Izhaja v Trstu Mo soboto ojolndne. Rokopisi se ne vra-oajo. Nefrankovana P*sma se ne sprejemajo. Uredništvo in npravništvo u*- tlel Lavatoio št. |,|. Telefon 18-67. Posamezne štev. se prodajajo po 6 stot. Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnina za celo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno. Glasilo „Narodne delavske organizacije" in „Zveze jugoslovanskih železničarjev". »Narodna delavska organizacija1 # cržačani meščani in okoličani! Delavci iz mesta in okolice! Položaj domačega delavstva in posebno Vas, okoličanov, postaja od dneva do dneva bolj neznosen. Ni zadosti, da trpite pod splošnimi, naravnimi in za Vas skrajno neugodnimi gospodarskimi razmerami, ne! V zadnjem času sega tujec vedno globeje po tistem, kar bi po pisani in nepisani postavi moralo biti pridržano Vam, domačinom in davkoplačevalcem. Takim razmeram naj bodi enkrat konec! Vaš klic: „Dajte nam za- sl už.ka“ ne sme več biti glas vpijočega v puščavi! Vzdignimo enkrat močno svoj glas ! Podpisana „Narod. delav. organizacija4* sklicuje za nedeljo, dne 23. januarja 1910 ▼OLIKI mesta in okolice ki se bo vršil točno ob 10. uri predpoludne v dvorani >,Narodnega doma'‘ v Trstu. Dnevni red: „Krnha nam dajte“! Delavci iz mesta in okolice! Sedanji trenotek je največe važnosti! Privedite na shod one, ki delijo Vašo Usodo in pripeljite na istega Vaše družine ! Pokažite, da hočete boljše življenje ! TRST, dne 12. januvarja 1910. Odbor N. D. 0. Debatni tečaji. Vsak človek, od najvišji ga do naj-nižega, mora dandanes biti socijol gično izobražen. Filozofija sUni kakor »kraljica znanosti”, ker je poučevala človeštvo o zunanjih in notranjih vzrokih, o objektivnih in metafizičnih (nadnaravnih) pojavili svemira. Temu nasproti nustoji socijologija prodrati v pojave družabnega, gospodarskega, političnega in prosvetlenega življenja. Njej je pripisati d-jstvo, da se dandanes človeško družbo ne smatra več »kot nekako večno, stalnim in nespremenljivim zakonom podvrženo tvorbo, marveč kot organizem, ki se podoben človeškemu telesu, raja, razvija in umira, da odstopi potem svoje mesto drugemu bitju. Na razvoj družbe uplivajo med drugim tudi dejanja posameznikov. Vsak naj izvrši ono, kar odgovarja najbolje njegovim interesom in interesom one družabne skupine, kateri po istovednosti živ-ljenskih pogojev in razmer pripada. A za tako delovanje je predvsem potrebno, da se dotičnik zaveda svojega položaja, pravic in dolžnosti drugih nasproti njemu, predvsem pa pravic in dolžnosti, ki jih sme in mora po načelu samoohranitve in napredka, uveljavljati nasproti drugih. Vidimo tedaj, da je socijologija hči »kraljice znanosti”. Doč m ima mati (filozofija) svoj sedež v umbtv.no spekulativnem svetu, ima hči (socijologija) svojo prestolnico v vsakdanjem medsebojnem občevan u posameznikov, ki tvorijo družbo. Lahko rečemo, da je ob sedanjih razmerah le tisti ^jiopolen človek* ki ve, kaj smejo drugi zahtevati od njega in narobe. To velja za vse, v podvojeni meri pa za one, katerim je nemila vsoda odredila mučeniško klop robovauja in službovanja drugim. Delavci naj spoznajo položaj, ki ga zavzemajo, naj sprevidijo, kako se jim dan danes godi in zakaj, kako so si drugi p< magali, s kakšnimi pogledi naj zrejo v bodočnost. UvaSrevaje vse to, je N. D. O. storila hvalevreden sklep, da se ima že z 2 febru-varjem t. 1. odpreti debatni tečaj, na katerem se bo v poljudni in neprisi ljeni obliki razpravljalo (debatiralo) o raznih socijalnih vprašanjih. Upati je, da bo odziv od strani delavstva, odgovarjal plemenitemu nastojanju onih, ki jim je ne-le do hipnih in omam-ljujočih zunanjih efektov, marveč do resničnega, gospodarskega in socijalnega povzdigovanja malih. —č- Narodna delavska organizacija 1— Poredi — (. jutri v nedeljo 16. januarja Dva lavna shoda — in^sicerj— 1 )lPRIjSV.;MARIJlJ?MAGDAL. JZGORNJl ol^Tiiri3°poldne.^ dvorani gostilne »Pri^Tirolcu”. 2);V,ŠKQRKLJlTob 3. in poljurfpopold. v gostilni Marconi „A1 colle dl Scorcola”. Delavci mesta in okolice ! Vdeležite se teh shodov! Odbor Nar. del. organizacije. 0000000 • ZVEZA " JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNCARIJET. Provizijski inštitut južne železnice. Na shodu »Zveze jugoslovanskih železničarjev”, dne 29. decembra J. 1. je razpravljal I. podpredsednik tov. Škerjanc o provizijskem inštititutu južne železnice, kateri je bil uveden s 1. januarjem 1910. V glavnih potezah je omenil, kako koristen da je provizjski i -štitut za železničarja, ker potom tega pride sedaj tudi delavec južne železnice do zaslužene provizije ali pokojnine v svoji starosti ali v slučaju, da postane vsled kake nesreče ah trajne bolezni nasposoben ali nezmožen za spravljanje svoje službe. Omenil je, da so se v glavnih potezah razložila članom Z. J. Ž. pravila pro-vizijskega inštituta že na nekem sestanku v društvenih prostorih in mu preostaja le še, da se lazpravlja o točkah, ki so pomanjkljiva in ki je treba da jih uprava c. kr. priv. južne železnice predrugači, oziroma izpopolni. V to svrho da se bo po razpravi glasovalo o tozadevni resoluciji, katera se odpošlje potem ravnateljstvu južne železnice na Dunaj. V glavnih potezah povedano, je govornik omenil, da se mora odmeriti provizija ne samo od 85°/0. ampak od 100°/# zadnje plače, da se mora dovoliti vstop v provizijski inštitut tudi provizoričnim delavcem, kajti tudi oni delajo vendar-le stalno pri železnici in se jim mora dati prilika, da sa preskrbijo za svoja stara leta, doplačevanje da naj se dovoli za vsa dovršena službena leta in da se pravila tiskajo tudi v slovenskem jeziku. Po krBtki razpravi se je dala na glasovanje tozadevna resolucija, ki je bila enoglasno sprejeta. Pri zadnji točki dnevnega reda se je oglasil še zastopnik železniških uradnikov, ki je polagal na srce, da je treba posebno v dosego povišanja stanarine in draginske doklade delavcem za Trst skupnega nastopa vseh železničarjev in železniških organizacij v Trstu, kajti tukaj je treba skupno korakati in skupno ud .riti. Železniška uprava da ni opravičena zabranje-vati nam te opravičene zahteve, ker da bi ne bilo za to denarja, je prazen izgovor. Saj vemo. da ima država za nepotrebne izdatke vedno denarja v.č ko preveč. Po končanej razpavi sta bili sprejeti resoluciii prva v zadevi stanarine in draginske doklade za Trst, druga v zadevi provizijskega inštituta južne železnice. Resoluciji se glasita : Dne 29. decembra 1909. v Sokolovi dvorani v »Narodnem domu” v Trstu na javnem shodu ..Zveze jugoslovanskih železničarjev" v velikem številu zborujoči uslužbenci c. kr. državnih železnic izjavljajo, da vstrajajo prej ko slej pri svoji z htevi v smislu resolucije, odposlane visokemu c. kr. železniškemu ministerstvu dne 22. oktobra t. 1. Ker se visoko c. kr. železniško mini-sterstvo nikakor ne more upirati opravičeni zahtevi o povišanju stanarine, in to tem mam, ker se je svoj čas pri splošnem 20°/0 povišanju stanarine za uradnike prezrlo poduradnike in druge uslužbenc, prosimo za izpolnitev sledečih zahtev : Visoko c. k. železniško ministerstvo blagovoli 1. zvišati stanarino za Trst in ozemlje od 80°/0 na 100°/0 dunajske stanarine in dovoliti od 1. novembra 1909 še 20°/0 dunajske stanarine kot starinsko doklado d* tiste dobe, ko se bo uravnala staaariua ; 2. dovoliti vsem z dnevno plačo nastavljenim železniškim uslužbencem in delavcem, ki žive istotako v najbednejših razmerah, nimajo stanarine, na dan 50 st. draginske doklade. Izgovor visokega c. kr. železniškega ministerstva, da isto ne more ; ugoditi te zahtevi, ker se je dovolila doklada z Kras, je neutemeljen, ker obsega doklada za Kras vendar celo progo od Trsta do Podbrda, vse istrske in dalmatinske proge Poudarjamo, da so jugoslovanski železniški uslužbenci solidarni do zadnjih konsekvenc in pričakujejo, da visoko c. kr. železniško ministerstvo ugodi upravičenim njihovim zahtevam. Druga resolucija. Dne 29. decembra 1909. v Sokolovi dvorani v „ Narod nem domu" v Trstu na javnem' shodu „Zveze jugoslovanskih železničarjev" v velikem številu zborujoči uslužbenci c. kr. priv. južne železnice prosijo slavno generalno ravnateljstvo c. kr. priv. južne železnice, naj isto blagovoli vpošte-vati opravičene želje svojih uslužbencev v zadevi provizijskega inštituta v toliko, da določi sledeče izpremembe: 1. Naj se deloči odmerjenje cele provizije na 100°/0 zadnje plače, kakor to obstoji pri penzijskem inštitu za podurad-nike in uslužbence, in ne samo na 85°/o zadnje plače, kakor je odmerjeno sedaj. 2. Takozvanim provizoričnim delavcem (subakordantom), kateri so že 3 leta pri južni železnici zaposleni, se mora vstop v provizijski inštitut, kakor to pravila jasno predpisujejo, dovoliti; okrožnica št. 551 A od 11. decembra 1909 naj s v tem smislu prekliče ; 3. Vsem uslužbencem z dnevno plačo, brez ozira na starost do 55. leta, naj bo dovoljeno doplačevanje za vsa službena leta nazaj in se jim ta Ista štejejo v provizijo, doplačevanje naj se pa razdeli na 60 mesečnih .obrokov in ne samo na 24 kakor je zdaj določeno. 4. Uslužbenci c. kr. priv. južne želez, si izgovarjajo pravico, da si smejo sami daločiti število let, za katera hočejo doplačati in so jih doslužili pred 35. letom svoje starosti. 5. Pravila ,, provizij skega inštituta" naj se jasno in popolnoma razumljivo sestavijo ter izdajo za uslužbence slovenske narodnostj v slovenskem jeziku. Shodi. Na praznik Sv. treh kraljev se je vršil pripravljalni shod za podružnice „Zveze jugoslovanskih železničarjev" v Podmelcu in v Podbrdu. Oba shoda sta bila v razmerju službe prostih železničarjev dobro obiskana. Na shod v Podmelcu je prišel tudi tajnik socijaldemokratične stranke v Gorici, sodrug Peteani z nekaj privrženci is Gorice in Sv. Lucije. Predsednik Z. J. Ž. je v daljšem govoru raztolmačil namen „Zveze jugoslovanskih železničarjev" in pri tem izrecno povdarjal, da nas ni vodila k ustanovitvi Z. J. Z. morda narodna prenapetost, nismo izrabljali pri tem našega narodnega čuta, ampak potreba je nas dovedla do ustanovitve železniške organizacije na narodni podlagi; kajti ni možno prenašati nadalje zatiranja in zasramovanj slovenskega železničarja od tujerodcev Nemcev, še celo Italijani so se poskusili stavit) v to vrsto. Tudi ni nam mirno gledati, kako nas tujci izpodrivajo pri železnici. Na naši lastni domači zemlji, zavzamejo najboljša službena mesta, a nam ostajajo le drobtinice od bogate mize, to so nižja službena mesta, pri uradnikih bodisi pri drugih uelužbencib. Temu je treba odpomoči m to je mogoče le po organizaciji narodnozavedajočih se slovenskih žejezničarjev, drugače se nam zgodi tako, kakor Slovencem na Koroškem. Koroška šteje čez 100.000 Slovencev, a di- rekcija v Beljaku ne sprejme nobenega v službo, ako bi se izdal za Slovenca, k večjemu kakega renegata, ki je hujši od Nemca, ker se s tem hoče prikupiti železniški upravi. Celo tako daleč je že prišlo na Koroškem da vlečejo policaji po ukazu nemških uradnikov c. kr, državnih železnic najpoštenejše Slovence v zapor, ker so zahtevali na domači zemlji vozni listek v slovenskem jeziku. Tako v Celovcu v letu 1909 po Kristusovem rojstvu ! Tudi jo omenil govornik, da je za slovenskega železničarja naravnost potrebna narodna organizacija, kajti v mednarodni organizaciji so združeni Nemci in Slovenci, in ako kak nemški prenapetež zatiral slovenskega železničarja, potem ni-mogoče, da bi se istočasno ne zamerila svojemu članu Nemcu. Kar s« pa tiče skupnih koristi in zahtev vseh železničarjev, pa smo vedno pripravljeni, boriti se skupno za skupne interese, ker pri obsežnih zahtevah je treba izdatnega pritiska. Omenil je govornih še, da je „Z. j. ž.“ strokovna in ne vpraša, kakega političnega naziranj a je posameznik, kajti za Z. J. Ž. so člani le železničarji in jim Z. J. Z. noče diktirati, kateri politični stranki da morajo pripadati. Saj le na ta način, je možno, da se počasi združimo vsi slovenski in sploh jugčslovanski železničarji pod okriljem ene satne mogočne organizacije ! Na to je raztolmačil govornik glavne točke pravil „Z. J. Ž.“ in povdarial, da nudi „Z. J. Z." svojim članom poleg zasledovanja njihovih službenih in mezdnih razmere tudi podpore in sicer redne pod-podpore in sicer redne podpore v slučaju daljše bolezni, potem nredne pedpore, pogrebni prispevek, ako umrje članu legitimna soproga, oziroma njegovi ženk ako umrje član in pravovarstvo v službenih sporih. Govorila sta še dva člana Z. J. Z. Nato se je oglasil za besedo črevljar Peteani, tajnik socijalnodemolcratičnih železničarjev v Gorici. Zašel je precej na politično polje in skušal nas stlačiti v strankarski „žakelj“. Na njegove prazne ugo-vox-e, kakor na neke pripombe še dveh njegovih pristašev je odgovoril predsednik Z. J. Z. prav prepričevalno, na kar se je izvolil pripravljalni odbor. * * -d: Ob 5. uri popolone se je vršil potem pripravljalni shod Z. J. Z. v Podbrdu. Dnevni red je bil isti. Shod je bil prav dobro obiskan. Opazili smo tudi nekaj mednarodnih sodrugov. Videlo se jim je da izvajanjem govornika niso mogli v kaj odgovarjati, kaiti predsednik Z. J. Ž. je govoril jako stvarno in rekel, da mi se ne borimo morda v Z. J. Z. zato, da bi šiloma trgali mednarodne sodfuge iz njih organizacije, kajti mi računamo le na člane kateri imajo še kaj čuta v sebi kot Slovenci, kajti taki člani ostanejo nam potem tudi zvesti, ker pristopajo sami od sebe in jih ni treba vabiti s praznimi obljubami ali terorizmom v Z. J. Ž. Ustanovitev Z. J. Z. pa je bila potrebna, kajti dozdaj slovenski železničar ni imel svoje organizacije in je ostal včasih izven vsake organizacije, ker ni hotel prodajati svoje narodnosti, sicer bi moral poscati izdajica svojega naroda in vstopiti v mednarodno socijaldemokratično organizacijo in delati tlako na jugu za predstražo Garibaldija, na severu pa za Bismarcka. Z. J. Ž, pa je organizacija, ustanovljena na domačih tleh in za slovenskega železničarja in hoče braniti pravice slovenskega železničarja in pripomoči pri železnici slovenskemu jeziku do pravice, katere danes nima. Skupno organizirani pa hočemo poleg naših stanovskih zasledovanj stati častno kot močna armada na braniku za našo slovensko domovino. Živahno oddobravanje je pričalo, da je govor ugajal in da so ga razumeli. Oglasil se je še en govornik, na kar so se raztolmačila pravila in se izvolil pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice Z. J. Ž. za Podbrdo. Oglasil se je še navzoči zastopnik uradnikov, ki je v kratkem govoru povedal veliko važnega in je odobraval ustanovitev Z. J. Ž. Upajmo, da pripravljalna odbora v Podmelcu in Podbrdu kmalu izvršita svojo nalogo in da se vršijo v najkrajšem času ustanovni shodi. Slovenski železničarji, vsi v Z. J. Z. Rojnnčnni in meščani! Zahajajte v II. skladišče kon-sumne zadruge članov n. D. o. (ulita Nframar. Organizacija. Postoji jedna golema istina, koja je preživjela hiljade vijekova i koja če pre-živjeti sva vremena. Ta se istina nalazi u riječi : Udružene snage nesu pune snage. — Pred očima našim a diže se more zgrada u velikim gradovima; naokolo leže beskrajne ravnice i šume, oranice i livade ; čadjavi dimnjaci rigaju črni dim, a tvornica lupa i buka, na željeznicama žurba — i kad sve to pogledam, uvjek mi si otme pitanje: što je poiedinac u toj veličini? I opažam, da si ljudi moraju pružiti ruke. hoČ8 li da stvore ma što dobro lijepo i veliko! Promatram li pero s kojim pišem one riječi ili papir po kojem redam misli, dolazi mi na pamet istina, da je mnogo truda složnih snaga bilo potrebno, dok su napravljene stvari, koje pred so-bom gledam. U druženje! Sjedinjenje! Zajedničko djelovanje! dovihuje čitav svijet. Besmislica! Ja ču sam, da pogodim moj put! Neka se svatko sam za sebe brine ! Tako govori opet, koji površnik, kratkovidni, samoživi, neudruženi radnik. A gdje bi bilo čovječanstvo, da nije bilo udruživanje snaga ? Nišu pojednici ostvardi djelo ljudskog bivstvovanja — nisu se pojedinci uzdigli iz životinjskog svijeta i savladali prirodne sile —, nego samo udruženim snagama ostvurene su pobjede čovjeka. Kako bi se čovjek mo-gao održati naprama opasnim neprijate-l|ima u životinjskom svijetu, da se nije udruživao sa jednakovrsnima i kako bi se čovjek mogao obraniti od prirodnih nepo-goda i sila i konačno ih upokoriti! Nije čovjek osvojio Zemlju več čovječanstvo. Povjest postanka ljudskog roda do« kuje nam snažnim glasom : Sjedinite se • Uzajamnost stvarila j "ovječansh0: osnovala dižave i omogučila ilizaciju-tko poriče razumnost organ clje, tko °r' ganizaciju zopostavlja i suzLija, čini gPP prema prvom temeljnem uvjetu ljudsK budučnosti. * Na čemu se osniva vlada i moč s»' danje države ? — Na organizaciji; koja počinjc od predsednika ili vladara ' proteže se do posljedn eg policaja I vojska je jedna organizacija inače bi bio milita* rizam nemoguč. Velika industrija ^ obrtna i prometna poduzeča — ne bi b“8 moguča, da nije vještačkom organizacijo® svakom čovjeku i svakoj mašini dodjeljeno polje djelovanja. Koliko organizacija vrijedi kulturno® razvtku, opstanku države i urednjenjU proizvodnje, ne manje vrijedi i za svak® < klasu, koja hoče da se u borbi održi i I da podigne svoje blagostanje. Tko hoče nešto, da uzdrži ili da izvrši, rijefko može sam, ga to postigne, več mora potražij1 j pomoč u onoga, s kojim ga vežu jed' naki interesi. A pošto to danas vriedi z* svaku klasu, vidimo svuda organizacije *8 srrhom. da zastupaju odredjene klasne J;j staležne interese. U poljodjelstvu, mdustrijj i trgovini — svuda vidimo udruživanje i zajedničko djelovanje, protiv zajedničkog protivnika. Svi se staleži organiziraju. Izgubljen je onaj, koji hoče. da se kao pojedinac održi u tim svetovima orga' nizacija. RadničJca je klasa sve izrodil(h i sagradila na radničJcu klasu su upuceitf j sve druge klase. I ba$ zato su gospodareče klase smatrale, a smatrajo i doW s; danas radničJcu organizacija opasnom. i Svaki uspjeh radničke organizacije znači0 je smanjenje gospodstva vladajučib. Nikad nije postojao zakon, koji bi zabranjivaO organiziranje veleposjednika i tvorničara, ali radnici su morali svuda voditi borb® pa i danas je vode za pravo udruživania-Kad organizacija radnična nebi bila tako važna nebi je prijeknu okom gledali. Nu uza sve te indirektne zabrace 1 šikanacije sa strane oblasti i posladavaca> misao je organizacije osvojila radništvo. Potlačivanje, progoni i nasilja ne mogoše je zaustaviti. Naporne je borbe trebalo 11 mnogim državama, dok je radnicima pri z j nato pravo udruživanja. Pa tko nam b* danas mogao zabriniti udruživanje ? Raznovrstne su danas organizacij0 radn čke klase. Iduči za ciljem medjuna' rodnoga socijalizma udružili su se miliju® radnika u političkoj organizaciji — u so* cijalističkoj — stranci —. da u organizacij1 ! traže uvaženje radničkih interesa i d® osvajaju upliv i moč u državi i državno® gospodarstvu. U strokovnim udruženji®8 organizirano je bezbroj radnika i radnica-da brane i promiču svoje životne interes0; Zatiki dolaze radničke potrošačke i pr0' izvodne zadruge, koje nas ispunjavaju ve1 likim nadama. Misao radničke organizacij0 slavi pobjedu jednu za drugom u svi® zemljama ! Baeimo li pogled u najbližu prošlosb opazit čemo veličajne uspjehe, ko e je or ganizacija dala radništvu. Organizacijo® smo se mi radnici podigli iz robskog ži' vota, organizacija nas je podigla iz n0* mara, ojačala i oslobodila nas mnogih ve' POD L ISTE K. Dogodbica. Spisal: Fortunat Mikuletič. Y prijetnem razgovoru so sedeli možaki v krčmi pri „Mladi breskvi" ter poslušali starega gozdarja Štefana, ki je imel danes zvečer zopet enkrat ..svoj dan". Ravnokar je končal s pripovedovanjem ne kega svojih gorostasnih doživljajev in možakom so se ježili lasje, kakor da bi bili sami učitelj na deželi, katerim daruje žena vsako leto trojčke, ježili so se jim tem bolj, ker je bil glavni junak tega doživljaja — jež. Dolg molk je nastal, vsi so zrli v tla le gozdar Štefan jih je gledal nekam čudno kakor da bi hotel reči: „Eh, resnica ima veliko moč, ali laž še večjo !“ , Končno se zgane krčmar ,in z neznansko dukovitim obrazom reče : „Da, da, tako je !“ An ne drugače!" pridne hitro goz dar Štefan; vest ga je nekoliko pekla, brenkal je bil vendar malo na I predebele strune. Zato sklene pbrniti pogovor na kaj druzega ter vpraša svojega soseda : ..Zakaj pa , gledaš neprenehoma v strop, Jožek ?* -Opazujem, kako se lovijo muhe". Na stropu je visela praprot; v več krajih je navada, da polijejo praprot s sladko vodo ter jo rabijo za lov muh. -Povejti mi, ali se res katera vjams na to stvar?" „0 ! in še koliko !" pravi krčmar .Tega ne razumem ; saj muhe pridejo in lahko odbrenče, kadar hočejo !" „To ni tako! Muhe pridejo in ostanejo, in kadar se jih nabere zadosti, tedaj pridem jaz z vrečo, — čakajte no, saj Vam lahko pokažem, kako se to dela; večer je ž°, in zadosti jih bo“. Steče v kuhinjo, prinese veliko vrečo, stopi na stol in zajame praprot v rečo. -Tako, vidite, in sedaj pa s sekiro . po njih !“ Udrihal je dobre pol ure z ušesom sekire po vreči, in pazi ivo so ga gledali možaki. -Tonček, zsdosti bo, zadosti! Kaj hočeš napraviti moko iz muh ?" „Da bi delal potem hudomušno po lento !“ .No pa naj bo, zdaj bo že dovolj !“ Krčmar odveže vrečo in strese zdro bljeno praprot na tla. „Sedaj poglejte in videli bote, koliko ' se jih je vjelo". Vsi se pripognejo k tlom in začno brskati po praproti, kakor petelini po gnoju, toda muh ni in ni. Kčmar zmirom bolj debelo gleda, a drugi se pritajeno smehljajo. Tu — krčmar že obupuje — glej ! Nekaj črnega! muha je, muha ! Ali kakor se enkrat čuti prosto od težeče je praproti, razpne svoja lahka krila in „žum žumm!" sfrči čez glave iskajočih. „Haha liaha!" Zakrohotajo se, da so se šipe tresle. Dolgo se je moral gozdar Štefan držati za trebali, in ko se smeh nekoliko poleže, reče že vedno se krohotajoč: „Hahalia 1 ta je skoraj lepša nego tista z mojim hlapcem Štrobnikom in z lisico. Haha !“ „Da čujemo, da čujemo, povejte!" „Kaj Vam je nisem še povedal? Saj je že stara !“ -Ne, ne, nismo je še slišal!" Iu to je bilo res ; kajti gozdar Štefan je pripovedoval vedno le junaštva, katera je on sam storil; o drugih ni nikdar govoril. „No, dobro!" pravi in začne pripovedovati : .Od tega bo kakih deset let. Imel sem takrat hlapca Štrobnika, če se ga še spominjate. Bil je močan, priden dečko, j ampak ravno tako neumen, kakor dolg. i Nekega večera torej sva se vračal* z opravkov domov ter sva se vstavila prJ ranjkem Tinetu Malavsovem, ki je im® takrat krčmo. Dobro vince je točil, tak0 dobro, da če se ga je človek napil in s® vlegel v sneg, da se je sneg dvanajst sež' njev na okoli raztopil. Zato ni čuda, da je bila krčma, posebno pod večer, ved00 polna in tako je bilo tudi tisti več r. Ra&' vezal se nam je jezik in govorili smo 0 marsičem, nazadnje tudi o lovu, je pog°' vor tudi na neko lisico, ki je bila res pre' brisana zver. Imela je svoje skrivališče v neki cestni strugi, katere so napravlj-«16 pod cestami, da lahko odteka voda, od tu je h idila ropat po kurnikih daleč 1,8 okoli. A vjeti je ni bilo mogoče. (Je s0®' jo čakal pri eni luknji struge, je zvit0' repka to opazila; zmuzala se je lep0 skozi drugo luku]o v svoj brlog, in ta® je zaspala mirno, kakor v Abrahamove® naročju; saj sem jaz stal pred vho lom n8 straži ! Zagradil sem en vhod v strugo tef čakal pred d ugim, a lisica je predn* ograjo; 'zazidati pa s roge nisem s®e" ker ne bi mogla voda odtekati. Nasta® sem na obeh straneh pasti, a pokrali _8ču, 'ki je pričel svoje poročilo ob vi-. Vnih aplavzih vseh zborovalcev. Razpravni je delavcu in kmetu v okoici in Hazal, da mali kmet ravno tako potre-H združitve kakor delavec. Razvijal je tottien in namen organizacije ter zaključil H daljši govor, s pozivom naj pristopijo Vsi k „Nar. del. organizaciji". Pran Gulič je povdarjal, da so ^oličanski delavci pri delu zapostavljeni Hgim nedomačim delavcem ter je nagla-ab da naj bi se' v bodoče skrbelo najavo za domače delavce in potem še-le ako delo preostaja — naj se ozira Hi na njih. , Tov. dr. Mandič mu je odgovoril, ,a je, ravno dolžnost N. D. O. da skrbi, dobijo delo najprvo domači delavci in kotem še-le drugi. Povdarjal je, kako *arbi namreč neka zadruga (Cooperativa) * svobodni luki najprej za tujorodnice k°tem še-le pridemo mi na vrsto in ravno ?r°ti temu hode N. D. O. sklicala prodni sl10d, na katerem bode protestirala j.a kompetentnem mestu proti zoperstavili naših delavcev. Govorili so še tov. Kranjc, Godnik . Marsič, ki so vsi povdarjali, da naj pristopijo k organizaciji, da bode krajevna skupina P r o s e š k o-K o n t o v e 1 j -s k a močna in složna. Predsednik je zatem še poročal o notranjem delovanju krajevne skupine ter zaključil shod. * Kmetovalci-delavci tržaške okolice! Ozrite se na Proseško-Kontoveljske tovariše. Vsi kakor eden so se vdeležili tega shoda ter pazno poslušali razne govornike, ter so sprejeli vsa poročila poročevalcev 7. navdušenimi mejklici in pritrjevanji. — Bilo je res nekai poslušalcev, ki se niso strinjali z N. D. O., ali slišavši lepo poročilo tov. Mandiča so tudi oni po svojem zastopniku Guliču izjavili, da N. D. O. ima res ljubezen do kmeta-delavca okoličani in da ima ljubezen braniti interese istih. Po končanem shodu je mnogo priču-iočih pristopilo b krajevni skupini, katera bode v kratkem štela lepo število organiziranih. čast in hvala takim vrlim drlav-cem. Bodite v izgled drugim tovarišem ! Deputacija N. D. O. v Plavžih. V smislu sklepa, ki °e je storil na shodu krajevne skupine N. II. O. pri Sv. Jakobu v soboto, dne 8. januvarja t. 1. podala se je v sredo posebna deputacja. obstoječa iz tov. dr. J. Mandiča, dr. Brnčiča, in treh delavcev iz Plavž na ravnateljstvo industrijske družbe v Škedniu. To je storila deputacija tudi v četrtek, ter je imela daljši pogovor z gosp. inž. Meyer-jem, ravnateljem omenjene družbe. Ker je industrijska družba že prei ugodila zahtevi izraženi v spomenica N. D. G. Glede stanovanj, je trebalo rešiti vprašanje tičoče se 14 dnevne odpovedi. Po dsliši razpravi se je določil način nadaliniega postopanja. Odposlanstvo bo poročalo o položaju na nosebnem shodu, ki se bo vršil v soboto, dne 22. januvarja t. 1. ob 8. uri zvečer v dvorani »Gospodarskega društva" — v Skedniu. — Velika radost vlada v krogih delavstva nad dejstvom, da dobi N. D. O. pričenši s 1. februvarjem t. 1. stalno nameščenega strokovnega tajnika. V eni prihodniih številk priobčimo načrt novih pravil, ki jili je izdelal odbor N. D. O. Iz tega bo razvidno, da si prizadeva odbor .Narodne delav. org." postaviti organizacijo na modernejšo podlago, ki bo odgovarjala raznim potrebam strokovnega delovanja. — Strokovni tajnik bo ob enem voditelj posebnega urada imenovanem : »Strokovno tajništvo za Primorsko". Poslovne ure tega urada bodo sledeče: od 9. do 12. ure predp., od 4. do 6. pop. in od 7. do 9. zvečer. — Podrobnosti prinesemo prihodnjič. — Tovariši! Pristopite k N. D. O Le od Vas je odvisno, da postane N. I). O. močna'. Shod v Skednju, s klican po N. I). O. na soboto, dne 8. januvarja t. 1. ob 8. uri zvečer y dvorani „ Gospodarskega društva" v Skednju, je vspel naravnost sijajno. Vsi prostori so bili zasedeni, dvorana ’e bila skoz in »koz natlačena. Predsednik krajevne skupine N. D. O. v Skednju je p«, primernem nagovoru podelil takoj besedo tov dr. J. Mandiču ki je v lepem, z velikim odobravanjem sprostim govorom, razpravljal o položaju v P avžili. Stavljal je konkretne predloge, ki so jih zborovalci tudi sprejeli. Na to se je izvolila deputacija od 3 oseb, ki naj skupno z odposlanstvom osr dnjega odbora N. D. O. prično pogajanja z vod stvom tovarne. Sledile so mdomettne vo litve, ki so se izvršile povsem složno; enoglasno. Na to so govorili razni delavci iz Plavž. S primernimi, vzpodbujevalnimi besedami tov. predsednika, je bil zaključil sbod. Podpisani priporoča sl. i bčinstvo svojo : žganjarno : : ultca Petronlo številka 1. > A B Dalmatinska gostilna (7rattoria dalmata) Tt^ST, ul. Coroneo 3, TffcST Prva zalia Viškep in Oralen vina prve vrste in Češko Budjevtško pivo. Cene z Vino Viško Opollo po st. 72 liter „ črno Omiško „ „ 64 „ ,, belo 3vanD2lec „ 80 „ pivo gubjeviško „ „ 56 „ .Domača kuhinja je vedno pripravljena z mrzlimi in gorkimi jedmi. Za zjutraj dunajske in kranjske klobase prve vrste. Toplo se priporoča SIME BAUS. Pozor slovenski delavci! Kdor ljubi ipavsk ljubi tudi ipavsk 0; ^'orej podpisana Vam prodaj dobro kapljico Lop razgled (Via Belv naj pride'pokusit, da1 telje. | se pripo: [java, da imava na-injali št. 37, ulica vi). Kdor ne veruje, mo šteli med prija-kpoštovanjem čujeta Ivan Rustja in Vekoslav Rebek iz Kamnja. Književne novosti: GREGOR JČ: Foozlje, zv. IV. . . . vezano GOVEKAR: „ Dobra gospodinja", gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano........... ,.Štiri ruske sllke“, povesti .... BENEŠ: „Brodakovakl odvetnik" . Kip Gregorčiča................... 2-20 3.20 2-80 -■60 1-50 4-— Pekarna in slaščičarna Benedikt Subap TRST, - ulica delHstria št. 12. - TRST je preskrbljena s kruhom lastnega izdelka ter veliko izbero vsakovrstne moke in manjlorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na '4an. Postrežba na dom "V~tJ —Pekarna i sladščičarna — Josip P&hor - Trst ulica Madonnina št. 39. ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan svež kruh lastnega izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladščice in Izdeluje najboljše biš-kote. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd., ter postreže na dom. Telefon št. 1190. Tovariši N. D. O. Ueliko zalogo klobukov, dežnikov, kravat, nogovic itd. je odprl naš rojak g K. CVVENKEL g TRST, CORSO ŠT. 32 Ker je to edina slovenska trgovina te stroke, priporočamo jo Vam v obisk. — Svoji k svojim! Podpisani priporoča sl občinstvu in članom „N. D. 0.“ svojo Pekarno, sladkamo in tov. biškotov v uliei del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago jpgj-f vedno svež kruh raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd. Udani LOVRENC REBULA. Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah. NOVOST! ' , NOVOST Nakit! zn daorane m vrte pri :: zatonil :: v belo-modro-rudečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev. Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v Slovenski knjigarni In papirnici Josip Gorenjec TRST. - Ulica Taldlrivo 40. Članom N. D. O. pozor! 1’oslužite se vsi ur in zlatanine v ulici del Rivo 26 yelika zaloga žepnih in stenskih ur ter vsakovrstne zlatanine. Izvršuje vsako popravo, ter jamči za 2 leti. Članom N. D 0. so znižane cene. Hlojz Povh, urar. udani Ugodno kupovanje 40 metrov daljših docela , porabnik ostankov, platno za pernic®,, Zt^ir, oksford barvano blago, llaij/tVHlivoo vp srajce, vse samo za 18 K )jroti/,po/zetju. V vsaki po-šiljatvi je poleg testa- še za dve boljši obleki blaga, če vge /fgfjga, vrnem denar. A. Pmkava tkalnica v Nachode Vysokov Češka. Na novo urejena : Pekarno Karol Trošt: TRST, - tampo S. v*t. g* izobr. društva11 (ul. S. Francesco 2. I.) I. plesni venček „ Glasbenega diu-dva Trst". To bratsko, po krvi in duhu, sorodno nam društvo, izkazalo je že t> li kokrat svojo nakonjenost in nam nud i t svojo dragoceno pomoč ob vsaki priliki. V znak hvaležnosti udeležite se, tovariši v čim več)em številu te prireditve, da pomagamo temu res demokratičnemu društvu do uresničenja njegovih blagih namenov. NB. Omeniti nam je še, da se i> to društvo zopet spomnilo na naš prep' trebili podporni fond tir da je razpisalo nagrado oni gospodični, ki proda največ listkov v korist temu fondu. Vesel, odsek N. D. O. V nedeljo 23. t. m. priredi skupina proste luke N. D. O. javni ples, v prostorih Konsumnega društva v Rojanu. Ples začne ob 4 pop. in traja do 4 zjutraj. Vstopnina moški 1 K, ženske 60 stot. Začasni odsek proste luke. Odbor skupine zaposlenih dtlavcev v ladijedelnici Sv. Marka in pri Sv. Andreju se je v svoji prvi seji dne 7. janu varja 1910. konstatiral tako le : Predsedn k Rudolf Pregac ; podpredsednik I. Anton Babič, H. Fdip Jerič. Tajnik : I. Ivan Kjuder, II. Ma e Blažek, Blagajnik: Kapel .Dominik. Odborniki: Čermelj Leopold, Josip Trobec, Ivan Mi-slej, Josip Klun, Jakob Stojkovič, Mihael Kalin, Mijo Zidak, Ivan Kobal, Jak b Renko, Anton Babič. Namestniki : Ivan Klun, Matija Ukmar, Anton Pouli Anton Čergolj, Mihael Barič, Anton Lavrenčič. Tovariši! — Udeležite se vsi jutr-šnje veselice, katero priredi pgv. društvo „Zarja“ v Rojanu. Začet k ob 5. in pol pop. — Vstopnina 50 stot. Darovi. Na „Silvestov večer" N. D. O. v Rojanu so predplačali vstopnino sledeči tovariši: Jernej Venuti 60 stot., Piščanc Josip 40 st., Gržina 30 stot. in Anton Maurič 40 stot. — Srčna hvala! Dutovlje-Skopo. V nedelio, dne 9. t. m. se je vršil tu pripravljalni shod podružnice Z. J. Ž. za Dutovlje-Skopo in bližnje postaje. Več prihodnjič. članom. Kdor bi ne dobival lista, naj naznani po dopisnici svoj natančni naslov. Štrajk na Kreki v Bosni. Delavci oglarji na Kreki so stopili v štrajk 2. t. m. uprava ogljarne noče privoliti akordnega dela. Glavna točka je, ki zahteva brezplačno porabo oglja za domačo potrebo, brez plačno razsvetljavo pri delu ter toliko in toliko stalno nastanjenih delavcev. Sedaj je v štrajku okoli 700 delavcev. Kakor ?e iz tega vidi tudi v Bosni niso najbol ši delavski odnašaji. Policija drži skupštinu. U Parizu održalo je oko 2000 policista neočekivano jednu javnu skupštinu, ra kojoj su postavi i različite zahtjeve profesionalne naravi, koje če po ti m podnijeti svojim pretpo-stavljer ima. Radi se izmedju ostaloga o povišenju plače, dalje o uvodjenju nedelj nog pi činka, kao i boljoj podijeli rada. Ko-načno je skupština izabrala po dva delegata za svaki pariški kotar, kojima je po-vjereno da sva ta različna pitanja prouče i ispitaju, te ih onda podnesu za to naro-čito sazvanoj skupštini svi u policista, na koju če pozvati i pariški gradski zastupnici. Za poboljšanje svoga položaja moraju evo i policisti iči istim putem kao i rad-nici. Kad li če samo, i da li če i oni uvi-djeti, da su po svom materijalnom položaju istovjetni sa radnicima, da im je zajedničko gladovanje i rokovanje silnicima ? Dva mladeniča sposobna italijanskega, slovenskega in nemškega jezika, išče urad N. D. O. za stalno službo. Slovensko gledališče. V četrtek, 6. t. m je bilo naše gledališče nabito polno občinstva. Izplačalo se je tudi. Zakaj imeli smo gosta z zagrebškega gledališča, rojaka Ign. Borštnika, ki je fden najboljših igralcev na našem jugu. Gostoval je v Strindbergovi drami „Oče". — Da, to je igranje, to je tolmačenje dejanja in misli. — Daši morda nismo povsem razumeli težke drame — saj je še izobražen človek le težko ali pa celo slabo more razumeti — vendar pa smo razumel našega Borštnika in smo se mu čudili, toliko resničnosti in vernosti moškega značaja je vlil v svojo težko in pretresljivo vlogo. To je bil res lep, umetniškega užitka poln večer. V soboto, 8. t. m. je bilo naše gledališko osobje na gostovanju v Gorici. Igrali so tam „N o r o" in so dosegli, kakor lriti poročajo, najlepši vspeh. častitamo ! V nedeljo, 9. t. m,, smo imeli pa doma v Trstu lepo j redstavo burke „K a-takombe“, ki se je pri nas < bnesla dozdaj še zmerom prav dobro pa, tudi ne: poznalo se je, da je bilo premalo vaj za to igro. i T u t r i, v nedrijo zvečer, imamo v našem gledališču nekaj posebnega. Igrali bodo tri manjša izvrna dela nekega Tržačana, ki noče biti imenovan. Skriva se pod priimkom Tugemir. Gledališko vodstvo se je odkrito razveselilo teh izvirnih iger, ki so umotvor domačega človeka in polna globokih misli. Tovariši, te predstave ne smete zamuditi. Odgovorni urednik: STEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska: TISKARNA „KDINOST“ v Trstu. Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : Filip lastni pridelek v .leseniculi pri Omlšu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „AU’Adria“ ul. Nuova štv. 11 in „At fratelli dalmati“ ulici Zudecehe štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst. Slovani! Tovariši! ??? Dajam Vam naznanje, da sem odprl v novo slovensko v BRIVNICO v ulici del Bosco št. 1. vogal Piazza Barriera vecchia Toplo se priporočam slav. občinstvu za mno g"brojen obisk. Jamčim za čisto in dobro po strežbo. SVOJI K SVOJIM s spoštovanjem Miroslav Kovačič, brivec. Kje morate kupovati harmonike- . Kje drugje nego v dorj$či/teski tov* harmonik — — — j JcsefHlavačefc v Lo uri ceh '(Češko Tam dobite najBoljše, na mnogih 1 stavah odlikovajMT/harmonike. Specialiteta :Af helig >novim basom Ite po cenik. 500/fia'rmonik v zalogi. Podpirajte donračo obrt, domače rokodelstvo-nosite težko pjfsluženih novcev svojim naroda1" n ‘prijateljem. Usi Slovenci v slovensko trgovino! V. DOBAUSCHEK TRST, ul. Glosue Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST. Za zmanjšanje v kratkem času svojo sedanjo vel ko zalogo blaga, odločil sere vse cene zelo znižati. Obleke za moške in dečke, suknje: Palto, Ulster, Raglan, jopice, zimske jopiče (sac-chettoni), telovnike, hlače, jopice, spodnje hlače, srajce, nogovice, rokovice, čepice itd. Izgotavljajo se moške obleke po meri od K 28—80 in z dostavlje ^astnega blaga t. j. samo1 delo K 16, 18 in 20. :::: Častna krojaČIli Cfr : Govori se slovensko. Zaloga obuvala in čevljarski mojster JOSIP STANTIČ Zalagatelj c. kr. redarstvepe A carinskega urada in shla«lipl?/c c. kr. finančne st.aže TRST. - Ul. Ro priporoča svojo b nega obuvala za se, c. kr. glavnega \ priv. lloyd. orož. Kopru in Pulju. Maja najboljše nm (is) c. ia i. l¥n io/ st. 2. zalogo raznovrst-iode, gospe in otroke. Velika izb era Galosc — — Cene nizke. -V- — — Postrežba točna. — raznovrstnih oblek VELIKA IZBIRA za meške, žanske in otroke. - - - ■ Bohinec & €©. Via detle Torri 2 - TRSI - Via S. Lazzaro 17 (za cerkvijo sv. Antona nov.) Za zimo lepe in dobre suknje, kožuhe itd, — Priznano nizke, stalne cene , — 'POZOR! Člani N. D O. dobijo poseben popust. Delniška glavnica K 10,000.000 Telefon 19-95. ČEŠKIH HRANILNIC : OSREDNJA BANKA Podružnica v Trstu —Piazza del Ponterosso 3. vloge na knjižice. Premijene vloge Q MENJALNICA. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih Vlog okoli: K 100,000.000 Naslov za brz.: SPORO BilO zavodov avstro-ogrskili. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije. -JADRANSKA It A A K A v TRS1T - Via della Cassa di Risparmic št. 5 (lastno poslopje). KUPUJE IN PRODAJA V^EDNOSTflE PRP iHtJE (REflTE, jBLIGACIJE, ZASTAVKA PISJVIA, PRIU^RITETE, DELNICE, SREČKE i. t. d.) ____VALUTE IN DEVIZE--------- PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. Eskoipt menic In laso, tena naročila SflFE-DEPOSITS Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. Menjalnica 4 II o 4 VLOGE NA KNJIŽICE. q — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN Uradne ure ; 9 — 12., 2-30 — 5.30. — Brzojavi: ,.JADRANSKA11 - Trst. — Telefon : 1463 in 973. VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.------