LETO XXXIII. NOVEMBER 1984 Ob dnevu republike 41 let mineva od rojstva republike, od tistih novembrskih dni, ko je bila v srcu osvobojenega ozemlja v Jajcu rojena nova Jugoslavija, ko so bili po demokratičnih postopkih sprejeti vsi, še danes veljavni principi dela in življenja naše družbe. Iz vseh republik so se tedaj zlili v to majhno mestece, ki še danes ni prešlo okvirov majhnosti, delegati, da skupno dorečejo prihodnost in postavijo temelje novi, težko pričakovani ureditvi v državi. Reči smemo, da so bili ti delegati nosilci enotnega in. skupnega hotenja vseh ljudi, da je bilo na drugem zasedanju AVNOJ-a doseženo samo še zaključno veličastno dejanje skupnih želja. In če je tedaj že odločitev o prihodnosti jugoslovanskih narodov temeljila na delegatskih osnovah, je bil tudi nadaljni potek izgrajevanja odločanja po delegatskih poteh le nadaljevanje AVNOJ-ske poti. Danes, ko skušamo čimbolj temeljito stopati po nadaljni poti delegatskih odnosov v vseh tokovih samoupravljanja, se moramo vračati tudi v čase, ko je v narodnoosvobodilni vojni vznikla misel ljudske oblasti in se manifestirala v nastajajočih narodnoosvobodilnih odborih. To vračanje v zgodovino ni samo sebi namen, ampak ima svojski pomen, saj gre za iskanje tistih odnosov demokratičnega izražanja ljudi, ki je prvič v zgodovini jugoslovanskih narodov in narodnosti lahko resnično prišlo do popolnega izraza. Ne moremo in ne smemo mimo dejstva, da je ravno II. zasedanje AVNOJ-a — 29. november 1943 — v Jajcu najbolj pristno odrazilo oblike delegatskega sistema, kajti odposlanci jugoslovanskih narodov so bili resnični DELEGATI, ki so prenašali voljo in želje v boju trpečih ljudi. Ne samo sklepi, ki so začrtali pot naši demokratični družbeni ureditvi, ampak tudi ljudje, ki smo jim zaupali, da govorijo, da postavijo (nadaljevanje na naslednji strani) *************************************************** Za dan republike, 29. november, čestitamo vsem članom kolektiva DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN UREDNIŠKI ODBOR fr****************************************-********** Rezultati nas ne smejo uspavati Za devetmesečno poslovanje lahko rečemo, da v veliki meri že predstavlja uspešnost poslovnega leta oz. vsaj nakazuje smer razvoja posameznih kategorij do konca leta. Na osnovi analize devetmesečnega poslovanja namreč izdelujemo oceno poslovanja do konca leta, v pomoč pa nam je tudi pri planiranju za prihodnje leto. Tokrat pa je naša pozornost, poleg predloga zvezne in republiške resolucije družbenega in gospodarskega razvoja za leto 1985, usmerjena predvsem v pripravo izhodišč in temeljev srednjeročnega in dolgoročnega plana, katerih sprejemanje je pred durmi. Kljub temu pa ostane naša osnovna naloga, da čimbolj uspešno zaključimo poslovno leto, saj je ostalo še veliko neizpolnjenih, s planom predvidenih nalog, ki jih bo potrebno do konca leta uresničiti. Preradi se namreč izgovarjamo na objektivne težave in ovire, saj z njimi vse prevečkrat prikrivamo probleme, ki bi se dali z zavzete j šim delom, večjo odgovornostjo, boljšo organizacijo in delovno zavestjo zagotovo uspešno rešiti. Ugotovitev, da so bili v devetmesečnem obdobju doseženi dobri poslovni rezultati, ne more biti vzrok za samozadovoljstvo. Vse preradi namreč pozabljamo, da so dobri rezultati predvsem posledica pravilne poslovne politike in drsečega tečaja dinarja, ne pa kakšnega bistveno boljšega dela, čeprav boljših delovnih in poslovnih rezultatov ne moremo zanikati. Vsako trkanje po prsih in spanje na lovorikah je zato povsem neutemelje no. Vedeti moramo, da kljub temu, da je bil v obravnavanem obdobju izvoz udeležen v celotnem prihodku z 62 »/o, izvoznih načrtov nismo uspeli v celoti uresničiti. Prav izvozu bo potrebno zato do konca leta posvetiti največjo pozornost. Še bolj kot nedoseganje količinskega plana proizvodnje nas je v obravnavanem obdobju pestila slaba kvaliteta in nespoštovanje dobavnih rokov, o čemer smo več pisali v oktobrski številki Kono-plana. Sicer pa so vse združene TOZD v obravnavanem obdobju dosegle pozitivne finančne rezultate, ki so višji tako v primerjavi z doseženimi v istem obdobju preteklega leta, kot tudi v primerjavi s planiranimi. Če gledamo z vidika delovne organizacije, pomenijo doseženi rezultati ogromen skok naprej, sicer pa smo z njimi le ujeli oz. malce presegli dosežene povprečne rezultate podskupine dejavnosti. Fizični obseg proizvodnje je bil na ravni doseženega v istem obdobju preteklega leta oz. je zaostajal za predvidenim s planom. Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo ter določeni izdatki (dnevnice, potni stroški, reprezentanca, pogodbeno delo), ki so z določili družbenega dogovora omejeni, so se gibali v skladu z določili ustreznih družbenih dogovorov. Sredstva za osebne dohodke so v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta po-rastla za 85 °/o, sredstva za akumulacijo pa za 181 %, tako da je delež akumulacije v dohodku porastel z 38,4 % na 48,7 %. To pomeni, da je delitev dohodka absolutno v prid razširitvi materialne osnove dela. V obravnavanem obdobju so bili izplačani čisti povprečni mesečni osebni dohodki v višini 27.908 din, kar je na višini doseženih v podskupini dejavnosti, čeprav so doseženi poslovni rezultati boljši. Prav dejstvo, da smo z osebnimi dohodki dosegli povprečje podskupine dejavnosti, pa prenekatere navaja na pomisleke, da v Induplati »vse razdelimo za plače in nič ne investiramo«. Zgoraj prikazano omenjene pomisleke odločno demantira, da ob tem niti ne omenjamo, da smo bili z osebnimi dohodki desetletja pod vsemi povprečji. Kljub temu, da je v našem delu še veliko slabosti, ki jih bo potrebno odpraviti in zato ob doseženih dobrih poslovnih rezultatih ni vzroka za pretirano samozadovoljstvo, pa menimo, da je naša trenutna politika delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo pravilna in celo bolj v skladu z načeli dobrega gospodarjenja, kot od nas veljavne družbene norme zahtevajo. Franc Velepec OB DNEVU REPUBLIKE (nadaljevanje s prejšnje strani) mejnike pristnih človeških odnosov, so ostali tudi tedaj pobudniki novih razsežnosti na vseh toriščih dela in odločanja. Boj za obstanek je sprostil do kraja tudi revolucionarni valj, ki se je desetletja snoval v stavkah in shodih Ljudske fronte. REVOLUCIJA je zahtevala predane ljudi in aktivisti so bili tisti, ki so razširjali njen žar v najbolj odmaknjene domačije, ki so bili trdno odločeni izbojevati ne samo vojaški, ampak tudi politični in socialni boj. Misel borcev in aktivistov se je stapljala v celoto, v takšno družbeno ureditev, v kateri ne bo izkoriščanja in ne nadvlade človeka nad človekom. To je bilo prepričanje tudi vseh tistih, ki so morali položiti na žrtvenik zmage svoja mlada življenja. Pred nami je mozaik, v katerega smo in tudi danes postavljamo oblike odločanja, oblike, ki postajajo zavestna sila naprednih tokov — združenih v široki fronti socialistične zveze — ki preraščajo v razvejani delegatski sistem. Ob tej zgodovinski primerjavi pa moramo vendarle spoznati, da smo bolj kot nekoč vsi postavljeni v funkcijo delegata — nosilca odločanja na vseh ravneh in na vseh področjih. Naš delegatski sistem ni samo velika množica ljudi in množica najrazličnejših interesov, ampak je družbena akcija, ki ima en sam skupni imenovalec: nadaljni razvoj samoupravljanja. Ta razvoj pa zahteva našo nenehno prisotnost in dejavnost pri materialni krepitvi vsega našega gospodarstva. To pomeni stalno povezovanje na enakopravnih osnovah z vsemi deželami v svetu, to pomeni nenehno krepitev budnosti, varnosti in družbene samozaščite. Na naši poti od rojstva REPUBLIKE smo prišli mnogokrat v težke situacije in na odločujoča razpotja, toda to nas ni odvrnilo in zaslepilo, da ne bi videli svoje lastne bodočnosti in lastnega samoupravnega razvoja. Prevzeli smo vizionarstvo prvih delegatov in ga spremenili v stvarnost, ki nam daje mnogo pravic in istočasno mnogo dolžnosti; biti DELEGAT, pomeni biti ustvarjalec družbe in ker predstavljamo družbo vsi, ne smemo in ne moremo stati ob strani kot opazovalci velikih dogajanj znotraj te družbe. Ker naše pravice izvirajo iz dolžnosti, moramo svoje sposobnosti izpričati jasno in prepričljivo kot družbeni delavci — delegati. To pa je tudi naš dolg in naša obveznost ob letošnjem praznovanju Dneva republike. Dolžnosti, ki smo jih kot delegati sprejeli, so stalne, z njihovim uresničevanjem se potrjuje naša samoupravna zavest. Nismo in ne moremo pristajati na to, da bi v imenu delavcev odločal kdo drug. S svojo delegatsko aktivnostjo, s svojo samoupravno osveščenostjo in s svojim ravnanjem moramo biti spodbujevalec, organizator in neposredni dejavnik teh procesov, ki zagotavljajo, da smo delavci sami gospodarji svojega položaja in edini odločujoči dejavnik procesa, ki se mu reče samoupravljanje. Ta proces je v svojih idejnih izhodiščih tako zanimiv, atraktiven in socialno pravičen, da ga želiio uresničevati tudi v drugih državah, koder imajo ambicije, dati oblast ljudem v roke. 29. november 1943 je bil pri nas temeljni in glavni mejnik na tej poti. Kristina Investiramo — kako in kje? V KONOPLANU velikokrat beremo, ali pa tudi ne, sklepe delavskih svetov, kaj in kje bomo popravljali, novega nabavljali, zidali in podobno. To so le suhoparni podatki, kaj več o tem pa ne vemo, zato smo se odločili, da bomo napisali nekaj razširjenih vrstic na temo INVESTICIJE. Tudi razni zlonamerni in nevoščljivi jeziki se brusijo na račun, češ, plače imajo v INDUPLATI dobre, investirajo pa nič ali zelo malo. Kdor tako govori, sploh ne ve, noče vedeti ali pa pozablja, kaj je bilo v zadnjih 10—15 letih narejenega v naši tovarni. Pri tem ne smemo pozabiti na naše dislocirane^ obrate v Mengšu, Radomljah, Pečah in Mokronogu. Vse te obrate smo prevzeli in preuredili za našo proizvodnjo! Poleg tega smo preuredili predilnico, oplemenitilnico in nabavili nove tkalske stroje. VSE TO SO BILE INVESTICIJE v zadnjih letih, tudi v letih, ko nismo imeli »dobrih plač«! Vsi tisti, ki ste zaposleni v INDUPLATI deset ali več let, to veste. Vse te investicije, nekaj je bilo tudi kreditiranih, so potegnile za seboj odplačevanje kreditov, zadnja leta pa nas, kakor tudi večino delovnih organizacij, pesti težka gospodarska situacija. Da bi malo osvetlili trenutno situacijo investicij pri nas, smo vam pripravili tabelo, iz katere je razvidno, kaj je že narejenega, kaj se dela in kaj naj bi se delalo v prihodnje. Za nadalnje boljše razumevanje, in pa na vprašanja nekaterih delavcev o tekočih investicijah, smo naprosili tov. Alojza Pušlarja, vodjo službe za investicije in gospodarjenje z osnovnimi sredstvi, da nam je odgovoril na nekaj vprašanj in pa povedal, s kakšnimi te- žavami se srečuje pri načrtovanju in realizaciji investicij. V letošnjem letu bomo realizirali za cca 10 starih miljard investicij. Investiramo iz lastnih sredstev, ker v zadnjem času zaradi težke gospodarske situacije v Jugoslaviji tudi banke v te namene nimajo dovolj denarja. Investicije so omejene tudi z zakoni. Vsaka delovna organizacija mora imeti vse zaloge (osnovni izdelavni material, pomožni izdelavni material, nedovršene izdelke in končne izdelke) pokrite s trajnimi sredstvi. (Trajna sredstva so lastna sredstva in krediti pri banki, če jih ima). Višek sredstev in tekočo amortizacijo pa lahko uporablja za nove investicije. Nadalje je potrebno priglasiti investicijo pri komisiji za oceno investicij na občini, regiji ali republiki, odvisno od višine investicije. Ko dobimo soglasje komisije, pa se prične »trnova pot« naprej (tisti, ki sami zidate hišo, že veste, kako to gre!): gradbena parcela, idejni načrt, lokacijska dokumentacija, projekt z vsemi soglasji, razna ostala dovoljenja, gradbeno dovoljenje. Gradbeno dovoljenje dobimo šele, ko zagotovimo sredstva, ki so namenjena za investicijo. Pri vsem tem moramo povedati, da veliko načrtov narišemo sami, prav tako pripravljamo drugo dokumentacijo. Težave so tudi pri predračunih. Predno se kakšna investicija, vsled vsega prej naštetega, realizira, so cene mnogokrat že precej višje. Tudi zaradi tega bomo morali nekaj investicij, ki so bile planirane v letošnjem letu, prenesti v leto 1985. Našteli bomo nekaj investicij, ki so bile v letošnjem letu že realizirane ali pa še bodo: — nov tkalski stroj PICANOL, — varilni transformator, — rekonstrukcija tkalskih strojev (20 kom.), — kotna brusilka, — električni vrtalni stroj — 6 kom., — brusilni stroj, — kotna polirka, — brusilnik Iskra — 2 kom., — napeljava parnega ogrevanja za zračno halo, — zunanja ureditev pri razširitvi trgovine, — razširitev trgovine, — ureditev kolesarnice in parkirišča, — sušilno razpenjalni stroj, — vrtalni prostostoječi stebelni stroj, — rekonstrukcija tkalskih strojev — 14 kom. — v decembru, — 5 dok, — mešalec za floto, — peč za centralno kurjavo v Pečah, — kompresor, — elektr. paletni voziček — 2 kom., — ind. šivalni stroj Ovverloch — 4 kom., — tovorno dvigalo v Mokronogu (pogodba), — varilni agregat, — gradbena dela v Radomljah, — ind. šivalni stroj Basat — 10 kom., — ureditev prostorov za izdelavo elektro opreme za šotore. Kot vidite iz zgoraj naštetega, je bilo veliko že narejenega, nekaj se dela, nekaj pa je v pripravah. Velikokrat se, posebno pri rekonstrukcijskih delih, med delom samim, pokažejo še dodatna dela. Tako je bilo pri ureditvi parkirišča in kolesarnice, saj je bilo potrebno izven plana popraviti celotno ogra jo, postaviti novo razsvetljavo in pa nabaviti dodatno količino peska za nasutje zaradi izravnave terena. Težave so bile pri nabavi peska, saj ga je zelo težko dobiti, pa tudi veliko slabega vremena v letošnji (nadaljevanje na naslednji strani) Investiramo — kako in kje? (nadaljevanje s prejšnje strani) jeseni je pripomoglo k temu, da so dela zakasnila. Sedaj čakamo še na asfaltno prevleko, katera je že plačana (upamo, da bo ob izidu Konoplana tudi to urejeno). Stojala za kolesa in pa streha za pokritje kolesarnice so že narejena. Parkirišče zaenkrat ne bomo pokrivali, saj nam še za nujnejša dela zmanjkuje sredstev. Pri povečavi trgovine smo morali pri projektu upoštevati tudi predpise o izolacijah, napeljavah centralne kurjave, oknih. Okna ne smejo »biti do tal«, ampak malo dvignjena, stekla pa morajo biti termopan. Zato smo podrli skoraj vso trgovino. Predvidevamo, da bo tehnični pregled prenovljene trgovine v mesecu decembru. 20 tkalskih strojev je že prenovljenih, za nadalnjih 14 pa je pod pisana pogodba in tudi že plačana. Rekonstrukcija teh strojev je predvidena za december, med tem časom pa bomo obnovili tudi tlake v delu taklnice, kjer stojijo ti stro- Dela v oplementilnici ji, kakor smo naredili to pri prejšnjih. Za nov širinsko razpenjalnti stroj, ki bo stal poleg ARTOS-a, smo že plačali 10 % od vrednosti stroja, dobili pa ga bomo v drugem letu aprila ali maja. To bi bilo v grobem nekaj o večjih investicijah v Jaršah. Morda smo kakšno stvar še pozabili, pa bomo to opisali v kakšni od naslednjih številk Konoplana. Tudi v drugih obratih se kar naprej kaj dela. V Mokronogu bo novo dvigalo, saj so do sedaj vse blago v vrhnje nadstropje znosili Obstoječi širinsko-razpenjalni stroj delavci sami. V Radomljah se bo popravila lopa za skladišče kovinskih konstrukcij (700 m2). Ta lopa že obstaja, je pa brez oken in vrat, torej v grobem stanju. Potrebno je vstaviti okna, vrata, napraviti notranje omete, tlake in fasado. Za konfekcijo bo še v letošnjem letu prispelo 10 novih šivalnih strojev od tovarne Bagat, kar finančno predstavlja eno staro milijardo din. prav tako se bodo uredili prostori za izdelavo elektro opreme za šotore. Marsikatera stvar bi nas še zanimala, pa kot smo že omenili, bomo pisali o tem še drugič. Da pa se srečujemo s težavami vsepovsod, tudi pri investicijah, verjetno ni potrebno posebej poudarjati. Vse to, kar je že narejenega, kar se dela, obnavlja in vse, kar bo narejenega v prihodnosti, nam bo ostalo. Ostalo bo nam, ki delamo v INDUPLATI in pa tistim, ki še pridejo k nam. Zato pazimo na vse, saj je to kar imamo, poleg dobrega in vestnega dela, veliko bogastvo, katerega moramo znati čuvati. Duša Dela pri razširitvi trgovine naj bi bila končana do konca novembra V Goriških Brdih V deževnem jutru, 20. oktobra, smo se delavci TOZD-a Konfekcija, obrat Mengeš in Peče, odpeljali na sindikalni izlet. Pot nas je vodila v Goriška Brda. vNaš prvi postanek je bil v Ajdovščini. Tam smo si ogledali tekstilno tovarno »Tekstina Ajdovščina«. To je kolektiv z okoli 750 zaposlenimi delavci. Predstavnik sindikata omenjene tovarne nam je na zanimiv način opisal razvoj in delo tovarne. Naj omenim, predelujejo predvsem bombaž (indijski, ameriški • • •)• Ogledali smo si tudi njihovo novo tkalnico, ki je tehnološko izredno moderno opremljena. Po ogledu še preostalih obratov je bil splošen vtis nas vseh, da je tovarna nasploh sodobna in lepo opremljena. Nadalje smo se ustavili v dvorcu Zemono, ki leži malo nad dolino. V njem je urejen salon pohištva, sama okolica dvorca je sicer prenovljena, vendar je vse ostalo po prvotni zamisli kot v času ustanovitve dvorca (17. stoletje). Vožnjo smo nadaljevali in si med potjo ogledovali vinograde, sadovnjake, griče in slemena, ki so skrbno obdelana od pridnih in gostoljubnih Bricev. Okolica je zanimiva, slikovita. Brda imajo za vinogradništvo ugodne pogoje, saj je zemlja zato odlična. V Vipavi smo si ogledali vinsko klet in videli ter izvedeli mnogo zanimivega o vinogradništvu in vinih. Predstavnik kombinata Vipava nas je odpeljal na ogled vinskih kleti (tu so sodi s prostornino več tisoč litrov) in nam na kratko opi- soval »pot od grozdja do dobrega vina«. Z dobrim vinom se lahko pohvalijo, saj so letos doma in v tujini dobili kar lepo število zlatih medalj za kakovost. Čeprav kolektiv ni velik, je okrog 130 zaposlenih, dosegajo zavidljive uspehe. Odpotovali smo naprej in se lačni ustavili v Dobrovi, ki je središče Goriških Brd. Po okusnem kosilu smo se napotili proti domu. Postanek smo imeli še v Zaplani nad Vrhniko. V znanem gostišču smo v večernih urah še enkrat potešili lakoto in žejo in zavrteli pete v ritmu valčkov in polk. Utrujeni, vendar veseli, polni doživetij in lepih vtisov smo si obljubili, da se ob letu spet vidimo na kakšnem podobnem, prijetnem izletu. Karla Kušar Socialno varstvene pravice Dne 30. 7. 1984 je bil v Ur. listu SRS št. 26 objavljen Samoupravni sporazum o uresničevanju socialno varstvenih pravic. S tem si delovni ljudje in občani zagotavljajo socialno varnost po enotnih merilih. Socialno varnost si delovni ljudje in občani zagotavljajo s svojim delom. Kadar si pa s tem ni mogoče zagotoviti socialne varnosti, si pomagajo s solidarnostjo. Sporazum zajema vrsto oblik teh solidarnostnih pravic, in sicer: 1. varstveni dodatek k pokojnini, 2. denarna pomoč za brezposelnost, 3. delna nadomestitev stanarine, 4. štipendija iz združenih sredstev, 5. razlika h kadrovski štipendiji, 6. družbena pomoč otrokom, 7. začasna denarna pomoč, 8. rejnina, 9. denarna pomoč kot dopolnilni vir preživljanja, 10. denarna pomoč kot edini vir preživljanja, 11. plačilo oz. doplačilo oskrbe na domu, 12. enkratna denarna pomoč, 13. plačilo oz. doplačilo oskrbnih stroškov v socialnem zavodu oz. organizaciji za usposabljanje, 14. plačilo oz. doplačilo oskrbnih stroškov v tuji družini, 15. druge socialno varstvene pomoči. Upravičenost do omenjenih socialno varstvenih pravic se ugotavlja na podlagi zahtevkov posameznika oz. predlagatelja, podatkov in mnenj, ki jih dajejo organizacije združenega dela, krajevnih skupnosti in organov, ki so pristojni za ugotavljanje dohodkov in končno tudi podatkov, ki jih dajejo občani. Na podlagi vseh teh zbranih podatkov in mnenj pristojni organi rešujejo posamezne zahtevke. Center za socialno delo pa je zadolžen za vodenje enotne skupne evidence teh upravičencev. Pri ugotavljanju socialno varstvenih pravic občana, ki bo uveljavljal eno ali več od prej omenjenih pravic, sporazum točno določa ekonomsko in socialno stanje upravičenca in njegovih družinskih članov kot so dohodki iz delovnega razmerja, kmetijstva, pokojnine, samostojnih dejavnosti itd. Podlaga za presojo upravičenosti do socialno varstvene pomoči je dogovorjena raven socialne varnosti, ki so jo sprejele podpisnice tega sporazuma. Dogovorjena varnost socialne varnosti pa je odvisna od produktivnosti združenega dela na eni strani ter na drugi — od ugotovljenih življenjskih stroškov in ravni osebnih dohodkov delavcev v SRS. Zajamčeni minimalni osebni dohodek trenutno znaša 12.200,00 din. Do socialno varstvene pomoči je opravičena oseba oz. družina, ki ima manjši mesečni dohodek na posameznika kot je dogovorjena raven socialne varnosti. Če znaša dohodek le 2 % manj do omenjene pomoči, oseba ni upravičena do te pomoči. To pa ne velja za uveljavljanje varstvenega dodatka in za delno nadomestitev stanarine. Kakšen je postopek za uveljavitev socialno varstvene pomoči? Postopek je za vse oblike omenjene pomoči enoten, razen za varstveni dodatek k pokojnini in za dodelitev solidarnostnega stanovanja. Načelno naj bi delavec vložil zahtevek pri svoji delovni organizaciji, ostali občani pa pri pristojni Krajevni skupnosti. Možno je zahtevek vložili tudi pri pristojni strokovni službi. V vsakem primeru bo svoje mnenje podala pristojna organizacija združenega dela, odnosno pristojna krajevna skupnost. Zahtevki se vlagajo na predpisanih obrazcih, ki jih je določil pristojni organ v občini. Čim je zahtevek vložen pri DO ali KS, mora le-ta zahtevek odstopiti najkasneje v 15 dneh pristojnemu organu v odločanje, ta pa mora najkasneje v 60 dneh izdati ustrezen sklep. Eventuelna pomoč se računa od dneva vloženega zahtevka. Na kraju bi omenili še to, da je bistvo omenjenega sporazuma, da se te pravice rešujejo po enotnih merilih in da so podpisnice zadolžene, da v skladu tega sporazuma rešujejo vložene zahtevke. Strokovne pristojne službe pa naj bi upravičencem pomagale pri sestavi oz. vložitvi zahtevkov. V naši delovni organizaciji se lahko upravičenci to zadevno obračajo v kadr.-org. sektor oz. na socialno zdravstveno službo pri višji medicinski sestri. Majda Škrinjar PROBLEMATIKA RAZSVETLJAVE ŠOTOROV ŠD 80 Težave, ki nas pestijo v proizvodnji razsvetljave za opremo šotorov programa ŠD 80 so večina tehnične. Vsa dela pri obdelavi in izdelavi, razen rezkarja vtorov in vrtanja potekajo ročno. Tako poteka večino del zamudno in enostavno. Če procentualno razdelimo delež ročnih del, ki bi jih lahko nadomestili modernejše, bi presegli oceno 60 %. Najbolj zamudno delo se odraža pri ročnem snemanju izolacij kablov in posameznih vodnikov, prav tu pa je potrebno še najbolj paziti na kvaliteto lin obdelavo bakrenih vodnikov. Tone Videnšek Montaža razsvetljave za izvozni šotor OBVESTILO Bralcem Konoplana se opravičujemo, ker bo tokratna številka izšla nekaj dni kasneje. Ob običajnih težavah z repromateriali so se tokrat v tiskarni pojavile še dodatne težave in sicer okvara dveh strojev v strojni stavnici. Prosimo za razumevanje. Uredništvo Konoplana Nov način kontrole v tkalnici Da bi analizirali porabo delovnega časa na statvah, z ozirom na to, da iz posameznih statev prihaja blago izredno slabe kvalitete, smo uvedli naključne obhode strojev v tkalnici. Pri vsakem obhodu se, na vsakem stroju zabeleži, kaj se dogaja (stroj nemo- Rezultati za avgust so naslednji: Spodnja tkalnica — bombaž: obratovanje: 48,7 % brez tkalke: 134 o/0 pretrgi: 103 % okvare: 0,9 % okvara Unifila: 0,4 % pomanjkanje preje: • 19*3 % vezanje: 53 % paranje: 1,5 % Sintetika — Bundi: obratovanje: 47,4 o/0 brez tkalke: 12*6 % pretrgi: 153 % okvare: 4,2 % okvara Unifila: 0,1 % pomanjkanje preje: 9'4 % vezanje: 83 % paranje: 2,5 % ATR tkalnica: obratovanje: 50,4 % brez tkalke: 110% pretrgi: 103 % okvare stroja: 2,8 % okvara Unifila: 0,1 % pomanjkanje preje: 16,1 % vezanje: 6,2 % paranje: 1,7 % Picanoli: obratovanje: 46,8 % brez tkalke: 5,5 % pretrgi: 13,8 % okvare stroja: 6,1 % pomanjkanje preje: 20,5 % vezanje: 4,0 % zast. zaradi predavanj — varstvo: 3,3 % Someti: obratovanje: 50,8 % brez tkalke: 0,9 % pretrgi: 16,6 % okvare stroja: 4,5 % pomanjkanje preje: 3,8 % vezanje: 15,1 % Povprečni rezultati za posamezne strojne skupine še ne kažejo povsem prave slike, ker npr. v ATR tkalnici avgusta niha efektivni čas tkanja od 24,6 % (stroji 97—102) do 79,5 % obratovanja (stroji 145, 147—150). V septembru je na teh strojih bil na splošno malo višji % obratovanja — vendar še vedno v razponu od 38,9 % do 84,8 %. Če malo pogledamo podatke in primerjamo med seboj analizo za avgust in analizo za september vidimo, da se je na splošno dvignil % obratovanja, razen pri »Sometih«, kjer je izredno veliko pretrgov! teno teče, pretrg, popravilo, vdev itd.). Mesečno se podatki zberejo in izračunajo v odstotkih za posamezni stroj. Doslej imamo to opravljeno za dva meseca. Za mesec avgust smo dobili nekoliko slabše rezultate kot za september. Rezultati za september so naslednji: Spodnja tkalnica — bombaž: obratovanje: 53,0 % brez tkalke: S,2 % pretrgi: 10,7 % okvare stroja: 1,0 % okvara Unifila: 03 % pomanjkanje preje: 243 % vezanje: 33 % paranje: 1,4 % Sintetika — Bundi: obratovanje: 56,7 % brez tkalke: 7'4 % pretrgi: 133 % okvare stroja: 4,7 % okvara Unifila: 03 % pomanjkanje preje: 7,4 % vezanje: 7,7 % paranje: 2,1 % remont: 0,4 % ATR tkalnica: obratovanje: 54,3 % brez tkalke: 4,6 % pretrgi: 10,5 % okvare stroja: 1,9% pomanjkanje preje: 21,2 % vezanje: 6,5 % paranje: 1,0% Picanoli: obratovanje: 50,7 % brez tkalke: 0,7 % pretrgu: 15,8 % okvare stroja: 7,7 % pomanjkanje preje: ll’9 % vezanje: 8,2 % brez rezervnih delov: 5,0 % Someti: obratovanje: 48,7 % brez tkalke: 33 % pretrgi: 25,4 % okvare stroja: 2,6 % pomanjkanje preje: 83 % vezanje: ll'o% Poleg pomanjkanja materiala, na kar skorajda ne moremo vplivati, je previsok odstotek pretrgov, na vseh strojih in strojev brez tkalke. Iz kontrolne službe gredo mesečno podatki o rezultatih analiz po strojnih sistemih dn kakovosti izdelkov v TOZD proizvodnjo in tehnični sektor. Na podlagi vseh teh podatkov bi bilo potrebno tudi sproti ukrepati, da se odpravijo posamezne pomanjkljivosti, ter tako izboljša kakovost kot tudi poveča produktivnost. Karolina Puhan Samo praksa lahko potrdi, da razprave niso le potrata časa Dne 9. 10. 1984 je bil v zvezi z aktivnostmi po trinajsti seji CK ZKJ, sestanek političnega aktiva naše delovne organizacije. Na njem smo obravnavali delo samoupravnih oragnov, delovanje delegacij zbora združenega dela in delegacij samoupravnih interesnih skupnosti ter delovanje družbenopolitičnih organizacij. Navzoči so bili člani konference ZS delovne organizacije, člani ZK, člani predsedstva ZSM, vodje delegacij ter predsedniki delavskih svetov. Kot gost se je seje udeležil tovariš Ljubo Ar-sov, član občinskega komiteja ZKS. Tovariš Košir Slavko, ki je vodil sejo, je uvodoma vse prisotne seznanil z dosedanjimi aktivnostmi in razpravami po trinajsti seji. Izhajajoč iz ocen in rezultatov preteklih razprav, je poudaril potrebo po intenziviranju delovanja., vseh DPO in v zvezi s tem še posebno krepitev vloge osnovnih organizacij ZK. Tovarišica Darja Fortunat, je za tem podala poročilo o delovanju delegacij in delu samoupravnih organov ter o problemih, s katerimi se v zvezi s tem srečujemo v delovni organizaciji. Po teh ugotovitvah se delegati zbora združenega dela redno sestajajo, večkrat pa se dogaja, da niso sklepčni. Udeležba naših delegatov na sejah ZZD je vedno zagotovljena. Slabše je delo delegacij, ki naše interese zastopajo v delegatskih skupščinah SIS. Le-te se pred sejami niti redno ne sestajajo, v večini primerov pa tudi niso sklepčne. Na nesklepčnost verjetno vpliva tudi dejstvo, da je delo v proizvodnih TOZD organizirano v dveh izmenah, za- radi česar prihaja do težav pri določanju časa za sklic sestankov. Ali je to možno našim delegatom šteti v opravičilo? V uvodnem poročilu so bili razen omenjenega, obravnavani tudi drugi že dobro poznani problemi, kot so preobširnost gradiv in pomanjkljivo obveščanje baze o delu nekaterih SIS ter sprejetih sklepih in usmeritvah, za kar bi morali skrbeti tisti, katere smo izvolili na delegatske dolžnosti. Po uvodnem poročilu so bile v razpravah izkristalizirane naslednje ugotovitve, mnenja in predlogi: — gradiva za seje delegatskih skupščin so preobsežna, način podajanja snovi pa na takšni ravni, da ni razumljiv za celotno populacijo delegatov. Praksi, da se na podlagi gradiva napravijo povzetki, bi morale slediti tudi strokovne službe SIS. Vse preveč je primerov, da se dodatno gradivo dobi na samih sejah, kar delegate prisiljuje na formalno dvigovanje rok, saj se pred tem ne morejo posvetovati s sredino iz katere izhajajo; — ugotavljamo, da v vseh delegatskih skupščinah SIS delegatski sistem ni zaživel. Posledica tega so tudi subjektivne težave, ki izhajajo iz nezadostne aktivnosti posameznih delegatov in delegacij. Da bi se izognili vračanju na predstavniški sistem, težimo k temu, da se iz okvira delegacij določijo vedno drugi delegati za posamezne seje, kar pa ima večkrat negativne posledice na kontinuiteto dela, ker je obravnavana problematika pogosto vezana na predhodne seje; — zaradi izmenskega dela obstajajo tudi tehnične težave glede določitve časa razprav po posredovanih gradivih. V DO zaposlujemo pretežno ženske, ki imajo velike obveznosti tudi v okviru družinskega kroga. Večina delegatov ni pripravljena žrtvovati del svojega prostega časa za delo v delegaciji. Tako se večkrat enostransko zadovoljimo z zagotovitvijo udeležbe na sejah; — na ZZD se večkrat obravnavajo vprašanja, ki naj bi jih obravnaval zbor krajevnih skupnosti ali kak drug ustrezen organ, kar je tudi posledica neusklajenosti poslovnika za delo ZZD, in sicer tudi na republiški ravni; — v razpravi je bilo izraženo mišljenje, da so zbori uporabnikov skupščin SIS v neenakopravnem položaju glede na zbor izvajalcev, pa najsi bo to zaradi nezadostne informiranosti po obravnavanih vprašanjih ali po možnosti vpliva na odločitve skupščin; — delo delegacij je odvisno tudi od strokovnih služb, ki morajo podajati strokovna mnenja in opraviti selekcijo snovi v posameznih gradivih. V zvezi s tem je bil podan predlog o nastavitvi delavca, ki bi nudil strokovno pomoč pri delu DPO in delegacij v delovni organizaciji; — tudi z delom samoupravnih organov v delovni organizaciji ne moremo biti povsem zadovoljni. Ta ugotovitev sicer ne velja toliko za delavske svete, čeprav je bilo nekaj primerov nesklepčnosti, kot za delo odborov in komisij delavskih svetov. Ugotavljamo, da po zadnjih volitvah posamezni izvršilni organi še niso dokončno konstituirani. Na podlagi navedenih ugotovitev so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Strokovna služba se zadolži za preučitev utemeljenosti in možnosti namestitve tajnika DPO in delegacij. 2. V najkrajšem času se mora konstituirati odbor SDK DO in komisije delavskih svetov. Preučiti se mora, ali je sploh potrebno toliko različnih komisij. 3. Na strokovne službe SIS se posreduje zahteva, da z vsemi gradivi pošiljajo tudi povzetke. Na seji je stekla razprava tudi o delovanju zveze sindikatov in zveze socialistične mladine v naši delovni organizaciji. Tovarišica Majda Marolt je uvodoma seznanila prisotne o organiziranosti 00 ZS ter komisij. V svoji diskusiji je poudarila pomen aktivnosti, ki jih ima sindikat v zvezi s pobudo za zboljšanje kvalitete dela, kar je bilo izpostavljeno na prvi seji političnega aktiva. Nekatere 00 ZS se še (nadaljevanje na naslednji strani) Čeprav tik ob izhodu iz tovarne, smo z mislimi že drugod — v glavnem doma pri popoldanskih opravilih Samo praksa lahko potrdi, da razprave niso le potrata časa (nadaljevanje s prejšnje strani) vedno preveč ukvarjajo z obrobnimi zadevami. Tudi komisije sindikatov še niso zaživele, zato je potrebno pripraviti smernice za njihovo bodoče delo. Čutiti je pomanjkanje koordinacije, s katero bi se doseglo povezovanje in usmerjanje aktivnosti pri izpeljavi konkretnih akcij zveze sindikatov. Predsednik 00 ZSMS je govoril o delovanju mladinske organizacije. Le-ta, kot je dejal, deluje v okviru svojih možnosti. Za posamezne akcije, ki si jih mladina zastavlja, ni pravega odmeva mladincev. Na koncu je stekla beseda še o izobraževanju. V zvezi s tem je tovariš Lavrinc prisotne seznanil z nekaterimi podatki ter predlagal usmeritve za bodoče delo na tem področju. V preteklem obdobju je razne oblike izobraževanja v okviru občine končalo 249 udeležencev, od tega iz naše delovne organizacije 40, kar kaže na veliko nesorazmerje. Zaradi tega je potrebno predloge za izobraževanje usklajevati na ravni delovne organizacije ter zastaviti merila, po katerih bi se izbirali kandidati za izobraževanje. To naj bi bili mlajši delavci, ki so se s pravilnim odnosom do pe- rečih vprašani že potrdili v svoji delovni sredini in so pripravljeni pridobljeno znanje uporabiti v vsakdanji praksi. Razprave po trinajsti seji v temeljnih sredinah, se tako iztekajo. Na vrsti je etapa, v kateri bodo predloge sklepov obravnavali v organih na občinski, republiški in zvezni ravni. Do končnih sklepov nas ločita še dva meseca, kar pa ne pomeni, da ta čas lahko preždimo v lastnem samozadovoljstvu. Razprave v naši delovni organizaciji so nedvomno bile koristne, njihovo vrednost pa lahko potrdi samo praksa. Ivan Kamenšek Poskrbimo za lepši izgled okolice Vsaka organizirana skupnost ljudi je na svoj način urejala svojo okolico. Z rastjo standarda in spremembami življenjskih navad se je temu primerno spreminjalo tudi urejanje okolice bivališč. Na delovnem mestu oz. tovarni preživimo precejšen del svojega časa, zato bi morali čistoči in urejenosti okolice posvečati večjo skrb kot jo sicer. Ne samo zaradi higienskih normativov, ampak tudi požarne varnosti in podobno. Ta skrb pa naj ne bi bila le dolžnost tistih, ki jim je to delovna obveznost, ampak nas vseh. Ta skrb naj bi bil odraz kulture posameznika, predmet vzgoje v družinskem krogu, šolskih klopeh, skrb celotne družbe. Vse prevečkrat smo namreč priča, tudi v naši sredini, da od- večna embalaža, jogurtovi lončki, papir, cigaretni ogorki, niso na mestih, kamor spadajo. Nasploh se kolekcija teh in še dodatnih odpadkov pokaže takrat, ko zapiha veter. Tudi razmetane palete sem ter tja po tovarni ne dajejo naj lepšega videza, poleg tega, da ovirajo tudi delavce same pri delu. Pa še to, nekateri celo vozijo na »mesto za kompost« odpadke betona in opeke. Čeprav se pojavljajo težave v zvezi z neurejeno kolesarnico, spomenik žrtvam NOB pred našo tovarno ni namenjen mestu za parkiranje koles. Vsi ti navedeni primeri so sestavni del celote izgleda našega okolja. Veseli smo urejenega okolja, pa vseeno nismo vedno pripravljeni za to karkoli ukreniti. Prodaja ni bistveno upadla, kljub temu, da je prodajni prostor začasno v drugih prostorih DOPISUJTE V KONOPLAN! Če bi si vsak prizadeval in pospravil za sabo le odpadke, oz. jih odvrgel na mesta pripravljena za Čiščenje okolice to, bi se z malo truda izboljšala urejenost okolice v zadovoljstvo vseh nas. Marjan Pipan Njemu NA MALI PLANINI Poslednji list se je žalostno, v tihi bolečini nemo poslovil od drevesa, Žalostno zaplesal smrtni ples v vetru in se potiho spustil na zemljo, ki mu je dala svoj smrtni poljub. Svinčeno nebo se je topo spustilo nad mesto in rahle kaplje napajajo gobo v srcu, ki postaja težja in večja in napolnjuje prsi z nečim hladnim in težkim. Plašč in škornji čakajo v veži. Nadenem si jih in se tiho odpravim do vrat. S sklonjeno glavo stopam po asfaltu, ki mi nemo vrača odmev korakov. Trdo, brezčutno! Hiše postajajo vse redkejše. Gole veje se posmehujejo moji tesnobi: »Vse je minljivo,« mi govore. »Kaj moreš, življenje v vsakem primeru teče dalje!« Korak postaja vse težji. Občutek imam kot da se mi je na vsako nogo prilepila gora svinca. Grlo se mi je že tako stisnilo, da vsak požirek sline postane mučen napor. Noge nenadoma obstanejo. Ne premaknejo se več. Strmim v betonski okvir. Nič! Vse je tiho. Vse je mrtvo, tako peklensko mrtvo. In hladno. Zaprem oči in glej. Ljubljeni obraz se prikaže pred mano. Za trenutek me prešine: »Tu je, spet je tu. Vedela sem, da me vsaj ti ne boš pustil na cedilu.« Nežna roka mi pogladi lase in dahne prisrčen poljub na čelo. Ogljem oči me nagajivo premerijo. Zadovoljen z menoj? Ne, verjetno ne. Človek stori v življenju na oceane napak. Nisem hotela, mnogokrat nisem želela, da bo tako. Toda meni se vedno primeri kaj nenavadnega, neumnega-Vedno je nekaj vmes! Roki se razprostreta in me primeta za lici. Tako toplo mi postane. Morda me vsaj on razume? Morda se vsaj njemu moje napake in spodrsljaji ne zde tako obupni? Zopet nasmeh. Dotik na licih postane nežen stisk. Hvala. Hvala! Človek tako potrebuje včasih nekoga, ki te razume. Mnogokrat je to potrebnejše od kruha in vode. Tako težko je najti Človeka. Še vedno toplota na licih. Roki se premakneta in nežno ulovita solzi, ki sta začeli polzeti. Jokam? Jok na grobu človeka, ki je moje otroštvo in mladost. Še sedaj je ob meni. Včasih, ko mi je najteže, se skloni k meni in me tolaži. Ni ga več! Edino za vse, kar si mi dal je lahko le mali »Hvala, Oče!« Darja Pleše ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očeta ANDREJA ŠARC se iskreno zahvaljujem sodelavcem in vsem drugim za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. hčerka Kati Pele ZAHVALA Ob nenadni tragični izgubi mojega dragega brata JANEZA SERE se iskreno zahvaljujem kolektivu Induplati, OE Mokronog za poklonjene vence, izraze sožalja ter spremstva na zadnji poti. Marija Kos Delovna akcija na Mali planini, ki jo je imela naša 00 ZSM že dalj časa v programu, je končno le uspela. V soboto, 27. 10. 84 se je obetalo zelo slabo vreme. Zato se nas je zbralo manj, kot smo pričakovali. Komaj smo ušli deževju v dolini, že nas je ovila gosta megla, ki nas je spremljala vso pot do Male planine. Pot je bila zelo slaba in prišli smo kar precej utrujeni in mokri. Po krajšem počitku in okrepčilu smo se lotili žaganja in skladanja drv. Dela je bilo veliko, zato je bilo treba kar dobro poprijeti. Uživali smo ob pogledu na velik kup drv, ki se je iz ure v uro manjšal. Malo pred koncem nas je Da nas pozimi ne bo zeblo ujela noč, tako da smo delo končali ob luči in nato utrujeni in premraženi odšli v kočo. Medtem, ko se je moral Dušan izkazati v svojih kuharskih sposobnostih, smo se mi borili za prostor ob peči, ki je bila prijetno topla. Po večerji smo s skupnimi močmi pospravili in pomili posodo, nato pa prijeten večer zaključili z igranjem kart in se pri tem do solz nasmejali. V nedeljo, po zajtrku nas je čakalo še pospravljanje in čiščenje v domu in okoli njega. Z Male planine smo odšli zelo zadovoljni in upamo, da bodo z našim delom zadovoljni tudi tisti, ki bodo v prihodnjih mesecih preživeli del dopusta v našem domu. Mladinci PREGOVORI — Če ljubite življenje, ne zapravljajte časa, kajti življenje je narejeno iz njega (francoski). — Najboljša pridiga je pridiga srca, najboljši učitelj je čas, najboljša knjiga je svet (španski). >XXNXXX>NXXX>>XKXXXXKXX>XXX>>>XX\XVSX\XNXXXVsX\XV o o a «8 Bolezen v % Nesreče pri delu v % Nega druž. članov v % 1 | Sprem. druž. članov v % Redni in pod. por. dopust v % Skupaj v % Izpadle ure Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken 556 4,62 0,11 0,80 0,10 1,71 7,34 7.183 Maloprodaja 29 0,63 — — — 3,45 4,08 207 Restavracija 19 — — 1,26 — — 1,26 42 Konfekcija 286 4,83 0,29 0,77 0,08 2,92 8,89 4.473 DSSS 110 1,43 — 0,78 1,82 4,03 780 Povprečni izostanki za celotno podjetje: Zaposlenih 1000 delavcev Izostanki zaradi bolezni 4,13 % Izostanki zaradi nesreč 0,14 % Izostanki zaradi nege družinskega člana 0,77 % Izostanki zaradi spremstva 0,08 % Izostanki zaradi rednega in pod. por. dopusta 2,09 % Skupaj: 7,21% Izdaja v 1650 izvodih DO INDUPLATI Jarše r. o. Uredniški odbor: Ivica ČESNIK, Darja FORTUNAT, odgovorni urednik, Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠEVIČ, Katja KHAM, Vida KOŽELJ, Maks LAVRINC, Marjan MALI, Kristina PUNGERČAR in Franci VELEPEC. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421—1/72 od 8. 4. 1974).