sta bila deležna treh »obiskov« vesoljskih rezervoarjev »Progress«.
Na sliki (telefoto AP): Izstrelitev rakete-rezervoarja »Progress-30«
Mehiški komunisti za priznanje pravic predstavnikom klera
CIUDAD MEXICO Frančiškanski redovnik, predsednik in heroj Mehike Benito Juarez je po zmagi nad francoskimi intervencionističnimi silami, sredi polovice prejšnjega stoletja, kaznoval kolaboracionizem katoliške cerkvene hierarhije s tem, da ji je z novo ustavo odvzel vse državljanske pravice ter vse imetje, tako da ni bil mehiški kler lastnik niti cerkev, v katerih so maševali domači duhovniki. Revolucija iz leta 1910 in revolucionarna ustava iz leta 1917 sta torej ločili cerkev od državnega upravnega aparata in privedli kler do marginalizacije v domačem političnem življenju.
Deželo je konec prejšnjega meseca obiskal tudi papež Wojtyla, njegovo poslanstvo na mehiškem ozemlju pa ni bilo le ekumenskega zna-
čaja, ampak je imel obisk tudi točen politični cilj. Kritične analize tega obiska so ponovno postavile v ospredje vprašanje odnosov med katoliško cerkvijo in mehiško državo. Prvi so se oglasili domači komunisti in to v pomembnem političnem trenutku, ko so se vse mehiške levičarske stranke zedinile v Enotno socialistično partijo Mehike.
V mehiškem političnem življenju se že od prvih revolucionarnih let vselej postavlja v ospredje vprašanje nerešenih odnosov s katoliško cerkvijo, za veliko novost pa so poskrbeli mehiški komunisti, ki se po novem zavzemajo za normalizacijo odnosov in za priznanje državljanskih pravic tudi vsem cerkvenim »uslužbencem«.
Policija ne stavka več
Perujski vojaki, ki so nadomeščali stavkajočo policijo (AP)
Prizadevanja za preprečitev širjenja aidsa v Jugoslaviji
Na Nizozemskem aretirali nacista
BEOGRAD — Da bi preprečili širjenje aidsa, je nujno čimprej izdelati enotni jugoslovanski program zdravstvenega in vzgojnega prosvetlje-vanja in izobraževanja. To so sklenili na seji sekcije Zvezne konference za socialno politiko, zdravstvo in standard, na kateri so preučili družbene dejavnosti v boju s to hudo boleznijo.
Da bi bile informacije o načinu širjenja aidsa čimbolj dostopne, mora zajeti propagandno delovanje osnovne in srednje šole, fakultete, delovne organizacije, krajevne skupnosti, množične družbenopolitične organizacije, Rdeči križ, novinarje, veliko bolj kot doslej pa tudi zdravstvene delavce. Epidemija aidsa, ki se je začela v Jugoslaviji, mora biti družbeni in ne le medicinski problem.
Težava je v tem, da je le eden od stotih zdravstvenih delavcev zmožen pravilno seznaniti pre-
bivalstvo z vsemi možnostmi zaščite, meni dr. Vladimir Dujič. Dr. Boris Vukovič opozarja, da bi se lahko število obolelih in okuženih zmanjšalo komaj za dva do tri odstotke, če bi uporabili vse znane ukrepe medicinske zaščite (sterilizacijo instrumentov, kontrolo krvi, organov darovalcev, sperme za umetno oploditev, preparatov za hemo-filitike). Po najnovejših ocenah bi za to letno potrebovali okoli 6,4 milijarde dinarjev. Kljub velikim sredstvom in sorazmerno majhnim učinkom je zdravstvo dolžno z vsemi sredstvi zaustaviti glavne poti širjenja okužbe. V položaju, ko še ni cepiva niti učinkovitih medicinskih preparatov, ostaja pravočasno informiranje glavno zdravilo.
Ljubljanski epidemiolog dr. Miha Likar je na podlagi prevladujočega strokovnega stališča slo-
venskih psihiatrov opozoril, da je le malo možnosti, da bi vse te dejavnosti imele večji uspeh, saj gre za spremembo seksualnega vedenja, ki ga je težko spremeniti z raznimi pozivi. Takšna opozorila so bila uspešna edinole med homoseksualci v ZDA in Veliki Britaniji.
Predstavnik zagrebške tovarne RIS je dejal, da so kondomi v jugoslovanski družbi še vedno tabu tema. Dosedanji poskusi širšega reklamiranja teh proizvodov so propadli. Anica Šašič iz Zavoda za načrtovanje družine je predlagala, da posebej izobrazijo učitelje biologije in šolske zdravnike, da bi le:ti uspešno seznanili otroke z nevarnostjo aidsa. S takšnim izobraževanjem je po njenem mnenju treba začeti v nižjih razredih osnovne šole. (dd)
DEN HAAG Nizozemska policija je v ponedeljek aretirala nekega nizozemskega državljana, ki je osumljen, da je bil v vojnem času nacistični zločinec. Gre za 68 let starega moškega, čigar imena niso sporočili, pač pa so objavili samo njegove začetnice: M. J. de R. Osumljen je, da je bil paznik v koncentracijskem taborišču Om-men, kjer je med julijem 1942 in majem 1943 zagrešil nekaj zločinov. Vsa povojna leta je živel v Zahodni Nemčiji. Ko je pred kratkim zaprosil za potni list, so ga na osnovi te prošnje nizozemske oblasti identificirale in aretirale so ga takoj, ko je prestopil mejo z Nizozemsko.