Št. 53.
V Gorici, dne 5. julija 1898.
Te&y XXVIII.
Izliaja dvakrat na teden v Štirih izdanjili, in sicer: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldne izdaja za deželo pa ob +. uri popoldne, in stano z gospodarskim Listom" in s kako drugo urodiiiško izredno prilogo vivd po pošti pivjeinaiia ali v (Joriri na dom posiljana:
Vse leto.......gld. <>•—
pol k-ta........-    3—
čutit leta.......¦>    l-.')0
Posamični1 .stfvilke htauejo (i kr. Naročnino sprejema itpravni.stvo v Oospo^ki" nlii-i ;tv. '.» v (Jorifi v fmriški Tiskarni A. Gabršček \>ak rlaii od 8. mv zjutraj •!<> (i. zvečer; ob nedeljah pa od !i. do 1-J. ure. Nji naročilu brez doposlanc li/M-očniit« se ne oziramo.
„I»RIM«KEl'"izbaja m-odviMK> od «?oče- trikrat
„!e>ečno  in  stane  vse  leto  uM.   I "J».
-Soča <» {•riiii.»u.:-s.MA«lajSta-*«;.»i4fi i t-i.akarni S.-lnurz v SMi uli. i in Jellersitz \ Nun-Ki ulii-i: — v Trstu v U.liakavni Lav n-učit na ri-_rii della 1'a.ierma in IMpan v ulici l\mt" delta Falibiu.
(Izdaja za deželo).
Uredništvo in odprnvništvo"
so nahaja v Gosposki ulici št. 9 v Gorici v H. nadstr.
zadej. — Urednik sprejemlje stranice vsak dan od U.
do 12. ure predpoldne.
»opisi uaj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in drage reči, J&tero ne spadajo v delokrog \irednistva, naj se pošiljajo le upravuiStvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravnistvo.
Oglasi in poslanice se raSunijo po petit-vretab, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — \e5je črke po prostoru.
Naročnino in oglaso je plačati  loe.o Gorica,
„GoriSka Tiskarna« A. GabrBfek tiska in zolosa razen «So&>. m .Primorca, Se ^Slovansko knjižnico*, katera izhaja nioscSno v snopičih obscZmh 5 do (> pol ter stane vsoletno 1 gld. SO kr. — Oglasi v »Slov. kuji2mw» se lačunijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.                >¦»»  Bog in narod!   <«+               .Gor. Tiskarna, A. Gabršček (odgov. J. Krmpotič) tiska in :
v resnem času.
(Dalje).
Med tem, ko se vlaki na Rudolfovi železnici današnji dan ne (iolikajo Celovca in jo za to mesto kraj. kjer se prestopi in kjer se čaka od severa in proti severu, Glandorf, od juga in proti jugu pa Beljak, ho mogoče, koristno in umestno s sporazumi jenjem, ki se ima storiti z južno železnico glede na progo Beljak-Celovoc (stično kakor za južno-želez-nično progo Worgl-Inomost). .-praviti združene benecauske in tržaško brzo- it: osobne-vlf.ke čez Veldeu, Poreče m Celovec, kar bi bi bilo potnikom ravno tako dobrodošlo, kakor bi to pospeševalo promet. Ker je proga čez Celovec daljša samo za 5 km. od one, ki sedaj obstoji, bi bilo treba hitrost vlakov le malo povišali, ;di čas dohoda in odhoda v Glandorfii, - - oziroma v Lannsdnrfu, kjer bi   stala   uajbrže   z družna   postaja           pre-
makniti le neznatno.
V Trbižu bi se priklopih onima dvema brzovlakoma in onima dvema osobnima vlakoma, ki sedaj v vsaki smeri vozijo po Ru-dolfovi železnici, vlaki prodolske železnice in potem bi nastal na primer za jeden br/.ovlak nastopni vezni red: Z zahodnega kolodvora na Dunaju bi bil odhod, kakor sedaj, hiko tudi v prihodnje. '.».10. p. n„ iz Glandoifa odhod s(..l.i| (i .51. potem «»,'2(1 v |iitio (dane-, s sti.uisko /ele/.mto dohod v Celovec 0.50, od tu pa / |u/no /tlc/niio odhod \ Hel|ak 0.2'l), i/ t ,t lovca \ pnlmdn," odhod <> 1 J, potem kot (»o-lrj odhod i/ IMjak.t 7 .!.{, m dohod v Tihi/ iS.I'.' \ intio. cd tu hi -il le.lni del vi.ka kakor dos|, ,. odliod S iS in bi dospel v Hi m tki- popdudne J 15. dni,:« <l*l vlaka pa bi odšel k*-2. bi jiim>I v (;«.-mo 10 20 in bi bil \ Tistu 11 10 pied-poldne, med lem ko do-pemo - sedanjim \ 11-kf»iu *<v Ljubl|ano - Nabio/iiio v Tist še le 5.40,  \   G o i i- o pi  telo se le I, !0 /u.ei.
Na-ptotni vlak bi -e| iz Ti-ta 5..!0/\e-ici (-ul.i| gu '.)")."> pi.dp .iz (Jo i um- b 12 /veter i.) i, Tibv.i. /din/t t. / h 'iiei.n.-kim vlakom, ki bi -ti i/ lit Metik sakoi pit,, t tko v pnhodtiic 2 20 popoldne, /\oiir S.Iti, i/ liol,.ik.i. kikoi do-Iej. {H)2 po not i, \ Celo-\ec bi -ho dospelo \ pi.hodn,e •) 50 po noči (kar <-e zgodi *. ^ daii|imi vlaki   -e   le  1!..'{.!
BEH-HUR.
Ronan it časov Krutaiovih.
ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE
Poslov. Podravski.
(Drugi   zve z e k).
(Dalje).
PETA  KNJIGA.
»Takšnega maščevanja mora biti konec jedino le s smrtjo: maščevanje za domačijo, mater, sestro, samega sebe in — to dostavljam na koncu, akoravno bi ti navel to na prvem mestu  — za izgubljeno imetje.
»Racii obzira na sesterce, nahajajoče se v nevarnosti — o moj Midas! prijatelj! o ,n°j Gratus! — verjamem, da prečitavši to, nehaš v nemar puščati moje pripovedovanje ter jameš misliti: kaj treba storiti.
„Ne boni te vprašal na preprost način : ^aj sodaj? Rajše se smatram za tvojega varovanca, ali te imenujem za svojega Uliseja, čegar naloga je: dati mi dober svet.
»Vidim te eitajočega moje pismo. Iz prva javlja tvoj obraz resnost, potem se oživi s smehom, za tem nastopi omahovanje, a naposled trden sklep... Modrost Merkurja, urnost cesarja!
()0 noči in odkoder se je treba odpeljati današnji dan (.».:!0 zvečer, da dospeš na vlak v Glandorfu) in prišlo bi se na Dunaj na za-hodnji kolodvor v jutro 7,35, kakor doslej, Jednako ugodne bi bile razmere za vlake, ki vozijo z Dunaja (južni kolodvor), oziroma, ki tja prihajajo čez Semering, Št. Mihelj, Celovec, Trbiž in Predel. Med tem, ko se danes ne sme uporabili črte čez Trbiž v relaciji: Dunaj - Trst glede na tovorni promet in v osebnem prometu ne služi prav, ker je predolga, prepočasna in neugodna, dobi Dunaj po predelski železnici s Trstom drugo, od južne železnice povsem neodvisno, sicer za 47 tarifnih kiti., oziroma (}'.) obratnih km. daljšo, pa z isto glede na lovorni in osobni promet povsem za konkurenco sposobno črto, tretjo /.vezo pa, ki je porabita samo za osobni promet, ker gre čez Semering, ki pa daje temu velike prednosti, ker je krajša za 51 obratnih in tarifnih km. od črte po južni železnici iu ker pelje namesto čez Klas -- če/, G o r i c o.
Kakor druga železnica iz Reke, ki je povsem neodvisna od južne, puspesujo gospodarstvo Ogcrske in j' provzročila nenavadni razvilek IliidimpoSle, ravno tako bi bila za Dunaj vlevažua druga, od južne železnice neodvisna, in tretja krajša zveza s Trstom.
\se one i'«Hi , ki ne sp.id,t|0 k (lil jll/ne /ele/,nue Tlsl-Dilll.il, /.idolu m le piediKko /elcijuo i.ibl|i\e in sedanjim zahtev.nn plimei'ie zvt/e s'IVlom. K iko pa bi U.is|,il( /\i/e ugodne po pndekki /eie, niti se mole i.i/uchli  i/  lega sini i|.i:
D ( elovta m   pndc   (</   B.||.ik-Tibi/-L|iibljano-Nabi(/uio \   Gom o (5 Hi km. dolg. /ih/n )  v   15  m ih  5(» m.   piomeine   vo/ui<\ i w./ii|e.  kar   dane  v licljoui i.i/u du gld. 5*85 j ki.,  s p t r del*, ko   /ele/ ni e o    p ,i  bi   s r dospelo \   Gom o. (lbi km. dolg. /. le/n ) |  i   4  ni .i h 5 0 m   i n  bi »1 ilo  \   ti i i umu | /a/red u    gld. _> 15   ki.   h   piedel sko S i e 1 e / n i <. o i) i se t o i e | p i i h i a u i i o na ¦ dolgosti Iu a   172 km. (51", ),  u.\   cimi i  II  m   m (5 m. i70'V) m u «i   \o/.ii umu ! g 1.1. .1-70 ki. 103",,).   Ako m    pdns i. Celovca te/ L,iibl| .no - N ibi /mo  v Ti-I. v!li , km. dolg   /el.) do.pis ||e   v    l.J ur.di   1.J  m. piomtiiie \o/ii)i, kar ^'..sk* v het|em l.izieilu
»bolme |l /e i/^iu. Ct jdhio uio odn-nct.i d\a jadeiiiika, ji den jio suhem, diugi po ii.oiu; -lediiji ti pimc--' piipis tega pisma. Nei/tmtnu mnogo mi je h/eč" n.i tem, da ti zgodaj in podrobno naznanim novico, da se najini sovražnik nahaja v tem delu rimskega sveta.
BPričakujem tvojega odgovora.
„Čas bivanja Ben-Ilura v Antijohiji bo odvisen od njegovega vrhovnega gospodarja, konzula. Ta pa pri največji naglici ne utegne odriniti pred jednim mesecem; vsakemu je namreč znano, koliko truda zahteva nabtsr, oboroženje in preskrbljenje vojske, ki se ima podati v puščavo.
»Včeraj sem videl toga zida v gajn Dafne; on prebiva bodisi tam, ali kje blizu, kar mi olajša zasledovanje njegovih korakov. Ako želiš vedeli, kje se nahaja sodaj. moram te zagotoviti, da tiči v starem Palmovem gaju pod šotorom znanega izdajalca, šejka ildo-rima, kateri isto tako ne uide najinim rokam. Ne čudi se, ako bo prvi čin Maksencijev ta, da posadi Araba na ladjo ter ga poMje v Rim.
„Poročam ti, — o veleslavni! — vse te podrobnosti, v nadeji, da ti utegnejo služiti pri premišljevanju o tem : kaj treba sedaj storiti, v vsakem slučaju je treba namreč vzeli v račun tri reči:  čas,  kraj in činitelje.
»Ko  bi  torej  spoznal,  da je tu mesto
gld. 5-10 kr. S predeisko železnico čez Gorico v Trst pa bi dospel (202 km. dolg. žel.) v 5 urah 50 m„ kar bi stalo gld, 2#02 kr. S predeisko železnico bi jo torej v tem slučaju prihranilo na liru 112 km. (ft5%), na času 7 ur 53 ni. (57%) in na vozni ceni gld. 2'54 kr. (50%).
Današnji dim trajo vožnja h Celovca v Trst 11 ~ i('»72 ur, v Gorico celo 12 — 20 ur (torej toliko, kolikor z Dunaja v Ik-uetko)           in   bi   torej   izlet i/. Celovca v
Gorico ali Trst trpe! 3 dni — toda s predeisko železnico bi zadostoval en dan, da bi mogel kodo s Koroškega obiskali Primorje ali Trst; isto velja tudi  za nasprotni slučaj.
Vožnja po nerodnih zvezah s Trstom zahteva preveč, denarja in časa, potrpežljivosti in vstrajnosti in je bila radi tega vožnja po predelski cesti v starih vozovih temu nasproti skoro zabavna. Promet, ki je bil pred železnicami med Primnrjom in Koroškem živahen, je današnji dan vsled najslabejših železniških zvez jako neznaten, ali ta bi se povzdignil jako s predeisko železnico, katere, hi nam dovajala tudi mnogo lujeev v deželo. Poleg dveh brzovlakov in dveh osebnih vlakov, ki hi sem in tje vozili čez Predel ter se priklopljali obstoječim železniškim vožnjam, bi knzalo napraviti tudi dva lokalna vlaka, ki bi šla iz Trsta kakor iz Celovca ob 5. uri v |iitio in ob 5. mi popoludue ter bi dospela \ Celovec, kakoi \ Tisi ob 11. mi pied-poldii" in ob II. m i po noči.
Li.ie m fosk.i d(/ela bi dobila s pte-delsko /ele/hii" v It/aškem pi ometu še več dobička kot Celnvve, Lm bi po isti *e zbol|-s.de sedanie malo ugodne /ele/niške zveze \ Li'ic in iz lama, v Ca ško in i/ Češke itd. — Kakoi io piedelska /ele/mca aa Piimorje m Koio^ko, i.iko je tudi /ele/niei če/ Ture /a Koiosl.o, Solnogra^ko m Goni jo-Avstrijsko u lik«.ga napiod leu.i ni gospod irskega pomena. Z /ele/nuo če/ Tine, ki bi šla i/, .Snd.la če/ Gnmml, SI. Mihel ir. ki bi se pnklopil.i \ r.beuu p.i Radst idtu dr/.uui /e-le/nid Nl/th.ti-His(hoM,olen, b\ se <=ki ijšala pot i/ hpual.i v Kbeli a 270 km. (77 "„) \/. lleljak." \ Sohngiad /J 20S km., \ Line za «11 km„ \ Dudejevice m Če^ko za 03 km .u celo v .Se!/thal-Amsletten-Puuaj za 40 km   Slioskov /a to /elcmco, ki bi hil.i doig.i
/a Mi, u/pol.igaj biez obola\Ijaii]a z osebo suijtga naiudatujšega piijatei]a, ki je takisto priptavljen poslati tvoj n ijsposobnei-si učenec. Mesb.da."
Skoro ob istem času, ko sta jadernika zapustila Messaluvo hišo — a bilo je to še rano v jutro — je šel Ben-Hur v Ilderimov šotor. Ohladivši se poprej v jezeru ler po-vživši zajulrek, je bil oblečen v kratko tuniko brez rokavov, segajočo  mu komaj do kolen.
Šejk se mu pokloni, leda ne ustane z divana.
»Mir s teboj, Arijev sin!" reče z začudenjem. Nikdar namreč še ni bil videl tako zale moške postave v najboljših letih. »Mir s teboj! Jaz m konj; sme pripravljeni, a ti ?"
„Mir tudi s teboj, plemeniti šejk! Hvala za tvojo dobro voljo. Tudi jaz sem pripravljen!"
llderim ploskr.e z rokami.
»Ukazom pripeljati konje. Vsedi se!«
»Ali so že vpreženi?«
»Ne"
»Dovoli, da sam izvršim to", odvrne Ben-Hur. »Moram se spoznali s temi arabci, moram jih poznali po imenu, da zamorem z vsakim spregovoriti. Treba je tudi poznati njih lastnosti. Kajti s konji treba ravnati isto tako kakor z ljudmi: z drznim strogo, s pokornim  se s pohvalo in •/. lepo   besedo   več
81 km., bi bilo 80 milijonov gold. Skrajšave, ki bi bile po tej železnic? velike, in ki bi pospeševale promet med deželami, kutere ločijo Ture, pa bi dobile svojo pravo veljavo še Io v zvezi s Trstom in sicer po predelski železnici.
Po črti: Predel-Ture bi se skrajšala pot iz Trsta v Solnigrad za 320, v Monnkovo-Južno Nemško za 250, v Line za 200, v Budejevice-Češko •Severno Nemško m 175, in celo Čez Selzthal na Dunaj za 152 km., tako, da hi Dunaj dobil s Trstom še četrto zvezo. Iz Trsta bi se lahko potovalo poleni v Line in na Češko ali s predeisko železnico čez Celovec, a'i z železnico Prodil-Tnro Čez Solnigrad, kur bi bilo posebne važnosti za Celovec in Line, ki bi stopil« s lom v jufcno-severno prometno črto.
(Daljo pride).
Adam Miekiewiez,
njegovo delovanje In njegova dela.
(Dalje).
Počitnice so urno minilo, treba jo bilo vrnili so v Viluo lor končali učenje, ki hi imelo trajati še jedno leto. Vrnil se jo tudi Adam k tovarišem in delu ter se še bolj učil, še več čital, skoro brez oddušku, ker ga je spodbujala ta poštena ljubezen. Nemara nikdar v življenju ni bil tako srečen, kakor takrat, ko so se mu v duši smehljalo najlepše nadeje.
Vseučiliščna mladina so je vneto ukvarjala s pesništvom in ker so takrat na vseli krajih obračali največ pozornosti pesnikom angleškim in nemškim, torej rso tudi dijaki v Vilni čilali z veliko unemo te angleške in nemške poezije ter želeli, da bi tudi v poljskem jeziku izhajala podobna dela. Mickie-\viczu pa je podelil Bog takšno moč duha, tako velikih mislij in takošne navdušenosti, da je ustvaril Poljakom poezije, enako slavno angleškim in nemškim.
Leto je preteklo urno med delom in pesniškim navdušenjem; meseca junija 1819. 1. jo prebil Mickievvicz vsetičiliščni izpit in mesec pozneje ga je imenovala vlada profesorjem na gimnaziji! v Kovnu. Znovič je prebil počitnice v Zaosiu in Tuhanoviču ler se čutil povsem svobodnega, ker ni bil več dijak, marveč kakor pravijo: popolen človek.
opravi. Ukazi služabnikom, naj prinesd za-prego."
»A voz?" npraša šejk.
»Danes ga ne vzamem. Namesto njega naj mi pripeljejo petega konja brez sedla, isto tako urnega, kakor so oni."
llderim se je temu začudil, toda brez odloga je zaklical služabnikom:
»Prinesite zaprego za štiri konje in uzdo za Sirijca. Že dvajset let — nadaljuje — sva si jaz in Sirijec prijatelja. Bil je moj tovariš v šotoru, v boju in puščavi. Takoj ti ga pokažem.*
Dvignil je zaveso v šotoru ob času, ko so pripeljali konje. Jeden izmed njih je imel majhno glavo, bliščeče oči, zakrivljen vrat, široke prsi, na katere se mu je vsipavala bujna griva, mehka in leskeča, kakor dekličji kodri. Zagledavši gospodarja, je veselo za-razgetal.
»Vrli konj!" reče šejk, poklepavši ga po vratu.
„Kako se imaš, moj dragi?"
Na to se obrne k Ben-Hur u ter reče:
»Sirijec je oče onih štirih; Mira, njihova mati, je ostata doma. Preveč mi je d;"aga, da hi jo jemal semkaj s seboj, kjer so močnejši od mene. Sicfjr pa tudi dvomim, če bi našemu plemenu ugajalo to njeno od-daljenje  iz  domačega   kraja.  Ona je   njih
Po počitnicah se je podal v Kovno ter nastopil službo. Tožilo se mu je po tovariših, po društvu prijateljev; neprestano je tudi misiil na svojo drago. Nemara bi bil našel olajšavo v svoji tugi, ko bi se bila tu dobila družba, ki bi bila zanj primerna. Vendar profesorji so bili že poštami možje, ki so se po svojih lastnostih in pojmih povsem razlikovali od njega, učenci pa so bili še premladi za družbo, torej je pesnik živel osamljen, či-tal mnogo, kakor poprej, se učil, ter iskai počitka na sprehodih po kovinski dolini. To je kaj zala dolina, ki leži ne daleč od mesta. Tu se je Adamov duh povzdigoval k Bogu in tu v samoti je vstvarjal svoja velika dela.
Ko so napočile počitnice, je zdirjal pesnik v Tuhanovičr tolažefr se z nadejo. da" mu dad6 roko Marije, kar pa je bilo le bridka prevara. Dasiravno je bil Mickiewicz potomec kaj vrle in plemenite rodbine, dasiravno se je odlikoval v v^em, kar zamore biti kras in ponos mladeniča, vendar ni mati, niti brata niso hoteli dati gospodične človeku, ki je bil še zelo mlad (bilo mu je še le 22 let) in stališče profesorja zdelo se je premožni rodbini preveč neznatno. Torej so mati in brata nagovarjali gospodičino Marijo, naj se omoži z Lovrencem Pultkamerjem. Bil je to še mlad človek, dasiravno že značno starejši od Mickie-wieza ter lastnik precejšnega zemljišča blizu Tuhanoviča. Tudi ta je že davno ljubil Marijo ter se želel oženili ž njo. (Dalje pride).
DOPISI.
Od nekod. — Dasiravno »Soča' ni glasilo slovenskih obrtnikov in trgovcev, se vendar prav pridno zanima za pošteno narodno trgovino, in res je ona, zlasti od lanskega leta dalje, največ koristila naši obrlniji in trgovini. In zadnji čas je nas učila, ločiti ljuliko od pšenice v mestu. Pa tudi na deželi imamo nekaj sličnega. Ljuliko od pšenice je treba v nekem pogledu ločiti pri nas.
Čujte to:
Neki gospod, nekdaj revež, je v nekem klubu spodbujal svoje tovariše tako-le: dragi gospodje, odkar se je nekaj beraških obrtnikov naselilo, nam je naša obrtnija močno spodletel&; kajti nekdaj so bili naši odjemalci navezani samo na nas; kar smo jim računali, to so nam morali plačati in ako niso bili zadovoljni, smo jim pa poslati tam-bur, hiše smo zidali, njive smo kupovali, pol zastonj, danes pa beraška obrtnija nam kaj takega več ne prepušča.
Torej, dragi moji, temu beraštvu je treb,a storiti konec, in da se ga prav popolnoma iznebimo, je treba, da si pripravimo vsaki.nekoliko tisočakov, kajti tudi, ako potrosimo vsaki 5 — 10 tisočakov, to nam pozneje že pride vse dvakrat poplačeno; kakor so na nas bili enkrat navezani, tako morajo biti zopet v prihodnje. S cenami dol, samo da jih uničimo.
Evo, gospoda, taki so sklepi naših pobožnih krščanskih kapitalistov.
Jaz pa jim svetujem: naj se blagovolijo spomniti kaj več na slovenske šolske zavode, ker letos  prav  veliko denarja  po-
hvala, oni jej delajo čast. Ko bi hotela skakati po njih truplih, smejali bi se jej kakor v šali. Deset tisoč ljudij te povprašuje; ali si že cul o Miri? Jn če jim poveš, da si jo videl zdravo, čuješ odgovor: Bog je dober, hvala bodi Bogu!"
»Mira ... Sirijec?... saj so to imena zvezd, šejk?" vpraša Ben-Hur.
»To ni nič čudnega", odvrne Ilderim. »Ali si že bil kedaj po noči v puščavi?"
,Ne."
»Torej ne veš, koliko se mi, Arabci, zanašamo na zvezde. Jemljemo njih imena ter jih dajemo svojim ljubljencem. Vsi moji predniki so imeli svoje Mire, kakor tudi jaz. Tudi njeni otroci imajo imena zvezd.
Ta tukaj-le je Rigel, drugi Antares, ta znovie Atair, a ta najmlajši, toda navzlic temu ne najslabši, imenuje se Aldebaran. On te ponese proti vetru, da ti zašumi v ušesih ter zdrvi tjekaj, kamor mu ukažeš, Arijev sin. Na slavo Salomona, on Iaho zdirja s teboj v levje žrelo, ako se drzneš na to."
Prinesli so. zaprega. Ben-Hur je sam zaprege! konje ter jih odpeljai iz šotora. Ko mu pripeljejo Sirijca, ga je zasedel tako lahno, kakor rojen Arab, ter vzel v roko vajeti štirih konj.
.    „§ejk, pripravljen sem. Ukazi sprevodniku iti naprej na polje ter pošlji mi vode." (Dalje pride).
trebujejo, potem naj gledajo za poboljšek svojim lastnim delavcem, kateri jim polnijo žepe in trebuhe.
Na ta način bi koristili narodu in povzdignili bi svojo čast, — ne pa tekmovati s svojim lastnim ubožnejšim sorojakom.
In takošnt gospodje se ne zadovoljujejo, zatirati le samo male obrtnike in trgovce, spravljajo se tudi na svoje delavce, ki jim s svojimi močmi polnijo žepe in redijo trebuhe; plačujejo jih po najnižjih cenah, stanovanje pa jim računajo po 10% več kakor v Gorici.
Torej, kaj naj pričakujemo od takošnega fanatizma? Nič dobrega. — Pa takošni gospodje se vendar volijo v občinsko stara-šinstvo od krščanskih socijalnih mož, oziroma malih obrtnikov! Taka gospoda se kaj rada vozi k maši, ob vsaki priliki daruje tudi kak novčič za cerkvene potrebe, kar je sicer prav, kar se pa ne strinja z njihovim delovanjem v trgovini.
Vsem prizadetim kličem: Pozor na vse strani. Bodite previdni, da znaste ločiti ljuliko od pšenice!
O priliki še kaj.
Ik Ajdovščine, Prejšnjo min. nedeljo, kakor navadno, smo imeli tu slavnostni obhod sv. Rešnjega T»>1 esa, ki se je vršil jako redno ter veličastno. Ves trg je bil krasno okinčan z zelenjem kakor tudi z raznim cvetjem in mnogobrojnim številom, večina narodnih zastav. A žalibog, tudi v slovenski Ajdovščini ni še v narodnem pogledu vse v redu, kakor bi moralo biti.
Opazil sem večje poslopje, na katerem je vihralo lepo število mnogo-barvnih zastav, a narodne slovenske niti jedne in to na poslopji moža, katerega največ samo Slovenci podpiramo.
Zopet sem opazil več poslopij in to na najlepšem kraju trga, katera pa sploh so bila popolnoma brez zastav. Da pa je letos Ajdovščina kakor v narodnem oziru mnogo napredovala, priča nam je velika množina [epih krasnih popolnoma novih narodnih zastav, katere so v nedeljo prvikrat plapolala raz več poslopij.
Obžalovati le moram, da skoraj večina teh novih zastav ni bila kupljena pri domačih trgovcih, kateri imajo takega blaga mnogo na razpolago, ampak naročili so si jih do-tični posestniki iz mesta, pa zopet ne od naše strani priporočenih trgovcev, ampak, kakor sem zvedel, od naših največjih nasprotnikov. Obžalovati je, da cesto razni narodni možje pozabijo gesla: Svoji k svojim.
Želeti bi bilo vsaj bolje v prihodnosti. Poročeva lec.
Domače in razne novice.
Imenovanje. — Trgovinsko minister-stvo je imenovalo poštnega kontrolorja Ivana Juttnerja v Trstu višjim kontrolorjem istotam.
Finančni koncipist pri štajerskem finančnem ravnateljstvu v Gradcu, g, Adolf Klodič vitez Sabladovski, sin našeera deželnega šolskega nadzornika, je imenovan davčnim nadzornikom istotam.
Odlikovanje. — Zadarski biskup preč. mons. Rajčevič je odlikovan od Njeg, Veličanstva z redom železne krone I. vrste.
G. Josip Redi, višji gozdarski svetnik v Gorici, je stopil v pokoj. Tem pov.. krni je bil odlikovan z redom železne krone tretje vrste.
Vipavska železnica. — Politični obhod za to železnico je začel včeraj in bo trpel ves ta teden. Komisija se je zbrala na goriški postaji južne železnice, kjer so se izjavili o zvezi sedanje in nove železnice na tej postaji zastopniki južne železnice in državnih železnic ter vojaškega ministerstva. Ko se je priznalo od vseh stranij, da zveza po predložnih načrtih je mogoča in da bi ustrezala potrebam in zahtevam nove železnice, se je začel obhod. Potrebni razlastitvi za zgradbo železne ceste se ni ugovarjalo nikjer. Zastopniki občine Št. Andržke so izrekli na zapisnik prošnjo, da bi se napravilo na njihovem cvetu nakladališče za blago ali pa naj bi se oskrbela za nje in sosednje vasi druga dovozna cesta do sedanje vojaške rampe (nasip), ne da bi jim trebalo delati dosedanji veliki ovinek, predno oddajo blago, in plačevati mitnico nič manj ko štirikrat na prostoru, ki meri 300 — 700 metrov. Zastopnik deželnega odbora in zastopnika upravnega sveta so to prošnjo toplo priporočali. Goriška ob čina je zahtevala, naj se odškoduje za Usti svet v Vertojbi, kjer je nameravala zidati skladišče za smodnik, česar zdaj ne more in ne sme storiti, ker pojde ondi železnica mimo. Danes se nadaljuje obhod v občinah Vertojba in Bilje.
Tombola v Št. Petni pil Gorici j« imela biti dne 10. t. m. Vsled nenadnih
ovir pa jo je treba   odložiti z a "d v a ali tri tedne. Srečk je 15.000.
To naznanjamo si. občinstvu s prošnjo, da pridno sega po srečkah, od katerih do-bič- c je namenjen »Šolskemu domu" in tim prio. •'je segajte Slovenci po njih, ker «Šolski dom je prepotreben vsestranske podpore. Zaupajoči veliki dosedanji potrpežljivosti Go-ričanov se nadejamo, da ista ne le vsiraja, temveč se še pomnoži, da se s kolikor mogoče mnogobrojnimi doneski za «ŠoIskidom> tako na najlepši način maščujemo za krut in neopravičen udarec, kateri je nam bil zadan *od zgoraj* s tem, da sta se morali sneti slovenski zastavi!
Praznik st. Cirila in Metoda. — Danes je praznik teh dveh slovanskih bhgo-vestnikov, katera sta učila slovanske rodove moliti pravega Boga v materinskem jeziku. Njima na čast so plapolali včeraj zvečer kresovi po slovenskih zemljah proti nebu. Tudi v okolici Gorice po hribih smo videli lepih kresov; iz Gorice pa smo pohiteli v obilcin številu na Solkansko cesto k F o n u, kjer je gorel veličasten kres; rakete in krasni ttme-talni ognji so poveličevali večer. Vmes pa smo culi ubrano slovensko petje. S plameni kresov pa so kipele proti nebu k slovanskima blago-vestnikoma naše želje, (\a bi se slovanskim narodom, katerih apostola sta, obrnilo nt bolje. V hudih časih živimo in za to kličemo na današnji praznik Vama, našima apostolima: Sveta Ciril in Metod, Čuvaj ta verni naš rod!
Narodna slavuost v Sežani, — Baš v istem času, ko so v »beneškem" Tržiču (da govorimo s »Piceolonr in 3Corrierom"), ki pa stoji še na avstrijskih tleh, Legovci zborovali ter sklepali z nova smrt slovenskemu narodu na Goriškem, se j.' vršila v beli Sežani velika narodna slavuost. Pevsko društvo »Ljubljana" je v nedeljo prihitelo v Sežano v zahvalo Tržačanom, kateri so se lansko leto udeležili njenih shvnoslij in bla-goslovljenja zastave v Ljubljani v toli impo-zantnem številu.
Sežana je bila v zastavah; vrt v hotelu pri »treh kronah", kjer se je vršila slavuost, je bil krasno nakičen. Ob li'/2 je dospelo društvo »Ljubljana" v Sežano. Izstopilo je nad 50 pevcev v društveni obleki z lepimi čepicami. Na kolodvoru jih je pozdravil župan, gospodične v narodni noši so jim podale šopkov ter pripele lep Irak v slovenskih barvah na zastavo. »Ljubljana" je zapela pesem »Liepa naša domovina". Potem *o odkorakali v hotel. Ob 11'/<, so prišli Gorica ni in deputacija »Goriškega Sokola", U članov. Obed je bil skupen v omenjenem hotelu. Med obedom je vrlo svUata veteranska godba iz Trsta, ki ni štedila s slovanskimi komadi, ter tako vzbujala zadovoljuost in navdušenje.
Tržačani (okoli 600) so prišli kasneje kot je bilo določeno. Na kolodvoru jih je pričakovala »Ljubljana" in na stotine občinstva, katerega se je bilo med tein časom nabralo mnogo. Po običajnih pozdravih so odkorakala društva proti veseličueniu prostoru. Krasno je bilo videti celo dolgo pot od kolodvora do hotela pri »treh kronah" ljudstva, pevcev in pevk v narodnih nošah, vmes pa so plapolale društvene zastave. Sežana ni videla z lepa takega prizora.
Le počasi je bilo mogoče spraviti ne-brejno občinstvo na veseličui vrt. kateri je bil, dasi tako obširen, prepoln občinstva.
Koncert z dolgim programom pevskega društva »Ljubljane", katerega predsednik, g. T r s t e n j a k, je vmes pozdravil navzoče občinstvo v navdušenih besedah, se je vršil na splošno zadovoljuost; posebno pa so ugajale navduševalne pesmi, kakor »Svoji k svojim", ^Slovanski brod", itd. Vmes pa so nastopala druga pevska društva : »Kolo", .Slava", »Danica"', »Adrija", »Slovansko pevsko društvo" itd., ki so doživela mnogo zanimanja in žela obilo ploskanja.
Na večer po izvršenem vsporedu je pričela prosta zabava, ki je bila ob ogromni udeležbi kaj živahna. Tu ni manjkalo navdušenja v govorih in napitnicah, pa saj je združevala ta dan Sežana Slovence iz Kranjske, Goriške, Trsta in iz Istre v lepi slogi. Z nova so si segli v roke, ki-prneči po siožnem, ukupnem delovanju.
Na slavnostih smo videli tudi več odličnih mož, tako župana ljubljanskega Hriba r j a, poslance S p i u č i č a, M a n d i e a, Slavoja Jenka, našega poslanca KI a n-čiča itd.
Sokolskih društev, kakor se je govorilo poprej, ni bilo razven depulacije »Gor. Sokola*, ki je pa doživela v Sežani nekaj »neljubih pomol* pri slavnosti, katere so odposlance — bolele. Toda, naj si bo reč taka ali taka, pustimo jo ter zaključimo: Lepa, divna je bila slavuost v beli Sežani: kedor se je udeležil, mu ostane v spominu. Namenjena je bih v korist zgradbi »Narodnega doma" v Trstu, Ob ogromni udeležbi seje gotovo tudi doseglo, kar se je želelo na korist »Nar, doma", kateremu želimo veliko prispevkov, da bi se v kratkem dvignil kot branik Slovencev ob sinji Adriji.
Porotna razprava proti Ani Grassovitz v Trstu. — Svojčas smo poročali o tatvini, katera se je izvršila na škodo trgovca g. Mose-ta. Poslednji je namreč imel zalogo svojega blaga lik stanovanja rodbine Cras-sovitz v prvem nadstropju svoje hiše v Ra-štelu. Rodbina Grassovitz je stanovala v hiši sedem let in vsled tega je g, Mose imel popolno zaupanje v poštenost iste tako,  da ni
hotel, oziroma ni smatral potrebno, da bi zazidal ali drugače zagotovil vrata, katera so vodila iz Cr,tssovitzeveg.t stanovanja v Mo-setovo zalogo, ampak se je zadovolil le s tem, da je vzel iz vrat kiju! o in ključ iz ključavnice. Ta njegova neoprostljiva zaupljivost mu je veliko škodovala, kajti bila je zlorabljena od hčere Grassovitzeve rodbine. Poslednja namreč je imela poseben ključ, s katerim je po noči odpirala vrat1 ter kradla iz zaloge razno manufakturno blago, katero je potem prodajala dalje s posredovanjem svoje sestre Blarzino. Blago je prodajala na javni ulici tudi neka Francovicii in utrženi denar izročevala v Blazztnovi hiši Crassovitzevi sestri, nje hčeri in celo — kakor je dognala razprava — tudi samemu Blarzino. Slučaj je hotel, da je prišla tatvina na svillo. Neka oseba je o tem obvestila g. MoseLi, kateri je v gotovejše prepričanje o sumu proti rodbini Grassovilz, neki večer z vrvico zapečatil vrata, katera so vodila v stanovanje iste. Ker je drugega dne našel v resnici vrvico in pečata raztrgana, je vso reč nazi i.iil redarstvu, katero je ukrenilo potrebno it., zaprlo očeta in hčer Grassovitz in pozneje gospo Blarzino. Redarslvo je zbralo toliko ukradenega blaga, da je isto bilo cenjeno po kupni izvirni ceni nad 1200 gld. Glavni zatoženee je bila hčer Ana Grassovitz, katera je to tudi priznala. Začetkoma preiskave je sicer hotelu vreči vso odgovornost na d r u g o o s e b o kot začetnika, namreč na hčerko g. Moseta, češ, da jej je dajala .slednja razno blago v prodajo, ker je potrebovala denar za svojega zaročenca, a vendar je to preklicala kot I a ž p o t e m, k o s e j e v b o I rr i š n i c i i z-p o v e d a I a. Vsled le njene izjave je nehalo postopali proti njej radi obrekovanja državno pravdnišlvo. Preiskava namreč, katera se je vodila tudi v leni pogledu proti hčerki Mo-selovi, je dognala p o p o I n o m a n e d o 1-ž u o s t n a v s e j črt i. Torej radi izvršene tatvine nad 300 gld. se je imela zagovarjali pred porotniki Ana Grassovilz, dočim pridejo pred redni kazenski sod nje pomagači
—  z rodbino Blarzino. Za to lazpravo je bila delegovaua tržaška porota; časopisi trdijo, da za to, ker ni bilo drugega materijah za goriške porotnike. Razprava j«? bile. v soboto "2. I. m. uod pivdsednišlvoin svetovalca N a d a m I e 's /. k e g a. Državno pravdnišlvo je zastopal dr. G I a r i e i. Zagovornik je liil dr. Graziadio L u z z a t o, uVini je zastopal g. Moseta         kol civilno stranko g. dr. Stanič. Mej li porotniki je bil en sam Slovenec, kateri pa ni bil italijanščine z m o ž e n. l'o piečilauju obtožnice je bila najprej preslisaua Ana Grassovilz, katera je v svoj zagovor brez-obrazno ponovila že v p r e i s k a v i p r e-klicane trditev, da jej je pri tatvini pomagala hčerka g. Moseta. kar so, se ve, z a n i k a I e v s e ti r u g e p r i č e v r a z-p r a v i. Najbolj klasična priča je bila pa. že imenovana F r a n e o v i e h, kateri je dal sodni dvor popolno vnžund. Ta priča je llaiiiivi: izpovedala, A.\ je prodajala blago brez vednosti, da je ukradeno, ker jej je Grassovilz rekla in kazala račune, <ia so i/. neke hruške tovarne, od kalere je blago kupil njo oči", ki je krojač. Blago je prejemala v stanovanju Bhrziuovem, denar pa je izročevala tatičini sestri, soprogi Bhrzinovi, nje hčerki irr, kakor že naghšeuo, tudi samemu Bhzzino.
Druga priča, krojačioa De F i o r i, je očitno dokazala, da je vsa obdulžitev proti Moselovi hčerki h u d o b n o o b r e k o v a u j e b r e z vsak e podi a g e. Povedala je namreč slučaj, kako je prišla k njej hčerka Mosetova in opazila dve narejeni obleki i/, blaga, katero je bilo iz Moselove zaloge iti za katero sta se pogajali v prodajalniei Grassovitz in neka druga gospa, a b I a g a n i s t a k upi! i, ker jima je bilo predrago. Na vprašanje, čegavi sti obleki, je povedala, da Grassovičke in neke druge gospe. Ta slučaj je dal povod Moselovi hčerki, da je vprašala Crassovičko, kje je kupila e n a ko bi a g o, a 'a jej je odgovorila, da pri Pincherlu na Travniku, kateri pa nikoli ni imel enakega blaga, in isto tako ne druge prodajalnice v Gorici. Tako po vrsti so izkazale, izvzemši g. Moseta in soproge mu. tudi druge priče.
Le priča A v g u s t G r a s s o v i t z — brat tatice in uradnik na goriškem magistratu
—  kateri ni hotel sprejeti ugodnosti kazenskega zakona, da n e b i p r i č a 1, je naglasa!, z g o t o v i m n a m eno m, da je Mosetova hčerka bila dobra prijateljica njegove sestre, a potem, ko je g. M o s e d a 1 s v o j glas v v e 1 e p o s e s t v u S I o-v e u c e >a p r o ti njeg o vi s t r a n k i, da je pripovedni svoji sestri, občevali z Mosetovo.
Obloženka se je obnašala pred sodnijo uprav komedijanlski in teatralno, hiinil.t ji4 omedielost in slabost, da so jo morali okrepčevali z raznimi špiriti. Tudi ona je hotela vso reč zaviti na politiško stran, u jej o tem ni dovolilo govoriti nepristransko predsednišlve razprave.
Po dovršenem dokaznem postopanju je govoril popolnoma stvarno državni pravdnik, kateri je naglasa! tudi obrekovanje proti nedolžni osebi ter prosil porotnike, na i bi pritrdili prvemu glavnemu vprašanju. Zastopnik civilne stranke g. dr. Stanič je povdarjal posebno na dejstvo, da je m o r a i n i z a-č e t n i k t a I v i n e b i l s I a b i f i n a n č n i položaj rodbine G r a s s o v i I z i n Blarzino,   kajti v razpravi   se je dognalo,
da potem, ko ni bilo nič več zastaviti in ni bilo več prijateljev, ki bi denarja posojevali, da se zasitijo lačni želodci, se je prešlo k skrajnen J sredstvu, k tatvini. Neurejene finančne razmere, katere so bile v obeh rodbinah, so začetnik (a u t r i c e del f u r t o) tatvine. Tudi zagovornik obfoženke je na-glašal, da je ona ž r t e v m o r a I n e g a z a-Č t» t u i k ti, namreč slabili iinančnih razmer ter apeloval nall«.ccccienza1dei giurafi di Triesle^f da bi zatoženko o p r o s t i 1 i, a nkljub temu so porotniki — kateri so glavno vprašanje zanika!' — spoznali kri v n j o A. n e C r a s s o v i t z v supletornem vprašanju — ter jo je sodni dvor obsodil na d v e i n j) o 1 let i j y č e in povriutev^škode jn-o-v/ročciit* g. Mo^etu.                                       ~
Mural.i U obr.ivnavr- ie t". da jo obsojena tatica liott,*!«i omadcžcv.di »»'dolžno go>pndično pofttfiiffra lrj.'«>vca. !-> <la bi tako n>w!.i v-aj m*kaj časti svoje rodbino, kaiciv člani -o vpo.-lcni v raznih javnih uradih. Tudi poročila Lakih č.isopbaiv o h--ra/pr.ivi^o zaMikaiia v tem >«,'Uji! in -n c"io. I. t se bo dokazalo, v >v«/ih p«>rof-ihh po. \).<\,\ «'nisr-l ilrurj>>'.i vpr.>šai'i:' 11.1 porotnike !jI:o. da i-lo m- r.i/i..Mi;u;i>, kdo ;«> ona „:iutrie«> de! fur I o\ Znano nam je i/, goh.vcg.i vir.i. da so bili ^mrazom!jeni koliko sodni dvor. tolik«. t.,/:l..!-. zagovornik in /1-stopdik civilne .-tr.tlikc, \i.\] -•¦ -mi-el dru/t^a \pr.i~anji niitVi^m' na .mit uit dr! ''url o" in da -o -i pod tem poroti.iki tni-lili pov^-m le one .H.-be. kat.-re «o «li/.:«!•• tatici ?..i kol |. Kdo (.• l.-i ..•uilfiri'" -.-.U .a ulri fi-«1 cl l'u r I o\ poka/«« v kr.dkem ilrug.i obravnava, katera m> Iinilf \r*il.i v Ilovici pred rednimi sodniki proti čl umni liLc/inove rod-1j"im-. le .i, iilnrc del I" ur in" pokaži- lllds :;,/pia-,a prnli rodbini Cras-i-vil/ \ inžbi radi oi.|ek<Aanja, \iož. ni o I •,¦. Moset.:. T.d.r.il .-<• poka;." tudi, k.iMi m, iii/[i,, p..iiie one podi«-du-e v <iorici, k, ter.- i/kon-č-ro ru-ia-un vpi,i>'iii".«' ,.iut rice del 1'urlo* proti v.-<-imw|| vi« ('mi »(.-pniiirni Mnsctovi. K'.j takim-a.
da m- zagovarjajo taio\l in ohreku'¦!• jo pošten« o-eb«-. i> mogoče ],• v li.lmru ... 1i,.iii-!v.i v iMirii-i. 1'iiM-ni'iiu človcl.u -" /njiiM  l;d.o  po« eiij.uife !
iM-davbam.., d.i e i!.di|.in-kn .d.čin lu. pri r. xpr.iv i p ! n.<- k a I o / a p: o v o r n i k u t a I i < e, k'-r je bila i/ nva/a-valie t/on-k«' i.M»b'i>e. Tu d i me s! M i m a - i - t ra t v (.'«.!(. i. ne itd.il-lio, e dalo spri.Vva!.. o ii/i-ineiii   vedeli U   labce !
„(\»rriere" /atljst. Puvi. «la -h l.ot<f.i ilv.i /(.lat a r../vih v|ms.u.!,n hohei-ni. o j.t«-d •_-!. daliMein. <Vpr.iv -aioihi-li .....ito pov.,1..!.. .la-t,, .„ s,„o poprav ha!., ko -, :«' in.ilo lazmolai,'. P.i zid prikriva re-nuo in !%.•; m -I": ena L/ \.•;'• .-Ii ii.ani, '-al M' la/e         o ."'lo\ -licih !
Napad.        ,»...lj..ivi. r, .i|.   j,-  i.il... so
-e   \M«.di   V   Ued.-I o  vve.er.   lako   oh    «' „.   i/
Šl. Au.lr:/.i -s -huda k.d. >!oveiisk<-^i ,ii-l iv--k«-^' «!ru-tv i doioi; V jili/ini /e!.'/tii-l;e„'.i Kiosla jim a- pn-'.o nc.^ptoSi i/ Lornika «e|o krdeh« -.-i-iialmli d.-moki.di.v. kakih p-lileM-t. •/ /ni«-k..mi; ko.,, k., m, /; .^U-tiali Podgorce, -o jih začeli ztn rvti in poten« so lih pr..tepli tt r eiie>_M pi\n, ti«'Vai-n(i r >ii«!i n:t«l očesom hii/.u ^ema. (o;«.onli -o -ev-ila Ma!iian-ki: M» .e M'ki fVd-ote«' u;i to r«'kei, il.i pojdo to>it njihove tr/.aike vodih-';';.'. k--r v-rh teh napadaliev ne \\»?.un. padli -o po njem ter .¦a zoprJ   pi-t.-pli.         Pod/orei  -o  vli tuv.ali.
-ne. dee.a^krat"- pa -o metali kam«!«1«- za it imi. Ko so be/ali. ie uni. ki j« hudo r.Mi'en. podn tir-ki%i ko',e-..ria, m>v.'iI i nehote, ker e i>ii um/ \-!ed ran in prelite ki vi s;,<iro oiicioo^ei. Koles if se je ezi! jiad ffii« in soe. ¦'.eii;okl'.d'e so ZO[iet Ui k«'„M Pedi/orca popadli 7.1 U.»t ter J.M .sllV-iil iti tepli pO h.ihtn. 'Vle^ovali -o m' za koles, j-a, ali k<1 ><« culi. ¦i.-, ta ne govori »meihiarodu« jm." je/ika n'i-'- oveu'a. blazen«1 ita!i;auičir:i'. temveč s!o;«.n-;ki -« ^a  pustili  in o.lMi   --   »perclie   .-.e   ai:ehe
No, -».d.«; vidimo, kak.isiit -o »i-oc. de-
!      '•-«'u!%dje   pri   ua-=.   Fok.>v,.Ii   ^o   >•«   \   pr.ivi
..¦i. I{en«>'.if'iv. na čelu   t"m   Fiekar   neo',"-
-••lici. divjak',  ki   se   prav nič ne raz!oi"u;«>io
i.i-oriftk«   poulične  fakinaž".   Pa   laki   Umije
'¦'..  !>i gospod;,ni: l'jifd.-ivii! Ouon-fpie landem !
Ali ni  r;ikake oblasti   več na  Goriškem.
'¦y '¦ !  nareilila  v tem pogledu konec na>i'-tvu
;      -;. -imtanji: ljudstva tnkr.it za vselej!
(Yntt'j»hnf! — KaVo lepo tn.p za naš« l !['¦ .delje-lahončke. Sna jun vskipev.vn. ko -"¦¦;-: o inc- laškepi den;a\a in za to >e ne : (".'t'o zdržati, da n» bi r.i,*anali na c,,n-^'- : •¦*. Tako so tudi tablice k londmli pro-"" >'i na «rinti«5imp'». K. kar se d.». treba lM->.cti po hr.itih »>nkra: obnie;ne I-iri:» in /jI.." 1!0 ^j ?(> \ny\\ v ,](.n;ir!u r..čunalo na '"'MiMinpK Baš tisti dan. ko se ie vršila |'!1'' Mtenitna tombola na Travniku, pri ka-. '''• -«t nastopali tudi tatovi, iščoči .d«vt»itkefc , P«' ?¦ pih igralcev in plerl;»leev. sta se«1ela dva •v" "'ca-tuica v nekem hotelu lukai ter se no ,n'-io čmlila, kako morpjo lahončki v Gorici '/'eunati na centesime. ko po vendar — v Avstriji.
Da bi tista dva srp. tujca poznala še P"-lr«ul»iipjo invdentovsko znleiro. potem bi '"¦*' f° bolj čudila in sprevidela bi. da so ti »¦iši prijatelji le s telesom tu. njihov duh pa plove tam po kraljestvu blažene Italtie. kj«;r cveto — sjcor prav retikem v številu „cen-tesiiiii''!
V Ločillkn so imeli v nedelio shod j»c. 'UMiiokratjov z U čeka rje ni na čelu. danskih  socijalislov.   po«l vodstvom z ve-
Čine laških duhovnikov, se je udeležilo shoda lepo število in posrečilo se jim je, ker jih niso pustili govoriti, po razburjenosti na obeh straneh, da je komisar zaključil shod. Zato pa so soc. derr.okratje potem nabili Podgorce, ko so šli iz Šl. Andreža s shoda „Kat. del. društva".
V   I)onilieri?u se je ustanovila „Z a-v a r o v a I n i c a za po v"e jo ž i v i n ofc. Predsednikom in-blagn{»ilsoni je bil soplasno izvoljen p. Jp. Križ m r. n, iiaduč.
V   (Saber.ji pri Ajdovščini so ustanovili bralno in pevsko društvo. V načelništvo so i/voljpni: SrebrničFr. predsednikom. Koruza Josip njepa nameslnikoni. Turk Rihard bla-pajniknm. in odborniki so: Koruza Gropor. Pf-pan Jože, Nn=dorfer Jože in  Turk   Franc.
Dopisniku iz Kozane: Ni bilo danes mopoče. Prihodnjič.
Društvene vesti
Slovensko bvstlno in poilp. ilrnšlvo v Gorici bo praznovalo )irihodnio nedelio 10. ». m. <ji»«| ovojih patnmov sv. Cirila in Metoila s sv. mašo. ki bo ob S. uri pivdpoldne v cerkvi sv. Antona pod Kostanjevico.
<*'.lani in prijatelji društva se uljndn« vabijo, da bi «p udeležili v obilnem številu le svečanosti.
V Gorici, 5. julija 1K9K.
Odbor.
Vabilo. Dno 7 iulija I. 1. ob •». uri dopoldne bode zborovalo podpirano druMvo v Gorici na Mov. oddelku <h'ž«'lne kmelij^ke šole. Dnevni r«'d: 1, Izvolitev d voh zapisnikar'.! v. -- •}. Prebere se zapisnik zad-tiiefa zborovanja. - \\. O vrtinir.stvu. - -1. Volitev dolepalnv k zborovanju «Zrr.<>zo/. r>. Razni  predlopi in nasveti.
Odbor učileljs|vpjr,i dništva za poriški okraj.
IV^sko društvo  ...Nabrefchni". --   Vr
proslavo pctiipKolMiiice vladama Njep Veličanstva «-es,'iria prireili v nedeljo dne K), iu-liia l^ts. pevsko »Iruštvo ,Xabr«'/ina" v Na-bre/i'ii Veselici) s plcMim na dvorišči pospoda Silvestra Caharija. /ačet«'k ob VL uri po-poludne. Vstopnina: k v«>M-liei :!(('novč. za osebo, sede/i v prvih dveh vi's|ah po 1UI nov , v osi dih po H) nove. vsaki. Vsaki plesni komadi.' Mane 10 uovč. Vspored: I. Pr«'«lse.l-uikov jMivor. ¦- IMIavdu: ..(lesarska himna". v :i. D. Jenko- .Napivi!" - ¦'¦. II. Volarič: . (lohiičku* nuiški osmerospev. - 5. Hup. Satlni>r: »Nk ]ilauiue" moški zbor s samospevom baritona. -- (i. Avp. Leban: ,Mor-nar'1 moški zbor s «aiiio-p. baritona. Ipra: Jllazuica v !. nad«-iropji". Mo«I veselico in pri plesu svira naroilua nahre/.inska >,:odh:i po«! vniKhoru p. MaiVenii. V slučaju «l;i-beua vremena, se odlo/i veselica ua prihodnjo nedeljo, K nbiiui udeležbi ul|U«lno vabi Odbor.
Ka/pis nM(p]{ski> službe. Na šti-rira/n-dni ileiki ljudski šoli dru/.b.' sv. Cirila in Metoda s- pravico javnosti v Trstu se raz-piMpe m-ileljeva slu/bas 70(1 irltl. letu«' plačo, s pr.tvico tio d petletnic po 40 uM. in z dve tret:iui •huieskoiu k pokojninskemu zavaro-v:ui'U. Predeo-t je prosilcem, ki so že prebili skuijiio uspos<d«l:en(wti: prosilci brez te sku n.-p l.ci.h» dobivali   000 pld.   letne plač.«.
Po-tavtio opremljen«- prošnje nai se do l."i. avvusl.i {. !. dojmšili-do vodstvu družbe .sv. Cirila in Metoda v Ljubliani.
Razgled po svetu.
Osri. ti znajo. -- l".-!..uoiiti hočejo zakon pioh <p.ii:.-l,ivi/.mu.. Opei>ki ilr/.av-l.;am !;i s,. j,fl t;ik«'m zakonu ne sii.«'ii ude-le/ev.-ii i/, v en ')^(.|>ke takih slavnor-tij, kakor
m.   b.i-   praške.  '
Sev« sla bi bila taka odredba napcrj.-na ie pt< i: Slovanom v t><_. r>ki. Toda, če še tik«; Kruto po-topajo, misii si(,vaiiske ne zali»  vv.
Špaii<>ko-uiMcri.sliU vojna.-- Poročil., od 1. t. m. i/. P!..v.: del K-te pravijo, da »e ,,e i-l p.i «ln«' z.ulraj j«u«-el >ploši'ii napad na Saiiliapo de Cuoa od strani Amerik.iuecv in jii-er na uior.u in na kopu« m. Na vm-j črti ;.e bil neki ;ako : nt bo;. ]/. Ne\v-Yorka pa zopet poioča/o, da pii S.iiiti.ipu de Guba ni . iie nilske buke. V t?..uti..pu ima u Pijanci po amerišr.ih poročiidi le malo živeža, kateri jim kmalu poide.
Am<:r«k..nci >o luije bombarduvah Mau-zaui:lo s 4 hidj.iiui ter prizadeli Šp.uicjin iiniopo ^kulll•. p.i tudi ameriške ladje so bile piisil|ine umakni ti se končno Sirelj.-nijU Spancev.
Na Šp..!isken. s.m.i ne Vedo. kn\ bi počeli. Škof v H.iici-huii ,!<• izdal le.1, v katerem puviLrj.i potrebo miiu, a škof v Sepovia je pozval špansko ».ndslvo na sveto vojno.
bpan&ki mini&leiski predsednik Sapasta je neki izjavil, «la ju povorica o podajanjih za sklep miiu jiovsem neosnov.tua. Odvisno „e od dopodkov vojne, kedaj se mon> jiričeli >ploh popaiiuje za'iiir. Delavci i»t» Španskem tudi hočejo mir: v posebni izjavi, katero razpošiljajo okoli, pravijo, da bi bilo neumno, nadaljevati vojno, ker moči v vojni na eni in drupi strani ne stoje v nikakem pravem razmerju.
Zanesljivih poročilih <> vojni  ni.   Sama
hipna ugibanja, neverjetnosti in kar' brzo-jav danes pove, prekliče jutri. Torej ne vemo nič gotovega.
0 Manili je bilo že toliko poročil, da se je udala, a dosedaj menda še vedno vihra španska zastava nad-njo. Da je dospelo večje ameriško brodovje pred Manilo, so že toli-krat poročali, ali sedaj trde bržojavi, da ga še ni tam.
Vse je.nekam zamotano in iz brzojavk si ni mogoče ustvariti prave slike o vojni. Občna želja je le, da bi je bilo skoro konec, ker je le na kvar obema državama in zbog njih trpe še drugi.
Razgled po slovanskem svetu.
Nov   odvetnik   v  Trstu/ —   G.  dr,
Josip A b r a m, kaj sposoben pravnik in odličen rodoljub, je napravil na prizivni sod-niji v Trstu odvetniški izpit dne 27. pr. m. Mlademu slovenskemu odvetniku srčne čestitke !
Nnpmlek. — V zadnjem času sla bili p r v i k r a t pri prizivni sodniji v Trstu dve razpravi, jed na v slovenskem in druga v hrvnškem jeziku.
Kakor si' čuje, bodo zopet v kratkem razprave tam v hrvaščini.
Za lo pre zasluga v prvi vrsti našim pp. odvetnikom h pa menda vendar enkrat morajo na merodajnih mestih sprevideli, da Slovan ne smo biti ve' tako brezpaven, kakor je bil doslej.
Vitez Pokoruv, c. kr. poštni in brzojavni ravnatelj v Trstu, odide od tam v Gradec na jednako mesto. Italijanski listi, glasovi irredenle, tem povodom pretakajo solze ter h vidijo Pokoruv-ja na vse pretepe, To jj znamenje, da odhaja iz Trsta mož, katerega štejejo memla za svojega pristaša in to je ob jeduetu znak nezdravih in abnormalnih oduošajev v Primorju. Irredenlovci pojo sla-vospeve c. kr. avstrijskemu uradniku! Kdo pride na njepovo mesto? Nič se ne ve go-loVega. Zopet kak človek, ki bo sovražen .Slovanom, ali se morda obrne v tem pogledu na bolje v ¦-- Nemški pregovor pravi: Ks komiiit s.lten vvas Besseres nueh. Ve.leremo'.
I/, Istre. — V V i š n j a n u so doslej gospodarili Italijani, ki so si znali obdržati krmilo, čeprav je večina prebivalstva hrvaška, Trudili so re llrvalje dolgo časa, napravili mir lahonskonin br«v/.obzirnemn vladanju in konec se jim je lo posrečilo. Pri občinskih zdaj te dni je hrvaška stranka zmagala v tretjem in v drugem volilnem razredu ler s lom dobila v roke občinsko upravo. Padla je zopet jedua laških trdnjav v Istri in zato bratom Hrvatom v Višnjami iz srca čestitamo.
Ilalljanska kultura. ¦-- V Matoradi (obč. Pmag) so Italijani prodkratkim ponoči razbili z batom spomenik Hrvatu Tonkeln, kateri je bil da! postaviti na grob pokojne svoje soproge in kateri je italijansko stara-šinstvo v Uniapu vrglo s pokopališča na ce U> radi — hrvaškega napisa".
Zopet nov dokaz, kak „kulluren" narod so Italijani v Primorju!
„P«\šcriiii spomenik v Ljubljani!" se imenuje lepa pesem, katero je zložil veliki časliteii Pr«'šernov, proslavljeni naš pesnik Josip S t r i t a r. Proizvod se bo prodajal po 10 kr. v korist Prešernovemu spomeniku. Dobiti jo bode pri predsedniku za nabiranje doneskov za Prešernov spomenik, p. županu Ivanu Hribarju. Uodoljiibje izven Ljubljane naroče naj po več proizvodov skupno in želeti bi bilo, da se v posameznih krajih na čelo temu prizadevanju postavi požrtvovalen rodoljub, ki bi zi stvar vnemal svoje sokrajane in za večje število skupno odpošiljal denar. Slovenci J Pokažimo svetu, da se zavedamo, kaj nam je Prešern, on, ki je vreden, * da se ga imenuje poleg največjih pesniKOV svetovne literature, in vsak daruj svoj obo-lus za spomenik, ki naj se kolikor mogoče krasno in ponosno dvigne iz tal v središči Slovenije, v beli Ljubljani! Poroku naših boljših dnij, ki je v otožni nekdanjosti pel: »da vremena Kranjcem bodo se zjasnila", postavi celokupni narod slovenski spomenik, ki bo vreden njegovega velikega duha!
Zunanjim rodoljubom, ki hote naročili Stritarjevo pesem v korist Prešernovemu spomeniku naznanjamo, da naj odpošiljavajo denar za več proizvodov skupno po poštni nakaznici, kar je najjednoslavnejše, ne pa da jih naročajo s poštnim povzetjem, kar je veliko dražje. Ob jeduem prosimo vse rojake, da v prav mnegobrojnem številu naročajo to pesem, da se čim preje uresniči lepa misel, ki jo je rodii čut hvaležnosti do stavljenega pesnika.
I. izkaz Aaril za Prešernov spomenik. — Lndovik Kaplja, c. kr. orož. po-stajevodja v Toplicah, pld. 2-50, g- Pavlina Pajkova. na Dunaju, gld. 5. Ft-.n Kalister, veleposestnik v Trstu, pld. 200, Ivan Hribar, župan v Ljubljani, gld. 50, Josip Lenče, vele-tržee in obč. svetnik v Ljubljani gld. 50, Fran Naval Pogačnik, kr. pvnski operni pevec vBerolinu, pld. 10, dr. Matija Murko, docent na c. kr. vseučilišči na Dunaji, pld. 10, Ivan Steklasa, kr. prof. v Zagrebu, pld. 10, Anton Aškerc, pesnik in pisatel; v Celji, gld. 5, dr. Janko Vilfan, odvetnik v Radovljici, gld, 5; ob slavnosti začetkom del za vrhniško železnico se je nabralo gld. 33*40, Ivan Res man, načelnik postaje v Zalopu. pld. 50, Ivan Stu-pica, učitelj vDrazgošah, uld, 3, dr. R. Pipuš, odvetnik v Mariboru,  nabral v veseli družbi
slovenskih narodnjakov v Mariboru, gld. I0-G7, Fran Bukovec, župnik ^ Trvižu. gld. o, Miroslav Vičič, v Postojni pošlje nabrane prispevke gld. 50-30. Emilij Gnltman, upravni tajnik v Gorici, gld. 5. Nabranih med vrlimi Notranjci: g. Zofija Salečeva, gld. 5, g.čna Zofija Valenčičeva, gld. 5, g. j. Ličanova, gld. 2, rodbina Vičič Žurzova, gld. 1-50, Ivan Brinšek, gld. 2. Josip Meden, gld. 1, Drag. Žitnik, gld. 1, skupaj: gld. 17-50, Josip Stritar, c. kr. prof. na Dunaju, gld. 10, vsega skupaj: gld. 532-37.              '
V Ljubljani, dne 12. junija 1898.
dr. Josip Stare, blagajnik.
Mestna hranilnica v Radovljici na Kranjskem. — V mesecu juniju 189S. je 115 strank vložilo 27.715 gld. 53'/, kr., oŠ strank vzdignilo 12,284- gld. 4iV2-* kr., 30 strankam se je izplačalo posojil 10 490 gld., stanje vlog je 488.445 pld. 02l/8 kr, in denarni promet 84.480 gld. 08 kr."
Sprevod šolskih otrok dunajskih v proslavo cesarjeve vladarske aO letnice.
— Ob najlepšem vremenu je praznovala dne 24, pr. m. dunajska šolska mladina slavnost cesarjevega jubileja. Slavnosti so je udeležilo okolo 82.000 učencev in učenk, ki so z ostalim prebivalstvom navdušeno pozdravljali navzočega vladarja. Na nagovor župana Lue-gerja je odgovoril cesar, da se še ni nikdar tako rad odzval kakemu povabilu, kakor vabilu k slavnosti otrok dunajskih, Učitelje je cesar opominjal, naj se z vso vnemo oklenejo svojega svetega poklica ter konča! svoj govor s presrčno zahvalo vsem pričujočim zastopnikom ljubega Dunaja, učiteljem in staršem. Končno se je zahvalil še otrokom in pohvalil njih napredek, Županu je dejal cesar tudi, da jo bilo lo nekaj posebno lepega kida mu ji; v posebno tolažbo po mnogih brit-koslih, katere mu grenijo ravno lološnjo loto življenje.
Kako plse „U\m Naroda" o Slovencih v Ameriki, V nekem daljšem sestavku v zadnji številki pravi mod drugim:
„Ako bi Slovenci Imli v tetini šli v vojno pod zvezdnato zastavo, jih ni potreba nikomur obžalovali, ker slom bi le pokazali, da čislajo in ljubijo drugo domovino, kalera jim je milejša nego prava domovina; Doma so bili vedno siromaki, sljsknni po beričih in oderuhih, marsikdo ni imel nili soli, a o mesu molčimo. Tu pa priden delavec živi kol človek in mu ni potreba nosili klobuka v rokah iti hodili od Poncija do Pilata, Lepše je ili v vojno za tako domovino, katera daje saj eksistenco, jih pripozna za ljudi in so v njej slobodni, nego pa za domovino, katero nje sinovom le prerada namesto kruha kamen ponuja*.
Marsikaj tega je res, pa poleg blagostanja v Ameriki tiči tudi premnogo bede. O tem je dokazov nebroj. —- Najbolje je pač še doma, kjer za pridne roke ne manjka dela.
Trgovina z jedilnim blagom
C. F. Resberg v Gorici,
t Kapucinski ulici št. II
ter podružnici na Komu štev. 2
priporoča to-le blago: Sladkor - kavo — riž -   mast — poper — sveče — olje — škrob — ječmen — kavino primeso ~  moko "_ flri8 — drobne In debele otrobe — turšico — z8b - sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement
bakreni vitrijol m.            3 20-Sl
Zalega pristnega dalmatinskega žganja na debelo
ter pristnega frnejnt in belega T««a-
jLeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka
K Riessner, y Nnnsti ulici 3,
(nasproti minski cerkvi)
priporoča preč, duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkveno potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deielo izvrSuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. d.)              tiskarno črk na perilo.              (I* .d.)
ll      Špeoieijska poslovnica     j||
P Gašpar Hvalic v Borici ft
11  m as  22   » »lici Morelli 12              p
&?  se toplo priporoča Slovencem v ^
mi                 «    • • •        iv,                <Ra
ki              Gorici m z dežele,             /j<|
št. 10
nasproti gostilne .Delega zajca'.
IJsoja si priporočati preč. duhovščini in slavn. občinstvu svojo                                                   32—510
veliko zalogo nagrobnih vencev
\ sake vrste, kakor tudi biserne; rož za cerkev, palm, cvetkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, križme, čevlje, nogovice, rakev (truge) vsake velikosti, zlatih črk i. t. d pp»   Vsa  po   nizkih  cenah!!!   -"*QI
<|   Josip Skert   §*
LŠj                     pekovski mojster                    ;L$.
&i   Z» vojašnico št. 5 (via Caserina)   [|$
{t|                           v Gorici                          '|jj
L§   priporoča p. n. občinstvi svojo   po-   $j«
^g   karno, v kateri izdeluje vsakovrstno   jjL.
_Jj          navadno in najGnejc pecivo.          ,2.
Izobražena slov. rodbina vsprejnie
Teodor Slabanja
srebrar
v Gorici, ulica Morelli 12 priporoča veleeastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blajro popravi, pozlati in posrebri v ognju po najnižji ceni. Da si pa zamorejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovin-kejra blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem. da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. trospod naročevalec sam lahko določi. — Pošilja vsako blago 149                        poštnine prosto!

Pekovski mojster
J/\KOBGE^BEC
v Gorici
ulica sv. Antona štev. 6.
PRIPOROČA
raznovrstno   navadno   in   najfinejše  pecivo,
kolače za birmance itd.,
katero razprodaja po starih e&nah.
----           11 i
Zaloga vsakovrstne moke.
Ambrož   Furlan
trgovec
z jedilnim blagom
— na Tržaški cesti štev. 4 v Gorici —
priporoča kavo, riž,  sladkor, moko,
žito, otrobe, coment, vse poljske in
domače pridelke, prodaja tudi kroglje
za igro.
Podružnica je:
v ulici Parcar it. 10 v Podturnu.
Pošlrežo vestno in po '/meriti ceni.
Več upravnistvo nSoče*.
Čast mi je javiti, da sem s svojim družbenikom-domaeinom
otroril tovarno sofline vofle i ||
(sifonov in pokalic)
na Goriščeku št. 2. pri Vaiieku. Nadejam se, da bode naše si. občinstvo podpiralo zapoeeto domačo obrt-nijo in to tem rajo, ker bode postrežba točna, pijača izborita   po navadni ceni. Odličnim štovanjem udani Josip Hrovatin, iot 10-23                          tovarnar._______
gj^T- Pozor! -*©
novi,  lini, dobri
SVINČNIKI
»Družbo sv. Cirila in Metoda".
Z načelom, da kar se zalaga pod imenom dične
družbe -- mora bi'i najholj-e kakovo-li, da se
ibdrži  iti o.-tatie v trajni  raiii.  založil -en:   >   privo-
i-m   -kvce^a   vods.va    nove,   line   svinčnike   v
.Družbe  sv.   Visita   i:i   .Metoda1-,   izddane  od
prve  sve:ome   lirme  te  stioke    L.  C. Hardtmuth
na Dunaju.
D... -e udomačijo ti novi. edino ilohii svinčniki v vsaki n:.w..ini b:-L p» p^an-di m Pobih in da se lUOjC dobi o b.;i'_o ne Z.-:ten:i s k:ikil!ii -(abin.i iz-•!• tki. izdar.uiu n.t  m.i   dpiibe. zalo
zahtevajte, kupujte in
¦^pnjF** x  lastno korist ranite
^                Krojaški mojster               tj
I FRANC ČUFER^
#                  Y Gorici                  p
L  i. IlsiiMlIniiini. -^Q   j
Moje blago je prima-blago. Le k prima- • blagu priutisno firma L.  C. Hardtmuth svojo j
znamko.                                                                      j
Ona -wn'tuUm > po  !. -J. :!,  1 in 7 kr. ko- :  j
i.. piod.u
Ivan Bonač
-.        ,     \        trgovina   s   paprijem  in  selškimi   polrobiči
+),   V   UliCi    SV.   Antona   SIV.   1,  <fr     nami  w  Ljubljani.  Založnik  pri/imno  najlepših
^1                             izdeluje
Zi        VSAKOVRSTNE OBLEKE
A*  j slovenskih razglednih dopisnic v korist „l)ru/bt>
.      ,   s\. i irilu in .Metoda" s podobo nje   pnoncstnilui H !                     tr-leč. ffosp. Tomo Zupan:.
+},  ia moške po meri, bodisi fine ali priprjste.  d* ;      c,.i,a z.i k<>-.-, kr.. mn l..-..v t -m fiank..
JJ                              —             i» r,2.....si*.   S •                                 -----------
»P   Priporoča se svojim rojakom v (lorici   tO" i             f n-vzi-n.ai..  naročila  za izdelovanje raz
<fA   in na deželi, posebno pa učencem 1 j ud-   ^ i   giednih dopisnic \   .-ni   aii \.-e b..rval..  l'ro-im.
^5   skib in srednjih sol za obilti naročila.   ^«,   ;   ,j:l >,,. tts.   z \-<h   kia^-v   .-ioun-ke  zt-mij.',  kn-r -e
i9*9*********9** I te.^ja.''.........c""""a......¦ms "•'"
lj^MaKint»cm^«:^*iiit>^aMintinti(e:j»kiat***K                  -----..^^^,.,.,^^^^,^^
** M*MM.*XX**X ****.***$*
5S
**            Slovenci  in  Slovenke!
jug              Prava jjjjfF"* kava družbe sv. Cirila in Metoda,        _
mx    katero  dobite  v   vsaki   prodajalne!,   daje   nujholjsi  okus in It-p.i   barvo črni ali
J3     mlečni kavi, ako jo k isti rabile.
z desetimi stanovanji, v najlepšem kraju mesta Maribora poleg javnega vrta, je na prodaj. Enajst let prosta davka. Na hiši ima hranilnica gld. 7500. Ponudbe gospodarju Fr. Popitseh v Mariboru.                     162
Goriško pivo!
(na Goriščeku II).
1'odpbani priporočam svojim |». n. odjemalcem >vojo posebno dobro idežano izvozno, marčno in ulc-žano pi\o najboljše kakovosti. doi)iva se v .sodčkih pi> *',, •.... ',, in 1;H II. kakor tn.Ii v po-idmih ttekb-nicah. Z.ip-diii) riazuanjaui. da -cm v uunolem letu t-\ojo fiivovarno znalno /.boljšal in da Miin rabil za va-renje dobrega piva le najbolj;.- blago: Žale rti hmelj in lianaiki ječm.-n.                                                  'i iU    il
F'ro-eč p. n. odjemalce, da .-e t. zau|ianjem obračajo name in ^i obilno naročajo zapilovljam, naj-točm-jM) pohtiežlio.  Z tiajodlič-iiejiini -imUovanjem
Fr. Wsuiek,
^:>              I'-ojam    -i   naznanili -laMiemn   ob-   ;'*f
4L   č u-uii, da -em zapričel v Tt-1'i li^ovinoza   |«|>
f,    kornisijonpJno in špedicijsko       i;J
^                      poslovanje.                     \
dJ:             NaioMi.i in -n-i-r tnala \   poSiljatsali   '.Šk
ft    p.> :. k?, po p„;:i  in  od  :«) W naprej p:i    '^
*V    ,,o i,.l</ni.-i, i/.v.;cval bom  ločno  in cen...    7*
4»>                llazpn-Uljal bom   ra/en   kol.mijalm-.r.i   g}
*L   Ukor    "!i!lj'«.! zelenjavo,"ribi! V  dr.   IW:il   T*
$.?,   -e i...... z i:zpiod.ivanjem   domač b   piid«d-   .K}
J~,   kov, !• piip-maii!«'in  blas-'a v -vojii »kbidilča.   L>
Tr>    dajal na i-la   naplačil.t   in   |.o-rclov.d   do-    <*r
4?   tičm.  piodajo na  l.oii-1  la-iiiik.i                    ]>
¦^             Tnioval bom tmli z Mt.on, na debelo.   '6*
•S."             Si.rci;..em   z.i-ton-tva   lidntli         za   \"r
H>t                    Zahtevajte  torej   le   po   vseh   slov
*J^    tnačo kavo.
ar* *.*
JW Jia: n* wc i«r sjr jmt u^r jmt i^r *« ^« w ^c * K k* xSf % XUMU.Xi.M*MXM-*X*.»XltX.M*X*XM:ito.]*J<.Xm.XUM
Sprej; konkurenco za to kavc-j!
Xa.l-jaje
.|H)!>ol
:-l  !;e tlilli   Z   Mtlon^ia debelo.
-top-tva   lidntli          za
il>       tvrdk in polagam   .fp,
i..j.iki do-
Krnrsl  Petcan.
ii udani   .<:|>
kili   prodajalniiMh   to   izborim   do-fey    mačo kavo.                                                                                                                l»>"> :::'.   ::
||             Glavni zaliigatelj:   I v a u  A i» 1» a (* i n,   Ljubljaiui.
mt Jinio« ym m w *k w »«: w jw ** w^Y: k*v;ir;x*ii«jnt^M^i:kKa^B*j<YJ*ri-Wvta
11- «•!)
v uliei S. Frnncesco Stv. 6.
?'f

*                                          ^ "f                   -........¦...................                    *
1
Dobfoznaint gostilna
HNTOliA VODOP1VCA
S prCnGGlŠGi, katera toči pristna t.ela in črn
vina iz Vipavske doline.
Kuhinja domača ¦/. okusno pripravljenimi j.-dni
fr
»l^^*#»^*»* v^^ v^^v^^ v^» #^^^ v^^ ^^-t
Tovarna uzornili telovadnih priprav
v Prag-i na Srni hov u
(1'raba-Smichov)  Vinohr.id^ka  ulice čisbi Siti. -e priporoča
k popolnemu uzoruemu prirejevtuiju
sokolskili in šolskili tolovaidnit;
po najnovej^ili pri])ozuanili in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago limono prtpoioču-oi ili  spridil domačih in inozensskib.
Zagotavlja jedno leto. C-ne zelo zin.-ine. plačuje se pa na mesečne obroke p<> volji in zmožnosti.
JVavadac priprave so vedno y zalogi.
Ceniki. p!n:ač»uii in načrti za popoln.- telovadnice   po-.ija   na   zahtevo   brezplačno   in   polnili"
Topriive izvršuje po najnižjih ceniili.
Kormin-Nabrežina in obratno.