Poštnina olafana v ootovlnt LetO LVII.
V Uublteni. v petek, dne 1. marca 1929
SU1
st. 2 Oln
Naročnina
Dneva« izdaja
za državo SHS mesečno 23 Din polletno 130 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedc lak« izdat« celole-no v Jugo-slavlft 120 Din, za Inozemstvo 140 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov l stoip. pelli-vrsta mali oglasi po 1-30 ln ZD.veetl oglasi nad 43 mm vISIne po Din Z-SO, velllcl po 3 in 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pp >/cC|ero o naročilu popust
Izide ob 4 zluiral
razen pondelJKa ln dneva po prazniku
vreantitvo /e v Kopllarievl ulici šl. 6llll Rokopisi se ne vračalo, nelranklrana pisma se ne aprelema/o * Uredništva telefon št. 2050. upravnlitva št. 2329
Neusahljiva moč
Zgodovinski dogodek v Lateranu je razgibal duhove po vsem svetu. Vsak, naj bo orijentiran kakorkoli, živo čuti, kako tako silno povzdignjena veljava rimske prvostolice sovpada z obnovo verskih in moralnih vrednot v človečanstvu. Tudi ne more niti največji nasprotnik utajiti, da ima v tem pokre-tu katoličanstvo prvo vlogo in da vsa prizadevanja po religiozni utemeljitvi življenja, naj izhajajo od kogarkoli in navidezno ter nazunaj še tako neodvisno od cerkve, v svojih najskri-tejših globinah izvirajo iz duhovnih sil, ki jih je skozi opustošenja humanizma, reformacije, prosvetljenstva in revolucije do današnjega dne ohranila rimska cerkev, in samo ona z ono neomajljivo vztrajnostjo, ki je lastna le tej ustanovi. Nihče si danes ne more spričo razrušiteljnega dela, ki ga vrše skrajneži bodisi na političnem polju bodisi na kulturnem, prenešenem v prakso in izvajanem z uprav demonično doslednostjo, zapirati oči pred dejstvom, da je cerkev Petra, Avguština, Grego-rija poklicana, da ponovno reši zapad zatona v somrak poganstva. To so najprej začutili v duhovno najbolj razrušeni deželi Evropi, kjer so spoznali, da rimska Cerkev brani od svojega postanka baš one resnice in moralne fun-damente posameznika in družbe, ki so utemeljeni v naši razumni naravi, in da so se oni, ki so v imenu te narave začeli atako na cerkev pod geslom »uničite nesramnicol« najbolj oddaljili od narave, kar v naravnost apokaliptični grozi priča moderno velemesto, telesna in duševna beda proletariata ter strahovite posledice kapitalizma,
Danes moremo registrirati o tem problemu zanimiv glas iz skrajnega vzhoda, govor, ki ga je imel na sestanku profesorjev cesar-ske univerze v Tokiu, pogan, profesor Enku Uno.
»Jaz sem se« — tako je referiral profesor svojim tovarišem — »nedavno razgovarjal z nekaterimi študenti, ki so se vrnili iz Evrope, o katoličanstvu. Govorili smo zlasti o novem impulzu katoliškega življenja, ki v zadnjem času zopet valovi po vseh deželah in narodih. Prvi vzrok temu smo našli v vesoljnem in nadnarodnem značaju Cerkve, ki narode združuje tako, da resnično nacionalno mišljenje pri tem ne trpi nobene škode. Dalje smo našli, da izhaja veliki vpliv Cerkve iz njenega liturgičnega bogastva, v katerem sta pol-nota in mir najtesneje združeni. K tem rezultatom, ki so popolnoma pravilni, sem dodal svoje osebno mnenje: Katoličani imajo življen-ski ideal, ki ne nasprotuje naravnemu razumu in njegovim zahtevam, ampak je z njimi zvezan z vsem žarom in silo, katera izvira iz vere. V tem leži ogromna privlačnost katolicizma, njegovo poslanstvo in naloga, da vodi vsako dobo. Tako protestanti kakor tudi mi na Japonskem imamo o katoličanstvu zelo meglene predstave, češ da je nestrpno in nepremično. Res, da dobiva od zunaj stoječi človek o katoličanstvu vtis neprožnosti in odrevenelosti, toda to je le videz, za katerim tiči dejstvo, da je versko prepričanje katoličanov trdno in sigurno. Upravičenost te dozdevne negibčnosti je v neizpremenljivosti tistih verskih prepričanj, ki so obenem zahtevki zdravega in logičnega razuma. Pomislimo samo na napredek psihologije, veroznanosti, sociologije in drugih disciplin, ki ga je katoliška znanost napravila v zadnjih desetletjih, in s katerim se idejni svet katoličanstva neprestano obogatuje. Ti rezultati seveda neposredno niso v zvezi s katoliško dogmo, toda oni vnovič kažejo, kako potrebna in upravičena je dogma kot nespremenljiva resnica našega duhovnega življenja. Katoličanstvo je popolnoma enoten religiozni sistem, obenem pa sistem trdnih notranjih prepričanj, ki slonijo na uvidevnosti naravnega razuma, V tej zvezi leži moč katoličanstva, ki je večja kakor moč gole logike. Prav iz tega pogleda je katoličanstvo največja svetovna sila, koje vpliv je največji baš v socialnem organizmu človečanstva.«
Treba je reči, da pogan notranjo moč katoličanstva v njegovem izžarevanju na kulturno in socialno življenje in nje izvor do dna umeva. Njegovo pričevanje je kot kulturni dokument važno v času, ko se duhovne sile katoličanstva za ozdravljenje in povzdigo vsega našega življenja v borbi z razrušujočimi posledicami ateizma, materializma in amoralizma vedno bolj razvijajo. Te misli, ki so le člen v nepregledni verigi podobnih izpovedi od strani najboljših kulturnih delavcev sveta, morejo marsikateremu dobrohotečemu pomagati k polnemu spoznanja.
Uprava /e vKopltar/evi ul.ii.t * Čekovni račun,- Clubllana štev. (0.650 ln 10.349 sta lnserale. Sara/evošl.7563. Zagreb št. 39.011. Praga ln Dunat št. 24.797
Optimizem na pirotshi konferenci
Belgrad, 28. febr. (Tel. »Slov.«) Predsednik bolgarske komisije Karadžov, ki je odpotoval v Sofijo zaradi novih navodil svoje vlade, se je vrnil v Pirot. S seboj je prinesel navodila vlade. Konferenca je danes nadaljevala z delom.
Iz Sofije se je vrnil Kužucov. S seboj je prinesel polnomofje za sodelovanje na konferenci.
V krogih delegacije vlada optimistično razpoloženje in se pričakuje, da se bodo vsa sporna vprašanja zadovoljivo rešila.
Izjave bolgarskih delegatov
»Politika« objavlja izjave bolgarskih delegatov, kakor jih je dobil njen dopisnik.
Predsednik bolgarske delegacije polkovnik Popov je izjavil: »Danes smo izmenjali misli glede splošnih stvari. Imam vtis, da bo konferenca delala z uspehom. Konstatiram najboljšo voljo z vaše in naše strani, da se že enkrat dovrše posli, ki so bili mnogokrat neprijetni za obe strani. Zelo sem zadovoljen in očaran od ljubeznivosti in sestave vaše komisije, v kateri so sami odlični ljudje.«
Karadžov, odposlanec bolgarskega zunanjega ministrstva je dejal: »Nimamo vam nič posebnega povedati. Govorilo se je le na splošno in pregledali smo stvari samo v načelu. Sklenili smo, da rezultatov vsake konference ne podaja vsaka delegacija za sebe, temveč jih da za obe delegaciji skupno tajnik konference g. Šujiica.«
Tretji delegat g. M a n o 1 o v , ki je poslan od bolgarskega notranjega ministrstva, je dejal: »Naš vtis in naše želje so iste kot vaših delegatov, to je, da se doseže poln usipeh in da sporazumno rešimo vsa vprašanja, ki jih ima rešiti ta konferenca in s katerimi se ona bavi.«
»Vse je dobro,« vpada v besedo g. Karadžov. »Atmosferazaskupno delo je odlična in mi upamo, da se bo vse končalo, kakor treba. Jaz sem prišel iz Sofije bolan, ker bi mi bilo žal, če bi se moja odsotnost tolmačila kot diplomatska bolezen. In vidite, da se komaj držim na nogah. Bal sem se, da ostanem v Sofiji in da bi se vsled tega konferenca odložila ali ovirala, pa bi morda kdo mislil, da je lo neke vrste sabotaža. Pa, | kakor vidite, sem prišel, da delam, čeprav bolan.«
Kandidatno listo potrdil Veliki svet
V sredo, ob 10 zvečer se je pričela v palači Chigi tretja seja februarskega zasedanja Velikega fašistovskega sveta v letu 1929 — VII. (fašistovskem letu). Navzoči so bili vsi člani Velikega sveta razven ekselence Rocco, ki sc jc opravičil.
Takoj po proverki je predsednik vlade in vodja fašistov omenil smeri in duh novega vo-livnega zakona in se spominjal izvršenih vo-livnih del za imenovanje kandidatov. Nato jc pozval tajnika Velikega sveta Turatija, da prečita listo.
Ko je tajnik Turati javil udeležbo posameznih organizacij, ki so določene, da imenu-
Misij. organizacije v Franciji pripuščene
Pariz, 28. febr. (Tel. »Slov.«) Zunanji odbor poslanske zbornice je včeraj v kompromisni obliki sprejel zakon o zopetni pripustitvi kongregacij. Pripuščene kongregacije so natančno označene po številu in imenih. Prepovedan jim je vsak drug pouk, razen za izobraževanje misijonarjev. Določeno je šte-
Podpisani konvenciji
Belgrad, 28. febr. (Tel. »Slov.«) Pred odhodom dr. Kurnanudija v Ženevo je Nj. Vel. kralj podpisal dve konvenciji: 1. Zakon o sporazumu med jugoslovansko in češkoslovaško vlado o prepovedi terjanja sodnim potom terjatev in dolgov v bivših avstro-ogrskih kronah, ki so nastali pred 26. febr. 1919, v kolikor je valuta sporna. Konvencija se je sklenila v Pragi 29. sept. 1928. 2. Zakon o konvenciji med Jugoslavijo in Češkoslovaško o ureditvi medsebojnih terjatev in dolgov, ki so nastali pred 26. febr. 1919 v prejšnjih avstro-ogrskih kronah med upniki in dolžniki Jugoslavije in Češkoslovaške republike. Konvencija se je sklenila v Pragi 7. novembra 1928.
Obe vladi se obvezujeta, da ne bosta delali nobenih težav pri izplačilu terjatev, ki so se uredile s konvencijo, čeprav bi se plačilo imelo izvršiti izven mej dotične države.
Dr. Mažuranič
namestnik Kurnanudija
Pri svoji avdienci jc dr. Kumanudi predložil kralju ukaz, s katerim se za njegovega namestnika imenuje dr. Mažuranič. Kralj je ukaz podpisal.
Novi predsednik zagrebške zbornice za TOI
Zagreb, 28. febr. (Tel. »Slov.«) Ostavka predsednika zagrebške TOI zbornice Vladi-mirja Arka je sprejeta. Ravnateljstvo je izvolilo Milivoja Trnadka za novega predsednika. Trnadek je podpredsednik Prve hrvatske štedionice. Izjavil je, da je njegova izvolitev le začasna, ker mu radi prezaposlenosti ni mogoče obdržati to mesto. Predsedstvo zbornice je izrazilo obžalovanje, da je Vladimir Arko odstopil in se mu bo korporativno zahvalilo za njegovo delovanje.
jejo kandidate, je n-aznanil, da so se organizacije brez izjeme označile za nosilca liste Benita Mu&solinija, kar je izzvalo viharno ovacijo vodji fašizma.
Nato je tajnik Turati prečital imena kandidatov in je pri posameznih podal potrebne informacije. Ko so govorili še nekateri člani Velikega sveta, je bila kandidatna lista odobrena s tem dnevnim redom:
»Veliki faŠLstovski svet je odobril z aklamacijo kandidatno listo, predloženo od italijanskega naroda za plebiscit z dne 24. marca, VII. leta fašistovske revolucije.
Ob polnoči je bila nato seja zaključena.
vilo v šoli zaposlenih pomožnih moči. Preko- ■ številne pomožne moči se morajo porabljati izven Francije. Razen za tuje jezike morajo biti vsi drugi učitelji Francozi. Vsaka kon-gregacijska misijonska šola mora vsako leto poslati notranjemu ministru seznam nastav-ljencev, inventar in bilanco.
Za napredek kmetijstva v oblasteh
Kmetijski minister dr. Frangeš je izdal sledečo naredbo: Ker se bodo v samoupravni'! proračunih vsled novega stanja dobili v posameznih partijah prihranki, se imajo ti naknadno uporabiti za gospodarski napredek v oblasti, in sicer v te svrhe:
1. za ustanavljanje in podpiranje kmetijskih zadrug in društev vseh vrst, zlasti pa živinorejskih zadrug in zadrug za zboljšanje pridelkov; 2. za oplemenitev žrebcev, bikov in rtirjascev; 3.'za nabavo plemenske živine; 4. za razne kmetijske tečaje; 5. za ustanovitev kmetijskih knjižnic in čitalnic; 6. za pobijanje živinskih in rastlinskih bolezni; 7. za ureditev vzornih gospodarstev; 8. za nabavo semena, kmetijskega orodja in umetnih gnojil; 9. za zgraditev hlevov in gnojnih jam.
Kmetijsko ministrstvo bo podpiralo vsak koristen predlog za napredek kmetijstva v oblastih. Zato naj oblasti pošljejo kmetijskemu ministrstvu svoje predloge.
Državljanski zakonik
Zakonodajna komisija v justičnem ministrstvu dela zelo intenzivno na izdelavi novega državljanskega zakonika. Ker je ta zakonik zelo obširen ter obsega veliko snov in mora rešiti zelo zavita vprašanja, je delo razdeljeno na več odsekov. Dosedaj je komisija izdelala poglavja o varuškem, zastavnem in materielnem pravu. Treba še dovršiti poglavji o zakonskem in rodbinskem pravu ter v splošnem delu državljanskega zakonika. Pri izde- | lavi zakonskega prava so se pojavila tako nasprotna mnenja, da ni upanja na soglasnost komisije v tem vprašanju. Zato sc namerava pripustiti končna odločitev o zakonskem pravu vrhovnemu zakonodajnemu svetu.	|
Stanje prometa
Belgrad, 28. febr. (Tel. Slov.) Prometno ministrstvo je izdalo o stanju prometa- v celi državi: Belgrajsko ravnateljstvo: Položaj nespremenjen. Med Caribrodom in Nišem grozi pri čelekuli Gabrovačka Rijeka z prestopom struge. III. armadna oblast v Skoplju je poslala po en oddelek vojaštva, pionirjev v Prahovo, Požarevac in Smederevo, ter jih dalo za slučaj potrebe na razpolago. Zagrebško ravnateljstvo: Položaj nespremenjen. Temperatura je padla. Radi poplav ni nobene nevarnosti. Sarajevsko ravnateljstvo: Pri Višegradu je snoči plaz zasul progo tako, da sta imela osebni in tovorni vlak 3 oziroma 2 in pol ure zamude. Vreme je oblačno. Temperatura plus 3. Radi poplav ni nobene nevarnosti. Subotiško ravnateljstvo: Položaj nespremenjen. Mrzli vetrovi. Pred poplavami ni nobene nevarnosti.
Zračni promet s tujino bo znatno spopolnjen
Zagreb, 28. febr. (Tel. »Slov.«) Zračni promet, ki bi se imel te dni zopet vzpostaviti med Belgradom in Zagrebom, je radi neugodnih vremenskih razmer za nekaj dni odložen. Zrakoplovno društvo, ki oskrbuje promet, je naročilo tri nova letala. Letos se bo otvoril promet med Zagrebom in Dunajem ter Zagrebom in Prago. Ta promet bodo menjaje oskrbovala jugoslovanska, nemška in praška letala. Nova tri letala so bila kupljena v Parizu. Radi neugodnega vremena so morala pristati v Lyonu, odkoder so poletela v Milan. Čim se vreme zboljša, pridejo preko severne Italije v Zagreb.
Belgrajske vesti
Belgrad, 28. febr.
Dr, M. Natlačen, komisar ljubljanske oblasti je bil danes sprejet v tričetrturni avdienci.
Dr. Pitamic, novi vashingtonski poslanik je prišel danes v Belgrad ter obiskal pom. zun. ministra in nato prometnega ministra.
Seja glavnega zadružnega saveza bo jutri pod predsedstvom dr. A. Korošca.
Ratificirana je konvencija o medsebojnih terjatvah med Jugoslavijo in Češkoslovaško, Za določitev valute izplačila velja kraj prebivanja do dne 26. febr. 1919.
Trgovinsko ministrstvo je potrdilo izvolitev Koste Jankoviča za predsednika, Dušana Mala-dovskega in Konrada čarvija za podpredsednika obrtne zbornice v Vel. Bečkereku.
Trgovinsko ministrstvo je odobrilo, da sme belgrajska obrtna zbornica v 1. 1929 pobirati S-odstotni davek na dohodke od podjetij, trgovin, poklicev in tistih podjetij, ki so zavezana k javnemu polaganju računov.
Novo imenovani belgrajski občinski svet bo jutri pričel reducirati uradništvo. Kakor se je zvedelo, bo z redukcijo zadetih okrog 200 uradnikov.
Kakor smo poročali, bi se imelo danes izvršiti izplačilo dnevnic bivšim narodnim poslancem. Ker pa je blagajnik Vojinovič obolel, so se odplačila odložila.
Novi železniški tarifi stopijo jutri v veljavo.
Glavni prosvetni svet je imel danes sejo, na kateri je obravnaval razna vprašanja. Med drugim glede učnih knjig, ki jim je potekel štiriletni rok.
Zastopniki bank, gospodarskih organizacij in zbornic so imeli dopoldne sejo v Zvezi industrije, oziroma pri državnem pod-tajniku Letici. Zahtevali so odpravo rentnega davka. Podtajnik Letica je odgovarjal na posamezne točke in zahteve. Dejal je, da se bodo njihove zahteve pri novem zakonskem načrtu vpoštevale.
Minister za soc. politiko (lr. Mate Drinko-vič je odpotoval v Zagreb na konferenco delodajalcev in delojemalcev, na kateri se bo obravnavalo o reviziji naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin ter osemurnega delavnika.
Finančni minister pripravlja proračun. Iz avtentičnega vira smo zvedeli, da bodo posamezna ministrstva v najkrajšem času predložila dvoru svoje programe dela in vse načrte, ki naj se v dotičnih ministrstvih obenem s proračunom izvedejo.
Belgrad. Bolgarski gospodarski krogi so predložili predsedniku vlade in ministru trgovine v Sofiji zahtevo, v kateri zahtevajo, da se sklene trgovinska pogodba z Italijo t ozirom na odnošajp, ki se vzpostavljajo med obema državama.
Dr. Lojze Čampa:
Zakaj lastni tiskovni urad?
II.	'
Tudi kar se tiče poročevanja in dajanja vesti v notranjosti naše države obljublja ustanavljajoči se presbiro spremembo, ozir. spo-polnitev. Podrobnosti sicer še niso znane. Kratko in jedrnato je bilo javljeno, da bo presbiro sprejemal poročila iz notranjosti države in jih dajal domačim listom, da se bo organiziralo poročanje o delu po ministrstvih in da bodo listi dobivali narazličnejše vesti o žitju in bitju države kot celote, kakor tudi njenih pokrajin.
Morda bi se v strogem časnikarskem smislu, ki hoče iz svojega lista ustvariti posebno bitje, ki ima gotovo lastno življenje, ki se ravno potom različnosti vesti hoče razlikovati od drugega tekmeca, mu konkurirati v iznajdljivosti, hitrosti in točnosti, dalo temu načinu domače poročevalske službe oporekati, češ da se bo na ta način izvr|ilo gotovo uniformiranje vsega domačega tiska in da ne bo ločiti bi-•tveno enega od drugega. List naj bi torej izgubil svoj raison d, Stre, ker ne bo več individualnosti. Temu nasproti jc treba ugotoviti, da je vsled slabih materielnih predpogojev jugoslovanskega časnikarskega podjetništva na cplošno gotovo uniformiranje bilo že davno izvršeno. Kljub temu pa ni pozabiti na eno, da ohrani vsak časnikarski poročevalec svojo osebnost naprej in bo v prvi vrsti od njega odvisno, koliko bo poleg vseh danih poročil mogel ustvariti tudi sam. Tega tekmovanja ne bo mogel spraviti nihče s sveta in tudi nima nihče namena. Od osebnosti in dela časnikarjev samih bo diferenciacija listov odvisna tudi na-prej.
Kar obljublja novi presbiro in kar bo pomenilo, če se bo ta poročevalska služba organizirala do popolnosti, bistven preobrat v na-iem domačem tisku, bo material, ki je tako-rekoč že obsežen v programu dela vlade in ki se bo za gotov del našega tiska naravnost na novo odkril, so vprašanja, kje prav za prav smo in kaj hočemo, kje je naše gospodarstvo. Priznati je nadalje treba in to ne da bi se pljuvalo na vse, kar je bilo, da se je v jugoslovanskem tisku trenotnim življenskim vprašanjem naroda posvečalo premalo pozornosti in je bil zlasti en del tiska preveč posvečen ne politiki, ampak politiziranju ter dajal prostor tistim, ki so v intrigiranju videli smisel javnega življenja. Ravno ta stran nosi brez dvoma krivdo na nestalnosti dosedanjih vlad. Vlade niso bile samo sluga parlamenta, ampak je imel gotov tisk nasproti njej samo en cilj, da jo namreč ruši. Naravnost kvarno za stabilnost dela in vlade pa je vplivala anonimnost v oblaki najrazličnejših izjav, o katerih član vlade navadno nikdar ni mogel vedeti, ali so izšle resnično od politika, ali pa so bile samo redakcijsko delo. Dejstvo je, da so ustvarjale stalno negotovost, ki je bila večja ali manjša, kakoršna je pač bila osebnost člana vlade in njegovo poznavanje okolice in razmer. Ta način javnega dela, to moramo priznati, je začel naletavati na odpor pri časnikarjih samih.
Presbiro, kakor se pričakuje, bo tisku pri upoznavanju javnosti s tem, kar se pozitivno dela, učinkovito pomagal. Če bo dajal vse priprave in dela iz ministrstev, bo na ta način prenehalo letanje po teh uradih, ki je dosedaj degradiralo tudi najresnejšega časnikarja do običajnega reporterja. S tem pa ni rečeno, da mu ne bo odprta nadaljnja pot za študij stroke dotičnega ministrstva, za razgovore z gospodi odločujočimi uradniki, in za iznajdljivost ter svoboden pogled. Nadalje bodo velike važnosti gospodarska poročila o položaju v posameznih pokrajinah. Z doslednim prikazovanjem tega stanja, katerega bo list izobličil in prikrojil, mu dal važnost, kakor je pač namen lista in concreto, bo tisk vršil nekako prostovoljno vlogo borze dela in naših gospodarskih naravnih vrednot. Posebno poglavje bo naravno snov, ki naj zagleda obliko splošnih na-redb ali zakona. Brez dvoma se bo potom presbiroja ta snov spopoinila s kritiko in mnenji visokih uradnikov, kakor tudi zasebnikov in tako izgubila svojo sicer pusto abliko.
Z eno besedo: Namen presbiroja, vsaj kolikor je sklepati iz objavljenih intencij vlade in kolikor se tiče poročevalske službe na znotraj, lahko v vsaj približni dovršenosti daje našemu tisku dragocen, dosedaj zakopan material, potom tiska pa pripomore do spoznanja, kaj smo in kaj hočemo biti. Saj je končno vlada tista, ki ima tudi v časnikarskem smislu — najdragocenejši materijah
Carinski dohodki
Belgrad, 28. febr. (Tel. »Slov.«) Carinski dohodki brez dohodkov za razne druge oblasti so znašali pri osrednji blagajni za drugo desetino februarja 1929: V Zagrebu 6, 267.940 Din, v Belgradu 6,138.949 Din, v Novem Sadu 5,187.429, v Ljubljani 8,755.168 Din, v Dubrovniku 2,506.309 Din, V Skoplju 1,692,143, v Splitu 7,822.290. V drugi desetini februarja 1929 skupaj 31,350.222 Din. V prvi desetini februarja 1929 34,573.352 Din. V tretji desetini januarja 40,106.972 Din. V drugi desetini januarja -37;395.146 Din. V prvi desetini 30,151.409. V decembru 1928 skupno 115,890.336 Din.
Dunajska vremenska napoved: Po nin-leni bo nehalo snežiti, poklalo bo jasno, zelo hud mraz, severni vetrovi.
Nemški reparacifski predlogi
London, 28. febr. (Tel. >Slov.<) Pariški dopisnik >Tinies«-a poroča, da je osnovna misel nameravanega predloga dr. Schachta ta-le: Od Nemčije vsako leto plačljiva vsota. Iti se more od leta do leta spremeniti, bo obstojala iz treh delov. Prvi del tvori jasno določena vsota, ki jo ima Nemčija plačati v zlatu brez ozira na svoje gospodarsko stanje. Za to vsoto sme Nemčija zahtevati dveleten moratorij, ravno tako, kakor so se upniki Nemčije dogovorili pri ureditvi svojih dolgov z Zdru-
ženimi državami. Drugi del bo podvržen nekaki transfer-Jtonfroli in bo vsled tega elastičen in odvisen od blagostanja Nemčije Tretji del pa 1)0 obstojal v stvarnih dajatvah. Ta dolg bo koniercializiran z izdajo obligacij.
Nemški listi poudarjajo, da je popolnoma izključeno, da bi Nemčija pristala ria kakršnokoli ureditev reparacijskih plačil, če ne bo Porciije izpraznjeno. Nemška vlada tudi pričakuje, da bo istočasno urejeno saarsko vprašanje.
Nemška kriza še ni premagana
Stresemann ne odstopi
Berlin, 28. febr. (Tel. »Slov.«) Med cen-trumom iu nemško ljudsko stranko vlada še vedno veliko nasprotstvo o načinu rešitve
krize. Dr. Stresemann je včeraj izjavil državnemu kanclerju, da želi nemška ljudska stranka vlado velike koalicije samo do konca reparacijskih pogajanj in samo s pogojem, da ostale stranke sprejmejo zahtevo, da se davki ne bodo zvišali. Stranka ne bo delovala v
nobenem kabinetu, v katerem sedijo ministri stranke, ne da bi bile ujihove frakcije vezane na koalicijski program. Če bi bil edini izhod, vlada brez ljudske stranke, se nadejajo, da bo v tej vladi ostal dr. Stresemann kot stro-kovnjaški minister. Vesti, da hoče dr. Stresemann demisijonirati iz zdravstvenih razlogov, se označujejo v krogih nemške ljudske stranke kot neutemeljene.
Poljska ustava se ne bo ohtroirata
Varšava, 28. febr. (Tel. »Slov.«) V sejmu je med ustanovno debato izjavil knez Radziwil za pristaše Pilsudskega, da zahteva neugodni zunanji položaj Poljske, da se notranje razmere uredijo posebno obzirno. Socijalist Lieber-mann je grajal, da se celo v formalnih podrobnostih načrta kažejo monarhistične oblike. Nobena monarhija ne daje najvišjemu dostojanstveniku tolikih pravic. Narod sam bo z vsemi silami preprečil načrt. Po govoru Radziwila se smatra, da se je opustila misel oktroiranja ustave, temveč da se bodo, če bo načrt odklo-
Boj za pristnost
dokumentov
Haag, 28. febr. (Tel. Slov.) »Courant« poroča, da je glavni urednik »Uttrechter Tagblat-ta« izjavil, da so objavljeni dokumenti vsekakor pristni. So to protokoli o sestanku vojaških strokovnjakov v Bruslju. Zapisniki so pisani na nradnem papirja, podpisani in imajo belgijski državni pečat. Prinositelj dokumenta je pripravljen, predložiti dokument Društvu narodov, da preišče podpise. Holandski zunanji minister je. i& koncem januarja po drugem potu zvedel za vsebino dokumenta. Tudi bruseljski »Soir« poŠ roča, da je holandska vlada vedela za to ljstino in za njeno bodočo objavo. Socialistična stranka Belgije bo imela 8. marca mednarodni shod o vprašanju mirovnih pogodb, na katerem bodo govorili belgijski in holandski posla/Iti,
Trocki o Stalinu
London, 28. febr. (Tel. (Slov.«) V drugem članku Trockega, ki ga objavlja »Daily Ex-press«, Trocki hudo napada Stalina. Označuje ga za izrazito povprečega človeka s praktičnim smislom, previdnostjo in vztrajnostjo. Politično pa je omejen. Ne govori nobenih tujih jezikov in nima nobene ustvarjajoče sile. Njegova voditeljska vloga je samo refleks propadanja države. 2e več let je bil glavni cilj njegove politike strmoglavljenje Trockega. Ze 1. 1926 ga je Trocki imenoval grobokopa stranke in republike.
Po deHnitivni zmagi
Primo di Rivera
Madrid, 28. febr. (Tel. Slov.) Primo de Rivera je izjavil, da je kralj z dekretom za vedno razpustil artilerijsko šolo v Segoviji.
Pariz, 28. febr. (Tel. Slov.) Kakor poročajo listi, se vrši španska cenzura skrajno ostro ter je listom prepovedano pisati o procesu radi zadnjega upora. Govori se, da ima Sanclie? Guerra listine, ki kompromitirajo še več generalov, višjih poveljnikov in stotnikov. Kralj proučuje stališče posameznih armadnih voditeljev.
Kanada za priznanje sovjetske Rusije
Moskva, 26. febr. (»Ameia«.) Dočim londonska vlada odločno odklanja vsako obnovitev diplomatskih odnošajev s sovjetsko Rusijo, je kanadski ministrski predsednik King po nekem poročilu iz Ottawe drugega mnenja. Na vprašanje poslancev delavske stranke je v parlamentu odgovoril, da bo vlada iz lastne iniciative proučila vprašanje obnovitve odnošajev z Rusijo in da je že storila odgovarjajoče korake.
Komunistična zarota odkrita v Budimpešti •
Budimpešta 28. febr. (Tel. »Slov.«) Policija je odkrila veliko komunistično zaroto ter aretirala včeraj in danes 60 oseb, med drugim delegata berlinskih komunistov Sebesa in nekega posredovalca dunajskih komunistov. Samo štirje voditelji, pooblaščenci rusko sovjetske centralne komisije, so vedeli za to zaroto, ostali člani pa se medseboj niso poznali. Domneva sc, d« je zapleteni!) v zaroto še mnogo drugih oseb. Zarota je razpolagala z velikimi denarnimi sredstvi.
njen, tekom leta razpisale nove volitve, pri katerih bo ustavno vprašanje volilna parola.
Pilsudski in senat.
V vojnem odboru senata je imel danes maršal Pilsudski kot vojni minister temperamenten govor, v katerem je izjavil, da sploh ni prišel v sejem na posvetovanje o vojnem proračunu, ker ne trpi, da bi se omalovaževala oficirska uniforma. On je nasprotnik vsega sedanjega načina posvetovanja o vojnem proračunu in zato o njem tam sploh ni dal poročali.
Poljska opusti svoj
manjšinski predlog
Varšava, 28. febr. (Tel. »Slov.*) Zunanji minister Z a 1 e s k i odpotuje jutri v Ženevo na zasedanje Sveta Društva narodov. Njegov načrt, da se veljavne pogodbe o manjšinah enakomerno razširijo na vse države Društva narodov, se ne bo predložil kot formuliran poljski predlog, ker je bil v Franciji in Angliji sprejet hladno. Smatra se, da se Poljska temu odreče tem lažje, ker tudi Nemčija z ozirom na stališče zapadnih držav ne bo vztrajala na svojem inicijativnem predlogu, ki ga je napovedala na zadnjem zasedanju Sveta Društva narodov.
Morilci kavanskega predsednika republike aretirani
Newyork, 28. febr. (Tel »Slov.«) Ameriška policija je aretirala osem oseb, ker so obdolžene, da so udeležene pri komplotu umora havanskega predsednika Machada. Zarotniki so odlične osebe iz Havane, pripadniki. politične skupine, ki želi intervencije Združenih držav na Kubi. Policija je zaplenila listino, naslovljeno na Hooverja, s prošnjo za intervencijo Združenih držav.
Poostritev japonsko - ameriškega nasprotja na Kitajskem
Moskva, 26. febr. (»Ameia« ) Po ena ameriška križarka je dospela v Čifu in Cingtau, da ščiti tam ameriške interese. V resnici pa gre za demonstracijo proti novemu japonskemu prodiranju v šantunški provinci. Položaj je zelo podoben onemu pred washingtonsko konferenco pomorskih sil v 1. 1921., ko so morale Ze-d in je ne države Japonsko prisiliti, da je zapustila to nadvse bogato in s-trategično važno kitajsko provinco.
Bolgarija in morje
Dne 26. t. m. je sklical v prostorih sofijske ljudske univerze »Bolgarski narodni morski sgo vor« (ki odgovarja naši Jadranski stražj) pod predsedniŠtvom prof. Išikova javno sejo, v kateri se je razpravljalo o vprašanju bolgarskega pristanišča na Belem morju. (Tako imenujejo Bolgari Egejsko morje v nasprotju s Črnim morjem.) Po strokovnih poročilih o zgodovinskih, ekonomskih, mednarodnih in drugih političnih činiteljih so sprejeli navzoči soglasno te sklepe:
Bolgarija ima pravico do Belega morja na temelju svojefasnega zagotovila Antante. Vsi praktični oziri narekujejo, da mora dobiti pristanišče samo južno od Rodopskega gorovja. Za sedaj še ni vprašanje toliko dozorelo, da bi se lahko dosegla ugodna rešitev. Treba je počakati na pripravnejši trenutek, a »Morski sgo-vor« si šteje v dolžnost žc zdaj opozoriti ves narod na to resno zadevo!
Prireditelji so se hoteli izogniti vsakemu politično neugodnemu protestu. Zato so se razdelile samo osebne vstopnice, in v dvorani je bilo navzočih samo kakih 70 zastopnikov akademskih ter javnih krogov s sofijskim metro-pclitom Štefanom na čelu. — Beseda -Solun sploh ni bila omenjena, a seveda je imela prireditev namen poudariti bolgarsko zanimanje za to pristanišče v trenutku, ko se sklepa toza-i dtvna pogodba med Jugoslavijo in Grško.
Čehi v Avstriji
ii.
Ne samo na Dunaju, po vseh avstrijskih mestih in mestecih ter industrijskih središčih so številne češke kolonije, ki so kar najbolje organizirane. — Njihovo družabno, društveno in kulturno gibanje v nam sosednjem Gradcu naj bi bilo vzor tudi slovenski manjšini ali koloniji. Zadnja dva dneva marca bo tam velik zlet češkoslovaških kolonij iz vse jugoavstrij-ske republike, ki se ga udeleže tudi gostje iz domovine, z Dunaja in iz Jugoslavije. 31. marca pa bo 35. občni zbor društva »Praha«. Običajni letni občni zbor društva »Praha« in ob enem dobrodelnega društva »Češke srdce« bo 3. februarja. — V Brockmannsgasse št. 48 imajo Čehi svoj dom, ki daje varno streho tudi za »Češke srdce«, »Rodičovska rada« (»Roditeljski svet«), tam je telovadnica, češka jezikovna šola, čitalnica, ki ima nad 40 časopisov,
—	tu so vsa češka zborovanja, zabave itd. Tudi drugi Slovani so tu kakor doma.
Pod češkim vodstvom se je ustanovil »Slovanski delovni odbor«, v katerem so: za Čehe Vaclav Stary, za Jugoslovane dr. M. Ilič in Alozij Tratenšek, za Bolgare tajnik Mano Stojanov Manolov, za Ukrajince Kornilo Tver-dochlich. — Na dan 23. februarja priredi ta odbor »Slovanski večer«, na katerem bodo prednašani slovanski plesi,, slovanske pesmi, češki tercet, bolgarski sekstet, jugoslovanrki akademski orkester bo sviral domače skladbe itd. — V okviru tega slovanskega odbora je bilo ustanovljeno pevsko društvo »Slavija«, v katerem so zastopana vsa taihošnja slovanska društva. — Tudi tamburaški zbor imajo, ki zahaja celo v ostala mesta.
Delo je modro razdeljeno za vse potrebe češke kolonije. Imajo damski odbor, veselični odbor, plesni odbor, telovadni odbor, šolski odbor itd. Češka jezikovna šola je vsako sredo zvečer po dve uri. Poučuje učiteljica Nera-dovS. — Plesni odbor je priredil 27. t. m. že tretji ples pod pokroviteljstvofn konzula dr. Jaroslava Machača.
Pa ne samo v Gradcu, po vseh štajerskih industrijskih krajih so izdatne češke kolonije. Enako po vseh alpskih deželah, posebno v Solnogradu, Inomoslu in še posebe v Lincu.
—	In to ni čudno, saj je imel češki narod 'od nekdaj nadprodukcijo na inteligenci in obrtniškem naraščaju. Češki krojači, čevljarji, čalou-nici itd. so preplavili vso sosednjo Evropo. — Ko je Kolumb blodil po morju in ni imel niti pojma, da odkrije današnjo Ameriko, pa glej, kar mu pride naproti deputacija češke kolonije in ga pozdravi: »Pane Kolumbe, mi jsme už davno tady. Kde domov muj? Kde ... »Nad Tatro se blejska« takrat šc ni bil^ znana in -se bratje Čechoslovaci še niso kregali* ^' življenje in smrt za Črtico med Čecho-Slovaci. 38
Zato ni nikako čudo, ako je cfčlb' V gor-nještajerskem Voitsbergu čedna češka kolonija, ki ima že dolgo let svoje društvo »Praha«. Ta šteje 51 članov, a 1J. januarja je imela svoj občni zbor ob navzočnosti 43 članov. Knjižnica šteje 171 knjig, a v šolo češkega jezika zahaja 41 otrok.
Celo v zakotnem Erzbergu je znatna češka družba, ki povsod pokaže, da hoče tudi tam ohraniti svojo narodnost. Tudi tam imajo svoje društvo »Praha«, ki bo imelo 10. februarja svoj letni občni zbor.
Kapfenberg je samo tovarniški kraj, ali baš zato je tam lepa češka kolonija, ki je dobro organizirana v društvu »Praha«. Včasih pridejo tja tudi tainburaši iz Gradca.
V Lincu je več Čehov nego v Gradcu in so prav tako lepo organizirani, samo da je vse v večjem obsegu. Češka šola je tam jako številno obiskovana. — Bližina na domovino jako blagodejno vpliva na razvoj in delovanje lin-ških Čehov.
Vse organizacije čeških kolonij se morejo pohvaliti s podporo iz domovine. — Naglašam to razveseljivo dejstvo radi tega, da bi se morda pri naš doma razvila blagodejna tekma v podpiranju naših kolonij, — recimo naših rudarjev na Westfalskem in drugod.
A. G.
Zagrebške vesti
Zagreb, 28. febr. (Tel. Slov.) Danes je zagrebški župan prejel cd ministra dvora odgovor na brzojav, ki ga je občinski svet poslal s prve seje. Brzojavka sc glasi: »Gospodu županu! Z iskreno zahvalo na topel brzojavni po-zdrav s prve seje novo imenovanega občinskega sveta dragega mi Zagreba, pošilja Nj. V. kralj svoje želje za uspešno delo novega občinskega sveta«,
Zagreb, 28. febr. (Tel. Slov.) Predpoldne se je po naredbi kmetijskega ministra vršil sestanek radi priprav za slučaj poplave. Navzoči so bili zastopniki gradbenega odseka, občine, vojaških oblasti in okrajnega glavarstva Napravili so potrebne sklepe, o čemer so javnost obvestili.
»Riječ«, ki jc prenehala izhajati kot dnevnik, bo te dni pričela izhajati kot tedenska revija.
Od včeraj na danes jc Sava narastla na 126 centimetrov nad normalo. Po njej plavajo velike ledene plošče. Na Savici pri Zagrebu ni bilo mogoče razbiti ledu, ki je podrl dvoje lesenih mostov, škoda znaša 150.000 Din.
Po toplih dnevih je zopet nastopil mraz. Zjutraj je toplcnier kazal —6, opoldne —3.
" Zvečer je pričel briti oster severovzhodni veter.
ir
Jva
t /
aj/e novega
Koledar
Petek, 1. marca. Albin, Hadrijan, Luitbert. — Solnce vzide ob 6.43 in zaide ob 5.43. — Dan je dolg 11 ur. Dan se začne ob 6.06, noč nastopi ob 7.27. Do konca meseca naraste dan za 1 uro 41 minut.
Grozna smrt radarja
Trbovlje, 27. februarja.
V	sredo dopoldne se je na zapadnem okrožju rudnika v Trbovljah zgodila grozna nesreča. Jamski zidar Medvešček Ivan II se je smrtno ponesrečil.
Na Ferdinandovem polju se dela v jami nov moderni jašk z dvemi torili. Ponesrečeni Medve&ček je s svojim tovarišem Repovšem delal v tem jašku novo etažno progo. Ko sta napolnila voziček z materijalom, sta ga peljala k jašku, kjer naj bi se spustil na dno, in od tod na kraj, kjer bi se voziček zopet izpraznil. Torilo jaška se ni nahajalo na etaži, kakor sta domnevala Medvešek in Repovš. Zato se je napolnjeni voziček prekucnil v jašk, ž njim vred pa Medvešček in Repovš. Medtem, ko se je Repovš še vjel na tram, po katerem vozi torilo gori in doli, je Medvešek padel z vozičkom vred na dno. Padec od etaže, kjer sta delala, pa do dna je globok 43 m. Medvešek je bil takoj mrtev. Glavo je imel razbito, obe nogi in roki zlomljeni. Če je bila pri jašku predpisana zatvorača, mi ni znano, ker nismo dobili o tem naprošenih informacij. Vendar nekaj ni bilo v redu, ker drugače bi se nesreča ne bila zgodila. Vsekakor bo treba posvetiti varnostnim odredbam večjo pažnjo.
Kuriva še vedno primanjkuje
Prometne razmere na železnicah so sicer večjidel zopet v normalnem tiru, vendar je dovoz premoga v Ljubljano še vedno pomanjkljiv. Prometni zavod za premog v Ljubljani nam je dal k temu sledeče pojasnilo:
V	premogovni industriji je nastopila sedaj reakcija zime in mraza. V rudniških revirjih TPD je produkcija premoga še vedno omejena na polovično dnevno kapaciteto. Mnogo rudarjev še boleha na posledicah mraza. Pri znižani produkciji in reducirani zaposlitvi delavcev TPD trenutno jedva zmaguje odpravo starih naročil, a tekoča naročila rešuje le v najnujnejših slučajih. Zato v Ljubljano še vedno ni trboveljskega premoga. V zadnjem času je prispelo v Ljubljano nekaj šlez-kega, angleškega in avstrijskega premoga.
Koksa nimajo.
Naša železna industrija je glede koksa v kritičnem položaju. Rezervne zaloge so pošle, novih dobav pa ni od nikoder. Zadnjič smo poročali, da uporablja železna industrija pri nas večinoma koks iz porurskih rudnikov, kjer pa je situacija približno ista kot v naših rudnikih. Koks dobivamo tudi iz Anglije, Šali« muCIt« svojih otrok z ribjim oljem pravi vsak, ki Je preizkusil zelo prijeten izdelek
ara, Slezije in Moravske, vendar je najbolj uporaben koks iz Porurja. Dobave koksa iz navedenih dežel so tako pičle, da naša industrija prihaja radi pomanjkanja koksa v obupno stanje. Iz Moravske Ostrove že tri mesece ni nobenega koksa, ker hočejo v prvi vrsti založiti lastno industrijo.
Tudi suhih drv ni.
V Ljubljani je nastalo veliko povpraševanje po suhih drvah. Trgovci s kurivom sicer razpolagajo s svežimi drvmi, ki pa ne zadovoljujejo odjemalcev iz enostavnega razloga, ker so za kurjavo manj uporabna in pa težja, kar je v škodo odjemalcev, ki kupujejo na »vago«, ne pa na metre.
Trakom v Slovenski Krajini
Murska Sobota, 25. februarja.
Trahom, ena izmed najbolj razširjenih bolezni v Slovenski Krajini, se je pojavil tudi na gimnaziji v Murski Soboti. Takoj je zdravnik pregledal vse dijake soboške gimnazije in ugotovil 8 slučajev obolenja.
Najbolj je razširjen trahom v vaseh Odranei in v vseh treh Bislricah. Tukaj ga ima skoraj vsak
človek. Ce bi ta bolezen razsajala med Ljubljančani v istem razmerju kot med Prekmurci, bi bilo v Ljubljani bolnih na trahomu približno 2000 ljudi. Vsekakor zelo veliko število.
Bilo bi zelo potrebno, da bi se zdravljenje na trahomu uredilo. Doslej so prihajali v omenjene vasi vsaj enkrat na mesec zdravniki iz Preloga. V Prelogu v Medmurju imajo namreč poseben sana-torij za bolne na trahomu. Slovenska Krajina bi potrebovala sanatorij še veliko bolj, ker se je trahom razpasel tukaj veliko bolj kot v Medmurju.
GRIPA!
Stanje naših voda normalno
Hidrotehnični oddelek ljubljanskega velikega županstva poroča:
V Krškem je narastla Sava v zadnjih 24 urah za 10 cm. Na vodokazu sega voda do ničle, kar pomeni normalno stanje vode. Na Savi in Krki je led skoro popolnoma izginil in za mostove ni nobene nevarnosti več.
Pri Rimskih toplicah so v noči od 26. na 27. februarja plavale po Savinji velike ledene plošče, ki so pri Laškem zadevale ob vodno merilno desko in jo dvakrat prelomile. Plavajoči led je porušil v Šmarjeti nad Rimskimi toplicami leseni občinski most. Savinja je narastla tod včeraj zjutraj za 160 cm, a sedaj zopet upada. Od raznih okrajnih glavarstev iz ljubljanske oblasti prihajajo o vodah ugodna poročila. Nikjer se ni bati povodnji, ker je stanje voda doslej docela normalno.
ki je prirejen iz ribjei lekarnah v malih /.avitk:
olja. Dobiva se v vseh
po Din 25'—. in v velikih zavitkih po Din 42*—.
Kako praznjufejo Macedonci svoj pust
in pepelnico
Do j ran, 23. februarja.
Ker so Slovencem običaji Macedoncev malo znani, hočem napisati čitateljem »Slovenca« malo o maccdonskem pustu in pepelnici, katero bodo tukaj v kratkem praznovali.
Pustna nedelja.
Macedonski karneval — pust — je vedno v nedeljo. Kakor povsod pri takih stvareh, prihaja tudi tukaj mladina moškega spola na svoj račun. Že zgodaj zjutraj se sliši razbijanje ciganskega bobna ali »topandžijec in sviranje različnih piščali vsake velikosti Ko srečaš takole godbo, se spomniš na svetopisemsko zgodbo, ko so Izraelci razrušili Jeriho s trombami in piščalmi. Tudi ta godba ne zaostaja mnogo za svetopisemsko, ker bobnarji udarjajo tako silno, da se po vsem trgu tresejo šipe v oknih; na piščali pa piskajo, da gre skozi mozeg in kosti. Torej takale godba zjutraj pomeni, da se luaškare že oblačijo in pripravljajo na obhod.
V sprevodu gre prva godba (najmanje štirje cigani), potem maškarc (do osem moških, ki so pa dobro maskirani), za njimi cerkovnik z oslom in vrečiuni. Ta pobira darove za cerkev v dotičnem kraju. Zaključek sprevoda tvorijo sevffda otroci. Ustavljajo se pri vsaki hiši. Ma-škare gredo v vsako hišo in državni urad. Vsak mora nekaj darovati. Cerkovnik spravlja te darove v vreče na osla. Seveda, če gredo vsi darovi za cerkev, pa seveda ne vem. Tako traja ta grozna svetopisemska godba ves dan do noči, dokler maškarada ni obiskala zadnje hiše. Potem se sprevod razide. Cigani navadno še potem razbijajo in svirajo doma pri svojih kočah celo noč. Ker cigan brez rakije ne more svirati, seveda zraven pridno zalivajo. Možje in fantje pa zvečer navadno sede po gostilnah ali kafa-nah ter si preganjajo čas s kvartarni. Ob desetih že vse spi. — Tako mine macedonski pust.
Čisti ponedeljek. — Post se začne.
Drugi dan je »čisti ponedeljek« ali poklade. S tem dnem se začne post. Čisti ponedeljek se
pravi zato, ker se morajo ta dan razčistiti vsi računi med Macedonci; vsak mora plačati, kar je dolžan, tako da pride vsakdo v postni čas čist. Zgodaj zjutraj že odrinejo žene, devojke (mome), starci in otroci kakor tudi šolska mladina na hrib k izviru pod stoletne javore. S seboj nosijo fižol in posodo za kuhanje. Tam se kuha potem fižol v čisti vodi, tam se začne post in od tega dne naprej ne je Macedonec nič drugega kot nezabeljen fižol. Macedonec ne je v postu ne mesa, nc olja in ne masti, nič od masla, nc je jajc, sira, mleka in rib. Fižol mu je v postu edina hrana. Mlajši Macedonci posta ne drže več tako strogo.
Mlade žene na skali.
Tam pri izviru pod javori se začne post. Tam prebijejo celi dan, kuhajo fižol in pijejo bistro vodo iz studenca. Zraven izvira se nahaja precej strma pečina, ki je gladka kakor steklo. Vidi se, da je na eni strani zelo zdrsana. To pa zato: Na čisti ponedeljek prihajajo sem tudi mladoporočene žene. Vsaka, katera v prvem ali pa v drugem letu zakona ostane brez otrok, sede tu na vrh te pečine in se spusti doli. To baje pomaga. Vsaj ženski spol to verjame. Zakon brez otrok je namreč med Macedonci za ženo sramota. Tudi jaz sem mislil enkrat poskusiti, kako se kuj drči tam doli, pa bi si skoraj razbil glavo. Tam stoji silno star javor, ki je votel. Šest odraslih oseb nas jc šlo vanj, pa je bilo šc za tri prostora v njem.
Dekleta pri treh kamnih.
Kakih dve sto metrov odtod stojijo trije kamni. Tudi ti kamni imajo na »čisti ponedeljek« svoje obiskel K njim prihajajo mome, devojke, ki se niso poročile. Še je pomoč. Prinesejo naj le dar tem trem kamnom, se poklonijo pred njimi, pa bodo že lahko naslednje leto tu kuhale fižol svojemu možu. Zato nosijo darove v obliki kolačev, pogač in bonbonov, katere polagajo pred nje in sc klanjajo z veliko spoštljivostjo. Ker ostane res malokatera
Od strokovnjakov priporočene za varstvo proti vnetju grl«, prehladu kakov tudi gripi.
Prave Panflavin pasrile v gornjem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah.
Macedonka neporočena, zato mislijo, da je to zasluga kamnov. Jc pa to ostanek iz poganski! časov.
To traja ves dan do večera. Ob mraku pa javori, pečina in kamni zopet ostanejo sami in samevujo in čakajo do naslednjega pusta na iste prizore. Doma so ostali samo možje, ki so si sami kuhali na trgu fižol in pili zraven rnkijo ter pri tem poravnavali medsebojne račune. Proti večeru sc še zapleše macedonsko »oro« (kolo). Mogoče sc še dva junaka poskusita v »rvanju« in poklade so končane. Tako se praznuje med pravimi Macedonci pust in pepel-nica.	J. Z.
Osebne vesli
•k G. prelat dr. M. Slavič, ki ga je zdravil g. primarij dr. Fr. MinaF, je po treh tednih z zaceljeno rano zapustil sanatorij Usmiljenih sester v »Leonišču«.
k G. Polde Kemperle, urednik bivše »Goriške Straže«, ki jc bil od izrednega sodišča v Rimu oproščen, se nahaja že v Gorici. G. Kemperle je živ in zdrav ter dobre volje.
•k Diplomski izpit na kemijskem oddelku tehniške fakultete v Ljubljani. V letošnjem pomladnem terminu je absolviral s prav dobrim uspehom g. Djordje Mandrino iz Pan-čeva. V svojem diplomskem delu je preizkusil sintetske možnosti za visoko klorirane ogljikovodike in vpliv pyridina na trityl-klorid.
Ostale vesti
k t Župnik Franc Gosak. Iz Vojnika pri Celju smo 28. febr. prejeli naslednjo brzojavko: G. Franc Gosak, župnik v p., je umrl v Vojniku. Pogreb v soboto ob desetih.
k Umrla je pri Sv. Barbari pri Škofji Loki gospa Marija P e k 1 a j, posestnica, ki je že za svojega življenja v dobrem umevanju važnosti vzgoje mladine darovala celo svoje premoženje zavodu sv. Stanislava. Zato jo zavod priporoča vsem bivšim in sedanjim gojencem v hvaležno molitev.
k Otvoritev nove zgradbe vojnega geografskega inštituta v Belgradu se bo izvršila na svečan način dne 3. marca ob 11 dopoldne. (Jbenem se bo vršila proslava 50-letnice, odkar je bila ustanovljen geografski oddelek glavnega
k Ob pričenjajočem se poapnenju krvnih
cevi navaja raba naravne »Franz-Josef« gren-čice k rednemu odvajanju, in zmanjša visoki pritisk krvi. Mojstri v zdravilstvu priporočajo pri raznih starostnih pojavih »Franz-Josef«-vodo, ker zanesljivo in milo odstranjuje zasta-janja v kanalu želodčnega čreva in lenivo prebavo ter milo ublažuje razdraženost živcev. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Lidija Sejfulina:*
»Zlata mladost"
Šestorica jih je.
Ob devetih jih je miličnik privedel. Hotel jih je oddati proti potrdilu, toda ni imel časa počakati. Tako je slednjič pljunil in odšel. Otroci pa so ostali. Niso se za to niti zmenili. Saj niso bili prvič v tej predsobi. Posamič je bil že vsak izmed njih tu. Danes so jih na trgu prijeli in privedli vse skupaj sem. Sedeli so na tleh.
Tla so bila kamnita in mrzla. Od vrat je vleklo. Vendar je bilo tu toplejše kot na cesti. Zakaj ne bi mirno tu sedeli? Saj se jim ni nikamor mudilo. Nihče jih ni pričakoval. Tu se dobi včasih še košček kruha, da — celo to se kdaj primeri! pogovor je bil čisto stvaren. Vsak je govoril o svoji posebnosti.
»Pri ženski se boljše krade,« je s povdar-kom razlagal desetletni Vanja.
»Kaj še, bolje! Če prične cviliti, priteče ves trg na kup,« je odvrnil v zagrljenem basu najmlajši.
Koliko je bil neki star? Osem? Deset?
Majhen, za pest velik obraz, ugasel, star pogled in skrivljeno, drobceno telesce.
Vanja ni popustil.
»Naj se dere, če hoče. Hudo lopniti pa lc ne more. Preden se obrne in zvije roke, si že davno čez hrib in dol. Moški pa, če ti jo ta pri-
* Sloveča pisateljica in pesnica moderne Rusije; po rodu BaSkirka.
smodi, se te tudi prime. Ta udari z razumevanjem.«
»Mene bi pa kmalu neka dama k sebi vzela. Njen otrok naj bi bila,« se je bahala mala Manja.
Svetlomodre oči so se ji svetile. Oči so edino, kar ima življenje v sivorumenem, suhem obrazku. Vedno se svetijo. Mogoče je to blesk otrplih solz, ki se ne umakne več?
Vanja jo od strani pomeri z bežnim pogledom. Od zaničevanja se k taki prismojeni deklici niti ne obrne.
»Njen otrok naj bi bila! Ta je lepa! Kaj si ne domišljuješ! Gotovo le je ona tako na-lišpala? Preklc gole, od srajce pa samo še šivi in uši!«
»Pa! Ti predrzneš, kako si pa ti oblečen? Častna beseda, skoro, skoro bi me bila vzela k sebi!«
Mali Kostja — zgodnji porod ga kličejo — je dobrodušno smrknil in dejal:
»Taka dama, veš, se ti samo nalaže! To lahko dolgo čakaš! Gospičica, posodite mi Vašo cigareto, vsaj enkrat naj potegnem!«
Tipkarica pred zrcalom se je nagloma zasukala: »Kaj, ti že kadiš? Tak majhen frkolin! Bog, kako strašno!«
Vsa iz sebe je majala z glavo, da so se po-tresali kodrčki ob sencih.
»Če kadim, ne občutim tako lakote.«
»Od mene gotovo ne clobiš svaljčice! O, kako strašno, kako strašno!...«
Izginila je.
Pogovor je utihnil.
»Taka mrha!« je zagnal Vanja za njo.
Trije so sedeli že od ranega jutra nemo v kotu. Dva mala dečka, v dolgih, razcapanih srajcah, brez hlač in obuvala. Eden je nosil vojaško kapo, drugi kožuhovinasto kučmo; mala deklica je bila oblečena v tatarsko krilce. Poševne oči so se bleščale. Sicer pa so sedeli mali Baškiri nepremično in tiho kot miške, s podvi-timi nogami.
Mali Kostja jih je ošinil s pogledom.
»Mohamedi to!... Če jim pokažemo svinjski uhelj, zdivjajo.«
Spet vse tiho. Lakota se je oglašala. Skoro bo tri ura. Nameščenci pojdejo kmalu domov, nato zapro komisarijat za izobrazbo. In šestero malih mora spet na cesto. Tedaj se prične iskanje zavetja za čez noč; na postaji, ali v vojašnici pri takih vojakih, ki dobrodušneje izgledajo, pod cerkvenimi vrati, za plotom. Morda dobe kaj jesti, morda tudi ne.
S hodnika na levi je hrupno vstopila ženska, glasno jokajoča. Boječa triletna deklica se jc krčevito držala materinega krila. V naročju je držala žena drugo dete.
»Naj jih z lastnimi rokami zadavim?« jc obupano tulila. Prosta roka ji je mahala sem ter tja.
»Zena je iz naših krajev,« je dejala tiho tnala Manja.
»Mami... je tudi tako tulila.«
»Moja je tulila in vedno iznova tulila in
nazaduje je umrla, nekatere se pa še mučijo,« je stisnil mali Kostja skozi zobe.
Baškirska deklica je pričela nenadoma jokati; glasno, obupano je plakala.
Iz pisaren so prišli nameščenci, da bi šli domov. Predsoba se je napolnila z ljudmi, ki so prinesli šum in ropot.
Ženska z otrokom je ihtela in stokala.
Čuvajka je stopila k njej. Usmiljeno je govorila revici:
»Toliko jih je, ljuba moja... Toliko otrok je! V celih krdelih hodijo po deželi... In ti tu, deklica! Poznam te že, baškirsko dete, nikar nc plakaj 1...«
Telefon na steni je zvonil. Visokorasel mo/ z naočniki na nosu je govoril v cev:
»Da, da komisarijat za izobrazbo... Otroke tja pripeljati? Ravnokar zapiramo... Torej jutri... No, si že pomagajo... Prenočijo kjerkoli ... Jutri ukrenemo dalje. Takoj sedaj se ne da nič storiti... Da, da jutri...« In k šestorici obrnjen, zakliče:
»No, sedaj pojdite! Jutri lahko spet pri dete.«
Ubogljivo se dvignejo otroci. Drug za drugim lezejo k vratim.
Čuli so čuvajko reči:
»Danes smo za silo spravili sedeminpet-deset otrok, jutri jih pride še več.«
Mala baškirska deklica jc utihnila, le vča sih jo je gredoč še streslo ihtenjc.
Škripajoč so se zaprla za otroci vrata.
Jutri se vrnejo.
UTRUJENOST. ONEMOGLOST
ovirata delo. ka Ita veselje do Življenja 2-3 kavlne žlice OVOMALTINE v mleko ta zajuterk In južlno osvežijo oslabeli organizem.
generalštaba. Po slavnosti se otvori razstava del tega inštituta od početka do danes. Novo poslopje vojnega inštituta stoji na Kalemegdanu ter je ena najveličastnejših stavb Belgrada.
*	Promet s brzovlaki zopet popoln. 2el. direkcija nam sporoča: S 1. marcem vozita zopet na progi Belgrad—Maribor brzovlaka štev. 3 in 6. Brzovlak štev. 3 odhaja iz Maribora ob 14.21 in prihaja v Belgrad ob 6.25. Brzovlak štev. 6 odhaja iz Belgrada ob 23.15 in prihaja v Maribor ob 14.51.
•k Temperatura. Termometer je beležil včeraj sledečo minimalno temperaturo: v Ljubljani —0 06° C, v Mariboru —4» C, v Zagrebu — 3" C, v Belgradu — 1° C, v Splitu -f 7« C, v Sarajevu -f- 1°#C. Barometer je kazal v Ljubljani 758.7, v Mariboru 760.5, v Zagrebu 760.1, v Belgradu 757.0, v Splitu 749.8, v Sarajevu 755.4.
it Vreme. V Ljubljani je včeraj dopoldne snežilo. Pihala je precej močna burja, ki pa ni bila tako strupena, kot smo jo bili nedavno deležni. Padavine (snega in dežja) je bilo 2.2 mm. V Mariboru je bilo oblačno, novega snega je padlo 0.3 mm. V Zagrebu so imeli tudi oblačno vreme, toda brez padavin. V Belgradu je precej močno snežilo. Padlo ga je 7 mm. V Splitu je bilo poloblačno, dežja je padlo 1 mm. V Sarajevu oblačno in sneg.
*	Dušni pastirji za izseljence v Kanadi. Ministrstvo za socialno politiko je ugodilo prošnji naših izseljencev v Kanadi in je izdalo dovoljenje, da odpotuje iz domovine v Kanado nekoliko rimsko-katoliških in pravoslavnih duhovnikov. Kakor poroča naš izseljeniški komisarijat v Zagrebu, odpotujeta zaenkrat v Kanado en katoliški in en pravoslavni duhovnik. Za potne stroške in naselitev bosta prejela prispevek iz izseljeniškega fonda, a tam ju bodo vzdrževali izseljenci sami. 2. t. m. odpotujeta v Regino v Kanadi gg. Mihael Popovič, predstojnik samostana »Sv. Romana« in katoliški duhovnik Zvonimir M a n-d u r i č.
:k Izprememba zakonov in strokovne izkušnje. Poštno ravnateljstvo opozarja vse uslužbence, da se bo pri državnih strokovnih izkušnjah glede na novo nastali položaj namesto ukinjene ustave izpraševal zakon o kraljevski oblasti in vrhovni državni upravi, jstali zakoni pa z izpremembami in dopolnitvami, uzakonjenimi po 6. januarju 1929.
+ Samouprava«. Izšla je 1. in 2 številka uradnega glasila »Samouprave« s sledečo vsebino: Zdravilišče na Golniku, Občina in gasilstvo, O napakah našega uradnega sloga, Tlaka kot občinska davščina. Občinske revizije in ugotovljeni nedo-statki, dalje Odgovori na vprašanja in Razno. Ste-vi ki so pridejani kot priloga razglasi m razpisi. Med temi opozarjamo zlasti na razpis mesta upravitelja oblastnega veleposestva Ponoviče in na razpis službe sekundarija v javni bolnici v Ptuju dalje na razpis mariborskega oblastnega odbora glede 87 mest oblastnih cestarjev, na razpis službe pogodbenega uradnika kot ribarnega izvedenca pri ljubljanskem oblastnem odboru in končno na razpis službenih mest okrožnih zdravnikov v Mokronogu m v Ribnici. — Posamezne števi ke »Samouprave« se dobe pri ekonomatu oblastnega odbora. Cena po
obsegu.	, , ..
ir Ustanove vdovam in sirotam državnih nameščencev. Hranilni in posojilni konsorcij javnih nameščencev in vpokojencev v Ljubljani, Aleksandrova cesta 5/1., razpisuje za leto 1929 iz sklada Ivana Rostana 15 ustanov po 300 Din za najbednej-še vdove in sirote po državnih nameščencih. Pranje naj se pošljejo na upravni odbor konsorcija do 30. aprila 1929. Prosilke naj prošniam pnlože od župnirkega ali občinskega urada potrjeno dokazilo, da so res ubožne, ali p radi bolezni m onemoglosti nesposobne za pridobivanje.
*Led in naraščanje Save v Zagrebu. V Zagrebu je Sava, ki je bila še v ponedeljek 20 cm pod normalo, narastla tekom torka in srede za 78 cm. Da bi voda prestopila bregove, se m pn tem lahkem naraščanju bati. Sava prinaša s seboj iz Slovenije manjše kose ledu. Resnejši pa je položaj pn Trnju, dalje od Zagreba, kjer so ledene plošče obtičale v ožji strugi in ne morejo odplavati naprej. Kopičenje ledu v strugi drži vodo, trga bregove in - - •	-<-•-'---:xx;u w "-zroža mline.
Reševalci življenja in premoženja
Delovanje ljubljanskih gasilcev
i
dela škodo v savskih pristaniščih ter ogroža mline. Vojaštvo je tu v permanentni akciji. Z ekrazitom razstreljuje led in čisti strugo. Vlada ie zagrebškemu velikemu županu dovolila 50.000 dinarjev m
. ...	v«	« *__.i.:.:^ m! ^ip^cnm c i vel/p
kritje stroškov, ki nastajajo pri čiščenju savske struge in odstranjevanju nevarnosti jx>plave.
ir Zahvala. Ob priliki moje 70 letnice rojstva in mojega godu mi je došlo od vseh strani toliko čestitk, da mi je nemogoče vsakemu posebej izreči zahvalo. Zategadelj se tem potom najlepše zahvaljujem vsem za iskrene čestitke. — Matija Vidmar,
trgovec v Zrečah.	.......
ir Praktični sadjar. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov za praktične sadjarje. Pojasnjena s 04 barvanimi prilogami in 92 slikami v tekstu. Priredil Martin Huinek. Založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. Cena 80 Din. Ta bogato ilustrirana knjiga je namenjena sadjarjem in začetnikom, ki streme po napredku in iščejo praktičnih navodil in pojasnil v najvažnejših sadjarskih vprašanjih. Knjiga je velikega pomena za naše gospodarske smernice in važna za ono gospodarsko panogo, ki ie pri nas večkrat zelo zanemarjena.
ir Gospodinjstvo. Spisala S. M Lldvina Pur-gaj. Cena Din 40. vezana Din 60. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Knjiga nudi vse kar treba vedeti spretni in dobri gospodinji. Vsaka gosp-Klinja naj vzame knjigo pogosto v roke in pazi, da bo pri svojih gospodinjskih opravilih uva-ževala zlate nauke, ki jih knjiga podaja. Glavna poglavja iz knjige so: Lastnosti dobre gospodinje, Obleka Stanovanje, Razsvetljava, Kurjava, Hrana, Mlekarstvo, Vrtnarstvo, Perutnina rstvo. Domače knjigovodstvo. Vzgoja v domači hiši in zdravstvo. To zadnje poglavje o zdravstvu je napisal dr. Fr. Dolšak.
Dijaški Orel v Ljubljani
3. marca
vprizori v ne«ri|w ons
ob pol 17. uri igro
„DEKLE Z BISERI"
v Rokodelskem domu
So poklici, pred katerimi ima človek neko tiho spoštovanje, zavedajoč se, koliko poguma, lastne požrtvovalnosti in samozatajevanja je treba pri izvrševanju tega poklica. Gasilski poklic! Nikar se ne začudi cenjeni čitatelj v podeželskem trgu. češ, gasilstvo, to vendar ni poklic, to je le prostovoljno izvrševanje nalog posameznih društev. Ne prenagli se!
V Ljubljani imamo že več let poklicno gasilstvo in to še iz onih časov, ko je župan dr. Pcrič prevzel upravo naše mestne občine in je poleg mnogih dobrodejnih reform osnoval v Ljubljani tudi poklicno gasilstvo. Tisoči bolnikov in ponesrečencev, ki so jim poklicni gasilci in reševalci že nudili prvo pomoč in jih pravočasno odpremili v bolnišnico, je v srcu gotovo hvaležno tej lepi ustanovi.
Če govorimo že o gasilcih in reševalcih, moramo kar v začetku povedati, da je vsak izmed njih »smart fellovvc, po domače pa »fejst funt«. Takole v sredi zime je bilo. ko je v »meni dnevu gorelo v Ljubljani kar na treh krajih zaporedoma. Gasilci so sekali led, da io prišli do vode in nato pogasili ogenj. Nazadnje, pri v ob 7 zvečer je bilo, pa se je odnekod vzel radoveden časnikar in vsakega gasilca posebej še izpraševal, kako je gorelo in kako so jrasili. Komaj so se šc dobro umili saj, že so morali odgovarjati na nešteta vprašanja. Niti nič ne-potrpežljivi niso bili, dasi bi menda vsak izmed njih šel raje gasit še četrti ogenj, kot pn da bi dajal odgovore na sitna časnikarjova vprašanja.
Samo eden med njimi postane ne.p jtroe/-ljiv, čc zagleda časnikarja. To je gasilski vodja g. Ivan Fnrlan. Že večkrat se mu je pripetilo, da je kak časnikar zapisal kaj, kar prav za prav ni bilo namenjeno njemu. In to si jc g. Furlan zapomnil, zato pa sedaj zelo varčuje z besedami, kadar govori s kom od časopisja.
Ko ga je pa zadnjič obiskal naš poročevalec, je postal gosjjod naravnost radodaren z besedami. Ni čuda! Bilanca gasilskega in reševalnega dela za leto 1928 je bila gotova in kdor jo sedaj le površno pogleda, mora takoj reči: »Klobuk doli!«
Leto 1928 je zelo pospešilo razvoj gasilstva v Ljubljani. Gasilskn jx>staja se je zelo povečala. tako po osebju, kakor tudi po opremi, vzporedno z njo pa je tudi prostovoljno gasilno društvo doseglo enega svojih velikih ciljev: moderno motorno brizgnlno.
Gasilska postaja je štela v začetku leta 1928 poleg poveljnika še 12 mož in dva telefonista. Tekom leta 1928 je mestni magistrat spoznal potrebo, da se to skromno številce gasilcev poveča in je nastavil še 10 mož. Skoro vsi gasilci in reševalci so izučeni v kakem poklicu. Večino med njimi imajo ključavničarji, zastopani pa so še šoferji, mizarji, čevljarji in dimnikarji. Na rešilni postaji velja geslo: Knr se le da, je treba doma napraviti.
Ni lahek gasilski poklic. Vsak gasilec je redno 48 ur v permanentni službi, prost je pa 24 ur. Kadar niso gasilci zaoosleni pri gašenju požarov in reševanju ponesrečencev, delajo v delavnicah, vrše službo jk> raznih mestnih po-slopiili ali pa prisostvujejo strokovnim vajam, tečajem iu predavanjem. Lani so tudi popravili stari rešilni avto in ga napravili uporabnega, povrhu tega pa so preizkusili vse hi-dranfe v mestu.
Požari.
Lani jc bilo za Ljubljano še dokaj srečno leto in ni bilo nobenega večjega požara. Kljub temu niso bili gasilci brez dela, saj so pogasili 6 srednje velikih požarov, 25 malih in 6 dimniških požarov. Z reševanjem pa so bili zaposleni pri treli nezgodah — reševali so namreč utopljence iz vode. Kljub tej znatni zaposlenosti pa so naši vrli gasilci prisostvovali še 48 vajam in predavanjem.
Rešilne vožnje.
»Trarul«, znani zvok rešilnega avtomobila se je lani čul povprečno po trikrat na dan. Z rešilnim avtom in z rešilnim vozom so lani prepeljali v bolnišnico ali na dom skupno 2262 ranjencev in bolnikov iz Ljubljane, pa tudi z dežele. Rešilni avto sam je prepeljal 033 oseb, rešilni voz pa 1329 oseb.
Rešilna postaja jc lani izročila mestni občini 74.750 Din za 294 voženj z rešilnim uvtom in 14.140 Din za 299 voženj 7. rešilnim vozom. Mestno knjigovodstvo samo pa je prejelo še 156.535 za vožnje z rešilnim avtom in vozom. Skupno je lani rešilna postaja »zaslutila« z vožnjami 247.425 Din. Pripomniti pa moramo, da rešilna postaja ni nikako trgovinsko podjetje, kajti ta znesek šc oddaleč ne krije vseh velikih stroškov za rešilno in gasilsko jioslajo.
Kako jc lani napredovala rešilna pobija.
Po dolgih prošnjah je rešilna postaja koncem lanskega leta prejela drugi rešilni avto, ki je bil že skrajno potreben. Avto je izdelek tvrdkc Austro-Fiat. Ob priliki vseslovenskega gasilskega izletu v Pragi je kupila od tvrdke Rosenbacher v Linzu drsalni prt zn reševanje ljudi iz ogroženih poslopij, dalje en Stanko aparat za gašenje gorečega bencina, 10 mask zn ogenj in pline, 5 električnih svetilk. 300 metrov gasilskih cevi ter reč drugega nujno potrebnega orodjn za nvto gašenje.
Sedaj razpolaga mestnn gasilska in reševalna postaja z eno motorno brizgalno. oprem ljcno /. vsem potrebnim gusilnim orodjem, dalje 7. enim orodnim avtom za gašenje, z dve-
ma rešilnima avtomobiloma, enim osobnim
avtom ter z dvema rešilnima vozovoma. Gasilska postuja ima dalje 1900 metrov gasilskih cevi in popolno opremo za 23 mož.
Kadar nastane požar.
Da si bo čitalec na jasnem, kako funkcionira rešilna jKistaja, vzemimo le en primer: V mostu prične goreti velika tovarna. Kdo iz tovarne hiti k telefonu in pokliče gasilce nn pomoč. Na rešilni postaji zubrni telefonski zvonec. Telefonist, g. Kačar ali g. Kunielj, je v enem skoku pri telefonu: sPožar v tej tovarni!« Ni še odložil telefonskega zvoncu, že z roko odpre signal: Po vsem Mestnem domu, v vseli delavnicah in gasilskih stanovanjih nastane močno zvonenje. V dveh, treh sekundah je vsak gasilec na mestu, vežna vrata Mestnega doma se odpro, ven pa zdrčita motorna brizgalna in orodni avto, na njih pa gasilci v polni opremi. Ves ta proces traja največ 50 sekund do t minute. Če so mestni gasilci prišli kdaj malo kasneje, ni bila njihova krivda, temveč v tem, da so bili jx>zno obveščeni.
Ko so poklicni gasilci že nn mestu, udari nn Gradu topovski strel in če je požar res velik, priletijo na pomoč še prostovoljni gasilci, ki vedno požrtvovalno vrše svojo prostovoljno si naloženo dolžnost.
Rešilna postaja deluje vedno točno, pa naj gre za požar, za reševanje ponesrečenih ali za prevoz bolnikov. Vse preteklo leto ni bilo nobene kritike delovanja rešilne postaje.
Eno veliko željo pa imajo naši reševalci življenja in premoženja: ko bi imeli dovolj prostora. Delavnice in spalnice so jim tosne; tesne so jim orodne shrambe iu večkrat poudarijo tudi načelo Gasilski (= Mestni) doin — gasilcem!« Da, ko ne bi bilo te stanovanjske stiske. Sicer imajo gasilci tudi načrt prezidati dvorano v Mestnem domu, kamor bi preselili nekaj strank, da bi sami nušli potreben prostor, toda izvesti bo to težko.
Tako živijo, delajo, rešujejo in snujejo velike načrte za prihodnjost naši reševalci, varuhi življenja in premoženja.
Ljubljana
Nočna služba lekarn
Nocoj imajo nočno službo: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški.
Jubilej dela g. Šerjaka
Danes 1. marca praznuje g. Jernej Šer-j a k, poslovodja galanterijskega oddelka tvrdke Ant. Krisper, 40 letnico, odkar je v službi pri imenovani tvrdki. Po trgovskih študijah 1882 je vstopil v učno dobo na Vrhniki v Jelovškovo trgovino in bil tam do leta 1889. K tvrdki Ant. Krisper je vstopil 1. marca leta 1889 kot trgovski sotrudnik. Ko je lastnik tvrdke spoznal njegovo marljivost in sposobnost, ga je postavil za poslovodjo manufak-turnega oddelka, kjer deluje v splošno zado-voljnost lastnikov še danes.
G. Jernej Šerjak, posestnik v Florijanski ulici, je znana osebnost v Ljubljani. Pripravljen je povsod pomagati in svetovati s svojimi bogatimi skušnjami. Pred vojno je bil dolgo let ljubljanski občinski svetnik. Pri prosvetnem društvu šentjakobskem že od ustanovitve deluje kot odbornik, oziroma sedaj že nad 10 let kot predsednik. Tudi na karitativ-nem polju ga ne manjka. V šentjakobski Vin-cencijevi konferenci je marljiv delavec. — Pod županovanjem pok. g. dr. Periča ga je imenoval občinski svet za častnega meščana našega stolnega mesta v znak zaslug, ki si jih je stekel s svojim javnim delom.
Ob njegovem 40 letnem jubileju dela za procvit tvrdke Ant. Krisper kakor tudi njegovega dela v korist splošnosti mu želimo: Naj mu Bog dodeli še mnogo zdravih leti Bog ga živi!
Redek jubilej zveste služkinje
Dne 1.marca praznuje Marija Černe 40 letnico, odkar je nepretrgoma kot kuharica v eni in isti službi. Rojena leta 1856, je vstopila v službo pri gospej Lenarčičevi na Vrhniki in bila na tem mestu od leta 1875 do smrti gospe Lenarčičeve. Odlod je vstopila 1. marca 1889 v službo pri dr. Vinku Grego-riču v Ljubljani, čigar soproga je hči gospe Lenarčičeve, tako da je takorekoč v eni in isti rodbini od leta 1875.
Kljub lepi starosti 73 let je še vedno čila in zdrava ter opravlja vse svoje posle kakor v mladih letih. Postala je pravi član rodbine.
Zal, da je vedno manj takih slučajev. Vzrok leži gotovo v tem, da se niti vse gospodinje niti vse uslužbenke ne zavedajo svojih dolžnosti.
Kličemo vrli jubilantinji: Še na mnoga leta! Čast pa tudi njeni gospodinji!
® Zemeljsko obličje se spreminja tekom
stoletij sicer malenkostno, vendar pa opazimo velike spremembe, ki so nastale na površini zemlje tekom tisočletij. Zato bo gotovo zanimalo slehernega posetnika prosvetnih večerov predavanje g. dr. V. Bohinca o tem predmetu.
Zlasti ker bodo pojasnjevale predavanje številne skioptične slike posnete po naravi. Predavanje bo danes zvečer ob 8, v beli dvorani Uniona.
O Normalen promet. Plazovi na progah so včeraj popolnoma ponehali in vozijo prav vsi vlaki redno ter brez večjih zamud. Le nočni Orient-Simplon-ekspres je imel včeraj triurno zamudo, jutranji belgrajski brzovlak pa je imel zamude eno uro in pol. Poplav dosedaj na progah v Sloveniji še ni bilo.
0 Pričetek pouka v Šiški. Včeraj nam je sporočil prosvetni oddelek mestnega magistrata, da prične pouk na šolah v Spodnji Šiški (Ljubljana VII) danes, dne 1. marca.
© Kdo je utopljenec? Blizu Fužin je Ljubljanica že večkrat naplavila kakega utopljenca, skoro vse pa na istem mestu, na tako zvanih Grabljah. Včeraj zjutraj ob 8 so ljudje našli tam zopet truplo neznanega človeka, ki ga je naplavila voda. O najdbi je bila obveščena orožniška postaja, ki je ugotovila, da je truplo ležalo že najmanj mesec dni v vodi. Neznancu je bilo okrog 40 do 50 let in je bil velike, močne postave, debelega vratu in okroglega obraza. Brke je imel rjave in dolge, bil je malo plešast in oblečen v črno pono-šeno suknjo. Hlače, telovnik in suknjič so mu bili iz črnega žameta. Na nogah je imel čevlje iz boks usnja in na zadrgo. Pri njem so našli en bel žepni robec, obrobljen z modrimi riža-mi in monogramom P. V. V telovniku je imel srebrno žepno uro in srebrno verižico z debelimi členki. V črni usnjati denarnici je imel dva bankovca po 10 Din nove izdaje ter en listek z napisom: »Mohar, Leban, Bojana 444. Dne 5. I. 1929«, en ključ in žepni nož. Oblasti sedaj poizvedujejo, kdo bi bil neznani mrtvec. Po vsem videzu sodeč bi bil kak potnik. Ni pa še jasno, ali gre za samoumor ali za nesrečo.
O Snežna plast meri v Ljubljani le še 13 cm in 2 mm.
0 Mišičeva cesta v Ljubljani je zelo zanemarjena, dasi ima velik promet. Tam hodi dnevno veliko mladine v trgovsko šolo, vojaki iz vojašnice kralja Petra. Sneg ni bil odkidan in voda teče v jjotokih. Ena stran hodnika sploh ni bila preorana. Sneg se tali, kanalizacija je pomanjldjiva in talna voda teče po hodnikih in cesti. Prosimo odpomoči!
© Československi Obec v Lublani. Valni hro-mada koni se v sobotu, dne 2. brezna 1929 o osme večer v restauraci Zvezda. tJčast všech členu nutna.
O Umrli so v Ljubljani v času od 23. do 28. februarj'a: Jožef Majer, mestni revež. 81 let, Japljeva ulica 2; Vera Ignjatov, hči elektromon-terja, 1 leto, Masarykova cesta, baraka; Herman Maslnak, sin delavca, 5 mesecev, Aljaževa cesta 3; Ivan Poljšak, trgovec in gostilničar, 54 let. Jesenice (Leonišče); Franc Zagradnik, strojevodja državnih železnic, 52 let, Lepodvorska ulicaSl; Marija Kaplja, zasebnica, 69 let, Zaloška cesta 11; Kari Hammann, trgovec in posestnik, 83 let. Mestni trg 8; Franc Pupis. zavarovalni uradnik v pokoju, 54 let. Knezova ulica 39. — V bolnišnici so v istem času umrli: Amalija Skoda, hči zaseblrkce,-'! mesec* Trbovlje 78; Marija Vrhove, žena krojaškega rapjrf stra, 33 let, Dravi je 102: Antonija Homovec, žena mizarskega pomočnika, 35 let, Režigrad III-3; Elizabeta Arhar, služkinja, 21 let; Marija čeme. ž/»na hranilničnega višjega knjigovodje, 56 let. Gradišče 10; Jožef Mrak, posestnik, 44 let, Vič 21; Vilma Šeruga, žena posestnika, 40 let. VešSica 54; Vera Gorenje, hči železničarja, 1 mesec, Lipičeva ulica: Marija Japelj, mestna uboga, 66 let. Črna vas 28; Marija Vrhovnik, kuharica, 49 let, Mekinje pri Kamniku; Marija Drnovšek4; žena instalaterja. 61
let, Kladezna ulica 18.
* * *
© AUTO-PROMET. Slavnemu občinstm naznanjam, da olvorim z današnjim dnem redni autobusni promet na progi Ljubljana — Zg. šiška — Dravlje — Bolnice. Postajališče je pred gostilno Figove. Odhod vsako uro od 7 do 20. — Se priporoča: M. Babnik.
0 UDRUŽENJE JUGOSLOVENSKIH IN-ŽENJERJEV IN ARHITEKTOV - SEKCIJA LJUBLJANA ima v petek, dne 1. marca 1929 ob 20 v restavraciji »Zvezda* v Ljubljani prijateljski večer za svoje člane, njih rodbine in vpeljane goste.
Maribor
Gradbeni načrti v leta 1929
Novo poštno in carinsko poslopje.
Naš mariborski urednik se je oglasil pri šefu mestnega gradbenega urada g. nadstvetniku Čer-netu ter ga prosil za razgovor glede gradbenega programa mestni občine v letu 1929. Iz razgovora povzamemo naslednje misli.
Gradbena akcija mestne občine v tekočem letu ni zamišljena v tako širokem obsegu kakor lansko leto, ker ni za izvedbo takšne akcije dovolj sredstev na razpolago. Od zgradb, ki se bodo postavile v letošnji gradbeni sezoni, so najbolj omembe vredne novo poštno in carinsko poslopje na mariborskem glavnem kolodvoru, novo moderno kopališče ob Kopališki, Marijini in Frančiškanski ulici ter kopališče na Felberjevem otoku.	|
Na Aleksandrovi cesti na prostoru med kolodvorskim poslopjem in Scherbaumovo hišo bo stala velika, impozantna dvonadstropna stavba, ki bo merila po dolžini 119 metrov. Po načrtih, ki so že gotovi in ki jih je izdelal mestni gradbeni urad, bodo nastanjeni v tem poslopju sedeči uradi: izmenična pošta, pošta 2 v Mariboru, carinska pošta, carina, obmejna policija ter posamezni oddelki železniške uprave, kakor prometni urad itd. Ob Einspielerjevi ulici pa se bo gradilo tronadstropno carinsko poslopje. Celokupni gradbeni stroški za obe stavbi so proračunani na 17,000.000 Din in sicer pride na samo stavbo poštnega poslopja 5 milijonov Din, na gradbo carinskih stavb ob Aleksandrovi cesti in Einspielerjevi ulici 10 milijonov Din; razen tega pa bo stalo tlakovanje v predkolodvorskem delu Aleksandrove ceste okoli 2,500.000 Din. H kritju grad-| benih stroškov ie pripravljeno prispevati poštno 1 ministrstvo 5 milijonov Din, ostalih 12,000.000 D111 pa poide iz kaidrmiiiski-ga fonda.
Razentega pa bo v obeh zgradbah 41 stanovaj in sicer 23 stanovanj v poslopju na Aleksadrovi cesti, 18 pa v poslopju ob Einspielerjevi ulici. Za | nameščence izmenične pošte d) Aleksandrovi cesti Jest dvosobnih ter dvoje enosobnih stanovanj; v
delu poslopja, ki je določen za uradne prostore kolodvorske pošte, bo eno trisobno ter dvoje dvosobnih staiKivanj; v delu za carinsko pošto in carino pa bodo v prvem nadstropju 4 stanovanja, v drugem nadstropju 8 stanovanj. V carinskem poslopju bo Einspielerjevi ulici bo 16 dvosobnih ter dvoje enosobnih stanovanj.
V torek, dne 19. februarja t. 1. se je vršila na magistratu anketa vseh pri gradnji omenjenih poslopij prizadetih faktorjev. Na anketi se je glede vseh vprašanj ter gradbenih načrtov dosegel popoln sporazum. Sedaj so v teku tozadevna jx>gajanja s fin. ministrstvom ter se bo po zaključku teh pogajanj ter z nastopom lepšega vremena takoj pričelo z gradnjo obeh poslopij.
□	Slavnostno akademijo priredi v nedeljo, dne 3. marca Katoliška omladina v Mladinskem domu. Na sporedu so poleg slavnostnega govora razne deklainacije in glasbene točke. Sodelujeta pri akademiji društveni tamburaški zbor ter godba na piha a. Akademija prične ob pol 17 in se ponovi ob 19.
□	Drevi ob 20 nastopi v veliki kazinski dvorani češki velemojster Jaroslav Kocian. Spremlja ga klavirski virtuoz Oldrich Kredba. Na sporedu so skladbe Mendelsohn, Suk, Chansson, Novak ter slovita fantazija Carmen od Sarasate.
□	Oblastni komisar dr. J. Leskovar je odpotoval po uradnih poslih v Belgrad in do nadaljnega ne sprejema strank.
□	Na 2. drž. dekl. meščanski šoli prične spet redni pouk v ponedeljek, dne 4. maica t. 1.
□	Mariborčanom! Mestni magistrat razglaša: Ker je nastopilo toplejše vreme, se je izdaja čaja pomanjkanje trpečemu prebivalstvu mesta Maribora začasno ukinila. Pri tej priliki se izreka vsem onim, ki so s svojimi darovi omogočili dobrodelno akcijo, najtoplejša zahvala s pripombo, da se bodo vpora-bili vsi prispevki v korist siromašnemu mestnemu prebivalstvu.
□	Smrtna kosa. Umr'a sta: Stare Olga, vdova po generalštabnem zdravniku, stara 67 let. Pokopana bo v lastni grobnici na pokopališču pri Svetem Križu v Ljubljani. — Frass Anion, šolski svetnik v pokoju. Pogreb jutri popoldne na mestnem pokopališču v Pobrežju.
□	Iz mestnega avtobusnega prometa. Vodstvo mestnega avtobusnega prometa bo v kratkem razpisalo prodajo nekaterih avtobusnih vozil Chevrole-love znamke. Mesto njih se bodo nabavili avtobu-busi znamke AF (Austrofiat), ker so leti za vpoštev prihajajoče proge mestnega avtobusnega prometa primernejši ter uporabnejši.
□	Ljubljanski akademiki pridejo v Maribor. Odlično izvežbani ljubljanski akademski pevski zbor, ki ga s jx>žrtvovalnostjo in glasbeno rutino vodi že peto leto skladatelj Fr. Marolt, prispe koncem marca oziroma začetkom aprila v Maribor in nastopi v veliki unionski dvorani s pestrim ter novo naštudiranim koncertnim programom. Naše mariborske čitatelje opozarjamo že sedaj na ta izredni glasbeni dogodek. Saj je Mariborčanom zadnji nastop omenjenega pevskega zbora v Mariboru še prav v lepem sjjominu.
□	Lastnikom motornih vozil. Ker se je ugo-
tovilo, da ima mnogo motornih vozil razbite in po-kvarjene ali celo razbite evidenčne tablice tako, da stražniki ne morejo čitati številk ter razločiti barv, se opozarjajo vse lastniki motornih vozil, da je treba poškodovane tablice izmenjati z novimi. Tozadevne prošnje je treba vložiti pri pristojnem obla-stvu najkasneje do 20. marca.
Celje
& Cerkveni konreri našega pevskega zbora. Pevski zbor Kat. prosvetnega društva v Celju pripravlja za mesec maj koncert cerkvenih pesmi. Pevske vaje bodo vsak petek in vskko soboto ob 8 zvečer v L nadstropju Orlovskega doma.
j0- Prihodnji prosvetni večer, ki se vrši v ponedeljek dne 4. marca v telovadnici Orlovskega
Gospodarstvo
Dr. Milan Lazarevič:
Naša trgovinska politika
(Iz razgovora.)
Posetili smo g. dr. Milana Lazareviča, ki ima v trgovinskem ministrstvu naogo, da pripravlja trgovinske pogodbe. Zastavili smo mu tri vprašanja oz. prošnje: Naj nam da kratek pregled stanja naših trgovinskih jjogodb z državami, ki predstavljajo naš glavni izvozni trg; s katerimi državami jih na-
=i M-S-aksss ? s
dr. Stanko Vurnik, ki je širši javnosti znan po sovjih duhovitih umetnostnih zlasti še glasbenih kritikah, bo predaval s pomočjo skioptičnih slik o ljudski slovenski umetnosti. Vstopnice si blagovolite nabaviti v predprodaji v Ljudski knjižnici na
Cankarjevi cesti.
jSt Za bedne in gladnjoče je izročila delikatesna trgovina Franjo Stegu v Celju, Dečkov trg 3, podružnici »Slovenca« v Celju 15 kg moke, 15 kg koruznega zdroba in 1.70 kg suhe slanine. Plemeniti dobrotnici izrekamo v imenu trpečih iskreno zahvalo Upamo, da najde obilo posnemalcev.
& Qb ta pošta! Včeraj je prejela Ljudska posojilnica v Celju pismo iz Maribora, ki zasluži vso pozornost Pismo je bilo v Mariboru oddano že 23. februarja Nekdo je prečrtal v latinici pisano »Celje« in isto zapisal v cirilici. Nato pa je prišel šc neki tretji ki je zopet z rdečim svinčnikom zapisal v latinici >Celje« iu zraven še prif>ombo, da je Celje v Sloveniji. Pismo je seveda primerno dolgemu potovanju prišlo dostojno zmečkano v roke naslovnici.
& Letni živinski in kramarski sejem se vrši v Celju prvo soboto po sredi posta t j. dne 9. marca 1929.
S3 Umrla sta v Celju: Dne 25. februarja po-
govoril:
»V naši zunanji trgovini se pojavljajo v izvozu f>o vrstnem redu tele države: Italija, Avstrija, Češkoslovaška, Nemčija, Grčija, Madjarska, Švica, Francija in Anglija. Ostale države sodelujejo pri našem izvozu izpod 1%. Skoro polovica našega izvoza gre v Avstrijo in Ita ijo
V Italijo izvažamo v glavnem: pšenico, koruzo, oves, sveže in suhe slive, suhe višnje, surovine za zdravila, konje, goveda, perutnino, telečje in svinjsko meso, jajca, les, moko, vino, premog, alkohol, hrastov ekstrakt, kalijev cijanamid, surovo svilo, papir, cink ild Naša trgovinska bilanca z Kalijo je stalno aktivna. Pogodbo z Kalijo smo skleni i 1. 1924. Tarifni del pogodbe pa je stopil v veljavo šele s sprejetjem nettunskih konvencij lani.
Drugi naš izvozni trg je Avstrija V glavnem izvažamo v Avstrijo isto blago kot v Italijo, razen tega pa še sveže ribe, konopljo, kože, grozdje, salame, svinje, jabolka. Z Avstrijo smo sklenili 1.1925 ta-ifno pogodbo, ki je bila lani spremenjena. S tem naknadnim sftorazumom, ki je stopil v ve javo 10. januarja, smo pristali na povišanje avstrijskih uvoznih carin na gotove pozicije in živino, povišali pa smo našo uvozno carino na celo vrsto avstrijskih proizvodov, ki niso bili v stanju, da prenašajo nesorazmerno močno konkurenco tuje industrije. V
Dopisi
Žužemberk
26. februarja smo spremili k večnemu počitku na domače pokopališče sodnega nadoficijala v pokoju g. Ivana J e r š ^ t a, ki je nad 25 let vodil zemljiško knjigo pri tukajšnjem okr. sodišču. Kako priljubljen je bil mož pri našem ljudstvu, je pričal njegov veličasten pogreb. Kljub slabi poti so prišli ljudje iz oddaljenih vasi in občin, da so izkazali še enkrat svojo hvaležnost možu, ki je s svojimi dobrohotnimi nasveti tisočerim prihranil obilo stroškov, potov in skrbi. Naj mu bo Vsemogtfčni v nebesih obilen plačnik!
Slovenska Krajina
Murska Sobota. V nedeljo, dne 24. t. m se je končal tukaj prvi gospodinjski tečaj v Slovenski Krajini. Tečaj je vodila strokovna učiteljica Sonja Sdiwarzova in ga je obiskovalo 11 tečajnic, večinoma iz okolice. Trajal je 3 mesece in sicer vsako sredo in soboto. Predavali so tudi gg. prof. Sever in Presker ter živinozdravnik dr. šerbec, zdravnik dr. Brandieu in kaplan g. Bakan. Tečaj je zelo dobro uspel. Prihodnje leto se bo tečaj nadaljeval.
Ptuj
Mestno gledališče. V petek, 1. marca gostujejo Mariborčani z nad vse ljubko in zabavno opereto »Na cesaričino povelje«. Opozarjamo zlasti na ljubko otroško sceno, ki navadno gane publiko do solz.
Zagorje ob Savi
Na občnem zboru Kola jugoslov. sester, ki se je vršil 24. februarja je bil izvoljen soglasno stari odbor. Predsednica ga. M. Birolova, podpredsed niča ga. St Korbarjeva, tajnica gna. Z Vrščai, bla-gajničarka gna. V. Kneisel, gospodinja gna A. OI-Bofer. Spopolnil se je odbor s tremi novimi članicami: gg. Jelo Likarjcvo. Cir. Helmichovo in M. LipovšRovo. — Občnemu zboru je prisostvoval tudi okrajni glavar g. vladni svetnik Podboj, ki je v imenu okraja izrekel društvu zahvalo za požrtvovalno de o, posebej še za sprejem westfalskih otrok v poletno bivanje ter prosil, naj se društvo tudi v teh težkih časih odzove pozivu vel. župana pri pomožni akciji za lajšanje bede povzročene po strašni zimi. — Kot poslednja točka občnega zbora je bila predavanje gne. A. Vodetove, predsednice Ženskega pokreta: »O socialni zaščiti mladine«, kateremu so navzoče pozorno sledile.
Prireditve in društvene vesti
O violinskem virtuozu Jaroslav« Kocijanu,
ki konoer.ira v ponedeljek, dne 4. marca t L, piše Berlinerzeitung am Mtttag, da stoji Jaroslav Kooi-Jan v prvi vrsti največjih violinskih virtuoasov. Pravi, da je njegov ton, katerega Izvablja svojemu instrumentu, tako nepopisno velik in globok, da se vsakemu vtisne v nepozabljiv spomin. Njegov koncert se vrM v ponedeljek, dne 4. marca v veliki dvorani hotela Union. Vstopnice v Matični knjigarni.
Katoliško prosvetno društvo Orosuplje vpri-jsorl v nedeljo 3. marca ob 3 popoldne in 8 zvečer v Gasilnem domu kmetsko žaloigro »Užitkarji«.
VŽJ^JPE&^S* IrLhrJS"** i Avstrijo prevladuje izvoz boljše vr^te goveda' med-
tem ko srednjo kvaliteto izvazanio v Italijo, majhno pa skozi Solun. Z naknadnim sporazumom je ukinjena avstrijska uvozna carina na debele svinje, na sveže slive in na suhe slive v zabojih nad 50 kg. Znižana je prejšnja carina na pšenico, rž oves, sveže grozdje, jabolka, grašek itd. Posebno je važno. da je s tem s{x>razumom znižana avstrijska uvozna carina na težke zaklane svinje in da je omogočen izvoz svinj manga'iške pasme izpod 60 kg teže. Naša trgov, bilanca z Avstrijo jc aktivna.
V Češkoslovaško izvažamo v glavnem isto blago kot v Avstrijo, razen tega pa še amonijačno sodo in železno rudo. S Češkoslovaško imamo pogodbo iz 1. 1920 z medsebojno največjo ugodnostjo, toda brez tarifnega dela. Novembra prejšnje leto je bil jjodpisan v Pragi splošni del nove pogodbe, ki še ni ratificiran. Do tarifnega dela ni prišlo radi odpora čeških agrarcev. Sklenitev tarilnega dela H bi'a brez dvoma v obojestransko korist tudi v političnem oziru in bi zmanjšala našo pasivo do CPR.
Nemčija je glavni konsument izvoza naših sliv. Isto velja za hmelj, surove kože in surovi baker. Razen tega je Nemčija važen uvoznik našega lesa, perutnine, konopbe in drugih industrijskih surovin. Popodba z Nemčijo je bila skl^mena meseca oktobra 1927 Tarifni del te pogodbe ie bil do-po'njen z naknadnim sporazumom preteklejra oktobra v Praei. Z ozirom na vedno bolj intenzivne zveze z Nemčijo pa je gotovo, da se bo tariini del pogodbe znatno razširil. Naša trgovinska bilanca z Nemčijo ie pasivna. Razlog je tudi v tem, ker Nem-| čiia pod pritiskom agrarcev ni pristala na sklenifev veterinarske konvenciie, ki naj bi osigurala nemoten izvoz naše živine v živem in zaklanem stanju. (Dalje.)
v starosti 35 let. Zapušča vdovo in dvoje otrok Dne 26. febr. je umrl Henrik S a g e r, znana celjska i>ojava, star 75 let.
& Uradni dan zbornice za TOI za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev Celie naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in dahni okolici, da uraduje referent Zbornice v torek, dne 5. marca od 8. do 12 pred-jx)ldne v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje št. 7. Siranke, ki že'e kako pojasnilo ali svet v zadevah, ki jih zastojja Zbornica, se vljudno vabijo, da se zglase pri njem v določenem času.
Na srcu in živčno belnim priporočamo našo
Kofeina prosto pralno kavo.
Sveže čajno maslo in pristne kranjske klobase stalno v zalogi. - ANTON FAZARINC, CELJE.
Spori
SOVRAŽNIK POKLICNEGA ŠPORTA
Predsednika Francoske plav. zveze, Drignyja, ki je bil svoj čas zelo uspešen p avač in prvovrsten igra.ee rugbyja, so vprašali, kaj misli o poklicnem športu. Izjavil je, da je velik njegov nasprotnik. »Sovražim vsak poklicni šport, ker poniža čisto športno idejo na nižino senzacionelnega igrokaza. Vse moje stremljenje gre za tem, da očistim vrste amaterov profesionalizma ter da jih obvarujem pred njim. Sicer je med prav velikimi prvaki nekaj prikritih profesionalov, a to so izjeme, ki jih dobiš povsod.«
IZ AMERIKE.
Ko je Wide v Ameriki prvič startal, so hoteli prireditelji nudili svojim 4000 glcdavcem še kaj drugega, ne samo »letečega švedskega učitelja«. Zato je tekel razen njega še olimpionik Barbutti po dirkališču, lia 400 m; ni tekel preveč hitro, a Ame-rikancem je bila sprememba všeč in so mu zelo ploskali.
V Ameriki je vse v luči statistike. Med znanimi kanadskimi igravci hockeya na ,edu koraka na čelu Worters. Je yratar. Od 675 strelov, oddanih v 16 igrah na vrata, ki jih je on branil, jih je prišlo samo 16 skoz. Torej je zabranil v 16 igrah prehod 659 strelom ali 97.6 odstotkom vseh oddanih napadov. Vse to v Ameriki vestno registrirajo.
NAJBOLJŠI ZASTOPNIKI AMERIŠKE LAHKE ATLETIKE.
Ne bo dolgo, in lahkoatletska sezija se bo pričela. Amerikancem ni treba na to čakati, v Kalifor-
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Na včerajšnjem občnem zboru zavoda podano poročilo za 1928 kaže zopet ugoden razvoj v tem letu. Poročilo zavoda je vzorno sestavljeno in lepa slika gospodarstva v -letu 1928.
Čeprav je promet narastel, je dobiček ostal na prejšnji višini, to pa radi tega. ker je bilo vedno treba skrbeti za mobilnost zavoda pri sedanjih razmerah na denarnem trgu. Tudi so se zaslužki v bančnem poslovanju sploh znižali. Podjetja v konc.ernu zavoda večinoma prav dobro uspevajo in izkazuiejo za 1928 ugodne poslovne rezultate.
Promet je narastel od 27.9 na 28 7 miljarde. Bilanca izkazuje tele postavke (v milj., v oklenaiih podatki za 1927): Aktiva: blagajna 22.3 (271), menice 68 (58), vrednostni papirji 6.1 (4.2), k<m-zorc. računi 13.8 (13.3), realitete 12 (1.2). dolžni-
niji morejo gojiti lahko atletiko tudi pozimi. Ame- j kl.: bankf> lfl.05 (220.7), ostali 167.9 (137.2); pariška Amaterska Atletska zveza priobči vsako leto i s?,va: glavnica In rezervni fondi 25 (2H.6), hra-seznam takozvanih »vseameriških moštev«. To ni n,lne vlo<TB RflR fK4R* "nn,,n 381 R 'R/PRV
Vabimo vse, da posetijo krasno igro! Ker je čisti dobiček namenjen za domačo cerkev, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Klub Korošcev v Ljubljani priredi v soboto 2. marca Janež i če v večer v salonu hotela Lloyd ob 8. Predaval bo dr. ivan Grafenauer, profesor v Ljubljani. Pridite vsi!
Dobrovoljci. Občni zbor okrožne zveze do-brovoljcev v Mariboru se bo vršil v nedeljo 3. marca ob 10 v Narodnem domu.
seznam deželnih prvakov ali rekorderjev, temveč onih atletov, ki jih moremo na podlagi njih uspehov imenovati res naibojše zastopnike Amerike v lahki atletike. Zato vidimo v seznamu dvakrat tudi ime Joe Raya, čeprav je prešel v tabor profesionalov; je pač na 6 milj in v Maratonskem teku najboljši Amerikanec. Seznam izgleda takole:
Teki:
60 y Wildermouth; 100 y Wykolf; 220 y Borah; 300 yardov Ross; 440 yardov Barbutti; 600 yardov Ed-wards; 880 yardov Hahu; 1000 y Hahn; 1 milja Conger; 2 milji Lermond; 6 milj Joe Ray; 10 milj Titterton; 15 milj Titterton; 2 milji »povprek« Spen-cer; Maratonski tek Joe Ray; 70 y lese Baskin; 120 yardov lese Cushel; 440 y lese Taylor.
Hoja.
H. Hinkel.
Skoki.
Na daljavo z mesta Werner; na daljavo z zaletom Hamm; v višino z mesta King; v višino z zaletom Osborn; troskok Casey; skok s palico Carr.
Sunki in meti. Krogla Kuck; kamen Mc Donald; kladivo Black; diskos Houser; kopje HarIow.
Deseto boj.
Doberty
Zanima nas dejstvo, da se nahajajo v seznamu imena atletov, kojih forma v zadnjem času ni bila na višku, a so v svoji povprečnosti vendarle še nad onimi, ki dosežejo tu ali tam boljše usj>ehe. Omenimo Osborna, ki se je že večkrat moral ukloniti Kingu in drugim; Carra, ki včasih slabše skoči kot Edmonds ali Sturdzv; Kucka, ki krogle ne sune zmeraj »ako dobro kot Schwartze Itd. Našteti so pač nekakšni zastopniki Amerike, na katere se morejo v vsakem slučaju zanesti.	|
Darovi
Podpornemu društvu s'epih je darovala rodbina Ecker 100 Din mesto venca pokojnemu Antonu Osolinu. — Hvala.
nilne vloge 59.5 (54.8). upniki 381.5 (379.5). čisti dobiček 3 4 (3.4). Bilančna vsota je narasla od 461.8 na 470 milj.
Donos je ostal v glavnem isti: 9.3 (9.3) milj. Tudi stroški so ostali v glavnem neizpremenjeni. Vse te številke kažejo solidnosl zavoda, ki I uživa velik ugled v našem gospodarstvu.
Z letošnjo dotacijo doseže rezervni fomi že i 13.9 milj. pri kapitalu 12 5 milj. Kakor za 1927 ta-! ko znaša tudi za 1928 dividenda zopet 10%.
Pri volitvah je bil ponovno izvoljen ves dosedanji upravni svet.
Občni zbor gremim trgovcev v Kamn'hu
V nedeljo dne 24. t. m. se je vršil v Kamniku občni zbor gremija za kamniški okraj, ki so ga v prav lepem številu posetili gremijalni člani. Zborovanju je predsedoval gremijalni načelnik g. Anton Stergar ln podal prav zanimivo poslovno poročilo iz katerega je razvidno, da je gremij pazno čuval trgovske interese svojega okoliša. Posvetil je temeljito pažnjo vprašanju točilnih pravic, ohranitvi merolzkusnega urada v Kamniku, uvedbi direktne telefonske zveze z Ljubljano in interurivnske, do-segel za mesto Kamnik pet novih živinskih sejmov. Nadalje si je gremij prizadeval, da se čimpreje oživotvorl cestna zveza Knmnik — Podvo'nvjek — Luče, ki bi bila za krajevni promet od velike važnosti, in razširi skladišče in rampa na kolodvoru v Domžalah, ki je v interesu ugodnega trgovskega razmaha nulno potrebna. Kamniški okraj je po večini kmetilskl in glavni vir dohodkov prebivalstva tvori živina, les In produkcija apna, pa je bilo zato v interesu nemotenega izvoza pri lanskoletnem jesenskem katastrofalnem pomanjkanju vagonov prepotrebno intervenirati zn točno in večjo dostavo vagonov, knr se ie gremiju tudi v večini slučajev posrečilo. Gremii je nadalje Interveniral v zadevi monopolne prodaje soli, ureditve odpiranja in »spiranj« Irgnvln in sploh posvečal vsem aktuelnim trgovskim vprašanjem temellito brigo.
Oremlj Meje 425 Panov. V minulem poslovnem letu je bilo gremiju prijavljenih 56 trgovin, odjavljenih pa je bilo 66 trgovskih obratov.
Nadalje je bilo gremiju prijavljenih 11 učencev in 23. učenk, skupno 34, oproščenih pa je bilo 14 učencev in 17 učenk, skupno 31; od teh obiskujejo 4 obrtno-nadaljevalno šolo v Domžalah. Gre-mijalno-nadaljevalno šolo v Kamnika pa je pose-čalo 12 učencev (8 vajencev in 4 vajenke), in so jo večinoma dovršili z dobrim uspehom Do občnega zbora je bilo gremiju prijavljenih 17 pomočnikov, 20 pomočnic, 2 kontoristinji, 1 skladiščnik, 2 na-kupovalca lesa, 31 učencev in 36 učenk.
Nato je poročal tajnik Zveze trgovskih gre-mijev g. Anton Podgoršek o davčnih prijavah glede nove pridobnine in o delovanju Zveze. Pri volitvah je bil jM>novno izvoljen za načelnika gesp. Stergar.
Borza
Dne 28. februarja 1029. DENAR
Devizni promet je bil danes srednji. Zaključene so bile le 4 devize: od teh je dala Narodna banka Curib in Prago, privatno blago pa je bilo zaključeno v devizah Newyork in Trst. V tečajih je omeniti oslabitev Prage.
oevizn> tecan na Hubllanski borzi
?K februarja ' J2H
	povpraft	■ lOO.	srednji	*r. 27 II.
Amsterdam	_	228 2.«5	_	
•erlin	—	1352.25	—	1352.-
Bruseli	—	791.51	_	—
Budimpešta	—	993.51	—	—
i Hirib	1094.40	1197.41	1(95.91	1(9;-.90
Dunaj	—	som	—	801.10
London	—	276.S3	—	—
Mew.york	86.76	56.90	56.86	56.86
Hariz	—	222.57	—	—
Praga	168.32	IbS.i 2	168.7 2	168.9 j
Trsi	297.20	299.20	29fe.2U	293.20
Zagreb. Amsterdam 2279.25—2285.25, Berlin 1351—1354, Budimpešta 992—995, Curih 1094.40— 1097.40, Dunaj 799.58-802.58, London 276.13-276.93, Newyork 56.76—56.96, 1'ariz 221.56-228.56, Praga 168.32—169.12, Trst 297.30—299.30.
Belgrad. Berlin 1351.5-1354.5, Budimpešte 092—995, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 799.60— 802.60. London 276.13—276.93, Newyork 56.76— 56.96, Pariz 221.57-223.57, Praga 168.32—169.12, Trst 297.37—299.37.
Curih. Belgrad 9.12, Berlin 123.39, Budimpešta 90,625, Bukarešt 3.09625, Dunaj 73.05, London 25.235, Newyork 519.95, Pariz 20.30875, Praga 15.42, Trst 27.23, Sofija 3.75, Varšava 58.80, Madrid 79.15.
Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.485, (valuta) 12.45, v Londonu, Newyorku in v Pragi ne-Izpremenjeno.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna
125 den, Praštediona 930 den., Kred. zavod 175 d„, Strojne 68, Vevče 120 den.. Ruše 260—280, Stavbna 50 den., šešir 105 den.	,
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 427J50— 428 (427-427.50), kasa 427-428, termini 3. 430-432 (431), 4. 434—135 (434-435-434.50). 5. 436.50 —439, 12. 460 462, 7% invest pos. 90 50—91, agrari 54.50— 55 (55). Bančni pap.: Hipo 55.75— 56 (55.50-55.75), Poljo st. 17.25-17.50 (17.50), n. 15.75—16.50), Kred. 93 den., Jugo 93.50—94 (93.50 —94), Lj kred. 125 den., Medjun. 57.50 den., Pra-šted. 930 den., Srpska 154 den., Zem. 130-135.
Belgrad. Narodna banka 7460, Izvozna banka 930, Belgr. zadruga 7000, 7% invest. pos. 90.50-91.50, agrari 53.50—55. vojna škoda 426—428, 3. 431.50, 4. 436.50, 12. 462-462.50.
Žito
Danes je bil žitni trg jjovsem neizpremenjen. Prometa je bilo zelo malo. Cene so ostale za vse proizvode iste, vendar ni ne ponudbe ne povpraševanja Inozemska tržišča so slaba, tečaji beležijo zlasti v Chicagu znatnejše padce teko za promptno kakor tudi terminsko blago. Pri nas izgleda, da bo kupčija nekaj dni počivala, to pa radi prehoda od stare na novo tovorninsko tarifo.
V Ljubljani notirajo:
Pei. pridelki (vse samo ponudbe, slov post, plač. 30 dni. dobava prompt): pšenica bč. 80 kg 1% 305—307 50. marec 310-312.50, april 315 do 320, maj 322.50-325. koruza ameriška 345. bč času primerno suha 310—312 50, soržica 50% rži in 50% pšenic, fko Domžale 285-290, moka Og vag. bi. fko Ljubljana, plač. po prejemu 420—425
Zaključena sta bila 2 vagona pšenice. Tendenca čvrsta.
Novi Sad. Pšenica bač. 245-247.50, par. Vršac 240—242.50, sr. 247.50—250, oves bač. 247.50 -252.50, koruza bač. 260—265. 3. 267.50—270, sr. 260 -265, 5 280-285, ječmen 255-260, pol. 270-280, moka Og 342.50—352.50, št. 2 322.50—332.50, št. 5 302.50-312.50, št. 6 277.50-282.50, št. 7 262.50—267.50, št. 8 207.50—217.50, otrobi bač. 182.50-187.50, sr. 182.50-187.50. Promet: 14 vag. pšenice, 2 ovsa, 4 koruze, 9 moke. 1 otrobov.
Budimpešta. Tendenca omahujoča. Pšenica marec 25.02—25.05, zaklj. 25.05—25.07, maj 25.88— 25.89, zaklj. 25 88—25.89, oktober 26.45—26.49, zaključek 26 48-26.49, rž marec 23.19, oktober 24.20 —24.22. zaklj. 24.22 -24.24, koruza maj 28.90— 28.88, zaklj. 28.96-28.98, julij 28.80-28.85. zaklj 28.87-28.89.
Les
Pri zadnjih dveh licitacijah hrastovih debel dne 25 in 26. februarja v Draganicih je bila kupna cena za 72.5, oz. 44% višja kakor izklicnn cena
Na ljubljanski borzi je bilo zaključenih 6 vag drv. Tendenca nelzpremenjena.
• Hmelj
Alzaško hmeljsko poročilo. Strasbourg, 25. februarja. — Radi neizpremenjeno mirnega tržnega položaja se polašča nekaterih hmeljarjev nervoz-nost In ti ponujajo blago že po 200 do 250 frankov za 50 kg, t. i. 6.60 do 8.80 Din za kg, vagon Žalec. Po teh cenah je preš'o zadnji teden kakih 200 stotov jugoslovanskega blaga v druge roke. — Lani ob tem času se ie plačevala trikrat viija cena, kljub večjim zalogami — Edinole zgodnje in vroče poletje. ali upanje nanj, še lahko reši položaj. Vsem postaja jasno, da je preveč hmelja na trgu in edina od pomoč temu je za prihodnje leto, da se vsi slabši nasadi opustijo in da se sploh gojenje hmelja zelo omeji. — J. Livrič.
Meh iiv/hi
/ /
ve/s livarne 11? vrveme^s
Kakšno šolo si želi modem študent?
Parnjk »Waltara«, ki je pred mesecem dni ob ustju Vialc nasedel, potem ga je pa Jedovje raztrgalo
na dvoje. (Slika je napravljena z letala.)
<Junney se ne da lotogralirati
Svetovni mojster rokoborec Gene Tuntiey se nahaja na. ženitnem potovanju po Evropi Povsodi preže nanj časnikarji s svojimi foto grafskimi aparati, toda Tunney jih ali prevar ali pa jim apara.e zmeče po tleh. Tako je st< ril te dni v Cannes na Francoskem. Ker i časnikarji niso zmenili za njegove protest, da bi ga fotografirali, jim je aparate zmeta. po tleh, pri čemer je neljubo zletel na tla tudi marsikak časnikar. Nato je Tunney s svojo ženo bliskovito sedel v avto in se odpeljnl
i o bitki med dvema zločinskima družbama,
ki sla tihotapili alkohol, v Chicagu. Zločinci so presenetili svoje tekmece v neki avtogar.iži, jih postavili ob steno in poetrelili s strojnica
midi pri Gizehu v Egiptu. Le da moderna piramida ne bo zgrajena iz samih kamenitih plošč in opeke, marveč deloma tudi iz kovine. Piramida bo stala na ravani pri Kansas City. Načrti so že gotovi in začno z deli leta 1930.
Morganova piramida bo ena največjih, če ne največja zgradba sveta. Na vsak način bo znatno presegala Keopsovo piramido v Egiptu. Dočim je le-ta 147 me/.rov visoka, bo znašala višina Morganove zgradbe 210 metrov. Temelj bo zgrajen v kvadratu; strani bodo dolge po 250 metrov. Egiptovsko piramido je zidalo sto tisoč delavcev trideset dolgih let — tako vsaj poročajo grški zgodovinarji; ameriško stavbeno čudo pa bodo s pomočjo električnih dvigal in drugih modernih tehničnih pripomočkov zgradili v poltretjem letu. Pi-! raniida bo slonela na štirih orjaških be.!on-
V berlinskih listih je vprašanje o razmerju med šolo in študentom trajno na dnevnem redu. :>Berl. Tageblatt« je te dni zopet priobčil več tostvarnih izjav iz dijaških vrst. Ena se zdi posebno zrela in značilna. Višji gimnazijec-abiturijent piše:
^Žalostna bilanca! Uspeh približno 1000 francoskih, 12 angleških in 2000 latinskih ur
danje materialistične dobe hoče delati le v dosego čisto določenega življenskega cilja.
Od 3. razreda nižje srednje šole naj bi si smel učenec sam ali pa s pomočjo staršev izbrati šolske ure in predmete. Če bi ti predmeti zahtevali trdega napora, bi učenec to rad storil. Treba bi bilo le športnega igrišča, kjer bi se razlike v napetosti duševnih in telesnih sil neprisiljeno poravnavale. Ne pa !ako kakor danes, ko šolske telovadne ure učenca tako izmučijo, da je potem ves dan kakor ubit.
Cilj, za katerim stremi moderua, misleča mladina, je krepka, sama sebe gotova osebnost.«
■K
Še vse radikalnejše nazore nego ta abi-turijent zastopa nekdo v »Tempu«. Med drugim pravi:
Nova mladina ima čisto druge ideale nego jih je imela prejšnja. Spregledala je in se zaveda, da neizmerna prevzetnost višjih šol in posebno tudi univerz, ki hočejo podajati in z izpiti potrditi neko »zaključeno izobrazbe::, ni v ničemer opravičena. Modemi mladini je jasno, kako strašno ta izobrazba zanemarja praktično sposobnost in cvetoče življenje. Cilj sedanje mladine ni več, da bi se nabasala z mrtvo snovjo, marveč hoče doseči f o-le:
Da bo znala gladko govoriti angleško in francosko, morda tudi nekoliko špansko in rusko; pridobiti temeljno znanje v tehniki in
Stol za sikstinsko kapelo, ki so ga papežu podarili rimski katoličani.
je ta, da se bom moral sedaj, ko zapuščam šolo, začeti šele živo učiti obeh modernih jezikov, dočim latinščine sploh ne morem rabiti. V štirih letih angleškega pouka sem si prisvojil le začetno teoretično znanje, isto velja o francoščini.
V zgodovini sem si moral zapomniti, da je vladal Ludovik Otrok od 900. do 911. leta. Za poklic zelo dragoceno! V matematiki sem se učil izračunati visokost gora, vsebino mlečnega vrča ia brzino topovske krogle. Slab . matematik sem, pa sem se pri štirih mate-* matičnih urah na teden dolgočasil. Nemščina iz literaturo, ki me je najbolj zanimala, je pa venčnem načrtu pastorka med predmeti.
Čisto človeško razmerje med učiteljem in učenci je postalo v zadnjih letih deloma zelo tovariško. Vendar le še prevečkrat kak zagrizen pedant pokvari dijaku veselje do dela, ko začne u. pr. v šesti učni uri izpraševati zgodovinske številke ter utrujene učence duševno izčrpavati.
Skrajšanje šolskih ur je nujno. Zadnjo uro je delo muka tako za učitelja kakor za učence; včasih gre to tako daleč, da živci enostavno odpovedo. Nevarnost učnega načrta je v tem, da je treba posamezne predmete vsled neprestanega napredka vedno obširneje obdelavah, čas pa zahteva skrajno omejitev.
Šolski pouk ne bi smel presegati 20 ur na teden, razdeljenih na pet dopoldnevov. Nekaj dijakov bi morda proste ure izprva brez koristi zabilo; toda dolgčas bi jih kmalu prignal, da bi si sami poiskali kak predmet, ki jih zanima in bi iz lastnega nagiba delali v javnih knjižnicah in dijaških studijskih klubih.
Osebnosti, ki jo zahtevamo od modernega, zdravega človeka, šola ne vzgaja. V to manjka smotrno, samostojno delo. Učenec bo delal z veseljem in ljubeznijo in torej z uspehom le tedaj, ako ga snov zanima ali vsaj ve, da bo z njo dosegel neki določen cilj. Tako idealni danes nismo več, da bi se zadovoljevali s takoimenovano splošno izobrazbo. Mladina se-
86.000 naročnikov tekom enega meseca
Ta rekord je postavil novi dunajski katoliški dnevnik : Das kleine Volksblatt«, ki je namenjen najširšim slojem. Začel je izhajati 27. januarja t. 1., a dne 27. febr. je že štel 86.000 naročnikov. Tudi katoličani znajo, če le hočejo!
14 dni mrtev v postelji
V neki oddaljeni vili na Dunaju je preko zime stanoval čisto sani 70 letni hišnik Mihael Sinn. Ker ga zadnjih 14 dni ni bilo nič na spregled k prijateljem, so ga šli obiskat. Našli so ga mrtvega, sedečega v postelji. Stanovanje je bilo polno plina. Zdravniški pregled je dognal, da je Sinn umrl že pred 14 dnevi. Plin je uhajal iz preslabo zaprte cevi.
Oporoka „Jerseyske rože"
Iz Londona poročajo, da je zapustila Lilly Langtry, imenovana »Jerseyska roža«, ki je nedavno umrla, približno 670.000 šilingov premoženja. Od tega je v oporoki zapustila 335 tisoč šilingov, svoje dragocenosti in svojo vilo v Monte Carlu neki gospej Peat, ki ji je 16 let zvesto stregla. Svoji hčeri iz drugega zakona je zapustila staro srebrnino, ki jo je bila podedovala po svojih starših na Jerseyu, njenima hčerkama pa vsaki po 160.000 šilingov. Svoj avtomobil je pa stara dama zapustila svoji sobarici Matildi, ki je bila 15 let pri njej v službi.
Krsta s truplom ponesrečenega francoskega letalca, ki so ga iz Pariza z letalom prenesli v njegov
domači kraj.
Smešni ce
Dunajski dovtip. Vam gre sedaj dobro, gospod Pik, ker ste za svojo zla'.o poroko dobili od'občine 50 šilingov!« — No, da, gospa Cvik, toda verujte mi, to je grenko zaslužen denar!« (Das kleine Volksblatt.)
»Za božjo voljo, kaj pa dela v tem mrazu gospod Petrič na strehi?« — »Na dimniku si greje guljaž, da bi dodobra izkoristil dragoceni premog.-;:
it
Profesorjeva žena najde svojega moža oblečenega, a popolnoma mokrega v kopalnici. »Za božjo voljo, kaj pa si delal, da si ves moker?« — »Da, vidiš, dragica, kopal sem
se, pa sem se bil pozabil sleči!«
*
Mož pride opobioči iz gostilne domov. Ko žena zasliši, kako se opoteka v predsobi, ga začne na ves glas zmerjati. Mož se obrne in gre nazaj v gostilno. Ob štirih zjutraj se zopet vrne in tiho prisluškuje pri vratih: »Nič ni opazila, da sem bil odšel — še vedno zmerja!«
Velika molilnica na budistični sveti gori Vu taj šan v kitajski |>okrajini šansi. Svetišče je bilo
zgrajeno okolu 1600.1.
trgovini; si prisvojiti okretnost in samozavest v družabnem občevanju; se naučiti dobro plesati, igrati tennis, plavati in šofirati, drugače pa ne preko mere ceniti niti sebe niti življenja.
Naj nad tem ciljem vse lasulje in kite še tako srdito zmajujejo z glavo, nam se zdi dober. Kdor se temu cilju približa, bo nedvomno mnogo bolje uspeval v življenju, nego vzoručenec z očali, ki se v Ciceru sijajno spozna, izven šolske sobe je pa klavrna postava.«
Ni vsa resnica v teh izjavah, ostri pa pogled za nove smeri modernega življenja.
Ameriški faraon si gradi f ir imido
Eden najbogatejših mož sveta — 1. P. Nlcrgan je sklenil, da v svoj spomin zgradi v Ameriki piramido, podobno Keopsovi pira-
skih stebrih, ki bodo segali 20 metrov globoko v zemljo; nositi bodo morali 14 milijonov kilogramov težko zgradhp. Stroški so pro-računani na tri in pol milijone dolarjev.
Jasno je, da si Morgan v piramidi ne gradi groba. Zgradba bo vsa posvečena znanosti in umetnosti. Predvsem se tu uredi muzej, v katerem se trajno spravijo vsi zgodovinski in umetnostni zakladi, ki jih je zbrala Morganova družina. Potem se. namestijo v piramidi velikopotezna knjižnica, znanstveni laboratoriji in visoka šola. Pod vrhom piramide se uredi zvezdama, za ka.ero je že naročen orjaški daljnogled. Čisto na vrhu pa urede mogočno oddajno radio-postajo. Spomenik, vreden Amerike in 20. stoletja!
Čudne muhe silovitega viharja
Nad mestom Duncanom in okolico v di žavi Mississipi je divjal 25. februarja strahovi vihar. Ker je vihar raztrgal vse brzojavne in telefonske zveze, podrobnosti še niso znane Vendar je gotovo, da štejejo človeške žrtve več sto eseb. Sosedni kraji so organizirali pomoč. Med viharjem so se pripetili neveijetir slučaji. Neki farmar, ki je ravno molzel kravo, je videl, kako je vihar odnesel njegovo hišo, hčer je pa nepoškodovano vrglo skozi odprta vrata v hlev. Nekega moškega je dvig nilo iz posteljo in nepoškodovanega postavilo ons.ran dvorišča. — Vihar je stri mogočne pe-trolejske tanke kakor bi bili iz papirja in raz-nesel petrolej kakor dež preko cele pokrajine.
šlov. 51.
»SLOVENEC*., dne 1. marca 11)20.
Stran 1.

msvce
Filmska umetnost
Nesmrtni bataljon je naslov ameriškemu 111-imi tvrdke Paramount; režiral ga je Fleming. Dejanje je vzeto iz časa, ko so Združene države oku-liirale Kubo. Pri tej priliki še je formiral bataljon, ki ae je proslavil po svoji originalnosti in svojem junaštvu. Kako se je ta iormaeija izvršila, kakšni tipi so prišli v to četo, kako so se pripravili na pohod, kako so se bojevali, to je prikazano v filmu s tipično ameriško miselnostjo, z grotesknim humorjem in naravno svežo&tjo. Film pa ni t'I izvršen 7. nobeno posebno skrbnostjo, tudi po svoji vsebini iu idejni plati ni nadpovprečno pomemben, pač pa Ima v podrobnostih nekatere zanimivosti. V enem motivu se film dvigrte v nadpovprečnost; mislimo sceno; ko se dva neprijatelja najdeta v prisrčnem prijateljstvu in drug drugemu pomagata iz stiske. Fotogralično film ni odličen.
Sredi Oceana. Coogan si je pred leti po pravici osvojil srce po vsem svetu. Danes je odrastel in nič ne moremo prerokovati glede njegove bodočnosti. Dejstvo je, da takih vlog, kot včasih, ne bo več mogel igrati. Film »Sredi Oceana« ga prikazuje v letih, ko je bil še otrok in ima še tipično otroške poteze, čeprav igra vlogo že doraščajočega fanta. Coogan bi torej bil prikladen za dober film. A reči moramo, da je imenovani film popolnoma zgrešen in ničvreden Ne zato, ker bi bil režiser nesrečno in od napačne strani prijel snov. Še več, film sploh nima ne zmisla, ne dejanja, ter z naravnost absurdno neverjetnostjo muči gledalca. Coogan se vv takem okviru ne more razmahniti niti do povprečne šablonske igre. Tak film treba brezpogojno odkloniti.
Rdeči vihar. Ta film je izvršila ameriška tvornica »United Artistc, ki je neprimerno bolj gibčna in samonikla kot ostala ameriška filmsika podjetja. Tudi današnji film zavzema v tej vrsti njenih filmov odlično mesto. Snov ie vzeta iz predvojne Rusije, a dejanje sega preko svetovne vojne do ruske revolucije. V tem malo razrvanem in samovoljno prikrojenem okviru se razvija tudi glavno dejanje, ki je seveda osredotočeno okrog original-noga ljubavnega motiva. Zal se to dejanje proti koncu razpleta vedno bolj grobo dramatično in prehaja končno v obliko, ki ne zadovoljuje in se mora smatrati za površno. Nasprotno pa so v prvi polovici filma nadvse fini psihološki motivi in ie tu razvoj dejanja psihološko verjeten. Film je režiral S. Taylor, ki je naši javnosti najbrž še nepoznan. Režija je posrečena, le tu in tam je tempo dejanja malo preveč raztegnjen. Oprema filma je odlična, v detajlih je film povečini dobro in skrbno izvršen. Fotogralično je pravtako dobro nadpovprečen. — Glavni vlogi sta v dobrih rokah. Barrymore je močan v igri, a igral je tudi že bolje. Dočim je Kamila llorn neoporečna. Z izredno ostro mimiko združuje fino podrobno igro, ki jo zlasti v začetku napravi simpatično. Povzamemo lahko, da gre za dober film, ki ga lahko priporočamo.
(Ti filmi so se igrali, oziroma se še igrajo te dni v ljubljanskih kinih.)
* 1
Franjo Petrič — Franciscus Pairicius je za Rogerom Boškovičem, ki je živel dva veka za njim,
edini filozof jugoslovanskega plemena, ki je zaslovel po vsem učenjaškem svetu. Franjo Petrič se je rodil — tako izvemo ob štiristoletnici njegovega
rojstva od profesorja filozofije na skopljanski univerzi Dušana Nedeljkoviča, ki je predaval o njem na belgrajski univerzi — 1529. leta, najbrže v mestu Khsu blizu Splita. Bil je reven in se vso mladost čan
Turkih
stal Petris, potem pa v takrat običajnem polatinje-
nju slovečih imen Franciscus Patricius, posvetil popolnoma znanosti. Bil je univerzalen in globoko pronicajoč duh, kakor jih je doba renesanse rodila več nego katerakoli druga. Kot otrok renesanse je sledil Platona in izdal ogromno delo »D;scussio-num peripateticarum« (157), v kateri kriti^uie ari-stotelizeni. Potem ko je gostoval v Modeni, Ferrari iu drugod, se je ustalil na poziv papeža Klementa VllL na s'o\$item Collegium Romanum (1592). Tu je zasnoval platonsko šolo in umrl I. 1597. Po celem teženju svoje dobe se je dalmatinski filozof
»Almanah Jadranska Straža« za 1928-29. god.
Te dni je »Jadranska Straža« v Belgradu začela razpošiljati abonentom jubilejno izdajo Almanaha »Jadranska Straža« za 1928/29. Na preko 700 straneh teksta, s 400 precizno reproduciranimi i ustra-cijanu, od katerih je preko 100 v lepem bakrotisku, jiredstavlja ta knjiga eno najlepših izdaj v naši državi. Nacionalni interes in domovinska dolžnost nalagajo, da se v vseh slojih naroda prebudi čini večja ljubezen in interes za naše morje, eno naj-i večjih bogastev, kar jih imamo. Ta almanah služi temu cilju, zato je nujno potrebno, da zaide v najširše sloje našega naroda. Naročbe sprejema »Ja-draiiska Straža«, Belgrad, Miloša Velikog 14.
Radio
i;
vglobil v filozofijo narave in rezultat tega je bila njegova »Philosophia novo de mundo«. V svoji »Poetiki« pa je zasnoval estetično teorijo, ki popolnoma nasprotuje aristotelski, trdeč, da je j>oezija kozmičnega izvora in zakonitosti, ne pa po Aristotelu gola imitacija ljudi in dogodkov. V delu »Geo-metria nova« se nam izkaže kot velik matematičar.
Njegova dela so mnogobrojna in danes silno redka.
*
Dr. Otto Junghann, Ursprung und Losung des Problema der nationalen Minderheiten,
1929. — Zelo jasna obrazložitev problematike manjšinskega vprašanja, ki je eno najaktualnejših v tvor-jenju moderne Evrope. Avtor po pravici vidi najtežjo zapreko pri reševanju tega vprašanja v konfliktu med centralistično demokratično državno idejo in avtonomistično srednjeveško (ki naravnemu pravu brezdvoma neprimerno bolj odgovarja). Danes si ni mogoče misliti rešitve manjšinskega vprašanja drugače kakor v okviru države, kateri manjšina pripada, vendar pa z vpoštevanjem njenih narodnih osobito9li. »Narodne manjšine so duhovna občestva, ki počivajo na personalni osnovi«, socialne edinice, ki v okviru državnega prava dobe po njem omejeno pravo svobodnega razvoja. Avtor slika na to tozadevno delovanje Društva narodov z njegovimi pozitivnimi ln negativnimi stranmi ter navaja idealno rešitev po narodnoinanjšinskem zakonu Estonije od 5. februarja 1925, kjer ima vsaka narodna edinica 3000 duš pravico samoupravnih združenj na podlagi I>ersonaluega prava z omejeno zakonodajno močjo pod nadzorstvom države. V Latviji se to omejuje zgolj na šolstvo. Avtor omenja tudi manjšinsko-varstveni projekt na Koroškem in nepristransko priznava nekaj opravičenosti ugovorom od slovenske strani. Ni pa popilnoma pravilno, oziroma je enostransko njegovos negativno stališče napram avtonomiji narodov v Rusiji. Res da je tu vodilni motiv bila propaganda boljševiških idej, Ivi je i danes prvotna, toda pravne garancije so veliko večje nego si predstavlja avtor, dnigič pa on čisto prezre, da počiva avtonomija neruskih narodov v Rusiji na od vekov močno razviti strpnosti ruske duše napram drugo rod ceni iu psihično čisto drugačni, svetovno-bratski uravnanosti od caristične državne ideje osvobojenega ruskega naroda napram temu problemu. Praktično pa si more Evropa vseli v tem pogledu zgled, ravno od Rusije, čeprav , ae tajim nekaterih težkoč. SIcer je knjižica vejike vrednosti za orientacijo v tem vprašanju in jo je toplo priporočati.
F. T.
■ *
Život. MCMXXIX., broj 1. Katoliška revija, izdajajo člani D. J. v Zagrebu, ima sledečo vsebino: Papin jubilej. — Jasno gledanje (Hellsehen, Clair-voyance od A. Alfireviča D. L). — Pastir Hermin (Bock D. !.). — In Christo Jesu (Kolakovič D. J.). Socijalua demokracija u Njemačkoj. — Teologija atoma. — Dvije prezrene životinjice in katoliški, se-rijalni književni pregled.
Vladimira Mažuraniča, hrvatskega zgodovinarja, ki je bil od 1918 do 1921 predsednik Jugo-slovenske Akademije (umrl 17. januarja 1928) se spominja v 8. letniku »Revue des Etudes Slaves« za 1928 Najbolj so znamenita njegova raziskavanja o odnosa,jih med Jugoslovani in Islamom v srednjem veku. Njegovo tozadevno delo je podala v kratkem obrisu tudi Camilla Lucerna v nemškem jeziku pod naslovom: Stldslaven im Dienste des Islams (Zagreb-Leipzig 1928).
*
»Netočka Nezvanova« in »Belye noči« Dostojevskega so izšle v italijanskem prevodu L. Sa-voja.
Radio za gobavee. Strašna in neozdravljiva bolezen je gobavost. Ker je tudi zelo nalezljiva, ločijo bolnike, na katerih se pokažejo znaki te kuge, od zdravih, na odljudene
! kraje, najraje na kak otok, kjer izobčeni iz kroga svojih dragih v vedno strašnejših ranah čakajo odrešilke smrti. Na otoku Mako-gai je 450 takih nesrečnikov. Neki dobrotnik jim je kupil radijski aparat, du jim olajša vsaj duševne muke, ki jih zadaja zavest osamljenosti in zapuščenosti. -»Bog Vam povrni dobroto!« piše darovalcu ondoini misijonar. »Koliko veselja in trajne zabave ste podarili mojim nesrečnikom. Ko bi jih imeli samo enkrat priliko videti, kako napeto in verno poslušajo, kadar sprejemajo novozelandsko ali pa avstralsko postajo — le ti dve postaji dobro slišimo —, bi Vam ta prizor bil bogato plačilo za Vašo dobroto.« — Tudi Slovenci imamo nekaj podobnih izobčencev. So to naSi slepci. Radijska |>ostaja bi jim za veliko noč rada podarila nekaj aparatov; v to svrho zbira poseben fond. Ne bodimo gluhi, dajmo nesrečnikom, da slišijo vsaj besedo naše zemlje,
ko nje lepote in prelesti stvarstva ne vidijo. *
Nove češkoslovaške oddajne postaje. Češkoslovaško poštno ministrstvo ie sklenilo postaviti dve novi postaji za kratke valove v Podebradych pri Pragi. Novi postaji bosta delovali z elektronsko energijo po 20 K\v na valovili med 15—30 m ter bosta oskrbovali radiotelpgrafski promet med ČSR in Ameriko. Dela bo izvršila znana tvrdka Telefun-ken in bosta postaji pričeli obratovati že tekom letošnjega poletja.
| Programi Radio-Ljubljana:
Petek, 1. marca: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Stanje vode in borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 O gospodinjstvu, predava gdč. C. Krekova. — 19 Francoščina, poučuje dr. Leben. 19.30 Iz glasbenega sveta predava dr. St. Vurnik. — 20 Slovenska balada v literaturi in glasbi. Samospeve poje g. Janko član kr. ojsere: 1. Risto Savin, Zimska balada; 2. R. Savin, Skala v Savinji; 3. R. Savin,
Pevska balada; 4. R. Savin, Pismo; 5. Vasilij Mirlc, Pravijo ljudje; 6. Emil Adamič, Zimska pesem; 7. dr. Ivan Pregelj, Balade v prozi, recitira gna. A. Zala r jeva.
Sobota, 2. marca: 12.30 Reproducirana glasba.
13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Stanje vode in borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra. — 18 Književna ura. — 1830 Dubrovnik in okolica. Propagandno predavanje za tujski promet v nemškem in češkem jeziku. — 19 Nemščina, poučuje ga dr. Piskernik. — 19.30 O vero-stovju, predava vseuč. prol. dr. Erlicb. — 20 Wag-neriev večer. Uvodno besedo govori dr. A. Dolinar. 22 Poročila in časovna napoved. — 22.15 Sprehod po Evropi.
Drugi programi s
Petek, 1. marca.
Zagreb: 13.15 gramofonske plošče; 17.15 lahka
Klasba: 20 predavanje o žuželkah; 20.35 lahka ;»!asba kvarteta Sidak. — Praga: 12.30 opoldanski koncert orkestra; 16.25 koncert komorne glasbu: 19.05 gramofonska glasba (petje); 19.30 orkestrale: 19.45 Sluhodrama: VVallensteinova smrt (Schiller); 22.20 lahka glasba. — Stuttgart: 16.15 koncert (valčki in koračnice); 19.30 Predavanje: Umetnost in tehnika; 20 zemljepisno predavanje: V pragozdu ekvatcnjalne Afrike; 21 koncert, pester spored. — Toulousc: 21.30 koncert vojaške godbe; 21.45 poljudna glasba; 22.15 izbran koncert. — Bern: 12.50 plesna glasba; 16 koncert; 19.30 vijolinski koncert; 20.35 >Seviljski brivec«, kom. opera. — Katoviee; 17.05 o poljski zgodovini; 17 55 in 20.15 prenos koncerta iz Varšave. — Rim: 13 koncert tria; 17.30 petje in glasba; 20.45 operetni večer. — Berlin: J 16.30 zabavna glasba; 19.30 iz muzejev; 20 orke-; »tralni koncert. — Dunaj: 11 lahka glasba kvarteta Cerda; 16 koncert s petjem; 17 pelje in klavirske skladbe; 18.30 jiraktično vremenoslovje, 1. predavanje (slede še 4); 20 vremenska napoved; 20.05 j >Zemlja<, komedija (Schonheir); nato jazz. — Milan: 11.15 gramofonska glasba; 12.30 kvartet; 16.30 Jaz: 17.20 petje mladine; 20.30 simfoničen koncert. | — Budapest: 9.15 koncert; 12 05 koncert tria; 17.40 | ciganska kapela; 20 50 koncert; 22.10 vojaški kon-j cert. — Varšava: 17.55 orkestralni koncert; 20.15 simfonični koncert varšavske filharmonije.
Ljubljansko gledališče
DRAHA: Začetek ob 20. uri
Petek, 1 marca: Zaprto.
Sobota, 2. marca: ob 16 pop. KROJAČEK JUNA-ČEK, mlrdinska predstava pri zniž. cenah. Izven. Ob 21. uri: VDOVA ROŠLINKA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
OPFRA:
Začetek ob pol 20. uri.
Petek, 1. marca: BEG IZ SERAJA. Red B. Sobota, 2. marca: PRI TREH MLADENKAH. Ljudska predstava pi zniž cenah Izv.
Mariborsko gledališče
Petek, 1. marca. Zaprto.
Sobota, 2. marca ob 20. uri: ROMEO IN JULIJA. Premijera. Ab A.
Z-hvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom pre-rane smrti našega nadvse ljubljenega soproga, predobrega očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka, gospoda
Franca Zagradnika
strojevodje državne železnice
za poklonjeno krasno cvetje in vence, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. — Posebno zahvalo smo dolžni zastopnikom Direkcije drž. žel., načelniku kurilnice Glav. kolodvora kot šefu pokojnika, načelniku kurilnice Gor. kolodvora, zlasti predsedniku Stručnega udruženja strojevodij oblast, uprave v Ljubljani za njegovo izredno pozornost in trud, gg. kolegom in uradništvu Direkcije, Društvu strojevodij, Prost, gasilnemu društvu v Spodnji Šiški, pevcem in godbi žel. društva »Sloga« za ganljive žalostinke, tovarišu Fr. Rupniku za prelepe poslovilne besede na grobu, zastopnikom raznih organizacij in društev ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poli.
Ljubljana, dne 1. marca 1929.
Globoko žalujoči ostali.


Sir Arthur Conan Doyle:
Izgubljeni svet
76
(The losi vcorld.)
Roman.
Stopil sem s kosom skorje k ognju, ln smo ga vsi pričeli ogledovati. Meril je kak kvadratni čevelj; od znotraj so bile na njem zarisane v dokaj čudni vrsti posamezne črte, ki jih tukaj posnemam:
i'jrjuj
Bile so z ogljem prav lepo zarisane po beli skorji, ln pri prvem pogledu so se mi zdele kakor neka preprosta glasbena znamenja.
»Naj bo to kar hoče, vsekakor pa jamčim, da je stvar za nas velikega pomena,« sem rekel. »To sem lahko čilal na njegovem obrazu, ko mi je to izročal.«
»Ce le nismo naleteli na kakega prvobitnega spretnega zabavijača,« je pripomnil Summerlee, »kajti mislim, da nastopajo saljivci že v začetni dobi človeškega razvoja.«
»Nedvomno, da je to neka pisava,« je rekel Cnal-
lcnger.
»Izgleda kakor prav zvita, za nagrado razpisana uganka « je pripomnil lord John, ki je napel vrat, da tudi ogleda stvar. Potem je nenadno iztegnil roko in pograbil uganko.	v	, . v
»Pri svetem Jurjui« je zaKricui, menda jo zc imam. Naš deček je takoj zadel v črno. Poglejte sem! Koliko Črt stoji na tem papirčku? Osemnajst. No, pa saj veste, tla je tam nad nami, v skalovju bas osem-
najst odprtin, ki vodijo v jame.«
»Saj je tudi pokazal proti jamam, ko mi je to dal,« sem pripomnil.
»No torej, potem pa je stvar v redu. To jc načrt njih jam. Glejte no! Osemnajst jih je v celi vrsti, ene so kratke, druge bolj globoke, tretje se cepijo, vse prav tako, kakor smo videli. Načrt je to, in tukai stoji križ. Kaj pa naj pomeni ta križ? Označen je z njim hodnik, ki ie bolj globok kakor vsi drugi.
»Hodnik, ki gre skozi skalovje,« sem zakričal.
»Mislim, da je res rešil naš mladi prijatelj uganko,« je dejal Challenger. »Ce ne bi vodil ta hodnik skozi pečino, ne bi tudi razumel, čemu nanj obrača našo pozornost človek, ki nam more želeli samo dobro. In če res gre skozi skalovje, pa itra temu primerno zunaj, onstran odprtino, kjer bi se morali spustiti kvečjemu kakih sto čevljev visoko.«
»Sto čevljev!« je zamrmral Summerlee.
»Kaj za to, saj meri naš konopec še več kakor sto čevljev,« sem zaklical. »Prav lahko pridemo torej navzdol.«
•Kaj pa bo z Indijanci v jamah?« je ugovarjal Summerlee.
»V zgornjili jamah ne stanujejo Indiianci.« sem rekel. »Rabijo jih samo kot shrambe in skladišča. Pa pojdimo takoj gori! Zakaj ne bi pogledali, kaj je na tem?«
Na planoti je med drugimi rastlo tudi neko suho in smolnato drevje, naš rastiinoslovec je pravil, da je to vrsta araucarije, ki so jo rabili navadno Indijanci za baklje. Vsak od nas je vzel po šop teh trsk in odkorakali smo po stopnišču, zarastlem s travo, navzgor proti onemu, na načrtu posebej zabeleženemu hodniku. Jama je bila kakor sem pravil, prazna, samo neštevilo orjaških netopirjev je pričelo krožiti nad nami, čim smo vstopili. Nismo hoteli, da bi opnzili Indijanci naše početje, in zato smo od kraja tavali
v temi, dokler nismo bili mimo več ovinkov ter prišli dokaj globoko v notraniost jame. šele tu smo nažgali baklje. To je bil prav lep, suh predor, gladke sive stene so bile pokrite z indijanskimi rislami, nad nami se je dvigal obokan strop in tla so bila posuta z belim, leskelajočim se peskom. Korakali smo urno, dokler nas ni us'avilo globoko razočaranje. Na svoje nepopisno ogorčenje smo se prepričali, da ne moremo naprej. Pred nami je zrastla gladka skalna*a stena in ni bilo videti nobene najmanjše razpokline. skozi katero bi lahko smuknila vsaj miška. Tod pač nikamor ne bi prišli.
S potrtim srcem smo obstali in gledali nepričakovano zapreko. Vsekakor ni bila to kaka posledica potresa, v nasprotju z onim predorom, po katerem smo poskušali priti navzgor. Prečna stena ie bila natančno lako oblikovana kakor postranske. Hodnik je moral biti vedno isto, kar je bil zdaj samo zagata.
»Nič ne stori, dragi prijatelj!,« je rekel neomaini Challenger. »Še vedno vam je na razpolago to, kar sem vam trdno obljubil — zrakoplov.
Summerlee je zastokal.
»Morebiti smo v napačni jami?« sem pripomnil.
»Ni mogoče, mladenič,« je odgovoril lord John in spustil prst na načrt. »Sedemnajsta na desno in druga na levo. Mora biti prava jama.«
Pogledal sem križec, ki ga je kazal njegov prsi, in nenadno mi je ušel vesel krik.
»Zdaj pa jo imam! Za menoj! Za menoj!«
Planil sem z bakljo v roki po isti poti nazaj. »Tukaj,c sem rekel in pokazal vžigalice, ki so ležale po tleh, »baš tukaj smo prižgali luč.«
»Nedvomno.«
»No, saj se cepi ta zaznamovana jama na dvoje; šli smo pač v lemi mimo drugega stranskega hodnika, preden smo prižgali baklje. Če se vrnemo, moramo priti na desni strani do druceaa, dališesra rokava.«
JSJ TI
60 3 H »C
ffSrgis s-"IIP-S"
v N 3 _ 5* ff O ^503
5 °<->zo3'
N sitnm««
g. ^roSo =-N roCOg'
R- N O 3 S
n
S' S
OffM^iSO t— C <
i	Z-3 *f
52 -is 1 »
>2' P S r
s^CV
eogS P"? «ERPOg
P n | ySS' 1 r
< o p to i, 2 00.10 g c N Oou ? cr
o" °"5 n * O« 3
5 f C pr
fcS^a
oči!
aH® 3 <® p mN n n . C3« »
I V. M_> S »>
%
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica I SO Din ali vsaka beseda 50 par.
Najmanjši oglas • 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
i
lluibodobe
Kuharico
pošteno in zanesljivo, vajeno meščan, in kmet-ske kuhe, sprejme trgov, hiša na deželi. - Ponudbe je poslati na Poštni predal št. 4, Sv. Peter v Savinjski dolini.
Dva ključavničarska
pomočnika
samostojna delavca, za inštalacije vodovoda in Omrežna dela (Gitter-arbeit) se sprejmeta takoj. Naslov v _ upravi »Slovenca« pod št. 1780.
Mesto tajnika
razpisujemo. Zahteva sc: strojepisje, slovenski in nemški koncept, verzira-nost pri upravi lista. — Lastnoročno pisane ponudbe do 8. marca 1929. »Sloven. lovsko društvo«, Ljubljana, Tavčarjeva 12.
Učenca
z boljšo šolsko izobrazbo, »oštenega - sprejmem v trgovino z mešanim blagom, ter vrtnarja, pridnega in poštenega, kateri bi imel tudi delo v trgovini. - Ponudbe je poslati upravi »Slov.« pod šifro »Učenec - vrtnar na Gorenjskem« št. 1741.
Tamburirarco
za Ljubljano zelo spretno proti dobri plači sprejmem takoj v stalno službo. — Pismene ponudbe na upravo lista pod »Tamburarica« št. 1797.
Šef mehaniških
inštalacij
Premogovniki v Aleksincu (Srbija) žele angažirati šefa za vse mehaniške inštalacije, delavnice, sepa-racijo in pralnico premoga, prezračevalnico, žično železnico, lokomotive itd. Kandidat mora biti izprašani strojnik. Mesto stalno. Plača po sposobnosti. • Kandidatje naj se javijo naravnost na premogovnike v Aleksincu z označbo starosti, števila rodbinskih članov, dosedanje službe in referenc.
Kolporterje
in preprodajalce
sprejme pod zelo ugodnimi pogoji Uprava lista »Slavija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
Šiviljo
za cik-cak »Anita« - stroj za šivanje ženskih klobukov, perfektno, sprejmem za takoj. - Ponudbe z označbo zahtevkov naj se takoj pošljejo na naslov: Jelena Savkov, modisti-nja, Vršac.
Detašerja (ko)
za kemično čistilnico, z večletno prakso, išče za takoj »Kemička čisliona Ondrušek, Zagreb, Ilica 50
Mlinarja
zanesljivega, sprejmem takoj. - Valjčni mlin Beri-čevo. Plača po dogovoru. Franc Grmek.
Pekovski vajenec
se sprejme takoj. Vsa oskrba v hiši. - Naslov v upravi Slov. pod št. 1887.
Službo upravnika
na večjem posestvu ali graščini išče 27 letni Slovenec z večletno prakso na raznih čeških vele-posestvih. Obvladuje vse stroke gospodarstva, obdelovanje polja z najmodernejšimi stroji in motorji. Zmožen najmodernejšega special. knjigovodstva. — Ponudbe z navedbo plače prosim pod »češka praksa« št. 1756 na upravo »Slov.«
Službo točilca
iščem. Vložim kavcijo. -Naslov v inser. oddelku »Slovenca« pod št. 1849.
Kože
divjačine kupuje L. ROT, — M«
krznar
estni trg — Ljubljana.
Prodamo
Radi preselitve
dražba mobilij in praktičnih predmetov dopoldne 2. marca 1929. - Al. Petrič, Mestni trg 13/1.
nfflffffffTT!
Gostilna
dobro vpeljana, se da v najem na prometni točki v Ljubljani. - Naslov v upravi Slov. pod št. 1846.
Mizar
išče službe pri kakem večjem podjetju ali žagi za stalno. Vajen je tudi strojev. - Naslov v upravi »Slovenca« pod: »Stavbenik« št. 1825.
Kupimo
Močne hmeljevke
smreka in jelka od 7 do 10 m dolžine, vsako va-gonsko množino, kupuje Ivan Srebotnjak, Sv. Peter v Savinjski dolini.
Šupa
ali baraka (manjše skladišče) iz trdnega lesa, dobro ohranjena, prenosljiva, se kupi. Ponudbe z opisom in ceno na upravo tega lista pod šifro »Šupa št. 1859-.
Odda se takoj
skladišče oziroma klet v pritličju Pred škofijo 21. Poizve se v mlekarni isto-tam.
stanovanja
Lepo stanovanje
s tremi sobami in pritik-linami se takoj odda v Zeljarski ulici 11.
Dve podstreSni sobi
v sredini mesta, se od-dasta takoj. - Poizve sc od 12—2. - Naslov pove uprava Slov. pod št, 1870.
Zaslužek
Pouk
i«
Metoda Berlitz
1. marca otvoritev novih tečajev francoščine, nemščine, italijanščine itd., in zasebne lekcije. - Vsak profesor poučuje edinole v svoji materinSčinL Prijave samo: Kralja Petra trg 8/1., Ljubljana.
Oblastv. koncesijonirana
šoferska šola
I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Bleiweisova cesta 52. Prihodnji tečaj prične dne
1. marca. - Na razpolago zaprt avtomobil.
Lesni nakupovalci!
Na progi Maribor—Celje in Celje—Dravograd — iščem v vseh okrajih stalne, zanesljive ter poštene nakupovalce za razni les. V poštev pridejo le kavcije zmožne osebe. Ponudbe na naslov: Korošec Dragotin, trgovina z rudo-kopnim lesom, Šmartno ob Paki (Gorenje št. 7).
Posestva
Cenj. čitatelem se priporočalo naslednje tvrdke:
BLAZ JANČAR
•oboalikarstvo In pleskar LJUBLJANA, BregO
ti'ektroinStalacije m* in pogon, prodaja In pre vljanje elektromotorjev mehanična delavnica
čiektroDodutle, Ljubliana VI
Jerneleva o. s. telaf. 825'
K. Petenko
trgovina vseb vrst OBula in čevljarskih potraliMlli
u ubliana. Sv. Petri cesta 3?
P RISTO L & BR1CEL)
črkoslikarja, Liubbana Rullava c. 4 • Sv. Petra c. 35
Telet. 2908 Ustan. 190
ILUSTRIRANI
SLOVENEC
LETNIK 1026
SC Sf DOBI
Proda alna K.T.O. (II. NlCman)
l|ubl|ana, Kopitarjeva ul. i
Dvokolo zastonj
dobi, kateri se odvadi tobaka. - Samo v trgovini dvokoles Milko Škerlec, Sv. Tomaž - Ormož. - Zahtevajte prospekte.
Moški boks čevlji
po 180 Din pri Janko Kos, čevljar, Ljubljana, Tržaška cesta, »Stan in dom«.
Prodam hišo
posebno pripravno za upokojenega župnika, tik farne cerkve in državne ceste in tudi za trgovino. Pogoji lahki. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1863,
Enonadstropna hišica
v Podčetrtku št. 35, 3 so. be, klet, drvarnica, vrt v trgu, se proda; primerna za upokojeno osebo. Cena po dogovoru. Poizve sc istotam.
Šivilja
za perilo sprejme gospodične dnevno in večerni f v pouk. — Naslov pove l uprava »Slovenca« pod Več se izve pri lastniku št. 1862.	Kogej Fr. ml., Metnik 11,
Trgovska hiša
enonadstropna, se proda v sredini trga Motnik, na najprometnejšem kraju, z gostilniško pravico, trgov, lokali, kegljiščem in trafiko, po zmerni ceni. Eksistenca zasigurana.
Semenski oves
zajamčeno kaljiv, skrbno očiščen, kupite ugodno pri tvrdki A. Volk, Ljubljana, Resljeva cesta 24. Preskrbite se pravočasno.
Aidova
moka 5 Din
garatirano pristna, od 25 kg naprej Pošilja Pavel Sedei. umetni mlin. Ja-vornik, Gorenjsko
Vsakovrstno
zlatf»
kupnje
po najvišjih cenah. ČERNE tuvelir Ljubliana. Wollova ulica št 3
Vestnega žagovodjo
z večletno prakso v rezanju mehkega lesa na polnojarmenikih, i š če m o za žago na električni pogon. Reflektanti morajo biti zmožni vseh popravil in kubiciranja. — Pismene ponudbe s točnimi podatki dosedanjega službovanja je nasloviti na: DOLENC - HUDOVERNIK - JAVORNIK, Ljubljana, Beethovnova ulica 6.
AutomoDiiisti I	Motocikllsti!
Šofer in samovozač
Spisal inž. Josip Štolfa. — Cena vezani knjigi Din 140*—
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
<tru$no moko in
rženo moko
vodno "svežo, kupite 7,cln u c od nu pri
X. VOLK UlinilANA
Itculjevii crslo 24.
Vsemogočni Bog je poklical k Sebi v boljše življenje našega predobrega očeta, oziroma starega očeta
Jakoba Pole
v 79. letu starosti, previdenega s svetimi zakramenti, — Pogreb bo v petek 1. marca zjutraj s sv. mašo zadušnico na župnijsko pokopališče v Mirni peči. Mirna peč, 28. februarja 1928.
Jožef Poje, kaplan - sin. — Apolonija omož. Rajšel, hči. Marija Poje, vnukinja.
PHILI
RADIO
VAŠ PREJEM BO LE TEDAJ BREZHIBEN AKO UPORABLJATE
„PHILIPS ANODNE APARATE"
STROSKI UPORABE MINIMALNI_
ZASTOPA:	~
NORIŠ K. P.
ZAGREB, GUNDUL1ČEVA štev. 26 telefon 56-10 in 56-11
DIREKCIJA DRŽAVNEGA RUDNIKA VELENJE
razpisuje na dan 11. marca t. 1. nabavo:
kotnega in ploščatega železa, ter zakovre
Specifikacija in pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika
Velenje, br. 2039._
DIREKCIJA DRŽAVNEGA RUDNIKA VELENJE
razpisuje na dan 12. marca t. 1. nabavo:
3000 ks ječmenove kave
Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje, br. 1991.
Direkcija državnega rudnika Velenje
razpisuje na dan 11. marca 1929 nabavo:
13 komadov železnih mrežovih jamborov iz profil, železo
Pogoji in skice se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje, broj 2019/11-
KARL KITZER, višji jamomerec Trboveljske premogokopne družbe javlja v svojem in v imenu svojih hčera ter ostalih sorodnikov žalostno vest, da je njih iskreno ljubljena soproga., mamica, sestra in teta, gospa
GENOVEFA KITZER
ROJ. RANZINGER
v sredo, dne 27. februarja ob 9 zvečer, previdena s sv. zakramenti, v 51. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne nam rajnke se vrši v petek, dne 1. marca ob 4 popoldne iz hiše žalosti v Trbovljah, na tukajšnje farno pokopališče.
Trbovlje, dne 28. februarja 1929.
Bog je poklical dne 27. februarja 1929 k sebi našo veliko dobrotnico, gospo
Marijo Pekla j
posestnico, Sv. Barbara 11, pri Škof ji Loki
prevideno s svetotajstvi.
Pogreb blage pokojnice se bo vršil v soboto ob 8 v
kv. maša zadušnica se bo brala v Škofji Loki in v zavodu sv. Stanislava.
Št. Vid nad Ljubljano, dne 28. februarja 1929.
Vodstvo zavoda sv. Stanislava.
Izdajatelj: Ivan Rakovec.
Urednik: Franc Terseglav.