179. številka.
Ljubljana, v soboto 8. avgusta.
XVIII. leto, 1885.
Uhaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrijsko-o^erske doiele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., ta j«len mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošil}anja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesoo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni računa se po
10 kr. za i...•••.<•• . po .0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnjo se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če bo oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če bo dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole frankovati.   - Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravništvoje v Rudolfa Kirbiša hiši, »Gledališka stolba". U p ravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari.
Za prosjake!
—*— Će človek, živeč mej valovjem prostega ljudstva vidi, posluša in čita neprestane pritožbe in stokanje od vseh stranij v socijalnih ozirih, če vidi in premišlja kolikanj nevspešno je vse navedeno plakanje in pisarenje, vsklikne pač, če ima še kaj verskega čuta v sebi: „Bog pomagaj!" Oni pa, ki nema verskega čuta — pretrga v opravičenej jezi, zvezo mej sabo in z vsem, kar ga k drugim veže; — njemu postaja vse jednako, polasti se ga nebrižnost za vse stvari, in krepi ga, ulivaj mu kaplje upanja v boljšo bodočnost — zaman je tvoje delo, kajti zgubil je nado in up, — postal je ne ve'de član one brezštevilne množice, ki od denašnje države ne pričakuje več ničesar!
Kdor svojo modrost zaiema iz oficijoznih listov, seveda ne zapazi one grobove tihote mej ljudstvom, ki izraža poznavalcu socijalnih razmer vse kaj druzega, nego zadovoljnost, kajti tak čita na primer v „Laibacher Zeitung" uvodni članek v preteklem tednu, kjer se dokazovati skuša, da današnje pritožbe nikakor neso opravičene, da ni res, da se ljudsko občno blagostanje pomanjšuje, da ni res, da se kapital v vedno večji meri steka v roke kapitalistov; — marveč da se blagostanje mej ni-žje kroge čedalje bolj širi, in da bode kmalu treba kapitalistom priskočiti na pomoč, da ne obubožajo.
Kjer vladajo taki nazori o potrebah ljudstva, kjer se opravičene in utemeljene pritožbe prištevajo le praznemu in golemu govoričenju, ondu se pač ni nadejati skrbi za ubožno ljudstvo. S tem da se revščina skrije, da se ji prepove prikazati se na beli dan, ni se odpravila! Obžalovanja vrednega preskrbovanja naših za delo in pri-služek nezmožnih starcev in bolehnih ljudij po mestih in po deželi ne bode nadomestila nobena „pro-sjaška postava"; marveč le taka postava, ki bi uredila domovinske pravice na ves drugačen način, nego so sedanje in katera bi državi nalagala vrhovno dolžnost, skrbeti za onemogle. Trebalo bi poprijeti se načela, da država ne sme držati samo palice, nego tudi kruh v roki.  Vprašajmo pa, za
LISTEK.
Potopisne arabeske.
XII.
Gospod urednik! Zopet sem se pomaknil za postajo višje po Dunavu navzgor.
Od Novega Sada sem se Vam kaj teško ločil! Zlasti tri reči so se mi ondu jako omilile: knjigarna bratov Popovičev, „čitaonica" in mestni park.
„Srpska knižara braće M. Popovića" v Novem Sadu Vam je bogat zaklad srbske književnosti. Tu se zakladajo in tiskajo raznovrstne knjige in Časopisi ter se prodajajo po največ vsi književni proizvodi bratov Srbov tostran in onostran Dunava in Save. Isto tako se Vam tukaj postreže z najvažnejšimi literarnimi izdelki drugih Slovanov, tako daje knjigarna bratov Popovičev neko sredotočje jugoslovanskega slovstva, in kot podjetna založnica vsakovrstnih spisov, pravo zatočišče srbskih pisateljev. Tu se shaja dan na dan ne samo Novosadska literarna inteligencija, temveč vso zavedno Srbstvo, ki se briga za razvoj svoje književnosti. In kako se Vam tukaj postreže — uljudno in prijazno, da se Vara kar milo stori! „Izvolite ovo, izvolite ono?"
koga skrbi državno oblastvo izimši uradnike ? Mrvica dolžnostij, ki so naložene v tej zadevi občinam in srenjam, se mari te izvajajo? Koliko dohodkov se porabi izimši privatno človekoljubje v te namene? Kje se najde statistik, da tudi to izračuni?
Borega rokodelca in težaka, ki sta preživela svoje žive dni v mestih ali v tovarnah »odpravi" se na starost v njegovo domovinsko občino, kjer ju nihče ne pozna — poznati ne če! Privatna dobrodelnost, ki je dosedaj starcu dokladala, kar mu občina ni podelila s tem, da je použil ostanke domače mize, — zatvorila se je celo, kajti nihče ne sme več prositi, sicer zapade kazni! Ni li kazalo našim modrim državnikom, ki so v prid kapitalistom napravili pri vseh dosedanjih v socijalno življenje sezajočih postavah toliko „izjem", da bi bili napravili tudi pri „prosjaški postavi" vsaj to izjemo, da starček, za kojega nobeden zadostno ne skrbi, — sme potrkati na vrata usmiljenih, da si izprosi potrebno hrano? Mojstra Gotheja slavni stih „Wer nie sein Brod mit Thriinen ass" kažo pač, da se v onih krogih ne nahaja človeka te vrste.
Miloščina dajala se je revežem, odkar na svetu vlada združeno življenje. Posebno pa nam krščansko življenje od apostolskili časov sem podaja žive slike privatne dobrodelnosti. Tudi nam dosedaj še ni znano, da bi se bila kje prošnja „v Boga ime" uverstila mej kazni vredna dejanja, — da bi oni, kojega je morda kdaj nesreča zadela, da je v mladostih bil kaznovan zaradi beračenja, kar se bode rokodelskim pomočnikom sedaj zgodilo, moral nositi vse svoje žive dni za seboj pečat moraličnega omadeževan j a — sodnijsko kazen! Preganjanje delomrznih osob (potepuhov) je povsem opravičeno, in žalibog da se dosedaj takim ljudem ni do živega prišlo, akoravno zato ni manjkalo postavnih določeb. Žganjarijc, ki jih nahajamo, kakor tabakoprodajal-nice po vseh delili mesta, so prava vseučilišča potepuhov. Zakaj se te ne zaprejo? Se morda tudi prištevajo mej ono vrsto obrtnij, ki smejo biti odprte celo ob nedeljah ? Zakaj se ne prime potepuha tam, kjer se ga lahko uniči, kjer se zarod more za tre ti? Je li prav, da se 80—90 letni pošteni starčki, ki nemajo nikogar, da bi za nje skrbel, ki
dobivajo v najsrečnejšem slučaji 1—3 gold. podpore na mesec iz ubožne blagajne in se s tem nikakor ne morejo preživeti — po mestu gonijo v družbi z onimi izmečki koncesijoniranih žganja-rij? Dosedaj veljalo je krščansko načelo, da revščina sama na sebi še nikomur ne utisne pečata hudobnosti in zlodejstva, sedaj je to naravno načelo ob veljavo.
In ravno tisti, ki so po nedolžnem šteti mej potepuhe, kojim je sleherni rad podaril darek „v Boga ime" trpeli bodo več vsled „prosjaške postave" nego potepuhi; kajti, slednjim, kolikor jih je dela zmožnih, preskrbeti se jim ga mora, ko pa bi tega ne hoteli, skrbljeno jim jo za živež in stanovanje v prisilnih delavnicah. Kje pa je jednako skrbljeno za onemogle? Kje ostaja kazen za nekatere brezsrčne občinske predstojnike (in teh bode tudi nekoliko), kojim je srce otrpuelo za tujo bedo ? Kdo nadzoruje izpeljavo onih pomankljivih postav, ki se izvajajo, kakor komu drago? Kdo pa tudi podpira revno občino, ki ne more preživeti obilega števila svojih starcev, katere bode sedaj vslcd naše jako čudne domovinske pravice od vseh delov sveta dobivala? Predno so je poskušalo prosjačenje samo na sebi uvrstiti mej kažnjiva dejanja, uredile naj bi se bile domovinske pravice, tako, da bi tista občina, v kateri je kaka osoba preživela in delala več let ali pa celo vse svoje življenje — imela dolžnost, jo preskrbeti tudi na starost. Najbolj pa kaže kratka doba, odkar so ta postava izvaja, kako da morata uradnik in sodnik s težkim srcem kaznovati in zapirati, še jedenkrat naj poudarjamo — peštene reveže, katerim Bog pomagaj!
Politični razgled.
Notranje dežele.
V I j j u b 1 j a n i 8. avgusta. PrcNvitli rrsur pride 8. sept. v Celovec, kjer ostane do 11. sept. Nadvojvoda Karol Ludovik ogledal bode 20. avgusta še živinsko razstavo v Celovci.
Kakor poljski listi poročajo, suide so državni zbor 20. septembra. Ko bode zbor izvolil predsednika in odseke, začela se bode adresna debata. Ko I bode to končano, bode pa finančni minister pred-
razklada postrežen knjigotržec pred Vami svojo bogato zalogo, opozarjajoč Vas na „najnovije izdanje" te ali one zanimljive knjige ter Vam pridene zapisnik o svojem knjižnem skladišči, kateri se izdaje začetkom vsakega leta. Tako je tudi meni, poleg marsikake knjige in zbirke narodnih pesmi s ponosom predložil: „Pevanija Zmaj-Jovana Jovauoviča; celokupne pesme Branka Rudičcviea; „Veliko srbsko narodno lipo" (zbirka sa 000 odabranih pesama); rBoj na Kosovo"; „Putovanje po Novoj Srbiji" in mnogo drugih jednakih del. In naposled, ko sem bil že izbral to in ono ter hoteč oditi, reče mi vrli mož nekako uznesen: „Gospodine! ima još jedne knjižice, koja će Vas kao stranca, vrlo zanimati ..." ter mi pomoli ličen zvozčck z napisom: „Zimnjc večeri, priče iz narodnog života u Srbiji, napisao M. Gj. Milićcvić". In res! Ni mi žal za bore 1 gld. 20 kr., katero sem potrošil za to izborno knjižico! To Vam je vrlo zanimivo delce, ali kakor nje imenuje isti pisatelj: „zbirka — ne pripovjedaka, nego priča, crta, bilježaka, scena, epizoda, utisaka", o katerih pravijo srbski kritiki, da so polne „plastike u ocrtima, razgovjetnosti u bojama, života u karakterima, prirodnosti u radu i čistote u slogu". Tiskana je knjižica prvotno se ve da s cirilico, ali je letos izišla pretiskana na latinico, „da se nasladi
njezinom čitanjem velik dio našega naroda, koji nije vešč Ćirilovim slovima" . . .
Iz knjigarne bratov Popovičev zabajal sem, po kosilu, na „crnu katu" v Novosadsko „Čitaonico". Ondu se ob tem času zbirajo po letu na vrtu, vsi tamkajšnji narodnjaki. Tu Vam je kaj živahno, da ne zadremljete z lepa, kakor v židovski soparici Vaših Ljubljanskih kavaren! Čili naši bratje Srbi so Vam namreč tudi v tem ozirtt praktičnejši, nego mi! Oni Vam zlasti v spomladneni in poletnem času ne tolčejo tistega kamenja, ki mu Vi pravite „domino", niti Vam ne igrajo tist večni „pi<juet", kakor pri Vas, temveč takoj „poslije ručka" (kosila, lotijo se priljubljenega jim „kiigljanja", s katerim pospešujejo probavljanje svojih pretočnih jedil Sploh sem opazil na vsem svojem potovanji tu doli, da so ti ljudje veliki prijatelji „kugljane" ali če Vam bolj prija poslovenjena nemčizma: kegljišča! Pa jih je tudi veselje gledati, še bolj pa poslušati, kako Vam „se kiigljajo!" Kar iz rokava jih sipljejo — pikre dovtipe in vsakovrstne sarkastno opomnje o več ali manje ugodnih ali ponesrečenih lučajih. Tu sem se Vam nasmejal za deset let bivanja mej Vašami neslanimi zabavljivci! . . .
In naposled, po ravnokar opisanih, velikih mojih vsakdanjih naporih — kako se mi je prilegaj
ložil buget za 1886 in državni zbor bode začel posvetovanje o budgetnem provizoriji. Po štiri tedne trajajočim zborovanji snidejo se delegacije. V novembru in decembru bodo zborovali deželni zbori. Vladni krogi upajo, da se bodo s poostrenim zborničnim redom precej okrajšale debate. Ali bode morda težava, predno se bode vsprejel poostren zbornični red. Levičarji, Koroninijevci in morda tudi več desničarjev bode proti takim ostrejšim naredbam.
€c*ki listi se pritožujejo, da vlada ne mara, da bi dalj časa zborovali deželni zbori. Na Dunaji se bolj ravnajo po željah levice, kakor pa avtono-mistov. Kompetenca deželnih zborov, pravi „Politik" je sedaj še precej velika. Tako smejo deželni rbori po deželnem redu preiskovati, kake posledice ima kak državni zakon za kako deželo, in celo staviti predloge o spremembi ustave. Tako bi deželni zbor češki mogel preiskavati, kake nasledke je imela za Češko avstro-ogerska nagodba. Ta list prigovarja z avtonomističnega stališča, da bi se deželni zbori poslužili teh pravic.
Več deželnih načelnikov se je že bilo obrnilo do vlade, da bi se smele s silo zapreti prodajalnice onim obrtnikom in trgovcem, kateri jih nečejo ob nedeljah zapreti, kakor zaukazuje zakon o iicri?! j-ftkcm p<n"-ilk<ia. Vlada jim je odgovorila, da to ni uzakonjeno, ampak dotičniki naj se le posvare in, če treba, kaznujejo z globo.
«*ah'ri.j;i imela bode letos precejšen primanjkljaj v deželnem budgetu. Uzrok temu je odpisanje davkov v krajih, po povodnji poškodovanih, nadalje 80 podpore poškodovancem iz deželnega zaklada veliko požrle, ravno tako tudi priprave za regulo-vanje rek.
Razburjenost na Hrvatskem, da so se odpeljale znane kameralne listine iz deželnega arhiva v Pešto, vedno narašča. Več listov je že zaradi tega bilo konfiskovanih. Deželni arhivar Miškatovie, misli odložiti svoj deželnozborski mandat, Krestič ga je pa že odložil. To bo tudi vladi napravilo neprijetnosti, kajti Krestič je predsednik, Miskatović pa poročevalec hrvatske regnikolarne deputacije.
Na O^rrski'iu navstale so sedaj neka nasprotja mej naučnim in trgovskim ministerstvom zaradi izdaje patentov. Minulo je že štiri mesece, kai se brani Budopeštanska politehnika izjaviti se o ka-kej prošnji za patent. Uzrok temu je, da izjave Btt-dopeštanske politehnike še pregleda Dunajska politehnika, doČim Budapeštanska politehnika nema pravice pretresovati takih izjav Dunajske politehnike, ampak se z Dunaja v Pešto došli patenti kar re-gistrujejo. Ker se že tako dolgo ni izdal na Oger-skem noben patent, zaukazal je trgovski minister grof Szechenvi, ker ne more prisiliti politehnike, da bi :-e izjavila o takih prošnjah, da naj to stvar v roke vzame tehnologiški obrtni muzej. Ta pa tudi ne mara prevzeti te naloge, po vrhu mu je pa še naučni minister prepovedal, da se nema s tem ukvarjati. Ilkratu je pa naučno ministerstvo povprašalo trgovsko, kako da se upa zaukazovati kaj tehnolo-giškcmu obrtnemu muzeju, ki spada pod .mučno ministerstvo. Sedaj tedaj ta stvar še vedno čaka rešitve. Ogli bi radi videli, da bi se Dunajskej politehniki vzela pravica presojevati izjave o patentnih stvareh Budapeštauske politehnike, in se jeze na naše naučno ministerstvo, da tega ne zaukaže, in da ima tako Ogerska škodo.
^ nanje države.
Kakor je znano je baš grški konzul na Jur-jevo zakrivil izgrede v v/.liuriHgrriimcIiJMki
stolici, v Plodiva. Konzul sam je pa hotel stvar zvrniti na bolgarsko prebivalstvo in v tem zmislu poročal svoji vladi. Ta je stvar preiskala in se preverila, da je baš konzul mnogo kriv in ga odpokli-
cala, a vendar je zahtevala, da mu marajo vzhod-njerumelijska oblastva dati satisfakcijo, predno odide s svojega mesta. Sedaj se baš ugiblje, kaka naj bi bila ta satisfakcija, da bi oblastev ne ponižala.
Volitve za francosko zbornico bodo v 4. dan oktobra. Vse stranke se že" pripravljajo za bodoče volitve. Poslednji govori v zbornici imeli so samo še aeritadjski namen. Zlasti radikale! so posvetovanje o kreditu za Madagaskar porabili v ta namen. Kakor se govori, bodo monarhisti tudi skušali bolj zjediniti se pri prihodnjih volitvah.
Pri Achmari ima abi.siiiski general Ras-Alula 25.000 mož zbranih, s katerimi misli v kratkem udreti v Sudan, da bode pokoril ustajnike, V ta namen so pa še trije drugi blizu jednako močni oddelki pripravljeni.
Dopisi.
I/, ltudolfbvega 4. avgusta. (P o 1 i t i š k o paper ko vanje po volitvah.) (Dalje.) Nekaj časa potem, ko je grof Margheri tožbo uložil proti Maderju — bilo je, če se ne motim, še 2. jim. — prišel je Kastelic ml. po svojih opravkih v pisarno dr. Slanca, kateri ni znal njemu nasproti druzega govoriti in o ničemer druzem se bahati, kakor da „bodo dobili Margherijevci 17 disciplinarnih preiskav na vrat, da se mu sicer smilijo taki, ki imajo otročiče, ki bodo še stradali in od hiše do hiše kruha prosili, pa da on (Slanec) ne more nič za to, ker ga Margheri na to sili." Ko ga je Kastelic ba-ral, zakaj da bo ravno 17 preiskav; ne pa v „okroglem j številu" 20, je odgovoril: „Ker jih več skupaj spra-viti neseni mogel."
To je Kastelic potem javno govoril in prič | za to je mnogo in to sem Vam, gospod urednik, j koj poročal, da ste pa Vi tako dolgo o tem molčali, -je Vaš greh.
Častiti čitatelj! poslušaj zdaj, kaj ,,-ler Mami des 19. Jahrhunderts" o tej zadevi piše v svojem »Poslanem" v ,,Lj- Listu1'.
Črno na belem smo brali v onem „Poslanom", od dr. Slanca podpisanem, kakor sledi: ,,Ali jaz ! sem advokat — gg. uradnike moramo nahujskati proti njemu, sta si omenjeni dopisnik in uredništvo „81; Naroda1' mislila, ko sta tiskati dala: Nekdo i ustil se je, da bo Margherijancem 17 disciplinarnih i preiskav na vrat spravil itd." Da je temu pridejal: i „To je jedna najneumnejših laži „81. Naroda'1, o tem j ste že Vi, gospod urednik, govorili.
V jedni sapi trdi dalje dr. Slanec, da je o I onih „17 disciplinarnih preiskavah" govoril še le pri glavni obravnavi, ki se je vršila stoprav 11. jul., potem pa umstvuje: „Dopisnik ,,Narodov" je vedel, da sem omenjeno in le to govoril, (ni res, dopisnik je le to vedel, kar je od Kastelica in drugih slišal); tuhtal pa je od 11. jul. sem o tem, kako te ravno omenjene moje besede (da mu je namreč žal, če kacih 15 do 17 istih volilcev, ki bi šli 2. junija na somenj v Črnomelj, pride v preiskavo zaradi pregreška prodaje volilnih glasov), obrniti tako, da bi se meni kaj natrpilo. Imamo ga, mislil si je mož; pisal bom, da se je „nekdo" (ni res, dopisnik je pisal: ,,Dr. Slanec se je proti Kastelicu ml. bahal itd.") ustil, da bodo dobili Margherijanci 18 disciplinarnih preiskav — in — der Pfeil sitzt."
Tako-le, zdaj ga bodo gg. uradniki črtili, fino smo jo vpeljali." — Dr. Slanec ima, kakor se vidi, jako živo domišljijo. Končuje pa svoje „prazne muhe" s sledečimi besedami: „Prav nerodno sta jo vpeljala g. dopisnik „Slov. Naroda" in njega uredništvo. Je sicer res, da pride malostna (?) kazenska stvar grofa Margherija proti meni pred prizivno instanco tukaj vRudolfovem — in Vi „arme schvvitzende Mensehenhaupter" mislili ste nemara na to, ko ste navedeno notico tiskati dali. — Mogoče je tudi, da hočete s to notico sploh jezo gg. uradnikov proti meni vsplamteti. Tudi ta misel je neumna.'1 Koliko besed zastonj! Kastelica primite! Dopisnik „Narodov" in njega uredništvo sta uedolžna.
Dopisnik „Slov. Naroda" ni, ko je tolikrat napoininano notico uredništvu tega lista zajavnost poslal, niti na „malostno' kazensko stvar, niti na vsplamtenje jeze gg. uradnikov mislil, niti ni hotel občinstva proti dru. Slancu dražiti, nego hotel je pred slovenskim svetom razkriti nevarno rano in hudo bolezen na narodnem životu, katera se imenuje jedno leto sem „Šukljejanizem", ki ima tudi to lastnost, da hoče že iz zgolj maščevanja in v slepi svoji strasti tiste uradnike, ki ne prisegajo na „Šukljejanizem" in ki narodovo slogo kvišku drže, ob kruh spraviti in njihove nedolžne otročiče po svetu pognati!
Vam, g. dr. Slanec, specialiter pa še to le: Od vzvišenega do smešnega je le — korak! Pri glavni obravnavi 11. julija ste dvakrat s ponosom in mogočnim glasom izrekli: „Noben sodnik mene ne more obsoditi", v „Ljublj. Listu'' zadnji čas pa že pišete: ,,Glejte, jaz imam toliko respekta pred avstrijskimi sodniki, da še na delegiranja ne mislim!'
Gospod urednik, o jako zanimivi obravnavi 11. julija pa hočemo bolj obširno govoriti, ko bode čas za to prišel. Danes se le temu še čudimo, da tisti mož, ki na konci svojega „Poslanoga" veselja vsklikne: „Z avstrijskimi sodniki imam kot advokat opraviti!"' — da tisti mož, rečemo, tudi ni vedel kot advokat, kaj da učini s širjenjem in razglašen jem 1 a ž n j i v e g a telegrama V
Svojim očem pa nisem hotel verjeti, ko sem v tistem Slančevem „Poslanem'• sledeče besede bral: „Ni časopisa v Avstriji, ki bi bil tako rad na razpolaganje osebnostim, nego „Slov. Narod" v času po Jurčičevi smrti." In te besede je prinesel še na vrh „Ljubljanski List". Da ga ni rudečica oblila, ako ima še kaj sramožljivosti 1 „Lj. List" se spod-tika nad „osebnostim" v „S1. Narodu" — volk in jagnje v basni!
Nepozabljivo je pisarenje in osobno natolcevanje „Lj. Lista" lansko poletje pred notranjskimi volitvami, nepozabljivo napadanje „Sokola", dr. Tavčarja, Hribarja in drugih, pa tudi nepozabljivo podlo psovanje in osebno pikanje v vseh člankih in dopisih iz Rudolfovega v „Lj. Listu" za časa letošnjih državnozborskih volitev in še bolj po končanih teh volitvah.
Napočila je zares za naše leposlovje nova doba, odkar „Lj. List" novo estetiko, kakor njega oče novo moralo uči!   Tukaj pri nas pa poznam jezi-
izprehod po senčnem Novosadskom „perivoji! Dočim so se mi ondu, ob knjigah utrujene oči kaj blagodejno spočile v ogledovanji vitkih, visokostasnih Srbkinj, umiril se mi je razdražen sluh v sladkih melodijah ciganske muzike, svirajoče vsak večer ondu na vrtu parobrodniške agencije. Po dve, tri ure sem Vam sedel tu na zelenem Dunavskem obrežji! Okrog mene vrvela laskava srbščina, ob nogah pa so mi pljuskali zelenkasti valovi silnega Dunava in košati bagreni stresali so vonjivo svoje cvetje po meni — kakor vidite: preživel sem tukaj blažene spomladne dneve, in ko bi bil pesnik, prepiral bi se naposled i jaz s stvarnikom, da me ni volja umreti — spomladi, kakor tisti Paul Ileiuze, rekše:
„Icli mOohte nicht im FrUhling sterben, Wenn neu die Fuiren sich gesclimUckt Und niich des VVinter.n Nuth, der herben, Der Lenz mis Hora die Krile druckt.4
Toda gospod urednik: kakor vsemogočni stvarnik ni dolžan ravnati se v premodrostnih svojih sklepih po naših „predpisih" — po najnovejšem nauku ga še ničesar prositi ne sinemo - • istotako se briga za vsakdanji kruh ni zmenila za mojo brumno željo, da bi na tem prijetnem prostoru sanjaril, dokler bi se baš račilo meni: lepega jutra bilo mi je oprtati potno torbo ter odrinoti dalje . . .
Iz Novega Sada, stoječega ob mogočni plovni reki, odpirajo se Vam pota v širni svet na vse vetrove: po Dunavu doli in gori, na iztok in zapad in po železnici na sever in jug. Za tako imenovane „izlete" imate ondu kaj ugodnih prilik! Stopite na brod in ponese Vas v Beligrad, sedete v železniški voz in v poldrugi uri ste v Mitrovici na Savinem obrežji, dočim ste v isto toli kratkem časi z „nagi ičem" v osrčji madjarskega kraljestva itd. In teh ugodnosti okoristijo se Vam tudi gibčni Novo-Sad-čani. Ob nedeljah in praznikih mrgolijo Vam kakor mravlje na vse strani: doli v Karlovce, ven na ravni Srem, po Dunavu gori v Kamenico, Tiitak, Cerevič. Naj pri Ij ubijene j ši in najugodnejši izlet jim je v Kamenico, kamor v poletnem časi po dnevu plovi vsako uro poseben parnik.
Ko vzplavate z lehkokotnim parobrodičem izpod železniškega mostu po Dunavu navzgor, odpira se Vam zopet mičen razgled po obestranskem obrežji. Z desne, to je s severne plati gledajo z nad ploščnate samotne prodovine za Vami, kakor v slovo, bele Novosadske cerkve s šilastimi svojimi zvoniki, dočim se vam v levem ozadji z južne obale kaže sivorujavi Petrovaradinski grad v slikovitem profilu. Od ondot višje gori je desno Dunavsko obrežje bujno obraščeno s plodovitimi vinogradi in njivami, katere se razprostirajo po dolgih, polagoma navzgor
kipečih terasah, visoko gori v brdovite podanke zelene Fruške gore. Nasprotno pa se širni Dunav razteka v razne panoge, vijoče se mej košato-gozd-nimi otoki. . .
Ali glejte! Jedva ste premerili petnajstkrat dolžino ladjine palube, opozori Vas zvonec na za« željeno postajo.
Kamenica je selo, stoječe na desnem Dunavskem obrežji. Obsega kakih 400 hiš in ima nekoliko črez 2000 prebivalcev. Selo ima vrlo dražesten položaj. Hiše so mu razpostavljene tu doli ob Dunavu in po holmu navzgor proti jugu. Zlasti cerkva je na jako prijaznem prostoru: na uzvišenem, zelenem griču, s katerega je učarjiv razgled po širnem Dunavskem obrežji. Skoz selo teče široka cesta, ob-senčena s košatimi stoletnimi akacijami, katere so tu doli sploh povsod jako priljubljene. Mej posamičnimi hišami je nasajeno raznovrstno sadno drevje, zlasti jablane in slive. Cesta, vijoča se za selom po jasnem holmu navzgor, zavede Vas naposled na uzvišeni vrhunec, od koder se Vam odpira diveu pogled po vsej pokrajini: tja preko Dunava, po širni ravni Bački, doli na svetli Novi Sad in mračni Pe-trovaradin, ob njem višje gori po valovitih brdih bujne Fruške Gore, daleč tja gori proti Vukovaru, nad mnogoštevilnimi košato obraščeniini Dunavskimi otoki . . .
kovnega strokovnjaka, ki nabira, kakor bučelica med po cvetlicah, iz listov in številk ,,Lj. Lista" od jed -nega leta sem „cvetjp" in ,,rožice4', „lepe" misli in „klasične" prilike, da bo spisal nov ,,Cvetnik" za višjo gimnazijo. O srečna mladina, ki te taka ,,žlahtna" hrana še čaka!
„Najivni" Novomeščanje pa še zdaj ne vedo, zakaj da izhaja „Ljub. List", morda le, — menijo — da služi Šukljejevcem za „Spucktrtigel" in se povprašujejo, kaj da naši državni poslanci k temu poreko?
Evo vam! „V Rudolfovem," piše dr. Slanec, „živi človek, ki je pod titulom, da bo grof Margheri vrnil, denarje na posodo prosil.*'
Akoravno je grof Margheri na ravno tako očitanje od strani dr. Slanca pri glavni |obravnavi dne 11. julija 1.1. odločno in možato tega „plemenitoga" doktorja zavrnil in mu jasno dokazal, da le obre-kuje, če kaj tacega predbaciva, vender temu doktorju jezik ni mogel mirovati, da zopet v „Ljub. Listu" psuje in obrekuje, češ calunmiare audacter etc.
Tudi od Jednega golaža" bom Vam še pisal, pa danes še ne, tudi bom Vam pisal, kaj mi je neki domoljub na Krškem pripovedoval, pa danes tudi še ne.
Dr. Slanec, kateremu je greben tako mogočno zrastel, kar je v Rudolfovem, misli, da sme z No-vomeščani tako ravnati kakor z „Balkanom" in še nekom drugim, ki tudi liste prenaša, in dasiravno piše, da se „ne poteguje za kakovo častno mesto", hoče vendar že v dvojnem oziru v Rudolfovem in na Dolenjskem sploh zapovedovati — kot „veleum" in „bogataš" ter voditelj biti na Dolenjskem. Tako sodijo o njem tudi na Krškem. — Prave olikanosti pa ne kaže gospod in če je tudi doktor, ki pri vsaki priliki in v vsakem pismu v „Ljub. Listu" tolče ponosno na svojo polno torbo, ter oponaša svojemu drugu njega revščino, kakor se noben pravi učenjak in oinikanec ne usti s svojo modrostjo in svojim znanjem.
Konečno pravi dr. Slanec, da je „Narodov" dopisnik nanjga „hinio jezen'". Ne, gospod, ta čut, ki prešinja in vnema dušo dopisnika „Slov. Naroda", ni jeza, kajti jeza bi se dala še katerikrat v ljubezen preineniti, tisti čut je povsem drugačen. Dovolite, da ga ne izrazim.
Tudi se g. Slanec izgovarja, da ni gardi pretil, da jo hoče razdreti. V odgovor mu le rečemo: „Vox populi, vox dei! (Koneo prih.)
Domače stvari,
— (Bolezen, katere na Velegradu nikdar bilo ni,) je ponehala. Iz Češke inŠlezije bo namreč romanja tja zopet dovoljena. Po družili deželah se dotične prepovedi še neso preklicale; bržkone, ker bi po vladnej modrosti potniki iz njih na Velegradu vendar le nalcsti mogli kako neznano bolezen.
— (Naš domači slikar g. Jurij Šubic) v Parizu je že poslal štiri za Rudolrinum izdelane slike, katere bodo pritrjene na oboku nad glavnimi stopnicami. Slike so 2 m visoke in 1 m široke in krasno delo mladega mojstra, kateri ž njimi spri-
čuje svoj izredni talent za slikarstvo. G. Jurij Šu-bic pride sam iz Pariza v Ljubljano, da bode izdelal srednjo fresko-sliko, okolu katere se vrste gori omenjene štiri slike, predstavljajoče: zgodovino, umetnost, vednost in naravoslovje. Gosp. Janez Šubic, ki je zdaj v Kaiserslauternu na Bavarskem, pa izdeluje veliko sliko za plafond v veži. Slovenci smejo ponosni biti, da sta se jim rodila dva taka izborna umeteljnika v slikarstvu, katerih dela bodo slovela še pri naših potomcih.
— („ Večerna priloga") začela je čudeže delati in vzbuja mrtve. Včeraj priobčila je 2 telegrama, v katerih se čita: „Malo prej je sprejel cesar kardinala Schwarzcnberga ■ in „Pri uhodu v hotel čakal je kardinal Schvvarzen-berg Njih Veličanstvo". Kaj poreče k temu grof Schonborn, ki se ima 15. dan t. m. slovesno umestiti na sedež Praških nadškofov, ko dobi „ Večerno prilogo" v roke?
— (Vojaško.) Jutri zvečer ob 0. uri pripelje se iz Ptuja vrhovni deželni vojaški poveljnik F. Z. M. baron Kuhn. V ponedeljek ogledaval bode vse vojaštvo, ki je došlo k brigadnim vajam v Ljubljano. Pri vajah bodo: 97. pešpolk kralj Milan I. iz Pulja, 20. lovski batalijon iz Pazina, dve stotniji ulancev iz Celovca, domači pešpolk št. 17, tukajšnje topničarstvo in sanitetni oddelek. Po ogledu vojaštva odpelje se baron Kuhn v Postojino. Po končanih brigadnih vajah (28. t. m.) odide vse vojaštvo k manevrom na Koroško, pri katerih bode zbranih nad 24 000 mož. K manevrom pride presvetli cesar sam ter bode pri tej priliki obiskal koroško razstavo. Istodobno pričakuje se tja tudi prestolonaslednik Rudolf.
— („Soče") zadnja številka z dne 7. t. m. bila je zaplenjena zaradi popisa dogodkov na Ajševici, o katerih smo mi bili priobčili članek „Goriški Kuchelbad."
— (Gosp. dr. Josip Ton k 11 vabi svoje volilce iz Tolminskega okrajnega glavarstva na javni shod, ki bode v 30. dan t. m. ob 11 Vi uri dopo-ludne v Tolminu, da gosp. poslanec poizve svojih volilce v želje.
— (Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec") priredi na praznik Velicega Šmarna, to je prihodnjo soboto 15. dan t. m. v vrtnih prostorih Ljubljanske Čitalnice na korist svojemu fondu veliko društveno besedo, pri katerej bode svirala cela vojaška godba. Ob jednem radostno naznanjamo, da s posebne prijaznosti sodeluje pri tej veselici naš tolikanj priljubljeni tenorist g. Ivan Meden, pel bode tenor-solo v Nedvedovi skladbi ,,Popotnik" in Gregorčič-Volarič „Oj z Bogom ti, planinski svet". Ob jednem s to veselico združeno bode kegljanje za dobitke, ki se bode pričelo v petek 14. t. m. zvečer ob G. uri in bode trajalo do nedelje IG. t. m. zvečer do 10. ure. Natančnejši spored naznanil se bode po vabilih in plakatih.
— (Ljubljanski pohajkovalec) nam piše: Ko sem vče.aj na mojem vsakdanjem pohajkovanji dospel pred Mahrovo hišo, kjer je umeščena tista ne-bodi-je-treba nemška šola ali ne bodi grdo
rečeno „Kinder-garten", slišal sem naslednji, jako ganljiv pogovor: Hčerka (pripeljavšisvojega bratca iz omenjene šole) k materi: „Mama! Der Bertl war aber eingespert!" — Mati: „Warum bar er aber eingsperrt?" — Hčerka: „Weil hat er slovenisch gesprochen!" — Mati k sinčku: „Du Bertl, derfst aber uicht mehr slobenisch sprechcn!"
— (Mlad rešitelj.) Utonil bi bil kmalu včeraj zvečer okolu 7. ure 8 let stan Janez Kra-ker, kiteri se je v Ljubljanici pri mostu sv. Petra kopal. Dečko zašel je do sredi vode in ker ni znal plavati, začel se je topiti. V tem trenutku pride 14 letni Karol Kleraenčič, stanujoč v hiši št. G5 na sv. Petra nasipu, sleče suknjo, ter skoči za Kra-kerjem, katerega je že voda proti prisilni delavnici nesla, ga prime in ga z velikim trudom h kraju prinese. Akopram je bilo mnogo ljudij in tudi vojakov, ki so gledali, vender razen Klemenčiča se ni nikdo upal po Krakarja v vodo. Klemenčič izgubil je pri tej priliki prsnik in denarja okolu 2 gold. Želeti bi pač bilo, da bi redarstvo strogo pazilo, da se dečki ne kopljejo v tako globoki vodi.
— (Cesta čez Vagenšperk) se bode vender preložila in iz Litije do Trebnjega po ravnem speljala. Tako je sklenil cestni odbor v seji dne 31. m. m., pri kateri je bil navzoč tudi deželni odbornik g. Detela, s 5 proti 2 glasoma. Ta ukrep našel bode povsod vesel odmev.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Zeli am See 8. avgusta. Cesar in cesarica pripeljala se z brzovlakom ob 8. uri zvečer, od mnogobrojne množice navdušeno pozdravljana. Na hišah zastave, streljanje s topiči, kresovi ob jezeru in po gorah, požarna hramba z baklami, godba svirala cesarsko himno. Cesar spremi cesarico v stanovanje, potem nadaljeval potovanje v Inomost.
Inomost 8. avgusta. Cesar pripeljal se o polunoči. Na kolodvoru pozdravili ga nadvojvoda Henrik, ministerski predsednik, namestnik, deželni poveljnik. Pot do dvorca bengalično razsvetljen kakor po dnevu. Ob potu na tisoče ljudstva, ki je pri prihodu cesarja radostno klicalo „hoch!"
London 8. avgusta. „Morning Post" poizvedela je, da so najnovejši telegrami Gier« sovi spravljivi in da je možno, da se afgansko vprašanje takoj reši.
Madrid 7. avgusta. Včeraj na Španjskem 4113 ljudij za kolero zbolelo, 1CG8 umrlo. Te številke obsegajo le 17 provincij, a kolera razsaja po vsem Španjskem zlasti v Barceloni.
Meteorologijo poročilo.
1 9	Cj'8 opazovanj u	Stanje i k,nuni 1. >i v umi.	Temperatura	Vo-trovi	Nebo	Moti rimi v Ml Lil.
blo >	7. zjutraj 2. pop. y. zvečer	735 84 m, 733 53 mu,, i 33 05 mm.	172" 0 29'44 (J 231° (J	si. vzh. Z. JZ. z. j z.	megla j »a. jas.	0*00 Dim.
Srednja temperatura 38*9°, za 3 4° nad noriualoia.
Teško se Vam je ločiti od te predivne pokrajinske panorame. In široka gladka cesta, ob kateri se razgrinjajo solnčne gorice, miče in vabi Vas vedno višje in višje v zeleno goro, nekam daleč tja v tuj, neznan svet, — glede nova čudesa božjega stvarjenja.
A poludanski zvon bližnjega, tu na jugu nad Kamenico stoječega samostana Ilakovca spomni Vas, da se vrnete na parobrodno postajo.
Dospevšemu nazaj doli na Dunavsko obrežje, preostaje Vam še do parnikovega prihoda, dovolj časa, da si ogledate prekrasni park grofa Karat-sany-a, razprostirajoč se Vam tu na desno, proti vzhodu, ob Dunavu dobre pol ure navzdol. Ta park Vam je silno lep, bujno-senčuat, poln vsakovrstnega eksotnega drevja in cvetličja. Tu imate po košatem gozdu, tajiustvenem somraku labirintnih potov, vi-jočih se mej visokimi živimi mejami, v tem ali onem kotu zopet zavetnih šatorjev, dočim se Vam ondu ob reki prostirajo cvetoče livade s pisanim, umetno nasajenim rastlinjem, mej katerim so razpostavljeni vodometi in različni mramorni kipi. In tu je vse polno ptičev: slavcev, kosov in drugih krilatih pevcev, ki Vam prepevajo v mračni gozdovi senci od rane zore do pozne noči. Vmes pa šepe-čejo valovi mimo tekoče reke, ki se svetlika izmej temnega drevja kakor srebrno zrcalo . . . Tukaj bi
se dalo pohajkovati brezbrižno ter sanjariti o kaki „deveti deželi", — ali ka-li . . .
Toda čuj!" — Prozajični žvižg prihajajočega parnika kliče me dalje — in kakor sem Vam povedal na začetku tega pisma, pomaknil sem se zopet za postajo višje po Dunavu navzgor in sicer v — Čerević.
To Vam je prijazen tržiti, stoječ isto tako na desni Dunavski brežini, v zavetnem vznožji večkrat imenovane Fruške Gore. V srednjem veku je bil tukaj znamenit grad in samostan, z imenom castra Cherenth in Sirinio.
Denamji Čerević ima kakih 400 hiš in okoli 2000 stanovuikov, pravoslavnih in katolikov, kateri imajo vsaki svojo cerkvo in po jednega svečenika. Pravoslavni so prvotni prebivalci trga, sami Srbi, dočim so katoliki naseljenci, ki se zlasti v poslednjem časi vedno bolj množe. Prekanjeni naši pre-kolitvanski poludi žavniki, Madjari, pospešujejo — kakor mi je tožil Čereviški katoliški župnik — sistematski naseljevanje inih plemen mej konservativnimi Srbi. Razne njihove banke, zlasti PBoden-Cre-dit-Anstalt" v Sedmograškeni, daje ljudem posojila v ta namen, da se preselijo v Bačko, v Srem, Slavonijo in nekdanjo Vojno Granico. Po cela krdela družin, Madjarov, Saksov in Svabov, priromajo Vam sem od nekod iz blažene Madjarije, nakupijo si za
malo novce vsaka po lep kos rodovite zemlje, na kateri si vzgradijo hiše, posadijo trte in v nekolikih letih so Vam imoviti in preširni gospodje, zapovedujoči — prvotnim domačinom. „Zašto" — okončal je blagi svečenik svoje domoljubne pritožbe — „vaši Slovanci, koji, kao čujem, se izseliva jo onamo preko mora, u Ameriko, zašto oni ne dojdejo ovamo: mi bi jih primili kao brača — s otvorenimi rukamil" Premišljujoč te pomenljive besede, ki so mi odmevale v duši kakor opomin k praktičnejšemu izvajanju vzajemnosti slovanske, sprehajal sem se isti večer po Dunavskem obrežji. In stopil mi je pred dušo Branko Radičevič, kako je nekoč todi pohajkoval, pojoč:
„Sunco zadje, a spušta se tama,
Na nebu jo većomjaća sama,
Nebo vedro, u reka se čista
Tamo amo u prugama blista.
Oj, Dunava, o, ti rcko silim
Aln si uinihi!
Vetar duva, vodom poljubiva, Voda burna u čun z.ipljuskiva ...'.
Ko sem se poznem mraku vračal na svoj stan, prepevali so slavci po zelenem obrežji svojo večerne ljubezenske pesmi, da sem se čutil v duhu prestavljenega daleč tja na — Sočiue obale.
V Čereviću.
Prostoslav Kreta nov.
ID-cm.ajsk:a "borza
dne* 8. avgusta 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Paplrm renta.......... 82 gld. 65
Srebrna renta.......... 83   „ 35
Zlata renta........... 109   „ —
BB'0 marčna renta......... 99   „ 70
Akcije narodne banke....... 87ti   , —
Kreditne akcije   ......... 282
London............ 125
Srebro............ —
kr.
Napol.   .........      . .
C kr cekini ..........
Nemške marke.........
4w/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld Državne srečke iz 1 1864 100 gld. 4 avstr. zlata renta, davku prosta. . Ogrska zlata renta 4°/, ......
„   papirna renta f)u/0......
b9l0 štajerske zemljišč odvez, oblig . . Dunava reg srečke 5°/0 100 gld.
Zemljobč avstr. 4'/i°/o slati zaat listi . Prior oblig. Elizabetine rapad. železnice Prior oblig. Ferdinandove sev. železniee
Kreditne srečke.....100 gld.
Budolfove arečko.....10 „
Akcije anglo-avstr. banke        120 „ Trammway-društ velj. 170 glđ a, v. . .
9 5 61 128 167 109 98 92 104 116 124 115 106 177 18 98 189
40 40
93'/,
93
50
25
75
05
60
10
50 75 10 25 75 50
Eim mm prodaj.
Na jednej jako obljudenej predmestnej cesti v Ljubljani proda se majhna hiša z dvema stanovanji, hlevom, šupo in obširnim podstrešjem ter lepim sadnim vrtom pri hiši z ugodnimi pogoji, ali pa odda na več let v najem.
Kaj več se izve od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne v Gledaliških ulicuk št. 10, i. nadstropje._(469—1)
Trgovski pomočnik,
izurjen v prodaji manufakturnega in špecerijskega blaga, vsprejme se v službo, kakor tudi jeden
uoeiieo
z dobrimi šolskimi spričevali pri (467—1)
J. Miiller-ji v Zagorji za Savo.
"Županija IFostojinelsa daje na znanje, da je v trgu Postojina (458—2)
vsak mesec na lO. dan
živinski semenj,
na katerem je pa prodaja vsega druzega blaga razun živine vsled odloka tukajšnjega c. kr. glavarstva z 25 junija 1.1. št. 5723 prepovedana.
£1720^ "7461-2)
Naznanilo.
Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov ostane
deželna blagajnica kranjska
dii£ 12., 13. in 11. avgustu t. 1. za strankin promet
zaprta.
Od deželnega odbora vojvodine Kranjske,
v Ljubljani, dne 3. avgusta 1885.
:
O-o-o——
Podpisani u soj a si naznanjati slavnemu p. n. občinstvu, da se dobiva od 1. avgusta t. 1. v
pri Z^lNcliei'-ji, Kongresni trg- št. 13,
črna kava po 10 kr. — Nadalje jc ta kavarna preskrbljena z mnogovrstnimi časniki, slovenskimi in nemškimi. — Za obilni obisk priporoča se vsem narodnjakom
z odličnim spoštovanjem
kavarnar.
(455-2)
Josip Kramar,
iccoh-eva esenesza želodec
n ai#o'i,ricravl'a
G. PltCOLI;U)kar v^bliaiii.
348—17)
dravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem n zdravniških spričeval bolezni v želodcu in rehuhu, bodenje, krč, Želodečno in premen-Javno mrzlico, zanašanje, hemerojlde, zlatenico,
migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper
gliste pri otrocih. Pošilja lzdelovatelj po pošti v škatljicah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri vi'.Tin številu dobi se primeren odpust. Cena stekleniol 10 novo.
\ Oh priliki dež. razstave v Celovci |
♦ priporočam obiskovalcem razstave moja J
i izvrstna dolenjska Yina i
X Iz Mrl i j* go*|>. Ignacija N uIsHi« i-ja X X      v ši. Jarncjl na Dolenjskem X
i v moji gostilnici \
j   v Celovci, Frohlichsgasse št. 5 j
♦ in zagotovljam isvrstno postrežbo. — K mnogo- ♦ x brojnemu pohodu vabim najuljudneje T
♦ z odličnim spoštovanjem T
♦ Ana Maitinger, J
1 (441—2) gostilničarka. %
Dr. Popp-ova prava
anatkin ustna voda
čudovito dobro upliva pri trganji zob, proti zobobolju, narefanji vinskega kani n a, ki se nare j a na zobeh, gnitju v uslih in odpravi smrdečo sapo.
Pod imenom „Anutherin ustna voda" prodajajoče se zdravilo, katero napravlja c. kr. dvorni zobozdravnik dr. J. G. Popp na Dunnji, mesto, lJogner-gaBse št. 2, sem dalj časa rabil v mojej praksi in dosegel jako ugodne, pogostem čudovite vspehe.
Zlasti se je imenovano zdravilo, ki nema v sebi nobene zdravju škodljive tvarine, dobro pokazalo pri trganji zob, /o bolj n sploh, nanju nji vinskega kamnu, gnitji v ustih in te bolezni v kratkem Odpravilo. Pred vsem sem rabil to sredstvo proti smrdeči sapi, kar je neprijetno za dotičnika samega, še bolj za druge, ki so okrog njega. Mnogi so že prej poskušali razna sredstva brez vspeha, a ko so pa 4—H tednov po večkrat na dan usta spirali s to vodo, jo pa smrdljiva sapa popolnem minula.
To spričnjem gosp. dr. J. G. Popp-u na podlagi svojih skušenj.
Loalau (Prusija), dno 9. januvarja 1879. (327—1) Dr. Starolr,
kraljevi štabni zdravnik izv. službe. Dobiva se t' Ljubljani pri lekarjib J. Hwoboda, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoczv, E. Hirschitz, G. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso Petričič, Ed. Mahr, P. Lass-nik, bratje Krisper; o Postojini: Pr, Paccarieh, lekar; na Kritem i P. Bomches, lekar; v Idriji: J. Warto, lekar t t Kranji: K. Savnik, lekar; v Skofjej Loki: C. FabianL lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; v Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; v Litiji: J. Heneš, lekar; t; Metliki: Fr. Wacha, lekar; v liadovljici: A. Koblek, lekar; i' Norem mestu: J. Uergman, I). Ri/.zoli, lekarja; v Kamniku: ,J. Močnik, lekar; v Trebnjem: J. Rup-reeht, lekar; D Cmomlji: J. BlaZek, lekar; v Vipuvi: A. Leban, lekar.
v Lfiiblj t nI.
kongresni trg, na voglu gledališčne ulice.
priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst modernih.
klobukov in kap;
prejema tudi
kožuhovino in zimsko obleko
črez poletje v shranjevanje.        (112—28)
$ j£ Mlin.
<K stoječ sredi trga Žužemperk,
^ jako dobro obiskan, na močni, stanovitni vodi Krki (Gurk), s 7 tečaji, 8 stopami in vso opravo ter v popolnem dobrem stanu
se odda na mirico
pod prav ugodnimi pogoji izurjenemu ože-njenemu mlinarju takoj ali pa ob novem U letu.
J       Natančneje o tem pove lastnik mlina
M (450-2)    ,  Fran Pehani
^ v Žužemperkn na Dolenjskem.
(   LEKARNA TRNK0CZY
zraven rotovža, na velikem mestnem trgu v Ljubljani
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
tfsrfl
ij
lli
za želod.ec,
m
mm
mm
katerim se ima na tisočo ljudi zahvatiti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodci in so neprekosljivo sredstvo zoper: pomanjkanje slasti pri jedi, slab želodec, uruk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodci, bitje srcn, zabasanje, glisto, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo.
SVARILO! So jedenkrat nam jo omeniti, da so te kapljico Ispostavljene velikemu po-nurejanju. Mnogo ljudi je, ki ne znajo pripravljanja teh kapljic in pod imenom „Marija-celjske kapljice" razpečavnjo slednje kot ponarejeno kapljice mej nevednim ljudstvom. Te kapljico zaradi svoje brezvspešnosti neso pravo rMa-rijaceljsko želodčne kapljice". Kdor torej želi pravih „]\Iarijuceljskih želodčnih kapljic", pazi naj pri kupovanji vedno na gorenje podobo Matere božje, ki je za varstveno znamko postavno zajamčenu in mora biti na vsaki stekleničici.
Dobivajo so v lekarni Trnkoczv zraven rotovža v ljuhljani, so najboljše in, kakor mnoga zahvalna pisma potrjujejo, naiskušenejše in prospeš-nejše kapljice /.oper vse želodčne bolezni in njih nasledke. .451—1) jj^** 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld.,
5 tucutov samo 8 gld. Razpošilja so s pošto najmenj jeden tucat steklenic. Naslov:
Lekarna Trnkoczy v Ljubljani.
MARlArZELLER TROPrEM
NUR   ECHT BE
APOTHEKER TRNKOCZV LAIBACH 1GTUCK 20.
VIZITNICE
priporoča
„Narodna Tiskarna"
po nizkej ceni.
'J
razširjene v mrogo tisoč izvodih po vseh deželah sveta. Najnovejše In priznano izvrstne sestave in najboljšega dela.
Vseh velikost ij od 90 L do 1(500 L vsebine. Cene nizke in na željo franko na železniško ali brodarsko postajo; spričevala in naslove, kjer se naše tiskalnico rabijo, pošljemo franko in zastonj. Solidni agotti se iščejo. Piše naj se na
FBI. J?I A V F AIITII 4i* Co..
in Frankfurt a. M. und Wien, II., Praterstrasse 78.
Livarna za železo (885—8) in tovarna za poljedelske in kletarske stroje.
Popolnem uniči Surke in prašičke prav do zadnjega samo (8—8)
ZACHERL-ov
prašek m Šiirke.
I'listen dobiva se samo v originalnih steklenicah z imenom In varstveno znamko. — Dobi se pri trgovcih, pri katerih dotični plakati visć v izložbi.
0000Q0CXXKXX'^Ca9C;CXS00000CXI0
poštnem povzetji
Spodaj navedene specijalitete, ki so po večletnej izkušnji za i/ivrsttno iiMpešiie pripoznane, ima vedno čiHtc v zalogi iu ni/,])ošilja takoj po
•5^
»LEKARNA TRNKOCZV
zraven rotovža v lijiibljniii.
IToviIa n*\ lftCfl  .iu(h'° DCH)boySih sredstev, da so prostor, illaAIIU        IclOCj kjer rasejo lasje, utrdi in da lasje ne izpadajo, ob jednem jim daje lep lesk in se uporablja z gotovim vspehoin pri tisočih. 1 lonček za dolgo (asa samo 60 kr. liVnn<<<t<:' • vcvjinin najboljše vrste, ljudstvu priljubljeni I" I ailtOSllO /galija iek; mala steklenica 20 kr.; velika steklenica 40 kr. z obširnim navodom za uporabo.
Pnri&ln nra^Alr 7fl llnilK*   ^Mle vrste, bel in rožast, v ška-1 clllAlil piclhl/ii Lil Udllll j teljcah po o0 kr., s pravo rozino vonjavo, zelo nežen po 40 kr.
5 Orijentalski dišeči prašek SSBttSttfittSfS
Q    jetno vonjavo. 1 zavitek '60 kr.
Ozeblinski balzam po dr.Ećpesu&tt^0.SIto
in zastarele ozeblinske bule. Steklenica z navodom vred HO kr. HffAi^acrni nita&nlr prežene: bolhe, stenici;, muhe, mole; dobiva se v iUeill;hlll piclhtlv poljubnih cenah in v steklenicah po 20 kr. ^Aldlltv nrill -'° Pri)etcn» »azstapljaven in kri čistilen pripomoček in Hi ilL. 1 /r\tl dIL '/.namenit zoper zapretje telesa in krvne navale. 1 škatu-Ija z navodom vred 80 kr.
Malaga
(406-5)
najfinejša v botelijah po 60 kr.
B^T" Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetji.
OOOCIOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Izdatclj in odgovorni urednik: Ivan Želez ni kar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskanu1'