Glas zaveznikov
'
1
Leto I - Št. 48
llnformacijskll dnevnik A. L S.
Cena 2 liti
TRST, torek 14. avgusta 1945

UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Vi* a Peilioo 8. . Teleion št. 0985«
OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski I* 7, mrtvaški I* 18 (osmrtnice L. 36), objave L- 8, finančni in pravni Oglasi L. 12. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 12. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Uniona Pubbllclti Itallana S. A., . Prst, via Silvjo Pellico št. 4. tel. 94044. Cen* posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). 'okoplsov ne vračamo.
Svet /e dočakal dolgo pričakovano novico
Japonska sejepredala
Agencija „ rajšnjo objavo cesarske poslanice
; ^ -	WASHINGTON, 14. avgusta'
Po neuradnih vesteh se je izvedelo, da je baje agencija “Domei,, danes sporočila, da je japonska vlada sprejela pogoje predaje, ki jih vsebuje v Tokio poslana nota Združenih držav*
Odločitev naj bi bila sprejeta po radiu samo 22 minut po naznanilu, da je japonska vlada ves ponedeljek nadaljevala s posvetovanji* BBC poroča:
“Japonska poročevalska agencjia je izdala v zadnjih dveh urah dve poročili o položaju glede predaje. Prvo poročilo je javljalo* da bo odgovor na zavezniške pogoje predan, čim bo dovršena pravna procedura. Temu poročilu je sledilo čez 36 minut V angleščini drugo poročilo iste agencije, v katerem je bilo rečeno, da bo v kratkem objavljena cesarska poslanica, ki sprejema pogoje potsdamske izjave".
Washing«on, 14 avgusta
Vojaški Informacijski urad ZdruženiH držav Je danes sporočil, da Je ob 7,59 po našem (asu tokijski radio javil, da so Japonci sprejeli pogoje predaje. To še ne pomeni, da bi bila vojna uradno končana. Konec vojne bo uradno sporočil iz Bele hiše predsednik Truman.
*odotyna Izjava je bila dana istočasno tudi v Londonu, Noskvl In (ungklngu.
London, 14 avgusta Radio London je ob 13. url Javil, da Je po poročilih tokijskega radia v teku ene ali dveh ur pričakovati vaino sporočilo. Japonska vlada je vso noč nepretrgoma razpravljala o predaji.
Maršal Tito odgovarja novinarjem
Poziv udeležencem, naj pišejo samo resnico o Jugoslaviji
HIROHITO
General Clark Avstrijcem
Solnograd, 14. avgusta General Mark Clark je imel govor, v katerem je izrazil upanje, da bo avstrijski narod sodeloval z zavezniki pri iztrebljenju Hitlerjevih služabnikov Iz austrijskega javnega življenja, ki so tvorili le majhno pogubno skupino avstrijskih za. peljancev.
5
Zgodovinski trcnotki
pričakovanja odločitve
Washington, 14. avgusta » Po poročilu Švicarskega radia davi tokijska radijska posta-f oddajala Šifrirano izjavo, o *8<ert domnevajo, da bi lahko Sebovala sprejem japonske predaje.
diskovni tajnik Bele hiie C. „	8 je drevi ob 9. uri po našem
tflss« izjavil, da niso dobili Se jakega japonskega odgovora. ° .i« omenil vest japonskega Po kateri naj bi bila za-nota sprejeta Sele v P Včdeljefc in bo treba na odgo-(°r čakati določen čas, je Ross rfjautZ časnikarjem, da se z go-na»St]° Jvhko trdi, da se voj-„ o	Ross sicer ni orne-
von?kČnosti> da bi «<W«-bo ia^Tdalino atomsko bom-voina nnZVj potrdil, da se bo
7avUčevanja.VTa- hr/z £safcesra
pozval novinarja R°sls. le
Pripravljenosti d0nZ°StxmTr,Vi
pa je, da v teku	(hodf
kovati nikakega ra*v"1 P™a: Agencija eDomei* je J* ” r[‘ la svoje oddaje za dob^kim-0 tej prekinitvi, ki je trate) ur' 9. ure do 21. ure po japiji?* Času, niso dali nikakean ewi jasnila.
Senzacionalno poročilo, ki ga je obljubila radijska postaja v Tokiu, pretekli večer ni bilo oddano. Ob napovedani uri je japonski radijski napovedovalec P?hiih 15 minut napadal amc-rWte vojne načrte in zaključil: japonska bo bila vojno do po-PGhega izčrpanjes». Po njego-p ' izjavah bi bil mir samo rehod iz ene vojne v drugo.
Švica zanika
Jenska poročevalska agen-gojs *J~omei» je javila, da so po-PtisJ*Z?daje s strani zaveznikov deljen y Tokio šele v pone-Vesi zjutraj. Z ozirom na to *Trdit£°r°*ai° xz Londona: - tev laponske agencije je
- —---------------------------------* ' \
Washington, 14. avgusta
V 48 urah, odkar je bil objavljen zavezniški odgovor na japonsko ponudbo predaje, Iz Tokia ni nobenega znaka o kapitulaciji, kateri pa Japonska nikakor ne bo megla ubežati. Japonsko prebivalstvo še vedno ničesar ne ve niti o japonski ponuditi iiiti o ziuvezniikev odgovoru. Le japonsko časopisje ppnovno pozivA prebivalstvo, naj ostane mirno in popolnoma podušit* svojemu vladarjn. Dodana so svarila pred nevarnostjo notranjih nesoglasij in sporov.
Hirohito je 'v teku 24 ur že drugič sprejel japonskega zunanjega ministra Togo. Japonski odgovorni krogi verjetno inrztičuo razpravljajo o položaju vladarja, ki bi nastal s sprejemom zavezniških pogojev. Stališče zaveznikov je, da. je to notranje japonska zadeva, ki jo morajo rešiti čimprej, dokler so na Japonsko ne usuje dež ognja in železa.
Zadeve. V bUdajt je bitd sporočeno, da. je Japonska potrdila prejem zavezniškega odgovora v nedeljo, 12. avgusta ob 9.55, ni pa znano, po katerem času. Radio je tudi omenil, da zavezniški odgovor ni bil sporočen Švicarski delegaciji v Tokiu, marveč japonskemu poslaništvu v Bernu*.
Pppoldne je švicarski radio javil, da so vst švicarski vodilni uradi od nedelje dalje v napetosti in pripravljeni, da čimprej oddajo zavezniškim vladam no-t?‘ k} jo pričakujejo iz Tokija.
teZlJeno Je tudi> da ra^°'
TnVtinska zveza med Švico in
japonskega odgovora ,e j? J ,? ku dneva vršilo nešteto dinlo matskih in državniških razgoi vorov ter sprejemov.
Britanski ministrski predsednik Attlee je prispel v zgodnjih jutrartjih urah v Douming Street 10. Pred vhodom ga je pričakovala množica ljudi, da bi izvedela novice o japonski predaji. Tekom jutra ;■« ministrske-, ga predsednika počastil minister Herbert Morrison.
tiara
ministrstva za zunanje
V zunanjem ministrstvu se je zunanji minister Bevin sestal z britanskim poslanikom u Parizu Alfredom Duff Cooperjem.
Predsednik Truman je sprejel kitajskega poslanika v Združenih državah dr. Wei Tao Min-ga, ki je po sprejemu izjavil, da pričakuje vsak trenotek dobrih vesti. Dodal pa je, da njegova vlada še ni sprejela nobenih vesti iz Japonske. Iz Cungkin-ga javljajo, da bo generalisimus Cangkajšek vodja kitajske delegacije, ki bo podpisala japonsko predajo.
Priprave za proslavo zmage
Iz Londona so sporočili, da bo v proslavo ednava, zmage nad Japonsko* po radiu govoril kralj Jurij VI. Iz Pretorije (južna Afrika) so javili, da bo . zmaga nad Japonsko proslavijo-! na z dvodnevnim n&rodnim praznikom. Ministrski predsednik maršal Smuts bo imel Po radiu govor.
. švedsko zunanje ministrstvo is uradno demontiralo vest, po ™ter\ naj bi bil kralj Gustav ra posredovanje med zavezniki in Hirohitom. To vest
lav-/- ]’.nedeli° neki ameriški radijski dopisnik, ki je ci-tiral dobro obveščen vir.
IZJAVA MINISTRSKEM PREDSEDNIKA ATTLEEJA
Blagodejni vpliv na svetovni mir
Anglo amerlšKo nadzorstvo nad uporabo atomske bombe
London, 14. avgusta Britanski ministrski prgdsednik Clement Attlee je obljubil iskrenega sodelovanja z Združenimi državami pri uporabi atomske bombe.
Besedilo Izjave, ki so jo objavili iz uradnega sedeža ministrskega predsednika, glasi:
«Po objavi moje izjave na dan, ko je bila odyrŽena prva atomska bomba, kar se je zgodilo pred ejilm tednom, so ‘»e pokazali velikanski in strašni učinki te iznajdbe. Naš zadnji sovražnik je ponudil predajo. Strašni dogodki teh dni so močno podčrtali del moj« Izjave. Omenjcm, da moramo molit:, da bi odkriltje atomske bombe prineslo mir med narodi, ne pa sejalo še večjih razdorov po vsem svetu.	.
Predsednik Truman je v svojem radijskem govoru 9. avgust« govoril o pripravi načrtov za bodoče nadzorstvo nad bombo In o zahtevi, ki jef bila stavljena Kongresu, naj sodeluje pri nadzorstvu nad Izdelavo in njeno uporabo, da ho imela odločilni in blagodejni vpliv na svetovni mir.
Namen vlade NJ.^el. je, da stori vse, kur Je v njenih močeh, da se s polnim sodelovanjem doseže ta namen,»
Agrarna reforma v Jugoslaviji
Beograd, 14. avgusta Reuterjev dopisnik poroča iz Beograda, 'da je zakonodajni odbor začasne jugoslovanske skupščine (AVNOJ) sprejel vladni zakonski osnutek za agrarno reformo v smislu načela: «kdor obdeluje zemljo, mora biti tudi njen lastnik*.
Po tem oenutku ne bo mogel nihče posedovati več kot 35 hek tarjev zemlje. Lastniki, ki obdelujejo lastno zemljo, posedujejo pa več kot 35 hektarjev, bodo prejeli odškodnino za razlaščeno zemljišče. Lastniki, ki ne obdelujejo lastne zemlje, botfo razlaščeni vsega zem-
ljišča brez odškodnine razen petih hektarjev. Ta zakon se bo uporabljal tudi proti cerkveni in samostanski lastnini. Določeno površino teh zemljišč bo uporabila država za kmetijske sole, za živinorejo in za gojitev Izbranih senjen.
Pierre Laval
prtfri preiskovalnim sodnikom
Pariz, 14. avgusta^ Bivši ministrski predsednik vl-chyjske vlade Pierre Laval, ki bo sojen zaradi kolaboracionizma, je danes stopil pred preiskovalnega sodnika Pierra Betellla. V prisotnosti Lavala so odpečatill njegovo prtljago, ki vsebuje važne doku. mente o njegovem delu.
2_________iil ■■ f .
Beograd, 14. avgusta Na nedavnem tiskovnem .sestanku je maršal Tito sprejel predstavnike mednarodnega tiska, ki so prispeli v Jugoslavijo na povabilo Jugoslovanske vlade. Sestanku je prisostvoval tudi informacijski minister Sava Koranovič.
Ameriška novinarka ANA LUIZA STRONG Je stavila vprašanje: Kateri Je glavni prispevek, \ ki ga Je Jugoslaviji dala skupni zavezniški stvari? Maršal Tito Je odgovoril:
Jugoslavija je edina dežela, ki se je z orožjem uprla skupnemu sovražniku. Po padcu stare Jugoslavije ni bilo mogoče, da bi se takoj dsigrMe'sploine'fvsta)e,'ker je v Jugoslaviji premi nemških čet. Toda čim je ftitler napadel Sovjetsko zvezo ter premestil tiefik del nemških sil na vzhodho bojišče, se je Jugoslavija dvignila.. Naše čete So uničevale nemške 'prometne zveze in prometna smdsiva ter s tem preprečile, da bi Nemci pošiljali ojačenja v Ajriko in na vzhod. Tako so morali zaposliti mnogo nemških vojakov, ki fii 'v nasprotnem slučaju morali v boj proti zaveznikoma
O izjavi kralja Petra
DUNCAN HOOPER je vprašal maršala Tita, kaj misli o izjavi kralja Petra, Maršal je odgovoril: Izjava kralja Petra nima za nas prav nobenega pomena. S svojo izjavo je kralj prišel v zamotan položaj. Nima prav nobene zakonite pravice, da bi mogel odvzeti regentom njihovo oblast. Kralj Peter je podpisal odlok o imenovanju regentov in sicer na podlagi sporazuma, ki sem ga sklenil s Subašičem, in ki ga je kralj podpisal s privoljenjem zaveznikov. Prenesel je svojo oblast na mamestnike in je zato zdaj samo privatnik, ki nima nobene pravice, da izvrši tako dejanje.))
GEORGES SORIA, francoski časnikar Je vprašaj, na kakšen način •bodo rešili vprašanje, ali naj bo Jugoslavija monarhična ali republikanska država. Titov odgovor se je
'rešila
Britanski odgovor
na španski protest
London, 14. avgusta Komentator britanskega zunanjega ministrstva je sporočil, da je vlada sprejela^ špansko protestno noto zaradi sovjetske udeležbe prt konferenci štirih velesil za Tanger,^ ki je bila sklicana 10. t. m. v Parizu in- na katero Španije niso povabili.
Britanski komentator je nadalje izjavil, da španska nota nikakor ne bo mogla vplivati na odločitve ameriških, britanskih, francoskih in sovjetskih zastopnikov. Opozarja, da se je Španija polastila leta 1940 nadzorstva severne obali; Gl-braltarske ožine, ki je bila dotlej mednarodno strateško področje.
Nota ne omenja Sovjetske zveze naravnost, marveč govori o velesili, ki t\[ neposredno zainteresirana na omenjenih razgovorih. Komentator nadaljuje, da, je popolnoma jasno, da gre za Sovjetsko zve. zo.
Prihodnja številka našega lista izide v četrtek.
glasili«? KiTo vpraičnje ' bo ustavodajna skhpšMncu>
Glede balkanske zvez«, je maršal Tito odgovofll ameriškemu časnikarju SHAPIR.U: «To vprašanje ni trenutno važno. Danes je važno, da so balkanski'narodi v dobrih medsebojnih odnosih.D Na vprašanje kanadskega časnikarja DAVISA, na kakšen način naj bi zavezniki pomagali Jugoslaviji, je maršal Tito odgovoril: «V prvi vrsti zavezniki lahko pomagajo Jugoslaviji s tem, da ji priznajo { vojno odškodnino za vso škodo, ki so ji jo povzročili njeni sovražni- \ ki. Nadalje naj bi zavezniki pomnožili materialno pomoč, ki io danes daje UtfRRA. Sedanja pomoč ustanove UNRRA je večja kot je bila v začetku. Ta materialna pomoč bo o lajšala pomanjkanje uničenih predelov, katerim preti danes lakota.»	6
Kar zadeva varnost Jugoslavije, je to mednarodno vprašanje — je izjavil maršal Tito — ki zavlsi v prvi vrsti od zaveznikov. Sklepi, ki so jih dosegli glede tega vprašanja na sestanku v S. Frančišku, so za Jugoslavijo zelo ugodni ter jim popolnoma zaupamo Na vprašanje časnikarja STRON-GA, če Jugoslavija goji upanje gle-
de Trsta, je maršal Tito odgovoril: «Da, imamo jasno in točno upanje glede Trsta, ker mislimo, da imamo etnografske ter gospodarske pravice na tem ozemlju.))
V odgovor na vprašanje, če namerava Jugoslavija ustanoviti enotno Makedonijo, je maršal Tito izjavil:' «To vprašanje ni trenutno važno. Sebeda ne moremo odobravati preganjanja in slabega ravnanja, ki so tmt izpostavljeni Slovan: v egejski Makedoniji Ur zadržanju grške vlade*.
Ko je časnikar GIBBPNS izjavil, da so v nekaterih inozemskih krogih flinenja, ■'da je jugoslovanska. vlada Komunistična Je maršal Tito odgovoril: — Prav dobro vem, da je to vlada narodne osvobodilne fronte, ki je združila vse demokratske sile dežele. \ To dejstvo je tudi potrdila skupščina narodne osvobodilne fronte. Z razširjenjem temeljev AVNOJa namerava komunistična stranka združili vse demokratske sije in katere cilj bo uresničenje tiste Jugoslavije, ki jo ml zdaj gradimo.))
Gibboris Je nato vprašal, če Je moči govoriti o socializaciji. Na to vprašanje je maršal Tito odgovoril: «D0 zdaj nismo še ničesar ukrenili, da bi se lahko kaj takega mislilo. Nismo podmieli kolektivizacije ter spoštujemo privamo lastnino. Pod-vzeli smo pa socialne ukrepe, kar bi v drugih deželah nihče ne označil za socializacijo. Zaplenili smo le imovino naših narodnih sovražnikov. Iste ukrepe so podvezele tudi ostale dežele».
Na vprašanje, če so volitve (ni jasno, katere volitve, verjetno zadnje britanske) imele velik vpliv na anglo-JugoslovanEke odnose, Je maršal Tito odgovoril :«Do zdaj ti odnosi niso bili slabi; zakaj naj bi se torej izboljšali. Kot sem Se večkrat omenil, smo bili v dobrih odnosih v času vojne ter želimo, da ostanejo tl odnosi tudi taki, če ne boljši, v mirnem času.»
Ko se je mašal Tito,poslovi, le priporočal, da pišejo samo resnico o Jugoslaviji.
Bodoče delo ameriškega kongresa
Washlngtoa, 14. avgusta Glavni člani kongresa so prekinili svoje počitnice in se v nedeljo vrnili v Washlngton, kar J« zaradi japonske ponudbe predaje nastala nujna potreba novih zakonov za spremembo industrijskega delovanja.
Senator Alben W. Barkley, voditelj demokratske večin« Ken-tuckyia. Je Izjavil, da bo ameriška skupščina verjetno sklicana 14. septembra. Pred zaklježkom zad- « njega zasedanja so določili, da bo ameriški kongres sklican 8, oktobra.
Senator Barkley je istočasno objavil naslednji nažrt važnth zakonskih predlogov, ki bodo predloženi skupščini. Načrt ima pot točk: 1.) Sprejem, ki naj zagotovi 25 dolarjev na teden kot brezposelno pbdporo, ln sicer za največ 28 tednov za v*« skupine delavstva. Zvezna vlada naj bi fonde dopolnila v tem primeru, če bi posamezne države ne mogle »brati določenih vsot. 2.) Prenos dolžnosti uprave vojaške lastnine od dosedanje tričlanske uprave na_ *n«ga samega upravitelja. 3.) Takozvanl «zakon o polni zaposlitvi*, ki naj bi združil Upravo dela ln vlada v skupnem naporu, da preskrbi ta okrog 60.000 službenlhvme#t za mirno dobo. 4.) Odločitev, da naj ostane Se vedno v veljavi zakon, da morejo vršiti vojaški organi se nekaj časa isvoje dolžnoetl; vendar pa se je treba truditi, da se odpravijo dolžnosti, ki niso več potrebne. 5.) Vladni organi naj skrbe, da bo določeno število začasnih uradnikov sprejetih v običajne oddelke, ostale pa naj puste neodvisne. To je bil eden Izmed predlogov, ki jih Je postavil predsednik Truman, čim je prevzel svoje dolžnosti.
Novi grovobi na Poljskem
Varšava, 14. avgusta V Niemodlinu, 30 km od Opole, so odkrili množične grobove, v katerih so ležaja v treh plasteh trupla 80.000 žrtev, od katerih je po zdravniškem pregledu večji del umrl od gladu. Kot pripoveduje krajevno prebivalstvo, so SS oddelki pripeljali te ljudi tja v skupinah in jih poklali meseca januarja.
Iz Slovenije
Pred izrednim vojaškim sediščem v Ljubljani jo proces proti predstavnikom Zadružne zveze in Zadružne gospodarske banke. Javni tožilec zahteva zaplembo vee lmo-vlne.
UNRRA je poslala v Slovenijo Iz Amerike okrog 3.000 ton bombaža. Prišel je pravočasno, ker je pretila ustavitev obfatov zaradi pomanjkanja bombaža. Tekstilci predstavljajo skoro polovico vsega slovenskega delavstva. Razmerje tekstilne industrije v Sloveniji in ostali državi j« 300:63.
Uredbe o priznanju in veljav*-nostl spričeval, o opravljanju privatnih osnovnošolskih izpitov ter o prepovedi šolanja, obiskovanja tečajev In opravljanja Izpitov so Izdali.
Vojaško sodišče v Ljubljani sodi Ustnike ta vc-d3tvo kranjske tekstilne tovarne «Jugobruna».
Umrl je docent dr. Ivan Matko, bivši šef tat. oddelka splošne bolnice v Ljubljani.
Vojaško sodišče v Mariboru j« obsodilo «Kulturbundovca» ta znanega tekstilnega industrialca Josipa Hutterja na 5 let prisilnega j dela ta odvzem lmovine. Prav tako i jo bila obsojena njegova žena na i odvzem lmovine.
ZADNJE VESTI
Kralj Jurij VI. ta Kraljica Elizabeta sta sprejela admirala Harolda R. Starka, poveljnika ameriških pomorskih sil v Evropi.
Sovjetske 6ete so napredovale 45 km proti Harbtau.
Jutri bo otvoritev novega britanskega parlamenta. Kralj
nad berlinskima
Jurij bo imel ob tej priliki prestolni govor.
Francoske čete so prevzele nadzorstvo okrajema Reinickendorf ta Wedding.
Predsednik Truman je izr c šil zr.nrr.j3nm ministru nesu visoko odlikovanje «Dlstinguished Service Medal».
I
Stran 2
GLAS ZAVEZNIKOV
H
14. avgusta 1945
Deset tisoč slepih bo spregledalo
Povratek ministrskega predsednika
Zanimiva očesna operacija
■t:_
m
V Združenih državah cenijo število slepih na 850.000. To je veliko itevilo, katero bo v prihodnjih letih znižano za nel^a) desettisoč. Za ta uspeh se bodo mogli zahvaliti novi vrsti očesne oper.acije in posebnemu zavodu, ki bo posredovaf-Mfkup in prodajo za operacijo potrebnega dela očesne roženice. is Na uspeh pri takim operaciji pa lahko 1ipajo samo nekateri slepci, ki ne vidijo, ker je njihova roženioa, ki pokriva zenico, temna in n«, prepušča svetlobe.
Do nedavnega časa je bila operacija roženice precej redka, ker je bilo zelo težko dobiti za prenos potrebno roženice drugih ljudi. Zdaj je novo ustanovljeni zavod začel skrbeti za zbiranje zdravih roženio v velikem obser, gu. Qe bo pri svojem poskusu uspel, bo mnogo dosedanjih slepcev spregledalo.
Svoječasno je bila operacija roženice zelo redka iw komplicirana operacija, danes pa je popolnoma vsakdanja ftvar. Prenos roženice' je povzročil nekaj zelo zanimivih dogodkov.
Nekaj zanimivih dogodkov
Tako je prižel pred nedavnim neki slepi Kanadčan v Nevo York, »fr dal operirati, odletel domov, se odpočil — in bil pri naboru sprejet k kanadskemu, letalstvu, ker je dobro -prestal oi%o preizkušnjo. Prav tako je neki slepi bojevnik ta prejšnje svetovne vojne uspeino prestal operacijo tn je danee šofer v New Yorku,
Ce ga pran .natančno • ne pogledate, Me boste opazili, dj. je tudi on eden izmed ttrTži drugih slepcev, ki danes hodijo P° »o* vojorikih ulicah.
eOčesna banka* je podobna posredovalnicam za dajanje krvi. Njena naloga je nadzorovati in posredovati prodajo očnih ro-0 lento, tako da lahko ljudje, katerih rojenico je bila požkodo-vona ah uničena, dobe novo, da lahko zopet vidijo.
Ce hočete razumeti, kaj prav za. prav z-Očesna banka» dela, morate vedeti nekaj o očesu. Oko je krogla, kolere premer znaia približno dva in pol centimetra. Največkrat jo primerjamo s fo-tografičnim aparatom s skupino leč (roženica tn očesne lete služijo za to, da uravnajo svetlobne žarke J, temnica (očesno jabolko) in fotografska plofča (mrežnica), ki zabeleži . sliko.
Toda mogoče bi bito bolj točno, če primerjamo oko aparatu za televizijo, ker tudi oko sprejema svetlobne žarke ter jih spreminja v električni tok, ki teče po očesnem živou v možgane, kjer zopet na neki neznan način iz njega nastane slika. Ves ta postopek je zaenkrat že neodkrita tajnost človeškega telesa.
Običajna roženioa je popolnoma prozorna, ker jo stalno čistijo pri ■mežikanju, vek, tako da nič ne more motiti njene prozornosti. Pod njo vidimo žarenioo, okrogli barvna ti del očesa, v njeni sredini par črno zenico, odprtino, skozi katero prihajajo, svetlobni žarki v notranjost očesa. Črna je, ker ni nič drugega kot luknjica v temno notranjost očesnega jabolka. Okoli iarenies je očesna belinu, trda roženicaki varje mnogo Hlf občutljive očesne dele pred zunanjimi motnjami. Role-niča js nadaljevanje očesne beline, razlika je samo v tem, da js roženioa prozorna, medtem ko je očesna belina neprozorna.
Roženioa je nekoliko večja, kot je zenica in pokriva približno festino očesa. Je nekolika bolj upognjena kot očesno jabolko in zaradi tega zbira svetlobne žarke kot leča.
V roženioi ni nobenih krvnih žilic, prehranjuje se iz bližnjega tkiva, toda je polna živcev. Roženica je tudi zaščitna naprava za oko, ker takoj reagira, <tm pride najmanjši drobec na njeno površino.
Roženica je tudi del očnega točiva. Svetlobo, ki prihaja v oko, lomi roženioa v veliko večji meri Krit same očesne leče. Tako služi ‘roženica kot neke Vrste očal pred očesnimi lečami ter opravi glavni del uravnan ja svetlobe. * Jasno je, da v primeru, če postane roženica neprozorna, se poškoduje ali uniči, svetloba• ne bo mogla več priti v redu v oko. Takšne osebe bodo oslepele, četudi bo ostali del očesa zdrav. Roženica se lahko poškoduje na različne načine. Košček železa, ki odskoči pri delu, lahko poškoduje rolenico. Kakšna kapljica jedke tekočine jo lahko ■razje. Črne ikone, sifilis, kapavica in druge ifcojn« bolezni lahko napadejo rojenico in jo poškodujejo.
Trahom-sovrainlk roženice
NajhujH »ovratnik roženios js trakom, ki poškoduje notranji del
vek. ki grebejo, tako dolgo rože-nioo, dokler ne postane. neprozorna.	'i«n	. r; !
Operacija ne more izlečiti vseh primerov neprozornosti roženice. Neprozoren del tažerttce mora btti na sredini in ne sme biti preveč mgčan. .Prav tako ne sme biti
poškodovano samo oko. Ce ni teh pogojev —- ki res manjkajo pri skoraj polovici primerov okvar na rožaniot — operacija roženice ne more uspeti.
Operacija ni tako enostavna, da %i neprozorno roženico samo izrezali. V tem primeru bi očesna tekočina, ki je v nostranjosti očesnega jabolka, enostavno iztekla. Ce roženico izrežemo, jo moramo nadomestiti. B čini t Izkušnja je pokazala, da more v ta namen služiti samo človeška roženica, ker poskusi s prenosom roženio različniši živali niso uspeli.
Sama operacija je enostavna in hitra. Vspe v veliki večini primerov, spreten gtdravnih doseže do 90 odstotkov pozitivnih izidov. Vid operiranih bolnikov je odvisen od zdravja ostalih o6*$nik delov, v redkih primerih je bolnik popolnoma spregledal s prenešeno roženico, večina pa lahko gleda brez očal.
Ce izvrši spreten kirurg operacijo, se navadnemu človeku zdi, da je stvar tako enostavna, da bi jo celo sam mogel izvesti.
Pred vami leži bolnik, IS let star mladenič, slep od svojega tretjega leta. Jedka tekočina mu je pokvarila roženico. Njegova koža ng obrazu ne kaže več nobeni h opeklin, toda roženica je še vedno neprozorna. Loči temo od svetlobe, toda drugače je popolnoma slep.
Zdravnik izvrši lokalno omrtvičenje očesa, katero namerava operirati — drugo oko bo operiral že st ali osem tednov pozneje da tako prepreči bolečin^bolni/eu. Mladenič čuti dotik zdravnikovih rok, odgovarja na njegova vprašanja in se smehlja kramljanju med zdravnikom in strežnico. Mahoma se oglasi: tOospod doktor, jaz vidim!* Neprovorna roženica, ki mu je preprečevala videti svetlobo skoraj petnajst let, je proč, Zopet lahko vidi.
Zdravnik ni izrezal vse roženice, samo okrogel košček, katerega premer znaša okoli pol oentime-tra, nekoliko več, kot pofertvo očesno zenico. Svetloba, ki prihaja skpzl zenico v oko, ni uravnana. Bolnik ne more videti podrobnosti, toda ima občutek, kot da M močan Žaromet posvetil v njegovo oko v temni sobi.
Hitro zdravnik vzame natančno enakovelik košček roženice iz krožnika s slano vodo in ga potoži na mesto, kjer je trenutek
prej izrezal poškodovano roženico iz očesa. Roženico pritrdi s Sto, oko obveže in bolnik gre v posteljo. Pet dni pozneje oko odvežejo, poberejo šive in bolnika posadijo v postelji. Zopet lahko vidi.
'a
Bolnik je vesel, toda zdravnik je oprezen. Roženica je prozorna, toda ali bo takšna tudi ostala t Minulo bo najmanj dva tedna, preden bo lahko gotov uspeha.
Uspehi operacije
Dnevi minevajo hitro, roženica ostaja jasna in prozorna in po štirinajstih dneh pošljejo bolnika domov. Zopet lahko vidi.
Sest ali osem tednov pozneje s» bo vrnil na novo operacijo drugega očesa, če... Zelo važen *če». Zdravnik ima na seznamu še petnajst bolnikov, ki ost čakajo, da jim vime vid, toda nima za jih dovoljna količim roierOc.-
Čakati morajo, da bo kdo zgubil oko z nepoškodovano roženico ali pa, da bo kdo umrl in v svoji oporoki določil, da lahko. njegovo roženico uporabijo za operacije slepih. Tudi njegovi najbližji sorodniki morajo privoliti. Use to se le redko zgodi.
Očesna banka upa, da bo mogla v doglednem času odstraniti to pontanjkanje. Poziva zaenkrat ljudi, naj ji zapuščajo ob smrti svoje roitnioe. Zbirala Jih bo in hranila. Mora jih dobiti najdalje štiri ure po tfnrtt darovalca in jih more hraniti najdalje tri dni, ker se pokvorijo Tako. upa imeti vedno na zalogi zadostno količino roženio,
Bno zdravo oko ima dovolj roženice za dve d>o tri Operacije. Osebe, ki darujejo svoje roženice po smrti, ne morajo btti iz iste .krvne skupine kot slepci. Niti starost darovalca ne igra nobene vloge; roženioa starca je prav tako uporabna kot 7-oženica novorojenca, samo da je zdrava.
tOčesna banka» bo dobavljala rgženioe vsakemu zdravniku-kirurgu, ki jih bo rabil, V načrtu trna tudi strokovne tečaje za zdravnike, kjer se bodo seznanjali z novimi načint operacije očesne roženice. Naloga je težka, toda uspeh je večji, tako da nihče ne dvomi, da ga bo rOčesna banka* dosegla v veliko korist Itevilnih. slepih, ki hodijo še danes po Svetu, četudi Je možno, da | spregledajo.
GORICA
Popis delavcev in brezposelnih
Na delavskem uradu v palači javnih del na bivšem Corso Lit' torio »e je dane« pričelo popisovanje vseh brezposelnih moških in ženskih delavcev.
Celokupni popis vseh breaposel- ,
0ih	zaposlenih oseb, je bil j “k rimskega krožka priredil
potreben zaradi načrtov za dela,	zab*v<W. poletnih prostorih,
ki se preučujejo. Popis je zahtevala železničarskega društva. Začetek
Trgovsko združenje javlja, <fa bodo na jutrišnji praznik 15. 'av-gueta vsi obrati zaprti kot ob prazničnih 'dneh. Izjema velja le za pekarne; mesarije, mlekarne in prodajalne povrtnine, ki zapro ob poldnevu.
Nocoj v torek bo. dramatični od-
Britdnski ministrski predsednik Clem^nt Attlee se je vrnil s ko Slika ga kaže, ko zapušča londonsko letališče v spmemstvu ‘svoje
tajnika. Na desni tajnikova žena s smol
oni;
Sledovi veletoka pred milijoni let
Profesor Karl Ver Stegg Je odkril sledove velike reke, ki Je tekla Iz Appalachtanskih planin v 1111-noisko ravnino pred več kot milijon leti. •
Profesor Ver Steeg Je ugotovil, da Je veletok, katerega imenuje Mka Teays, izviral v področju Blue Rld-ge v Severni Karolini in Virginiji, Tekel Je proti severo-zahodu in prejemal vodo iz svojih dotokov, ki so prihajali lz krajev,, kjer so danes zvezne države Ohio, Indiana in Illinois.
Večji del 1.500 km dolge doline zdaj pokriva plast zemlje ln kamenja, katere Je navlekla v te kraje plast ledenikov ki so nastali v pliocenski ledeni dobi.
*| ■ %T W
mm -  ♦	' tm m
Izpred sodisca
. *	k t ot	• 7r
.'c... v j—s—.—. • •.	,r.-k.i ž ....». •
zavezniška vojaška oblaet. Zaključki, ki jih bodo dobili s tem popisom,Jbodo potrebni pri računanju podfpor brezposelnim.
Imena brezposelnih oseb, ki so se danes prijavile pričenjajo s črkami A, B in C. Neki^ uradnik delavske sekcije zavezniške voja. ske oblasti je izjavil dopisniku agencije VZN, da je potek popisa zadqpoljiv.
Popis se bo nadaljeval ves teden. Trenutno nezaposlane osebe naj «e prijavijo prihodnje dni v sledečem abecednem redu: 14. avgusta ea-četnioe DBF; 15. t. m, črke G H I J K L; 1«, t. m. črke M N O; 17. t. m. črke P Q R; 1<, t. m. črk« S T IT ln -20. t. m. črke V W X Z.
Istočasno s popisom- brezposelnih se vrči' popis zaposlenih delavcev. Vsa industrijska in trgovska podjetja, družbe ln zavarovalnice zadru-e treh u Potsdamuh ge ter vsi delodajalci morajo Felicitg (levoJ in poalMi podroben .popi* svojih nameščencev delavskemu uradu v palačo javnih del na bivSem Corsu Uttorfo. Bflp, je že obijavljeno, kako 'se 'morejo glasiti- zahtevan) jiodalilsi.	* r
/TV
sj ir-ki
Obsodba voditeljev demonstracij ob obisku maršala Atena*dr* v Pulju
Prvi kongres
Slovensko - Italijanske protifašistične zveze 1
Ponovni aplavzi in navdušena vzklikanja »o vsakokrat pozdravila ime angleškega ministrskega predsednika elementa Attlea, ko so njegovo ime izgovorili na prvem kongresu slovensko-italiJanške protifašistične zveze, ki Je bil včeraj v Trstu.
Kongresa, ki je ves dan trajal v dvorani v ulici Valle, se Je udeležilo približno 2000 delegatov. Na stenah so se vrstile zastave mesta Trsta.
V veži pa zastave Združenih držav in Velike Britanije. Tudi barve Jugoslavije in Sovjetske Rusije so bile zastopane. Na ograji za govorniškim odrom *o visel« velike »like predsednika Trumana, ministrskega predsednika Attleeja in .generalisima ©ta lina. Na stenah nad govorniki pa so bile nameščene slike maršala Tita in Garibaldija.
Volitve so s« vršile z dviganjem rok in vsak sklep je bil soglasno sprejet. Predsednik kongresa Je bil gospod Jožef Šesta.
Prvi govornik Je bil Dr. Boris Puc sin znanega IJubjanskega advokata in bivšega ljubljanskega župana, ki je govoril o fašističnih intrigah, ter Je opozoril slušatelje na poskus razbiti edinost delavskega razteda.
Prvemu govorniku doktorju Pucu Je sledil gospod Pogassi, predsednik tržaškega osvobodilnega odbora, kt se Je spomnil dolgega in grenkega, toda na koncu zmagoslavnega boja, ki so ga v raznih državah vodili proti fašizmu.
Najvažnejši govor dneva Je bil govor gospoda Borisa Kraigherja, podpredsednika PNOO, ki Je podal politični program slovensko-italjan-ske protifašistične zveze, ki Je sledeči
1.	) Potreba gospodarske zemljepisne in politične enotnosti Julijske pokrajine. Trst Je neločljiv od ostalega dela Julijske pokrajine.
2.	) Boj proti ostankom fašizma se mora nadaljevati. Na tržaških cestah se vidijo znova fašisti, (vzkliki »čiščenje*).
3.	) Nadaljevati Je treba boj za ohranitev pravic, ki so bile pridobljen« v boju proti fašizmu. Obnoviti Je treba ljudsko sodišče in narodno zaščito.
4.	) Finančno špekulacijo in izrabljanje ljudstva Je treba ustaviti in delavnost črne borze Je treba razkrinkati.
t 5.) Bratstvo med Italijani in Slovenci Je treba znova utrditi in vsak poskus razdora Je treba preprečiti.
6.) Zavezniška vojaška uprava predstavlja začasno ustanovo. Slo-vensko-italijanska protifašistična zveza želi sodelovati z zavezniki za
obnovo. Toda takšno sodelovanje Je mogoče le tedaj, ako bodo priznali pravice ljudstva.
Z vzkliki so pozdravili zmego angleške delavske stranke pri zadnjih volitvah. »Angleški narod
—	tako je Izjavil gospod Kraigher
—	je pokazal, da želi pravo demokracijo v svoji državi*. «Vzki)ki »Attlee, Attlee* so zopet odmsvali, po dvorani,
■»Slo ven« ko-l tali jan« ka protifašistična zveza*, je dodal gospod Kraigher, «je pripravljena delati s katero koli skupino ali skupinami za blagor ljudstva, toda noče
Letala »o ie vedno potasnejie od glaau...
Največja hitrost, ki Jo dosežejo najmodernejša letala, je še vedno manjša kot brzina, S katero se razširja po ozračju glas. Brzina glasu znaša 333 metrov na sekundo, kar odgovarja skoraj 1200 km na uro. Najhitrejša letala dosežejo dandanes okoli 960 km na uro. Da bodo letala mogla doseči hitrost glasu, bodo strokovnjaki morali izvesti še mnogo preučevanj.
»Žalostno Je, da se v času, ko je znanost ln tehnika dosegla takšne uspehe, še vedno dogaja, da javno mnenje zapeljujejo z neutemeljenimi poročili in napovedmi«, Je rekel John F. Victory, tajnik Državnega posvetovalnega odbora za letalstvo v Združenih državah na svetovnem zborovanju znanstvenikov.
»Pred nedavnim Je izjavil dr. Ho-ving: V poskusnih zračnih tunelih vrši Državni posvetovalni odbor za letalstvo poskuse, pri katerih bodo raketna letala dosegla hitrost 3.200 km uro. Takšne izjave so nepravilne in zapeljejo lavno mnenje v zmoto. Pomota Je nastala verjetno zapdi tega, ker naša ustanova preučuje delovanje vetrov, ki imajo večjo hitrost kot gla6. V zračnih tunelih bodo preučevali delovanje zračnih struj na krila pri hitrosti vetra, ki bo dosegel 3.200 km na uro.» Pripomnil je, da se Je Izkazalo, da veter, kadar prekorači hitrost glasu, Izgubi nosilno sposobnost in povzroči padanje letala.
Riba meCarlca
Kadar Je riba mesarica na lovu za hrano, se požene mahoma v vlak
■SS£-Šl»S3ffiia,.*S£ «*». ■»**». f <•»-
glh majhnih rib, močno udarja s
lahko nadaljuje svojo pot*.
Delegat iz, Reke je Izjavil, da govorice o umorih na Reki nimajo noben« podlage. Priznal Je pa, da Je v prvih dneh osvoboditve bilo nekaj izgredov, .
Ko je gospod Kraigher zaključil eejo je izjavil, da praktično ni bilo nobene kritike o političnem programu elovensko-ltalljanske protifašistične zveze.
svojim mečem pa levo in desno, pri čemer omami ali ubije številne ribe, katere nato požre.
Razvoj hrbfonlca
Otroška hrbtenica Je sestavljena §z 33 ločenih vretenc; odrastel človek jih ima samo 26, ker spodnjih devet zraste v dve enotni kosti.
Pulj, 14. av.guata Dne 10, avgusta se je ob’ 10.30 pri. čela razprava proti štirim .obtožencem zaradi -udeležbe 'pri dogodkih ob obisku maršala Sira Harolda Alexandra v Pulju.
Merodanja oblast, je : da so bila njihova imena objavlje-, na v krajevnem 1 čaadplsju.. Trije obtoženci, ki go bili daflčs privedeni pred vojaško zavezniško sodišče Bo:	Rauch Umberto, Moschella
Mario tn Eremita Iginio. Ker niso ittVSli zagovorujkov, fo se po veljavnih zakonih sBmt: ‘•■ KaiUH.
Raučh Umberto jč bil obtožen, da s-e je udeležil nedovoljenih manifestacij ter s' pestjo udaril čiafift ia-„ vezriiške vojaške policije. Po, izjavah prič poročnika , Raj-burna in narednika L»oyda sledi; dk je imenovanega člana policije, ko je jho-,tel razgnati manifeetante, zadel eden izmed demonstrantov, s pestjo' po desni strani čeljp»tl„ Narednik
LcydJe krettrnl storilca ftaujeba.
Obtoženec odločno izjavlja, da so Izjave prič napačne , ter ne ,čuti krivega, kar ga obtožujejo. Med manifestacijo se je primerilo, da je videl nfike-ga mladeniča reakcionar.
Ja, k^- je žalil zastavo Sovjetske zveze, planil je k njemu ter mu dal rlva udarca s pestjo. Ničesar ne ve, da bi jjdfti'U po^qčnika, no. more s.i tolmačiti dogodka, ki ga je imel z z^.vezniSkp policijo, ker je bil .vedno, odločen antifašist, Ki je Spoštoval zavezniško vojaškp- ojd^at. , ,	...
Javni tožilec skttša ugotoviti, ce' obtoženec ni m«:da. v .gt)eČi,,.:ki-ga je obdajala v 'ifltcm trenutku, zgre-1 sil ter mesto civilista zadel’.psr, ročnika Rayburna. “
Državni tožilec: Ali ste videli poročnika in narednika, ko sta nameravala razgnati manifestacijo?
Obtoženec: Da, Vider sem.
.Državni .tožilec: Ste prepričani, da niste ob tej priliki zadeli nobenega od njih s pestjo?	.
Obtoženec: Da, rekel sem že, da sem zadel nekega civilista, ki Je hote) žaliti zastavo Sovjetske zveze. Tovarišica, ki jo je nosila, lahko priča o tem,
«Tovar,išica» Gherbaasi Caterina, ki se je slučajno nahajala v dvorani, je bila zaslišana ter je izpovedala v korist' RaUcha in poudarila, da je bila prisotna, ko je policija zgrabila tovariša ter ga pretepala.
Predsednik je zaključil, da prizna olajševalne okoliščine obtoženca, toda vzdržuje obtožbo z izjavami, ki sta jih dali obe vojaški priči.
Čeprav je obtoženec, kot zagotavlja, zadel civilista,-se smatra to dejanje kot glavni vzrok nastalih spopadov, ki bi lahko končali z ne. varnimi posledicami, ‘e ne bi ta-1 drugo, pogojno z ozirom na njego-ko,j nastopila vojaška policija. J vo mladoletnost
Slovenska umetniška razstava
Po dvajsetih letih so v nedeljo snet odpjli P»vo umetniško razstavo sUkarjeV.itn •kiparjev, ki so po veliki večini domačini iz Slovenskega Primorja, ; otvoritvi so priaostvo,, Vali vodimr Častniki Zavezniške vojaške uprave s polkovnikpm A. C. Bovmenom na čepi. Prisotni so -bili tudi polkovnik* Armstrong,
žnieft, so izjavile, da so večkrat
■pb#vale, ; paT ge; mkh ifefetahtl' »razidejo, a mnogo od njih se ni odzvalo pozivu. Prisiljeni so bili -pokli- [podpolkovnik Bullock, major All-,7 Ijia^^onBillodt-fd, Kralj#vili' bright,' podpolkovnik Strežl, stot-strelccv in ko so stopili ti v akcijo ttr popovno, popovih „ po^iy, naj Se razidejo, se mnbgi niao' odzvali.
Med temi je bil Tudi obtoženi Mo-Schella, ki so ga aretirali. Obtoženec se brani z izjavo, da se je zna-sredi manifestacija na Dar go Ohei ijlan, ne da bi se; zavedal. Ko, je; videl,'da"’se prtbližuj-e lažji'tank,'ie je zaradi svoje osebne varnosti skril netffrpv#	J?iTš 3‘.
Ko ga je javni tožilec vprašal iz kBjkžhih rpalogov se ni odstranil na~j)0ziv vojaške pottcljp. je v svojo obrambo izjavil, da j,? ostal na svo-jam.jrosto.ru brez bojazni, ker je smatral, da ni storil nikakega zločina, Ppdrobtio je opisal, kako so 'z!' njitia.. rjavnali, '-ier ja to ravhanjb imenoval «zveiinskd».
. Pl-edsadnilt je zaključlj: "izjave prič jasiio-dokažujejo, da niste bili poslušni na več zaporednih pozivov.
Zato na vaše pripovedovanje ne polagam nikake važnosti, ter vas smatram krivega obeh dejanj*. Kot v "prvem’ primeru' šf je tudi sedaj pridržal predsednik pravico, da izreče obsodbo ob koncu celotne sodne raznraye, ^	..j,,*.
Eremita Iginio je bil aretiran zaradi obtožbe da ni» poslušal pozivov ter se upiral policiji. Iz nje.
gove-obrambe sledi,'da s*-ni uda* so, ki jim bo gotovo-dala z&hbeva-
ležll "manifestacij, temveč je opa- he podatke.	^	,
nik Blatnik ln stotnik Ellison.
■Razstavljali -»o nekateri znani timetnilfi, k! so se umetniško udejstvovali pred vojno v Jugoslaviji in tudi v drugih jlpžavah. Bilo pa je tudi nekaj novih pojavov. Poaebno pozornost so vzbHjala kiparska de-j Ut kiparja Borisa Kalin*, kateremu se pozna realistična praška šola. Med'slikarskimi deli ap.se odit. kovale slik* R. Debenjaka p« stvarnosti podajanja in dobri sli karftki tehniki. Zanimiva so tudi dela slikarja Fr. St-iplovška, po-sebjjp njegov Star most. Celoten vtis razstatne kače raervshoat modernega časa, ki prihaja do izraza y nedolpčnostt oblik jn .^petiranpsU
Koncert. Nocoj ob 19.30 url Je
v majhni dvorani Verdijevega gledališča koncert sopranistke Mar-gherite Voltolina ln pianist«. Valda Medlcvsa. N«, sporedu so skladbe
Dvoraka, - -Mamers, “ Šostakovič«, Janačka. Smareglla, Favara, Da-vica,- De Meglio in Sadera.
Nepodpisanim jugoslovanskim trgovcem sporočamo, naj se v za prošenj zadevi obrnejo na tukajšnjo trgovinsko ln industrijsko zborol-
zoval 1* okna Doma kulture- na
frgu 'Ofierdan.' V naslednjem trenutku, ko Je zapustil zgradbo, Js bil obkoljen od množice ljudi, k' se^je zatekla -sem pred divjim dirjanjem lkhklh tankov. To je bile raVno v trenutku, ko je poročnik Clark' dal nalog, da se vsi odstranijo v svoje domove. Medtem ko so se ostale osebe skrivale v zgor nja nadstropja, se. je mudil pri »a stavi Sovjetske zvez«, ki »o jo po. zabili v nekem kotu ln jo je hotel odnesti v prostore p>oma kulture! Nato je bil aretiran. ,
Po kratkem odmoru je,predsednik prečita! obsodbo in jo zaključil; »Kot sem že vsakemu izmed vas povedal, vas smatram za krive, ker niste bili poslušni predpisom razglasa št. 1 zavezniških oblast' Zato v Imenu ©Masti, ki mi je bila poverjena, ol»sojam Raucha, ki je bil na čelu demonstrantov, na tri mesece zapora za prvo obtožbo ter šest mesecev za drugo, ki jih mora skupno 'izdržatl.
Moschella na en mesec zapora za prvo obtožbo in dva meseca za
RADIJSKI SPORED

Torek, 14. avgusta
16 poročila j 16.15 Serenada zvezam; 16.30 ciganski orkester; 17 angleška •'■odba A. E. F.; 17.30 komorna glasba; 18 razno iz Vidma; 18.30 glasba po željah: 19 poročila B. B. C.;	19.15 obvestila
»vcdcem;, 19.30 italijanska mladinska ura; 20 poročila v Italija načini; 20.15 poročila v slovensolnl; 20.30 slovenska simfonična gi««™; 21 predavanje v italijanščini; 21.10 koncert pianistke Galli; 21.45 slusna igrica; 22.30 pestra glasba; 23 vesti v italijanščini; 23.10 vest Iv slovenščini; 23.20 plesna glasba ln 24 as ključek.
ob 20 uri.
Jutri brivski In frizerski obrati praznujejo 15. avgust in bodo Odprti samo do 12.30 ure.
2 ozirom na sestanek, ki se je vršil v soboto dne 11. t. m. v trgovinski zbornici, vabimo vse rokodelce ln trgovce, da dvignejo v sobi št. 13 omenjene zbornice tiskovine za prošnjo njim potrebnega materiala. Te tiskovine morajo Izpolniti in vrniti do 12 ure 17 t. m.
Obveščamo lekarne, zdravstvene zavode, zdravnike ln babice, da sg bo delila izvastna količina denatu-riranega alkohola, zaradi česar naj dvlgnejofprl Trgovinski zbornici nakaznice do 25. t. m.
GOSPODARSTVO
Ob ponudbi japonske vdaje je ; Ustanova za oskrbo povojnega sve- j ta .UNRRA objavila velik načrt, po j katerem pripravlja veliko pošiljko približno 800.000 ton blaga za osvobojene dele Kitajske. Vse te pošilj- j ke so de.l velikega načrta, katerega J pripravlja UNRRA za trenutek, ko j bo Japonska zapustila velika kitaj- i ska pristanišča, ki so potrebna, za I dobavo velikih količin blaga v razne j dele Kitajske. Načrt predvideva, da j .bo voj.aška uprirva vseh zavezniških : vojska ’. izrfela- ustanovi UNRRA vse zaloge na Daljnem Vzhodu živila, sanitfetske potrebščine, mo tofna tožila, obleko ih drugi material, ki je nuJno»potreben .za gospo dansko . obnovo opustosenih kitajskih dežel. Drugi del načrta pred-videva, da, bodo strokovnjaki ustanove UNRRA takoj po sklenitvi premirja,' odpotovali v Siam, Burmo , in drage osvobojene dežele, ki so ; izvažale živila. Tari bodo nabavili | vse razpoložljive količine blaga, da Jih takoj odpošljejo v kraje, katerim preiti lakota. Tretji del načrta i se bavi s pošiljanjem najmanj 300 , strokovnjakov,, ki bodo nudili po-moč deželam Daljnega Vzhoda, po-j sebno Kitajski. Četrta točka pred-! videva pošiljanje pomoči v velikem obsegu čim bo koti ec vojne omogočil staviti za ,ta namen,, na razpela- j gcC dovoljno količino prevoznih ladij.
Združeno države »o ukinile lzvoa
premoga v nevtralne države, da zadostijo potrebam v deželi iu' pothtbam zavezniških narodov.
Agencija «Frajioe PrtBs* poroča, j da bo, francoska vlada-v kratkem! začela trgovinska pogajanja s S pa-j nijo, Švico, Belgijo in; Norvešk.0' ;
Jugoslovanski parlamrnt »AVNOJ* je odobril proračun za dru- j go polovico leta 1915. Izdatki znašajo 12 milijard in 544 milijonov j dinarjev, dohodki pa 9 milijard in j 844. milijonov. V proračun pa, niso j Vključili stroškov obnove ter po-; moči družinam, ki so trpele zaradi zasedbe.	j
■ Ameriški urad-*a vojno proizvodnjo Je objavil, da je bila dobava jeki* za mirnodobsko industrijo v zadnjih mesecih več kbt podvoje ’ na. V četrtem četrtletju bodo Združene države imele na razpolago 2.100.000 to* jekla. V tretjem pa
a znašala samo
’ n -crsa, Tu\ I
lir?
DIREKTOR
poročnik Alfred l. grigis tiskovni častnik, Trst
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK
, i	-	•	f
PRODAJAMO otroški športni voziček in globok promenadni vozlček. Foscolo 31, vrata St. 15.
predsednik si je pridržal pravico izreči sodbo, ko bo končal razpravo v ostalih treh primerih.
Obtoženec Moschella Mario je bil obtožen, da je prisostvoval nedovoljenim manifestacijam ter se zo-
Eremlta tri mesece na prvo obtožbo-ter na 10.000 tir za drugo obtožbo. Ta vsota mora biti plačana sedem dni p d objavi obsodbe, ali pa spremenjena na dva meseča zapora.
VCentru za obvestila,, Piazza delta Bsrsa št. 8 dobite te publikacije v slovenščini:
S. V. Benet: «Amerika», cena 10 lir. (Kratka in zanimivo pisana zgodovina Združenih ameriških držav).
»Ameriške znanstvene zanimivosti*, cena 10 lir. (Poljudno pisan pregled najnovejših odkritij na zdravniškem, kmetijskem, tehničnem in drugih področjih v Ameriki)-
«1039-1044», cena 5 lir. (Pregled vojnih dogodkov v teh letih, s številnimi slikami).


8.
TUVO OROŽJE
Ne, hvala; mislim, d& imam vse.*
«Tedaj bom dal vse skupaj naložiti n« avtomobil; ali naj gremo?« Hotel sem pritriditi, ko sem ‘se nenadoma spomnil, da še nisem zapisal podatkov o mojem nadaljnem delu. Povedal sem te misli Stran-gu, ki mi Je dejal: «Da, dobro bi bilo, če bi to takoj storili. Ne mudi se nam. Imamo na razpolago, ko. Ukor časa hočemo.*
Do tega trenotka Je Slo vse v redu; ko pa sem se vračal v hišico, sem postal vznemirjen, potopljen v misli in to ravno ob času, ko Je bilo že vse pripravljeno. Pričele so se ml tresti roke in napisal sem svoje zapiske z zel^ slabo pisavo pod zadnje Stuartovo poročilo v njegovi listnici.#
«Ob 8,00 uri, 'ne 25. Ukvarjal se bom z bombo B in sicer po točno istem delovnem načrtu kot Je delal stotnik Stuart z bombo A, le da bom skušal držati bombo z železnimi privijali in ne s, francoskimi kleščami. Ce se ml bo posrečilo
odločiti pokrovček in nevtralizirati nihalo, tedaj bom računal na dru. go sprožiino napravo, katero bo treba seveda takoj onemogočiti. Mislim namreč, da Je stotnik Stuart lahno premaknil bombo, ko Je prekinil prvo nihalo In na ta način povzročil delovanje druge sprožilne naprave. Nimam nlkikih podatkov o tem, kje bi bila ta druga »prožilna naprava, ker pa so Jo morali na vsak način vdelati v bombo, mora biti tudi možno da Jo izvlečemo. Najbrie Je vsa naprava valjaste oblike in se na koncu zožuje, kar pa ne morem z gotovostjo trditi, preden si j« natančno ne ogledam.* Zdelo se mi Je, da nimam več kaj pridati in sem še podpisal. Prečita! Sem znova zapisek; zdel se mi je neslan za pisanje, ki bi lahko bilo moje zadnje, v Stuartovih zapiskih sem zapazil nekaj zelo značilnega, nihče ne bi mogel dejati kaj takega o mojih. Nekaj Je manj, kalo, toda nisem vedel kaj. Dodal sem:	se, kar seveda ni po-
sebne važnosti; v&eno mi je, če ostanem živ ali na*
Seveda, ni bilo to, kar sem mislil povedati in zazdel sem se samemu sebi Jako bedast, -da sem, porabil mnogo črnila,, da sem debalo prečrtal pristavek in. sicer tako temeljito, da-ga nihče ne bo mogel pre-čitati. Odšel,sem.
• • '*»••• r,	i* *	. -r hi
Mesto, kjer Je ležala bomba, Je bilo od hiše oddaljeno le nekaj ki. lomeirov; toda z avtombbllom smo morali zapeljati naravnost po grebenu griča, to smo se povzpeli na drugega, ki Je bil raven kot hišni zid iri Brno na tej 'težavni poti izgubili dosti časa.
St-rahg me Je vprašal: »Ali ste napravili svoje zapiske?*
«Da,» sem odgovoril. Nisem imel kaj povedati.*
«Ali boste še enkrat, izvedli običajne Stuartove poizkuse s trsovo, palico? Morda sem vam zdi odveč ponavljati?*
»Mislim, da jih Je vredno ponoviti, čeprav Je nepotrebno zapravljanje časa. Vendar je mogoče, da je ta bomba različna od prve.* . i
»To Je ravno, kar sem vam hotel reč-il Mislim, da se na nič ne smete zanašati.*
Pot Je vodila naravnost proti
morski obali. Zapazili smo skupino ljudi iri Pearson Je zapeljal s ceste v smeri proti njim. Stali so ob hit. zi. na kateri Je bil vojaški telefon, .daljnogled, prBzen zaboj za steno-graflsta, ki- Je že sedel na svojem mestu. Vsi so me z zanimanjem ogledovali, jaz pa bi rad zamenjal oblačila, ker se mi ni zdelo ume-
stno nositi klobuk in površnik. žavnem deiu m hip ustavim, mi to
Strang Je poklical narednika in ob strani govoril z njim. Pearson mi je dejal: «PogleJte, gospod, znamenje, ki vam ga kažem, označuje točno mesto, kjer je bomba. Je približno 30 metrov oddaljena od morja.*' Poglodal sem v naznačeno smer in v razdalji 200 metrov sem razločil rdečo zastavico, ki je tičala v mivki in plapolala v vetril. Dejal sem: «Vidett Je kot vdolbina za Igranje golfa.* '
Strang se Je vrnil in mi dejal: «Naroiiil sem naredniku, da odpokliče stražo. Ostali možje preizkušajo telefonsko zvezo, potem Je vne v redu ln se lahko pripravimo.* i Obrnil se je k Pearsonu ih nadaljeval: «Glejte> da, ga boste dobro opazovali, Pearson 1* ' Pearson ■se Je umaknil, kamor so pričali napeljevati-žico. Strang Je še rekel: »Umaknimo se za trenotekl Napravim ri<?kaj korffcov, Strang me , je gledal s svojimi otroškimi očmi
in me vprašal: «ToreJ, dragi Rlce, kako se počutite?*
«0, zelo dobro,* sem odgovori!
Nasmehnil se Je; »Tem bolje! Bodite mirni, kadar se boste utrudili, prenehajte in odpočljte se. Saj čaea imamo še preveč. Po kratkem molku je povzel: «Ne vem, če Je tudi vam tako; če se pri kakem te-
vedno popiaga, da se zberem in da pomislim, da se te vražje bombe ne razletijo, če ne naredite posebne neprevidposti. Torej prenehajte, če ste trudni ln odpočljte se, ali pa se ustavita ln pošteno premislite.* Napravila sva še kratko pot. Rekel sem-: »Ne bi rad delal v tej obleki,*
»Seveda. Prinesel sem vam kratke hlače in majico brez rokavov-Nikakor ni previdno delati pb teh predmetih z dolgimi hlačami in suknjičem, ker bi lahko bilo zelQ nevarno.*
Razgledal sem se naokrog. Zlata sončna svetloba se Je čudno odra. žala od modrin* morske vode, okrašene z belim pasom penečih so valov., Ni mi bilo slabo toda noge so se mi tresle, kot da bi v tem tre-notku stopil z ladje, na kateri sem prebolel morsko bolezen.
Strang me Je opomnil, da J« morje nemirnejše kot prejšnji d«*1'
«ObrežJe je takšno, da bi se dalo po njem voziti z vodnimi smučm! Ali ste kedaj uganjali ta šport?* Zdelo se mi Je, da so zelo dolgo iasa Napeljevali telefon. Končno J* prišel Pearson in naju obve6ti! da J« vse pripravljeno. Strang Je pritrdil1 «Torej, kdaj boste začeli?* Nared' nik in dva moža so #e vrnili k mizi. Strang me je vprašal: «lmat* zdaj vse, kar potrebujete?*
»Ali bi mi lahko preskrbeli n*-gaj, v čemer bi lažje prenašal orv dje,?»
«Za vraga!* je vzklikni! Sira«* »Vam bom Jaz pomagal do tja.*
«Ne, hvala, saj Bte tudi *** tu Je košarica.*
Zložil sem vanjo orodje.
Stopil sem za avtomobil in se kel.‘ Ni bilo mraza ln hladni me Je ugodno gladil po *T'i Strang	mi Je prinesel
kakršne	uporabljajo igralci ten
Ki so se	mi zdele za hojo po miv	•
najpripravnejše in sem J m <*> Noge so	se mi nekoftko tiesle,	|
^ gsm moral sesti, ko sem si tikal čevlje. Nogavice »o ml EC- j do kolen in so mi zakrivale * ortopedični aparat. Pobral sem vtaknil	kose trsove palice v ,	j
Saro in stopil izza avtomobil*-(Nadaljevanje prihodnJ1