Jutri dopoldne ob 10.30 vsi na Garibaldijev trg na Prvo volivno zborovanje Udeležite se vsi propagandnega raznašanja našega lista ! DELO GLASILO OSVOBODI LAK FRONT« SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Obnovljena izdaja leto 1. štev. 19. TRST. SOBOTA. 14. MAJA 1949 Cena 15 lir - 10 jugolir - 5 din Volitve v znaku pristranosti 'olivna kampanja je v polnem razmahu. Trst je preplavljen z letaki ln hiše pokrite z neštetimi le-Paki. Vse stranke so mobllizira-le svoje sile za volivno propagando, ki iz dneva v dan dobi-Va ostrejši značaj. To so običajni pojavi pred vo-jjtvami v vseh deželah. Toda v frstu, kot okupiranem ozemlju, kJer hoče tuji Imperializem podpreti sebi najuslužnejše t.j- naj-reakcionarnejše politične skupi-ne. zadobiva vollvna kampanja značaj notranje in zunanje-po-htlcnega pritiska. Tik pred zadetkom volivne kampanje je šel Vojaške uprave gen. Airey * Washington, da je obnovil sta-[o pravljico o vrnitvi Trsta Ita-hjl, češ, da si brez tega tržaško gospodarstvo ne bo moglo opo-Pioci. Tudi zunanji minister "DA Acheson je uporabil to prl-jjKo, da je obljubil gospodarsko Pomoč in seveda izrazil svoje ^Panje», da ne bo več treba oolgo čakati na uresničenje Predloga zapadnih velesil o krnitvi Trsta Italiji. Komaj do-6er mesec od tega pa so predstavniki istih zapadnih velesil oali vedeti italijanskim, da naj opuste vsako nado na Trst. Sam ~e Gasperl je tedaj povedal, da , o misli več na njegovo pri-učite v Italiji. Kot je bilo pred halljanskiml volitvami potrebno dati obljubo, tako jo pogrevajo danes dobro vedoč, da ame-riskl imperialisti ne bodo od-stopili svoje vojaške baze niko-•hdr. Celo najbolj reakcionarni Politični krogi takim obljubam ne verjamejo vec. Oblasti v Trstu pa se v tej Predvolivnl borbi ne zadovoljujejo samo s tako «moralno» podporo reakcionarnim skupinam. :ako je centralna vollvna komika odklonila 16 naših kandidatov za nabrežinsko občino, *er je bila njihova izjava pi-*aha v, slovenščini. Naše aktivi-’te’ ki v skladu z zakoni lepijo Po mestu lepake za listo KP, asta vij a policija ter skuša ovi-s tem našo volivno propagando. V miljsklh hribih ni ni-1 enega volišča in bodo morali Pjdti volivci tudi nad uro hoda v Volje, da oddajo svoj glas. To f? napravili edino v miljski ob-, ni- kjer je demokratičen po-JJfet najmočnejši in kjer so pri-adett skoro samo naši pristaši-v to vrsto «volivne propagande», ki jo v interesu reakcije izvajajo lokalne oblasti, spadajo udi procesi proti partizanom, ukrivanje fojb in druge vrste {uutiska proti demokratom. O-, *asti so prav tako odgovorne. ,,.er ne preprečijo škvadram iz u Cavane njihovih izzivalnih olivnih «shodov» po podeželju. ‘ fašistični mladiči, ki hodijo poženi izzivat po naših va-eh, uživajo nasprotno vso za-r„lto oblasti. To se vidi zlasti iz ,8a. cla ni nikdar videti police, kadar pridejo oni straho-at mirno prebivalstvo. Toda prav v tem pritisku, ki V naPerjen izključno samo na-emu demokratičnemu gibanju. bajboljše priznanje s strani .citasti in reakcionarnih skupin, a sm° zei0 močni In da se nas ^ato boje. Tudi oni čutijo, da je Sy a moč v brezpogojni pomoči l etovne demokratične fronte. ^ vanje s svojo miroljubno po-«ko prav te dni velike uspehe, •etovnl kongres partizanov iru v Parizu je zadal vojnim gUJskačem težek udarec. Uspeh Qvjetske zveze v nemškem Ptašanju ponovno dokazuje Pravilnost njene politike, ki «'emi za tem, da se na podlagi spoštovanja mirovnih pogodb hram mir v svetu in zagotove v^ern narodom njihove pravice. tl. tega prepričanja, ki ga pojejo vsakodnevna dejstva, t,yha tudi moč naših demokra-”‘Lhlh množic. Zavest, da nismo aamijenl, da so stotine mili j o-h_v demokratov na na>i strani, bj vodi tudi v tej volivnl bor-D j kl je sicer trda a nam bo še KSla zaslužen uspeh. Toda tl holj kot se zavedajo naše mo-d hasprotniki. se moramo zaveda ti svojih lastnih sil tudi sa-tlnvPrvl niaj nam je bil jasen vpm ’ kJe so množice, kje le vJ]na delovnega ljudstva. Ta uia se bo pokazala še bolj n » aamlh volitvah Kajti tam Up 5° ne škvader, ne policije, ilv„Qeloda]alca, ki bi mogli vo-SVp.a Prisiliti, za koga naj odda hi glas. r-iji vobodnl ljudje se bodo odlo-jltr. Za Program in za tisto, ki nJ-hudl najboljša jamstva za bodo ° dPravljaujo občine. Ne ^slorn! Uju L-8helettove «Sl. narodne liste». Za ljudsko občino In obrambo demokratičnih svoboščin Tržaško ljudstvo bo glasovalo za program in kandidate KP in SIAU KOMUNISTIČNE PARTIJE Govorili bodo odvetnik GIANQUINTO beneški župan odv. Pogassi Giuseppe, tovariš Bidovec Stane in tov. Casali Marija - Karleta predsedoval bo tovariš Gasparini Leopoldo ZBOROVANJE JE DOVOLILA OBLAST Naše ljudstvo je na nedeljskem votivnem zborovanju spregovorilo preko svojih delegatov - Nadaljuje se nabiranje prispevkov za Votivni sklad KP in SIAU NAŠI VOLI VNI ZNAKI Delegati vseh okrajev, delavcev in kmetov, obrtnikov in izobražencev, večjih in manjših tovarn, ulic, krožkov, mesta, predmestja in podeželja so pričali, da je imelo volivno zborovanje, s katerim je začelo demokratično gibanje svojo volivno borbo proti številnim bogatim nasprotnikom, vsestransko podporo, ki se bp še stopnjevala v teku volivne kampanje. Številne delegacije možkih, žena, mladincev in mladink, starcev, delavcev in kmetov so dokazale, da je bilo v pretesni dvorani Kina ob morju prisotno preko svojih najboljših predstavnikov naše ljudstvo, ki se vsakodnevno bori za svoj košček hruha, za izboljšanje svojih Življenskih razmer, za boljšo bodočnost svojih sinov in za mir v svetu Nedeljsko volivno zborovanje je bilo v resnici nekaj nepopisno nav-duševalncga, ki je vsakemu dvignilo pogum, ojeklenilo naša srca in zagotavljalo najlepše uspehe našim demokratičnim organizacijam, ki stopajo volitvam naproti z gesli o miru, o obrambi demokratičnih svoboščin in o resnično ljudski občini. Presednica zborovanja je bila to varišica Marina Bernetič, ki je i-mela dela preko glave s sprejemanjem neštetih in vedno prihajajočih delegacij. Na predsedstvu pa so bili: Izvšilni komitet KP, Izvršilni odbor" SIAU in Tajništvo OF. Pod odrom pa se je od časa do časa oglašala popularna in povsod prisotna godba «Rinaldi». Glavna govornika šta bita tov. Bidovec Stane in odv. Pogassi Giuseppe, ki sta orisala pomen zboro vanja, bližajočih se volitev in vzdušje, V katerem se bodo vršile. Njuna govora objavljamo y celoti na IV. strani. V imenu kandidatov vseh občin so spregovoril tudi vsi nosilci list, t.j. tov. prof. Ferlan Oskar namesto tov. odv. Eogassija, toy. Pacco Giordano za Milje, tov. Ad0 Slavec ZA PODEŽELJE za Nabrežino, tov. Kante za Zgonik in tov. Lovriha Dušan za Dolino. Vse to se je vršilo v nepopislji- T R S T vem ozračju navdušnja, nenehnega burnega odobravanja s strani prisotnih. Vsaka delegacija, ki je pri- MILJE našala svoje pozdrave volivnemu zborovanju ge je tudi spomnila, da je naš pokret v zelo kritičnem de- O DOGODKU V NABREŽINI IN »TUJIH,, JEZIKIH Nadaljujejo volivno gonjo proti slovenskemu jeziku Sedanje upravne in politične oblasti sk,ušajo razbobnati po vsem svetu, da se upravne volitve in njihove priprave vrče v najlepšem «redu» in v ozračju prave «demokracije». Najbrž je to veljavno za italijanske in slovenske šovinistične stranke, a ne za Komunistično partijo in Slovanskoitalijansko antifašistično unijo, za kateri se najdejo vsi načini, da bi čim bolj omejili njuno volivno kampanjo. Jasno je, da bodo imperialisti in njihovi šovinistični pomagači od fa- V olivna kampanja se je včeraj uradno začela Od 12. ure včerajšnjega, dne tržaški občinski urad ne sprejema več prijav kandidatnih list. Znano, je, da je bilo prijavljenih 10 list. Zdi se da so bile prijavljene še neke druge liste. Prijavljene liste so: demokristjanska (znale ščit s križem), Komunistične partije (srp in kladivo nad helebardo), liberalna (italijanska zastava z napisom «I-talija»), republikanska (list bršljana z napisi «Trieste, Italia, Istria), socialistična (Matteottijeva slika z napisom «socialismo»), Babičeve ljudske fronte (zvezda in helebarda z napisom SILF), Blocco italiano (italijanski polotok-. Babič-Spo-rerjeve neodvisne fronte (helebarda z napisom «Trieste ai Triestini») Agnelettovci (lipa), MSI (baklja). Večina strank je prijavila <>0 kandidatov. Agnelettovci 16, Bab,č-Sporerci pa 33. Za druge, ki so prijavili svoje liste v teku včerajšnjega dne, se ne ve točno koliko kandidatov so predložili. S prihodnjim tednom bodo začeli pošiljati volivna potrdila, ki bodo bele barve za volivce, zelene Pa za volivke. Volivna potrdila bodo izročena osebno volivcu ali pa njegovemu najbližjemu sorodniku. Tisti, ki ga ne bi dobili, naj gredo na anagrafe. Potrdilo sestoji iz treh delov: levi del ostane raznašalcu, srednji služi volivcu na volišču, desni Pa bo odtrgan od predse dni-i;n volišča za kontrolo. Ko se bodo podali na volišče, bodo morali vo. livci imeti osebno izkaznico ali kako legitimacijo, ne pa kakor piše «Primorski dnevnik», da bo vol iv-no potrdilo služilo kot legitimacija Volivna kampanja se ie uradno začela včeraj opolnoči. Ze prej pa so stranke lepile svoje lepake. Najbolj se je pač izkazala demokristjanska stranka, ki nima denarnih težav zaradi pomoči iz ' atikann, Degasperija itd. Tudi druge > a* Ujanske šovinistične stranke so do bro založene z denarjem. Zanimivo Di-nviv’ ne zapeljivim obljubam vene judskil1 strank. Nas Slo-* Ce he bodo zmamile bese tove «Sl. narodne list drugega kot slovens «italijanskega bloka», v Izdal nic drugega kot slovenska «ita Hi cm cVntro hlnlcfl 'ù. V stl lnm sodelujejo kvalunkvl-monarhisti. Za to listo je dejstvo, da so «italijanske» stranke plačale skupine ljudi, ki neumorno lepijo za vse stranke: od fašistov pa «socialistov». Lepa druščina. V podeželskih občinah se lahko prijavlja kandidatne liste do 20 t.m. Katoliški škof fašistični prvak Madridski škof muns. Leopold Eijo Qaruy jebil imenovan za člana vodstva španske falange, t.j. španske fašistične stranke, ki ji na-čeljuje zloglasni krvnik španskega ljudstva, Franco. In pravijo, da so za... demokracijo. Saj imamo tudi pri nas take primere: Santin in Margotti, ki sta se tako rada slikala s fašističnimi hijerarhi. šistov pa do Titovih podrepnikov skušali na vsak načini ovirati- zmago ljudske volje. Ze ob začetku in pred začetkom volivne kampanje smo imeli take slučaje. Poleg afere z miljskimi votivnimi sedeži moramo sedaj beležiti če afero na-brežinskih kandidatov SIAU. Edina lista, ki je bila predstavljena v slovenskem jeziku, je bila — kljub temu, da se ljudje okoli «Demokracije» in «Primorskega dnevnika» tolčejo po prsih, da so oni edini predstavniki Slovencev — lista SIAU v Nabrežini. Ob sprejemu te liste je bilo vse v redu za nabrežinskega župana in njegovega tajnika, čeprav je gospod Kralj z neverjetno lahkoto šel na roko «Slovenski narodni listi» in gospodu bivšemu nemškemu županu Ka-kešu. Nekaj dni potem, pa je bilo tov. Pertotu sporočeno s strani osrednje volivne komisije pri Coni, da je lista neveljavna, ker je pisana v slovenščini. Sporočili so tudi, da se je ne da popraviti. Pozneje pa, ko se je pred volivno komisijo predstavila naša delegacija. so opazili, da so jo preveliko nakadili. Rekli so, da je čas do 20, t.m. Končno so predvčerajšnjim tov. Pogassiju, Slavcu in Sajovicu sporočili, da naj predložijo listine 16 nabrežlnskih kandidatov v italijanščini in da bo potem vse v redu. Naš list je na consk, tiskovni konferenci 9. t.m. vprašal, s kakšno pravico ni v°livna komisija sprejela kandidatnih listin v slovenščini Do sedaj nismo dobili nobenega odgovora. Ampak gonja proti našemu jeziku sc ne ustavlja pri tem slučaju. Anglo-ameriške okupacijske oblasti so že presegle vse meje spodobnosti, ko so izdale nek ukaz, ki pravi, da so dovoljeni na nagrobnili spomenikih tudi napisi v «tujih je- zikih». Ali je mogoče slovenščina «tuj jezik» na našem ozemlju? Jatino je, da tak ukaz podpira šovinistične težnje tistih slovenskih krogov, ki gledajo na demokratične Italijane, kot pes gleda mačko. Jasno je, da je ta ukaz očitna kršitev mirovne pogodbe, ki določa v vseh svojih točkah, da je slovenski jezik uraden in enakopraven. Jasno je tudi, da se okupacijske oblasti ne poslužujejo tega šablona, ko hočejo, da jo vsi razumejo. Takrat izda- (Nadaljevanje na 2. str.) namen položaju, ker ne dobiva nobenih podpor, kakor jih dobivajo vse druge stranke in strančice od Vatikana, Degasperija, Amerike Beograda itd. ' -* Potem ko pa K», boste zagodrnjali, «Lieto» nas vleče za nos». Ne dragi bravci. Tisti, ki skuša vleči za nos naše slovenske in italijanske ljudi, je Babičeva «Slovansko-ita-lijanska fronta», ki se je morala v pomanjkanju italijanskih kandidatov zateči k zelo revnim trikom. Vitriha Andreja — Petra in Perka Rafaela, ki sta slovenskih staršev, govorita slovenski, se trkata po prsih, da sta Slovenca, je kar čez noč spremenila v «Italijana». «Revolucionarna» doslednost, pač.... Revčki, denarja nimajo.... — O-deru/t se vam bo vedno zaklinjal, da nima denarja. Istočasno pa bo vedel, da so vsj prepričani o nasprotnem. Prav tak se nam zdi širokoustnei Babičeve skupine, Franc Stoka. Vsem je že znano, da Babičevi forumi ne štedijo z denarjem. Najzgovornejše priče so: stadion pri Sv. Ivanu, ki je stal 340 milijonov lir: tKvllnl a-merišfci avtomobili, ki so jih v zadnjem času kupili: širokogrudno trošenje denarja za avtobuse ob priliki «veličastnih» manifestacij v llfrčrdolu in na Rotondi; «revne» plače Babičevih funkcionarjev (približno 1000 jih je); podpor» Primorskemu dnevniku in drugim «neodvisnim» časopisom (dvema), ki si «popapajo» približno 10 milijonov mesečno, itd. «Nosilec liste» in stasit Stoka pa si upa na nekem sestanku «kandidatov» na dan s temi besedami: «Mi ni mamo sredstev, da bi tekmovali v plakatni borbi, a delali bomo vendar neumorno». Revčki, denarja nimajo... Zakaj pa ne razpišejo širokopotezno nabiralno akcijo in najavijo malo udarit t *o delo? Saj so mojstri za organiziranje udarniškega dela. Najprej pod parolo: «Ljudstvo dela zase». Potem pa prideta Kukanja in Babič m si vse «popa-pata». V resnici, dragi Stoku, ustrelil si dobrega... kozla. Denarja ni... Kaj pa. ko ga res ne bo? Kaj bo s teboj, ki se «moraš» voziti z avtom zaradi razbolele «plemenite»? — Ali ne vidite, da »e vam še kure smejejo? Ali veste. Jedo je izvršil Oktobrsko revolucijo? — Ce sledite sedanjim pisarijam «Primor- skega dnevnika», ki objavlja vse cvetke jugoslovanskih protisovjetskih časopisov, pridete kmalu do zaključka da je redila Oktobor-sko revolucijo Titova klika, ne pa Boljreviška partija * tov. Levinom in S' .linoni nn čelu. Podobe je. da bodo šli Babičeve« na volišči- s parolo o njihovi «rovo-hicionami doslednosti» in da bodo privlekli «m d»" Vse protisovjetske krilatice, ki že krožijo po Jugoslaviji, s katerimi pa se Se ne upajo na da n na Tržaškem, ker predobro vedo. da je naše ljudstvo preveč predano Sovjetski zvezi in mednarodni demokratični fronti Začeli pa so. Razbil bo Kmninform... — Kdo pa bodo vprašali naši bravci. Ali ;e to mogoče Tito? Truman, Bevin, Sceiba, Aire j/, Babič, Furlani? Ne. ne? Neki nadvse orjaški človek iz Zgonika. Občani Zgonika g« poznajo pod imenom «Starega zaira», župan- tiste male občine. Dejal je: «Do sedaj ré m bil vedno ob strani a sedaj je prišla moja ura. Zavihal si bom rokave in... razbil betico Komin-formu». Vidite, dragi bravci. le na svetu še nekaj ljudi ki so še vedno prepričani, da je zetnlia ploščata, da se sonce vrti okoli A-ml je. t.j. okoli njihove «b*a-norodne» o^phe, da se pod kozo črne (ja mačka skriva... hudič in da je Komin/orm... Pepček so redov sin. kaeitalistiCna trdovratnost se je ponovno pokazala Stavkovno gibanje v ILVfl Mezdna gibanja tržaškega delavstva se stopnjujejo. Plače in mezde delavcev in uradnikov ne odgovarjajo več dejanskim potrebam delavcev. Tako se iz dneva v dan po-ostruje položaj. Značilno je, da so se tega pričeli zavedati ne samo delavci marveč tudi uradniki. Primer imamo v stavki nameščencev javnih ustanov. V tem tednu se je pa pričelo stavkovno gibanje v tovorni ILVA. Delavci in nameščenci podjetja so že pred več meseci postavili ravnateljstvu zahteve za zvišanje plač. Dolgotrajna pogajanja pa niso, vsled trdovratnega stališča ravnateljstva privedla do nikakih uspešnih rezultatov. Vsled tega so vsi delavci in nameščenci pričeli v sredo 11. t.m. s stavkovnim gibanjem. V posameznih oddelkih podjetja se vršijo enourne stavke, pri katerih ni stav kokazov. Stavkovni gibanje vodi enotni tvorniški odbor. Vsi delavci ILVE, brez ozira sindikalne pripadnosti bodo odločno vztrajali na svojih skromnih in povsem upravičenih zahtevah. Vsled tega bo vsaka nadaljna trdovratnost delodajalcev imela za posledico. poostritev stavkovnega gibanja, ki bi lahko zavzelo obširnejše oblike. Vso odgovornost za even-tuelno znižanje proizvodnje v IL*. 1 pa gre vodstvu podjetja, ki noče ugoditi upravičenim zahtevam delavstva. Velik» nesreča v Trebčah Pretekli ponedeljek se je zgodila na nekem pašniku blizu Trebč težka nesreča, ki je pretresla celo vas. Karlo Kralj iz Trebč št. 2 je pa- sel krave, ni se pa vrnil s pašnika, odkoder so prišle krave same domov. Spočetka se svojci niso niti zmenili za to, ker se je že prej večkrat prigodilo, da so prišle krave same domov, medtem ko se je Karel ustavil na cesti ali v vasi. Toda. ker ga le ni bilo predolgo domov, sta šla dva brata na policijo in prijavila zadevo. Policija se je koj nato napotila na pašnik, kjer je našla sledove in celo čevlje nesrečnika v bližini neke jame. Poklicali so gasilce iz Trsta, ki so se spustili na dno jame, kjer so našli truplo nesrečnika. Izgleda da je pokojni Karel iiotel nabrati nekaj trave tik ob prepadu, zaradi tega si je tudi sezul čevlje. Truplo ponesrečenca so prepeljali v Trst zaradi preiskave. Celica «Zorko Kralj» in obenem vsi vaščani izražajo svoje globoko sožalje, kateremu se pridružuje tudi uredništvo «DELA». v zvezi z nekaterimi spornimi vprašanji. Zastopniki Zveze ES pa so Izjavili, da ker je to čisto nova in neobičajna zadeva, ne morejo sami v tem pogledu odločati, ne da bi se prej posvetovali, ker bi v takem primeru bile prizadete tiste stroke delavčev, ki so ravno sedaj v agitaciji za zboljšanje mezd. Pripomnili so tudi da se ravno te dni vršijo posvetovanja Italijanske splošne delavske zbornice (CGIL) in Confindustrije v zvezi s splošnim zboljšanjem plač. Sestanek Je bil nato odložen na 17. Kaj je ta novost? V sredo je bil prt predsedniku cone sestanek sindikalnih zasloni kov ter zastopnikov udruženj delodajalcev katerega se je udeležil tudi ravnatelj urada za delo odv. Levitus s svojimi sodelavci. Prof. Palutan je na sestanku predlagal, sindikalnim organizacijam, da bi sprejele premirje sindikalnega gibanja za časa vollvne kampanje, Udruženju delodajalcev pa Je predlagal, da bi se obvezali, da bi v času premirja se ne vršili odpusti z dela. Udruženje delodajalcev je pristalo na Palutanov predlog. Tudi zastopniki Delavske zbornice so se izrazili naklo. njeni kompromisu z gotovimi pridržki Pod "socialistično,, občinsko upravo [UMI IMAM SLAB TOK Elerji pri Miljah imajo svojo električno napeljavo, za kar bi jo morala marsikatera tudi večja vas zavidati, če bi... Električni tok je tako šibak, da ne zadostuje niti za radio-aparate, »T Vsi rt » nnnraVil tali 7U irli- kaj šele, t-u bi ga uporabljali za kuho. Da. često je tako neznaten, da morajo ljudje poleg električne luči prižgati še petrolejko, »ko hočejo delati. Vrhutega: posamezni odjemalci električne struje nimajo lastnih števcev, ker jim jih Telve «ne more» nabaviti, češ, da so predragi. Zato plača potrošnik pavšalno vsoto povprečno 320 do 340 lir, pa naj tok rabi dan in noč ali pa ga naj sploh ne rabi. Nekateri potrošniki so si sami nabavili števce in plačajo za električno strujo 120 lir... Pa so pred nekako mesecem dni napotili vaščani svoje zastopnike v Milje k g. županu, da bi se zavzel zanje: obrazložil jim pa je, da zadeva pač ne zanima njega, niti občine, ampak Telve. Elerčani so šli tja, povedali kako in kaj in danes... No, zadeva je jasna! Telve ima svoje profite, gospod župan jih ji seveda iz srca privošči, a Elerčani lahko - čakajo... Koga kandidirajo Babičevi izdajalci Dne 6. t. m. Je policija iz Doline aretirale tov Sancin Josipa p. d. Uežin» in Doline št. 95. Dva dni so ga držali na glavni policiji v Trstu nato je bil odveden v tržaške zapore. Družini, ki je zahtevala pojasnila o vzrokih aretacije pa noče dati policija nikakih pojasnil. Dejstvo je, da je tov. Sancin Josip zaslužen borec In invalid iz NOB, tudi to je v današnjih časih, ko se gonia proti partizanom poostruje, prav lahko razlog nezaslišane aretacije omenjenega borca. Prebivalstvo je seveda povsem upravičeno ogorčeno nad takim samovoljnim postopkom civilne policije. Babičevi pristaši iz Doline so takoj uporabili priliko, da blatijo in klevetajo predstavnike naših množičnih organizacij. Posebno so se v tem pro-tlljudskem delovanju «odlikovali» nekateri bivši člani pevskega zbora, ki so pričeli širiti po vasi vest, da je le aretacije kriv tov. Lovriha Dušan iz Doline, češ, da je on ovadil tov. Sancina policiji. Namen teh protlljudskih elementov je docela Jasen. Tov. Lovriha je namreč nosilec kandidatne liste SIAU za občino Dolina. Zagrizeni nacionalisti ga hočejo ljudstvu prikazati v povsem drugi luči in s tem škodovati ugledu in zaupanju, ki ga uživa naš kandidat med prebivalstvom. Toda njihova podlost ne bo imela nikakega uspeha, ker nesramnim govoricam Babičevih agentov v Dolini LJUDSKI ODER - TRST Maksim Gorki : MATI drama v petih dejanjih predstava V ZGORNJI KOLONJ1 v dvorani P. D. “Pečar,, sobota, 14. maja ob 20. uri NA KONTOVELU v prosvetnem domu nedelja, 15. maja ob 18. uri V BAZOVICI v gostilni Gruntar (na prostem) sobota, 21. maja ob 20. uri V K 1 C M A N J 1 H na vrtu Ljudskega doma nedelja, 22. maja ob 20. uri V BARKOVLJAH na terasi Šport Kluba PREPOZNO SO SE ZBUDILI četrtek, 26. maja ob 20. uri V DVORANI DŠZ (USO) ul. Conti 11 sobota, 28. maja ob 20. uri V NABREŽINI na Grudnovem dvorišču nedelja, 29. maja ob 20. uri Povsod veljajo ljudske cene: Sedež . ... 100 lir Stojišče . . . 50 „ Za dijake in članu prosv. društev stojišče 40 lir Votivna gonja proti našemu jeziku (Nadaljevanje s 1. strani) J07.E ZAHVALA Družina Kralj iz Trebč št. 2 se zahvaljuje vsem. ki so z njimi sočustvovali v težki nesreči. Posebno se zahvaljuje krajevnim demokratičnim organizacijam, pevskemu zboru, vaški godbi, darovalcem cvetja ter vnem. ki so na katerikoli način prispevali k pogrebu pokojnega Karla. ja svoje ukaze tudi v slovenskem jeziku. Mi Slovenci ne moremo na noben način razumeti take «demokracije», kakor je ne morejo razumeti črnci, ki so še vedno izpostavljeni živalskemu Linčovemu zakonu. Ta «demokracija» je za nas Slovence po-gubonosna in ni nič drugega kot nadaljevanje tiste raznarodovalne politike, ki smo jo bili vajeni v zloglasnih petindvajsetih letih. Ce bo šlo tako naprej, bomo kmalu vi deli, da nas bodo začeli zapirati, ko bomo spregovorili v svojem materinem jeziku. Naša odločna zahteva je, da se enkrat za vselej konča $ temi nedemokratičnimi ukrepi, ki jih kot de mokra Ir (te, moremo pojmovati. A ne samo. Mi zahtevamo, da se neha z izzivanji nacionalističnih sporov v likšem mestu, ki jih podpirajo natolcevanja o «tujih» jezikih. Te «tuje» jezike govori najmanj dobra Četrtina tržaškega ljudstva. Saj nam ni prišlo nikoli na um, da bi kratili Angležu in Američanu pra vico do uporabe svojega lastnega jezika, čeprav je tukaj popolnoma tuj. Ali bi hoteli prekooceanski gospodje «dokazati» s temi svojimi odredbami o «tujih» jezikih, da je Trst «italianissimo»? Ali se ne bi raj še pogledali malo naokrog in opazili hipernacionali-stična izzivanja po naših vaseh strani onih, ki so podedovali krvavo zapuščino Giunte in drugih zloglasnih krvnikov našega naroda? Ali ne bi boljše, da bi prepovedali Cavanskim pretepačem pohode Milje, Nabrežino in k Sv. Jakobu. Rekli boste, da je tu demokracija za vse. Toda zakaj pa ne najdejo tudi malo, vsaj drobtino demokra cije tudi za nas, slovenske in ita lijanske demokrate? Zakaj naj demokracija veljala samo za tiste, ki odobravajo njihovo politiko ne pa tudi za liste, ki je ne odobravajo? V tem slučaju lahko re' četno, da velja demokracija samo za del prebivalstva, ne pa za dru gi, znaten del. Primer nabrežinske kandidatne liste SIAU, ukrep o «tujih» jezikih sta najboljša dokaza, kako bi nas radi utopili v kozarcu vode. Toda slovensko-italijansko bratstvo je živa resnica, ki bo tudj na sedanjih volitvah delala preglavice... Rabičevka izdajalska skupina je postavila v svojo kandidatno listo občino Nabrežina tudi nekega Valentina Urdiha, doma iz Mavhinj. Dognano je pa, da je bil ta človek obsojen na smrt od partizanske-sodišča pri Istrskem odredu in sicer zato, ker je dezertiral iz Kosovelove brigade ob priliki neke hajke v Brkinih in sc dalje časa derivai pri nekih sorodnikih. Poz-zneje se je pod pritiskom razmer priključil Istrskemu odredu, kjer se mu je posrečilo, da se je rehabilitiral. Pozneje je možak vodit rekvizt-cijo vojaškega blaga v Vremskem Britofu in je bil ob tej priliki osumljen kraje večje vsote denarja neki hiši in je zaradi tega prišel pred partizansko sodišče, kjer je bil spoznan za krivega in obsojen na smrt. Komu se ima Urdih zahvaliti, da je še danes živ, ve najbolje... Tudi ne bo babičev kandidat Urdih tajil, da je bil svojčas vnet fašist, saj še pomni, da je bil strah delavstva v tržiški ladjedelnici. Takih ljudi se danes poslužuje proslula Babič-Stokova skupina samo zato, ker ji pošteni ljudje in pred vsem delavci ne nasedajo več. Lahko je razumljivo kako bi napredovala občinska uprava, če bi prišli taki elementi na njeno vodstvo! nihče ne verjame. Tudi družini tov. Sancini so tl podleži govorili, da je aretacije kriv tov. Lovriha, pa jim istotako kot ostalo prebivalstvo ne verjame. To je dokaj zgovoren primer, česa so vsega zmožni nacionalisti, posebno pa sedaj ko se je pričela volivna kampanja. Podlost je njihova odlika IZJAVA Podpisani Sluga Karel, član Glavnega odbora SHPZ Izjavlja, da se ne strinja z razbijaško linijo Babičeve skupine, ki Je zanesla spor tudi na prosvetno polje In s tem skušala spraviti ljudsko prosveto na pota, ki so tej težnji nasprotna. Izjavlja, da se pridružuje in to ne le z današnjim dnem, ampak od celega postanka, s Pripravljalnim odborom za zaščito ljudske prosvete. Sluga Karel Se januarje t.l. smo v prvi številki našega lista opozorili merodajne oblasti na nujnost popravila občinske ceste Medje vasi. Toda naš članek in protesti vaščanov niso našli pri nabrežinski upravi razumevanja za potrebe prebivalstva. To ie trajalo vse do februarja, ko je Vojaška uprava razpisala upravne volitve. Cim so bile razpisane volitve, se je občinska uprava takoj pobrigala za popravila. Istotako so se po objavi našega članka, takoj pričela dela na cesti Nabrežina postaja-Sempolaj. Sploh se zadnje čase nabrežinska občinska uprava precej «zanima» za občinske ceste. Toda do tega jih ni privedla nepristranska skrb za občinske potrebe. To še najmanj ne. Volitve so razpisane. 19. junija bd prebivalstvo jasno in neoporečno sodilo in obsodilo štiriletno brezbrižno delovanje občinskih upraviteljev. Tega se ti gospodje dobro zavedajo in skušajo nadomestiti kar so skozi štiri leta svoje samovoljne uprave zamudili. Njihova volivna propaganda pa prihaja prepozno, naše ljudstvo jih že predobro pozna in se ne bo pustilo varati od te njihove piškave podjetnosti v zadnjih mesecih. Tem gospodom je dejansko pri srcu le občinski stolček, koristi občanov pa so jim deveta briga. To so nedvomno pokazali v štirih letih svoje uprave. Vsa prejšnja leta so popolnoma zanemarili občino. Tudi nabrežinski kamnolom, ki so ga ob veliki reklami vsega reakcionarnega časopisja slovesno »tvorili pretekli teden naj bi služil v volivne svrhe, kakor tudi za slavospev Marshallovemu načrtu. Tudi ta propaganda je preveč očivid-na in ji naše ljudstvo ne verjame. Prebivalci nabrežinske občine kakor tudi ostalih prav dobro vedo, da bodo edino predstavniki, ki jih bo ljudstvo samo izvolilo in ki so bili vedno z ljudstvom, zagotovili da bo občina v resnici v ljudskih rokah. Vedo tudi. da bi se sedanji «upravitelji» v slučaju njihove zmage zopet poslužili metod «upravljanja». ki so bile njihova dosedanja «odlika». Zato bodo izvolili druge, prave predstavnike ljudstva. RIHliov nacionalizem Na dan prvega maja je znani Babičev pristaš Pertot Anton, elck-tricist iz Nabrežine, vneto propagandoci pri sosedih noj snamejo rdeče zastave in razobesijo slovenske. To je izrazit dokaz njihovega šovinističnega 'nacionalizma. Babičeva klika hoče namenoma pozabiti pravi pomen prvega maja, ki je internacional istični delavski praznik, nikakor pa ne dan za šovinistične izpade Babičevega nacionalizma. Dva odloka... dve meri Zadnje dni aprila je policija v Nabrežini dostavila krčmam Vižintin Ivana in Gruden Stefana nov odlok na podlagi katerega morajo zapret; krčmo ob 22. uri, dočim je krčma Gruden Celestine, odprta do 23. ure. Vse tri krčme spadajo v isto kategorijo: čemu torej ta razlika? Ali je morda komu na poti, da obiskujejo prvi dve krčmi sami delavci in revni kmetje, ki nočejo ničesar slišati o nabrežinski podružnic Babičev in Agnelettove stranke, dočim se zbirajo v gostilni Gruden Celestine znani pristaši «Demokracije» in Babiča. Vse pride prav samo, da se lahko pomaga nacionalistom. Bližajo se volitve.... ZGODOVINSKI DNEVI 16. 5. 1845 se je rodil Elija Mečnikov,, veliki ruski znanstvenik In raziskovalec nalezljivih bolezni. 17. 5. 1515 so kmečki uporniki porih šili grad Mehovo v Garjancih. — Prvi velji upor slovenskih kmetov je bil na Koroškem leta 1478. — Od leta 1515 se je začel upor razširjati po vsem slovenskem °-zemlju. Leta 1573 so se slovenski kmečki uporniki združili s hrvaškR mi uporniki pod vodstvom Matija Gubca. 17. 5. 1860 se" je rodil Martin Kuku-čin, slovaški pisatelj. 17. 5. 1924 je bil izdan odlok o postavitvi narodne oblasti na slovenskem ozemlj, ki so ga osvobodile partizanske sile. 18. 5. 1861 je umrl Ferdo Vesel, slovenski slikar. Umrl je 28. 7. 1946: 19. 5. 1869 se je rodil pesnik in dramatik Anton Medved. Umrl je 12: 3. 1910. 20. 5. 1734 se Je rodil Anton Janša, Bil je slikar in čebelar. 20. 5. 1799 se je rodil slavni francoski pisatelj Honore de. Umrl je 18.8. 1850. (< '» A 1> I O > IZ GLAVNE SKUPŠČINE BREZPOSELNIH Z bedo ni premirja, Ali niso še videli? Nabrežina se vprašujejo kaj čaka sam 1 občina, da ni še poskrbela za popravila ceste, ki jo občinski upravitelji ob svojih dnevnih izprehodih lahko vsak dan vidijo. To je stranska cesta, ki pelje do železniške proge. Prizadetih je osem hiš in policijska vojašnica. Res čudo, da je niso še popravili, saj je tudi v interesu policistov. Predvsem se gre v tem primeru za koristi stanovalcev te skupine hiš, ki istotako plačujejo občinske davke in imajo pravico, da se jim ta cesta takoj popravi. V četrtek 12. t. m. se Je vršila v dvorani DSZ v ul. Conti li prva glav. na skupščina brezposelnih, ki jo Je sklical ožji odbor za brezposelne Enotnih sindikatov Skupščine so se brezposelni udeležili v velikem številu. To nam dokazuje, da se tuoi ta stroka ljudi brez zaslužka zaveda nujne potrebe enotne borbe za zaščito dela. Tov. dr. zoogar-Brocchi je podal obširno in izčrpno poročilo o vsem dosedanjem delu, ki so ga Enotni sindikati izvršili za omejitev naraščajoče brezposelnosti in zaposlitev ogromnega števila brezposelnih. Iz po. roči la povzemamo le nekatere izmed številnih točk. ES so že večkrat intervenirali pri vseh kompetentnih oblasteh, bodisi ustmeno kakor tudi pismeno. Zahtevali so zaporo nad odpusti podaljšanje roka za denarno podporo brezposelnim in povišek iste; kontrolo sindikatov nad Uradom za zaposlitve; obširen program javnih tlel s posebnim ozirom na gradnjo hiš itd. Na konkretna izvajanja ES ,ie Urad ze delo odgovoril da je število 23.000 brezposelnih, navedeno od ES pretirano. Kljub temu pa VU še danes ni v stanju ali noče povedati ločnega števila brez poselnih Nadalje skuša VU opravičevati težak pojav brezposelnosti nastalim političnim položajem tega ozemlja. Vsekakor je VU zagotovila, da je vprašanje brezposelnih predmet preučitve od strani kompetentnih oddelkov. ES pa niso do danes prejeli nikake pozitivne rešitve. Po izčrpnem poročilu tov. Zbog-ai-Bracchija Je sledila živahna in široka diskusija. Prisotni so navedli številne primere zapostavljanja tržaške delovne sile. Razna podjetja zaposlujejo delavce, ki ne pripadajo STO, dočim so Tržačani brez dela. Na skupščini so prisotni razpravljali tudi o perečem problemu upokojencev, ki ga VU še vedno zavlačuje. To vprašanje je tesno povezano z vprašanjem brezposelnih ter na splošno s problemom vsega delovstva. Izglasovana je bila nato resolucija r kateri se poudarja nujnost rešitve teh problemov V primeru nadaljnega nerazumevanja od strani VU je naloga ES, da povzame potrebne oblike a-gitacije za dosego predloženih zahtev. Zahteva se, da se člmpreje skupno sestanejo sindikalne organizacije, de-tovajaici, pravni organi VU, ki naj sestavijo določen načrt za Izboljšanje tedanjega nevzdržnega stanja. V ostalem so potrdili vse predloge, ki so jih ES svoječasno predložili VU. Brezposelni pozivajo vse delovno ljud. stvo, da se strne v enotno fronto, ki se bo borila za dosego vseli pravic težko prizadetega delovnega ljudstva. Skupščina je odtočno odbiia vsako sindikalno premirje, ki ga je pred dnevi predlagal pg-.-Ssednlk cone. Značilne so besede prisotnih: «Z lakoto ni premirja». Tako so jasno pokazali, da sc ne bodo pustili izigravati od ljudi, ki udobno sedijo na svojih občinskih mestih In bi st hoteli za svoje koristi vmešavati v sindikalna vprašanja. Uredniki “Primorskega, so kratkovidni Uredniki Primorskega dnevnika postajajo iz dneva v dan kratico-vidnejši, kar nam potrjuje njihova pomota pri štetju v Mrčcdolu, kjer so videli «sfcoro deset tisoč ljudi». Kako naj se oživi promet v tržaški luki Povojno stanje prometa skozi tržaško pristanišče in njega razvojne možnosti so predmet mnogih razprav in proučevanja v gospodarskem in dnevnem tisku. Snov je obsežna in važna ter nam bo, če jo vsaj v grobih obrisih spoznamo, olajšala pravilno vrednotiti promet tržaškega pristanišča in njega možnosti. Gospodarstvo na našem ozemlju vodi še vedno V17, po navodilih svojih central v Londonu in Washington«. Zaradi tega je umestno, da spoznamo njihove poglede do problemov tržaškega pristanišča. Z njihovim mnenjem o tržaškem pristanišču se lahko seznanimo iz poročila o finančnem in gospodarskem položaju na angloameriškem področju STO, ki ga je sredi februarja t.l. poslala Organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje v Parizu (OECE) Upravi za gospodarsko sodelovanje (ECA), izvršni upravi za izvajanje Marshallovega uačrta (ERP načrta) v Evropi. Prepričani smo, da so to poročilo se stavili na podlagi podatkov, ki jim J ih je dala tukajšnja VU, saj organizacija OECE ni poslala v Trst svojih opazovalcev, poročevalcev. O Trstu, pravi omenjeno poročilo, da je bil pomemben kanal za uvozno in izvozno trgovino srednjeevropskih predelov t.j. srednjeevropskih dežel v Podonavju. Pritegnil je velik del trgovine z Avstrijo, Italijo, Cehoslovaško, Madžarsko in Jugoslavijo ter manjši del trgovine z Nemčijo in Svico. Priznavajo v poročilu tudi, da se bo Trst zelo težko ohranil kot važno trgovinsko središče, ako se ne obnovi trgovina med Vzhodom in Za- padom. Poročilo označuje o stanju ladjevja za zelo resno in važno, kajti tržaška trgovinska mornarica je izgubita v zadnji vojni 3/4 ladjevja. Ta je imela l. 1938 142 ladij s skupno nosilnostjo 755.000 ton, danes pa samo 51 ladij s skupno nosilnostjo 180.000 ton. Mnenja so, da je Trst odlično pristanišče na vrhu Jadrana, ki predstavlja naravno pristanišče za kontinentalne države: Avstrijo, Cehoslovaško in Madžarsko, kakor tudi za sosedno Italijo in Jugoslavijo. Poročilo omenja «železno zaveso», Katere «obstoj» naj bi oviral trgovinsko delavnost v našem mestu. Hujskaška opazka je zgovorna, saj vemo, da je ta «zavesa» plod imperialistične propagande in resna gospodarska študija je ne bi smela rabiti. Sedanja stvarnost v pogledu tržaške luke ni rožnata in se tudi ne bo izboljšala trajno in temeljito, če se odnošaji do držav zaledja ne uredijo, poboljšajo. Prepričani smo, da pri sedanjih pogojih pristanišče ne more imeti, in še dolgo ne oo imelo toliko prometa, da bi ga pristaniške naprave, kakršne so, re zmogle. Sicer je iz statistike, ki jo je objavila Trgovinska zbornica za mesec februar razvidno, da je promet v tržaški luki znatno narastel. Ves ta promet pa sestoji v glavnem iz dovoza živeža angloameriikim če- tam v Avstriji in ameriške pomoči t.j. iz izrednega prometa. Posebno poglavje je vprašanja prevoznin in pristaniških uslug. Za danes bodi omenjeno, da je konkurenca v pogledu prevoznin močna, posli pa nestalni. Težave o šport: 21.00 Radijski oder - Arturo Pinero: Urejena hiša, drama v 4. de* janjih. PONEDELJEK: 13.00 Lirike slovanskih narodov: 18.15 Komorni kvarteti! 19.00 Gospodinjska ura: 20.30 Filmski trak: 21.15 Verdi: «La Traviata», opera v 3 dei. TOREK: 13.00 Ruske pesmi: 18.00 Komorna glasba: 19.00 Angleščina P° radiu: 20.30 Z domače knjižne police! 21.00 Vzori mladini: Slovensko futi" n arsivo, izvajajo člani Radijske*» odra. 21.30 Cesar Franck: Simfonij» v d-molu. SREDA: 13.00 Glasba po željah! 18.00 Mamica pripoveduje; 18.1* Brahms: Kvartet v c-molu; 20.00 Arije in dueti iz oper; 20.30 Zdravniški ve-dež; 21.00 Razgovori pred mikrofonom; 21.30 Beethoven: Koncert z» violino v D-Duru. ČETRTEK: 13.00 Slovenske narodni Č Pl kpri ài»; baci izko bod Priv obl, li S ti n do, stič, baci dice dež, k t tazi to ia , D do ton brej deg, b tok % otte 'd , Ijaj 1 C Ut brk siti, «k» drtj tir, 0*1 « c hit Ut« sto, dilj Roi \ da, dis do pesmi; 18.00 Glasbeno predavanje! SUMLJIV poldrugi liter V občini Repentabor je običaj, da 19.00 Slovenščina za Slovence; 19.1* Lebarjev e melodije: 20.00 Schumann: Simfonija št. 3; 20.30: Človek in priroda; 21.00 Radijski oder . F. Dev»! Stefan, drama v 3 dejanjih. PETEK: 13.00 Glasba po željah! 18.40 Stranieri kvintet; 19.00 Angleščina po radiu; 20.00 Znane opern* uverture; 21.00 Mojstri besede: Tli»" mes VVilliamson; 21.30 Schubert: Simfonija št, 9 v C duru. RADIO MOSKVA v srbohrvaščini čas 6,00 val. dol. 25,08 25.23; č»5 16.00 val. dol. 25,08 30,8; čas 18,30 val. dol, 25,08 30,8; čas 20.00 val-dol. 30,8; čas 21,30 val. dol. 30,08 377,4. v slovenščini čas 18,45 val. dol. 25,08 30,8; Č»» 21.0 val. dol. 30,8 377.4. PRAGA čas 16,00 val. dol. 31,41; čas 17,3° val. dol. 31,41 19,35; čas 20,30 val-dol. 39,92. BUKAREŠTA čas 19,00 val. dol. 50. BUDIMPEŠTA čas 18,00 val. dol. 549; čas 20, val dol. 549. SOFIJA čas 20,50 val. dol. 31,92; čas 22,2® val. dol. 391. VARŠAVA čas 19,00 val. dol. 48,25. TIRANA čas 21,00 val. dol. 38,22. hai k»l fot »el tol bil Vr. 'et ta: bi Lanskoletni poizkusi VU urediti promet in tranzit s Svico ni uspel. Kljub hudi konkurenci drugih pristanišč bi Trst verjetno lahko, poleg drugega tranzita, pritegnil tu di nekaj švicarskega tranzita Bližnji vzhod. V preteklosti je bi la namreč za Trst zelo pomembna plovba proti Lcvantu in Palestini. Domače tržaške paroplovne družbe so se po vojni precej vzdržale plovbi. Temu je krivo tudi dejstvo, da tržaški .Lloyd» ne vidi politike sam, marveč mu jo diktirajo iz Ri ma. Zato vodstvo «Lloyda» ni mislilo, da bi prevzelo linije za Decani, čeprav so bile njegova tradicija. Katerim državam naj bi služilo tržaško pristanišče jasno in nedvomno priznava poročilo OECE. Gre pri tem za naravno zaledje Trsta: Avstrijo, Cehoslovaško, Madžarsko in Jugoslavijo. Praktično pa Trst zaenkrat še ni oživel tako, da bi njega luka tudi dejansko in v polni meri predstavljala pristanišče svojega naravnega zaledja. Za to bodo pač morale poskrbeti vse dobronamerne in pozitivne sile, kajti kadar bo Trst pričel izvrševati v polni meri svoje naloge, bomo lahko mirni, ker nam bo naš gospodarski obstoj zagotovljen. Sedanja gospodarska politika VU pa zavira gospodarski razvoj Trsta predvsem zaradi tega, ker sloni ta politika na gospodarskih sporazumih z Rimom, ki ščiti koristi italijanskih pristanišč in industrije. dobivajo občani vsako leto nekaj vina, ki ga plača občinski svet. Tudi letos se je ponovil ta običaj. Občina je razdelila vsaki družini po poldrugi liter vina in neka' krtt/ia s salamo. To je bilo 30 aprila zvečer. Toda volitve se bližajo in nekateri ljudje so skušali izkoristiti tudi to priliko v svoje volivne svrhe. Preteklo soboto se je zbralo v Velikem Repnu nekaj vaščanov v gostilni Križman. Prisostvoval je tudi občinski svet z županom na čelu. «Povabljen» je bil tudi duhovnik, da bi s svojo prisotnostjo vplival pri ustvariti «resnega» ozračja. Sredi vesele družbe pa se je pojavil nek vaščan, ki se je lotil «udarniškega» dela in začel nagovarjati prisotne, naj se ob volitvah strnejo okoli nekakšne «Kmečko delavske slovenske samostojne zveze» ali kaj takega. V svojem nagovoru pa je šel zelo daleč. Dejal je, da potrebuje «samo» deset ljudi, ki naj bi podpisali kandidaturo. Zveza pa naj bi nastopila v znaku «slavne» lipe. Tokrat pa so se oglasili tudi vaščani, ki so mu začeli zastavljati vprašanja o resničnih namenih te «stranke». Vprašali so ga, kdo se skriva za to stranko, kdo ga je nagovoril, da sproži med veselo družbo take predloge. Eden izmed vaščanov pa je celo dejal, da se pod visoko donečimi besedimi te nove «stranke» skriva «Demokracija». Takrat pa je vsa gostilna zahrumela v smehu, tako da se je duhovnik umaknil, ker rnu ni prijalo ustvarjeno ozračje. Vsekakor je predlog nadebudnega vaščana sprožil val veselega smeha. Vaščani pa so dokazali, da se ne zmenijo za take «sabosofne» stranke, ki — glej čudo — prihajajo na dan prav ob razdeljevanju brezplačne pijače s strani občinskega sveta. ASIŽZ OPČINE ZA politične pripornike Ob priliki proslave 1. maja, met-"»" rodnega delavskega praznika, so vedle Antifašistične žene okraja Opči-ne dobro uspelo nabiralno akcijo ** obdarovanje političnih priporniK0v-Poedlne vasi okraja so prispevale k»" kor sledi: Trebče: 7 hlebov sladkega kruha, * 1. vina 1 1 maršale, 42 kom cig»r£ in 200 lir. Opčine 20 hlebov kruh»-34 jajc. Padriče 19 hlebov sladkef» kruha, 18 jajc. Gropada 14 hlebov, 1 jajc. Mali Repen 13 jajc, 60 kob1, cigaret 1 zavojček vžigalic. Prosek JKontovel skupno 20 kg. sladket» kruha. Trbče 17 kg. moke 2 1/4 kg test*” nin 1 1/3 kg. sladkorja in 400 l|r• Opčine 27 kg. mote, li kg. testeni11 in 4.130 lire. Padriče 16 1/4 kg. niokr' 7 1/4 kg. testenin, 46 dkg. masti. Ko11' tovelj 40 hg. testenin in 1.100 lif' Gropada 12 kg. testenin, 5 kg. moke' Mali Repen 3, 30 kg. moke, 2 klob*51’ 1/2 kg. slanine, 20 dkg, masli. 8fl ščiki 550 lir. Konkonclj 770 Url Od sobote 14 t. m. dalje bo vsa^ soboto in nedeljo ples na odprtem 20. do 23. ure pred gostilno Sum»” v Skednju. Igral bo orkester «ZO*1* Za okrepčila bo dobro, preskrbljen® POKRET “Demokratične solidarnosti.. Za «Demokratično solidarnost tov. Laura 100 lir, ASIZZ iz Opčin ^ lir ter tov. Giorgi Mario na r»tu Tosi Franca Iz Mantove 1000 lir - Odgovorni urednik DUŠAN KODRIČ Dovoljenje A.l.S. Tiska Tržaški tiskarski zavod ul, Montccchl 6, J IZ VPLIVNEGA ZBOROVANJA V KINU OB MORJU Demokratična občina bo jamstvo miru in blagostanja Govor tovariša Bidovca tovarišice, tovariši — zastopnici m kandidati! lip. 0 demokratičen ustroj javne àizinVe’ k* ga je k°t dediščino fa-Dj-j.11 Spreiela in ga nadaljuje oku-izkoiro oblast» gre v edino korist j j)0d lsčevalskih razredov, ki so si Prjui,Vserni režimi znali zagotoviti cjb]a..egite> s katerimi so držali li ,v svojih rokah ter si množine- °.Ja bogastva na račun delov-ti j. ‘Judstva. Zato ni čudno, da so d0, tudi podpirali vsako vla- dno' šli v javni upravi do odločilne besede. Zato pa so ostale vedno neizpolnjene upravičene zahteve ljudstva za izboljšanje pogojev življenja, za mirno sožitje brez sovraštva, za priznanje političnih, socialnih in kulturnih pravic. bodiSj avstrijsko, bodisi laši-iu danes anglo-ameriško oku- ka°' Kajti v,e te so predstav- dejei"aPitalističnih razredov svojih lotu,.. ratrede, Jo ti zara v katerih edinih dobe opoju a Urjenje svojega političnega gospodarskega vpliva. Ho t °vno ljudstvo pa je bilo ved-òun t ki ie moralo plačati ra-bre' katoremu so naložili največje ue.. e davkov in ki je imelo iz jav-broraòuna najmanj koristi, h0(j.av le sorazmerno s svojim do-taknr°m riaived prispevalo. Votivna st4v‘*aia. ki so jo izdelali predone* ** kapitalističnih razredov, je ip 'ogučala, da bi delavski razred Ijain ^ei°vn’ sloji, ki predstav-egromno večino ljudstva, pri- Tov. dr. Stane Bidovec » tla so teptane narodne pravice Slovencev Od lì v Vse§a prebivalstva pa smo bi- mi Slovenci vedno najbolj srp. e“- Predvsem iz razloga, ker storp na P°ti tujim imperialist^ v njihovih zavojevalnih na-Bra ’ P°d Avstrijo velenemškemu ® nach Sueden, pod Italijo fa- dane. sanjam in mare nostro, ri,* ?m° postali drobiž, s kate-- m hoče lì2em Plačati angio-ameriški imperia-italijanskim šovini- Vse usluge, ki so mu jih nu- m napadalnih načrtih. mu jih še nudijo pri nje- > ’ »i in g°VjJp letih anglo-ameriške oku-‘bsttir, Vlade Slovenci ne le, da 1 : dp imiF^dobili vseh pravic, ki gre-! tpVi. 'turnemu narodu in so zago-' 'iarpCrie v mirovni pogodbi, temveč ; kate, oc*rekaio one najosnovnejše, ! t Sm° $i Priborili v na- ! 4rt° osvobodilni borbi in ka-| 1eka .Sn}° P° končani zadnji vojni tj sppjJ. ^asa tudi uživali. Danes pa j bj]j ZoPet skoro na istem kot smo Vrst B°d fašizmom — narod druge I *erentu uzakonjenih pravic, kali i>aSa njen gospodar od časa do | bi jJ^'lostno nakloni drobtino, da I Preslepil javno mnenje. ’vPtla*|at‘čna zakonodaja proti Sloje p..^ j.c še danes v veljavi in kar Slpvj/bujše, se tudi v praksi izvaja, ti v . 5cino je prepovedano govorici c lavnih uradih, da moreš zapa-ripji. ? kazni, če govoriš v mate-žilt ‘q\‘ a znaš tudi italijanski je-ustranjujejo nam dvojezične napise .ter nalagajo se globe, ker jih nisi prijavil. Ce pa jih prijaviš moraš plačati petkratno takso. Celo na pokopališča so se spravili, kjer ne smeš postaviti svojim dragim spomenika v svojem jeziku. Kljub temu, da predstavljamo znaten del tukajšnjega prebivalstva, nimamo v tržaški občini predstavnika, v podeželskih pa kvečjemu zastopnike neznatne manjšine, ki je bila vedno pripravljena hlapčevati tuj-cent, Potem, ko je okupacijska vlada s s,vojo protidemokratično politiko omogočila razcvet šovinizma in okrepitev proliljudskih in novofa-šističnih struj, je razpisala volitve, S tem se je v zunanjem svetu hotela otresti očitka, da je anglo-ame-riška cona STO edina, kjer po vojni ni bilo volitev. Toda tudi VU ni gotbva, ali je uspeia v 4 letih s svojo protidemokratično politiko spraviti demokratičen pok ret v manjšino. Zato, pa je v volivnih predpisih ponovno dokazala, da hoče zagotoviti reakcionarnim strankam večino v bodočih občinskih upravah Tako predpisi o volivnih imenikih. kakor tudi o volitvah in votivni propagandi so prirejeni tako, da jih oblasti morejo uporabiti v korist onih strank, ki jih predstavljajo. Naše gibanje gre v te volitve kljub vsem oviram v zavesti, da bo v bodoči upravi imelo tehten glas, blrriQ,*.11 Vldimo eno izmed neštetih delegacij, ki so izrazile svojo soli-bove s kandidati Komunistične partije. Sklenile so, da bodo nji-fRanizacije storile vse, da bo na bodočih volitvah odnesla zmago kandidatna lista Komunistične partije. preko katerega ne bo mogla ne lokalna reakcija niti VU. Zaveda se namreč, da predstavlja one sile, ki se bore za mir, za demokratične svoboščine in za boljše pogoje življenja. To potrjuje tudi naš program, ki je izraz dolgoletne borbe delovnega ljudstva proti vsem zatiralcem za svoje pravice. Zato je ta program stvaren, brez demagogije, iskren in, kar je glavno tudi izvedljiv. Ta program vsebuje težnje vsega delovnega ljudstva, delavca, kmeta uradnika, obrtnika, trgovca; posebno se upošteva želje naših žena in mladine, ki so kot v vsaki kapitalistični državi najbolj izkoriščani. Ta program je za nas Slovence, ki smo se po ogromni večini pridružili demokratičnemu pokretu in mu do danes ostali zvesti, še prav posebno važen, saj izraža vse one težnje, ki smo jih gojili dolga desetletja brezpravnosti. Danes se nam nudi možnost, da v skupni fronti z italijanskim’, demokrati dosežemo svoje nar dne, gospodarske, politične in kulturne pravice. Slovensko-itali jans-zo bratstvo je edina pot ki nas bo rešila zatiranja, skupna demokratična fronta, ki jo predstavljajo KP, SIAU, katere del je OF, tor ostale množične organizacije, je edino orožje, s katerim si bo slovensko in italijansko delovno ljudstvo priborilo svoje pravice. Osnovna točka tega -agrarna je borba za mir. Dve vojni sta se že v tem stoletju bili prav na slovenskem ozemlju, ki je bilo obakrat težko prizadeto, c’esetlisoée Slovencev je vsakokrat obležalo na bojišču in ‘ še mnogo več je za trajno izgubilo svoje zdravje. Da preprečimo izbruh tretje verjetno usodne za Trst in njegovo bližnje zaledje, hočemo tudi to volivno oorbo uporabiti za borbo proti vojnim hujskačem. SDZ, ki je včeraj hvalila Marshallov plan, ki danes odkrito zagovarja Atlantski pakt, bo jutri na ukaz svojih gospodarjev prav tako kričala: «Hočemo vojno!». Slovenci pač ne moremo iti po poti teh prodancev tujemu imperializmu, ki vede naravnost v narodni samomor. Tudi druga slovenska nacionalistična skupina takozvana SILF ni v tem prav nič boljša. Ne pomagajo tu prazne besede o miru, če pa dejanja kažejo prav nasprotno. Predvsem je Babičeva skupina popolnoma odvisna od Titove izdajalske klike, kateri ni glavni zunanji sovražnik angio-ameriški imperializem, temveč SZ, kot sta to povedala njena najodgovornejša predstavnika Tito in Moša Pijade. V času najhujše kampanje za Atlantski pakt ni Tito istega omenil niti z besedico. Poleg tega pa ta skupina z vso vnemo podpira gonjo proti demokratičnim silam in SZ, ki je glavni steber miru v svetu. Zato ni čudno, da njeni aktivisti — med njimi tudi najvidnejši kandidati njihove liste — dajejo vojno-hujskaške izjave, vredne samega Churchilla. Pri razlagi političnega položaja razlagajo namreč, da bo v dveh letih vojna. S tem seveda podpirajo propagando netilcev vojne, ker zavajajo ljudstvo v poguben fatalizem in ga skušajo odvrniti od stvarne borbe za mir. Prav isto vidimo pri vprašanju STO. Naš demokratičen pokret se dosledno bori za spoštovanje mirovne pogodbe, zahteva imenovanje guvernerja, odhod vseh okupacijskih čet, združitev obeh con in volitev v ustavodajno skupščino. SDZ pa kot predstavnica slovenske bur-Ž oazi je, ki je prav tako kot italijanska vpreiena v voz ameriškega imperializma, podpira načrte imperialistov, da si obdrže Trst kot vojaško bazo za napad proti SZ. Tudi babičcvci kljub navidezni borbi za spoštovanje mirovne pogodbe v resnici delajo prav nasprotno. Nele propaganda v njihovih vrstah, temveč tudi izjave odgovornih predstavnikov kot je bila Beltra-mnva na kongresu LF Jugoslavije, dokazujejo, da je njihova propaganda za ureditev STO le pesek v oči njihovim množicam. Najstarejši slovenski in italijanski kandidat čitata obljubo zvestobe delovnim množicam in borbe proti izkoriščevalcem, obljubo obrambe narodne enakopravnosti in demokratičnih svoboščin, obljubo o neizprosni borbi za mir in proti vsem vojnim hujskačem. Obljuba kandidatov Ce bom, zaradi zaupanja volivcev, poklican v občinski svet, OBLJUBLJAM, da bom vso svojo skrb posvetil interesom vsega prebivalstva. da bom napravil vse mogoče za izboljšanje življenjskih pogojev do sedaj najbolj zanemarjenih slojev prebivalstva, ki tvorijo veliko večino in so najproduktivnejši del, da bom budno pazil, da se ne bi privilegirane majšine okoristile z javno blaginjo; da se bom na vse načine trudil, da bo zagotovljena popolna enakopravnost vseh meščanov ne oziraje se na politična mišljenja, verske izpovedi in narodnosti ter da bodo še posebej priznane narodnostne pravice Slovencev; OBLJUBLJAM, da bom podpiral vsako iniciativo, ki bi koristila miru v notranjosti in v svetu; OBLJUBLJAM, da se bom vedno zavedat, da izhaja moj mandat iz ljudstva; OBLJUBLJAM, da bom vedno vzdrževal tesne stike z ljudstvom, da se bom posvetoval z volivci, zbranimi na zato sklicanih zborovanjih o njihovih potrebah željah in ukrepih ter da bom na teh zborovanjih poročal o delovanju občinskega sveta; OBLJUBLJAM, da bom program vedno smatral za svojo obvezo; OBLJUBLJAM, da se bom vztrajno boril tako, da bom ostal na svojem mestu v težkih trenutkih ter da bom naizprosen s sovražniki ljudstva. In če bodo oni, ki so mi dali mandat, smatrali, da ne delam več svoje dolžnosti, OBLJUBLJAM, da bom vrnil mandat njim, ki so mi ga poverili. V sveti sera si, da so rezultati mojega delovanja odvisni od sile ljudstva. Napravil bom vse, kar je v moji moči. Govor tovariša Pogassija Tovariši, delavci, meščani- Fašizem je v petindvajsetih letih spremenil občino v organ periferič-ne oblasti režima krajevne diktature župana, ki je predstavljal osrednjo oblast. Nasilno oropano pravice do samouprave, ni imelo občinstvo nobenega vpliva več v krajevni upravi. Ljudskim množicam je bila iztrgana vsaka možnost nadzora nad tako važnim in delikatnem sektorjem občinskega življenja. Vodilni sloji, ki so sledili tradicijam ohranitve svoje razredne nadoblasti nad občino, so ji odrekali avtonomijo, ki je bila pridobljena v drugih časih in so z vedno večjo podrejenostjo državni oblasti — ki je tipični izraz gospodovanja — napravili iz nje sredstvo za obrambo interesov klik, ki so v tržaški občini obdržale politični monopol pod vsemi režimi od avstrijskega do fašističnega in od nacističnega pa do anglo-ameriškega. V daljni preteklosti so avstrijsko zakonodajo izrabljali, da bi branili delavcem pot do občinske uprave. Storili so to z izgovorom češ, da na ta način branijo italijanstvo — v resnici pa je bila to obramba oligarhičnih interesov vladajočih slojev. Ti sloji se niso hoteli niti delno odreči protidemokratičnim privilegijem za časa anglo-ameriške vojne uprave in so se zato pokazali odločno nasprotne upravnim volitvam. Jasno, da so se tudi tokrat ) sklicevali na obrambo italijanstva v Trstu. Stranke, ki jih več ali manj predstavljajo. se niso samo pokazale nasprotne volitvam, temveč niso nikoli stvarno presojale protidemokratičnega sistema javne uprave, ki je bila vpeljana od Vojaške uprave. Celotna upravna struktura sledi tej tendenci. Ukaz št. 256 od junija 1948, ki je nju volitev nekam potihnili in te stranke predstavljajo programe, ki so v kolikor se tiče ljudskih stanovanj, mnogo obširnejši in v resnici fantastični tako, da so res dema-goškega izgleda, Te stranke so danes za neko Odvetnik Giuseppe Rogassi «zdravo občinsko samoupravo» in za finančno reformo, ki bi naj znižala osrednje davke na predmete široke ljudske potrošnje, a bi dvignila posredne davščine, na pr. potom postopnega družinskega davka, ki bi obremenjeval premožne staje. Nastane pa vprašanje: zakaj niso tega uvedle tekom svojega dolgega, skoro štiriletnega upravljanja in zakaj so zakrile — p.'tem, ko so odločno nastopile proti upravnim volitvam — z naravnost za rotniškim molkom, posebno njihovega časopisja, vse naše kritike proti novim nedemokratičnim ->d-klonom krajevne uprave, uvedenim po Vojaški upravi z njihovim blagohotnim pristankom. Ta njihov pristanek je podpiral obrambo njihovih razrednih interesov, torej njihove stranke v ohranitev monopola oblasti v javni upravi, v občini v podeželju in v ustanovah. Proti tej kliki so se ljudske množice že zdavnaj borile, hoteč iztrgati jim občino, ki so jo obdržale r pomočjo zakona, posvečujočega socialne privilegije imo v itili iu vladajočih slojev, privilegije, ki jih je utrjeval fašizem toliko let in jih ohranila Vojaška uprava še nadaij-na štiri leta. Volivna kampanja se vrši v nedemokratičnem ozračju No, in sedaj bodo šli na volišče in volili občinske svete delavci, demokratični meščani iskreni proti-fašisti. široke ljudske množice, žene. ki niso doslej še nikoli volile. Razvila se bo ostra volivna borba, ki se ie bosta udeležila tuji imperializem in domači šovinizem pod raznolikimi in raznobarvnimi krinkami raznih nacionalističnih strank, ! ki skušajo predvsem od vi >| bi Ita- razveljavil splošni ukaz št. 11 od J li ianc od Slovencev, da «oglobijo Imperializem in šovinizem v borbi proti ljudskim silam Prav tako sta tudi v pogledu t mirnemu sožitju med Slovenci in mirnega sožitja med Slovenci in I Italijani. Italijani te dve skupini na liniji italijanskih šovinističnih strank. Namesto konkretne borbe za narodne pravice v duhu bratstva, zavajata svoje pristaše v pogubno mržnjo do Italijanov in tako skušata odtrgati Slovence od skupno slovensko-itali jenske demokratične fronte. Tudi v tem pogledu so izkazujeta' kot najboljše orožje imperializma, ki s šovinizmom skuša razbiti enotnost demokratične fronte, da bi lažje vladal. Komunistična partija je postavila obrambo narodnih pravic ter mirno sožitje obeh narodnosti kot temeljni zahtevi svojega programa. V upravnem programu je za demokratično ljudstvo na splošno, za nas Slovence pa še posebej važna točka o avtonomni in ljudski občini. V nasprotju z dosedanjo prakso naj se občini omogoči, da bo svoje zadeve urejevala sama in da ji nadrejena oblast ne bo smela spremeniti njenih zakonitih sklepov. S tem bo ljudstvo po svojih predstavnikih in s pomočjo ljudskih zborov odločalo o najvažnejših zadevah vsakdanjega življenja. Občina naj ne bo več kot doslej dolga roka okupacijske oblasti, temveč naj predstavlja uresničenje zahtev svojih občanov. V zaščito narodnih pravic postavlja KP stvarne zahteve, ki v bistvu obsegajo vse pravice Slovencev v okviru občine. S tem bo popravljena velika krivica našemu narodu, kar bo mnogo doprineslo k Na gospodarskem in socialnem polju je naš program življensko nad vse važen za tržaško prebivalstvo. Obenem pa je tako stvaren, da ga je mogoče uresničiti z dobro voljo odgovornih oblasti, zlasti občine, seveda pod pogojem, da bodo v njej resnični predstavniki ljudstva. Uresničenje tega programa bi pomenilo odpravo brezposelnosti, draginje in stanovanjske krize, obnovo tržaškega gospodarstva in nastanek blagostanja tržaškega prebivalstva. Posebne zahteve je postavila KP v svojem programu v korist naših kmetov, ki so zaradi pristranske politike VU in civilnih oblasti zašli v težko gospodarsko krizo. Z davčnimi in trošarinskimi olajšavami, za zaščito pred tujo konkurenco kakor tudi z izboljšanjem njegove proizvodnje naj se kmeta reši propasti ter omogoči zopetni dvig njegovega gospodarstva. Tovarišice, tovariši, zastopniki in kandidati! Trda bo naša volivna borba. Vojaške in civilne oblasti nam niso naklonjene, vse stranke od MSI do Babičeve skupine bodo vodile glavno borbo le proti num. Na razpolago imajo težke milijone za propagando. Toda mi pa imamo dvoje močnih orožij, ki pa jih naši nasprotniki nimajo: naš ljudski pro. gram in slovensko-itali jan sko bratstvo. S temi dvemi orožji gremo Slovenci in Italijani v bratski sle. gi v volivno borbo za mir, demokratične svoboščine in za boljše življenje. i y —- «čfnkvantin», do ne in "“njeni trenutku leteli oku- ’b'o moramo potrebno rno- ®4ja i„lc° Zo škropljenje trt, krom-rte. j» Paradižnikov ter žveplo zo so!i(POZabimo tudi nekaj čilske-navrhno gnojenje 9« 0ad0ia in koruze; če pa tega ni. P'tskri 2 umetnim solitrom. i* ,1 si moramo repino seme, So ? k0rUZ<> 4 Hiis,-90Be še ostali brez semena. t'5 slcrap,0 sviloprejke, je se- h 'n cin 1 Cns’ da si nabavimo se-'°store * ®°beIimo v to določeni ',e4? krmC "a kUPU’ da Kmečka dela v maju povzroča živali na- iSS 2i„ J se n,—*tt,Ina- posebno mlada, na prostem. Ali smo in cJpSskače tnSnio r,rSiee l/voti rdečici. Ni; ..JS ten>..vts darl v smrdljivem . lìteskvam *k ni’ škropi j? n je t arzena-'. V vinogradu začnemo s škropljenjem. Izvršeno mora biti pred.no nastopi peronospora. To bolezen lahko onemogočimo z raztopino modre galice, je pa ne odpravimo več, če je že nastopila. Najbolje je, da izmenoma škropimo in prašimo; najprej uporabimo bordošfco mešanico (1 odst) ali prah «Kafaro» ftu-d-i 1 odst). Pozneje prašimo z bakrenim žveplom ali pa z žveplom, pomešanim s «Kafaro». Odstranjujmo divje poganjke, ki odvzemajo sok žlahtnim. Le kdor zgodaj začne borbo proti plevelu in divjim poganjkom bo imel lepe in dobre uspehe, ' avgusta 1945, ni obnovil krajevnih I upravnih ustanov, ki jih predvideva protifašistični zakon iz leta 1915, ki je značilen po občinskih svetih izvoljenih od meščano. Pač pa je isti ukaz obnovil samo nekatere ožje organe, kot «Giunta Municipale» in «Delegazione provinciale», kl sta bili imenovani od Vojaške uprave ter njih člani izbrani iz ožjih vrst Giuntinih strank. Odstranjeni pa so bili predstavniki ljudskega gibanja, kljub vsem našim neprestanim energičnim zahtevam. Volivni zakoni, ki so bili razglašeni postopoma z ukazi št. 345 in št. 33, potrjujejo .to protidemokratično težnjo, ie z izročitvijo celotnega votivnega aparata v roke samih Giuntinih stran*. Sedanja volivna Kampanja se razvija v okviru splošnega pritiska in ustrahovanja na raznih političnih, sindikalnih, mladinskih in ženskih sektorjih aktivnega ljudskega gibanja in predvsem v ozračju, «i je naperjeno proti borcem odpora in proti našim hrabrim partizanom. Ne smemo prezreti, temveč moramo jjostavlti v prvo vrsto odraze mednarodne politike, ki jo vodi imperializem, ki je zaradi mrzle vojne samovoljno vključil naše ozemlje v Atlantski pakt in ki tembolj prikrojuje svojo krajevno politiko zahtevam lastnih načrtov v tem paktu za pripravo nove vojne. Volivna borba je zato predvsem ostra borba za mir in za utrditev in priznanje demokratičnih pravic, ki jih predvidevajo listine OZN Borba za mir je borba za življenje v svojem fizičnem in političnem smislu. Zato hočemo bijti soudeleženi v javni upravi z vsemi priborjenimi demokratičnimi pravicami. Novi način plodonosnega življe n ja mora biti izražen v občini z uresničenjem demokratičnega programa, ki ga je predložila Komunistična partija v tržaški in mlljski občini in programov SIAU v osta-1 lih občinah cone. Končno bo ljud-J stvo. oziroma delavci, kmetje, na-1 predni izobraženci, uradniki, rokodelci, mali obrtniki, upokojenci, možje in žene, lahko upravljalo občino po pravi ljudski volji z uresničitvijo nalili programskih zahtev, ki so: Občinska avtonomija, ki naj resnično odgovarja zahtevam zdrave demokratične uprave v vsakdanjem ustvarjanju programa, ki je bil sestavljen in pretresen od ljudstva na svojih predvolivnih zborovanjih. Odstranitev vseh birokratskih zmed v pogledu pravne in gospodarske zaščite vladnih organov, du se omogoči takojšnje izvajanje sklepov sprejetih od občinskih svetov v interesu občanov, Le (ako bo omogočena uresničitev obširnega programa finančnih reform tako za redno, kolikor tudi za izredno stran občinskega proračuna in doseči sredstva za finansiranje one širokopotezne nujne in neobhodne socialne politike, ki naj oskrbi stanovanja vsem brezdomcem, ki naj ustanovi šole, zabavišča, bolnice, telovadnice, športna igrišča, skratka vse kar rabijo manj premožni meščani, da se morejo vzdržati na oni višini materialnega in kulturnega življenja, ki odgovarja življenskim potrebam in demokratičnim načelom. Seveda, javne usluge tvorijo bistven del splošnega zboljšanja in jih je zato občutno izpopolniti. Nekateri naši nasprotniki nam očitajo, da je naš program dema-goški, toda ti — v nekaterih listih že hreščeči — glasovi so ob bliža- nacionalna sovraštva v natii, da bo šovinizmu uspelo razgaliti iskro mednarodnih konfliktov in da jim ho mogel zagotoviti njihov monopol javne uprave s tem, da bodo držali meščane v razcepljenosti. Na tem mestu spominjamo na našo v votivnem programu jasno izražaru voljo po vedno tesnejši zedinitvi Italijanov in Slovencev z medsebojnim spoštovanjem narodnih pravic s posebnim ozirom na osnovne pravice, ki so bile slovenskemu ljudstvu doslej docela zanikane. Tudi beograjska klika deluje potoni svojih agentov za razdelitev demokratov in za razbitje s lova n-sko-itali,lanskega bratstva na isti način kakor je razbila socialistično enotnost svetovne demokratične fronte s tem, da je izdala principe, obrekovala in sramotila Sovjetske zvezo in slavno Boljševiško partijo, ponavljajoč proti njima neosnova-ne obdolžitve nacionalnega imperializma, obdolžitve, ki so jih že dolgo časa propagirali imperialisti z namenom, da bi razbili mednarodno fronto. Toda ta klika ni imela uspeha na našem ozemlju in vedno bolj izgublja teren, čira napredujejo zdrave demokratične sile Jugoslavije. Kljub ogromnim sredstvom s katerim razpolaga, je uspelo tem agentom zbrati na prvomajskem zborovanju le malo stotin ljudi, kar zna-či njihov poraz, ki bo dokončno potrjen ob izidu volitev 12. in 19. junija. Ako imajo šovinistične in reakcionarne Giuntine stranke podjjo-ro imperializma in Degasperijeve vlade, bo imel naš pokret brez dvoma solidarnost demokratov celega sveta. Vsi vedo, da se vrši pri nas ostra borba med silami imperializma, reakcije, šovinizma na eni strani bratske solidarnosti, ki so jih na mogočnem mirovnem kongresu v Parizu izkazali delegati, so najboljši in prepričljiv dokaz. Sledili bodo še novi izrazi solidarnosti in simpatije. Na naša zborovanja bodo prinesli svoje vplivno besedo solidarnosti tovariši iz italijanske republike in Jugoslavije, ki bodo znali v tej, za naš in mednarodni pokret tako važni preizkušnji. Pred vsem pa bo prisotno naše delovno ljudstvo, ki se je v svoji slavni preteklosti tako junaško borilo, z isto vnemo in nezlomljivim zaupanjem nadaljevalo svojo borbo. Žene, delavke, kmetice, hišne gospodinje, uradnice, obrtnice, male trgovke, ki so v daljni in bližnji preteklosti dale svoj doprinos tudi z največjo žrtvijo lastnega življenja, bodo aktivno prisotne v tej prvi volivni borbi. Vložile bodo vse svoje neumorno delovanje, ker vedo, da bodo branile svoje pravice in piravice svojih sinov. Zavedajo ee, da bodo v tej borbi za mir z zmago demokratičnih sil, uresničile svoj vztrajni odpor proti vojni in vsem vojnohujskaškim manevrom, ki bi skušali jih pomnožiti z atomskimi sredstvi .obnoviti grozote, razdejanje in nesreče pretekle vojne. Istočasno bodo zahtevale boljše življenjske pogoje, primerna stanovanja in vse ukrepe, ki so neobhod-no potrebni za zboljšanje socialnega skrbstva ženam in otrokom, za dvig šolsjce in strokovne izobrazbe svojih sinov, za bodočnost dela in blagostanja. Te ljudske množice, ki bodo Izvolile demokratične predstavnike za občino, bodo aktivno sodelovale pri delu občinskega sveta, kjer bodo iz njih izvoljeni predstavniki polagali obračun svojega delovanja in povzeli nasvete in predloge demokratičnih meščanov ter jih uresničili v občinskem svetu. To skupno delo med izvoljenimi in volivci, izvršeno v trajnih in plodonosnih posvetovanjih bo najboljše jamstvo, da bo občina v resnici upravi jena od strani ljudstva v njegovem interesu in glasom njegovih želja. Tedaj tovariši in meščani, na delo za ljudsko občino, ki bo v ugodnem ozračju pomirjenja in mini na drugi strani pa sile miru in de-1 prinesla gotovo boljšo bodočnost mokracije. izrazi zanimanja in našemu delovnemu ljudstvu. ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Pravilna drža in navijanje obreze. Pri naših dnevnih opravkih se nam pogosto zgodi, da se poškodujemo, opečemo ali ranimo in da se moramo nato obvezati. Ce n£ znamo postaviti pravilno obveze imamo s tem celo vrsto sitnosti. Obveza ne sme ležati pretrdo in niti prerahlo. V prvem slučaju bo povzročala zastoj krvi in morda tudi težje poškodbe v mišičju ali pa na celem obvezanem udu v drugem suča.ju pa bo obveza držala. Ce ovijemo ud z mokro obvezo, jo lahko privijemo nekoliko bolj trdno, ker se poznje, ko se posuši, raztegne. Drčanje obveze lahko tudi preprečimo s tem, da pritrdimo obvezo na gornjem kon- NajcBottavnejia obveza cu z Leukoplastom ali kakim drugim lejiljtvtm obližem. Obvezo začnemo polagali ?ia spodnjem ali bolj oddaljenem delu uda. Začnemo tako. da držimo trdno konec ob udu z levo roko, z desno pa navijemo nekaj zavojev krojno okrog uda. Paziti moramo na začetku, da leži zvitek, ki ga odvijamo nad obvezo in ne pod njo, kot kaže slika. Najenostavnejša obveza je tista, ki poteka krožno (fascia ctrcularis). Zavoj pa lahko poteka tudi v obliki vfjafca (dolabra) in sicer od periferije proti telesu ali pa narobe. Na členkih navijamo obvezo tako, da se zavoji križajo ter, da jjride do navojev v obliki osmice (spi- ca). Začne se z nekoliko krožnimi zavoji in se gre od leve spodaj preko uda na desno stran zgoraj, ga nato obkroži in nadaljuje 'v obliki osrnice nazaj. Z nadaljnimi zavoji v obliki osmice. ki se deloma pokrivajo .dosežemo popolno obveza DELO 14. maja 1949 OB 4. OBLETNICI OSVOBODITVE PRAGE Praga srce Češkoslovaške in Srednje Fivrope Malone Istočasno kakor Trstu, je ura odbila usodne udarce ljudskim množicam Prage, starodavne »zlate Prage», srcu Ccško-slovaške republike. 5. maja 1945 je Pražan otre sel s svojega tilnika nacističnega zajedavca! Golih rok, odrezan od vsake pomoči, a vzpodbujan po svoji zdravi, krepki volji in verno zaupajoč nezlomljivi sili prodirajo če Rdeče armade, se je vrgel na številčno in tehnično neprimerno najmočnejšega hitlerjevskega za-sužnjevalca narodov in ga strl. Pomena vstanka Prage ne smemo ocenjevati z vidika vstanka katerega koli mesta, celo ne glavnega mesta neke države. Praga ni svoji državi le največje, tudi ne sa mo glavno mesto, ampak je nje pomen neprimerno večji: že tekom dolgih vekov je Praga najožje po-vezana z usodo vse države, ne enkrat je v usodnih trenutkih za češkoslovaško ljudstvo stopila Praga na prvo mesto in povedla narod preko številnih nevarnih čeri če škoslovaike zgodovine. Usoda Prage je bila vedno usoda češkoslovaškega naroda in obratno. V svojih prvih početkih je Praga bila malo mestece z nekolikimi ribiškimi naselji in vasicami tujcev, predvsem Judov. V zgodovini se prvič omenja 1. 1232. ko je kralj Vaclav I. ustanovil «Stare Mesto». Z ustanovitvijo praške univerze 1. 1348, - prve univerze v srednji Evropi sploh, - je Praga nastopila svojo zgodovinsko vlogo kot središče češke in vseslovanske narodne zavesti, istočasno pa tudi središče srednjeevropske umetnosti in znanosti. Vzporedno s tem se je v Pragi čim dalje bolj osredotočila trgovina in kmalu je Praga postala mesto, kjer so se sestajali trgovci najrazličnejših narodov. Vse to in nagli gospodarski razvoj ie močno vplivalo na narodno osamosvojitev češkega naroda, kateremu je Praga postala kulturna, gospodarska in politična voditeljica in s katerim je odslej delila vse sončne in burne case. V tem času so sezidali tudi mestno posvetovalnico in mnoge druge stavbe, ki so Pragi pripomogle do imena najlepšega srednjeevropskega mesta. Se ne sto let pozneje se je Praga postavila na čelo močnemu verskemu gibanju proti gnilobi in pokvarjenosti tedaj vsemogočne hierarhije rimokatoliske cerkve. Duhovni oče tega gibanja, Jan Hus, je bil sicer leta 1415 sežgar. pri živem telesu, njegov prosvitljeni duh pa je povedel češke «husite» kot prve in edine borce v oboroženo borbo za ideale duševne svobode, za prečiščenje in demokratizacijo cerkve. Zopet je ime Prage šm po svetu, toda ne več zaradi svojih arhitektonskih zanimivosti, temveč kot «vragovo gnezdo», kateremu je la, temveč stopila na čelo vsenarodnega pokreta, ki je dosegel svoj višek leta 1458 s postavitvijo domačina Jurija Podžebradskega (Jiri z Podebrad) na češki kraljevi prestol, Do miru In verske svobode pa ni prišlo niti za vlade Jurija, niti za časa poznejših kraljev iz Jagelonskc dinastije. Turški vpadi v srednjo Evropo so odjeknili tudi v češki državi in bili vzrok, da so leta 1526 povabili Cehi na bai izpraznjeni češki pre stol Habsburžana Ferdinanda I. Ta in njegovi nasledniki so sicer obljubljali vse mogoče svoboščine: toda kljub temu in kljub tako imenovanemu «Rudolfovem manifestu», ki je zagotavljal Cehom najširšo svobodo vesti, je bilo stanje tako, da, je ljudska nevolja dosegla svoj višek. Toda v bitki na Beli gori (1. 1618) so bili češki husiti pobi ti in nastopila je za češki narod težka doba najkrvavejšega zatiranja vsega, kar ni priznavalo rimske vere kot edino zveličavne. Maščevanje «krščanskih» vladarjev verne habsburške dinastije je bilo nadvse «krščansko»: 27 glav čeških narodnih voditeljev je padlo pod krvnikovim mečem; okoli 30.000 čeških družin, ki so ostale verne Husu, so morale iskati zavetja v tujini; imetja vseh so bila zaplenjena in oddana nemškim priseljencem, ki so tvorili temelj raznarodovanja češkega življa. Trdo življenje izgnancev je zadelo celo učenja ka svetovnega slovesa J. A. Komenskega. Češki jezik se je moral v javnem življenju čim dalje bolj umikati nemškemu; Habsburžani so neprikrito stremeli za tem, da čim bolj omeje svoboščine vladanih narodov v korist centralizmu in absolutizmu lastne dinastije. Praga in z njo ves češki narod sta ležala v prahu... Toda pod ruševinami in pepelom uničenja je skrito, a vztrajno tlela človečanska zavest ljudskih plasti češkega naroda in le čakala ugodnega trenutka, da vzplamti. Leto 1848 ni našlo nepripravljenega niti češkega, niti slovaškega naroda. Toda še enkrat je mogel habsburški reakcionarec prelisičiti prebujeni napredni duh avstrijskih narodov, a preporodovci raznih narodov so stalno podžigali in končno podžgali množice k zahtevi do lastnih pravic. Leta 1860 je mora! portosni avstrijski orel kloniti in opustiti misel na samodrštvo. Tudi Praga in z njo ves češki in slovaški narod zažive prostejše ustavotvorno življenje: od 90 novoizvoljenih praških občinskih svetnikov je bilo 75 Cehov, med njimi znani zgodovinar Frar.tišek Palacky, rodom iz Moravske. rimskii papež napovedal križarsko | Trda, a vztrajna je bila nadaljna Vojno. Praga se napada ni ustraši- borba za politično, gospodarsko in, kulturno samostojnost, premagati je morala ie premnoge hude težave, prestati premnoge preizkušnje, posebno tekom prve svetovne vojne, a končno je leta 1918 le dosegla samostojnost y lastni Češkoslovaški republiki. Toda češkoslovaško ljudstvo še ni prešlo poslednje, najtežje in naj-grozovitejše preizkušnje. «Zaradi ohranitve miru v Evropi» so državniki zapadnih «demokratičnih» držav pristali na postopno uničenje težko in krvavo priborjene državne in narodne samostojnosti v CSR; vse to le, da zadovoljijo pohlepnosti onih istih tolovajev, ki so - v zahvalo za modro diplomatsko popustljivost - kmalu pozneje sipali smrt in razdejanje nad sam Pariz in London. Težko je češkoslovaški narod plačal izdajstvo zapadnih «zaveznikov» medtem, ko so ustanovili hitierjev-ci «samostojno Slovaško državo», so češke države enostavno priklopili svoji nemški državi, da so mogli veliko češkoslovaško industrijo temeljiteje izkoristiti v povečanje svojega vojnega potenciala. CSR je utrpela škodo okolo 430 milijard predvojnih Kč, njena kulturna bogastva so bila uničena, okoli 200.000 ljudi je izgubilo svoja življenja, okoli 2 milijona jih je v suženjstvu moralo delati v. prid nemškemu osvojevanju in uničevanju evropskih, predvsem slovanskih narodov. Do maja 1945... In zopet je Praga dvignila glavo! Zopet je stopila na čelo vsenarodnega odpora, zopet je zaživela novo, topot zares svobodno, demokratsko državno življenje. 9. maja 1945. so prihitele delovnemu ljudstvu Prage, na pomoč čete Rdeče armade. V večdnevnih pouličnih borbah je ljudstvo Prage o-syobodiìo svoje mesto, a sile sovražnika so bile še močne. Prebivalstvu je grozilo strašno klanje P° maščevanju hrepenečih nacističnih tolp. Kot Beogradu tako jc tudi v Pragi Rdeča armada zajamčila ljudstvu mir in svobodo. Slika nam kaže kako je praško ljudstvo poz-dravaljaio armado osvoboditeljico ob njenem prihodu. Češkoslovaški narodi niso pozabili kaj so dolžni Rdeči armadi in Sovjetski zvezi, tudi jugoslovanski narodi niso.le beograjska klika izdajalcev poskuša prikazati sedaj Sovjetsko zvezo kot deželo zasužnjevalcev. Tito in njegovi pajdaši delajo tp zato, ker sQ se prodali imperialističnemu taboru. OB GOVORU1 MOŠE PIJ ADE TITOVA KUKA v vlogi imperialističnega hlapce Trditev, da je Titova klika izdajalska, je že postala premila, če analiziramo najnovejše dogodke in govore njenih najvidnejših pred stavnikov. Je premila, ker ne more več ustvarit; resnične slike tistega brezna, v katerega so padli sedanji voditelji Jugoslavije in x katerega skušajo privleči tudi jugoslovanske narode in njihove zdrave sile. Govor Tita na III, kongresu Ljudske fronte Jugoslavije je bil znak nove faze v protisovjetski politiki Titovih Judežev. Z govorom Moše Pijade pa je ta faza prešla v višjo razvojno stopnjo, Govora Tita in Moše Pijade sta vsemu demokratičnemu svetu dokaz, da odigrava beograjska klika neko določeno vlogo v načrtih imperializma. Medtem ko se nista niti z besedico dotaknila vojnohujskaš-kih načrtov imperialistov, sta posvetila svoje dolge stolpe besed izpadom in napadom proti Sovjetski zvezi. Boljševiški partiji in njunim voditeljem. Spravila sta se na politiko velike socialistične dežele in držav ljudske demokracije tako, da se že vsi reakcionarni krogi vesele in trkajo na prša: «To smo pa tudi mi v teku štirih let trdili!» Proslulo dokazovanje Težnja Moše Pijade je, da skuša utemeljiti s pravo imperialistično in reakcionarno metodo «dokazovanja», da je Sovjetska zveza imperialistična dežela, da ne spoštuje suverenosti in neodvisnosti drugih držav. To je bilo vedno v praksi imperialistov, da bi z obtoževanjem Sovjetske zveze opravičili 'Naredili ste iz temelia razbojniško jame,, s temi besedami ie izgnal Kristus menjalce in mešetarie Ko sc je vršil proces proti kardinalu Mindszentiju .v Budimpešti je dvignilo vse časopisje veliko kampanjo proti Madžarski državi. Med drugim je bil Mindszenti obtožen, da je trgoval z valutami. To in tudi druge obtožbe je Mindszenti priznal in bil tudi na osnovi tega obsojen. V poslednjih tednih se vrši v Rimu sodna razprava proti monsinjor-ju Edoardu Prettner-Cippico, ki je prav V vprašanju trgovanja s tujo valuto za las podoben procesu proti Mindszentiju. Skoraj v vseh državah je trgovina z valuto pod nadzorstvom države in so vse druge stranpoti po katerih se menja de- s r i A ' <> S' -j-;'J: .'.v. .. ,yC : ■ ■'•Z.fe -Z' : — v* ^ S % m..... jz ' ' "i ‘ % V- X IMS.: z : «».V1 'C ! Sredi Prage se dviga zgodovinski dvorec Hradtani Hi " Z ?1:Z »t-U/À mu mmi nar protizakonite. Vsakemu je na primer znano, da nas na meji, cariniki kateresibodi države vprašajo po tuji valuti in da je tihotapljenje valute težko kazmivo. Kot na Madžarskem je ravnotako v Italiji tudi borba države proti tihotapstvu in črni borzi s tujo valuto. Trgovanje Vatikana z valuto je oškodovalo narod Vsaka država in tudi Italija je postavila določene državne tečaje za razne tuje valute. Državni tečaj; so določeni po večini na taki višini, ki ne prizadene škode narodnemu gospodarstvu. Vsaka čma borza in zahrbtno trgovanje z valutami kot ga je izvajal Vatikan predstavlja silno škodo za državo, za njeno gospodarstvo, za delovne množice in ves narod. Tako si je dobival silne dobičke Vatikan na Gorje vam pismarji in fa-rizelj, hinavci, ki pozirate vdovam hiše in zraven opravljate dolge molitve. Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci, ki ste enaki pobeljenim grobovom, kateri sc zde zunaj lepi, znotraj so pa polni mrtvaških kosti in vsakovrstne gnusobe. Tako se tudi vi ljudem sicer zunaj kažete pravične, znotraj ste pa polni hinavstva in hudobije. račun lastnega naroda in delovnih množic prav s svojim črnoborzijanskim delom. Kupčevanje Vatikana z valutami se je pa vršilo po cenah, ki so bile ugodne za tuje države, v prvi vrsti za ZDA in je bilo torej v neposredno korist tujcu. Tako ni Vatikan samo oškodoval lastni narod, nego je delal v korist tujih kapitalistov in pri tem sam zaslužil mastne zalogaje. Osrednja stvar v sodni razpravi proti monsinjorju Cippicu in vsem tistim, ki se še skrivajo za njegi. vim nibtom je prav to vprašanje valute, V Vatikanu obstaja ce'a vrsta raznih uradov, a za vse te ■iiade j* trgovanje s tujo valuto popolnoma normalna stvar, spada naravnost v poslovanje teh uradov. Cicpici. je bil same» vodja arhiva ’. sekcij« « tudi ta arhiv se je ta-vii na ve iko s takimi tihotapskimi posli. Vsi so vedeli v Vatikanu za trgovske posle C ippica, ki pravi dobesedno: «Dejansko so vsi v Vatikanu vedeli za obstoj te trgovine». Cippico razlaga nadalje sestav raznih uradov in njihovo poslovanje. Vsi ti uradi imajo svoje «uradno» finančno delovanje in drugo «poluradno», ki se tiče prav trgovanja z valutami. Vsi ti uradi imajo neštete stike (saj je Vatikan center) z najrazličnejšimi verskimi organi-zaciiami v svetu in preko teh vezi ki bi morale biti izključno veriKe se vrši vse tihotapstvo s tujimi valutano. Tako se spreminja Vatikan, j» priznanjih samega Cippiea. v velik center (ne verski) za tihotapstvo z denarjem in tudi vezi z verskimi ustanovami v svetu uporablja Vatikan v svoje «poslovne» »vrhe. Osredje vsega procesa je trgovanje z valutami, ki ga ne more Vatikan niti prikriti in ga poskuša zato prikazati kot «pomoč» italijanski industriji. Tako poskuša tudi Vatikan uprizoriti Kristusov čudež ln izpremeniti tihotapstvo in črno borzo v veliko dobroto, milijonske in morda milijardne dobičke pa poskušajo seveda zamolčati. Tudi kradli so Vendar ni prišel Cippico pred sodišče radi trgovanj z valuto, nego zato ker je v njegovem poslovanju zmanjkalo preko 700 miljonov lir. Ni pa bil pri stvari Cippico edini krivec. To se je pokazalo najbolj v tistem trenutku; ko je izgubil Babičeva nacionalistična skupina je v svoji politiki ostala edino enemu načelu dosledno zvesta — svoji brezprimernl demagogiji. Toda vsaka stvar in tudi ljudska potrpežljivost ima svoj konec. Prvega maja je dalo ljudstvo svoj odgover, ki pomeni najbolj jasno obsodbo njihove politike. Se jasnejši pa bo odgovor ljudstva na volitvah, kjer Babiču ne bo mogoče kontrolirati niti onih nekaj sto svojih uslužbencev, ki tvorijo «množice» na njegovih «veličastnih» manifestacijah. V votivno borbo se je spustila ta skupinica z neverjetno demagogijo, z orožjem, ki mu poleg denarja edino še preostaja v borbi proti demokratičnemu pokretu delovnega ljudstva. Ze samo ime SILF, ki si ga je nadela za volitve, zveni kot bi združevala vsaj dve ali tri politične stranke in desetti-soče pristašev, in ne peščico političnih avanturistov in zapeljancev, ki jih mala vila v ulici Ruggero Manna prav lahko sprejme pod svojo streho. Tudi njen osnutek votivnega programa ni drugega kot čista demagogija. Ta skupina skuša s tem programom zavesti ljudstvo s poti stvarne borbe za demokratično in ljudsko občino, za ozdravljenje občinskega gospodarstva in financ, ta zboljšanje življenskih pogojev, za narodne pravice Slovencev. Vede in hote zapušča okvir občine ter vsaj devet desetin posveča problemom, ki spadajo v okvir državnih oblasti in občina ne more v ničemer vplivati na njih rešitev. Izgleda, da Velika demagogija male skupine so babičevci priobčili šele politični uvod k programu, dočim je na pravi upravni program treba še počakati. O zahtevah, ki bi jih postavili pred občinski svet, seveda če bi bili izvoljeni, za razen par medlih in nestvarnih postavk sko-ro da ni govora. Ne mislimo obravnavati zahtev, ki sploh ne spadajo v okvir občinske uprave, temveč na OZN in na vrhovno državno oblast STO. Med take zahteve, na katere občina nima prav nobenega vpliva spadajo: državna politika, vrnitev državne imovine, uprava industrijskih, bančnih in paropolovnih podjetij, preklic zakonodaje VU, sklepanje mednarodnih gospodarskih pogodb, reforma državnega davčnega sistema, epuracija državnih nameščencev, šolska reforma, obnova zatrtih denarnih ustanov, fond za upokojence, ustanavljanje zadrug in druge. Mala skupinica hoče torej z velikim programom pridobiti v očeh naivnih pristašev na ugledu. Toda prav s to demagogijo se skuša izogniti konkretni borbi na občinskih tleh ter se iznebiti vsake odgovornosti. V demagogiji je Babič prekosil samega sebe. V pičlih zahtevah, ki se vsa) približno dotikajo občinskih tal, pa vidimo tako ubogo revščino, da ',e zanjo ne bi noben pameten človek hotel iti v votivni boj. Saj imajo celo nekatere Giuntine stranke mnogo stvarnejši in popolnejši program. Tako se izgublja pri večini točk, ki se tičejo občine in njene uprave v pavšalnih zahtevah, ne, da oi nakazala način ostvaritve teh zahtev ali funkcije, èi bi jih imele predlagane ustanove. Tako za zahtevane okrajne in vaške svete sploh ne določa njihove vloge razen, da naj sodelujejo pri ' sestavljanju načrta za javna dela. Temu nasproti je KP postavila jasno in odločno zahtevo naj bo vse delovanje občinskih svetov p odvrženo kontroli in kritiki občanov na javnih zborih, kjet morejo volivci tudi iznašati predloge. Zvesti svoji protiljudski politiki se zavzemajo za zvišanje neposrednih davkov «s pravičnim proporcionalnim sistemom». Vsak preprost človek jih lahko pouči, da proporcionalni davčni sistem ni bil in ne bo nikdar pravičen, ker vzame ve-leindustrijcu pi-av takšen odstotek od njegovih dohodkov kot pa ubogemu čevljarju. Razlika pa je v tem, da pri industrijcu pomeni 70 ali 80 odstotkov, ki mu ostanejo po odbitku davkov morda 70 ali 80 milijonov lir čistega dobička, dočim čevljarju isti odstotek po odbitku davkov ne pomeni niti plačanih delovnih ur po najnižji tarifi. Babičevci seveda skušajo ščititi s tem svoja donosna podjetja in svo- je tolste člane, ki bi ob resnično pravičnem-progresivnem obdavčevanju namesto 10 ali 20 odstotkov morali plačati 40, 50 ati tudi več odstotkov od svojih dohodkov. Pri zahtevi o rešitvi stanovanjske krize pravi «da je treba uvesti takšno stanovanjsko politiko, ki bi znala (sama, ker je babičevci ne znajo! rešiti težko stanovanjsko krizo. Ni postavila zahteve, da okupacijske čete izpraznijo stanovanja in hotele, da naj bodo stanarine v novih hišah primerne dohodkom stanovalcev, niti, da naj predvsem pii-zadeti določajo o dodeljevanju stanovanj. Odkar njihov gospodar Tito ljubimka z zapadnimi imperialisti bi bilo seveda nedostojno, da bi njegovi hlapčiči podili okupacijski vojske iz udobnih stanovanj. ‘Nad vse smešno zveni zahteva, naj v upravnih svetih ustanov za zdravstvo ln socialno skrbstvo sede predstavniki onih, ki imajo od ustanov kakšno korist. Na vsak način imajo danes od teh ustanov največjo korist predstavniki reakcije kot upravni svetniki, ki vlečejo mastne tantijeme, tako da tistim, katerim naj bi bila ustanova namenjena, ne ostane skoraj nič. Da te skupine ne briga korist revnih slojev, ki so potrebni zdravniške pomoči, je razvidno, da zanje sploh ne zahteva brezplačne zdravniške pomoči niti zdravil, niti bolniške in druge nege. )j Se bolj protisloven in derr.agoški je ta program, ko govori o obrambi kmetov. Zavzema se za podeljevanje «primernih podpor» in spremembo davčnega sistema, ki naj omili težki davčni pritisk. Verjetno je sestavljalec programa že pozabil, da je v drugi točki zahteval ,naj se neposredni davki zvišajo in sicer na podlagi proporcionalnega sistema. V tem primeru se do kraja razgali vsa njihova demagogija. Sprememba davčnega sistema po Babičevem receptu bi kmetom prinesla samo še težja bremena. Tudi zahteva «podpor» (kot bi šlo za berače/) je nesmiselna, dokler se zahteva zvišanje neposrednih davkov in proporcionalnih zahtev. Njihova demagogija pa doseže višek, ko zahtevajo, da je treba dvigniti vrednost domačim proizvodom. Ker predstavljajo domači proizvodi bistven del nujnih življenskih potrebščin vsega prebivalstva, je nujno da se dvigne s tem draginja in zmanjša kupna moč večine prebivalstva. Prav proti draginji in zmanjšanju kupne moči potrošnikov se borimo vsi demokrati in zlasti še Enotni sindikati, da bi tako vsaj deloma omilili težke življenske pogoje ljudstva. Zaman pa iščeš v njihovem programu, da bi zahtevali zaščito domače proizvodnje pred konkurenco iz inozemstva. Tudi tu so njihova uvozna podjetja, ki bi bila s carino na uvoženo blago prizadeta pri svojih dobičkih. kontrolo nad svojimi živci in besedami in je zakričal: «Ne morem govoriti, da ne kompromitiram druge». Tako ni hotel dati nobene, izjave o treh monsinjorjih, ki so dali garancije za njega in o celi vrsti drugih oseb. Cippico je bil v Vatikanu le ena Izmed oseb. ki so trgovale z valuto. Njega so žrtvovali in on je pod pogoji, ki nam niso znani, na to «žrtev» pristal. Cippico je bil le vodja 1. sekcije arhiva, a v zadevo so vpleteni mnogo važnejši uradi. Vendar do sedaj sodišče še ni dalo nikogar drugega aretirati. Obnašanje sodnikov je bilo v marsikaterem pogledu dokaj čudno, skoraj se zdi, da so pomagali Cippicu, da ni prišla resnica na dan. Ko je po zasliševanju, ki je trajalo več dni izgubil Cippico oblast nad svojimi besedami in izjavil, da ne govori, da ne bi druge «kompromitiral», je njegov odvetnik takoj zaprosil, da se naj odloži razprava, ker je obtoženec «utrujen». Namesto, da bi sodišče nadaljevalo z razpravo, ker sc Je očividno Cippico «omenčel», je sodišče sprejelo takoj in brez ugovora «razloge» branilca in preložilo razpravo na naslednji dan, ko se je Cippico ponovno zaprl v grobni molk. Ves molk Cippiea in vsa njegova pokorščina Vatikanu na nista mogli prikriti, da s:i v trgovanje z valuto in v silne orevare, ki so s tem trgovanjem povezane, vpletene tudi druge ustanove Vatikana Industrialec Rossini, ki j p sam oškodovan za 700 milijonov l;r, ni imel nič opraviti osebno s Cippicom nego ie z monsinjorjem Guidettijem. upravnikom Vatikan 'ke imovine, kar je nekakšna funkcija finančnega ministra Vatikana. Poleg tega je zbežal odvetnik Dicci, ki je bi! pravni svetnik pri Vatikana. On je pisal enemu izmed malih obtožene-cev pismo, v katerem pravi: «Ne bojim se ničesar, razen nepremišljene jeze Vatikanu, ki plane nad svojega pravnega svetnika, da bi rešil svojega upravnika (op. uredništva: Guidettija). Toda jaz se znam braniti. Vendar te opozarjam, da ni nobenega upanja pred 13. aprilom.» To je pisni Dieci še pred lanskimi volitvami na katerih so dobili demokristjani večino in z njo upravljajo kot hočejo državo. Tako sr» tudi po, volitvah '••li Dieci ju začasno svobodo (prej je bil v zaporu) in mu omogočili, <1a je zbežal, tako da ga na današnjem procesu ni. Cela vrsta jih je, ki so ,,zbežali". Kdo jim je pomagal ? A ni zbežal samo Dieci. Tudi neka Fernanda Lapi. ki je pomagala Cippicu pri njegovih trgovanjih, je zbežala. Ostali, ki niso zbežali, ker Cippico noče izdati njihovih imen in nišo znana so višje osebnosti Vatikana, kot je na pr. Guidetti. V svojih trgovinskih zadevah Cippico ni štedfl: milijoni so bili njegovo običajno darilo tistim, ki so mu pomagali. Tudi danes ni izgubil prejšnje nesramnosti. V brke se smeje državnemu tožilcu in odvetnikom, ki zastopajo okradene stranke, tako da je izjavil državni tožilec, ko je Cippico pohvalno govoril o fašističnem generalu Gange-miju: «Tukaj bo končalo tako, da sem zločinec jaz.» Cippiea pa ta opazka tožilca ni zmedla, nasprotno z užitkom se je nasmejal. Za njim stoje očividno velike garancije in osebnosti. Tudi on je dobil najbrže svoje pisemce, podobne vsebine, kot ga je poslal Dieci, da se začnejo njegova upanja «'eie po 38. aprilu». svoje zasužnjevaine načrte in vsakovrstne grdobije proti vsem narodom na svetu. Titova klika-del imperialistične fronte Tiste napade, ki jih izreka Moša Pijade, so že tridesetletna vsakdanja praksa reakcionarjev in prav zaradi tega smo nujno prišli do zaključka, da je Titova klika že popolnoma ne samo na liniji imperializma, marveč del tiste imperialistične fronte, ki skuša odvrniti od Sovjetske zveze demokratične sile sveta, ki skuša omajati v narodih zaupanje v pravilno in globoko demokratično politiko Sovjetske zveze in razbiti tako Enotno socialistično fronto in demokratično gibanje. Moša Pijade pravi: «Zakaj te obtožbe? Zato, ker je KP Jugoslavije na edino pravilnem marksističnem stališču enakopravnih odnosov tako med komunističnimi partijami kakor med socialističnimi deželami. Zato, ker je tamkaj, kjer nas obtožujejo kot nacionaliste, slabo prikrit nacionalizem, težnje direktnega vodstva drugih socialističnih držav, preziranje izkušenj drugih narodov, omalovaževanje revolucionarnih pridobitev proletariata drugih držav: zato, ker se samo sovjetski socialitični patriotizem priznava za internacionalnega, medtem ko se hkrati zanika internacio-naiistični značaj socialističnemu patriotizmu drugih držav, ki grade socializem; zato, ker ljudje lamkàj mislijo, da so samo oni poklicani brez razprave in brez ugovorov dajati smer in predpise za razvoj ter delavnost vseh drugih komunističnih partij in socialističnih dežel. Vse te težnje pa ne samo. da niso izraz nekega socialističnega in-ternacionalizma, marveč so nasprotno izraz nacionalističnega odklona in popolne revizije marksizma-leni-nizma». Imperialistične ugotovitve Tudi v drugem delu svojega govora postavlja Moša Pijade skoro z istimi besedami omenjene trditve. V neki točki pa pravi, kar razjasnuje vso tako dolgo razpravo o «revizionizmu» marksizma-leninizma s strani Boljševlške partije: «Mi branimo pravilne, resnično internaciona-listične odnose med komunističnimi partijami in med socialističnimi državami». Kaj hoče s tem reči Moša Pijade? On hoče reči, da :e Boljševiška partija izgubila vodilno vlogo v Enotni socialistični fronti, da je nacionalistična, da je hegemonična, da vodi imperialistično politiko, da hoče podrediti vse druge komunistične partije na svetu in vse druge dežele, ki grade socializem. Ko je «ugotovil» to, «sramežljivo» pripominja, da je jugoslovanska edina partija, ki vodi «pravilno» politiko pod vodstvom sedanjih Judežev. Iz tega izhaja, da je edina partija, ki ima pravico voditi Enotno socialistično front,o demokratični pokret in vse druge socialistične države, partija Tita, Djilasa, Kardelja, Ran-koviča in Moše Pijade. To je torej hotel dokazati izdajalec in Judež Moša Pijade, to pravijo sedanji jugoslovanski voditelji po 10 mesecih resolucije 1U. Najprej so ugotavljali, da Stalin «nima prav»; potem so ugotavljali, da skuša Sovjetska zveza «podjarmiti» in «kolonizirati» Jugoslavijo; sedaj pa so že prišli do «ugotovitve», da je Sovjetska zveza izgubila «vodilno vlogo» v svetu in da pripada ta vodilna vloga Titovi kliki. «Ugotavljanja» Moše Pijade in Tita so najresnejši poskus vnašanj1 razdora v vrste Enotne socialisti1' ne fronte po Oktobrski revolucij1 «Ugotavljanja» Moše Pijade in T'*1 bomo razumeli, če se zavedamo s? danje politične situacije v svetu. Imperializem in kapitalizem doti vata odločilne udarce povsod v svj tu. Na Kitajskem se dokonča? osvoboditev 475 milijonov do sed1 v črnem suženjstvu ječečih * tajcev, val narodno osvobodilnih t banj v kolonialnih deželah je zai1 vso Azijo. Bliža se konec imperiali stični nadvladi v največjemu d®'-sveta. Zaradi teh velikih uspeh«1 demokratičnih sil, zaradi odločb volje vseh narodov po miru in f obrambi demokratičnih svoboščin je morala ameriška imperialisti®1 politika spremeniti svoj grozilni t°’ in skleniti s Sovjetsko zvezo pog® bo o deblokaciji Berlina. Danes Pl stavija Sovjetska zveza na dne# red vprašanje Trsta. Pomočnik Judež-Tito Zato skuša imperializem pridoti' ti na času in odvrniti dan svojci’ konca. V tem mu pomagajo vsi hl£’ govi hlapci. In pri tem mu po®* ga tudi Judež-Tito. Jasno je, da bilo omajanje zaupanja demokrat«* v Sovjetsko zvezo in v njeno miti ljubno politiko, znatno podaljšati1 življenja za imperialiste. Zaradi ga igra veliko vlogo v načrtih imperialistov vprav Titova klika, tem času sta prišla torej Tito Pijade s' teorijami o «rčvizionizrti11 marksizma-leninizma s strani & vjetske zveze, o imperializmu ujm ne politike, o «hegemoniji» ujeti11 voditeljev. Zato so jugoslovanski vodit® prekoračili celo predvidevanja obtožbe, ki jih je vsebovala resoti cija Informacijskega urada. Z®' so tudi razbili vse mostove z En«1' no socialistično fronto in se dati1 postavljajo v luči «rešiteljev» ma# sizma-Ieninizma in demokratični’ pokreta v svetu. V desetih mesecih so pripravi)8*! vzdušje v svoji «partiji». Ubili *” aretirali so najstarejše partijce, l!' ključih so tiste, ki niso bili vred® zaupanja, odprli so vrata mlad11’ elementom in začeli podtalno goV1 riti o «degeneraciji» Boljševi# partije in Sovjetske zveze, o «irnpm rializmu» Sovjetske zveze, o «mati vrednosti» drugih partij, o «kolo111' zatorskih» poskusih Sovjetske z# ze. Začeli so dajati svojim parti' cem navodila, da morajo «budno P1' ziti» na vse tiste, ki kažejo «pre»1' liko» navdušenje za Sovjetsko tf zo in tovariša Stalina. Po deseti mesecih so povlekli «zaključke» 11 «ugotovili», da so ustvarili zati voljivo vzdušje v Jugoslaviji in ® je prišel trenutek, ko je treba j®’1 no na dan s temi podtalnimi pa# lami. Strah pred uporom To sta storila Tito in Pijade: Toda to sta bila prisiljena irti? tudi zaradi dveh faktorjev: zar# vedno večjega pritiska svojih imPc rialisticnih gospodarjev in naraš® jočega odpora jugoslovanskih 1,9 rodov, Jasno je, da se bo po govoru jade stopnjeval vsestranski odp6 sil jugoslovanske internacionali8*1!! ne partije, ki bodo žele vedno ve® odobravanje jugoslovanskih del8* cev in revnih kmetov. Govor Pij81!! je tildi najboljši znak, da bo pri® v Jugoslaviji v kratkem do zgo®! vinskih dogodkov, ki bodo naprav1 konec s tisto kliko, ki je končno P,cj kazala svoj pravi obraz in se ne n1 poslužuje več farizejstva, da bi P# slepila naivneže. Jugoslovanski izseljenci odobravajo našo borbo Jugoslovanski izseljenci, ki žive v Franciji in ki so se borili ramo ob rami s francoskim narodom za osvoboditev izpod nacističnega okupatorja in za skupno stvar vseh miroljubnih narodov, pošiljajo Slovencem in Hrvatom svobodnega tržaškega ozemlja svoje bratske in borbene pozdrave. S tem da se borimo skupno s francoskim narodom za pravice delavskega razreda do boljšega življenja in za obrambo miru proti vojnim hujskačem, smo prepričani, da pomagamo po eni strani tudi borbi jugoslovanskih narodov proti izdajalski Titovi kliki, a po drugi strani, krepitvi tradicionalnega prijateljstva med francoskim in jugoslovanskimi narodi. Kot vi, dragi tovariši in tovarišice. tudi mi tukaj delamo na zbiranju in strnjevanju naših izseljencev. Neusmiljeno razkrinkujemo in bomo razkrinkovali nacionalistično politiko Tita, Kardelja, Djilasa, Rankoviča in drugih, ki vodijo Jugoslavijo na pot, kjer bo izgubila narodno neodvisnost in v imperialistični tabor, to je, v tabor onih, ki pripravljajo novo vojno proti ZSSR in deželam ljudske demokracije. Kot jugoslovanski narodi, tako tudi mi, nismo mogli pozabiti in ne bomo pozabili, da je bila Jugo-siavija osvobojena s pomočjo Sovjetske zveze in njene slavne Rdeče armade. Prepričani smo, da se kljub zlo-činski politiki sedanjih voditeljev KP Jugoslavije, jugoslovanski narodi ne bodo nikoli borili proti svojini osvoboditeljem, proti veliki deželi socializma, niti proti deželam ljudske demokracije. Z velikim zanimanjem smo spremljali vašo borbo za spoštuva nje mirovne pogodbe, za demokr8* sko ureditev Svobodnega tržašk6^ ozemlja, za svobodo in popolno etlij, kopravnost slovenskega in hi'v8, skega naroda, za socialne in g°s!,i|l darske pravice tržaških delov(1 množic. Poznamo tudi Vašo borbo P1 V, vsem mahinacijam anglo-ameri®1^ imperialistov in njihovih Titovih v gentov. da bi izpremenili Trst svojo vojaško gospodarsko in Pc til perialističnemu taboru, ki mu 51 tično oporišče v borbi proti aliti1 j perialističnemu tabo*-u, k na čelu Sovjetska zveza. Vaša odločna borba proti dei°j.g nju agentov Titove skupine na Slin proti njihovemu razbijanju * mokratičnega pokreta v Trstu ih 1 celem ozemlju, predstavlja znatl pomoč borbi vseh progresivnih ij demokratičnih sil, a istočasno |UV pomoč jugoslovanskim narodoh1 j njihovi borbi proti izdajalski T* 0 skupini. Skupno z vami smo globoko P1!,, pričanj, da bodo jugoslovanski % rodi s svojo odločno borbo Pf^, zaapvraženemu režimu Titove ktip stvorili pogoje, da se Jugosla'V vrne v bratsko družino, ki 3° sestavlja demokratični in protiih^ rialistični tabor, s Sovjetsko zV^f na čelu. Oni bodo to naredili ^ nočejo nove vojne in zato ker čejo mir. V vasi borbi vam želimo na)1 še uspehe. Naj živi bratstvo in enotnost vencev in Hrvatov Trsta in ST°L| Naj živi prijateljstvo in en?*0 j« Slovanov STO- Naj živi veliki in močni *^)V, miru vseh svobodoljubnih natij na čelu z veliko Sovjetsko Napisano v Parizu 28 aprile 1 in Italijanov Trst»