¿-"»VS Um)> Viaà du la praznikov iaaued daily except Saturday* Sundays and Holidays ILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE J Uredniiki in uprsvnllkl preetorl: i 2617 South Lawndale Ava. Office of Publieotien: 1657 South Lawndale Are. Telephone. Rockwell 4904 MSMyMelMlMMMaaMiMliaMMMMMaM LETO—YEAR XL lleta In SSÜ0 CHICAGO 23. ILL., PONDELJEK. IS. OKTOBRA (OCT. 18). 194« Subecrtptlon M OO Yoarff ÍTEV.—NUMBER 204 Aceoptanoo for mailing st special rate of oosta«o provided for in section 1101. Act of Oct I. ltlT. authorised on June 4. IH». Varnostni svet se zopet davi z berlinsko krizo Višinski je odklonil sesti na limanice; vesti iz drugih področij zasedanja Z. N. Pariz, 16. okt. — Zadnji petek se je Varnostni svet zopet pričel baviti z berlinsko krizo z obnovo debate o predlogu zapad-nih sil, da se Rusijo postavi na zatožno klop pod obtožbo, da z berlinsko krizo ograža svetovni mir. • Stvar, je ponovno prišla pred Varnostni svet, ker skupina šestih "nevtralnih" držav ni ničesar dosegla s posredovanjem. Po otvoritvi zasedanja je predsednik Varnostnega sveta dr. Juan A. Bramuglia, zunanji minister Argentine, stavil dvoje vprašanj na vse štiri prizadete sile — Ameriko, Anglijo, Francijo in Rusijo, češ, naj /prvič povedo, kako je prišlo do transportnih restrikcij v Berlinu in v kakem stadiju se sedaj naha j a jo; drugič naj povedo, do kakšnega sporazuma so bili prišli na moskovskih pogajanjih in kaj je bil vzrok, da vojaški poveljniki v Berlinu niso mogli priti do sporazuma. Višinski se je takoj oglasil za besedo in dejal, da Rusija ne bo nasedla tej limanici in da bo vztrajala pri svojem stališču, da to vprašanje ne spada v področje Varnostnega sveta, marveč morajo ta konflikt rešiti le prizadete okupacijske sile z direktnim pogajanjem. Dejal je, da so taka vprašanja naivna. Bramuglia se je čutil užaljenega, češ da namen njegovih vprašanj ni bil kakšna vaba ali manever, marveč jih je stavil z "iskrenim" namenom. Višin ski je odgovoril, da ne misli ni kogar žaliti, toda Rusija od svo jega stališča ne odstopi. Amerika, Anglija in .Francija so izjavile, da bodo oagovorile na stavljena vprašanja na prihodnji seji, ki bo v pondeljek ali torek. Seja Varnostnega sveta je bila s tem zaključena v "kislem" ozračju. Kakšnih manevrov se poslu-žijo na prihodnji seji, je uganka. Na zasedanju političnega odbora generalne skupščine pa je dejal dr. Ralph Bunche, ki je nasledil umorjenega grofa Ber-nadotta kot posredovalec v Pa lestini, da je situacija zdaj zrela za sklenitev miru med Arabci in Židi in priporočal, naj Z. N. prevzamejo vodstvo. Dejal je, da k i mir želita obe stranki, Židje kot Arabci. Generalna skupščina "naj razčisti glavna politična vprašanja", pogajanja c za sklenitev miru pa prepusti prizadetim strankam. Na seji ekonomskega sveta generanle skupščine pa je Anglija obdolžila Rusijo, da je "namenoma vpregla ekonomijo vse vzhodne Evrope, da služi njenim gospodarskim interesom." Angleški delegat Glenvil Hali je rekel, da je Rusija vzhodnoevropskim državam zabranila priključitev k Marshallovemu načrtu, jim vsilili« zanje ne ugodne trgovinske pogodbe, jim nastavila na odgovornih mestih svoje go*p<»darHkc in tehnične veščake in ustanovila mešane industrijske kombinacije, ki so pod sovjetsko kontrolo. Hali je ignoriral dejstvo, dar bi ne bilo nobenega Marshallo-vega načrta, ako bi bila Rusija zavzela drugačno stališče, to je, ako bi bila pripravljena sodelovati. V pododseku za razoroževa-nje pa je ameriški delegat Fre-derick H. Osborne vodil opozicijo proti sovjetski resoluciji, po kateri naj bi velika petorica v teku enega leta znižala svoje o-borožene sile za eno tretjino. Osborne je dejal, da je predla ganje take resolučije po Sovjetski Rusiji velika "nesramnost" . . "ker je sam Stalin priznal, da ruska diktatura sloni na na silju." Od Rusije je zahteval, naj pove, če je pripravljena prenehati s svojo ekspanzijo in s tem d^ "odpokliče svojo peto kolono" (komunistično gibanje) vseh državah, kakor tudi to, a-ko je pripravljena pristati na mednarodno inšpekcijo oboroženih sil. Poverjeniška komisija pa je zavrgla sovjetski predlog,, naj vse kolonijalne države poročajo, v kakšnih političnih razmerah se nahajajo podložna ljudstva. Na tem zborovanju Z. N. dežujejo insiilti na Rusijo s strani predstavnikov Anglije in A-merike. kakor niso še nikdar deževali na kakšno državo. Poostritev proti-blokade v Nemčiji Ameriško-britske oblasti ukazale zasego blaga Nove praske med Zidi in Arabci Do spopadov je prišlo v puščavi Negev Tal Aviv. Israel, 16. okt. — Zadnji petek je prišlo do novih spopadov med arabskimi in ž'-dovskimi oboroženimi silami. Do teh spopadov je prišlo v pu Frankfurt. Nemčija. — Za-padne sile so povečale blokado proti ruski okupacijski coni. V ta namen so izdale enajst novih odredb, ki jih morajo nemški uradniki izpolnjevati. Pretekli teden so ruske oblasti priznale, da protiblokada povzroča v njihovi coni ekonomske preglavice. Blokada je odrezala dovoz premoga iz Porur-ja v rusko cono, tako je ustavila dovoz jekla in strojnih izdel kov. Protiblokada se je začela kmalu po uvedbi ruske blokade Berlina preteklega junija. Vzrok novih odredb protiblo-kade je bil. da so Rusi še vedno dobivali manjše množine omenjenega materiala iz ameriško-britske cone. Ameriške in brit ske vojaške oblasti so zapove-dale nemških uradnikom, da morajo ustaviti, ves izvoz iz za-padne Nemčije v rusko zased beno cono. Nemški uradniki imajo pravico, da zasežejo vsako pošiljko blaga, ki je namenjena v rusko cono, ako nimajo potrebnih iz-kazil, da blago ne sme čez blokado. Tudi blago, ki je bilo na poti iz ruske v ameriško-britsko cono, je bilo zaseženo in poslano nazaj. Obmejna policija je dobila u-kaz, da potniki, ki potujejo čez okupacijsko mejo, ne smejo nositi s seboj ničesar, razen ročnih khvčegov, V^katerlh ne sme biti drugega kot osebne stvari. Poostritev protiblokade se stopnjuje. Namen tega je^ da se paralizi^ ali vsaj zavleče ruski ekonomski načrt za obnovo Domače vesti Ubit v pi omogorovu Pursglove, W. Va. — Društvo 388 SN P J je zopet Izgubilo zavednega in aktivnega člana. Dne 23. sept. je bil ubit pri delu v premogorovu George Rubčič. Manj je padel strop in ga zmečkal. Doma je bil iz vasi Brinje, okraj Kotor, Hrvatska Zapušča ženo, Šest hčera in dva sinova,— Bil mu časten spomin, družini pa društveno sožalje. Ia Clevelanda Cleveland. — Po daljši bolezni je v bolnišnici umrl Jurij Krištof, star 74 let, doma od Sa-mobora, Hrvaška, v Ameriki 42 let, član SDZ in HBZ. Tukaj zapušča brata Vida, v starem kraju pa ženo, sina in sestro. — Po kratki bolezni je umrl v bolnišnici John Vadnal, star 60 let, v Ameriki 38 let. Živel je pri družini Victor Leben in tukaj ne zapušča sorodnikov. — Po parmesečni bolezni Je v bolnišnici umrla Mary Bricel iz Eu Gonja proti komuni stom v Braziliji Tarča so slovanske organizacije Rlo de Janetro. Brastllla. — Brazilska policija je zadnje dni aretirala več kot 100 oseb v gonji proti "aovjetskim vohunom". Aretacija so se izvršile istočasno v raznih krajih dežele. Brazilska vlada je odvzela legalnost komunistični stranki in pretrgala diplomatične odnoša-je s Sovjetska unijo pred enim letom. Najnovejše aretacije so bile izvršene v Sao Paulu, kjer je policija prijela 12 oseb slovanskega porekla. Policija je baje zasegla več zabojev propagandnih tiskovin. Policija je izjavila, da se Je središče te skupine imenovalo Zveza rdeče zvezde. Glavni stan te -zvezo, bivši glavni stan Društva za pomoč ruskim vojnim clida, rojena Bizjak v Clevelan-] ¿rtvam, Slovanske zveze in Modu, stara 54 let. Zapušča moža |Qt0Vega društva so pod stalnim Franka, hčer Florence, brata Jo- nadzorstvom In podvrženi pre-sepha in sestri Anno Tomažič i„kavam ter šikanam. ter Josephine Janet. - Poroči-, BruJW|D eMopiaJt Je objavi-la sta se John S. Pes^tnik in t Wallace in se I dišče. riator Glen Taylor govorila na "Vaši 'straight* glaaovi za pro-treh kampanjskih shodih v Chi- K,eaivno stranko bodo pomenili, cagu in priporočala volilcem, da prihaja konec dvoatrankarskl naj glasujejo "straight" p rog re- reakciji in korupciji," Je nada-sivno. Na shodih so naatopUl I Ijeval Wallace. "S svojimi gla-tudi drugi lokalni kandidati NOvl lahko porazite dvoatran-progresivne stranke okraja karako korumptrano malino v Cook — za sodnike, kongreanf- Mlnoiau, kjer se je drsnlla lake in državne poslance. mkati vam ameriško pravico do Wallace Je udrihal po korum- glasovnice. Poraziti Je treba to piranih malinah obeh starih sločeato korumplrano malino, strank 4n dejal, da sta že dolgo ki je že toliko časa nesramno let povezani z gangeži~in slo- povezana s Igralnicami In gan-činskimi elementi, od katerih gell in monopolističnimi kor-prejemata denar. Znano Je, da poracijaml proti ljudstvu, ki boss i obeh starih strank preje potrebuje pošteno vlado, pri-majo velike vsote podkupnine merits stanovanja, boljše šole, slasti od nepostavnlh igralnic, kt nižje cene In saščitenje delav- cvetejo povsem mestu, sploh skih pravic." po vsej državi, Te mašine so Dotaknil se je tudi škandala "popolnoma cinične in sločeste." Greenove (republikanske) maši- Wallace je rekel, da ao se ko- nt. ki kontrolira državni aparat rumpirani republikanski in Turk «o se oglasile rojenice in pustile prvorojenko, pri družini Frank Ocepek v Collinwoodu pa prvorojenčka. Britski rudarji proti priganjanju < London. — (ALN) — Britski rudarji so se uprli vladni od red bi, da morajo pospešiti delo in produkcijo, sicer Se bodo dobili višje mezde. Ta nova vladna skema je prišla na pritisk ameriških uradnikov, ki upravljajo Marshallgv načrt. T» zahtevajo večjo produkcijo pre- "d Premogovnih operatorjev skrbeli, da j«» drsavn«i voiuna inšpekcijo premogorov, fiKST^ demokra- *eruitat tega je ^ da je pred L, odrekla prejivnl strank, £ « pravico do glasovnice. JjnHrJ,v Ufubllo svoje Zadnji teden Je progresivna življenje skega duhovnika in poljskega „tnmka vzela prlsiv na svesno ..polt,m( g0 j» prišlo do teh snanstvenika Julija Znanskuga. vrhovno sodllče, ki bo podalo Ltri|nih nesreč, sta jih val go- 'svoj odlok v prihodnjih dneh. v„ine|. Greon in val aenator To Je storila, ker ni mogla niée .çurjt,y' Brooka uspešno oprala sar doseči ne na državnem vr- L br„»p(,membnlmi preiskavami hovnem niti na zvesnam dis- ln m lu(ij umtsala," tiiktnem sodišču. V)ll ^ ihodi _ na kvarni, V zvezi s tem prisivom Je Wal- južni in zapadnl strani — ao bi-pognani pod zemljo, vršijo svo-1 |m,w rifkt.|( ,ja n« Ve, kaj bo sto- u Ktf|n Us|w*nl, Velike dvorane je delo previdno, Brazilsko so- L ,|0 tVesno vrhovno sodišče. -0 bti» povsod premajhne, če dilče je obtožilo Luisa Carlosa UAko lo aodllče ne bo rasve- piav «o ljudje morali plačati Prestesa, komunlatlčnega vtidl-1 yaviio odloka, s katerim hočejo vstopnico (f>0c) in so povrhu le telja, da Je vodil protivladne| fMjVzetl volilno pravico pol ml-1 prispevali v kampanjski sklad. lljonu illiniiiskih vulllcev, bo to KolektM na shodu v čelki So-storilo pa ljudstvo te države," go^g, dvorani na Kedsie ave. in je izjavil Wallace. "To lahko 23, ceati Je znalala čes $1,300. storite v okraju Cook, ako gla okrajno _________ _____________ moga In nižje cene, drugače ne vzhcxTneNemčije?*» I® pod ru- ' bo vlada dobila pomoči od Mar- sko okupacijo. Spanški gerilci ie vedno v akciji Pariz. — (ALN) — Španski ' gerilci se še vedno borijo proti diktatorju Francu. Pred nekaj shalovega načrta» Organizirani napade v svojem listu, britski rudarji to odločno proti' tej akemi, ker bi morali delati kot sužnji, mezde pa bi ostale na nizki točki. Angleški pre mogovniki so pod vladno kontrolo. Oba sta še vedno pod policij skim nadzorstvom. Poljski poslanik je vložil protest in *nan-stvenik je bil izpuščen is zapora. r Brazilski komunisti, ki so' bili ščavi Negev, ki je postala glav- dney. - ,jeU skupino Franc0. na sporna kost. Lam je skupšči- vjh l0Vf jih postavili pred na Z. N. izglasovala, naj Negev Q ^^ kjer biU ob. postane del židovske države, u- M n|| gmrl in takoj ugtre. morjeni grof Bernadotte pa je v I y Cagadoi, v Apanski svojem zadnjem poročilu PrH ¿ahciji ^ phjeli Vincenta Lu-poročal, naj Arabci dobe ta kos 1 ^ ^ ^ m||i.u KCIi|Ce, Palestine. nakar so -ga obsodili na smrt. Do novih spopadov je prišlo, k. ^ BloriU M Francovim ko so egiptovska letala napadla L . Ma, quesom Sicrro. V židovske transportne konvoje. rudarska provinca Astu- Židje ao odgovorili: lilo za ogn.- J prebivalci ubili nekega Ur in poslali svoja letala nad ' ^ , vaiČMne ovadil, egiptske vojaške baze Druga • g«rilce s hrano. CJe- posledica tega je bila, da je bt- ^ enol<> w| aktivne ludi v a v, petek ponoči vsa židovska lncah KHlramaduia in Cor- ) .. I na. i IMfl tol aVnlh organih, ki vidijo vse oddelek kolegij« za delavsko L ,M "komunistično", kar ne vzgojo. Na anketi IhmIo nasto-1 tuli v rog reakcije, postavljena |iill kot refentl Davis Ufwis, gl I na "subverslvno" listo. Unija tajnik kanadske aoelallatlčne /a civilne svidHidŠčine je proti stranke Co*i|WiaHve Common-I vsem takim listam, ker niso nič wealth Federation, William MÏI- drugega nego teptanje* amerlt li 1 dlrpktof prog rail vue strsn» ikih tiadiclj. Anglija se vrže na zatiranje "komunizma" v kolonijah I ive Indiane na progresivni 1 ^ _ Anglelka delav-lalna ljudstva zdiamijo, ampak, jih krutih gospodarjev, Temu , in Jaeoh Blake, strankin prihodnjih ml smo proti komunizmu," je gibanju pravijo komunlsem, kei in,k. st. bila awtir.ni1 pod jM- mora ^ rek#1 Jones upajo, da ka>do ne ta način «a- sodila nedemokratično postopanje reakcionarnih oblasti. Novi milijoni za Evropo in Kitajtko To svarilo angleški vladi Je podal v svojem govoru Arthur C Jones, tajnik za upravljanje kolonij Svoje svarilo je p«idal na zaključni seji konference o afriških kolonijah, kt se je vršila leden dni v poslopju Lancas ter. Jones je rekel, da ae sedaj po "Komunizem predstavlja zlo-česti način življenja." je nadaljeval Jones, "obenem pa uničuje vrednote žepa dne civiliza eije in naših principov." Jones je gotovo imel v mislih civilizacijo svobodnega izkoriščanja kolonialnih ljudstev do-čim se britski principi naslanjajo le na profile, na kramar-stvo in izžemanje podjarmljenih ljudskih mas v kolonijah Vladajoči britski razred hoče ohraniti ta suženjski sistem v kolonijah, ker mu prfnaša tež-To pro- i ke milijone, ne glede na bedni ke v lllinolsu, in Gus Taylor, :t: d„ek,o, krojaške un. .stopali brltske kolonij. « ,hl4.malk,ni(, ,#ttd.es' Gar- trli ustaje v kolonijah. Ostali delegati na konferenci, ki wt za v Afriki in v drugih delih kri žem sveta, so se Izrekli za s<*i< lovanje v prizadevanjih, "da se baj kolonijaln.h ^om^merv bila (to rdaj že nakazana vsota gitatorji. ^ Sprlngf.eld, III - H.rrS S^uiih r t: uz. .......- A............. H,,-...... Bivki uradnik pivovarne obdolten kraje D proti njemu Je vložil, plvov.r n. ki g. je obenem obdolžila, de je poleg tega ukiadel 1300, (KMi družhinegs denarja. Obtožnica mu očita da je x ukradenim denarjem ku|arval ol>4irna Veteran brez nog izgubil delo Newark, N J, — James Kut-ehet se je v /adnjl vojni boril /m demokracijo in proti falismu in na bojišču v Italiji isgubll obe noge Ko je ozdravel, Je po vojni dobil služb«) v vladni veteranski administraciji s 142 plače na tedon. Zdaj je to slul-ho Izgubil, ker je komisija, ki preiskuje lojalnoat vladnih u-eluflrencev, dognala, da Je "eub-ve, si ven" in "nelojalen". On Je namreč član »ociallatfttne delev-ske (ti so danes tudi vsi generalni štabi—ves militaristični aparat~-«nak<> zainteresirani v arabski perolej kakor so oljni magnati. Prt tem je diuga značilnost tole Glavni boj ca arabski petrolej gre danes za tem, da bo to ulje slutilo, ne toltlg» ca civilne industrijske potrebe narodov, marveč ca vojne namene! če bi šlo samo ca industrijske potrclie. bi najhršr ne bilo nobene vojne nevarnosti, vsaj ya ne tako velik«* kakor- je tlane*. Kapitalisti ao ulje -gasolin etc —prav tako pripravljeni prodajati tej ali oni dizavi, tudi Rusiji, glavno prt njih je to, da si zastgurato profil. ae\eda cim večji proftt. Dh tega pridejo najlaže, ako dobe nad to industrijo monopol. Ako Imajo monopol, lahko računajo kolikor hočejo, če ne gre drugače, tudi z utprtnim pomanjkanjem, to je s »krčenjem produkcije Toda v tem konfliktu nie«l Kusiio in zapadlimi kapitalizmom igrajo glavno vlogo vojaški interesi, tnUuesi capadoega militarizma, ki si hoče zagotoviti dovolj petroleja za bodoče vojne To ki je v veliki meri ce tudi zagotovil, odnosno so mu lo zagotovili ameriški in angleški kapitalisti, ki umno monopol nad okrog 90'. vseh svetovnih petmlejskih zalog in rezerv. Do tega mono pola eo seveda |xtali k sodelovanjem svojih vlad. Angleška vlada te na primer tudi sama fmanuto zainteresirana v i>er7ijski j>etro-le). bet kontiolire Ml . delnic An^lo-aiabske petrole|ske druJbe Naj ¿e enkrat poudarimo v*o stupietrolcj sluštl ca lajšanje in bogatenje šivljenja, marveč zato, tiateivje uničevanje in razmetavanje nartKineua b^sstvs in detuMia še poelotort Če civiličartja tej igri, tej *tupidito»ti ne naplavi konec Imi jia sama pefceManal—(Pride še |—---■--—>; - . PmpevajU vobrMdUi MUI Val dami m obrambo Eaako-peaeaesU Pi»wl> U ProUtar si asi m piilliljo m naslov: BKr4L Euclid M. Okle. Br. Pollock Je b)«q» inik obr iirnbn* Gcapodinie dvomilo, de ae cene meeu niš a i o. kalil pri nakupovanju morejo še vedno plačevati pretirane cene potrebščinam. Na goráll sMkl mesar v New Yorku (leve) apremíala cene a ISc na lic In obeša napis na okno. PONDEUEK. 18 OKTOBRA 1948 SO BILI BAJE PREDČASNI Every WEDNESDAY ^^^^^^^vOBI 9fá join Iht fwfof CIRCLE TWO STEPS-010 TIME WLTZES POUAS ■ -SCHOTTISCHt--MAZURKA MIXERS and oHwr old time dmcts! OMtCINB 8 301.12 ilHIIllll I Tihožitja in p e j s a ž i - Novela MIÔKO KRANJEC - * dovoubu** avtosja (Nadaljevanje) Ve« svet se je utesnil na to prašno cesto, ki se vije med gore, in otroci vi*ega sveta so se strnili v mali Fanči pod cvetočo jablano kraj ceste. In ne samo iz njenih ust, iz milijonov ust vseh malih Fanči po širnem svetu prihaja odmev mučne obtožbe na njihova skoraj že do cela oglušela ušesa, od česar razumejo komaj besedico "mama", besedico, ki je doma po vsem širnem svetu in ki je nemara nekoč, v njihovih daljnjih otroških letih, bila znana tudi njim samim enako sladka in draga? Ali pa sami niso poznali te besede? Ali sami niso nikdar občutili vse sladkosti in vse topline tega pobožnega klica? Zakaj, kako bi se sicer moglo zgoditi, da je nekdo ubil mater, da je nekdo ubijal matere leta in leta, da jih je skru-nil, da jih je mučil, da jih je vlačil okoli po svetu? Kako je nekdo mogel ubijati otroke, male Mirke in Fanči in tisoče in tisoče nebogljenih otrok? Kako jih je mogel vlačiti po svetu, kako jih je mogel pustiti, da so umirali od Jakote in mraza? Kako sicer, razen da sam ni nikdar čutil topline besede "mati". Če bi jo bil čutil, ne bi storil, da mora zdaj mala Fanči stati kraj ceste in klicati vsem tem tisočem, ki so včeraj ubijali, klicati «brezmejno težko obtožbo: t. "Heej, kje je naša mama?!" , Gre vojska topo, mrtvo in Mamo obrtem vzkliku se oči za trenutek ozro na cvetočo jablano kraj ceste ,ozro mirno, niti mulo začudeno, niti malo zmedeno, temveč utrujeno, hladno, skoraj sovražno, zakaj pri njih ta klic ne najde nikake ga odmeva. Samo v srcih, ki so kdaj ljubila, samo v dušah, ki so kdaj trpele, se lahko odzo ve odmev. V teh tisočih in tisočih, v te) kalni vodi ni srca, tam ni duše. Tum je vse mrtvo. Kaj naj je tam ta klic: "Heej, kje je naša mama? Kje naš oče, kje Micka in Jože?!" Hej, Mirko in Fanči, kam kričita? Komu? Zakaj? Kadar se razlite vode, ki so opusto^ila cvetoča polja, travnike in vasi, vračajo v svojo strugo, ne vedo več za svoje razdejanje. Za vajino vprašanje, Mirko in Fanči, ne bo nikdar odgovora. . Pa saj to ne kričita tfdva! Ali je to Mirko? Ali je v to sivo lahno krilce oblečena deklica Fanči? Ali nista to dva brezimna otroka? Ali sta prišla z naših gora? Ali sta prišla iz daljnega sveta? Od kod že? S severa? Z juga, z vzhoda ali zahoda? Ali ni to, mala Fanči, odmev milijonov in milijonov otrokov vsega sveta. ki so se, kakor ti, šele pred nedavnim nau čili toliko govoriti, da lahko zdaj obtožujejo in da bodo vekomaj obtoževali? Saj ne stojiš sama tu pod to cvetočo jablano. Glej, za tabo jih Je milijon in milijon, drobnih, izstradanih, v sive srajce oblečenih, ki sesajo svoj palec, ko so bili nasilno odtrgani od materinih prsi, zu tabo stojijo in tvoja usta vedno odmevajo njihovo strašno obtožbo: "Heej, kje je naša mama?!" Široka dolina se po cesti steka med gore. Zdi se. kakor da se tam ves svet zožuje v eno sumo pot. Po tej cesti se premika en« suma nepn» gledna kolona vojske, utrujeni, zavlečeni koru ki odmevajo enakomerno, kakor bi tiklukula urs. ki se ustavlja, roke nihajo kakor nihalo na tej uri. En sam topi, brezčutni obraz strmi predse Oči bolšče topo po cesti Samo kadar pridejodo jablane, od koder prihaja strašni klic po materi, se te oči ozro s ceste. Na rahlo dviguj enem vrtu kraj ceste stoji jablana. ki otrese svoje cvetje na glavo male Kan či. Tam kraj ceste je (mmlad s cvetjem, tam se je na jablanah zavrgel sad za novo, lepšo jesen Gre vojska iu gleda to pomlad in morda se čudi, kako da ni mogla ubiti tudi'te pomladi, ko je že ubil.» vse, kako da ni mogla ulnli tudi male Fanči in Muka. ko je že ubila toliko milijonov drugih, ubiti samo zato, da ne bi bilo m kdar več pomladi na svetu in da ne bi zdaj ob koncu vsega tu stala mali Mirko in Fanči, ki kakor odmev vsega sveta pošiljata svojo obtožbo na to umazano, sivozeleno vodo, napeljano v ozko strugo prašne ceste. Kdor se je namenil ubijati, mora ubiti vse, kar hoče nasilno živeti. Ubiti tudi Fanči, zato da ubiješ obtožbo, da ubiješ klic za vekomaj. Ubiti tudi jablano kraj ceste, ki zdaj odcveta in na kateri se je zavrgel nov sad. In tako, ker nisi mogelsega ubiti, stoji tam jablana kraj ceste, ki «že odcveta in na kateri se je zavrgel sad za jesen, pa tako izpod tiste jablane prihaja neprestano, dan za dnem, od jutra do večera, kakor se vleče vojska, en sam obtožujoči vzklik: "Heej, Svabl! Kje je naša mama?!" To ni več vzklik male Fanči, ki je prišla z gora v dolino, to je vzklik milijonov in milijonov, otrok vsega sveta, ki stojijo pod odcveta-jočo jablano in obtožujejo, in ta vzklik se ne bo umrl nikdar več. Te kalne, sivozelene nemške vode bodo splahnele nekega dne, toda milijoni in milijoni otrok vsega sveta ne bodo nikdar prenehali klicati svoje mučne, svoje strašne obtožbe: "Heej, Švabi! Kje je naša mama?!" ŽENA Na vrhu klanca, na beli cesti, ki se vije prek holmov, kakor bi raztegnil širok bel trak po zelenih poljih« in travnikih ter med zelenimi gozdovi, so je pojavil visok; na pol vojaško oblečen mož z nahrbtnikom na plečih, tam za trenutek postal, ker ga je zaustavila neka ženica, ki je prišla iz ob cesti stoječe hiše, postal pa je tudi, kakor bi se hotel razgledati: ko je prišel iz gozda, se je pred nJim odprla prostrana, lepo valovita pokrajina s pisanimi njivami, kjer je le tu in tam ob meji stalo kako drevo. Na tem drevju so ponedali divji golobi in se v jatah spuščali na prosišča, zakaj bilo je že visoko vroče poletje. Na desno je mož zagledal med jablanami lep kmečki dom, ki se je rahlo skrival med jablane. Bele stene in rjava opečna streha so ga pozdravljali: bil je njegov dom. Jakob Robida se je našmehnil srečen: po treh letih taboriščnega življenja in vročih sanj je zdaj naposled stal pred ciljem, bil je doma. Gledal je samo še, kdaj se prikaže na klancu njegova žena in ob njej njuna otroka. Ako so ti živi, potem bo Jakob vendarle lahko živel novo srečnejše življenje. Otroka in žena so bili živi in so ta trenutek vsi trije zagledali moža na vrhu klanca, na kraju, kjer se cesta prvi$ prikaže očem. Ko je Marija Robidova, ki je stala pod jablanami poleg svojih otrok, zagledala moža na vrhu klanca, je prebledela in vsa vzdrhtela. Z rokami si je za trenutek zakrila oči in čutila, da bi se morala opreti na nekaj. Toda samo za trenutek, takoj nato sf je opomogla. Ko je odtrgala roke z obraza, je bila vsa spremenjena. Bila je trdna, toda bila je nekam stara, utrujena. "Tum gre oče," Je rekla otrokoma, "poznam ga po postavi. Vzemita rože in mu pojdita naproti. Ti, Jožica, ga lepo pozdruvi in mu pokloni tu šopek, tudi ti, Lojze, ga lepo pozdravi in mu daj rože." "Pa vi ne greste z nama?" je vprašala Jožica. "Jaz ... jaz moram vse pripraviti doma," je odvrnila mati. Gledalu je za otrokoma, kako sta stopila na pot, ki vodi od ceste proti njihovemu domu in še k trem drugim hišam za Ro-bidovo, še enkrat se je ozrla po cesti, ki se Je vila po dolinah» in holmih in kjer je na vrhu te ceste stal njen mož Jakob Robida, ki se je vračal iz taborišča Tam ie stal in je govoril s sta ro Lizo Gorjančevo. Zenica je stopila tik nje ga in mu pripovedovala: Marija je vedela, kaj pripoveduje. Kaj pa nuj bi mu sicer pripovedovala, ako ne o njej? (Dalja prihodnjič) od kotel) do beuh vod Prsšihov Voranc (Nadalje Naivni duhovni pastir je Vse to imel za dovolj tehten vzrok, da »e iznebi nadležnega tne/nai-ja iz hiše Povihu )e bil sam bolehnih pljuč t «-t um je hit m ško sonce zelo ugajalo; ko y> mu pnskiKili se l.u.ini na |h» moč z deputacjjo ki so jo p< slaii v Celovec, je mo> muhi da je cilj dosegel |{<»itev j« prišla šele v dveh letilt Provizor Ojnnget je bil. go tovo zaradi pljut pie tavljen i • visok« Ktčanje na'Svinjsko plu nino, da bi mu ki« uit) ki vett izpihal vse bacile iz jiljui- in d;« bi lahko ostal tam vsaj štiridi set let, kakor njegov ptedmk Drdllk . . . Helldorfovi lov« i. ki" pasejo jelene po teh planinah . že celo večn«»st nestrpno čaka p statistike koroških domoljub* o njih poreklu, m» \-M*kdai bud» čuvarji vseh aoM-dnih ko tni nov.—Bavarec pa Je ostal me/ n.u |»a a Sentjuiju /..« župnik i so tjiu poslali koio*kc^a duku. ♦vanj«) * ki pndira in uči kmete Slovenki. »««i m* pa z me>narjem prijetno la/umeta. Rila je nam« «e« «> dvanajsta ura, da so se t< i .i/ii n i e uredile . . Pod ko>at«i lipo 9• ted mežna-ijo i .i Strmcu j«- prijetno hlad-Im tam po - |tonunski knji i |otem Munchen— lt*<\ar*ka Nemčija, Sudeti se ajo Kon» «tih Zaljubljen« ' i tn/njeni |m» «»Miikth senčna« • o/«ia. se hf»>minjujO tU lil"» strnjenih giehov, lačni « m po/eruht priznavajo vr-« "Miiskega me>naija in na-« .oo krtko I» (1,1 /iiMl tU V i ai takovci, ki so odgnali župniku Marašku zadnji rep iz hleva ob prevratu, njega pa odgnali na Utzlhof. Mož me ne razume. Razmišljam in se čudim doslednosti Kurta Eisnerja, ki je zasledoval tudi tod izrastke bavarskih "Landgrafov" a njihovimi Špar-takovci, zakaj vsi ti ogromni gozdovi za Strmcem, Humberški grad, Bekltajn, Karavanke, vse to je last bavarskih Wittgen-steinov. Vendar je Kurt Eisner plačal svojo gorečnost z glavo. Vsem tem procesijam izletnikov pripoveduje mežnar sedaj o Spartakovcih. Za Kurtom Eisner jem gre glas proti severu o vseh teh čredah rogačev in prašičev, ki so se v letih prevrata zgrinjali iz raznih slovenskih selišč. Koroška domovina se je dober kup umila! Tik pred mežnarijo je šola. sliši se (ponavljanje iz razreda. "Die Mutter!,* kriči učitelj. "Dimuti . . ." odgovarja razred. Boječe, rahlo, tuj naglas. "Die Mutte-e-r-r-r!" vpije učitelj na ves glas. Razred zopet ponavlja, ponavija "Mutter! But-tetf" Brez prestanka! Menda je to prvi' razred. KadaV se glasovi že utrudijo, se zopet sliši spodbujajoči učiteljev glas. Norišnica! Učitelj se piše Gabron. Čez nekaj časa je odmor in kup o-trok, čisto majhnih, se usuje pred šolo. Lezejo po koprivah in govorijo s tenkimi glasovi komaj slišno slovenski. Bledo dekle stoji tiho ob plotu, ustnice se ji gibljejo in ponavljajo: "Die Mutter!" Tudi učitelj se prikaže. Malica in govori z Bavarcem. Jaz listam po spominski knjigi, prisluškujem šepetanju stoletne lipe nad menoj; spodaj pod skalo kleplje kmet koso, da udarja njen jekleni zvok do sem. Izza lipe blesti cerkev, obdana z razkošjem sončnega poletnega dne, od vseh strani sila zlata, prosojna'prazničnost pod lipo in razganja smrdljivo ozračje utra-kvistične šole. Prične me duši-ti, hitro napišem v spominsko knjigo nekaj, kar še ni bilo na pisano tam, plačam in urno izginem v gozd. Vedno bolj spe-Šim korake in nazadnje tečem. Bojim se, da bi Bavarec ne pogledal v knjigo ter poslal za menoj žandarmerlje. Podi me čuden strah pred mojim dejanjem. Ako bodo odkrili, kar sem napisal, bodo knjigo zažgali, ker dvomim, da bi se dala razkužiti. -Ne vem, kod prav za prav ho-him; zarinem se tako globoko v lesove, ki so kakor izumrli, da šele čez dolgo času pridem na poseko, od koder se razgledam, kje da sem. Sedeč , na mahu gledam vrhove Karavank. Sinji so, nekam oddaljeni. Vtisi iz Senturja so me napolnili z neprijetnimi občutki. Ravno tjiko se mi zdi kakor takrat, ko sva nekoč po plebiscitu s poslancem Marcelom Zorgo sedela v gozdu nad Železno Kaplo, kjer nama je dr. Renner razbil shod, ter sva si lečila udarce, zadane od pijane mase Kapelčanov. Seveda sva brez besed in zaničljivo pljuvala na ves svet.—Naposled najdem nu robu poseke staro mamico iz Braniž. ki obira ja gode. Z njo se spustim v razgovor. To je prijetno in tako se razvedrim. Nato lez.em na Drabosne — zopet. Pri "Zvrhnjem" gospodarita Soherja. Se dimo v veži in pijemo mošt. So-herjev brat me je po svojih pedagogih kot otroku učil nemški moliti. Tukajšnji Roher ali Su-her pa je Slovenec Ip oba stara hodita volit na Koitanje, kadar so volitve. Brat Soher še živi in pride vsako leto sem na počitnice. Ne bova se srečala, ve liki gospod, ki si mi zaman poskušal natakniti na glavo obzorje klobukovih krajnikov. Z Drabosen se vračam v mraku—čez Dvor. Čim niže grem, tem bolj občutim, da korakam v drug svet. Zadnji kosci se vračajo pod svoje krove, truden korak, naporen dan. Po cestah iz Vrbe prihajajo delavci, pomešajo se s kosci in izginejo po stezah. "Lahko noč!" Za Dobračcm in za Žilo žari sonce. Karavanke so stopile čisto iz ozadja, tudi njih vrhovi se kopljejo v zlatem večernem mraku, od Obirja do Pece . . . Za Peco je mrak že gostejši *. . . Misli se ustavijo za njo, ali dasi je mrak že skoraj neprodiren, vidijo in čutijo misli skozi vse sence ... % Po cerkvah zvonijo večno luč, Lipa, Lpga ves, Dvor drobno, Oholica oblastno, tudi Bavarca na Strmcu slišim, menda še Mi-klovo Zalo iz Šentjakoba. Do proge čujem tudi potopljeni zvon. Potem utihne. V Vrbi je živahno, lep večer, toplo, letoviščarji so na cesti, po parkih, po obrežju. Sto luči, en odsev, en sam -velik plamen, ki gori po vsem jezeru do Celovca. Neodločno postopam po bregu. Letoviščna godba zavrisKa pred gradom. Mravljišče glav in senc se zgane in, vzdrhti, vzdrhtim tudi jaz—godba igra Košatovo, pesem Kušternikov-Drabosnjakov: "Zapuščen, zapuščen, zapuščen sem jaz . . OD MOKRONOGA DO PIJANE GORE Dolenjska mi je dolgo bila neznana dežela, ker sam nikoli nisem prišel v te kraje. Kolikor pa sem jo poznal iz naše literature, iz našega časopisja, iz naših klasikov Levstika, Jurčiča, Trdine pa sem imel o njej precej motno sliko. Imel sem vtis, da je to dežela mehke romantike z neštevilnimi cerkvicami in gradovi, z vinskimi go-| ricami in zidanicami, z grički in dolinami, koder živi dobro ljudstvo lahko, brezskrbno življenje, pije cviček in prepeva* hodi po božjih poteh in lovi polhe. Ner kaka dežela poezije, katero lah- kakor na Dolenjskem je bilo po- glejte, sedaj sem spet dobil od vsod na Slovenskem prebival stvo dobro, skromno ljudstvo, ki nima nobenih posebnih želja, ki je zadovoljno samo s seboj in da, ga odseva sonce na tem prelepem kosu naše zemlje. \ S tako podobo o Dolenjski sem nekega dne na postaji Mo-kronog-Bistrica stopil na dolenjska tla. Že ko sem se vozil iz Ljubljane po dolenjski železni' ci, sem se prepričal, da je Dolenjska res lepa dežela. Ko pa sem prišel v mirensko dolino, se je lepota dežele še povečala. Hribovje, ki dolino obdaja, ima tak« lepe, rahle linije, da takoj zraseš z njimi. Zidanice, posejane po daljnih goricah, ti s prešerno mirnostjo mežikajo nasproti. Številni gradovi, mo gočne cerkve, mimo katerih se voziš, ti poleg romantične lepote dajejo tudi slutiti, da mora kraj tod biti rodoviten, kajti sicer bi se graditelji teh starin ne naseljevali v njem. Jasno avgustovsko ozračje, prežeto s soparo, napolnjeno z vidnimi snopi sončnih žarkov, se je s težko negibnostjo sklanjalo nad dolino, po kateri so se prelivale barve zelenih, tu in tam že nekoliko rumenkastih gozdov, vinogradov, travnikov in strnišč. .Rjava, razpokana zemlja je puhtela od žeje in vročine, da je dišalo po njenem zaspanem, težkem vonju. Globok, truden čar je ležal nad dolino in nad njenimi prelepimi lokami. Izstopiš sicer na postaji Mokronog, toda trga s tem imenom nikjer ne vidiš. Tudi mokrono-ški trški mogočneži so ob gradnji proge iz Trebnjega v Št. Janž ravnali tako kakor marsikje. drugod in odrinili postajo čim dalje stran od njihovega središča. Od postaje do trga je pol ure hoda. Dva taksija sta čakala potnikov na postaji, toda jaz se nisem dal ujeti in sem rajši šel peš to kratko, a zavoljo prahu in vročine zelo mučno pot. Ne daleč od postaje stoji gostilna pri "Zajcu". Cviček je nedvomno dobro sredstvo proti prahu in vročini, zato sem krenil vanjo. V hiši je bil preptr. Ena miza je bila zasedena od samih dobro rejenih, spočitih, golorokih gostov. Pri drugi mizi sta sedela neobrit, rjav in zamazan kmet silno zanemarjene zunanjosti ter neki drug gost, ki ko zavidamo drugi zemljani. je bil za spoznanje bolje oble- Prav tako nejasne pojme sem čen, a zelo zgaran. imel o socialnem stanju te de-, Šlo je za politiko. Kmet je žele. Po legi in rodovitnosti trdil, da bo vojska, gospodje pri krajev sem si predstavljal, da ne mizi pa so se tnuzali in mu prfe-more biti prerevna niti preža- zirljivo ugovarjali. Kmet se ni ostala. Tako sem domneval zmenil za njih prerekanje in je stranke vabilo na sestanek v Št. Rupert. Čez mesec dni bo vojska, vam povem ..." Gospodsko omizje je imelo svojo stranko, kmet in njegov tovariš pa svojo. Na potovanju je človek čisto drugačen in se hitro zlije z družbo. Kmalu sem se seznanil z gosti in zvedel, da so gospodje pri mizi dolenjski magnatje iz , sosednih krajev, oštirji, trguyer in večji posestniki, kmet je iz Trebelne-ga nad Mokronogom, njegov tovariš pa rudar iz Št. Janža. Pri gosposki mizi je bil tudi neki gospod iz Ljubljane, ki je bil tu na- počitnicah. Prepir se je nadaljeval. Kmet in rudar sta trdila, da.bo potem prišel Hitler in da se bodo tudi za Dolenjca pričeli boljši časi. "Kak Hitler, Rusija bo prišla!" je ugovarjal krčmdr, ki se je tudi mešal v prepir. Kmet in rudar sta bila za Hitlerja, gosposka miza z oštirjem vred pa Je bila za Rusijo. (Dalje prihodnjič.) "PROLETAREC" Socialistično-delsvski tednik Glasilo Jugoslovanske soc. zveze In Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleškem jeziku. Stane $3 aa celo. $1.75 aa poL ' |1 ss četrt lata. NAROČITE SI O A I v Naslov: PROLETAREC 7301 South Lawndale Aven-ie CHICAGO 23. ILL. predvsem zato, ker je sredi Dolenjske bila najstarejša in najboljša slovenska kmetijska šola na Grmu; tam so živeli, delovali in pisali kmetijske strokovne knjige priznani slovenski kmetijski strokovnjaki, iz kate rih se je učil naš kmet širom po Sloveniji» Tako središče je po mojem mnenju na Dolenjsko moralo gotovo dobro vplivati. V tej domnevi me je posebno utrdil članek nekega gospodarskega strokovnjaka, ki je v "Slovencu" ne vem katerega letnika podajal pregled aktivnosti in pasivnosti agrarnega gospodarstva kranjske dežele. In tam je bilo s številkami dokazano, da je kmečko gospodarstvo na Notranjskem in na Gorenjskem docela pasivno, na Dolenjskem pa visoko aktivno. Tisti gospodarski strokovjak je koval v zvezde dolenjski gospodarski presežek. Sliko o političnem razpoloženju Dolenjcev sem lahko dobil iz pregleda raznih volitev. Ta slika ni kazala noliene izjeme; TISKARNA S.N.P.J. --------sprejema vsa v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vlzltntce. časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO snpj. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unijsko delo prve vrste Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERV »S7 ftt S. Lasmdale Aeenue . . Chlce9o M. 11 It not. TKI. ROCKVILL «S04 =— gnal svoje: "Vojska bo, vam pravim. Zakaj? Leta 1914 sem bil povabljen od stranke v Št. Rupert na seslanek zaupnikov. Čez dober mesec je izbruhnila vojska. Po- SLOVENE RECORDS 10-inch records 79c COD. plua poatage C-1201 lie happy, polka Bye-bye-bfby, polks C-1214 My honey is wandering la Tyrol; St; Clair polka C-1220 Too fat polka; Jolly polka F. Yankovic and hia orch C-1192 Alpine waits , Lamplighter's polk». C-1211 Village tavern polks Lumber jsck — polks C-1215 Msrinnna polka Hit and miu polka F. Zajc and hia Polkateera T-103 Silk Umbrella polk« Linden Tree — waits T-106 Tivoli Park Polks Village Square Polks T-114 Ked Wine — Polks Kdelweimi waltz ICrnest Benedict Quartet R-574 Ns Marjance, Polka Claries (Clara) Pokla R-575 Ctevelandakl Vattek Mslo Nocek. Polka J. Peruah snd his Tar. Band Write for free Hat of all new SLOVENE rccorda, the largeat aelection in LH., by the beat Slovene artieta, to-: PALANDECH'S 536 S. Clark Street, Chicago 5, 111. NAROČNIKOM Datum v oklepaju, na primer (Oci. 31. 1948). poleg vašega imana na naalovn pomeni, da vam Je a iem datumom potekla naročnina. Ponovilo Jo pravo-čaano. da aa vim Hat no uatawt " PROSVETA" 2857 S. LAWNDALE AVE. Chicago 23, 111____________________________19_____ Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem_______ V alučaju. da Jo od strani upravnlštva kakšna pomola, nas takoj obvoailte. da aa lata popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" CENE LISTU SOi Za Zdniš dršaee la Kanada IIJI Za Chicaeo in okellco Je l«SS te---------I.M 1 led t u-----&.M t led ---« 40 3 tednike 2 tednika S tednike In.... 4 tednika In... • tednikov In 3.20 2.00 in _____Ml fta tu in _ ______Ml in _ . ____4.70 S tednikov In Za Evropo Je; Dnevnik 111.00 — Tednik 12.20 I spolni te spadali kupon. prilo41te potrebna vsote denarje sli Money Order v pismu In si naročite Preaveto. liât, kl Ja vaša Prišteti ae sme le one ¿lene is d rutine, ki to dovolijo in ki ftlve ali stanujejo na enem in istem naslovu « V nobenem alučeju ne veê kot I tednikov Po)eanllot—Va«*leJ kskor hitro kstsrl teh llsnov. ki «o prlltatL prenehs biti člen SNPJ, sli de aè preseli proč od druiine In bo lahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki je tako skupno narolena na dnevnik Proaveto. ta takoj nameniti upravnltivu lista. In obenem doplačati dotlfao vsoto listu Prosvels. Ako tegs ne atore. tedaj more upravniitvo inliat! datum za to vsoto naročniku ali pa ustavtU dnevnik. PROSVETA. SNPJ. 2417 S. Lewndele Ave. Chicego 23. IUinels PrUeéeno poti I Jem naročnino as liât Preevete vsoto a I) Ima---------Ct Naelev » t) 4) Ustavite tednik In t« pripltite k aaeji sledečih ¿Une« eaeje druiinei -----------------------ČL -------tL --------------ČL ČL dmčtve ŠL Nov eerečntk Drteve Star naeačnlk Kader se nr«»erlit* vaetej naznanite rro) stert In novi naelev! a»—a—asevgesotf s s o a «J