9 //U.ÎJJ / JHU^U Bodo Pianinëani imeli svojega zdravnika? Stran 5 Roparslie mašliare še vedno na prostosti Stran 15 Št. 18/ Leto 63 / Celje, 4. marec 2008 / Cena 0,81 EUR VELIKA ★ NAGRADN/ tus igra "Do polnega vozička brez mošnjička" •v ra «u laj «M HH tulktub Rdeči petelin uničeval po regiji STRAN 3 Epidemijo idravti Douhtarpodimis STRAN 17 »Pravi iiNieliniaiii ne povzrocafo ila« mmm Žalost in sooienje s hrvto reabiMtjo STRAN t2 9770353734020 2_BpacoPKi Velika telovadnica in prostorni kabineti Učenci celjske Osnovne Šole Frana Kranjca, ki so za prvo polletje morali podaljšati svoje gostovanje v prostorih nekdanje Kovino-tehnine upravne stavbe na Mariborski cesti, so se včeraj preselili v novo šolo na Polulab. Nova šola ima približno 4,700 kvadratnih metrov prostorov, zunanje športno igrišče nad telovadnico, multimedijsko učilnico» je-dilnico. veliko telovadnico ter prostorne in svelle razrede. »Občutki so enkratni» čudoviti,« je navdušena ravnateljica Ivanka Marič, »vse je veliko lepSe, kot je bilo prej» in veliko bolj naravnano na sodoben pouk.« Prednosti nove šole so predvsem v tem, da ima dobre prostorske pogoje, novo opremo in boljšo razporeditev. Učenci in učitelji zdaj ne bodo imeli več težav s prostorsko stisko. Velika pridobitev je tudi lepa nova telovadnica s plezalno steno, tribunami in z velikimi garderobami» ki so si jo najbolj želeli otroci. Prostorski pogoji so boljši tudi za učitelje, saj imajo svoje kabinete, kjer bodo lahko v Svette ucilnic« so razveselile tudi ucence nižje stopnje. Kmalu bodo najmlajši iolarji dobili tudi kuharski in ^izorski kotiček n igni. miru in nemoteno delali, kar v prejšnji Šoli ni bilo mogoče. Vendar vsa dela še niso končana. Okoli Šole Še ho-dijo gradbeni delavci in končujejo zadnje malenkosti» pa tudi vse opreme znotraj šole še ni. Vendar bo vse končano v prihodnjih dneh. :«Predvidevam, da bomo zdaj še uspešnejši, kot smo bili doslej in da bo pouk na višji kakovostni ravni, zlasti tam, kjer smo biJi prej prikrajšani za posebne učilnice in jih zdaj imamo,« razmišlja Ivanka Marič, »tudi zaradi boljšega počutja in lepšegaoko-Ija bomo lahko zdaj še uspešnejši pri àe\uA Prvega solskaga dne po kančaaih pocrtnieah so bifi gotovo nejbolj veseli učenci Osnovna iole Frana Kran>ea. S poukom $o začeli v povsam ftovHi in lepth prostorih. Nova šola na Polulah, pravijo v občinskem oddelku za družbene dejavnosti, dolgoročno rešuje probleme osnovnošolskega izobraževanja za približno 300 otrok, ki obiskujejo to šolo> in Še za približno 60 otrok, ki obiskujejo tamkajšnji vrtec in ki so jim namenili nekaj nad 300 kvadratniii metrov ter zunanje igrišče. V ^adnjo nove šole, ki je zadnja od večletnih celjskih naložb v izboljšanje osnovnošolske infrastrukture, je občina vložila dobrih 10 milijonov evTOv. ministrstvo za šolstvo in šport pa je gradnjo sofinanciralo z dobrimi 700 tisoč evri. Učend, ki sovCerajprvičsto-pili v prostore nove šole. so prvi dve uri preživeli z razredniki in si ogledali cisti del šole, kjer bodo imeli pouk. Razdelili so si tudi garderobne omarice in si ogledali učilnice. Nato so imeli čas, da so se sprehodili po šoli. Najbolj so jih navdušile nova telovadnica s plezalno steno in svetle učilnice ter nova računalniška oprema. Danes so že imeli reden pouk, ki je v novih prostorih zagotovo lažji in bolj zabaven. KŠ, foto: AŠ Žnidar tudi direktor Nadzorni svet družbe DDC Svetovanje inženiring je prejšnji ponedeljek za začasnega glavnega direktorja družbe imenoval predsednika nadzornega sveta. Ljuba Žnidarja, sicer tudi župana občine Polzela. Ta bo družbo vodil do imenovanja novega direktorja, in sicer največ za obdobje enega meseca. Dosedanjemu direktorju Metodu Di Batisfi se [e mandat namreč iztekel ravno prejšnji ponedeljek. Znidar bo v Času mandata funkcijo župana opravljal neprofesionalno in to, kot poudarja, ne bo ogrozilo vodenja občinske upra-ve. Ali bo funkcijo direktorja opravljal tudi po enomesečnem mandatu, je, kot pravi, še preuranjena napoved. MJ Vrata odpira Logistiica 08 Fakulteta za logistiko z Evropskim združenjem za promet, transport in poslovno logistiko ter s podjetjem GK Inženiring jutri in v četrtek v Celju pripraidja sejem logistike. V prostorih celjske fakultete se bodo v dveh dneh zvrstila števiina predavanja in predstavitve. Rdeča nit letošnje prireditve bo gradnja sistemov oskrbovalnih verig, ki so osnova za medsebojno sodelovanje logistov. Drugi dan bodo pozornost namenili problemom zelene logistike in kadrov, ob zaključku pa izbrali zlatega loglsta za leto 2007. Prireditev bo jutri ob 8.30 uradno odprla ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Doli-nar, obiskovalce pa bosta nagovorila Še celjski župan Bojan Srot in dekan fakultete za logistiko prof. dr. Martin Lipičnik. PM Nov znak ns cestninskih postejah Tepanje in Vrensko označuje posebno stezo, na kateri je mogoče cestnino plačati zgolj s karticami. Cestnina zgolj s icarticami v začetku tedna so na cestninskih postajah Vransko in Tepanje začele delovati prirejene kombinirane cestninske steze, ki bodo ob povečanem obsegu prometa rezervirane samo za negotovinsko plačevanje cestnine. V smeri proti Ljubljani sta prirejeni cestninski stezi začeli delovati včeraj, v smeri proti Mariboru pa danes. V času povečanega obsega prometa bo na cesminskih postajah Vransko in Tepanje odslej ena cesminska steza v vsako smer rezervirana zgolj za plačevanje z elektronsko tablico sistema ABC, Dars kartico ali s katero od plačilnih kartic, ki jih Dars sprejema za plačilo cestnine. BS Mestni svet o grbih Tudi letos bodo v Celju ob občinskem prazniku, čez dober mesec, zaslužnim podelili najvišja občinska priznanja - zlate, srebrne, bronaste in kristalne grbe. Ze tretje leto zapored komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade ne predlaga imenovanja častnega občana. Predlog komisije bo-do danes obravnavali in potrjevali mestni svetniki. Za dobitnika zlatega grba je predlagan dolgoletni mestni svetnik Jožef Bučer. Srebrna celjska grba naj bi prejela dramski igralec Renato Jenček tc Celjska folklorna skupina. Za dobitnike bronastih grbov so predlagani Kvartet Akord ter podjetnika Peter Pišek in Rafael Geršak oziroma Pekarna Geršak. S kristalnimi grbi Celjani vsako leto nagradijo tudi svoje najuspešnejše študente za odličnost v celotnem času študija. Kristalne grbe ííaj bi letos po predlogu komisije prejeli flavtistka Mirjana Božičnik, violinistki Marija Rome in Barbara Rajesič, etnologinja in kulturna antropologinja Zala Pezdir ter filozof Pavel Platovšek. BS Močan mobitel! Samtujif SGH-MUO • PoveCsna odpomosi na vlago, pf^ in udar» « ^m6(oroćne ifiMonirtfife pnek vgnfsnega Mínika • Zvočna be«žU (Oikldlont » Vgreien FMotfJshj »oreieniniii • KAlMaTfir • Butffka HMS' O @ IP- 63,96 € UooA^im enOaini "wete upenfiMkoti in^nnr n aMup ■ui^iVri raMtto« na«^ »M rvs«^« f« O»^ 7»»»^ |t "Kflif. M aoatm meaw nwsté m rx VM» rnagr* tiwm oov. Ponudim nt» de rVctln^^te a m uraSntMpAMiU, raanjaMiWirti SOSvaW. MM ta««», SnocM jKkBt In ItMM p«Wt r« {MWU ímMM »«UintiiH /WcKMan V*WcbM«()IM/poda|lan|y fW)£fU&he^rDfW)*MeM ÛSàVDMTS ta 12 n«t0aev< ta «m. kd nimm mfniMLi «TMfcat it 9/200S. m it 18-4.irar9c2008 f Bodoči dijaki bodo sicrbeii za oicoije Za uresničevanje evropskih in nacionalnih strate-gij glede varovanja okolja in upravljanja z naravnimi viri bo Slovenija potrebovala specializirane kadre. Tega se zavedajo ludi srednje šole na Celjskem, ki bodo s Soi ski m letom 2007/2008 začele izvajad nove programe. Šolska centra v Celju in Velenju bosta izobraževala okoljevarstve-ne in Šolski center Šentjur naravovarstvene tehnike. Ministrstvo za Šolstvo in Šport je Šolski center Šentjur izbralo za pilotno Šolo izvajanja progama naravovars-tva. Ideja se je v centru rodila že pred desetimi leti s pomočjo ekspertne skupine strokovnjakov s področja biotehnike, pod vodstvom ravnateljice šentjurskega centra Staške Buser pa je končno nastal nov program. Podprli so ga ministrstvi za okolje in prostor 1er kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kme-tljsko-gozdarska zbornica, fakultete in socialni partnerji. »Cilj je izobraziti kadre, ki bodo v naravi znali interdisciplinarno ukrepati, veliko bo terenskega in praktičnega dela. Prav tako pestra je paleta zaposlitvenih možnosti, naravovarstveni tehniki bodo lahko delovali v naravnih parkih, zavarovanih območjih, vodili v naravi, pridobivali alternativne vire energije, upravljali kompo-stame in biološke čistilne naprave, možna bo tudi koor- dinacija za sonaraven traj-nostni razvoj v industriji, podjetjih ter lokalnih upravnih enotah,« pravi Buserje-va. Glavni namen je mlade poučiti o odnosu do okolja, preučevati vpliv človekovih dejavnosti na okolje ter odpravo posledic, kijih povzročajo človeški posegi. Se posebej, ker se je tudi Slovenija zavezala k trajnostnemu razvoju z upoštevanjem narave, vendar ustreaiih poklicnih profilov do zdaj ni oblikovala. Varovali bodo okolje v Celju in Velenju bodo izobraževali okoljevarstvene tetmike. Ti naj bi v štirih le- tih osvojili temeljne vsebine s področja varstva zraka, gospodarjenja s pitno in tehnološko vodo, odpadnimi vodami, odpadki, prostorom in kakovostjo tal, spoznali pa bodo tudi okoljevarstvene tehnologije in okoljsko zakonodajo. Čaka jih veliko dela in prakse v naravi. Zaposlitvene možností naj bi bile prav tako pestre, od komunalnih podjetij, energetskih objektov, ekoloških inštitutov do podjetij z večjo količino odpadkov, odpadnih voda in zračnih emisij. Oba programa kot poglaviten cilj navajata usposabljanje za etično in odgovorno ravnanje z okoljem in sodeč po zagotovitvah omogočata takojšnjo zaposlitev, PM V Celju na voljo tudi poslovna informatika Visoki komercialni šoli Celje je uspelo pridobiti soglasje republiškega sveta za visoko Šolstvo za izvajanje dodiplomskega programa poslovne informatike. »Gre za železo, ki smo ga imeli v ognju že kar nekaj Časa. pn Čemer je oblikovani program v skladu s potrebami, ki smo jih y-^ýnalr na trgu dela,« je z novo Študijsko pridobitvijo zadovoljen direktor visoke komercialne Šole Jože Ger-àak. V nov program se bo mogoče vpisati že s prihajajočim študijskim letom, in sicer bo Študente sprejemalo več enot. V Celju so namenili po 60 mest rednim in izrednim študentom, v Ljubljani in Mariboru pa bo lahko Študiralo po 60 izrednih Študentov. Po treh letih študija bodo diplomanti lahko pridobili strokovni naziv diplomiranega informatika. Prodam naj bi bil po Geršakovih besedah novost celo na nacionalni ravni, prodekanja l^tjana Kovač pa ob tem dodaja, da so uspeli oblikovati v praksi zelo zaželeno kombinacijo tehniških in poslovnih ved. PM Rdeči petelin uničeval po celotni regiji Požarna ogroženost danes preklicana! - Skoraj vsak dan boj gasilcev z ognjem Vse do izdatnejših padavin, obetajo se že danes in jutri, je bila na našem območju dober teden dni razglašena velika požarna ogroženost. Na srečo je ta od danes naprej preklicana. Medtem ko so v teh dneh inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, gozdarska in kmetijska inšpekcija ter policija poostreno nadzirale območje, se je na terenu po regiji z ognjem skoraj vsak dan borilo predvsem veliko gasilcev. Ognjene zublje v zadnjih dneh nista netila le pregreto ozračje in suha trava, temveč tudi sobomo neurje, zlasti r\a območju Zgornje Savinjske doline. Podrto drevo, ki je padlo na električne vodnike, je zaradi isker zanetilo travniški požar v naselju Ljubno ob Savinji, Zgorelo je sto kvadratnih metrov travne povrSme, ki so jo pogasili gasilci z Ljubnega ob Savinji, iz Radmiija in z Oko-nine. Zaradi iskrenja daljnovoda je zagorela tudi trava v bližini stanovanjskega objekta v naselju Skomo v bližini ŠoJianja. Delavci Elektra Velenje so izklopili daljnovod iz omrežja, medtem ko so požar, razširjen na 150 kvadratnih metrih, pogasili gasilci Šoštanj-mesto in Paška vas. Zagorelo je tudi v Četrtek malo pred deveto uro zvečer v Vrbju. Zagorele so Jesene barake le nekaj metrov stran od Doma krajanov Vrb-je, ki mu je zaradi hitrega prihoda gasilcev na pogorišče ogenj prtzanesel. Ognje- A ' Četrtkov pnar v Vrtiju je popolnoma uničil losene baraks in nsebno voziln. b ja na srečo prizanašal lo nekaj metrov stnn oddaljanamu domu krajanov. ni zublji so v celoti tmičili barake in osebno vozilo znamke Seat Toledo enega od tamkajšnjih stanovalcev, parkirano v bližini barak, v katerih so stanovalci hranili najrazličnejše predmete. Gasilcem iz Vrbja, Žalca, Griž, Gotovel; in Šempetra je v slabi uri požar uspelo omejiti in pogasili ter pogorišče nekaj ur zatem že zavarovati. Vzrok požara Še ni znan. nastalo pa je za približno 12 tisoč evrov Škode. V nedeljo popoldne je ogenj besnel tudi na območju Bohorja. Na težko dostopnem območju poraščenem z gozdom ia podrastjo so gašenje dodatno oteževale skale in strmo pobočje. Ogenj je izbruhnil na kotó-vozni poti za traktoriste, ki služi za spraNôlo lesa in se je zaradi močnejšega vetra hi- tro razširil na gozd. Uničenih je približno 20 hektarjev gozda in podmladek gozdnega rastlinja. 130 gasilcem iz sedmih gasilskih enot, lovcem, gozdarjem, policistom in domačinom, ki so pomagali pri urejanju prometa je uspelo do večernih ur požar lokalizirati, dobra polovica gasilcev pa je na pogorišču ostala čez noč. Poveljnik Gasilske zveze Šentjur Martin Cmok je včeraj popoldan ovrgel domnevo, da bi požar nekdo pod-talaiil> saj da je najdeaa kanta za bencin najverjetneje ostala po podiranju dreves pred dnevi. Uradni vzrok požara zaenkrat torej še ni znan, prav tako tudi ne višina nastale škode, ki je zagotovo ogromna. MATEJA JAZBEC Foto: Gregor Katič Svetovanje in lobiranje Mestna občina Celje naj bi se včlanila v Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje v Bruslju. Tak je vsaj predlog župana, ki ga bo danes na seji potrjeval mestni svet. Gre za Članstvo v edini slovenski nevladni organizaciji v Bruslju, ki ob informacijskih Storitvah, svetovanju, izobraževanju in promociji obljublja tudi lobiranje in zastopanje interesov Članov pri evropskih Institucijah. Mestna občina Celje je minulega pol leta na osnovi posebne pogodbe z združenjem že sodelovala in na ta način preverjala prednosti takšnega sodelovanja. Ocenili so. da so s sodelovanjem pridobili dober vir informacij in zastopnika interesov občine v Bruslju. Članstvo v združenju bi občini omogočilo tudi sodelovanje v mreži Rastoča mesta, ki jo sestavlja deset ambicioznih mest. Vsa so v bližini prestolnic svojih držav, vsa so hitro rastoča in razvijajoča. Prednost članstva v tej mreži predlagatelji-vidijo zlasti v izmenjavi dobrih praks v izvajanju lizbonske strategije in tudi v lirjenju sodelovanja med mesti. Znotraj te mreže bo Celje lahko promoviralo svoje aktivnosti, privlačna pa je tudi možnost skupnega kandidiranja na razpisih za evropska sredstva. Članstvo v Slovenskem gospodarskem in raziskovalnem združenju v Bruslju bo občino stalo deset tisoč evrov letne članarine. BS iitiww.iiovite(lnil[.com I^ŠTOĎABSTVO novi tednik Za Mlakarjem Mlakarjeva? Ugibanja o novem direktorju Term Dobrna Janez Mlakar bo Terme Dobrna vodil le še do 15. aprila» konec marca pa bo uradno znan/a njegov/a naâlednik/ca. Kot pravi po dolgem času edini direktor, kj je terme vodil skoraj cel mandat (za terme je že veljala stara šala, da direktor-je menjujejo pogosteje kot vodo v bazenu), mesto direktorja zapušča na lastno željo. Pri tem ne skriva, da se za nasledstvo poteguje njegova žena Vlasta. »Iz Term Dobrna odhajam izključno na lastno željo. Delu v turizmu le bilo zame velik izziv in veliká priložnost, da sem spoznal skrivnosti in Čare storitvene dejavnosti. Lahko rečem» da je to področje zelo zahtevno» a tudi zelo zanimivo,« pravi Janez Mlakar. »Res je> da ima tudi proizvodnja veliko adrenalina in zahteva veliko discipline. To je zame velik izziv in mogoče me je ta želja potegnila nazaj na njene poti. Lahko rečem, da sem imel srečo, da sem v mojem mandatnem obdobju odlično sodeloval z lastniki, da ní nikoli prišlo do kakršnih koli točk preloma in tudi mojo odločitev o odhodu iz družbe so sprejeli z razumevanjem. Velika prednost je, če se lahko odločaš po lastnih željah.« Kje bo vaša nova siu^>a? Odhajam v Skupino Krater, kjer bom izviini direktor za področje tiskarstva. Družba ima svoje tiskarne razpršene po Sloveniji, kar pomeni tudi nov delokrog. Janez Mlakar Je razlog za odhod obnova zdraviliškega doma? Kako daleč so ti projekti? Projekt za prenovo zdraviliškega doma še vedno traja. Smo tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Ali bodo lastniki z novim direktorjem nadaljevali ta projekt, je odvisno od njih. Kdo bo vaš naslednik? Ugiba se, da naj bi bila med možnimi kandidati tudi vaša žena? Osebno še ne poznam imena novega direktorja Term Dobrna. O tem odločajo lastniki. Sam sem dal dva predloga, za katera menim, da bi bila primerna za vodenje družbe. Menim, da bi bila Vlasta Miakar primerna oseba, saj zelo dobro pozna Terme Dobrna in je v zdraviliškemu turizmu tako rekoč »doma«. Na kaj ste najbolj ponosni po petih letih dela v termah? V prvi vrsti sem ponosen na ekipo, ki sodeluje z ma- no. Sam ne bi dosegel rezultatov, ki so zelo dobri. Terme Dobrna leta 2003 in 2008 so kot dva svetova. Prišel sem na ladjo, ki ni Imela jasnega dlja, kam naj pluje, kjer so eni veslali naprej, drugi nazaj, na njej so bili potniki, ki niso pla^l vozovnice, pa še morje je bilo razburkano. Počasi smo gradili in ustvarjali klimo in ponudbo, na katero smo danes ponosni, predvsem pa smo zadovoljili goste, zaposlene in lastnike. Finančno so rezultati odlični - Čisti prihodek od prodaje smo povečali za 29 odstotkov, družbo pa iz rdečih številk leta 2003 popeljali na dobrega pol milijona evrov dobička. Ponosen sem na to, da smo se uspešno spopadli z racionalizacijo stroškov in reorganizacijo družbe. Na drugi strani so se Terme Dobrna pozidonirale kot terme z jasno vizijo - biti partner ženski v vseh njenih obdob-jih. ROZMARI PETEK Bo rgodba Pivavtms ÍMiko podabna Mericunevi? Kolonel izpolnjuje svojo poslanstvo Kolonel je objavil ponudbo za prevzem preostalega 22-od8totiiega deleža Centra Naložb, ki ga še nima v lasti. Gre za finančno družbo» ki je nedavno postala 61-odstotna lastnica i ufon d Holdinga, podjetja, ki skupaj &e s tremi podjetji ravno prevzema Pivovarno Laško. Družba Kolone!, kt jo neformalno imenujejo »poštni nabiralnik«, formalno pa je njena dejavnost poslovno svetovanje, naj bi bila ravno s tem namenom tudi ustanovljena. Že leta 2006 je kupovala Center Naložbe, čeprav se je takrat imenovala Infond Holding 1. Kolonel za delnico Centra Naložb - rok ponudbe je začel teči ravno danes, iztekel pa se bo 1. aprila - ponuja 7,5 evra, kar pomeni, da bo za nakup preostanka odštel 6,3 milijona evrov. »Nabiralnik« v javnosti pogosto povezujejo s prvim možem v Pivovanu Laško Boš-kom šrotom. Kot špekulirajo poznavalci, gre za zaključek kroga okoli pivovarne in njenega neuradnega menedžerskega odkupa. Preprosta neuradna razlaga: družba Center Naložbe lastniško obvladuje Infond Holding in je že zdaj v večinski lasti Koloneia, za Kolonelom pa naj bi stal Boško Šrot. RP, foto: CK Generali v novih prostorih v petek je Zavarovalnica Generali iz Ulice ÛV. divizije 8 svojo pisarno m škodni center prestavila le nekaj številk niže. V Ulici XIV. divizije 12 ima zdaj večje in sodobnejše prostore. V novi pisarni lahko stranke vsak dan od 8. do 18. ure sklenejo avtomobilska zava- rovanja za izkušene voznike kot tudi vsa ostala zavarovanja iz Generalijeve ponudbe, medtem ko škodni center obratuje le do 16. ure. Telefonske številke zavarovalnice so ostale enake, spremenjene so le številke telefaksa. RP NE SAMO KVALITETNI, AMPAK TUDI INOVATIVNI PVC in ALU okna, vrsta, zimski vrtovi in ograjni ststemi za svet V novi podobí. fílMOMT SVET V NOVI PODOBI Etol presegel nacrte Etol je po še nerevidiranih podatkih lani prodal za Sâ milijonov evrov izdelkov, kar je slabih 16 odstotkov več kot leto prej, tisti dobiček pa je znašal 2,9 milijona evrov. Letos naj bi se prodaja lastnih izdelkov povečala za dobrih 8 odstotkov» skupna pa za 13 odstotkov. Cisti dobiček letošnjega leta naj bi tako, Če bo Šlo vse po načrtih, znašal 3,1 milijona evrov. Večji letošnji »rizik« je le negotova situadja, povezana z obravnavo blaga slovenskih proizvajalcev na srbskem trgu, sicer večjih negotovosti ne planirajo. RP Banka Celje s četrtino večjim dobiclcom Banka Celje je lani zabeležila 20>8 milijona evrov čistega dobička» kar je 25 odstotkov več od načrtov in več kot leta 2006. Bilančna vsota se je povečala za 16 odstotkov na 2,3 milijarde evrov. Tako za letos kot za prihodnji dve leti načrtujejo 12-od-stotno rast obsega poslovanja. Obrestna marža se bo letos še zniževala, nato se bo začela postopno zviševati, še vedno pa se bo gibala na ravni okoli 2 odstotka, ocenjujejo v upravi. Banka je lani zaradi zagotavljanja ustrezne višine kapitala in količnika kapitalske ustreznosti izdala podrejene obveznice» potrdila in druge t.i. inŠUTimente v skupni višini 972 milijona evrov. Dodatne vire financiranja je iskala Judi v tujini- Zaradi hitre rasti poslovanja ter uveljavitve nove kapitalske ureditve bank bodo v Banki Celje letos izvedli dokapitalizacijo, o Čemer smo že poročali. Več podrobnosti o njej še vedno ni znanih. RP št. 18 - 4. marec 2008 UALNO Bodo Planinčani imeli svojega zdravniica? Planina pri Sevnici po upokojitvi priljubljenega Janeza âmida íe vedno nI dobila nadomestnega zdravnika. Ambulanta odpre vrata nekajkrat na teden in ob teh priložnostih čakalnica poka po Šivih. Zdaj kraja* ne skrbi, da bi zdravstveno postajo na Planini zaradi vsesplošnega pomanjkanja zdravnikov nekega dne enostavno zaprli. Direktorica ZD Šentjur Melita Tasić-llič pravi, da zaenkrat o tem ne razmišljajo. »Novega zdravnikaiščemo že vse od marca lani, ko nas je Janez Smid obvestil, da z začetkom leta 2006 odhaja v pokoj. Objavili smo razpise v dnevnoinformativnih in strokovnih publikacijah,« pove Ln kot nadaljuje» to še ni bilo vse: »Aktivno smo iskali, spraševali, klicali naokrog. Če kdo koga pozna ali priporoča.« Odziva ni bilo. Januarja je bila ambulanta na Planini odprta dvakrat tedensko. Moči pač razporedijo glede na zmogljivosti v matičnem zdravstvenem domu, »Od 1. februarja je pri nas zaposle-na nova zdravnica, tako da je odûej v dislocirani enoti zdravnik na voljo trikrat na leden.« Simptomatično slovensko pomanjkanje zdravnikov se najprej pokaže na podeželju. Na gradu novo stopnišče Mestna občina Celje je na spletnem portalu objavila razpis, 8 katerim Išče najugodnejšega ponudnika, ki bo gradil nov dostop do Friderikovega stolpa in večnamensko stopnišče na celjskem Starem gradu. Kot smo že poročali, je Mestna občina Celje del de-□aija za uresničitev tega projekta zagotovila v proračunu, de! denaija pa je pridobila tudi iz evropskega sklada. Gre za začetek celovitega projekta gradbene sanacije Friderikovega stolpa, novo stopnišče in dostop do Friderikovega stolpa pa bosta hkrati služila kot tribune za prizorišče vseh prireditev na Starem gradu. Delom letos namenjajo dobrih 800 tisoč evrov, pri čemer je dobrega pol milijona evrov evropskega denarja. Za razpisana dela so namenili 240 tisoč evrov. Po izbiri ponudnika bo ta moral dela končati do sredine junija. 6S Janez ftemskar A morda se časi le jasnijo. Kot pravi direktorica, sta se tokrat prvič, kar je objavljen razpis, odzvala zdravnik in zobozdravnica, par iz Makedonije. »Ker imamo tudi zobozdravnico do jeseni na porodniškem staležu, bi bila oba zelo dobrodošla.« Zatakne pa. se drugje. Oba morata namreč nostrificirati še kar nekaj izpitov. »To po mojem traja do^o, veliko predolgo. Njemu naj bi ostala Še dva izpita, opravil pa naj bi jih tam do novega leta.« Žalostno pa je to, da so izpitni roki posejani zelo na redko in je tako veiik del nostrííikacij-skega postopka, tudi če gre vse posreči, čakanje. »Menim, da bi morali te postop- ke s strani zdravniške zbornice in minisu^tva za zdravje malo. pospešiti.« Zdravnike diplome iz časa skupne države Jugoslavije, so veljavne tudi pri nas. Po letu 1991 pa zanje velja precej zahteven postopek nostrifikacije. Na območju Evropske unije kot za ostalo delovno silo tudi za zdravnike velja prost pretok. Le da v tej smeri ni ravno veliko zanimanja. Kot pravi generalni direktor Direktorata za zdravstveno varstvo ministrstva za zdravje Janez Remškar. so izpiti in drugi postopki za priznanje tuje diplome povsem upravičeni, saj gre predvsem za varnost uporabnitov zdravstvenih storitev- »Mislim tudi, da izpitni roki niso in ne bi smeli biti ležava. Brez dvoma se mora vsak, ki želi v Sloveniji opravljati delo zdravnika, predstaviti in dokazati» da obvlada delo. Mislim, da Je tu popuščanje neprimerno. Res pa je, da ni nobenega razloga za kakršnokoli zavlačevanje.« Makedonski par ima, kot pravijo, šest let delovnih izkušenj, poleg tega pa dobro govorita slovensko. In če verjamemo RemŠkarju, ne bi smelo bili nobenih ovir, da dokažeta svojo strokovnost. SAŠKA T. OCVÎRK Foto: SHERPA Izidor spletnemu mestu To sem jaz Spletno mesto To sem jaz je dobitnik Še ene nagrade, nagrade za spletno odličnost Izidor 2008. Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, ki skrbi za program, jo je podelil Planet GV na Net konferenci v Ljubljani. Program To sem jaz je sicer dobitnik Še štirih drugih nagrad, tudi dveh mednarodnih. Mladinski program To sem jaz je strokovna žirija izbrala kot najboljšega med 43 prijavljenimi spletnimi primeri. Po izboru spletnih uporabnikov je bil najboljSi genspot-com. Ob prejemu nagrade so v ZZV Celje poudarili vrednost svetovalne mreže strokovnjakov, ki se odgovorno vključujejo v spletno svetovanje mladim. V sedmih letih so odgovorili že na približno 14 tisoč vprašanj, povezanih s problemi odraščanja. ZZV Celje je splemo mesto celostno prenovil pred tre-roi meseci ob ustvarjalni podpori podjetja Innovatif, družbe za razvoj komunikacijskih konceptov, in portala med.over.net. Pristop spletnega komuniciranja so nadgradili s programom preventivnih delavnic za razvijanje socialnih veščin in pozitivne samopodobe, ki jih pedagoški delavci izvajajo z najstniki v osnovnih in srednjih šolah, Vodja programa promocije zdravja To sem jaz je Ksenija LelUč, urednica spletne svetovalnice pa Petra Šafran. S programom sta neločljivo povezani tudi specialistka šolske medicine mag. Damjana Podkrajšek in predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja v zavodu Nuàa Konec Juričič. MBP Odvoz večjih odpadkov v Celju se je včeraj začela vsakoletna akcija javnih naprav, v kateri zbirajo in odvažajo večje odpadke iz gospodinjstev. Javne naprave bodo zbiranje in odvoz odpadkov organizirale v občinah Celje, Vojnik, Dobrna in Store. Gre za akcijo, v kateri brezplačno sprejmejo in odpeljejo večje kose odpadkov, ki jth občani sicer ne morejo odložiti v stalne zabojnike. Gre za odslužene gospodinjske aparate, pohištvo, vzmetnice, talne obloge, kolesa in podobno. Akcija se je danes začela v celjskih krajevnih skupnostih in mestnih četrteh in bo trajala do 29. marca. V občini Dobrna bodo akcijo začeli 17. in v občini Vojnik 25. marca. Občina Store bo prišla na vrsto v začetku aprila. BS - §t. 18 • 4. mare« 2Q08 - CINKARNA MddvrSui Imiích ndtstn*jo Celj«, ii 3(KIICelie,IQ(inčeva 26.Slovenqo. tel^^3»6(0)34276000 Vabilo k sodelovanju Sfno eno vodilnih podjetj v Sloveniji na področju bazične in predelovane kemijske industriie 1er sodimo med velike izvoznike. Že več let uspešno uresničujemo svoie stratege usmeritve in sledimo svojemu poslanstvu in ci)ju. . Zaradi rasti in razvoja na marketinskem področju vabimo k sodelovanju mlade strokovnjake, ki radi iićejo nove izzive in imaio inovativne zamisli. Od kandidatov pričakujemo: • univerzitetno izobrazbo ekonomske ali kemijske smeri» • komunikativnost, ambicioznost, prodornost, dinamičnost ter vztrajnost pri doseganju zastavljenih ciljev, • zaželene izkušnje z delom v pn^daji oz. trženju, • aktivno znanje dveh tujih jezikov. Ponujamo vam pr^ačno in dinamično delovno okolje s pozitivno organizacijsko klimo ter samostojnost in priloŽT^ost, da v cetoti izkoristite 9/oj potencial. - Na področju vzdrževanja in proizvodnji titanovega dioksida iščemo: • kvalificirane ključavničarje, strojne mehanike oz. drugo ustrezno smer za opravljanje strojno vzdrževalnih del oz. de( v proizvodnji TiO^, • zaželene ustrezne delovne izkušnje. Podrobnejše irrfonnacije lahko dobite v Hadrovno splošni službi podjetja, tel. 427-6138. Vaáe pisne ponudbe za sodelovanje pričakujemo v 8 dneh po objavi r^ naslov Cinkarna Celje, kadrovsko splošna služba, Kidričeva 26, 3001 Celje. 3 >8 D i i O 5 ŠOLSKI GIMTIB ŠlKTiJUR azpisi^vštudgskem letu 2008/09 v^ešot^ Studijske pro^arne: VS GOSTINSTVO IN TURIZEM orflanlzator poslovanja v gostinstvu ln turizmu (Izredni študij) Ç UPRAVLjANJE PODEŽELJA IN KRAJINE Inženir kmetijstva In krajine {redni ln Izredni MudIJ) 2ÍVILSTV0 IN PREHRANA Inženir živllstva In prehrane (redni In Izredni študij) Prijave za vpis oddajte do 6. marca 2008 na Višješolsko prijavno službo. Infbmucije dobite nd Šolskem centru Šenčur il po telefonu (03) 746-29-02 ali (OB) 746-29-00. Ačisfo^ 3000C ^^^ SlUnjAlOOČISnUSTáNOVANJA ZA3M0 mw m VEâ pwtwrn SI MA09« 93 6t 79 AU Krtkrn KtIPOIKEK V NOVEM nUNIKUl m iŽiČfláÍH KRAJEV novi tednik Za zelene tehnologije Zavarovalnica Triglav spodbuja vlaganja v in za ekologijo VODNIK Podjetje Esolech je oa celjskem območju dobitnik 12.500 evTOV donacije, ki jo je Zavarovdloica Triglav namenila prav temu podjetju, ki se ukvarja z zelenimi tehnologijami. Zavarovalnica Triglav se je namreč v okviru svoje poslov-nedejavnosti odločila za spodbujanje okoijskih tehnologij in projektov. To pojasnjujejo s svojo politiko, ki je odgovorna do lokalnega in nacionalnega družbenega okolja. A hkrati tudi s svojimi poslovnimi interesi, saj so na tržišču ponudili naJoŽl>eno zavarovanje z jamstvom glavnice Eko naložbe. Skozi te pakete zbrana sredstva namenjajo v mednarodne investicijske sklade, ki se usmerjajo predvsem v ekološke projekte in tehnologije. 06 zaključku prvega vpisa teh paketov zavarovanj je Zavarovalnica Triglav iz lastnih sredstev namenila v vseh svojih dvanajstih območnih enotah v Sloveniji skupaj 150 tisoč evrov donacij dštím projektom oziroma organizacijam. ki izstopajo z dosežki pri razvoju t-i. zelenih tehnologij in z ekološkimi naložbami. »Esotech smo izbrali zato, ker je naš dolgoletni partner, a tudi in predvsem zato, ker je to projektno podjetje, ki se ukvarfa izključno z dejavnost- Donacij« Triglavt so se vetelílí (z levfi) Član uprave Zavarovalnica Triglav \nadimlr Č^lak, predsednik uprave Esoteeha Marko Škobema in direktor celjske območna erMte JanvH Kobal. mi na področju izboljševanja stanja v okolju, tako pri raz-vojuzelenih tehnologij kot pri racionalru rabi energije,« je svojo odločitev za donacijo pojasnil direktor celjske poslovne enote Janvit Kobal. Esotech je namreč inženirsko podjetje z mnogimi referencami pri razvoju zelenih tehnologij. Podjetje ima 180 zaposlenih in s svojimi hčerinskimi podjetji v Slo-veniji, Srbiji in na HrvaŠkem letno ustvarja 22 milijonov evrov prihodkov. V svojem eko pro^amu se ukvarjajo s tehnologijami za čiščenje voda, zraka, smotrne razgradnje in odlaganja odpadkov in učinkovito rabo energije. Pohvalijo se z mnogimi referenč-nimi projekti, kot so gradnja biopiinskih naprav, recir-kulaclja dimnih plinov, čiščenje odpadnih vod, kemična priprava vode za industrij-sko rabo. razžvepljenje plinov Ipd. V zadnjem letu so razvili tudi pilotski napravi za stabilizacijo blata iz čistilnih naprav in peč za termično obdelavo odpadkov (manjšo sežigalnico). Predsednik uprave Esotec-ha Marko Škobeme je ob dodelitvi donacije povedal, da bodo dobíjena sredstva porabili predvsem kot vložek v nove razvojne programe na področju ekologije in za dodatno izobraževanje zaposlenih. BRANKO STAMEJČIČ Foto: ALEKS ŠTERN Valček za dobrodelne namene Zdravniško društvo Celje pripravlja to soboto, 8. marca» tradicionalni Valčkov ples» izkupiček od prodaje vstopnic pa bodo ponovno podarili v dobrodelne namene. Gostje se bodo lahko ob 20. uri v celjskem Narodnem domu zavrteli ob glasbi številnih izvajalcev. Tokrat so or- ganizatorji povabili glasbeno skupino Odiseja s pevko Andrejo Sonc in pevcem Ninom Kozlevčarjem ter NuŠo De-rendo, za spektakel bodo poskrbeli člani Plesnega teatra Igen. Program bo povezovala Neja Petek. Vstopnice so že naprodaj v informacijski pisarni Zavoda za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje. PM Presejanje rešuje življenja Teden boja proti raku (od 5. do 7. marca) letos spremlja geslo Presejanje rešuje življenja. To je tudi eden ključnih odgovorov, kako zmanjšati umrljivost zaradi raka pri nas in v Evropi. Zmanjšanju bremena raka v Evropi je bila posvečena tudi konferenca na Brdu pri Kranju, ki jo je v času predsedovanja Evropski uniji organiziralo Ministrstvo za zdravje RS. Eden od pomembnih zaključkov te konference je bil, da bi bilo mogoče z dobro organiziranimi presejalnimi programi raka debelega Črevesa in danke, dojk ter materničnega vratu odkriti na začetni stopnji razvoja ali celo predstopnje. To bi ob primernem zdravljenju sprememb vodilo v zmanjšanje umrljivosti zaradi omenjenih vrst raka. V Sloveniji imamo od leta 2003 organiziran presejalni program za raka materničnega vratu Zora, pri čemer naj bi letos stekla Še druga dva -Dora za raka dojk ter Svit za raka debelega črevesa in danke, Po pričakovanjih naj bi program Svit zaživel že maja. Kako pomembni so takšni programi, potrjujejo dosedanje izkušnje s programom zgodnjega odkrivanja raka materničnega vratu, čeprav odzivnost ni najboljša (vabilu na pregled in odvzem brisa se ne odzove skoraj tretjina žensk), že opažajo zman j- Danesod IS. do 18. ure bo vMercator centru Celje predstavitev zdrave prehrane in ob 17. uri (nad Santano) predavanje Bolezen rak sem sprejela kot opozorilo. Jutri, prav tako v Mercator centru med 15. in Ig. uro, bodo predavanja o nekajenju, preudarnem pitju alkohola in obvladovanju stresa. V četrtek» 6. marca, bodo dijaki Srednje zdravstvene šole Celje od 7. do 11. ure v Zdravstvenem domu Celje in v bolnišnici delili zdravstveno-vzgojoa ^adiva o preprečevanju raka. V Mercator centru se bo od IS. do IS. ure mogoče poučiti o pomenu sa-mopregleda dojk in mod. Teden boja proti raku bodo zaključili v petek (v Mercator centru) s pogovorom o preprečevanju raka na koži. šanje pogostosti obolevanja zaradi te vrste raka. Da bi kar največ ljudi spoznalo pomen zgodnjega odkrivanja rakavih obolenj in programov. ki pri tem pomagajo, je geslo letošnjega tedna boja proti raku Presejanje rešuje življenja. Zavod za zdravstveno varstvo Celje in Društvo za boj proti raku regije Celje sta v Celju pripravila več informativno-sveio-valnih dogodkov, namenjenih širši javnosti. Z njimi želijo predvsem vzpodbuditi ljudi k preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju raka. Društvo za boj proti raku Velenje je o pomenu prese-jalnih programov za pravočasno odkrivanje raka že včeraj organiziralo stojnico v sredi šču mesta. MBP lO.OO Muzej novejše zgodovine Celje_ Ime rože Henrnuwvausívíijjainka Í0.30-n.50ín Í6.3CH7.30 Muzej novejše zgodovine Celje__ Demonstradja obrti - írí-zer predstavlja se Vinkû Tanj-Sek 16.00 Krajevna knjižnica Ponikva_ Velikonočna ustvarjalnJ-ca z Ireno VeibiČ 18.00 Velenjskigrad_ Dr. DaSa Pabon Nova odkritja o protestantski arhitekturi na slovenskem Štajerskem predavanje 18.00 Knjižnica Rogatec_ Srečanje s pisatdjem Ivanom Sivcem bralna značka za odrasle 19.19 Knjižnica Vdenje_ Pozabljena polovica: Portreti žensk 19. in 20. stoletja gostjivečm Alenka Puhar. dr. NedaPoBm, pogyoor ic-di Milena Ževan 19.30 Zdravilišče USko Zdravstveno z Marjanom Štorom 20.00 Dom n. slovenskega tabora Žalec_ V drugo gre rado komedija Mestnega gleda' UŠ0i^ub!janskega.zaabon-ma toTEk in izven l9.00_MestnaffUeTi)a SoStanj Izidor Kokovnik koncert na harmoniki 19.19 Knjižnica Velenje, Studijska Čitalnica_ Soja • nevarna ali zdravilna? tíklus zdravje in kvoUteta živijer^ 19.30 Glasbena šola Velenje, _velika dvorana_ Koncert tolkalcev 20.00 Celjski dom Jamski Človek monokamedija z UroSem Fiuïiom 20.00 Dom kultme Vdenje Sžensk^com komedija Špakeafra Men- tiTltTEK.6.3. SREDA« 5.3. 12.00 Muzej novejše zgodovine Cdje, mala dvorana Dotik svedobe predstavitev digitalne foto-» grafije 16.00 Dom n. slovenskega _tabora Žalec_ Petpedi plesne delavnice 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku_ Pravljične dogodivščine z Dragico Î7.Û0 Žalec, pri obrambnem stolpu 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Ime rože Hemanavaastvarjainiai 16.00 Center Kuniguoda Velenje Naredi sam svoj spot in ga predstavi na spletu delavnica l3-sekandnega spota 16.00 Knjižnica Šoštanj_ A. Riegler Pavle leti; B. Weninger Vsi za eo^. eden za vse urepravijic 17.00 Medobčinska sploSna kpjl&Mca Žalec_ Velikonočna U9tvar>alni-cazIrenoVerblč 17.00 Knjižnica Rogažka Slatina Ura pravljic za na|mlajie poslušanje in ilustriranje pravljic 18.00 Muzej novejše zgodovine Cdje.kavamica_ Duhovni svetovi Alme Kariin >redm>a prof. dr. Zmago preaau hrtííek Î8.00 VIUMojcaVelenje Darinka Mibdak Meti jak' Motnje hranjenja predavanje 19.00 Sa vino v likovni salon Žalec_ Odprtje razstave likovnih del Agate Pavlovec Rez vinske trte Nikolaje 19.00 Hotel Žalec 17.00 Knjanica Rogat«_ Ura pravljic za najmlaj-âe poslušanje in ilustriranje pravnic 18.00 Osrednja knjižnica Celje» _Levstikovasoba_ Andrej Fric Planeti vlon* cu predsiaiňiev knjige o pre-hnxnivsozvo^z ostrili^ kimi znamenp, povezuje MarjanûKolenko Pogovor s Katarino Křesal, Aleoko Bikar in Meto Petriček pogovor vodi Maja Štamol Drolje 19.19 Knjižnica Velenje. _______Studiýjca čitalnica_ Predstavitev revije Vpo-gkd_ 3 9 JO Dom kulture Velgnje Zoran Predin fn Cyp»y Swing Band kûncerr Multimedijska romantiica V celjskem Narodnem domu pripravlja v petek Društvo ljubiteljev umetnosti Celje izjemen koncert» ki bo> kot napovedujejo, edinstvena fuzija klasične glasbe in sodobne mtiltimedijske umetnosti. Koncert ob dnevu žena je vsako leto namenjen tudi predstavitvi perspektivnih ali že uveljavljenih celjskih in slovenskih poustvaijalcev mlade generacije. Letos bodo nastopili baritonist Boštjan Korošec, pianist in dirigent Simon Dvor-šak, víbrařonist Damir Korošec ter fotograf Bojan Mihalič, ki bo poskrbel za multimedijsko ozadje koncerta. Program olh sega slovenska romantična dela za ^as in klavir oziroma vi-brafon, povezuje pa ga rdeča nit ljubezni, materinstva ter prijateljstva. Glasbo skladateljev ViJharja. Benjanuna in Josipa Ipavca, Premla, Simonitija, Lajovica in Skerjanca bo dopolnjevalo tudi pestro scen^o dogajanje. BS &.l8-4.irarM 2008 JEV-AKCIJA Zdraviliški gozdovi bi morali imeti razgled 'niristlćno društvo Rogaška Slatina je zaskrblje-no, kaj se dogaja s tako ime-Dovanimi parkovnimi goz-dovi, ki so bili nekdaj v ia-sti tamkajšnjega zdravilišča. Stanje v njih je katastrofalno. s Čimer se strinjajo tudi strokovnjaki. Nekdaj urejene sprehajalne poli, klopi, razgledne točke - vse to je le Še pnHeklost. Od nekdanjega bisera Rogaške Slatine je ostala samo senca. In to senca dreves, ki danes mnogim turistom prepre-čujejo pogled na Rogaško Slaîino in skrivajo neurejeno in velikokrat neprehodno podrast. Martin Kene, član prej omenjenega turističnega društva in pobudnik akcije za ureditev parkovnih gozdov, meni, da je treba gozdove razredčiti in urediti nek-danje razgledne točke. Dodaja, da so k obstoječemu sta-nju zagotovo prispevali zapleti pri lastništvu, saj je področje gozdov označeno kot kmetijsko zemljišče in je tako po osamosvojitvi prešlo v last sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, medtem ko je prej zanj skrbelo zdravi- Zdravilfiki parkovni gozdovi zaradi raurajenosti ne služijo več za sprehajanje turistov in razgledovanje po Rogaški Slatini. Iz delavnic v fitnes Z NoiÀMi/UdMJkoi itlÙÎ'ZâjiiHAti^ZHJfHàM^ Tisti, ki ustrezate krilen-jem za skupinsko hujàanje T naši akciji, se boste jutri v uredništvu Novega tednika in Radia Ceije srečali s pri-marijko Jano Govc Eržen in Natašo Suster ter Anjo Les-jak iz Top-fita. S pogovorom bomo lažje oblikovali sku-pino dvajsetih udeležencev, Id bodo vsak leden vse tja do prve polovice junija osvajali načine zdravega prehranjevanja in ^banja. Glavni kriterij pri izbiranju udeležencev je bil ponudili možnost zdravega hujšan ja tudi tistim, ki so zaradi neobi-skovanja zdravnika in lastnega občutka, da so zdravi, prezrti. S pomočjo preventivnih pr^edov po zdravstvenovz-gcjnih inŠtitudjah za moške med 35. in 65. letom ter ženske med 45. in 70. letom ugotovijo sicer veliko primerov prekomerne prehrantenosci in drugih znakov bolezni, povezanih s tem. za kar so tudi predvidene delavnice hujSanja. »Toda vsi ne pridejo na preglede in tem dajemo možnost skupinskega hujšanja tudi v takšnih oblikah, kot je ta,« pove Jana Govc Eržen. Možnost hujšanja imajo na ta način tudi mlajši, (isti, ki nimajo resnih zdravstvenih težav, in predvsem tisti, ki imajo čas obiskovati delavnice in vadbo 16 tednov, kolikor (raja akcija. »16 tednov je najkiajši Čas za osvojitev znanj zdravega načina življenja in pridobitve motivacije za vzdrževanje tega.tf Delavnice bodo potekale po strokovnih smernicah Cindi Slovenija, posebnost pa je v njihovi praktičnosti, ko se udeleženci učijo f JaoïGoveErîen Nfftaiašimr priprave zdrave hrane, kupovanja primernih {ecU, nege telesa in kože in podobnih vsakdanjih stvari. S fitnesonif z orientalsldiii plesom in vadbo do postave že naslednji torek, ko se bo začela prva od delavnic, si bodo udeleženci ogledali prostore fit nesa v celjskem Top-fitu in se dogovorili za individualno testiranje. »Naredili bomo meritve in preizkusili sposobnosti vsakega od njih,« pravi NataSa Suster. Najmanj dvakrat tedensko bodo udeleženci obiskovali ûmes, se učili veSčin orientalskega plesa in enlcrat tedensko obiskovali skupinsko vadbo, šusterjevi bo letos prvič v pomoč Acja Les-jak. Lesjakova« absolventka Fakultete za Šport, bo skupinsko hujšanje s pomočjo naše skupine predstavila kot primer v svojem diplomskem delu. Po dosedanjih izkušnjah skoraj polovica udeležencev hujšanja nadaljuje zdrav način Í2^ubl]ania kilc^amov z ^banjem in tudi po končanju akcije obiskuje fitnes ter na ta način spremeni način življenja. MATEJA JAZBEC iišče. 1^0 bi moralo biti tudi v prihodnosti, so Še ugotavljali udeleženci prve okrogle mize na to temo, ki kot alternativnega lastnika vidijo tudi občino. Sedanji lastnik naj bi sicer imel pogodbene izvajalce, ki opravljajo čiščenje gozda, a po besedah župana Branka Kidriča iz njega odpeljejo le kvaliteten les, medtem ko slabega puščajo na ali ob poteh. Odvet- nik Marjan Aleksič» ki spremlja dogajanje, povezano z lastništvom gozdov, kot rešitev predlaga prekvalifikacijo v stavbna zemljišča, dr. Bojan Tepež pa je prepričan, da bi morali urediti park z izbranimi vrstami dreves, in poudarja, da je treba začeti pri temeljih in gozdove spraviti na raven, kakršno so imeli pred 15 leti. Matej Goričan, predsednik uprave Zdravilišča Rogaška, sicer zagotavlja, da bodo do konca leta vsi gozdovi postali last zdravilišča, za kar si prizadevajo že dobro desetletje, a bodo prej zagotovo potrebna še dolgotrajna usklajevanja s skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, katerega direktor Sergij Daolio je obljubil, da bo Rogaško Slatino obiskal marca. Mnogi premik pričakujejo na državni ravni in opozarjajo, da morajo politiki razumeti, da so zdraviliški gozdovi nekaj posebnega in jih ne gre enačiti z gozdovi, namenjenimi gospodarski dejavnosti. Karla škrinjanč, predsednica ris ličnega društva Rogaška Slatina, dodaja, da ni pomembno, kdo je aii bo lastnik, Če bo le znal poskrbeti za urejenost poti in podrasti. Dobro voljo in željo po spremembah bodo člani društva In drugi posamezniki pokazali 8. marca, ko bodo pripravili čistilno akcijo, v kateri bodo skušali očistiti predvsem nekdaj urejene poti v zdraviliških gozdovih. ANDREJ KRAJNC Foto: arhiv občine wwwjíoM iiww.ra(liocelie.coin r IZ NAŠIH KRAJEV Polzelanka med nagrajenci Med Prešernovimi nagrajenci za vrhunsko raziskovalno delo študentov )e bila tokrat tudi Andreja Jelen s Polzele. Nagrajena je bila za diplomsko delo Vpliv eiektnib pigmentov na onenucijo odbite in sipane svetlobe, ki ga je zagovarjala na Naravoslovno-tehniški fakulteti v Ljublja-ni. Andreja je z odliko zaključila šolanje v OŠ Polzela in tudi maturo na gimnaziji Lava, ob tem pa obiskovala tudi ure klavirja v žaJski glasbeni šoli. OdločiJa se Je za §tudij grafične tehnologije, en semester pa se je odpravila na Češko» da bi lahko raziskala in aplicirala nove metode določanja posebnih efektov v grafiki. Na Kemij-sko-tehnološid fakulteti Univerze v Pardubicah so rezultati prinesli Še več od pričakovanega . Rezultate teh in Se nekaterih raziskav je objavila v reviji Grafičar in v Book Andreja Jelen of Abstracts. Lani seje odločila za podiplomski študij. Poleg študija se aktivno uk-varja z glasbo in zborovskim petjem. Poje vMešanem pevskem zboru Oljka, Dekliški skupini Primule in v Kvartetu Avra, med Študijem v Ljubljani pa se je vključila v APZ Tone Tomšič, kjer je aktivna Se sedaj- Poleg tega je v mariborski knjižnici soustvarjala razstavo plakatov o barvah nacionalnih simbolov, sodelovala v Evropski Šoli znanosti o materinih ter na mednarodnem forumu Adriatic Print and Photo Forum 2007 v sklopu »Young inovations« v Ljubljani. TT Dve uri trdega dela Akcija Čisio vse z Novim tednikom in Radiem Celje ]e v polnem teku in še je čas, da se prijavite na telefonski številki 090 93 61 70 ali s kuponom Iz Novega Tednika. Tokrat sva s pomočnikom obiskala Vlasto Prevoršek Iz Štor. KUP Z NOVIM TEDNIKOM IN NADIEM CEUĐ Vabim SiSvIo, tfa poskrbi za moje čisto stanovanje: mi IN PRIIMEK:_ NASLOV:_ POŠTNA $WILKA IN KftAl! niSFONSKA ŠTEVILKA:_ POOPIS:_ % podpl&oni potitt^. dtie stiindm $ pofo|l nà^nôrt» hP*. U se A8&pwril strani inwww.novKednIkxom. Kupon pošljltt na naslov: NovHednlk&Radio Celje I PrUemova J 3«o Celje Po kavici, ki jo ponavadi spi-jeva pred odhodom, in seveda pogovoru ter načnu dela sva sedla v avto in se odpeljala proti Štoram. Hišo sva našla brez velikih težav. Pred hišo sta naju pričakala nagrajenka Vlasta in njen oče Ludviic, ki nam je najprej v garait pokazal bogato n-biSko opremo in številna priznanja z različnih področij. Nato smo se odpravili v stanovanjske prostore, kje- smo se ob kavid in zelo dobrem jabolčnem zavitku dogovorili o delu in željah. Predmet akdje sta bili preproga, ki sva jo z Janezom odpeljala in vrnila kot novo, in sedežna garnitura. Po dveh urah trdega dela v treh postopiôh in z so možno mašinerijo je bilo vse kot se spodobi, neverjetno čisto. Ne verjamete? Vprašajte Vlasto in Ludvika in pišite ali pokličite, da se oglasiva tudi pri vas. SILVIA LUGER Lanskcdetni zmagovalec Pavel Podbeviak (kvo) se na Šmohor pogosto odpravi tudi po dvaknt na dan, zjutraj HI zvečer, ne glede na vreme. Ob tem pogosto obišče tudi dmge bližnje hribe, keglja In smuca. Na Šmokor tudi večkrat na dan Šmohor je priljubljena izletniška in po-hodniška točka, kamor se vsako leto povzpnejo številni pohodniki. Tistim, ki so v lanskem letu največkrat osvojili ome-njeni vrh, je najemnik planinskega doma na šmohorju Vladimir Pongratz v soboto podelil priznanja. Zmagovalec leta 2007 je s 405 pohodi Pavel Podbevšek, med pohodnicami pa je šmohor v lanskem letu največkrat, kar 3S3-krat, obiskata Jožica Erman. Nagradili so tudi najstarejša ljubitelja Šmohorja. Marija Podbevšek se je nanj pri 82 letih v zadnjem letu podala 58-krat, 72-ietni Mirko Flander pa ima v minulem letu za seboj 124 vzponov na 787 metrov visok hrib nad laškim. Šmo-horjev rekorder $e naprej ostaja Marko Se-lič - njega $o noge na šmohor v letu 2004 ponesle kar 620-krat, BA Do Dvora še letos po novi cesti V občini Šmarje pri Jelšah naj bi Se lelos ukinili križanje ceste in železnice na poti od občinskega središča proti Dvoru. Gre za eno najbolj perečih nezavarovanih kri* žanj» kjer se je že zgodila smrtna prometna nesreča. Kot smo izvedli, so zdaj že odkupljena vsa potrebna zemljišča za izgradnjo nadomestne cestne povezave na najbližje, kakSnih sto metrov oddaljeno in z zapornicami zavaro- vano križanje ceste in železnice. Naložba bo stala približno 700 tisoč evrov, pri čemer občina računa na financiranje iz treh virov. Dobro polovico naj bi predstavljal evropski denar, 175 tisoč evrov država in 85 tisoč Slovenske železnice. Financiranje bo v letošnjem in prihodnjem letu, medtem ko naj bi naložbo začeli uresničevati v drugi polovici leta. AK Novamo križanje ceste in železnice bodo ukinili Ša letos. it. 18 • 4. nur^c 2008 Marin Fmra je na mednarodnem MteČaju zmagal s pri^evNom Kako lahko zmanj&aim) ^ilve nevarnih bolezni. Mecbiarochia nagrada za spis Organizacija Millenium project je razpisala natečaj 15 milenijskih izzivov» kj je potekaj vveČ kot 50 drža vah. Mednarodni ocenjevalci so določili zmagovalca na vsakem izmed 15 področij. Eden izmed njih je bil tudi Maiin Ferara, dijak drugega letnika Gimnazije Lava Šolskega centra Celje. Na natečaju )e bilo mogoče izbirati med 15 raziičruini temami o izzivih novega tisočletja. Najprej so na diiavnem nivoju izmed vseh prispelih prispevkov izbraJi tri iiajbolj- še in jih poslali mednarodnim ocenjevalcem, ki so nato iz-brali zmagovalce v vsaki kate-gonji. V Sloveniji je na natečaju sodelovalo 29 dijakov. Iz-med teh sta nagrado práela Marin Ferara iz Celja in Spela Borko iz Ljubljane. Dijak drugega letnika Gimnazije Lava Marin Ferara je za nate^ j izvedel pri pouka Profesorica slovenskega jezika Marija Končina svojim učencem pogosto za domačo nalogo naroči naj napišejo spis. Če je besedico dovolj kvaÛletno. ga pošlje na nateča}. Mann se je v tem primeru odločii za naslov Kako lahko zmanjšamo vplive nevarnih bolezni« saj je takoj dobil idejo, kaj bo napisal. V prispevkujepoudaril, daje pomembno izboljšati higieno in pogoje zanjo, opisal je pomen vlaganja v znanost in ra^ožil, k^o bi lahko zmanjšali primanjkljaj zdravniškega kadra. Pisanje mu je vzelo kar nekaj Časa, saj je moral ^rati veliko podatkov. »Tako dobra uvrstitev me je zelo presenetila, sa) je nisem pričakoval,« je nad svojim uspehom navdušen dijak Marin, »ideja za prispevek je bila v celoti moja. mentorica pa mi je prispevek popravila in ml svetovala, kako naj s slovničnega vidika izboljšam besedilo, tako da je bilo lepše na pogled in lažje berljivo. Vsebine id^e pa ni spreminjala.« V Ciudad de Mexico se je nato udeležil zaključne prireditve, kjer so zmagovalci predstavili svoje "prispevke in po-]eg priznanj za nagrado prejeli tudi prenosne računalnike. KŠ USenci s starši m z Alenko tvanjisk. vodjo odkupa, Id jih je sprejele in t pomočjo sodtliveov vodila skozi mlekemo. Drugačne počitnice v letošnjih zimskih počitnicah je Mlekarna Celeia v Arji vasi na pobudo Mlekarske zadruge Arja vas odprla vrata za otroke kooperantov in prijateljev. Otroci so večkrat spraševali, kam ^ mleko z njihovih kmetij in kaj počnejo z njim. Maja Klemen Cokan se je dogovorila za ogled in rako so si otroci minuli petek ogledali, kaj v mlekarni počnejo z mlekom. Otroci so videli, kako iz mieka izdelujejo številne vrste sirov, jogurtov in mlečnih napitkov. Vse izdelke so lahko poskusili in bili nad njimi navdušeni. Obisk mlekarne je bila vsekakor dobra zamisel in razveseljivo bi bilo, Če bi tudi drugi proizvajalci kdaj povabili učence v svoje proizvodne prostore. TT NOVO m OVO M ovo od 5.3. do 29.6.2008 I NTÊRSRAR ODLIČEIU VODIČ! .t ^ •/i, Xa/ auuguss ponve vroroS ceneie I NTER - St. 18marec 2008 Prenosni GPS navigacijski sistem MAG GN1020 • Centídlity Atlas II 300MHz procesor, • IGO navigacijski program in kartografija, 3,5" iCO zaslon (touema deželama. Izkazala se je tako v življenjskem standardu kot v načinu življenja: »V Sloveniji so ljudje že takrat živeli bolj individualno, na Kosovu pa bolj v skupnosti, tako znotraj družine kot soseščine. Znotraj velike družine je takrat o pomembnih vprašanjih odločil glavar družine, lahko oče ali stari oče, pač tisti, ki je bil najbolj preudaren. Danes je seveda tudi na Kosovu veliko drugače, z izjemo najbolj odmaknjenih vasi.« Drugačno Kosovo v Sloveniji seje Rahim Zuka takoj lotil učenja težkega jezika naše dežele, ki je danes prav tako nj^ova ter jo ima rad. Bil je tretji jezik, ki Spomin ne romanje v Meko, v predpisanem belem oblačilu, ki se ga mora udeležiti veek musliman, će ima možnost Rahim Zuka je med dejavnejmi čJani Islamske skupnosti Celje, ato je bil nagrajen. se ga je moral naučiu' v življenju. po albanščini in srbščini. ki se je je naučil delno v domači vasi ter nato v Beogradu: »Pozneje nekateri niti niso vedeli, da moj mater-ni jezik ni slovenščina.« Kma-lu je opravil izpit za žerjavo-vod jo ter se po nekaj letih dela v železarni zaposlil v Avtu Celje, kjer je bil večino delovne dobe vodja skladišča: »Moji spomini na Avto Celje so izredno lepi. Tako na celotno vzdušjevkolektivukotna siožnost med zaposlenimi.« Na Kosovu se je danes zelo veliko spremenilo, v vsakem pogledu. »Današnja mla-dina na Kosovu živi zelo podobno kot slovenska, tudi dekleta so emancipirana.« spo'z-navata tam zakonca Zuka. Kot se je prepričal med lanskim potovanjem čez Kosovo spodaj podpisani, prevladujejo danes v kosovski pokrajini številne velike in razkošne albanske hiše, ki jih tej statistično revni deželi nihče ne bi pripisal. »Na podeželju Kosova so ponekod Še vedno velike družine. Žal služb na Kosovu tako rekoč ni. Sorodniki, ki se odpravijo na delo v bogate dežele, nato veliko pomagajo domačim s pošiljanjem denarja. Vsi, brez izjeme. Na Kosovu po vojni pokojnin sploh ni več, sociaJna pomoč znaSa 40 evrov, cene pa so skoraj enako visoke kot v Sloveniji,« se je tam prepričal Rahim. Zaradi nakazil zdomcev se danes na Kosovu v glavnem niti ne živi več tako zelo slabo. Kosovo je kljub vsemu veliko bolj razvito od sosednje Albanije, vendar najvišji življenjski standard tiživajo Albanci v Makedoniji. Bil je v Meki Rahim Zuka in njegova soproga Mihriban prisegata tudi v novi domovini na duhovne vrednote, ki sta jih podedovala po starcih, na muslimansko vero. j^Približno 30 odstotkov Albancev je katolikov, ki praznujejo podobno kot Slovend veliko noč in božič. Najbolj znana albanska katoličanka je Nobelova nagrajenka za mir, mati Tereza.« je začel pogovor oaiban-skih duhovnih vrednotah Ra-him. Med muslimanskimi prazniki je najbolj znan rama-danski bajram, ki sledi 30-dnevnemu postu. Takrat je v celjski moUlnici, ki postane veliko premajhna, posebej slovesno. Mihriban pripravi doma bogato obloženo mizo. Prav tako je pomemben kurbanski bajram, imenovan Še kot had ž bajram, ko je zapovedano žrtvovanje živali. Od nje obdrži eno tretjino družina, ostalo mora razdeliti drxigim vernikom, sosedom in sorodnikom. »Tisti, ki ima možnost, mora vsaj enkrat v življenju na hadž, to je na romanje v Meko,« je spomnil Rahim, ki je pred nekaj leti svojo dolžnost izpolnil na povabilo vlade Saudove Arabije. Zato, ker Je veliko pomaga! vceljski molilnid. Tako je danes hadžija, to je vernik, ki se je udeležil hadža, romanja v Meko. Hadž je njegovo osebno vero še bolj utr-dil. Zanimalo meje tudi. če po Zukovih izkušnjah naše širše okolje dobro pozna muslimansko vero. »Imam občutek, da ne. Ne razumejo bistva islama, saj že sama beseda pomeni bogaboječ. To je. da moraš biti dober Človek, ki zla drugim ne smeš povzročati. In pravi muslimani tega zares ne počnejo,« je trdno prepričan. BRANE JERANKO it.18-4.iiHmG2008 VAŠE SKRITE URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE Spektakel doživela s komentatorskega mesta Franci in Gregor Jooke sta si želela vzdušje rokometne tekme ogledati iz komentatorske kabine - Dean Šuster: »Pred začetkom tekme je veliko priprav«« »Barcelona je bila boljša, celjski rokometaSi so pora* ženi.« bi lahko strnili besede, ki jib je Dean ster v programu Radia Ce-Ije uporabil ob koncu komentiranja sobotne tekme v rokometni ligi prvakov med Celjem Pivovarno La^ ko In Barcelono. Celjski ro-kometaži res niso imeli sreče, a sta zato imela toliko večjo Franci in Gregor, ki smo jima. potem ko smo prejeli pismo njune žene in mame Blanke, uresničili skrito željo. Tekmo sta lab-ko spremljala iz komentatorske kabine našega športnega novinarja. Trand in Gregor sta redna obiskovalca tekem celjskih ro-komeiaSev. Domače si ogle-data v Zlatorogu, ko pa se to-kometali odpravijo na gostovanje, tekme spremljata po televiziji ali sta z dogajanjem na tekočem ob poslu^ju Radia Celje. In zato sla si Že ne-kaj časa želela obiskati komentatorsko mesto. ^To je bila moja velika želja, ker že od malih nog občudujem novinarje. Vem, da imajo novinarji ponekod v cujini zelo težke pogoje za delo, a zdaj ko sem tu, vidim» da so pogoji v Zlatorogu dobri,« je bil vesel Franci. Njegov sin Gregorje rokomet pred časom celo treniral. »Navijamza Olje, a najraje spremljam tekme v evropskih pokalih.« Dean Šuster se je medtem že prvič javil v program Radia Celje, Franci pa je že pred tekmo razmišljaj, s kakšno taktiko bi celjski rokometaši prišli do zmage. »Celjani morajo do- lih, je kormntatorska kabina majima. Naia srečneža sta se pridnižila reporteiju Deanu Šusteiju. bro začeti, saj če pride Barcelona do prednosti, bo zelo težko znova prid do vodstva.« Pot k pcwazu Zato je bil po prvem polčasu, ko so rokometaši Barcelone vodili za tri gole, kar malo slabe volje in je že med igro večkrat z gibom rok na-kazai možne poteze ali nejevoljo nad dogajanjem na igrišču. »Skoda, ker je Edi ob koncu polčasa zgreSil sedemme-trovko. Bi se lahko čisto prib- ližali Barceloni. IVeba bo bolj >srisnlti< v obrambi.« Žena Blanka je povedala, da je spremljanje celjskih roko-metašev v družini konjiček. »Imata veliko njihovih plakatov, izrezujeta članke, sin se je fotografiral s skoraj vsemi celjskimi Igralci.« Franci se veseli uspeha vsakega igralca trenutne zasedbe Celja Pivovarne Laško, a sta mu najbolj pri srcu »prijatelj Go-razd Skof in neuničljivi Edi Kokšarov.« Preostalo je še tri- deset minut drugega polčasa, ki niso prinesle bistvenih sprememb. »Igralci prikazujejo tisto. Česar so trenutno sposobni, za kaj več bi bilo treba ekipo okrepiti. Glede na smolo» ki smo jo imeli s trenerjem Kasimom Kamenico, ki ni bil vreden našega kluba, je sreča, da smo se sploh uspeli uvrstiti v drugi del lige prvakov.« In med možnimi staro-novimi okrepitvami sta tako Franci kot Dean omenila Dejana Peri- ča. »Če bi prišel nazaj, bi tudi celo noč í^^WaIí na vstopnice, tako kot smo že, ker je res magnet za gledalce.« Lončka In majfol Med prenosom, ko se Dean z našima srečnežema ni mogel pogovarjati, je tonski tehnik Aljoša BonČina, ki ponavadi skrbi, da besede našega komentatorja slišijo poslušalci, Franciju in Gregorju odstopil slušalke, da sta lahko ob pogledu na igrišče sprem- ljala tudi Deanov komentar. A tudi brez daril ni šlo. Prodajalna Zlatorog NT&RC, kjer so na voljo navijaški izdelki znćunke Kempa, je Fran-dju in Gregorju podarila lonček celjskih rokomecašev, da ju bo še nekaj Časa spominjal na našo akcijo, onadva pa sta Deana Šusterja presenetila z navijaško majico ro-kometašev Gorenja in s tisto, ki je bila nekdaj lasi Dejana Periča. »Darilo je prekrasno,« je bil navdušen Dean. Hkrati je razložil, da priprave na prenos trajajo ves teden - od zbiranja podatkov, urejanja akre-dltacij za ekipo, scenarija prenosa do razmišljanja o reportažah za radio in časopis. »Pred današnjo tekmo so se me lotile še Želodčne težave, kot da bi slutil, da bo zelo hudo v Zlatorogu.« Kljub temu, da so celjski rokometaši izgubili in ni bilo razloga za veselje« sta bila Franci in Gregor zadovoljna. »Nima vsak takšne časti, da je povabljen med novinarje in repofteije« da opazuje njihovo delo, kako se trudijo. Vse je bQo na res profesionalni ravni. Dean Šuster je zame eden najboljših komentatorjev.« Potem se je družina Jon-ke odpravila na lov za palcem E^celone Roraerom, saj se je Želel Franci z njim fotografirati. Je namreč lastnik njegove majice, ki mu jo je podaril Dejan PerlČ. »In za konec: Bodite zvesti svoji frekvenci, kot Dean vedno zaključi ponedeljkovo šponno dopoldne,« se je nasmehnil Franci. ANDREJ KRAJNC Foto: GREGOR KATIČ I $ / , / ^ \ ✓ v A • Ji »Pa kaj delajo ti Celjani?« sts se spraševala Dean in Gregor. Dogajanja na parketu je bHo odločeno le na začelJiu. S«. IS-A-marac 2008 Najvišji evropsici domači poraz icot icruta realnost Žalost in soočenje z resnico v Zlatorogu - Barça ostaja nočna mora - Gorenje klonilo še huje Mir$ad Terzić jd ostal brez zadetka, a je bil najboljši podajalec (4 asistence). Dva gola ja Gummersbadiu zabil krmi napadalec Gorenja Matjaž Mlakar. Športno Celje ]e v soboto pričakovalo vsa) oa)nižjo zmago nad Barcelono v dvo-ráni Zlâtorog, doživelo pa je izenačitev najvišjega domačega poraza. Celjani so v Četrtem krogu drugega dela ge prvakov doživeli tietji poraz zapored, ko so klonili za pet golov; za toliko je Bar* celona zmagala že v Golovcu pred 11. leti, Ciudad Real pa v Zlatorogu pred tremi. Rekordni zaostanek je zgO' lom nekaj sekund pred koncem preprečil Vasja Furlan 2 levega krila. Uspesni tudi z dvema igralcema manj Tokrat je imel slab dan tudi Edi Kokáarov. po zelo, zelo dolgem Času. Vratar gostov Kas-per Hvidt )e bil izjemen s \6 obrambami, a jé veliko strelov kar obšlo njegova vrata zaradi strahospoštovanja. Če izvzamemo nastope na dveh superpo-kalih> je to bila jubilejna, 150. tekma pivovarjev v evropskih pokalih, nemoč proti izjemnemu moštvu pa je tokratna realnost, ko sta srednja zunanja napadalca Srdan IVivundža in David âpiler dosegla po pet golov, a so odpovedali njuni soi-graid na zunanj ih položajih. Go-razd Škoi je zaustavil 10 strelov, česlo je bil popolnoma nemočen, saj se je denimo Lasz-lo Nagy sprehajal skozi obrambo 5-1. Madžar je dosegel d golov iz 13 poskusov, tudi s pomočjo prekrška korakov, saj sta »poljsl^ spedalca« prišla v Celje s povsem dn^čno nalogo kot pred dobrimi štirimi leti, kar sla dala vedeti v prvi četrtini obračuna. Izjemno desno krilo Albert Rocas za šest golov ni zgrešil. Tako Rocasu kot celo Nagyju sta do 18. minule uspela cepelina. Po 3:10 in 5:12 je bilo skoraj vse jasno, znižanje zaostanka na 9:12 pa je bilo posledica predvsem katalonskih metov, fd so tresli zgolj okvir vrat. Pri 16:20 {390 so varovanci SUvkÁ Iveziča še upali na preobrat, saj so imeli dva igralca več na i^išču, a je zadel Rocas, ob igralcu manj pa še Demetno Lozano. »Zelo nam je teikofc Trener Manolo Cadenas je vendarle slavil v Celju: »Hikaj sem doslej doživel tri poraze. Močno sem si želel zmage. Dobro smo igrali v obrambi» takoj smo začeli zadevati. Uresničila se mi je velika želja.« Ima fenomenalno moštvo» ki je vodilo že s 26:18 in mu privoščimo nov naslov evropskega prvaka. Barça je prej Štiri« krat izločila Celjane v polfina-Uh LP in vselej postala najboljša na Stari celini. Tokrat njuni- ma visokima zmagama ni kaj očitati, sta povsem čisti in neprimerljivi s tistimi med ieti 1997 in 2005. Celjanom preostaja bo) za drugo mesto, predpogoj pa je zmaga v soboto v Szegedu. Glede na vse bolj klavrno vzdušje obstaja upravičen strah tudi pred domačim obračunom z Gudmejem. Pa vendar bosta to »kvalifikacijski« tekmi za nekatere posameznike. TVener Slavko Ivezič je priznal: »To je pač šport- Barcelona je v tem trenutku boljša od nas. S tem se je treba sprijazniti. Ne iščemo opravičil, ker jih ne potrebujemo- Strniti moramo svoje vrste za zadnji tekmi.« Obenem se je treba zavedati, da Barcelone v Zlatorog sploh ne bi bilo, če ne bi Ivezič sedel na klop pred obračunoma z Veszpremom in Cummersbachom. Čepa bi ga nastavili še prej, potem bi Ce- lje morebiti imelo jasnejšo vizijo na igrišču. Tako ali tako bo km^lu sledilo »pošteno po-metanje«> skratka spomladansko pospravljanje. Miha Go-renšek se je spet boril kot lev, njegov izkoristek s črte je bil 3-4: »Žal mi Je. da nismo zaigrali tako. kot znamo. V obrambi smo predvideli nekaj situacij, a so kakovostni nasprotniki znali reševati vse zanke. Upam, da bomo odpravili napake, ki se nam ponavljajo.« Po odstotkih je imel le malce slabši izkoristek meta od Go-rertška David Špiler (5-7), ki je v končnici s štirimi goli krepko omilil poraz; »Spanci so dokazali, da so boljši od nas. Lah-. ko jim samo čestitam in zaželim veliko sreče v polfinalu.« Dvakrat je uspešno katalonska poskusa blokiral Miladln Koz-lina, od njegovih Šestih pro-jektilov sta dva končala v mreži: »Precej žog smo vrgli mimo vrat ali tako, da Hvidt ni imel težav. Ko smo zaostajali, smo počeli bedarije. Zelo nam je težko.« Katastrofa v končnici Velenjsko zasedbo v zadnjih dveh krogih čakata težki gostovanji, v Ciudad Realu in MontpelUerju. V drugem polčasu je bila proti Gummers-bacbu povsem brez moči. V 47. minuti je zaostajala za pei golov, nato znižala na 19:21 v 51. minuti» potem pa v finišu tekme popolnoma popustila. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Oragan Gaf^ js edina gola dosázel iz protin Zvestih navijaču se |t pri visokem zaostanku Ic icl8 • 4. marac 2008 ipidov. til Blavofaol. V finišu prvaga polčasa je obrambo gostov znal razbrti Srdan Trivundža. 4. krog drugega dela lige prvakov Celje Phfovama Laško -Barcelona 27:32 (12:15) «.CELJE « Ovorand Zlatorog» gledalcev 6.000, sodnika Miroslav Baum in Marek Goralczyk (Poljska). Delegat Carol Domenge (FrancijaJ. CEUE: Škof 10 obramb. Rezar 1; SuUć 2, Gregore, Ga-jič 2, Spiler 5, Trivundža S (1), Kozlina 2, Furlan Î, Go-renšek 3» Stojanović 3, Terzić, Kokšarov 3, Kos 1. Trener Slavko ívezič. BARCELONA: Hvidl 16 obramb> Loserl; Noddesbo 4, Ga-rabaya, Lozano 2, Fernandez 3, Ugalde 4, Romero S, Nagy 8» Nenadić, Larholm, Gull, Rocas 6 (1), Sepkin. Trener Manolo Cadenas. Sedemmetrovke: Celje 3 (1), Barcelona 2 (1). izključitve: Ceije 2, Barcelona 4 minute. Bistveni potek rezultata: 0:1, 1:1, 1:4. 2:6, 3:20> 5:12. 9:12. 11:14. 12:15, 13:16, 15:20, 16:22. 17:24» 18:26, 21:29, 22:30» 24:30. 27:32. Lzídi 4. kroga LP, skupina 1: Cehovski medvedi -Kiel 26:32, Ivry - Ademar 36:33, skupina 2: Montpellier • Cmdad Real 28:26. Gorenje - Gununersbacb 21:29. Ciudad Real 6 točk» Gummersbach, Montpellier 4, Gorenje 2. skupina 3: Flensburg - Port> land San Antonio 30:30, Zagreb - Hamburg 27:26, skupina 4: Celje - Barcelona 27:32, Gudme • Pick Szeged2S:25 (11:14). Barcelona, Gudme6točk, Celje, Szeged 2. 4. krog drugega dela lige prvakov Gorenje - Gummersbach 21:29 (11:12) VELENJE - Rdeča dvorana, gledalcev 1.700, sodnika Kenneth Abraharasen in Ame M. Kristiansen (Norveška), Delegat Sandor Andorka (Madžarska). GORENJEj Proèt 13 obramb, Seier; L. Dobelšek 1, Kavaš 4, Vuković 6, Oštir 1, Sovič, Sirk, Mlakar 2, Gautschi 1. Baškin 5, Rezniček, Blaževič. Golčar 1. Trener Ivica Obr-van. GUMMERSBACH: Stojanovič 13 obramb, Fazekas 3; Kraniz 3, Wagner, Jahn, Kiev. Zakharov, Pungartoik. ííič 7. Jakobsson, Kulešov 6, Alvanos 8, Sigurdsson 5. Kuleshov 6. Treaer Alfred Gislason. Sedemmetrovke: Gorenje 4 (2). Gummersbach 3 (3). Izključitve: Gorenje 4, Gummersbach 4 minute. NAKRATKO DukiČeva sedma na Poljskem Varšava: Še zadnjič pred evropskim prvenstvom so se judolstke me-rile za točke svetovnega pokala. NajboljSo uvrstitev je dosegla Članica JK Sankaku Vesna Đukič. ki je bila v kategoriji do 57 kg sedma. Po porazu s Španko Fernandezovo je v repasažu vknjižila dve zmagi, nad Šved in j o Undbergovo in Poljakinjo Letkovo. V zadnjem krogu repasaža, ki bi jo lahko popeljal do borbe za tretje mesto, je morala Celjanka priznati premoč Rusinji Nataliji Ju-harevi. V kategoriji do 52 kg Petra Nareks ni imela svojega dne. Prvo borbo je Še dobila (ipon z Ukrajinko Afendinkovo), a že v naslednjem krogu morala priznati poraz Belo-rusinji Žarskaji in nato ostala âe brez repasaža. Strelci ponovno do medalj Ljubljana: V soboto je bilo DP veteranov in veterank v streljanju z zračnim orožjem za vse starostne kategorije. SD Dušana Poženela iz Laškega je osvojilo dve ekipni prvi mesti v streljanju s pištolo in z zračno puško v kategorijah nad 45 let in nad 50 let. S pištolo je Zora Lavrinc nad 50 let osvojila 2. mesto, z zračno puško pa je bila Marija Hrastnik druga v kategoriji nad 45 let. Mlroteks se vedno vodi Celje: Na kegljišču Golovec je v 15. krogu 1. slovenske lige domaČi Miro-teks z d:0 premagal ekipo Ljubljaoa-Siovan. Barbara Fidel je podria 600 kegljev. Rada Savič pa 580. Celjske kegljavke imajo 30 točk, Adria 24, Brest 23... (MK) PANORAMA NOGOMET Izidi 21. kroga 1. SL: MIK CM Cetje • Nafta 2:0 (0:0); Jovandič (63). DvoranČiČ (87), Drava • Interblock 0:2, Livar - DomSale 1:2, Koper ' Maribor 1:1, Goricn • Pn-morje 1:3. KOŠARKA 21. krog 1. SL: Aipos • Ro-gla 82:78; Kobale 25. Ne-deljkovič 18, Koštomaj 12. Dragšič 12, Sebič. Misirača 6, PdlČnik, Lapornik, Stevenson 2; Grkovič 30, Sivka 16. Šporar 10. Brolih 8, Horvat 5, Ralković 4, Remus 3. Cigo ja 2. Zlatorog • Mercator 100:88; Mali 20. Harris 18. Mason. Jelesijević 17, Maši-č 13. Jevdžić 12, Maček 3; Finžgar» Skok 21. Vrstni red: Helios 40. Krka. Zlatorog 37, Slovan 36. Koper 34. Elek-tra 31. Mercator 30, Alpos 28, Hopsi, Zagorje 27. Kraški zidar 26. Rogla 25. 20. krog 1. B SL: Hmíř-nik • Celjski KK 70:58; To-mič 19. Tušek 18; Ambrož 24, Senica 9, Cocej. Grilanc 6. Aračič 5. Teržan 3, Soto-šek. Parfani 2. Skore 1. Konjice ' Medvode 83:96; Ribič 30, Keblič 17, Ravnihar 14, Novak 13. Lušenc 6, Go-leš 3; Divjak 29. Dolinar 15. Rogaška - Janče 78:70. Vrstni red: Postojnska jama 37, Parklji 36, Nova Gorica 35. Hrastnik 34, Gradišče 32, Rudar 31, Litija 30. Rogaška. Janče 29. Konjice, Radenska 27, Celjski KK 26, Triglav 24. Medvode 23. 20. krog 2. SL - vzhod: Pakman Celje • Ilirija 66:92; Bregar 22. Kočevar 17, E. Kahvedžič 10. Krasniči 9. Frece 6, Felicijan 4, Bjela-novič 3: Bojovič 25. Lonča-rič 17, lastovka • Terme OH-min 96:95, Nazarje • Union Oiimpija mi 78:87. Vrstni red: Casino Maribor 40, Maribor. Grosuplje 34, Ilirija 33, Union Oiimpija ml. 32, Ježica 31, Pakman Celje, Calcit 29. Terme Ollmia 27. Ruše 25, Lastovka 24, Nazarje 22. 18. krog 1. SL (Ž): AJM-Konjice 65:62; TiSler 25, Pehadžič 14; Prša 14. U. Kvas 13. Javornik 10. Klančmk9. N. Kvas. Kobale 8. Vrstni red: Kranjska Gora 32, Merkur 30. Ode- ja, AJM 28. Ježica 25. Ne-so Ihke 24. Konjice 22, Domžale, Triglav 21. City-center 19, Črnomelj 17 17. krog lige NLB (ž): Merkur Celje - Medveščak 70:60; Barič 22. Blake 16. Jevtuko-VÍČ 13. Čonkova 7, Zdolšek. Kêrin 5. Jereb 2; Klein • Šu-manovac 20. Mazič 11. Vrstni red: Budućnost 31, Šibenik 28. Crvena zvezda, Gospić 27, Rag u sa 24, Merkur 23, Jedinstvo, Medveščak 22. Mladi krajišnik 19. Vojvodina 17. ROKOMET 16. krog 1. SL (ž): Ptaj • Celje Celjske mesnine 27:29 (15:17), Barja ■ Celeiû Žatec 21:38 (13:18) Vrstni red: Krim 30, Celje 27. Celeia Žalec 24, Pluj 22, Škoíja Loka 21. Oiimpija 20. Kočevje, Brežice 13, Zagorje 8. Velenje 6. Burja 3, izola 0. .'MM l>". HH L>". mOltfTKUUBS ■bMBSSBII fímteiiník SPORTIUA OPREMA- REKVIZITI • SPOMINKI www.rk'celje.si spletna trgovina* RK Celeia Žalec: Janja Repič Janja bo 7. junija stara 19 let, rokomet pa je začela vaditi v 4. razredu osnovne šole v rokome&^i šoli Žatec. Vseôkozi trenira v domačem klubu, s katerim je do sedaj osvojila dve dmgi mesti na državnem prvenstvu za mladinke v sezoni 2005/2006 in 2006/ 2007. Osvojila je tud^ 4. mesto v driavnem prvenstvu kadetinj, sezona 2004/2005, ter 4. mesto v sezoni 1999/2000 za mlajše deklice. V članski ekipi Žalca Igra že drugo sezono, najrajši na polož£uu zunanje igralke. V tej sezoni je začela dobivati vse već priložnosti v članski ekipi, kar jI veliko p^eni ob rednih treningih. Janja je bid! uspešna dijakinja 4. letnika ^conomske gimnazije v Celju. Njen^ kratkoročni cifji v bodoče so uspešno z^jučiti klanje, z ekipo Žalca pa osvojiti čim višie mesto v letošniem državnem prvenstvu. Želt pa si tudi čim več dobrih iger na igrišču. Članska ekipa v 16. krogu drza^ega prvenstva je ponovno zmagala in sicer je v gosteh premagala ekipo RK Burja Iz Škofij z rezultatom 21:36, polčas 13:18. S to zmago se je ekfpa prebila na 3. mesto lestvice državnega prvenstva. V naslednjem kolu jo čaka domaČa tekma z RK Krim Mercator, vendar se bo ta tekma Igrala v kasnejšem terminu zaradi nastopanja ekipe Krima v evropskem kalu. liH © t: o «a« ■ V). ŠPORTNI KOLEDAR Sreda« 5. 3. ROKOMET 1. SL, 21. krog: Jeruzalem Ormož • Celje Pivovarna Laâ-ko. Velenje: Gorenje - Slovan (obe 19). KOŠARKA l. SL. 22. kcog. Novo mesto: Krka - Alpos Šentjur (201. Novinca prekinila nespodobno tradicijo Prvo spomladansko tekmo so odigrali nogomeUši MIK CM Celja» in to končno uspešno, saj so po štabih dveh letih vendarle ugnali Nafto. Bilo )e 2:0, z zmago so Celjani prehiteli na lestvici Mariborča-ne, zdaj so šesti V soboto bodo ponovno domačini, ko prihaja Drava. Na povsem dokončanem celjskem GmMt pripiavljea potem pa je Dam- nogometnem štadionu Arena Petrol je lik pred tekmo spregovoril predsednik MIK CM Cel)a Marjan Ven-gu5t in se zahvalil predvsem celjske-mužupanu Bojanu šrotu in tudi po* kroviieljem, ki so poskrbeli, da je Štadion dobil lepo končno podobo. Malo dogodkov v prvem delu Kar 2.500 ^edalcev se je zbralo na vseh Štirih tribunah (vdika večina na glavni, vzhodni}» obnemeli pa so v BI. minuti, ko je ?vlate Eterovič sprva zadel prečko, nato odbil žogo še z glavo, a je bil vratar Amel Muj- jan Ošlaj s »škaijicami« neuspešno zaključil akcijo. Celjska mreža je čudežno ostala nedotaioijena, kar je obetalo zasuk glede Športne sreče v Celju, Postava Mujčinovlč • Travner, Marion. Halilovič, Kelhar • Jovandi-t Sešlar. Urbanč, Gorinšek - P«ri-čevič, Pečnik se je precej časa lovila» saj Je manjkala peterica stalnih Čla* nov - ali resnih kandidatov - prve postave: Raduiovič, Križnik, Puc, Biš-čan ter hitronogi in spretni Brazilec Daitro. Vseeno je Simon Seâlar v 13. minutí prostí strel povsem z desne strani izvedd tako spremo, da je žoga preletela celotno obrambo, obšla Nt sredini igniča so PecfHka takoj obkofitodi tr^ tekmeci, stoodstotne priložnosti ni izkoristil, trud pa je dopolnil s požrtvovalnimi »skatjieamiK izpred roba igrišča. SlTokovin vodstn je v Daitu Jovandću ittSo dostop vratarja, a tudi vrata za nekaj centimetrov. V40. minutí jeSešlarpo dvoboju z MujakoviČem zahteval enajstmetrovko. a je bil ljubljanski sodnik Perič drugačnega mnenja. Ttre^a smaga v dn^em polčasu so bili Celjani boljši (v kazertókem prostoru se nista zr^la Petričevlč in Travner), kar so kronali v 63, minuti, ko je napako Matjašeca zbrano izkoristíl naj- boljši Igralec tekme Darko Jovan-dić: »Vedel sem, da Nafta igra precej zaprto in zelo ^o. Bili smo strpni in smo čakali na svoje priložnosti. Zelo sem vesel svojega zadetka. Vse bom storil, da dostojoo zamenjam Sebastjana Gobca in da s Celjem še naprej zmagujemo.« Pavel Pinni je nerazpoloženega Gorinška zamenjal s Sašo Bakaričem. ki je bil prodor-nejši, obenem pa slučaj no še asistent. V 87. minutí je Mujčincvič žogo brc- »N^jii sn pa s teboj p8. da ^edal tvoje sn oci, skoz njih je vim teklo v kri, edino t t^Mj bfl sn živ.« je med cbugim pred Areno Petrol pelTone Kreger s skupino Mí2, k» je avtorica klubske himne. nil čez polovico, Sešlar jo je v svojem značilnem slogu natančno podaljšal v prazen prostor, kjer se je pred Lukom sam znašel PeÁiik, a ga je zadel, žogo pa je na robu kazenskega prostora pričakal še en novinec, Slaviša Dvorančič, in jo med tremi poslal v mrežo: »Občutek je enkraten, saj sem z ^lom debitiral v celjskem dresu. Obenem me je presenetilo visoko število obisk)valcev. Česa takšnega že dolgo nisem doživel Ne skrivamo naših ambicij, da si želimo tri točke tudi proti Dravi.« Tretje zmage proti Nafti v 15 poskusih pa ni videl Borut, preminuli Član Celjskih grofov, ki mu ;e bila namenjena minuta molka. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC LESTVICA 1.SNL t. DOMŽALE 2. KOVf RHrr 3.Q0RICA 4. imnetocK 6.MAFTA 6. MIK CM C£US 7. MARIBOR a.PH«Mra^)ad-\o(. Moji fantje so v teh tre- nutkih zaigrali brezglavo, pomagale niso niti minute odmora. Ob tem je zatajil še met z razdalje in domaâni so to znali kaznovati. Pri tem je bilo to srečanje preslikava tekme iz Zreč, kjer je Alpos vodil večji del tekme in smo nato ml slavili. Položaj za nas ni rožnat, a zdaj sledijo domača srečanja. Najprej proti Hop^ som> kjer moramo zmagati, in nato §e tri zaporedne tekme v Zrečah v drugem delu sezone, po katerih bo vse bolj jasno. Očitno je, da so nekateri drugi rezultati zelo čudni in Ío zaradi tega, ker se pre-na^jo v r>adalje vanje sezorte vsi izidi in ne samo m^se-bojiti, kot bi bilo polteno.« Alpos že jutri gostuje pri Krki v Novem mestu, R<^la pa v soboto doma čaka Hopse. Že v sredo, 12. marca, se začenja liga za obstanek, ki bo zaradi ritma sreda-sobota končana v dobrem mesecu dni. Dober napad, slabsa obramba LaSčani so pričakali Merca-tor z dolžnim spoštovanjem, tudi zato, ker jim je manjkal poškodovani Nuh^o-vič. A to se jim ni poznalo, kot se tudi ni poznala nekoliko slabša igra v obrambi; napad ekipe Damjana Novako-viča je bil tokrat zelo razpoložen. Šest igralcev je namreč doseglo več kot 10 točk, gonilni sili pa sta bila Američana Chester Manson (17, za dve 7:9) in Lance Harris (18), ki sta z nekaj atraktivnimi potezami navdušila gledalce. Prvi strelec je bil znova Grega Mali (20), ki je očimo ujel pravi ritem, dodati pa velja, da so pri Zlatorogu zaigrali prav vsi igralci s klopi, zato so gostje v finišu znižali poraz na znosnih 12 točk- Po 30 minutah je bilo že +20 za Zlatorog. V petek se bodo v tekmi za prestiž pomerili LaŽčani In Šo^tanjČani. Uga za prvaka se bo zač^ 19. marca, v njej bodo sodelovali oboji. JANEZ TERBOVC Peterka 21. kroga: Koba-le (Alpos). Grkovič (Rogla)» Manson in Mali (oba Zlatorog), Kobale (Hopsi). Najboljši igralec 21. kroga: Primož Kobale (Alpos). ÍL 18-4. mMC 2008 Banka Colja v Vrtanju junija 2001. Roparja sta zbezala s kros motoneni. Roparske maškare še vedno na prostosti Visoki, debeli» agresivni, panični in tudi nerodni roparji - Rop banke traja na Celjskem v povprečju tri minute Minuli petek nekaj minut pred 19. uro se je v trgovini z živili v Dramljah zgodil oborožen rop. Storilcd policija ée nI izsledila. Letos so neznanci že oropali Irgovini v Zabukovid In Šmartnem v Rožni dolini. In medtem ko so letošnji roparji skozi vrata trgovin l>ežali z manjšimi vsotami denarja, policisti že od leta 2001 iSč^o roparje, ki so si v bankah v Vojniku, Vitanju in Žaicu v vreče nabasali krepko več bankovcev in jo popihali neznano kam ... Ropi trgovin v Zabukovlci, Šmartnem v Rožni dolini in Dramijah so (še) ne-preiskani. Prodajalno v Dramijah sta oropala zamaskirana neznanca, zagrozila prodajalkama z nožem in s pištolo ter iz blagajne odnesla malo" več kot 700 evrov. Slo naj bi za mlajša moška, stara do 20 let, na glavi sta imela kapo z izrezom za oči oziroma šal ali ruto, govorila sta slovensko. Po ropu naj bi pobegnila peš. Policija še vedno iSče tudi neznanca, ki je 28. januarja oropal trgovirio v Za-bukovici pri Crtžah. Z najlonsko nogavico na glavi in s kuhinjskim nožem v rokah, govoril naj bi v tujem jeziku, je iz blagajne odnesel 70 evrov. Podjetje» ki ima v lasti trgovino v Zabu-kovici, so v dveh letih že dvakrat okradli, prvi rop je bil v eni od njihovih velenjskih trgovin. Prav tako še vedno ni znano, kdo je v začetku februarja oropal trgovino v Šman-nem v Rožni dolini. Tudi v tem primeru je šlo za oborožen rop. Moški, na glavi je imel šal in kapo, naj bi s pištolo zagrozil prodajalki in odnesel skoraj enako vsoto denaija kot ropar v Dramijah. Policisti so isti dan prijeli in odvzeli prostost dvema osebama, a so ju kasneje Izpustili, saj naj bi moška imela dokaz, da sta bila v času ropa na drigem kraju. T\idi trgovino v Smarinem naj bi do zdaj že večkrat oropali. Ropaiji na prostosti še vedno so na prostosti roparji, ki so leta 2001 skorajda filmsko oropali štiri banke na Celjskem. Sredi marca je oborožen in zamaskiran mlad moški stopil v poslovalnico Banke Celje v Vojniku. Z grožnjami mu je uspelo odnesti približno dva milijona takratnih tolarjev. ICijub hitremu odzivu policije in številnim cestnim zaporam naj bi roparju uspelo zbežad peš. Dolgoletna preiskava še vedno ni obrodila sadov. • V nekem primeru ropa na Celjskem so pri storilcu našli podrobno izdelan načrt ropa, a to ne pomeni, da imajp vsi roparji izdelan načrt. Kadar $e lotijo ropa finančne ustanove, je v objektu ponavadi le eden, kar še zdaleč ne pomeni, da v organizacijo ni vključenih več ljudi. • Ropar si ponavadi prej večkrat ogleda objekt in njegovo notranjost, da ve. kako so stvari v prostoru postavljene, kje so kamere in podobno. • Največkrat ropajo zamaskirani v pustne maske ali s kapo z izrezom za oči. Za grožnje pogosto uporabijo pištole m nože. • Glede na statistiko ropov na Celjskem traja rop finančne ustanove približno tri minute. Toda ni popolnega ropa. Vsak ropar stori napako, najbolj pomembno je, da jo kriminalisti odkrijejo oziroma povežejo z določeno osebo. • Profil roparjev je težko izdelati. Na Celjskem so se med njuni znašli nasilneži, vlomilci in tudi sin uspešnega podjetnika. • Ropar žalske banke leta 2001 naj bi pri paničnem begu več denarja izgubil. Občani, ki so ga pobirali, niso vedeU, da je pobiranje ukradenega denarja kaznivo dejanje. SIcer pa so roparji pri svojem nečednem dejanju včasih tudi nerodni. V enent primeru na Celjskem neznani storilec ni in ni mogel preskočiti pulta, da bi se dokopai do denarja ... S ® « e e Eden bnitalnej^h ropov seje zgodil v Šmaftnem ob Paki leta 20Q5, za katerega mparju groo tudi kazon zaradi poskusa umora. Poslovalnica Banke Celje je bila tarča spet junija isto leto, takrat v Vitanju, kjer sta bila na delu dva roparja. Kar s Čeladama in v delavskih kombinezonih sta s hrvaškim naglasom grozila in odnesla približno šest milijonov tolarjev ter se odpeljala s kros motorjem. Med ropom naj bi bila dokaj agresivna, eden naj bi celo ustrelil, ranjen ni bil nihče. Policija je bila na kraju le devet minut po Rop Banke Celje v Vojniku marca 2001. Ropar naj bi zbalal pdi! - it 18-4. marec 2008 spožitvi alarma, toda roparja sta bila hitrejša. Do danes ju Še niso prijeli. Septembra isto leto so oropali še poslovalnico Nove Ljubljanske banke v središču Žalca. Nasilen ropar je razbil steklo na pultu, ga preskočil in iz blagajne vzel približno 15 milijonov tolarjev in skoraj 700 tisoč takratnih tolarjev deviz. Med begom je na žalski obvoznici neki ženski vzel avto in se odpeljal. Za najbolj brutalnega v zadnjih letih velja rop Nove Ljubljanske banke v Šmartnem ob Paki marca 2005. Zatem ko je moški oropal banko, je med begom skušal ukrasti vozilo in pri tem streljal Najprej naj bi zahteval ključe vozila od nekega moškega, a se mu je ta uprl in ga celo z lesenim kijem nama-haJ po glavi. Ropar je poskušal ukrasti avto še pri bližnjem gostišču, potem pa je sredi ceste poskušal ustavili vozilo Eiektra Celje, a ker je voznik videl, da ga ustavlja moški z masko» je hotel odpeljati dalje. Še preden mu je to uspelo, je ropar streljal in voznika zadel naravnost v prsi, ga zvlekel iz vozila ter se odpeljal. Voznik je kasneje okreval, voziJo Eiektra, ki je imelo tudi sledilni sistem, pa so našli na pokopališču pri Velenju. Roparja do danes še niso izsledili. Po neuradnih podatkih, ki so takrat krožili v javnosti, naj bi bil plen, ki ga je moški odnesel, neuporaben, saj je varovalni sistem, ki v primeru ropa de-, nar poškropi s posebno barvo, opravil svojo nalogo. Ropar je bil oblečen v Črna elegantna oblačila, na glavi je imel temno lasuljo in gumijasto piistno masko. »V določenih primerih preiskav ropov finančnih ustanov sodelujemo tudi s kolegi iz sosednjih držav.« pravi vodja celjskih kriminalistov Janko GorŠek in dodaja, da so posebej v enem primeru od do zdaj Se nerešenih zelo blizu storilcu. SIMONA ŠOLINÍČ Foto: arhiv Novega tednika Leta 2005 je zelo odmeval brutalen rop varnostnika ProslgnaJa v Tepanju. Roparja sta ga napad la t ko je dvignil dnevni izkupiček Petro love restavracije in ga želel dati v službeno vozilo. Varnostnik je zaradi napada moral na operacijo ličnice, hude rane )e imel po vsej glavi. Roparja še niso našli, odnesla aaj bi približno tri milijone* tolarjev. 16 BPÍTURA novi tednik Kidričeva ulica je ena najp omemb nej^h ceíjskih prometnic. Od Kidriča do Bolioriča Danes pojasnjujemo pot-menovanje Kidričeve ulice, ene glavnih celjskili pro* metnlii povezav med vzhodom in zahodom mesta, ki se začenja v križišču z Mariborsko pri vojaSnici in za-ključuje na l^harjah. Poimenovali so jo po literarnem zgodovinarju Francetu Kidriču France Kidrič se je rodil v Ratanski vasi pn Rog^ki Sla* tinj 23. marca 1880. Po končani osnovni Šoli v domači Rogáški Slatini, se je vpisal na mariborsko gimnazijo, kjer je leta 1902 tudi uspešno raaturiral. Nato je vpisal študij slavistike na dunaj-ski univerzi, kjer je leta 1906 tudi doktoriral. V disertaciji jeobravnaval revizijo glagolskih cerkvenih knjig po Trident inskem koncilu. Po končanem študiju je kot knjižničar Še dve leti ostal v slavističnem seminarju» nato je nastopil uradniško mesta v dunajski dvomi knjižnici. Na tem mestu je ostal vse do lela 1920, z izjemo prve polovice leta 1914, ko je bil do izbruha 1. svetovne vojne na izpopolnjevanju v Rusiji. Med 1. svetovno vojno je na dunajskem zavodu za orientalske jezike občasno poučeval tudi aiščino. Ko se je leta 1919 z monografsko Študijo o Trubarjevi Cerkovni ordningi habili tiral, se mu je odprla možnost, da postane univerzitemi profesor. Leta 1920 je bil tako na novoustanovljeni ijubJjan-ski univerzi imenovan za rednega profesorja za zgodovino starejših slovanskih literatur, s posebnim poudarkom na starejši slovenski literaturi. Od leta 1925 je predaval tudi primerjalna literarno zgodovino. fH'okom SE im€nuj€ .. V letih 1923-24 je bil rektor ljubljanske univerze, kar trikrat pa tudi dekan filozofske fakultete. Ves čas je aktivno sodeloval pri Znanstvenem društvu za humanistične vede. Ko je bila leta 1938 ustanovljena Slovenska akademija znanosti in umetnosti (Sazu), ga srečamo med njenimi ustanovnimi člani. AMvno je nastopa] tudi v javnem žtvijenju. Ze leta 1921 je podpisal avtonomistično izjavo slovenskih kulturnih delavcev. Družbeno aktiven je bil tudi v času pred 2. svetovno vojno, saj je aktivno sodeloval pri ustanavljanju Društva prijateljev Sovjetske zveze. Po ustanovitvi Osvobodilne fronte slovenskega naroda aprila 1941» je postal Član matičnega odbora OF na ljubljanski univerzi. Zaradi omenjene dejavnosti so ga Italijani februarja 1942 zapdi, v različnih zaporih v Ljubljani, Padovi, Páleni in Begunjah na Gorenjskem je ostal vse do konca vojne. Zgodbo o Francetu Kidriču je za objavo pripravil mag. Branko GoropevŠek. Leta 1945 se je France Kidrič spet posvetil znanstvenemu in profesorskemu delu, tega leta je postal prvi povojni predsednik Sazu. Toda vojna mu je pustila precej posledic, ki so se začele kazati v njegovem zdravju. Tako je že leta 1948 zaradi ražnE i«r«t9» «ptid« krittn« PKCUfl Pomo 00 30.4.2008. TONDflCH» DOBRA ODlOĆITiV. bolezni moral opustiti delo profesorja na univerzi in se je zaposlil kot prvi upravnik Inštituta za literarne vede pri Sazu. Glavnina njegovih znanstvenih del je bila posvečena starejši slovenski kulturni in literarni zgodovini. Veliko je objavljal, zJasti v Ljubljanskem zvonu, Časopisu za slovenski jezik, književnost in zgodovino 1er drugih strokovnih in znanstvenih revijah. Veliko ustvarjalnega patosa je namenil biografskim razpravam in člankom, zato lahko precejšnje Število njegovih prispevkov najdemo tudi v Slovenskem biografskem leksikonu. NajpomembnejŠe delo Franceta Kidriča je nedvotnno Zgodovina slovenskega slovstva, ki je v petih zvezkih izhajala v letih 1929-38. Raziskoval je tudi dela Franceta Prešerna. Z vrsto študij je leta 1936 pripravljal kritično izdajo Prešerno-vihpesmi, želja po izdaji monografije o največjem slovenskem pesniku pa se mu ni uresničila. Po vojni je iz tega opusa objavil le nekaj odlomkov. S svojim znanstvenim in pedagoškim delom si je pridobil eno osrednjih mest med znamenitimi Slovenci. Predvsem pa so njegova dela močno vplivala na razvoj in smer bodočega delovanja številnih generacij študentov v času med obema svetovnima vojnama. France Kidrič je umrl v Ljubljani, 14. apriJa 1950, Za svoje delo je dobil Številna jugoslovamka in tuja od-likovanja, bil pa je tudi izvoljen dopisni član češke in bolgarske akademije znanosti ter Član praškega slovanskega ustava. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Bohoričeve ulice, ki se na Skalni kleti odcepi od Ceste na grad. Koncert prijateljstva v Celju V celjskem Narodnem do-mu je bil 22. februarja že 19. koncert prijateljstva pevskih zborov treh dežel: Moškega pevskega zbora Foltej Kartman Slovenskega prosvetnega društva Edinost iz Pliberka na avstrijskem Koroškem, Mešanega pevskega zbora Haliae-turn Skupnosti Italijanov Pasqua le Besenghi degli Ughi iz Izole ter celjskega mešanega komornega pevskega zbora. Po treh letih so bili gostitelji srečanja spet Celjani. Vsako leto je namreč Kon- cert prijateljstva v drugem kraju. Vsi trije zbori so pod vodstvom svojih dirigentov, pliberškega vodi Dominik Hudi, izolskega dr. Giulia-no Goruppe ter celjskega dr, Dragica Zvar, predstavili pisan spored narodnih in umetnih pesmi s poudarkom na značilnostih svojega kraja. Tako so Korošci zapeli tudi znane koroške pesmi, Izol-čani pa seveda spevne italijanske kancone, za celjski zbor pa bi lahko rekli, da je bila njegova letošnja značilnost programa glasba sodobnejših avtorjev tudi iz sveta zabavne glasbe. Koncert je spremljalo lepo število poslušalcev» ki so seveda uživali v raznolikosti programa in njegovi kakovostni izvedbi. Dane so bile tudi pobude, da bi vsakoletni Koncert prijateljstva razširili še s sodelovanjem kakšnega manjšinskega pevskega zbora, morda slovenskega na Madžarskem ali Hrvaškem ali zbora madžarske manjšine v Sloveniji. Pevci pa se že veselijo naslednjega srečanja, ki bo drugo leto v Pliberku. ŽB, foto: AR Nastop Mešanega ktmorttBga pevskega zbora Celje na 19. koncertu prijateljstva Kdo bo pil iz čaše nesmrtnosti? Znani so letošnji nominiranci za nagrado čaSa nesmrtnosti, ki jo bodo na akademiji Poetična Slovenija v Velenju podelili na svetovni dan poezije, 21. marca. Po mnenju žirije so v zadnjem desetletju slovensko poezijo najpomembneje zaznamovali verzi Milana Dekleve, Mete Kušar, Feri-ja LainŠČka in Tbmaža Šalamuna. Komu bodo podelili tretjo pesniško ČaŠo nesmrtnosti, bo letos poleg presoje žirije in večinskih gJasov javnosti (to bodo sestavljali srednješolci iz najmanj dveh slovenskih mest in drugi obiskovalci prireditve) odvisno tudi od internetnega glasovanja (na www.lirikon-fest.eu) in prejetih glasovnic po pošti. Pesmi nominirancev za Čašo nesmrtnosti bodo predstavili z branji v umetniškem programu akademije Poetična Slovenija, ki bo 21. marca ob 19, uri v Domu kulture Velenje. Čašo nesmrtnosti, ki so jo leta 2006 prvič podelili v Laškem v spomin na 150-letnico rojstva Antona Aškerca, sta doslej prejela pesnika Andrej Medved in Milan Vincetič. STA, BA Tudi odrasli berejo v petek so mozirski knjižničarji 42 odraslim bralcem tretjič podelili bralne značke. Kot je poudarila Vladimira Planovšek, so se za projekt bralne značke odločili, ker se delo knjižničarjev nikoli ne konča in ker je njihova najpomembnejša dejavnost skrb za bralce, ki jim želijo ponuditi dobro knjigo ter približati dela slovenskih avtorjev Bralcem so ponudili 20 naslovov, za pridobitev bralne značke pa so morali prebrati deset del. O pomenu branja in knjig je razmišljala tudi direktorica mo-zirske knjižnice Ana Lamut, ki je med dru^m napovedala, da se bodo prihodnjo sezono povezali s knjižnico v Žalcu v projektu Savinjčani beremo. Ob podelitvi bralne značke so v goste povabili še pesnika Ervina Fritza, ki je v pogovoru z Marijo Končina predstavil nekaj svojih del. US, foto: EM Zvesta bralka In tudi pobudnica projekta v Zgornji Savinjski dolini je Lenka Kralj, kiji Ana Lamut izroča priznanje. št. 18 * 4. mara« 2008 KULTURA Epidemijo zdravil Doulitar pod mus! Bolha, Hamlet, izpoved porno dive in žlahtni dosežki za konec festivala Komedija si včasih nadene tudi bolj resno masko, a se pod njo vseeoo skriva žlahten humor, ki ga pozoren gledalec izluiči iz igre posameznih likov. Spet drugič, in tega si gledalci bolj Želijo» udari komedija kot epidemija smeha z odra v dvorano, da se je treba držati za trebuh. Oboje so dobili ^edalci v pokušino minuli petek in soboto. V petek iz Mestnega gledališča ljubljanskega z Zgodbami vsakdanje norosti (ocena občinstva 3,87) in soboto (nato z isto predstavo $e v nedeljo) z Douhtarjem pod mus izGledališčaKoper in SNG Nova Gorica. Douhtar je z nepre-kosljrvo oceno po mnenju občinstva, 4,94, prekosil doslej vodečo komedijo vseh festivalov, Marjetko str. 69 iz Gledališča Pmj izleta 200Î, ki je doslej vodila z oceno 4,90. Zgodbe vsakdanje norosti v režiji Barbare Hieng Samobor sodobnega češkega avtorja Petra Zelenka, govorijo o tem, da je zaljubljenost vsem v pogubo, in o družini, ki je na začetku normalno nora. Potem pa ... Gledalca nekateri prizori in igra odlične ekipe - Gašper Tič, Jette Ostan Vej-rup, Bernarda Oman, Tanja Ribič in Boris Ostan, ki postane lavreat večera - pretre-sejo, prevzamejo, čudijo in vodijo do absurdnega. Norost kot komedija ima v tej predstavi veliko obrazov. Mnenja gledalcev po predstavi so bila deljena, a večina v predstavi ni videla prave komedije. T\jdi komedijant večera, prvak MCL Boris OsUn v vlogi očeta, je po podelitvi naslova dejal, da ne gre za dpično komedijo, temveč za dobro predstavo. Črno komedijo, metaforično dramo. Na Dne- Pmr f2 burke Douhtar pod mus. kije prsjela najvišjo oceno občinstva vsdh minulih let. vih komedije je že bil deležen večernega naslova, in sicer leta 1993 kot Tartuffe. Zdravnik v hiši Bolečino in Željo po pravi komediji, še več. po čisto čisti burki, je večer zatem (nato za uteho 5e v nedeljo popoldne) pred prepolno dvorano čudežno ozdravil že vnaprej fa- vorizirani in težko pričakovani Douhtar pod mus iz Gledališča Koper in SNG Nova Gorica (koprodukcija) z Iztokom Mlakarjem v naslovni vlogi, ki se je v burki s petjem in streljanjem izkazal Še kot avtor songov in glasbe, dramatik, lektor. V maniri MoUerove kome-diografije je priljubljeni igralec in kantavtor v vlo^ Sgana- rela s soi^alci, kot so Boris Cavazza, Uii ka Bradaškja, Lara Komar, Gorazd Zilavec, T^a Glažar in Gregor Zore, in v režiji prekaljenega Vita Taufer-ja zganjal takšne norčije na odni. da ga je včasih krohot v dvorani enostavno preglasil. A vendar ni šlo za ceneno zabav-IjaŠtvo, ampak za predstavo v udarnem komedijantskem in profesionalnem slogu. Komedija torej, ki brenka na strune današnjega gledališčnega porabnika. Primorščina je gledalcem tu in tam morda delala težave, a tudi če česa kdo ni razumel, je bilo iz igre mogoče vse razbrati, so se v izjavah strinjali nasmejani Celjani. Iztok Mlakar je postal komedijant večera, zdravnik v gledališki hiši, ki je zasejal epidemijo smeha v mescu ob Savinji. Bil je vesel naslova, visoke ocene predstave in razpoloženja celjskega občinstva. Ali kol poje song: »... pridi k nam na terapiju / an vse bo tkou ku šus. / Mi komedijanti smo/douhlarji podmusl« Burko so doslej odbrali skoraj osemdesetkrat in nič ne kaže, da jo bodo zaprîi v depo. Še več. V »douhlaija« bo namesto Borisa Gavazze, ki bo šel snemat film na otok Vis, vskočil celjski igralec Renato Jenček, Postojnčan po rodu, ki mu primorščina še vedno dobro teče. Komedija čei rob Sedma tekmovalna komedija festivala prihaja v petek zvečer iz SNG Nova Gorica, in sicer v režiji Janusza Kite. To bo Feydeaujeva komedija Bolha v ušesu ali kaplja čez rob (igrali so jo tudi Celjani) v odlični igralski zasedbi. Bolha v ušesu ali kaplja čez je nedvomno ena najbolj popularnih bulvark in Iztok Mlakar, komedijant večersjez burko Oouhtar pod mus sprainl v smeh staro in mlado. porok za smeh, ki ga zagotovo ne bo manjkalo. Ali bo komedija z oceno občinstva zasenčila burko iz iste hiše, je mogoče le teoretično. Komedija, ki se dogaja v hotelu Pri prijazni mucki, obeta zgoščeno dogajanje, salve smeha in zabave ter pozornost gledalca vse do konca. V soboto zvečer bo na dne-komedije na sporedu še zadnja tekmovalna predstava pred nedeljskim slavnostnim večerom s podelitvijo žlahtnih nagrad in odhčij posameznikom in gledališčem. Hamlet stand up komedija igralca in režiseija Tadeja To-ša je označena kot avtorski monolog ali svojevrstna humor- no zastavljena bližnjica do gledališča in Shakespeaija. In izziv za igralca, ki se sam znajde na velikem odru pred Številnim občinstvom. V nedeljo zvečer bodo razglasili žlahtne dosežke festivala, nato bo na sporedu Se predstava Patty Diphusa, izpovedi porno dive, iz društva Familija in Mestnega gledališča ljubljanskega. Gre za kabaret, ki je tudi med celjskim občinstvom zelo priljubljena zvrst, z dobro glas-beno-vokalno zasedbo (izven tekmovalnega programa), ki obeta šovz nepričakovanimi glasbenimi elementi. MATEJA PODJED Foto: SHERPA V Zgodbah vsakdanje norosti je naslov komedijanta večera prejel pnek MGL Boris Ostan. Prvi sta mu Čestitali soigralki Bemanla Oman (levo) in Jette Ostan Vejnip. Hotel Faraon ^ri nas ste vedno dobrodoš i! 24 ur vsak dan, 365 dni v etu Tô iù ue^Oy zA^iiíK^ Otroci, polepscyte prozníK ma/T»ica/T)! Kot vsako l€to tudi letos pnpravljdmo presenečenje u mainice - stilsko preobrazbo 28 tri izhebartke. Izpolnite kupon za svojo mamico in ga na dopisnici po^jite do 21. marca v naSe uredništvo na naslov: Novi tednik in Radio Celja Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom: za mamico KATAttiAfODn IP maow X500 cojc Hiir anw Ovja Kocrnut. s.p. Ul. f ranktiovskih Msv 24, Celje Tel.: 491 97 00 Med prefetnni doptsnicsfni bomo rs Radiu Ce^ 22. irma v {ivo IzSrebaH mfnicfl. Nagr^kB bemo v Novem tedniku in na spkrln strani wwwjwviteàvk.coir ter wwwradîoce^cpm. KOPOrs/ZAMAMICO * www.radiocelje.com Tretjič Večer s prijatelji Mešani vokalni kvartet Shalom je prejšnjo soboto v dvo* rani KUD Ljubečna že tretjič pripravil glasbeno prireditev Večer s prijatelji. S pesmijo in inštrumentalni-mi vložki so se predstavili Moški oktet In spiritu iz Vojnika, kitarist Jože Le$jak>harmomkar Janez Pinter in gostitelji. Člani Mešanega vokabega kvarteta Shalom. V programu, ki ga je povezovala Vasiljka Gamser> so številni obiskovalci lahko prisluh-oili skladbam domaČih in tujih skladateljev ter slovenskim ljudskim pesmim. Poslušalci so blii s koncertom zelo zadovoljni, kar je vzpodbuda organizatorjem» da podobno prireditev pripravijo tudi pri-hodnje leto. , M,J. Slike in orožje Odprtje rustave so obiskeli itevflni ljubitelji slikarstva in oroije. V celjskem zavodu zâ ustvarjalni razvoj mladih so na ogled dela slikarke Žive Dolenc in izdelovalca trofejnega orožja Wolfa Mita iz Šešč pri Žalcu. Posebnost omenjene razstave je, da v zavodu, ki je namenjen predstavitvam mladih avtorjev, gostujeta odrasla razslav-Ijaica. Živa Dolenc najraje upodablja naravo in cvetje. S svojimi deli se je nekajkrat predstavila doma in v tujini. Woiía Mita bolj kot vse privlačijo odpadne kovine, ki jih spreminja v orožje. Sam pravi, da je ta konjiček prava hrana za njegovo dušo. Dokler kuje in oblikuje, ne pride iz svoje delavnice. BA ^OTROSKI ČA50PI5 Ptičje krmilnice za darilo novitednik Čeprav je bila letošnja mila zima ptičkom precej naklonjena, so si ti hrano vseeno radi poiskali kar v ptičjih krmilmcafa. Število teh je po zaslugi Društva za zaščito ptic Iz Zasavja ter občinskega donatorja, podjetnika Ivana Ravnaka, v vojniški občini letos poraslo za 45. Ena izmed dejavnosti društva je, da pridobijo sponzorja, »ki ima občutek za naša prizadevanja. Ta odkupi določeno Število ptičjih krmil-nic ali valilnic, ki jih nato poklonimo Šolam, te pa same izberejo, katerim otrokom jih bodo poklonile naprej. Prepričani namreč smo, da se pravilen odnos do ptic in narave začne že v teh letih,« je razložil predstavnik društva Marjan Klančnik. Vvojniški in irankolovski osnovni Šoli so uko otrokom razdelili 45 krmilnic, 15 pa so jih poslali še OŠ Stranice. »Mi smo bili nad pobudo društva pozitivno presenečeni,« razlaga ravnatelj 05 Frankolovo iiiniiiw.novitednik.coin Za svojo najljubšo knjigo lahko glasujete s kuponom, ki ga pošljete na Novi tednik, Prešernova 19. 3000 Celje. V akciji, kjer Novi tednik sodeluje s Knjižnico pri Mišku Knjižku, bo izžrebanec vsak teden prejel lonček z Miškom Knjižkom. Tokratna nagrajenka je Viktorija Vrhov-Šek, Preloge pri Konjicah. Lonček bo prejela na oglasnem oddelku NT&RC. novitednik ' .BEREM OSflSONJA khjizhiqà CE^JS ultOl clje S pomočja donttorjav je društvo na sejmu Nanva mi zdravja otrokom razdelilo kar 200 krmilnic. Peter Žurej, >»še bolj veseli pa so je bili sami otroci, ki sedaj doma navdušeno opazujejo ptice. Pri nas smo jih sicer razdelili otrokom iz riž-jih razredov, ker starejši krmilnice pri praktičnem pou- ku izdelujejo že sami, edini pogoj pa je bil, da jih bodo resnično namenili ptičkom.« V Sloveniji je na »rdečem« seznamu 17 ptičjih vrsi, zato je pobuda s strani društva še toliko bolj na mestu. »V vojniški občini smo imeU srečo, da smo naleteli na Ivana Ravnaka, ki nam sicer že dlje časa pomaga, tudi z orodjem za i^elavo krmilnic. Veste, takšnih ni več veliko,« je poudaril Klančnik. RP MOJA NAJUUaŠA KNJIGA j«: Ime in priimek: Nosiov. do to podoib fstt)^ obf^'^Mif. ^ m ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Jetra - kemična tovarna - 2. Bralca zanima vse o jetrih. zdravljenju» dieti» vključno z jetrno cirozo in prenehanjem delovanja jeter. Večina patoloških procesov, ki okvarijo jeira, spremeni tudi njihovo presnovo. Ob tem zatajijo Številni kontrolni mehanizmi, ki jih jetra imajo. Ponavadi se okvarijo encimski sistemi v celicah, a se to le redko izraža v slabi regulaciji sladkorja. Ta se nakopiči v jetrih kot gli-kogen, Id pa se ob okvari počasneje pretvarja v sladkor. To pretvorbo lahko poslabšajo še prirojeni encimski defekti» kot so pomanjkanje encima glukoza 6 fosfataze (Mb. Gierke} ali encimov za presnovo in pretvorbo galak-toze ali ksiioze. Nabiranje teh snovi v jetrih povzroči, da se jetra povečajo, funkcija pa se dodatno upočasni. Ta zakasnjena presnova je Za informacije o izdelkih lahko pokličete ali obiSčete zeliščno lekarno in trgovino z zdravo prehrano BIOT Center Celja, Glavni trg io: 03 5441 631 City center Ceije» nadsiropjetOS 490 31 91 Moj zdravnik 2008 Skupaj z revijo Viva Imate bralci Novega tednika tudi letos možnost glasovanja za najbolj priljubljeno splošno zdravnico/zdravnika, ginekologinjo/ginekologa ter ped iatri n jo/pediatr a. Glasovanje bo trajalo do 14. marca, rezultate pa bodo slavnostno razglasili B. aprila na Ljubljanskem gradu. Bralci glasujete za enega ali dva ali vse tri zdravnike; upošteva se samo en glas na posameznega zdravnika. Tisti zdravnik. ki bo zbral absolutno največje število glasov, bo dobil naziv Moj zdravnik 2008. Na vsako izdano torkovo Številko Časopisa bomo iz prispelih kuponov izžrebali bralca za brezplačno trimesečno naročnino na revijo Viva. Vsi glasovalci pa bodo sodelovali tudi v zaključnem žrebanju za tri glavne napade in več kot petdeset lepih in praktičnih nagrad. Kupon pošljite na Novi tednik, ï*reSemova 19,3000 Ce-Ije. Tokratna izžrebanka za trimesečno naročnino na revijo Viva je Marija Brežnik, Gorica 36c> 3000 Celje. KUPON Glasujem za: (Uutinshosoravr^aii zdravnd«i«H!aiyi l'I^WlÉUUflllll, JK, *^ Dsium: Podpis: AdriaticSIovenica Piše: prim. JANEZ TASIC, dr. med., spec, kardiolog opazna zlasti ob stradanju ali shujševalnih dietah. Sladkor se v krvi uravnava s presnovo glikogena. Ta proces je počasen, zato se lahko ob okvarah in encimskih defektih pojavijo tudi' hipogllkemič-ne reakcije (močno znojenje, tahikardija, omotica, zmedenost, izguba zavesti). V jetrih se kar 80 odstotkov ogljikovih hidratov pretvarja v maščobe. To pomeni, da se energija koncentrira. Normalno je v jetrih največ rodstotkov maščobe, a se ob preveliki ponudbi hrane le-le nakopiči celo do 40 odstotkov. Pa tudi različne bolezni pospešijo njeno kopičenje. Jetra so glavni organ tn prostor za presnovo nevtralnih maščob, fosfolipidov, gluko-lipidov. Voskov, steroldov, holesterola in drugih snovi. T\x se razgrajujejo maščob-ne kisline. Tvorijo pa se tudi nove maščobe pravšem iz sladkorjev. Nastajajo tudi iz beljakovin» a se ob tem tvorijo nezaželeni ketoni. Za normalno delovanje jeter so potrebne številne snovi, 1Û jih dobi organizem in s tem tudi jetra izbrane. T.i. lipotrop-ne snovi, ki preprečujejo nabiranje maSčobe v samem organu. so B12 in ostali vitamini B kompleksa. E vitamin in K vitamin, vitamina A in C ter řolna kislina, holin, me-tionin, nenasičene maščob-ne kisline - 3, 6, 9, inositol in 5e številne druge bioaktivne substance, ki imajo vlogo tudi pri tvorbi beljakovin. Vlogo imajo pri nastanku novih substanc kot tudi pri razgradnji. V jetrih se lahko tvorijo vse beljakovine razen gamagio-bulina in hemoglobina. Zaradi tega imajo jetra pomembno vlogo pri procesih detok-sikacije organizma. Če imate vprašanje za primanja Janeza Tasiča, nam pišite na Novi tednik. Pre-šemova 19,3000 Celje, s pripisom za Zdravje - naše bogastvo ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si Poleg tvorbe in razgradnje treh osnovnih snovi - mâS-čob, ogljikovih hidratov in beljakovin - pa imajo jetra možnost razgradnje in tvorbe tudi drugih pomembnih snovi za organizem. Tako imajo pomembno vlogo pri presnovi hormonov. Vjetrih se pretvarjajo vitamini v aktivno obliko, razgrajuje se alkohol, predstavljajo pa tudi skladišče za razgradne produkte. Razgradnja v jetrih je pomemben zaščitni mehanizem, ki obsega proces iago-citoze in detoksikacije. Proces razgradnje zajema Številne mehanizme, s káterimt se zmanjšuje Škodljivost snovi, ki prihajajo v telo. De-toksikacija se vrši v Štirih osnovnih smereh - z oksidacijo. redukcijo, hidrolizo in konjugacijo. V teh poteh se presnavljajo alkoholi, estri, zdravila, druge K^mij^ substance, a tudi produkti organizma. Pomembne poti so še mecilacija, acetilacija ... VeČina snovi preide različne procese in tako obstoja cela veriga kemijskih poti za razgradnjo snovi, ki so danes poznane in pomembne tudi za pravilen vnos zdravil. Prihodnjič pa več o boleznih jeter in zdravljenju. wtjèAjMO. novitednik iiiiiiiiw.novile(IÉ.coiii ROŽICE IN CAJCKI Z marjetico do novih moči Da bližajoča se pomlad vabi k ljubezni, nam ne naznanjajo le ptički, ki se v tem času ženijo, pač pa tudi marjetice» ki razkrivajo, ali nas izbranec našega srca ljubi aJi ne. So pa te lične rožice tudi odiične čuvarke našega zdravja. Spomladi nam dajo novih moči in očistijo telo strupov, ki so se v njem nabrali čez zimo. Marjetice [Bellisperennis) se že veselo bohotijo po naših vrtovih in v nas budijo ljubezen in veselje. Lahko pa nam tudi utrjujejo zdravje, če vemo, kako izrabiti njihove moči. Ta na prvi po^ed skromna rastlinica je že zdavnaj izkazala svojo ^avilnost in koristnost, čeprav jo danes ne najdemo niti v eni farmakopeji ali lekarni. Od spomladi do jeseni nabiramo cvetne koške in mlade liste. Že naši padarji so zapisali, da je »treba to perje, kakor solato jesti, saj leksira in naredi mehak trebuh. Vsako jutro in zvečer tri lote tega čaja popit, da apetit.« Vsebuje saponine, eterično olje, sluzi, grenčine, čre-slovino m organske kisline. Velja, da učinkuje hladilno, blago odvaja, blaži bolečine in krče ter pospešuje presncv-vo. Olajšuje tudi izkašljeva-nje, preprečuje vnetja, poživlja in pospešuje celjenje ran. Sodi med tri spoštovane cvetlice, ki jih homeopati uporabljajo pri zdravljenju lumbaga, bolečin in odrevenel(> sti. Poleg nje sta to še ognjič in amika. Zelo star je nasvet za uživanje sirupa iz marjetic, ki ga pridobimo spomladi iz cele rastline. Dve žlici tega soka popijemo s pol kozarca vode in naš organizem bo izločil vse strupe, kar se jih je v njem nabralo prek zime. Iste učinke bomo dosegli, če bomo spomladi uživali mar-jetično listje v solati. Pridobili si bomo novih moči in očistili organizem. Lahko pa se odločimo tudi za marje-dčni čaj v obliki poparka. ^o Piše: PAVLA KLINER ali dve žlički svežih listov in cvetov poparimo s skodelico vode, pustimo stati 10 minut in pijemo čim bolj topel čaj. Če temu čaju dodamo med. bo zdravil prehladna obolenja, bronhitis in astmatični kašelj. Čaj v obliki preliva, ko liste in cvetove namočimo v hladno vodo in pred uporabo rahlo segreje-mo, se priporoča pri jetrnih motnjah, črevesnih krčih in vnetjih želodca, mehurja in ledvic. Za odpravljanje bolečin so včasih svetovali pri-pravekzvinom: dve pesti svežih listov in cvetov stresemo v liter dobrega belega vina, pustimo stati en dan, nato pijemo vsako jutro po en kozarec. Iz marjetic lahko pripravimo tudi mazilo proti bo-lečinam v sklepih. Potrebujemo sveže, neslano maslo, na katerem scvremo zreza-ne liste marjetice in prav toliko listov slezenovca. Še vroče maslo precedimo skozi krpo. Mazilo vtiramo do trikrat na dan na boleča mesta. Sedaj pa le veselo v marje-tične liste za osvežilno solato. ki bo očistila kri, gnala na vodo, polepšala kožo, lajšala revmo in ugodno vplivala na bolna jetra. Če bomo marjeticam v solati dodali Še regraiovih in vijoličnih listov, bomo Še bolj čisti in pri močeh! HUJlAJUi 0 - 12 kg Dr. PIRNAT IZyiZSZí 32 55,01/519 «yvav.pimaLai 20 ČIJE - MALI OGLASI novi tednik m ISCEMO TOFEL DOM Vsi smo posebneži Mutâcija je strokoven Izraz ZA sponUno nastalo spremembo dedne zasnove. To pomeni, da se ta sprememba navzven kaže v obliki bolezm, v telesni bibi ali pa sploh ni vidna. Tako kol pri človeku (na primer Downov sindrom, dvospoiniki, aibinizem, pretirana pora$Čecost telesa» hemofilija, barvna slepota, dodaten prst, plavalna kožica med prsti, zraščeni prsti..,) poznamo tudi pri živalih raz-ne mutacije in njihove posledice, le da je to področje živalske medicine še precej neraziskano v primerjavi z raziskavami na človeku. Verjetno ste že kdaj zasledili novico o kužku, ki ima pet tačk namesto štirih, ali pa o mačku z več prsti kot jih ima normalno. Lažje anomalije, ki so dobro vidne navzven» seveda pritegnejo Človeško pozornost. Verjetno pa je Še ogromno bolezni, telesnih okvar in neopaznih sprememb, za katere znanstveniki sploh ne vedo. Mutacije ali spremembe so v resnici pogost pojav. Do- Uuu, kakšna bsjba! Kaj če bi prišla malo bližje? BI te odpeljal na romantičan sprehod. (5329) Aauau. auuuu, twiem že domu! hidi pome in povej, da pri tetu bom odslej, (husky) godijo se že pri razvoju samega zarodka» in sicer v začetnih fazah delitve celic. Znotraj celični mehanizmi sproti popravljajo te napake, a kadar so slednje prevelike in preštevilne oziroma so povzročene z močnimi mutage nimi dejavniki (sevanje, razne kemikalije, virusi, tudi stres), pa jih celica ne more popraviti in se zato izrazijo. Večina mutacij je smrtnih, ene predstavljajo prednost in igrajo pomembno vlogo v evoluciji, druge lažjeali močno otežujejo življenje osebkov, spet tretje pa so, milo rečeno, neškodljive. Primer slednje je prej omenjeni ku-ža s petimi tačkami. Pri njem so namreč ugotovili, da je genetska sprememba, najverjetneje zaradi mutagenih dejavnikov, povzročila rast pete tace. Dodatna noga je zrasla iz normalne tačke, ki pa je zaradi prisklednika nekoliko krajša in zato nefunkcionalna. Kuža nanjo namreč ne more stopiti, vendar pa ga to ne ovira pri igri z vrstniki. Anomalija v resnici le izgleda, kot da je s kužkom nekaj resno narobe, v bistvu pa gre za mutacijo, ki ne ogroža njegovega normalnega življenja. Ljudje ponavadi Redamo na posameznike, ki so posebni v svoji telesni konstituciji ali pa kako drugače, kot na čudake, pa najsi gre za Človeka ali â-val. A pri tem pozabljamo, da je samo spočetje io rast zarodka v matemid neke vrste mutacija. V celici in v telesu samem se namreč dogajajo spremembe, prav tako kot se to dogaja pri mutacijah v pravem pomenu besede- Tor^ smo vsa živa bitja nekakšni mutanti in ne le tisti, za katere menimo, da so posebni. Naši posebneži že nestrpno pričakujejo vaš obisk, in sicer od ponedeljka do petka med 12. in 16. uro, ob sobotah med 9. in 15. uro pa ste vabljeni, da naše kosmatince razgibate na sprehodit Slike vseh kužkov in muc v zavetišču so dostopne tudi na spletnem naslovu www.go.tQ/zon-zani. na telefonski številki 03/ 749-06-00 pa sprejemamo vaša vprašanja in nudimo informacije. NINA STARKEL «p * Slišim, kako trava raste, slišim, kako cvet|o evstfics. Slišim, kako Človek prihaja In me v moj novi dom Ah, dajte no, prav nič nisem ubog. Tale mala poškodba taške me že ne bo ustavila. Aa, ne mene, ki imam polno enef^iie. (53 S8) ©WDtednîk «^WIM HH^H t; WaroCnMWowiatwWQbosmahlco naroCnISice UQOdnosd • 4 male ogkise v Novem tedniku do 10 besed in čestMo na Radkj Ce^ - IdcorMi Izf^ueno s svc^ naročnWGO kartko, nafoCnBte potožrtco oiIrmiM z oaebnbti bokigngntom naročnika Novoffa tedrUca. WohtíoHigenc ugodnotl se ne ppcneaojo v nuaHjcMile leto! INFO 30 CENTER OMRSKA DOSTAVATMOVMSnK BDBJCW HA DOM EZV9 MESTA trt™ VOZILA PRODAM R(lio1;2 I6v,ittnik 2l)0f pravoženili 26.IKKI km, » v gorannjt, otfolo po dogovoAi, prodom. Itkhfí 5707-472. 1040 ŠnitIKOUSNIK Suzuki, 250 con, Mk 2007,pfodom. Telefon 031612-m 1087 i1U6E()T2061,616VX], letnik 21)01.mi, prodom. Telefon 041 329-445. STROJI PRODAM V1L£ to pmos obogtif) bol, ptémt Hi ncvodne, prodom. Telefon (03) 5796-353. ice8 KO^LNKO Bvdier, štreno nMIuœeo»-pordo, troktorsko, molo nsbileno. prodom. Telefon 041815455. 1102 ■ J.I-U4JMI PROPAM NA Ostrožném prodam moD|§o ponelo na minwn kni|u. Kliôte zvenr, telefon 54ÎW9Z 1093 HIÛ z dmno 9000100 in zecri^čem, 42 (KOV, v okoTn Po^n, pradcn. Cena po ^ovorv. Telefon M) 941-733, 031 209-973. 1095 řtEPREMIČNINC niAl ESTATE 5VST RE 4.9.P. Enar* Cfllja LJwMjaMU *«CM 20 EMail: cdjcC^svcTHu^MMÍeiijiN«.«! PRODAMO STANOVAMje Mît. 4 SS v dvostin. ta»^ d., biv. povr. 94.60 m2. kfet 24.40 mZ. solast. del. ne Temlj., I»r«n vhod. L 1$77.CENA:1lXl.00Q.Q0tUR mOAlMDHIŠO Ulko. cmr N» obrt 2006. stan. povF. 200 (1)2. K-^P^U. garaža. I«pa \> kaoitl t àg.: 1971. C£flA: tSO.OOO^N) EUR Lftei; novogr. enodruL hiàc. nelo dor, povt. I3t mž, parce(a 9D0 m2. IV. gr. fan. Lato Ug.: 2007. CENA: 130.(H)0 EUR Pobola; 5 samosi, novotgr. iti. neto ttof. povr. Î71,87 mi partele 716,722. 720. 800 in 823 m2. III. »r. tan. Uto íz^20D7. C£NA:odm.40SEUR Pairovia; novogr. 3 snafg. varina Nia. 131.96 cr2 Uv. povr,. parcele: 3S9 m2. 419 n2 in 449 m2. IV. gr. faza. L izg: 2008. CENA: od 133.800 CUfl Stanovanja, tvie in uuNjiva 2efTilît&&a kupimo za flianss&anke. [3Q(?[nOEaO©E!OCl LiiAvtova 22, Cft^ 03 4924222 vsakdanod8.3Ddo13.ĐO *odki9 vasa nepremicnîiw •ceiNtvenepreiníčiiíii 'iqûivnDPioknno sestsva kupoprodajni) pogodb Frometi eepreelÓeiBeel leej bo «arwt alo MHk Telefon 041 60i 555 KUPIM Hlď, V («tu okoln, kupim zo gotovitio. Pogoj le »nóHi iego. Telefon 031 309-555. 950 a r\isen|e, okolíai ÓQZknt. ku^m. PloÔlo gotovino, brez posredrl-kov.Tdlefon031 839^10. ii24 ODDAM VCD^RU Vojniaodđom opfwiliffis^ del I^He, d^ poseben vhod, priUižno 70 m', IQ 4 osebe. Podfetníld in obrtniki itiKÍo prednost zo ^ detovce. Telefon 07D8mi4. 7013 mmm PRODAM NOVO, ^rHnp^sobno sTonovonie, II., 140 Celjo, lokoj vseljivo, prodom ZQ 250.000 EIHL Telefon 041 605-786. Ž32 OBHOVUENO, hHobno stanovanje, IV., v Hribarjevi ulid y Celju, 40 kl, 93 m^ vsdjfVD, prodom za 135.D00 EUR.Tele-fon041605-786. žsi VÍTORAH prodom opremljeno slonovonje, popolnoma obiovljeno, velikost 42 rrf. (eno po dogovoru. Telefon 041 2B6-057. 11C6 VŒUU, m Hudinp, prodom gcrsonjem. 30 m^ takoj vseljivo in obnoviieno. Telefon 041604031. i04d KUPIM EMINfOL ali dvosi^ đoimon je, v C^, kupim. Nujno! Telefon 031309-555. 950 ODDAM OD 15.3.oiUamv nojem opremfeno stonO' vtmie, 45 m^ Kersnikova ulita. C«)0 po dogovoru. Telefon 031 281*392. ii2i iMww.iiovitednil[.coiii i«.&ar«É4řt2cax PRODAM ElBORidll bojler Nd Soronje type Igr 80, nov, se v gomiKijt, prodorno. Ceno po dogcvMv.Telefon04191(M)76. i06d VZMEDIKO Unaoflei ortopeđko. velikost 170"190, zelo maloTabl)eflO, i>gDdno prodam zorodi menjove pohištvo. Tele-fon051 33»l6. i072 UMTE tràmiodvecnirn, rabljenim pot» tvom, belo tehniko in ostdo stanovonj-sbopremo?Telefon04l41S412. n HlAEHLJIfK, ^Imlc, piehif stroj, zomrzo-volno omoro, mizo, stole, kuhinio, tro-sed, fotelje, klubsko mizo, kotno sedežno, kevć, jogi, dstemo zo otje in pec zo c^itrolno prodom. Telefon 051 424-303. n GRAD MATEI PRODAM SUKOVAdna ugodno prodsm. TdehnfMI 617-074. loœ ŽIVALI PRODAM BElf pBœme, zo nodolji^ rejo tor jorkice, rjave in ^rahoste, store 9 tednov, prodom. Informod je n naroôki po teleforni (03)577.3744. p BiKŒ mteli&e simentalke, od 120 do 180 irvožno z doslovo, prodom. Telefon 031850087. 1066 DVE bur^ bz), stvi U rnesew. ifl nodalj-njorejo, prodom. Telefon5771-546. 1062 2UÏÏ prmosoke, dstokrvne, brez rodm-ko, cepli«ie in mzglistene, prodom. Teleion (03) 5821-093,041 36M90. 1G85 KUPIM BIKCE sinwitoke, do 200 Vq. kupim. Tele-fon04U53-165. âm MENJAM TOKO in itnno 20 zokol menjam oli bpim krove z mlekom. Telefon 031 747454. Š11S PRODAM KAK0V0S1W seno prodorno.Telefon 5772-459. loei DOMAĆE svú^ ocvvke fci jedilni krompir (Kodon?. Telefon D41518421. ioe3 SORffiO in mêono belo vino prodom. Cera po doçovoru. Telefon 031 59M31, 5795-571. 1097 Podiefie KT&fiC, 2dIúŽnl^. fddjjsko inâgen-cÍ)sko-tT^o dejavnost Naslov: Pretemovâ 19.3000 Celje, teiešon (03} 4225190, £ax: (03)5441032, Novi tednikizhaja vsak (oi^ in petek, cena lorkovega izvoda je Û.Ô1 EUR petkovega pa 1.2S EUR. I^jnica: Tea Podpečan V^. Naročnine: Majdd KJanSek Mesečna naroâùnd ^ 7,50 EUK. Za tujino je lAna naročnina 180 EUR §ie\ilka cransakdjskega računa: 06000 0026782320, Necáiočemh rokopisov in foto- ^fij oe vTa^mo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko &redi&če. Dunajska 5. direktor Ivo Oman. Novi tednik sodi med pniiízráde, za katere se plačuje 83% davek na dodano vtednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.! (vana Stamejčič. Urednik fotografije: Oregor KaiiČ. Računalniški prelom: Igor ^Uh. Andreja Izlakar. Oblikovanje: vinvw.miníadesignxom C-otafl uredništva: lednikS^l-riisi; E-mail tehničnega uiedniitva lehnika.tednik^^-rc.si RADMCCUC Odgovorna urednica: Simona Br^ez Uredjoicâ informativnega programa: Janja Intihar E-mail: rad!o@>m>rc.si. E mail v studiu: lnfo@radiocelje.com IHUONliTVO MUena Brečko-Poklič, Br^ne iersnko. Spela Kurali, Rozmaří Petek, Urška Seliâriik. Branko Siamejčič, Simona ŠoiiniČ, Dean Šueler. Saška Teržan Ocvjrk ACBNCiJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in EUdiu Culju ter iiutli osiaJeageudfskťsturiivť. Pomočnica diiekroija in vodja Agencije: Vesna LejiČ. Propaganda: Vc^ko Grabar, Zlatko Bobinac. Viktor Klenovfek, Alenka Zapuéek, Rok Založnik -Mpkm- (03)42 2S 190 (03)54 41 C92, (03)$4 45 Sil Spremen ogi^sov po ďďo. podtř agencijd(|?)t-rc.si novi tednik OGLASI - INFORMACIJE 21 Vse si nam dala; srečo, varnost, ljubezen, milino. A vse si s sabo vzela. Pridi, vzemi zdaj še bolečino! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, orne. tete in sestre MARIJE AZMAN iz Celja (3.6.1928-16.2.200S) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in besede tolažbe. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in sv, mašo, govornikoma, praporščakom, cvetličarni Irene PozniČ, pevcem in bivSim sodelavkam Mode Celje. Lepa hvaJa tudi PGD Gaberje in vsem ostalim društvom za zadnje slovo. Zahvala godbi Uboje in pogrebni službi Ropotar. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni 1073 DOMtà méfltto vino (izobelo. jurko) ugodno prodom po 0,73 EUi Telefon 5824^4^ 1098 ZVIŒ, jvfifl in dprese. prelom. Telefon |D3|S7I7-9H04I $24^04 1109 OSTALO PRODAM ZENITU posndovofaika Zouponie, Id j« uponje v ljubezen pcvmilo h veČ kot 10.000 os^n, posreduje zo vso ^o-roslno obdobjo, brezpkiâio zo ml^ ženske. JM» (09) 5726-319, 03) 50S495. Leopold Oreiniki p. Dolenjo YDS 85, Prebold. n KOTEL zo bihonje igoflio. zaprti sistem, oo vodo oli olje, 60 prodom. Tdefon 051 241.226. 1050 SVIHISKE polovice, (eno 2,80EllKA9t PKt-dom. Telefon 031472.072. p KOSTANIEVE kole, 180 cm, zo «grodHev pomika iň bukovo dfvo, cepono, prodom. Telefon 05U15426. ion Tli mo^te'tfnMM oUeb, Mkn 46 (cmo, bordc, on otafti), prodom. T^ fon 031 534451. lœs BON za SniBevno pokmmje po Šponiji pfo^m. Zraven je popust zo 3 osebe v vrednosti po 200 EUH Telefon 041718-306. 1103 poçon, novo, zgorotxijo, profloni 20 % ceneje. Telefon031474-203. ii06 TRJUfTOtSKO kralnice Bo. dvojni rez Mr biko, tezkego 500 kg, prodont Telefon 051429-433. 30.000 posredovanj, 11.000 novih poznanstev ^ bUo v preteklem letu ektenienih z nalo pomočjo. Leioakd-ie, da jih bo več. Žanitrta poaredo-vBlnica za vse generacije. Zaupanje, Dolenja vas 65, Prebold. 03/57 26 319, 031 S05 49S, 031 636 378 SIMPATKNA 3CMefno uslužbenko ž^ pri-joteljo do 45 k Telefon 041 24^647; wtftt.superahn.sí. lor? laluenl (antje preprosta, zve-eU dekleta. Mnogo jit) |e, zato purv ce. pooMd narszocarar^terj^^ brez stroékov spoznajte. Tel.: 03/57 26 31d, gem: 031/836 376. bVoM Oi^t L». PMA CELiMI,izB^, 4« Kát pqdelpado 45 lof. bAko je tudi močnejše postove. Telefon 041 24&M7; www.supero-loiul 1077 m3 KUPIM inJDlMO orgoniOTm oncćmertsb d^. lefon0708I^DU03)703imD-Dernon,ip.,PQnzr|el45(^Sniskrâ. p STARO (imeniMnko, ki^igo, nedoljo, razglednico, bajonet, sobtjo in kme3(oo{od-iekupim.Telefon031 809443. i063 Poď svojo streho vabimo Urejeni, komunikativni, prijazni in vestn onbi nudimo redno zapAsiitev v ursj^ nam okolju, stimulahyno plaSilo in mah nosi stanovanja. Limota, d.e.D., Trubačeva ulica 327Q Ulko. tel.0313M21ali 03734-33-16. ûdv^r^ Mateje Konian Veietoveek, Uubljanakac. &a. Cel)a zapoali povlovno Mlcr«1arl(0. Inf. po eiMâli; Dîaz koncaneexDBřt.cela.sj Hrnezad KMETIJSKA ZADRUQA PBTROVČE razpisuje prosto, delovno mesto KNJIGOVODJA pogoja : -srednja éola ekonomske smeri ' leti delovnihi Izkušenj v kr)jisovod8^/u Proénje pošljite na naslov: Hmezad Kmetijskd zadruga Petrovce, Petrovče 1. 3301 Petrovče Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Zaposlimo 4 delavce r^a detovneni mestu gradbenega deto-vodje, za katerega morajo Kandidati Izpolnjevati naslednje pogoje: - pridobljena V. et^ja stroKovr^e izobrazbe fgradber^ smer), - 3 leta MOCV KUHINJI I i MabM nppdfwť s ncdeCpte v iuàéai*. \titf <0 odeti papo# OWfcvWJl h Hf^dOlVI^ AGM Nemec, d. 0.0,, Sadni 3,3270 {jSa zoposli ifihnirjo grodbenStvo oli grad-benego tehniko, Telefon (03) SMS-641,041 625^13. Ltoi zen^nMzentvo zqMKlcda^m fnzerftosprakso.Frinr^Mfr^.Mflr-|oiKQ PuŠnik, s. p., Vninňvo 29, Cel|e, telefon 031626-245. ^ar5 Pizzerija Boflita v Zal» zaposli natakarj^co fn osebo za pomoč v kuhii^i. Oeiovni čas za natakaijanco je dv»* flienski. za pomočnico v kuhinji pe do* poldansko. Možnost zaposlitve 2S tKdoIočen čas. Oeto v prijetmm delovnem okolju in sprosćenem icolektivu. Proln)e pošljite na naslov SPDd.o.o.. PMB0g59,3311 $«mpflter. Informa-(ifenateLIt.: 051 630-925. Plzzenja Verona v Celju, zaposli natakarja^oo in osabo ca racvažanje hrana. Delovni Čas Je dvoizmsnski. Možnost zaposlitve za nedoločen čas. Delo v prijetnem delovnem okotju in sproščenem kolelctivu. Prošnje pošljite na naskiv SFD d.o.o., Podlfts S9,3311 Sampatar. Informacije na tet. il: 051630-92S. PARKTAINA Jflger, Prosanisb 14. Šentjur zaposli morese zo enostovnejk dalo AO tesno obdelovDimh str^h in zansko za kiosiranje paiieta. Pogojo: izmjdlfi-VDSt, spfehiost. Infonnodje po telefonu {151 654430,pol6.uri. n \t6 v alefonstom stodiu «11 konirMli. po^e^ iMt 4 oMto a ba^ ■! étQií Monite. Va M. «j ponaM^ palki de t4i9Q M ttlefoft 03/42Ht-M. Jikoni ÚJUL. tMboaka c. 44^ SOOOCcIfi. Piizarija OlhravCelju» zaposli piçopaka-kubatja. Oelovfii čds je dvoizmenski. ob nedeljah in praznikih deia prost dan. Možnost zaposlitve za nedoločen čas. Delo v prijetnem delovnem okolju in sproščenem kolektivu. Prošnje poHjřte na naslov $PD d.o.o., Podlofi 59,3311 Šampetar Informacija na lel. It: 051630-92S. 6£EPIfftsnjak.ip,PlormQl44, Planino. Adcplodje, sdar^o deb, borvonje stanovanj, oken, not, hiš,fo$od, nopi» cev, v Cdju in okolid. Do 3). 3.2008 nudimo 10 % popust. Telefon 0418(0-717. n ISCEMO 90sp0 za Sbi^ stonovonto, an-kmf tedensko. KllSte po 16. uri, telefon 051 214-703. D novitednik wiiiiw.noviteilÉ.coi)i m ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in dedijâ KONRADA BAUMKIRHERJA iz Brdâ pri Planini (18.3.195S - ?. 2. 2008) se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izražena sožalja ter darovano cvetje« sveče io svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za odpele žalostinke, trobentaču, gospodu Franciju zâ kp govor in pogrebni službi Žalujka. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvaia. Mateja z družino in Marko s Katarino 1070 Dih zastane, se oko zapre. srce uitain se, umre. A ljubezen, ki si nam ti jo dala. za vedno z nami bo ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene MARIJE ZIMŠEK iz Ulice irankolovskih žrtev ii (14.8.1926-17.2.2008) se zahvaljujemo osebju bolnišnice Celje za urgentno prvo pomoč in osebju oddelka za intenzivno interno medicino, še posebej dr. Mihi Mežnarju za ves trud in boj za njeno fivijenje ter korektnost, ki nam je omogočila, da smo zadnje trenutke delili z njo. Hvala vsem prijateljem, sorodnikom, znancem in sosedom za izraze sožalja. podporo, darovane sve-če, svete maše io vsem, ki ste jo v tako velikem Številu pospremili v večni mir. Lepa hvala gospodu župniku Cirilu Slapšaku in gospe SreboČan za vse besede slovesa» pevcem za Čudovito petje in trobentaču za odigrano Ave Marijo. Hvala tudi pogrebni službi Veking in Nataši za čudovito petje. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. Mož Alojz, hčerka Majda z možem Slavkom, vnuka Mateja in Simon z družinama 1115 ... vsebiđal, nekoč da zvedel bi, kaj se v mojih mislih zdaj godi, semres tisti, ki zdaj tam me nt vse bolj skrivajo se mi poti. (Bohem) ZAHVALA Tragično in mnogo prezgodaj smo za vedno izgubili ljubljenega sina, brata, vnuka in nečaka BORUTA HIRSCHBERGERJA izKasazZ (2.5.1986'2L2.2008) Ni misli» ki bi lahko odgnale našo bolečino. So pa dejanja dobrih ljudi, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Zato smo iz srca hvaležni vsem> ki ste mu tako ali drugače poklonili delček spomina in ga skupaj z nami (ako številno pospremili na poti v prezgodnji grob. Pogrešali ga bomo. Žalujoči vsi Djegovi DELA Prosta delovna mesta obiavtjamo po podatkih Zavoda RS zd zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prosto^ niso objavljena v$a. Prav tako zaradi preglednosti ^av fzpuSčamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne Izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov 2a delo zavoda: na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess. gov.s i: • pfi delodajalcih. Bralce opozarjamo, da $o morebitne napake pri objavi mogoée. UC CELJE OSNOVNIÍŠOLSKA IZOBRAZBA VOZNIK AVTOBUSA • h^ V^ IK SKflB ZA AVTOBUS; H^10££NCAÍ 2a3iOOS; IZLITNIK CaiE Dix PR3MÍTM INTI^ISTlCNOmDJÍTJl AtoĆEVAUUCA29.30IIQCaJE POMQ&II DEUVE V SKLADIŠČU • H/t QPfl^ VUA VSA P0MÛ2NA OEU V PROCCSU PflO^ ZVOOUř \H PimíE. SKUEUS^NJU IN PAXIÍUKjU SUfiA. PRI NAXiADAUU 1% RAZ* KUDANJU fllAGA....; mtUiO£. 8 MESEISV, mim \^6RAD TDGOVINA. fDSflEOOVAfUE. PROIZVGOKIA Uit.O. tÎÏÂ. K0C8»DVA USTA 30A.32(I2UUB^ VIUČAftSTII/2:0Eli3OBSE6ARAZV0ZBlA6OV. NIH MliT 00 DDDEIKOVZA OOPREMaSfOSaJ 9QST!ZAUEttJaOSTSKlADIŠCA. ZAGOTAVUl^ U ZADOSTNE ZALC6E BiAGA V TRGOVINI, m JAU mm OQKUMENTACUO...: mtíH ÎàS. 12 MESECEV, Í12009; MANPOWER O.O.O. P£ tEUE. STANÍTOVA UUCA4.30II0 CEUE POMO&II DElAVE-M/t OPflAVUA VSAPOUC-blA D[iAKAQBflaOVAiNIHSTllOJItt.ZlASAIN REŽE PID^O, OPRAVUA VSA (STjUA OEU V PROCESU PftOlZVOOMJE PO NAVOOlUH PRElK POSTAVUNIfU DOLOCEN ČAS. 8 MESECEV. 10.3ÍOGB; VIGRAO TRGOVIMA. POSREDOVALI PRaZVOONJA D.aO. CEUE. KOCBEKOVA CESTA 30A.3202Ulie(dU POMOÎKl OEUVEC H/J; OELD OBSEGA UPRA-VUAUE TEHNICN» STBOiCV V PROGRAMU DODEIAVEIZDEIKOV PRIPflAVO. PO^U^AKJE IN NADZ« MAPRAV V PRXESU mOAVE V TEKSTIUtI INOUSTRUI. VtOEKJE IN VNA^* NJE POOATXDV OSTAiA OELA PO NAVOOlUH NADffGJENEGA...; ODLOČEN ČAS. 12 MESECEV. S120n: MANPOWER O.aO, ?i CaJE. 5TANE^ T0VALILJCA4.3inDCEUE âSniEi: OBJEKTOV • U/l áŠČEHJE âll^lK PROSTOROV. OOLOtEN ĆAS. 6.3.2008: OSNOVNA ŠOIA FRANKOUiVO. FRANKOLOVO II. 32Í3 FFtANKOLOVO DEIAVEC BREZ POKUCA HOm PVC OKEN Al^ MONITfl PVC OKEN çmSlHlk POHâTVAj: DOIGCEN ČAS. 3 MESECE. 1&3.2008: GMM GRE6DR ZUPiUlC Sf. ZEORI11AHUDIKÍA6S.30DOCEÍJE CISDLKA • bâ^NJE V DUA^KEM OOHU CEUE; DOLOČEN ČAS, )l MESECEV, laSiODB.* FIN • KOM, STORITVE IN SVETOVAUE. OiLO. EFENKOVA CESTA fil. 3320 VEL^E ŮSniK • M/t' Č^E PROSTOROV V CEUa OOLOČfN ČAS. 12 MESECEV, mm: FIN m BRITVE IN SVETOVANJE. D.0.1. EfE» KOVA CESTA 61.3320 VaENJE PIMOŽNI MONie V KNAUfSe^H MOČ PRI MONTAŽI KNAUF SISTEMOV: DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 23.32008.' At£KS MONT EAVIN A}IČANS.P.OBHDOfHJ] I.MCEUE NIŽJA POKUCNA IZOBRAZBA (003LFT) NATAKAR- m/l STBEŽHA PUAČ IN OEUIO HRANE; I^OLXEN ČAS. iSiiOOB: TIWINA iN BISTRO ŠKORPUON STANISLAV KRAJ^ Si. ZAOOBnOVAB8.321l ^KOfJAVAS TISKAR ZA TISK ZIZBOKUNE TISKARU., KVALJ7HNA PRIPRAVA IN iTm^ nSKA m VODENJE E^DEK. TlKOfó VZDRŽEVANJE. Čt^NiE IN NADZOR OaOVAKiA SAMOSTOJNIH NAPRAV M/2; DOLOČA ČAS, Î MESE^. 13 J JDOa.' CEnS. GRAHČK IN II& KUMENTACUSKE STDRiïVE. aO. ČOPOVA UUCA 24.30ÛDCEUE STRUGAR Sm^IAR I - H/h STRUŽENJE OBKLUVANCEV NACNCSTHU2HCAH;NEOOU)ČENČAS.OÍ008: VALIL PROIZVODUA VALIEViN ULmUlV O.QJ}. 2el£Zarskacesta3.322Q Store ZIDAR pomoč pfli montaži &azenov, mm. pr^ PRAVA TSIENA. MOŽNA PRIUČTTEV ZA (^0 - M/ I POMOČ PRI GRADNJI BAZENOV. AOAPTACUE SAZENOV-. LAHKO 8REZIZKU^ • MO^A m táTTV: OQLDČEN ČAS. 12 MESECEV, IS JiOOS; NAJA GlASfiEMA ASENCUA IN TRGOVINAaO.!. 2AOOBROVA124A.3211$KOFJAVAS ZIDAR ZA ZUMfilE IN OMHAVAHJE ZjQAR-TTSAR • M/t OOLO&N ČAS, 3 MESECE. U2m: GRADNJE 2VEPLAN aOA, ilUCA H£. RCUA LACKA B. 3000 COJE KUHAR KUHAR • M/i KUHANJE NA ALADW: ODLi!^ iSi ČAS. 3 MES^ 1012D0& fiOSTUilA REN JOLANDA POD&RAJŠEK PflISTOVA U. 3?Q400SflNA NATAKAR STREŽBA HRANE (N PUAI^ • U/t STREŽBA Hkli, KOSIL ALACATA_^ DOLOČEN ČAS. 3 MESECI ta^iOOS: GOSTILNA KOREN JOUNOA POOGRAJSEKSA PRISTOVA II. 3204 DOBRNA PRODAJALfC 2AST0PNK OaOVNO MESÏÏ) iSUi - M/t ZB^ RAUE NAROČIL PRI ZNANIH KUPQH ZACffiJAVE IN OSiASEVPROOLJKni PODJETJA: PI!tS,POT1IO-itt^ VODNIK, m JE TERENSKO NA OBMO' ČJU CaiA: DOLOČEN ČAS. 3 MESECI 23 J J006: SLOVENSKA UUGA aOJX POOJEUE ZA PRODAJO IN OISPQBUCUD KfUISi SVETDVAUE IN ZAlDŽNĆTVa STEGNE3, m UJBUANA PRODAJALEC V TEKST1UII TRGOVINI IN CVETU-ČARNI • DEIO V CEUU • M/Ž: OGLOČEN ČAS, 12 MESSBfJ2J J009: KGZORKNiaKMETUSKO GOZDABSKA ZADRUGA Z.0.0, CESTA 4. MAJA SO. I3fi0 CERKNICA PnmJALEC • ttd^ PRODAJA IN NABAVA GRADBENEGA MATERIALA; 00L0Č9I ČAS. 3 KESEO. LSiBOa; ROJNIK PROIZVOOUA. TRGOVINA IN STDRiïVE aOJX. LÍSKOVEC IS. 3202 UL^EČHA PROOiUALEC • Wt' mOAJA SP00UE6A PERI-LA; DOLOČEN ČAS. BMESECEV. iSiJISft PETRA VDEČKOČEH TANGA TTtGOVINA 2. UUCA li^AGREVER0RDĐI9.38t)0CELIE PRODAJALEC PRODAJA. SVETOVAfUE PROCZmV IN RE25»NfH OEOV MJ^ KMETUSKE MEHANlZAtUE: NEDOLOČEN ČAS, ^Zim: ZELENA TEHNIKA SERVIS • PRODAJA ABOUiAH KAHVEDŽIČ S.P.. KOVINARSKA UUCA 3,300DCEUE PRODAJALfC VTB60VINIZ ŽMU-M/2; PRODAJALEC V TRGOVIH Z ŽML^ (FRANŠCNA PRODA-iMNA MEBCAT^n V CEUU}; DOLOČEN ČAS, U MESECEV. UiOOI: lATRA DM. POOJÍTJE ZA ZUNAfUO IN NOTRAfUO TRSlVlNa REČICA OB SAVINJI, REČ3CA 06 SAVINJI M6. 3332 REČCA 06 SAVINJI OBUKOVALfCKOVlN BRUSLEC VALJEV- M/t (HO BflIMCA OBSESA BRl^EJUE NA PODLAGI OaOVNIH N^áOGOV, DA* LANSIRANJE VAUEV. ZLA6AIUE W PAKIRANJE VAL^. SKR8 ZA VZĐR^AME STROJA. RS IN 6STDČ0 NA OaOVNEM MESTI); NEODLOČEN ČAS, 4.3.20aa: MANPOWER O.Oi!.. PE CELJE. STANETOVAUUCA4.3000CEUE MESAR MESAR-I^IZKOSČEVANJE MESA; OOLiito ČAS, 12 MESEKV. SQJJDQS: IZKOŠČEVAME MESA AKORO. BOklAN ANU^EK SJ. VUZME* TlNtl 3,2275 MIKUVŽ PRI ORMOŽU KUHAR KUHAR • fi^ PflIPRAVUA RA2NE OBROKE.; OOLOÍEN ČÁS. 3 MESECI 8.3.2008: ENGROTUŠ PODJETJE ZA TRGOVINO, D.O, CESTA V TRNa VUE1BA.30IKICELIE EiiKTROlNŠTALATER MONTER • M/t MONTER. ^SR KLIMA NA* PfUV lAHKO PRIPRAVNIK: DOLOČEN ČAS. G ME* SELÏV. UZm. ELEKTROUJMASTA60J SIMON STAGOJ SP. ViSUA VAS IS C, 3212 VOJNIK fRIZER FRIZER-I^ FRIZERSKE STCeiTVE. NEDOLOČEN ČAS. ai20l38; mmSU STUOID L VLADIMIR SELMAUt. VRBM327 8.3730MJUR mm • DELO v GUU • M/t VSA FRIZERSKA OEIA ftUlVANJE. STinŽENJE. FENIRjUUE UKA-NJE. m^i PODAU^EVAilE LAS..; OOLO&N ČAS. 12 MESECEV, 9.4^006; MiïJA STDRiïVE IN TH60VINAaDJLCE5TAVME5TNíLOE84.100Q UUBUANA EUKTRIKAR EMERGfTIK ENERGETlI^^EUKTTtONIK RAČUNALNIŠKIH MREŽ • M/t'ELÛiïRD HISTALACUE; OQIOÍEN ČAS. S MESECEV. >6.3.2006: EPROMAR, RAČLfNAUlŠtQ INŽENIRINO iN MARKEiïNG. aO.O. «ISOVEUI-VAUIICAI8.MCEUE SR^WJA FHWUCMAIZOBAA^ SKLAOI^I MANIPULANT II. • M/t PREVZEM. KOMISaONHMilE TER ODOAJA ^ IN MA* TERIALA. VNAÉAKiE IN KONiïlDLA POOATXOV. SKR6 ZA SKLAOl^O DOKUMENTACUO TĐ^ OBČASNA POMOČ OSTALJM DEUVCEM V SKiA* DIŠČU; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 4.12008.' AOECCO aR. KADROVSKO SVETOVANJI DiXO. PODRUŽNICA ŒUE. UUCA XIV. DIVIZUE 6.3000 CEUE BLAGOVNI MANIPULANT • M/t PRIPRAVA BLASA ZA ODPREMO. PREVZEM 8LAGA IN SORTtRA* NJE BLAGA PO SKLADIŠČNIH POUCAH. SKRB ZA UREOITEV iN REO NA S^IŠČNIH POLICAH IN V TTIBOViNI. SPREMLIANJE ZALOGE BLAfiA IN ROK UPORABNOSTI: imOČEN ČAS. iZm: MANPOWER Dil.0, PE CELJt STANETOVA UUCA 4,3000CEUE Siï!OJNIK TSM M/t UPRAVLJANJE TEŽKE 6RA06ENE MEHANIZACUE; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, U.2006; GRAONJE ŽVEPLAN O.aO. LILICA HEROJA LACKA 8.3000(^E VOZNIK KAMIONA • M/t' VOZNIK KAMIONA. VOZNIK V CESTNEM PROh^ DOLOČEN ČAS. 3 ME^ 6J JQ08.' GRADNJE ŽVEFLAN 00.0.. ULICA HEROJA LACKAa.3000CaJE SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA PRtCAJNIBEFERENTTlIRSiïCNfflUMÎKUEV PROGUATURISTI6IIH ARANŽUASV: D& LIĆEN ČAS. 12 MESECEV. Um: INTELEKTA PODJETJE ZA 0R6ANIZACUSXE IN ltfTIl£lŒIAl NESTORiïVl MURSKA SlieOTAOilO. PREŽIH& VA UUCAS. 9000 MURSKA SOBOTA ZASTOPNIŠKI KANEHOAT' OaCVNO MESTO CHJE •M/t PRI008IVAKJESTRANK HI J^áSUl OSE» NIH ZAVAftOVAfiJ: DOLOČEN ČAS. 3 MESECI ]BX7m. KO ŽIVUEUE, ZAVAROVALNHX OiL V ANÚL JEZIKU: KO LJPE. INSURANCE CtAlPANY, P^ CELOVŠKA CESTA 206.1000 UUBUANA KOMERDALJST - M/t DOBRO POZNAVANJE msm, OGREVALNE TEHNIKE. SKRB ZA Ofr STOJEČE SiïUNIS TER PRIDOBIVANJE NOVIH, VOOEUE PQSUIV1IE ÍSStE^UWí POGAJANJA. PRIPRAVA PONUDB, ZVAJAKK MARKETS tm MTTVNOSTL PLANIRANJE TER IZVAJANJE MAUZ O REAUZACUL SHIEMUAILIE TRŽNW RAZMER IN KONKURENCE; NEDOLOČEN ČAS. 9.3308.' MANPOWER D.O.O.. PE CELJE. STME TDVAULICA4.3000CaiE TTUiOVINSKI POSLOVODJA TRGOVnSKI POSLOVODJA V TEKSTILNI TRGOVINI n CVETLIČARNI. DED V CELA; LfVEC • h^ NEOIXOČEN ČAS. 1U2fi08: KfiZ CERKNtCA KMETUSKD GOZDARSKA ZADRUGA Z.aO., Ct $TA4.MAJAS0.1360(S^KNICA KOMERCIALIST KBMEROAIJST • M/t PRODAJALE TEKSULNIH ARTtKLDV, OIKXTNA PftODAM.' NEODLOŽ ČAl Í3Í0(B;8I0 CLUB PODJETJE ZA TRSOVINO IN TIAIZEM D.O.a NOVO MESTO. MAU SlATNIK 13.30» NOVO MESTO GRAHČNIHHNIK TISKAR L • KVALITETNA F9IPRAVA IN IZVEDBA TISKA-PRIPRAVA IN Nj^OR TISKA TER VOD^ UJE EVIDENC, DORUAfUE Oa IN NAL06 OSKRBOVALCU, TEKOČE VZDRŽEVARtE. ČIŠČENJE M NAOZDR OaOVANJA SAMOSTOJNIH NAP^V • M/Ž ; ODLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 13.32008: CE-nS. GRAFIČ)^ IN DOKUMENTACUSKČ STORiïVE. D.OJDPOVAUUCA24.300GCEUE USARSKl TEHNIK MIZAR • H/t SAMOSiïUNO OEIO Z MIZARSKIMI smoji. sposonosT mm pohištva po NAROČILU. DEIO NA RAČUNALNIŠKO VODENIH SiïiOJW (OO. OaOZRAZJ^ŽAGaVOLlA 00 OELA IN DOOATNEfiA IZOBRAŽEVANJA. ZA* ŽELENO ZNANJE AUTOD^' NEDOLOČEN ČAS. UJDOS,' RAVAGO. PODJETJE ZA TRGOVINa GRADBENIŠTVO LN STCSiïVE aO.a. OB KUGI I.3220!T0RE EKONOMSKI TEHNIK SALOAKONBST - M/t' lOUlŽDUE LiSTIN. V& DEftJE EVIDENC: OOlOČEN ČAS. 12 MESECEV. niOOa: A2S AVTOHIŠA TRGOVINA .SERVIS IN SniRilVE 0.0.0. MARIBORSKA CESTA ^ 30QÛCELIE ŽMLSKI TEHNIK TEHNIK n. • M/t IZVAJANJE ENOSTAVWK a ZIKAUlO KEMUSKIH ANALIZ. PRIPRAVUANJE REAGENTOV TER ODLOČANiE FAKTORJEV REA* GENTOH. SKR8 ZA DNEVNE KASTAViïVE AHAL> ZNHINSTRUM BITOV. RAZNA lA60flATtlRU»A DELA. PRIPRAVARAZTOPm.ARHMRANJE VZORCEV TER UREJAUE ARHIVA; OOLDČIN ČAS. 8 MESBEV, mSiOlIB: ADECCO H.R, KADROVSKO SVETOVAfUE, aO.O. PODRUŽNICA CEUE. UUCA XIV.DIVIZUEG.3000 CEUE EKONOMSKI TEHNIK KOMEROALJST • M/t KOMERCIALA ZA DELO VSKLADl^ IN V PISARNI: NEDOLOČEN ČAS, 30.3ÍOOS; LEDAS PDOJETJE ZA PREDELAVO IN PROOAJOMESNIH IZDEIKOV. 0X1.0. CEUl LAVA H.30QOœJE ASMINISTRATW. STROJEPISEC M/t STROJEPISNA EEA - POSU JE SL^ DESETFftSTKi T}P^ KAME NA RAČUNAUIIKU, PISANJE PO niGATU IN DRl^ ADMINISTRATIVNA DELANEODLOČ» ČAS. U.2Dtie: KDNČAfrVEiiSTOViEK MATEJA ODVETNIK. UUBUANSKA CESTA S A 300Û CEUE STROJNI TEHNIK CNC DICTER LIPRAVUANJE STROJA NASTAVLJANJE STROJA KORIGIRANJE. MERJENJE, TiSiïRANJE PRVIH KOSOV, DELO PO NAČRTR M/t NEIN3L0CEN ČAS. iim. MANPOWER D.O.O., PE CEUl STANETOVA UUCA 4.3OII0 CEUE EKONOMSKO KOMERCIAINI TEHNIK PRIPRAVNIK ZAVAROVALNI ZASiïJPNIK ZA OBMOČJE CEUA . H/i TRŽENJE ZAVAROVALNIH SnJRiïEV: NEDOLOČEN ČAS. I63ÍÍ08.' PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAfHTVALNA ZASIOPNŮU DRUŽBA 0.a0. PARTIZANSKA UUCA 19.1000 UUBUANA 'KOMERCIAUST - M/t SAMOSTOJNO SKLEPA KOMERCIALNE POSU OC DOLOČ. VRERKISTI (PREDVSEM NA NEM^O GOVOREČEM Wi). mUM Z OODAVmUL ZUNAfilIMI INSTm^ CUANB. SHEMUA IN PREVGUA KUPCE IN D^ BAVnEl£. OBISKUJE STRANKL JIM SVETUJE. SE POBAJA IN PRIIAEAJA POTREBAM KUPCEV. vaiRŽUJE ODNOSE. REŠUJE KONfUKTE M REKLAMACUE, SKRDI ZA PREZENTACUO IN PRODAJO BLAEA TER VZORCEV. PI§E POROČILA O MARKFnNàUH DEJAVNOSTIH IN JIH ANALIZIRA. IZVAJA PREDPROOAJtf. PRtCAJNE IN POPRO-OAJNE AXTmNOSTI': OOLOČEN ČAS. B MESECEV. 16.3 JflD8;MARINES60S^NSTV0 IN TRGOVCA 0.a0. CEU& TetAfUE ? A3221 TEHARJE GRADBENI TEHNIK DELOVODJA- M/t DELDVODJA GRADBENIKA; BOLOČEN ČAS. 3 ME^ 8.3.^)38; GRAONJE ŽSfPLAN 0.0X1.. UUCA HEROJA LACKA 8.3000 CBJE ELEKTROTEHNIK ENER6ET1K MOHTAŽER - DEiA^ V PROIZVOOUI • HOâO; MONTAŽA STRELOVOONE DPROIE. SSEK& VAtUE. KRIVUENJL VUAČEKJE. MKIRANJE; ODLO^ ČAS. 13.2001: HERML PROIZVOOlilA. iïlGDVlNA. STORiïVE. 0.0.1. TRNOVEUSKA CE-STA2.^D0[EUE ELEKTROTEHNIK PROGRAMER AKTIVK OP^ME NATELEKOMUN^ KACUAH • M/t PROGRAMIRANJE TTL^ONSKIH CENTRAL ZAKUUČEVAJUE TELÍXONUnKAOI SOH OPTIČNIH AU BAKR»IH GRADNIKOV; 00-LBČEN ČAS, 12 MESE(SV, 16,3.2008,' EPROMAR, RAČUNjONIŠKJ INŽniRiNS IN MARKETING, D.aO. KOSOVEOVA UUCA 16,30130 CUJE VIŠJA STI^OKOVNO IZOBRAZBA NEMEMIČNINSn POSREOMK TELEFONSKA a£-KTRONSKA IN OSSNA KDMUINCACUA S SniAN-KAML 0R6ANIZACUA TER VOOaiE OGLEOOV NEPREMIČNIN. SPREMUANiE KONKURENCE IN TRŽNIH RAZMER, ESKAIUE NEPREMIČNIN, PISANJE OGLASOV, JAVNO NASTi^AUE. AD-MtNISiïlATTVNA DELA • Hfli NEDOLOČ» ČAS. 9.3Í008: MANPOWER OJI.O. PE CEUE. STAN& T11VAUIICA4,30NCEUE INŽENIR GRAOBEAllTVA KOMERCIAUST'M^ KOltômJST V 6RAD8E^ Nl^ NEOOLOâN ČAS, 5.3Í008; PROJEKT MR IN^IRING EKONOMSKO SVETOVANJE. TRGOVINA Di3.a. AŠKERČEVA LlUCA t4. 300Đ CEUE EKONOMIST ZA ANALIZE IN PLANIRANJE REFERENT • TEUFONIST - QBO V OUU > M/t SPREJEM STRANK M iNfORMHIAWE PO T&E-mk DOTČEN ČAS, )2 MESECEV, Í6.3Í008; I^ica. posreukStvo, svetovanje in DRI^ ÊE STORiïVE O.O.O.. TRŽAá(A CESTA 2. lOOfl UUBUANA PREDMETNI UČfTEU MAHMATIKE UâTEU MATEMATIKE IN TEMIKf • M/t POU-ČEVAKJE MATIMAHKI TEHNIKE IN TEHNOLO-6UL RAČUNALNIKA OOlOČEN ČAS. 6.3.2008; OSNOVNA ^ fRANKOLOVa FRANKOLOV011. 3213FRANK010VD DIPLOMIRANA IMEDICINSKA SESTRA {VSJ OIPLOKIRNA MEDKIHSKA SESTRA • M/t I7VA JMUE ZDRAVSTVNE NEGE V NEGOVALNI ENOP; DOLOČEN ČAS. 6 MESESV. L3i00t: SRIJSNA BOLNI^CA CaJE. OBLAKOVA UUCA S. m CEUE DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA (VS) GaUSENI IN^EKTOR M/t' GRADBENI IN^* TOR NA OBMOČNI EMÏÏI CEUE; NEDOLOČEN ČAS. IO.3Í0D8: MŠPSaORAT RSZA OKOUE IN PROST{ft OBMOČNA ENGTACaiE. KREKOV TR€ S.30e0CEL^ UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA NABAVNIK • M/t KIWIINIÛRANJE Z tOBAVV TlUL ISKAfUE NAJUSOONEJŠW POWJONIKOV. POGAJANJA NAROČANJE MATERIALA SKRB ZA OBDELAVO NAROÔL SKRB ZA ZALO^USKLUř VANJE OEIA S PROCVimS W. NESOlOČEK ČAS. 9.3Í008; MANPOWER D.aO. PE CaiE. STANETOVAUUCA4,30I}OCEUE ONIVERZrTFTNI DIPLOMIRANI INŽENIR MAHMATIKE 'PROJEKTANT INFOfMACLESK^ SISTEMOV • H/Í SOKREIRAIUE OCKOČnEV ZA RAZVOJ NOVIH PRt& jmiKACU ZLASTI NA Pa DRO^J TELfMATlKE IN M2M APUKACU • STRATEfiLJO EZOELAVE IN OOKUMENDRAILIA NOVE PROGRAMSKE OPREME V SMISLU MDA PRISTOPA (MODEL DRIVEN ARCHiïECT\)RE)': NEDOLOČEN ČAS, 83Í006: EMA. PODJETJE ZA INŽENIRING. ZASTOPANJE IN PROZVOOlLtO. G.O.D. CEUl MARIBORSKA CESTA 1 C. 3000 QUE LINn^RZTTETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK V1&)l PRAVOSODNI SVEmVAlK-STROKOVNI SO-OOA^ - li^ PROU^ANJE ZADEV. KI MU JIH D00EUS0DN4K.PRmVASTR0KDVNEP00LAGE ZA SPRUEM Di^ČTTVE. ffllPRAVE ODlDČnVl PRIPRAVA œfiAZlOÎiïVE OOlOCiï^^ OOUlčEN ČAS. 12 MESECEV. IS.3^ «ROŽNO SOOlSČE V CEUU. PREŠERNOVA UUCA Zl 3080 CELJE LINIVERZnETNI DIPLOMIRANI INŽaJIRARHTTEKTURE (90JEKTANT UDELEŽBA NA PD^IH SESTANKIH SVnOVAHJE, STROàUIVNA n CENOVNA mm PRIKKTA IZBIRA MATUUALOV. PR^ PRAVA IDEJNEGA ZASNOVE. PRDJEKiïRARIE IN ZAKLJUČEVANJE mOJEKTOV. M/t NOULOČEN ČAS. 9JJO(0: MANPOWER 0J}.0. PE CEUE. STANETOVA UUCA 4.300D CEUE UNrVERZfTUNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA TEHNOLOG L • l^t NAČRTOVANJE IN IZDEUVA TEHNOUiUE OBDELAVE OBOaOVAMfV NA CNC STRUŽNICAH IM REZKAINIR Siï^OJIH: NE* DOLOČEN ČAS. 4.3 J008: VAUL PRKZVODNJA VAUEV IN mm aoii. CEZARSKA CESTA 3.3220 STOr^ DOKTOR MEOrCtNE SPEOAUST KIRURGIJE ZDRAVNIK SPmiST ORTOPED > N^ SPEClA LJSnČKl AMaULAITTNO JN HOSPITALJU) ZORA-VUiaJE.' NEDOU^ ČAS. 13^008: SPLO§NA SOLJIliNICA CEUE. OBLAKOVA ULJCA S. 300! CEUE DOKTOR MEDICINE SKGUUST 6INEK0LOQJE IN PORODNIŠTVA ZORAVNJK SPECIALIST &NEKOLOGUE IN PORD-MlřrVA • M/t SPEClAUSnČNO AMBULANTNO IN BOLNIŠNIČNO ZORAVUENJE' NEDOLOČEN ČAS, 8,3.281».' SPLOŠNA BOiN^NICA CHJE. OBLAKOVA ULICA S. 3000 CEUE UELAÍKO OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA IZDaOVALK in. V PROIZVODNJI EMBALAŽE - M/t DELO PRI AVTOMAiïH ZA PRDIZVOONJD SDROPOR EH6ALŽE. ZLA8ANJE. PAKIRANJE EMBALAŽE: ODLOČEN ČAS. 3 MESECE,'lfiJiltt8: FRAGMAT HM. KIVARNAIZOUCUSKESA MATERIALA D.a, SPOffiJAREČSCA lum USKO POMOŽNI OEUVEC iZDaOVALEC V PSOIZVOOKJI HIDROIZOLAaj • MOSKI: DELO NA UNUt ZA PROIZVODNJO H^ DROiZOiACU^H mm. TOČENJE FiïUME-SKIH MAS. VOŽUA VILIČARJA: DOLOČEN ČAS, BMESECEV. 1012968; FRAGMATTUl, TOVARNA DOLULSKBA MATERIALA 0.0. SPOOILIA Râ-CAn.3270LAâU! GRADBENI DEUVEC GRADBENA OEU • M/t POMOČ PRI ZIDARSKIH OEUH. ROČNO KOPAILIE JARKOV. OSTAU POMOŽNA GRADBENA OOA NA NIZKIH GRADNJAH; D0UIČ8I ČAS. 8 MESECEV, IS^JOOS: GRAODE NA MEHAMZACUA DARKO TR80VC, SP.. HUDA JAMAlB.32?OlAâ(0 ZIDAR (Z0UT9 FASADER • M/t MONTi^ DEMTT FASAO: NEDOLOČEN ČAS. 3QJ.2D69: DENTT. PRODAJA TOPLOTNO IZOLARVNIH FASAO. INŽE-NfRINS IN ZAKLJUČNA OEU V GRADBENI^. D.0.0. SPODNJA REČICA 77.3270 lA^ REŠEVAL£CIZV0DE RâEVALH IZ V!K)E • NVt RESEVAJUE IZ DOLOČEN ČAS. i MESECEV. ISJÍ008; ZDRAVIU-{M MEOKINA IN TORIZEM D.a. ZDRAW LJŠKA CESTA 4.3270 LAâ(0 VOZNIK VOZNIK IN STROJNIK GRADBENE MEHANIZA-QJE • M/t VOZNK H STRUNÍK GRADBENE MEHAMZAOft. V02MK V CESTNEM PROMETU NEDOLOČEN ČAS. 13.3.2068; MSV ŽOHAR. STORV TVE M TRGOVINA OJ}.a. Timi 00134.3271 ŠENTRUPERT KUUČAVNIČAR fROCESNIMEHANIKM/tREGULACUADELOVA-NJA STROJEV IN NAPRAV. OPRAVLJANJE STROJ-NOKUUČAVNIČARSKIH Oa mmk VPENJA* Kil PRSZXI&UUE M OEMDNiïRAlUEOROOU; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. ISiiO»: FRAGMAT nM. TOVARNA IZDLAOmGA MATmAO.D, SPOOlUA REČICA 77,3270 LA^ EliKTBIKAR ENERGETIK VZDRŽEVALEC ELEKTRO • H/l OPRAVUAKJE ELEKmOVZDRŽEVALNIH Oa STROJEV, NAPRAV IN OPRBIE: NEDOLOČEN ČAS, mim FRA-SMAT RM. TOVARNA IZOLAIUSKEGA MAm LA OD. SPODNJA REČKA 77.3270 LA$KO FRIZER mm - M/t MOšKa žensko in omošxo STIŽENJE: DOLOČEN ČAS. 1 MESEC. 5.3.2006: BRIVSKO • FRIZERSKI SALON STANKA STANKA MESECS.f.TR&Z. 1433 RADEČE STIfOJNI TEHNIK VOOJA PROJEKTA • M/t VOffi IZGRADNJO OaJEKTOV. DAJE NAVOOAA ZA CaO IN NADZIRA DELO. KOORDINIRA PROJEKT Z (»GOVORNIMI PROJEKTANTI IN OSÎAUMI ODDELKI. VODI IN KONiïlOURA KAKOVOST IZVAJAKJA MONTAŽNIH oa Z NAROČNIKOM 01 NADZOROM; NEDOLOČEN ČAS. 2a3i00a' EHO ELEKTRIKA. HLADILNIŠTVa OGREVANJE MU BREZNO 7 A3270L>^0 PREDMETNI UČITEU TEHNIČNE VZGOJE mm TERNIČNE VZGOJE • M/t POUČEVANJE NA PREDMETNI SiïlPNJU DOLOČEN ČAS. 4 MESECE, mm: OSNOVNA SOLA PRIMOŽA iïlUBARJA LA^. iïKIBARJEVA UUCAZS. 3270 laSkd INŽENIR STROJNIŠTVA CNC GPERATIR • NASTAVITVE CNC STR[^ JEV. KONTROLA DEUIVANJA STROJEV. PRDGRA* MIRAJUE, POSLUŽEVANJE STROJU...: DOLOČEN ČAS. 24 MESECEV. 5.3.2008: SECA PtAST PRO^ liíXm IN TRGO\^NA 0.0.0.. POO^MIHa 1. 3270LASKÛ VOOJA PROJEKTA • M/t VOOI IZGRADNJO 06JEKTDV. DAJE NAVODILA ZA DOO IN NADZIRA OaO. VOOI IN KONTROURA'KAKOVOST IZVAJANJA MONTAŽNIH Oa Z NAROČNIKOM OZ. NADZOROM: DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 20.3i(Kie; ERO HEK^KA KLADILNI^. t^EVAHJED.0J3. BREZNO 7 A 3270 lA^ EKONOMISTU KOMERCIALNO DEJAVNOST RERRENT a UVOZ IN IZVOZ • M/t KOMERD-ALJiaADttiNtSntATIVNA KLA NA POOROČJU ZUNANJE TRGOVME. IZOOAVA DOKUMENTA-CUE S PODROČJA ZT. IZDELAVA POROČIL SPRE» MUANJE PREDPISOV Z PODROČJA ZUNANJEHI GOVINSKEGA P0SU3VANJA..: OOLOČEN ČAS. 14 MESECEV, î$.3iOD8: PARON LESNA INDUSTRUA DAO-, SPDOUA REČICA 10Q, 227DLA2K0 UNIVERZnnNI DIPLOMIRANI INFORMATIK VOOJA SUJ^ ZA tSGANIZAOJO IN INFORMA-iïKD • M/t VODENA SLU^E ZA DRfiANIZACUD IN INFORMATIKO: NEODLOČEN ČAS. 8.12008: ZDRAVIUàï LAŠKO MEDIDNA IN TURIZEM 0.0. n)RAVÍLJŠKACESTA4,32?OLA^O UNIVERZnUNI DIPLOMHIANI PRAVNIK REFERENT ZA KADROVSKE IN PRAVNE ZADEVE • M/t IZVAJANJE KADROVSKE POLIDKE IN PRAVNIH ZiUIEV: NEDOLOČEN ČAS. 8J.2Û0B: ZEAAVlUd^ LAŠKO MEOIQNA IN TURIZEM aO. Z0RAVIUâ(A CESTA 4.327(1 USXO STROKOVNI SODEUVEC AU PRIPRAVNIK ZA PRAVNE iN SPUâNE ZADEVE • M/t' PRIPRAVA SPLOSNIH AKTOV ZA OSaNSiU SVET &IPANA IN OBČINSKO UPRAVa KOMDINACUA KLA OBČINSKEGA SVETA IN SVETA KS, ODNOSI Z JAVNOSTX. PROTOKOL; DOLOČBI ČAS. 10 Mt ^CEV, &.3.2008: OBČINA LASKD. MESTNA ULICA 13270 LAŠKO LINIVERZITFTNI DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJA PROmA • M/t SPf£MUMJE IN NADZOR NAO IZVaiBO PRO^AJfTSiOH STORiïEV Z VIDIKA HmVIH USKLAJENOSTI Z MVESTI-TDRJEVMI ZAHTEVAMI IN ŽEUAMl. IZPOIAIE-VANJA POGODBENO DOGOVORJENIH ROKOV TER VSEBINE IN KVAIiïFTE V SMISUJIXSGAIUA QUEV INVESTiïORJA, SPREMLJANJE IZVEDBE-NIH oa PRI VSEH 60108IH OBJEKTA. ZUNAIUE UREOITVE IN HIŠNIH PRIKUUČKOV, SOOaOVA-NJE PRI POGAijUUiH S PMUONIKIOZR. POTENCIALNIMI IZVAIAU3. VODEUE ADMlNISiïlACUE V POnOPKIH RAZPISA ZA IZBOR IZVAIALCEV. NADZtm NAD GRADUa KI 08SEGA ZLASTI PREGLED GRADBENEGA DNE\?ilKA IN OBRAČUNSKA GWa SOKLOVANJE PRI OPERATMIIH SESTANKIH NA GRADBIŠČU. SOKLOVANJE PRI NADZORU NAD USTREZNO KAKOVOSTJO IZVE* DENIH DEL, VGRAJENIH MATERIALOV. PROIZV& DOV. NAPELJAV.. SOOELQVAUE PRI NADZORU NAD SPOŠTOVANJEM DOGOVORJENIH ROKOV. SPREMUANJE RNANČNE&A PLANA, mMÁ OBRAČUNSKIH SiïUACU. SKRB ZA SPROTNO BELEŽENJE SPREMEMB, KI NASTANEJO MEO CRA OIUO. SOOaoVAlUE PRI PRE5LE0U ANALIZE CEN ZA DQOATNO NAROČENA DEA SOOELOVA-UEPfll PRIPRAVI DOKUMSnAOJEZA TEHNIČNI PREGLED O&SaA SOOaOVANJE PRI USiïiE-ZNO IZVEDEN» PREVZEMU IN PRIMOPREDAJI IZVQ)£NIH oa SOOaOVANJE PR) PRIPRAVI ANEKSOV K IZVAJALSKIM POSfUBAM. S00a& VANJE PRI SPREMUMJU OOBAVE M MONTAŽE OPREME. SOCEOVANJE PRI KOOROINACUf MEO UCaEŽENQ V PROJEKTU MED GRADNJa KIOVAlUE PRI PRI008IVMLIU UPORASNEfiA KIVOUENJA OZ. SOOaOVAILS PRI ODPRAVI POMjUUKUIVOSn USOTOVUENW NA TEHNI6 NEM PRBLfOU ZAOOIEIA SODELOVAJE PRI OOPRAS^ POMAHIKUIVOSTIVHARANOJ; DOLOČEN ČAS. 7JÍ0IJ8: RIMSKE TERME, ZORAVJE, nn26RAM DOBREGA POČUTJA TURIZEM. D.OJI. T0PU(2]^ 3272 RIMSKE TOPiKE UNIVERZTTHNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA PROJEKTANT HLADILNE TEHNIIî • M/t PRD JEKTIRANJE SnOJNIH INŠTAIACU HLADILNE TEHNIKE; NEDOLOČEN ČAS. 20.3.2008: EHO EIEKTRKA HLADILNIŠTVa OGREVANJE aO.O. BREZNO 7 A 3270 LAŠKO PROJEKTANTHLADIUE TEHNIKE • M/t PROJEK-nRANJESTRDJNfHlN^ALACU HLADILNE TEHNV KE: DOLOČEN ČAS. 12 ME^. 20.3ÍOOB: EHO afKTRIKA HLADILNIŠTVa OGREVALE D.O.O.. BREZNO 7 A 3270 LAŠKO_ UE MOami OSNO\mOŠQLSKA IZOBRAZBA ČiSnU(A. M/t ČIŠČEUE PROSTOROV; OOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 7.3 JD08: PANHY51A ČIŠČENJE IN TRGOVINA 0.0.0. ARJA VAS 101. 3301 PE* TROVČE VOZNIK V02NIK KMIIONA PO SLOVENIJI • M/t VOŽNJA KAMIONA PO SLOVENU. VOZNIK V CESTNEM PROMETU: NEDOLOČEN ČAS. 303.2008: AVT» PREVOZNIŠTVO ALOJZ TOSTOVRŠNIK S.P. AORE 8,3333 UUBNO 08 SAVINJI NATAKAR NATAKAR • M/t STRâBA PUAČE IN HRANE G» ST8M: NEODUlČEN ČAS, y.^08.'ZKZ MOZIRJE Z.D.O.: RESTAVRACUA GAJ. CESTA V LtME I 3330 MOZIRJE KUHAR NATAKAR KUHAR M/t' KUHAKlEMALJCiN JEDI PO KAR& ČILU: NEDOU)ČEN ČAS. 5 J.2D08; ZKZ MOZIRJE Z.OÍ}.; RESTAVRACUA GAJ. I^TA V LOKE 7, 3330 MOZIRJE PRODAJALEC ZASTOPNIK • M/t ZBIRANJE NAROČIL PRI ZNA* NIH KUPQH ZAIBJAVE IN OGLASE V PRODUKTU POOJETJA: PIRŠ, POTROŠNIŠKI VODNIK. OaO JE TERENSKO NA 08M0ČJU MOZIRJA; OOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 233Í008.' SLOVENSKA KNJIGA D.0J3. PODJETJE ZA PRODAJO IN DISTRIBUCIJO KNJIG. SVETOVANJE IN ZALOŽNIŠTVO. STEGNE 3,10DOUIÍ8LJANA SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA RCKIAJALK • M/t* PRODAJA BLAGA OOLOČEN ČAS. 3 MESECE. IS.3.20Û8: ROBEHT BEVC S.P.; TT^VINA UNESEX ROBQ!T BEVC S.P. ŠMIHEL SKACESTA 1,3330 MOZIRJE FRIZER FRIZER • 0EU2VN0 MESTO MOZIRJE • M/t VSA FRIZERSKA Sm: BARVARIE. STRlMlE. FENIRANJE. UKANJE, PODAUŠEVANJE DIXOČEN ČAS. 12 MESECEV. UJm. MTTJA SniRiïVE IN TRGOVINA aOJX. CESTA V MESTNI LOG 84,1000 UUBUANA MAGISTER FARMACUE FARMACEVT^CEFTAR-M/t IZOAIA ZDRAVILA ORTOPmKE IN ORLIOE TEHNIČNE PRIPOMOČKI DOaiUE RECEPTE. PRIPRAVUA MASISiïlALNE PR^RAVXf. VOOI STRDKO\nE ES^DENCE. NA ROČA ZDRAVILA KEMIKALUE IN OUGO BIAGO; OOLOČEN ČAS. 12 MEffl^EV, 264.2006: LEKARNA MOZIRJE. HŘÍŠNÍKOVA UUCA 4. 3330 MOZIRJE UE SLOVENSKE KONJICE OSNOVNOŠOLSKA EZOBRAZBA RAZLAOALS OaOVNO M^ ZREČE • M/t hoví tednik DELA PREKIAOANJE in TRANSPOIITIRANJE MATE* HIAU. OPRAVUAAIE Da I ROČNIMI ORODJI: ODLOČEN ČAS. 3 HESf Ct B.3ÍD06: THENKWAL* DER KADROVSKE STDRRVt DM. IÍSKDSKOVA CESTAStlOOaUUBLIANA áSUlNA 01 ?qmo2na tm v PftOlZVOOUl u/h in VZDRŽEVAHJE RSAFNI^KiH PROSTOflOV. OaOVKM PROSTOROV IN 0X0UP8. ODSTHANJEVANJE ODPADKOV in SKRB ZA OKO* Ul PmiE in UKANJ£ ZASČmilH DDUK. m SA£ in KUHIKJSKIK m\U.OOIQ^ (AS. 6 MESECEV, 6.3.2008; MAROVI PROIZVODNO izvozno uvoao poojfije. D.a.a. sthaniq 55.3206 stranice NIŽJA POKUCNAiZOBRAZBA {DO 2 LET) OODEIAVA PfiOFaOV • fOURANJE PVC PRORIDV. VAftJEUa tStíili VRTARtf IN RAZREZ ?mm ZUfiAlUE \H PAKIRANJE. PDOUDVARJE PROFILOV K ^ mfSH ČAS. SMESECCV.?0.3iO«; KOPIA^eksiblizuain KONFEKOJA. O.D.a. SLOVENSKE KONJXE. T& VAMI^ CESTA?. a21QSlO\^SK£ KONJICE OPRAVLJALE HIDRAVLIČNEGA STHOJA • M/Ž: DELOVMO MESTO OBSESA PO^UŽEVANJE Hl-DKAVUČNE6A STROJA PO TEHNOLOŠKIH NAVO-01UH. RAZVI^CANJE IN KONTROLA KAKOVOSTI iZDElXÛV, PRIPRAVA IN DDDEIAVA KONČNIH ZMESI. PAKiRANJE IZDELKOV. SKRB ZA JREJE-NOST 0ELJIVN£GA OKOUA. OSTALA PO NAVODIUH NADRLtENESA. mfiH ČAS. B MESECEV. 5.3JOOÍ; MANPOWER DJIO. Pi CE* UtSTANfTOVAL^LitAIJOODCEUE GflADBENI D£UVEC GRADBENI (SlAVEC • ^ POMOŽNA GRAO^ NA OaA: DOLOČEN ČAS. 12 H£SECfV. 2.4Í006.' K0HPAI^SIlK0.6RADeENI^0INST0RrTVE. D.0J1. ŠKALCE m. 3210 SLOVENSKE KONJICE ZIDAR ZJOARSKAOElAM/lZIOAfUElNOMFTAVANJE, OOLO^n ČAS. MES(C». 23 J JD06; KOMPA NUASIU(0,CHAOBENI^QiNSTOflaVE.aO.O. Skalce huzioslo^^ konjice SOAR K/i IZDELAVA FASAO: NEDOLOČEN ^ 23.3ÍB06: S^NAO SAMIUARINA STI^ITVE. PROIZVOOUA D.aO. KAJtIHDVA OLXA 8.3210 SLOVENSKE konjice ŽELfZOKftlVtC ŽiLiZOKBNEC • M/l ŽELHOKRIVSKA OELA.' OOmCENČAS, 12 MESECEV.I4Í0D8; KOMPAN^ JA 9LKÛ. GRADBENIŠTVO IN STORITVE. D.aO.. ŠKALCE 111.3210SLOV»SKEK(WICE nSAR TESAR H/2: TQARSMOELA:DOLOCEN ČAS. 12 MESECEV. L4Í008: KOMPMUA SILKa GAAD-BEMŠTVO IN STORITVI 0.0.0. ^KALCE ni, 3210 SUTANSKE KONJICE OBDELOVALEC KOVIN OOOELAVA PflOfILOV • M/2: FDURANJE PVC PRORLOV. VARJEKJE. ČI&NJE. VliïANJE IN RAZREZ PflOHLOV. PODELOVANJE PAOmOV Ba ZLAEANJE IN PAKIRANJI DOLOĆEN ČAS. 6 MESECEV. 20.3ÍD06: KOPLAST EKSTBlfZUA HI KONFEKCUA. 0.0.0. TOV/VNIŠKA CESTA 2. 32Í0SL0VENSKE KONJICE ORODJAR dodelava prorlov • m/2: fouranj£ pvc profilov, mmi mna vrtaue in RAZREZ PROFILOV. POOUOVANJE PROFROV BG. ZLACMJE IN PAKUWUE: OOlOČEN ČAS, 8 MES»:EV. 20JJ0ĐB; KC^ST EKSTUUZUA IN KONFEKOJA. aO.O. TOVARNI^ CESTA 2. 3210 SIOVENSKE KONJICE NATAKAR STREŽBA PUAČ' M/l STREŽBA PUAČ: OOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 2U2m HLASTIC, PROI* ZVOONiA. TRfiCrVINA. GOSTINSTVO. PROMFT IN STOfirTM 0X.0. KRIŽEVEC S7.320S STIUklC NATAKARICA. OaoVNO M^ JE V SLOVB^ SKIR M/l STREŽBA. NEOOLD&I ČAS. Î33m mST PnaZVODHIA. TRGOVINA. STOffiTVE 0.0.0. VHBJ^ SS d 3310 ŽAUC KUHAR P£K PIC • KUHAR jPICERUA PAAAOAJZ) • M/l PEKA FIC V ml^ PEČI KUKANJE ENOSTAV* OfiROKOV. NABAVA MATERUIA: ODLO ČENČAŠ. 12ME^.S.3.2S0B;0LJM?TT0MAŽ BESOT S.P, MESTNI TR610 A. 3210 SLOVENSKE KONJICE SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA razla&alk • oeiovno mesto v zrečah . m/t' vsh^ževaiue 1n0ustruskih strojev in naprav. ostala oeia po navodilo nadrejenega: ooiočen čas. 3 mesce. mm. thenkwal^ kadrovske storitve. o.o.os lismûœva cesta s i 1000 uubliana voznik tovornjaka v mednarodnem pro metu. m/ž: voznik tdvoruaka v mednaro onem promou. vozkk v cestnem mmi: doli)čen čas. a mesee. bí20d8: kaldžaji tmovma. stornvi pr0(zvq0ilu o.d.o. ulica dušana jereba 3. 3210 slovenske koiluce KEMUSKITIHNIK EKSTRUDER • Wl PRIPRAVA MEŠANIC PO RECEPniRI \H OOZIflANJE MATERUUA NASTA VITiV. UPRAVLJANJE IN KIOTDLA DELJIVANJA STROJEV. VODENJE Í9E0PISANE TEHNIK DOKUMENTMrUi OOLOČEN ČAS. B MESECEV, 203ÍOOB: KOPLAST EKSTKUSJA IN KONFEKCE JA. 0.0.0. TOVARNIŠKA CESTA Z. 3210 SLOVENSKE KONJICE STRaMITEHNIK ekstuuder • wí priprava mešanic po RECEPTURl IN DQ2IRAWE MATERiAIA. NASTAVITEV. UPRAVUANJE M KOKIRUA DEÍJ3VANJA STftXIEV, VODENJE PREDPISANE TEHNIŠKE DOKUMENTAOJE: DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 2Q.3iDaB: KOPLAST EKSTI^OZUA IN KDNFIKCK JA. 0^.0. TOVARNâKA CESTA 2.3210 SIOVEN- SI^KDNJ^ EKONOMSKI TĐINIK PLANI • ANALIZE • M/t'PLANIRANJE PROm out ANALIZIRANJE PROIZVOOUE: DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 1I12008: KOPLAST EKSTRUZi-JA IN KONFEKOIA. O.OJl. TOVARNIŠKA CESTA 2.3210 SLOVENSKE KOfUICE ONIVERZrTFnil DIPLOMIRANI INŽENIR KEMUSKETEHNOLDGUE SAMOSTOJNI TEHNOLOG • M/t SfflEMLJAKJE IN UVAJAKIE TEHNOLOŠKIH NOVOSTI. PROJEK-T)RAUETEHNOLOBUE, IZOEIAVA VZORIH. fflO-TOT1POV, REKFIHa TEHNOLOŠKIH NAVODIL OOLOČEN ČAS. a MESE(ÎV, ZaS^DOB; KOPLAST EKSTRLIZUA IN KONFEKCUA. D.OA. TOVARNA ŠKACESTA2.3210 SLOVENSKE KONJICE UNIVERZrTETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DUAVNOST SAMOSTOJNI KOKlFmiST - M/t PRIOOBCVA fUE IN OBDELAVA NAROŮL PRIPRAVA TRŽNE STRAVEfiUi RAZISKAVA TDŽrŠČA: NEODLOČEN ČAS. 3D.3ÍOOB; KOPLAST EKSTUUZUA IN KDI^ FEKCUA. D.DÍ).. TOVARNIŠKA CESTA 2. 3210 SLOVENSKE KONJICE_ UE ŠHfTJUB PBI CELJU OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNJAKA • M/t ME0NA80ĐNI PREVOZI S TOVORNJAKOM; NEDOLOČEN ČAS. 20 JÍ068.' PREVOZ BLASA IN OKftEPČEVALNICA MILAN ma SP. ŽEGAR 2.3212 PREVOIUE NATAKARSKI POMOČNIK NATAKAR - N^ STREŽBA ALKOHOUflH IN BRE-ZAUUHOLNIH PUAČ;NEDOU)ČENČAS.UJ008; ZIOITROF. GRADBENIŠTVO IN STOffiTVE. m, UUCA OOŠANA KVEDRA20.3230 ŠENTJUR IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE MONTEft SUHOMONTAŽNfH IZDELJUIV • M/t MONTIR SOHOMONTAŽNIH IZDELKOV: NEOOO-ČEN ČAS. SUiODB: GRADBENIŠTVO IN TRGOVINA SHER. ZAKLJUČNA 6RAQ8ENA (%LA. D.O.O.. 0RAHUE13a3222 DRAMUE STRLI6M STRUGAR - M/t' IZVAJANJE OPERACU STBUŽE-m PO TEHNOLOŠKEM POSTOPKU; (XíSáSM ČAS. 3 MESECI 5.3JDD8: TAJFUN PLANINA PROOmUA STROJEV. OM. RANINA m SEVN£I4^ A. 32ZS PLANfflA ^ISEVNIQ VOZNIK VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/t UPRAVUA* NIE TOVORNEGA VOZILA NOSftNDST] ID TON NA OBMOČJU SLMNLJE: NEDDLCÙN ČAS. 2? JÍ008.' AVTDPREVDZNIŠTVD IN KAVA BAR FRANC RATAJ S.P. CESTA lEONA OOBROTINŠKA 11.3230 ŠENTJUR CVnUČAR CVEmČAfL ARANŽEA M/t ARANŽIRANJE. PRIF^VA ZA PftOOAJO DLAfiA: DOLOČEN ČAS. 9 MESECEV. B.3Í006: PREVOZNIŠTVO- VRTNAf^ STVO VALNB STANISLAV VJ^ER SJ*.. VOORUŽ 1A.3230ŠaTJUR SREIWJA POKUOiA IZOBRAZBA POL^GALECPLOŠČICH/Ž: POLAGANJE PLO^C: OOLOČEN ČAS, 3 MESECI 23J.200B; VZDRŽEVALNA DELA MARJAN PEKOŠMS.P. STOPČE 21. 32316R0BELM KOMEROALiST KOMERCIALIST • M/t' miàJK PO TER8IU: NEDOLOČEN ČAS. B.3Í608: FRIZERSKI STUDIO I VLADIMIR BEUNA S.P. VRBNO 27 B. 3230 ŠENTJUR DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK SPLOŠNE MEDICINE AU ORLIŽINSKE MEOIPNE Z ZAKUU^NIM SEKUNDARUEM V ZORAVSTV»l POSTAJI PLANINA PftI SEVNICI • M/t ZDRAVNIK V SnJIŠNI AMBULANTI; NEDOLOČEN ČAS. mm NRAVSTVENI DOM ŠENTJJR.CESTALÍONA DDBROTIKŠKA 3 B.323Đ ŠENTJUR UE ŠMMUE pm MiÂH DEUVEC BREZ POKLICA POMOČ PRI MONT/IŽI STAVNEGA POHIŠTVA • H/t- OOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 6,32008: E2S MALL MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA. EMILIJAM SAMEC SJ*. MALE ROONE 9 A. 3260 ROGA-ŠKASLAT1NA ČIŠČEUE PROSTOROV • M/t ČIŠteUE PROSTOROV; NEDOLOČEN ČAS. 11^.32008: MF ÛSTILNI SERWS D.OJ}.. TOPOLI 2a 3250 ROGAŠKA SLATINA SAMOSTOJNA (VADBENA DELA-I^ MONTAŽA VGRAONIH DELJIV; OOIOČEN ČAS. ^2 MESECEV. MONTAŽA VCRADNIH DELOV. POSLOVNE STORITVE. OKAKA ASEB/A S.P. NDR^ ČEVA 0LJCA3a 3250 ROGAŠKA SiATINA NOJA POKUailA IZOBRAZBA {DOaifTl PRALf C VOZIL, VULMNSFR • M/t PRAKJE IN ČIŠČERIE VOZA. KOČNO IN STAXINO. MEILIA-VA PNEVMATIK: OOUlČEN ČAS, B MESECEV. 20.32DQB: 6RADBENA MEHANIZACUA IVAN RRČEC S.P. SV. FUIRUAN S6. 3250 ROGAŠKA SUTINA SKlADĆČt« SKLADIŠČNIK • M/t SKLAOEŠČENJE \H IZDAJA BLA&A: OC^O&N ČAS, B MES^. 1012008: KOTIŠ. MOČENIK ANTON b FANIKA KOZJANSKI TISK. aNil. eOOREŽ 413231GR08ELNO PROOAJALfC ntOOAJALEC • M/Ž; PRODAJA TEKSTILNIH IZ-DELJiOV IN ZAVES: NEDOLOČEN ČAS. \tÚ2m: LEDA DESIGN PROlZVDDKiA OBLAFL ZMAGO VIPOTViK Sf.. A^QRCEVTUG m. 32U ŠMARJE PRIJELOM VRTMAR VZDtíEVALE IGRIŠČA - M/t VZDRŽEVANJE IGRISC. košnja trave. cistenje.' oixocen ČAS. 9 MESECEV. 5Í200B: AMON ViNARST^ GOSTINSTVO IN TRGOVINA, O.O.a PODČETRTEK. dllfiue2i3254p0gčniltek VRTNAR. PRODAJALEC, CVETUČAR • li^ PRODAJA v vrtnem centdu; določen ČAS. B MESECEV. 8 J.2008,' VRTNARSTVO IN GAADNJE ROGAŠKA. VSTNARSTVO. CVETUČARSTVO IN GRADBENIŠTVO. dj).0, CEROVECPOD 90čeh 22 a.3260r0baškasiat]na NATAKAR NATAKARICA • M/t' STHËHA: OOlO&N ČAS, 3 MESECE 12JJOOB.' JAG8QS THGDVINA. m IZVOOUA IN STNfTVE. aO.a LAŠE 1/B. 324^ PODPLAT F>£K PEK - M/t PEKOVSKA OPRAVIL V PEKARNI: OOLOČEN ČAS, G MESECEV. t2JiDOB: fiRA^S PEKARNA. TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO, OO.O. ŠMARJE. CE^EC PRI ŠMAIUU 3/A. 3240 ŠMARJE PRI jaŠAH KUHAR KilHAR • M/t SAMOSTOJNA PRIPRAVA JEDI. UREJANJE BIFEJSIŒ MQl SKLAOtŠČENJE ŽIVIl: DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. B.3ÍOOB; TERME O JMIA 0.a. ZDRAVILiŠKA (^TA 24.3ZM POO ČETRTEK MIZAR MIZAR - M/t MIZARSKA DEL^ v MIZARSKI DE-LAVNICL DOLOČH ČAS. M MESECEV. 5.32006: MIZARSTVO SEKIRNIKJANBSEKlBNIKiP.VE UKE RODNE 30 C 3250 ROGAŠKA SLAIINA GRAFIČAR RAZNA C^ V TISKARSTVU • M/t REZANJE. ZBIRANJE m OSTALA OOA V mKARSTVU; OOLOČEN ČAS. ISlZOta: K0TIS. MO&NIK mH b FANIKA KOZJANSKI T5K. D.N.D, BC^ 4Z. 32310R0BELN0 EKONOMSKI TEHNIK POSLOVNI SEKRETAR • Wt SAMOSTOJNO PRI-PRASUAKIE DOPISOV. VLÛ6. ZAPISNIKOV IN RE^AUE RAZNIH PMVNIH ZADEV: DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV, mim JAOftOS TRGOVINA. PROIZVOOUA IN STORITVE. DJXO. LAŠE 1/B. 3241PQ0PUT DIPLOMIRANI VARNOSTNI INŽENIR (VS) OIPLDMIRANI VARNOSTI INŽEN^^ M/t OPRA VUAI^ STnOKOfflIH NAL08 S PODROČJA VARNOSTI fN ZDRAVJA PRI DELU TER POŽABNE VARttSTh IZLOČEN ČAS, 7.3m JUSTIN STORITVI TRGOVINA. INŽEHRINa aO.D. ROGAŠKA SUTINA. STRMA ULCA1.3250 ROGAŠKA SLATINA LJNIVERZITEDill DIPLOMIRANI F>RAVNIK PflAVNK-PRIPRAVWK-M/t'PRAVNIK.'DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV, 53iD08:GC GRAMJE. GRAL^ SENIŠTVa IZVAJANJE IN INŽENIRING HM.. SV. aORUAN 129.32S0 fiOGAŠKA SUTINA UBVEUEiME OS mVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VOZNIK AVTOBUSA Wl VOŽNJA IN SKRB ZA AVTOBUSE.' 0(X0ČEN bS, 20ÍÍ008; tZLETNIK CEUE 0.0; n VELENJE, ŠALEŠKA CESTA 1.3320 VEIÍNJE SESTAVUALEC - MOlíTAŽBl - DELOVNO MESTO VELEKIE - M/l OaOVNf NALOGE: SESTAVUA-U£ MATERIALA. KONTROURAklE VGRAONIH DELOV KONĎIIH IZDELKOV. SESTAVUAlilE PAKIRNIH ENOT. RAZSTAVLJAHIE IZDELKOV TER ČIŠbNJE IN POSmvUAUE DELOVNEGA MESTA: določen ČAS. 6 MESEKV, 7^701»; TBENKWALOER KADROVSKE STORTTi^ 0.0.0, LESKOŠKOVA KSTAH1QOO UOBUANA MZLAGALiC • OEIOVNO MESlO VELEUE - M/t' OUOVNE NAUI6E: PREKLADANJE IN TRANSPOfïïlRANJE MATBIALA. OPRAVLJANJE Oa Z ROÔilMf ORODJI TER OST/UA DELA PO NAVODILU NADREJENEGA; DOLOČEN ČAS. 3 ME^ B.3Í00B,' TBOlKWAiJIER KADftOVSIŒ STORITVI D.0.0, LESKÚŠU3VA CESTA8 E. 10D0 UUBLJANA upravuals^stkojan-OELOVVaENJU M/ t oaovNE mxt izdelovanje izdelkov IN POUDEiKOV NA STROJU. SPLOŠNO NASTA-VUANJE STROJEV. IZVAJANJE PREVENTIVNIH VZDRŽEVALNIH DEL; DOPČEN ČAS, 3 MESECE. mm: TBENKWALO» KADROVSKE STORITVE. DILO. LESKOŠKOVA CESTA 9 i lOOfl UUBLJANA DBAVEC BREZ POKUCA LAKER • M/t' LAKIRANJI ČlSn DEMONTIRANE IN REZERVNE OELE. IZVAJA POMOŽNA KlA: OOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. UÍ808; VESNA STORITVE IN TRGOVINA. 0.00. LEVSTIKOVA CESTA 19.332SŠ0ŠTAIU POMOŽNI DELAVEC • M/t' IZVAJA POMOŽNA OEIA. ČISn IN DEMONTIRA REZERVNE DELE (POUZOaKE IN IZOELKEI. PR^OfiŽUJE. VUAČI IN ODLAGA DELE IN SKLOPE PRI OOPRAVLANJU NAPAK: DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV, BJJOOB. VESNA STORITVE IN TRGOVINA. 0.0.0. LfVSTV KOVACESTA1B.3325ŠOŠTA1Í1 POMOČNIK PRI ZAKUUČNIH GRADBENIH DELiH • M/t lOEPARSXO KROVSXA DEU IN HIDRtt IZOLAOIE: ISOOLOČEN ČAS. 6JJMB: SKH STAVBNO KLiPARSTVa HIDROlZiXACllE BOJAN ŠTANGIER SJ*. RORJAN 25.3325Š0ŠTAILJ ŠMLilA • ^ARH POMOČ V PMLNItJ IN bSTILNlCL DOL^ ČA& 12 MESECEV. 2X3Í006: RN-KM.STCATTVE INSVFTOVMIE. m. EFENKOVA CESTA 61 3320 VELBUE ČISTUEC4IREJANJE OKOUCE • M/t KOŠNJA Z&ENIQ. OBREZOVANJE MANJŠIH GRMOVNIC. POMETANJE ASFALTNIH POVRŠIN TER druga SPEGALNA ČIŠČENJA. TERENSKO DELD: 0010-ČEN ČAS. B HESEHV. &3Í008: HO^AUS ffiO- FESWIALNO tlSCEIUEĐ.O.O,KOPAUSKACESTA 13320 VELENJE GRADBENIK ŽERJAVAfl - M/t VOOEUE ŽERJAVA IZ KABINE m S POMOČJO OAUIKSKEGA UPRAVUANiA.' DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 53^006; VEGRAD 0.0. GRADBENO INOLISH^USKO PODJETJI STARI TR635,3320 VELENJE ELfKTRDMONTlR MONTER ELEKTKIČNIH OMREŽU • M/t IZVAJA NIE IN MONTAŽA EUNSTALALU; NEDOLOČEN ČAS. S.1200B: PRETIŠ PRAZNIK. STORITVE. POďíONiŠTVO. TKGOVINA. O.OJl. LUŽNICA B C,3320VEl£fLIE ŠIVILJA ŠMUA (ŽENSKA KONFEKCUA) • H/l DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 83Í008: VHA PROIZVODNO IN TRGOVSKO POOJETJE. m. ŠMARTNO OB PAN. REČICA OB PAK11 B. 332? ŠMJUtTNO OB PAKI NATAKAR NATAKAR • NVt-STTIEŽSA PUAČ M NAPfTKOV IN C^LO V ŠANNJ; DOLOtel ČAS. 6 MESECEV. 5J.20D8: GOSTINSTVO BAi^SARA PUŠENJAK S.P,. VRHE . 23a0SL0VEIU GRADEC LESAR SAMOSTOJNI LESAR • M/t DELAVEC NA ŽAGI ZA HLODOVINO: OOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 303 JDOB: R LES LESNA PROIZVODNJA. TRGOVINA IN PREVOZI. D.D.L ŠKAU 3320 VE^NJE STROJNI MEHANIK POMOČNIK V PROLZVODUl - M/Ž: KOORDINIRA-»UE DELA V PA(H:V0DIUI PO NAROČILU MOJ-m, IN VDO^ PROIZVODNA. NASIPAVAUE SUROV« V STROJE ZA BRIZEAÍUE PlASTlbllH MAS. MLETJE SUROVU. MENiAVAME OZiflOMA POMOČ m MENJAV! ORDOU. F^NTTVNI PRE-Gl£DI SmiEV IN NAPRAV. TRANTORTIRAIUE SOROVHI 00 STROJA GOTOVIH IZDELKOV. IPO: NEDOLOČEN ČAS. lO^ilOB: PIA^ SKAZA. PROlZVODILiA. TBGOVINA, SKIRITVE. OJI.O. SE102ÛA.332DVELEKIE SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA NATAKAR V BARU BENCWSKEGA ^ISA-M/Ž; NATAKAR V BARU BENCINSKEGA SERVISA.' LOČEN ČAS, 53.2086: »MAKA OGRAJŠEK Si^; BS VELBLIE GOREILIE PARTIZANSKA CESTA 15 A. 3320 ^^E VZDRŽEVALE • DEUIV VEL^U • M/t dELOV-NE NALOGE: VZIffiŽEVANJE INOUSTRUSKIH STROJEV IN NAPRAV m OSTAIA DBA PO NAVODILU NADREJENEGA; ÍHXOČEN ČAS. 3 ME^ 83^008; TFENKWALISR KADROVSKE STORITVE. aO.D, LESKOŠKOVA CESTA 9 E. 1000 UUBUANA TELEFONISTA - M/t KLJČE STHMKE PO VNAPREJ PRIPfiAVUENEM SCENARUU IZ SEZNAMA: OIXDČEN ČAS. n MESECEV. 53.2008.' OOEMON. POSREDNIŠTVO IN TBGOVINSKE STDflfTVE DARKO lUUnČ S.P.. PARIŽUE145 A. 3314 OflA-SLOVČE SREDNJA STROKOVNA AlJ SFIOŠNA IZOBRAZBA ZASTOPNIŠKI KANDIDAT • DELOVNO MESTO VELENJE - PRIDOBIVANJE STRANK IN TB-ŽENJE OSEBNIH ZAVAROVMU; IHtLDČEN ČAS, 3 MESECE. 153 J06B; KO ŽMJEUE. ZAVASOVAL-NICA. D.D. V ANSI JSIKU: KD Ltfl INSURANCE COMPANY. PLC. IHOV^ ISSTA 206. 1D00 UUBLJMA ELEKTRIKARENER&ETIK M0NTER-SERVIS9 HlAOliNIH NAPRAV OEK-THO - M/t MONTAŽAM SERVISIRANJE ELfKTBO OEl^ HLADILNIH NAPRAV IN TOPLOTNIH ČR-PAU; NEDOLOČEN ČAS. 2333D0B; TEHNOHLAO ORIŽBA ZA PROIZVODNJO. TRGOVINO IN STORI-TVE D.aO. REČICA OD PAKI 2.3327 ŠMARTNO mm EKONOMSKI TEHNIK ADMINISTRATOR - M/t ADMINISTRATOR.' NE OOlOČDi ČAS. mm: AVTO m. SESVtS !N m&OVlNA. 0.011. ČRNOVA 33 A. 3320 WIENIE VnERJNARSKITĐIMK PRODAJALEC V TRGOVIN I MAUMI ŽIVALMI • M/t PRODAJA im. SVETOVALE STBM-KAM. KtO Z BLAGAJNO, UREJANJE TÏ^INE IN »iAOIŠČA. SPREMLIANJE NOVOSTI. POZNAVANJE KATALOGOV; OOLOČEN ČAS, 8 MESECEV. 7.33Û0B; MIMAJA. TRGOVINA NA OROBNa D.O.O.. LETALIŠKA CESTA31; IDOD UUBUANA ŽIVILSXJ TEHNIK VODJA IZMENE - M/t' VOOl. (WUNIZIRA IN KOORDINIAA m QLOTNE IZMENE V PREDELAVI ZELENJAVE IZVAJA NADZOR NAD DODU IN KMOVOSTJO OPRAVUEMH Da OPRAVUA VSA OSTALA OEU V PROCESU ČIŠČENIA ZEOIUAVE,' NEDOLOČEN ČAS. 532008: VE6EPAK. PREDELAVA IN PAKIRANJE SVEŽE ZELEUAVE D.OJI. KOROŠKA CESTA 680.3320 VELENJE STROJNI TBWIK SKLADIŠČNIK NVt SPREMUA ZALOK IN OBUKUJE NAAOČILA. BREZHIBNO. NATANČNO IN AŽURNO VNAŠA PODATKE V INfORMACUSKI SISTEM. NADRUENEGA OBVESTI O OOBAVI KI OOPREMI BLAGA. MATERIALA. POLJZDEIKOV AU IZDELKOV TER O RAZPOLOŽUrVOSTI LE-TEH, fflEVZEMA BIAGO IN GA RAZPORLIA NA ZA TO DOLOČENA MESTA. IPO: NEDOLOČEN ČAS. 10.3.2008; PUS1TXA SKAZA. PROIZVODNJA. TRGOVINA. STOI^ITVI D.O.D. SEIO 20 A. 3320 VELENJE TEHNOLOGM/t DELA NATEHNIČN» RAiTVOJU POUZI^ AU IZDELKOV. IZDRAVA OSNOV NtH BRIZGAUIIH PARAMETROV {PROGRAM ZGANJAj, PHVEGA KOSA TB SAMOSTOJNA IZDELAVA KOSOVNICE. DOLOČANA NORMATIVOV ČASA ZA IZDELAVa PREDLOGI ZA LZBOUŠAfUE POSTOPKOV PROCESA DEU IN UKREPI ZA REŠEVANJE nWBLEMOV TER MOŽNE TEHNIČNE. TEH NOLOŠKE IN G0S1IDARSKE IZBOLJŠAVE. USPD SOBITEV SODELAVCEV ZA PRAVILNO UPORABO iN ROKOVANJE Z NOVIMI ORODJI IN S^flJI. LPO: N^IOlOi^ ČAS, tDi.2008; PLASTIKA SKAZA. PftOIZVOONJA. TBGOVINA. STORITVI D.DA. SEU) 20 A. 3320 VELENJE UNIVERZITTTNl DIPLOMIRANI PRAVNIK DNIVElCrTETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK - M/t PRAVNO SVETOVMLIl SESTAVUAKIE RAZNIH POGODB, Si^MLJANJE I^VNE ZAKONODAJE. UREJAUE STATUSNIH ZAOEV. UR&IANJE LASTNINSKIH ftAZMERJL PRIPRAVA IZVRŠIINIH PREDLOGOV. SODNA IZTERJAVA KUPCEV IN SODNO RAálŠČEVAlLIE OBVEZNOSTI OOLOČEN ČAS. 12 MESEI^. 53ifl08: VEBRAD 0.0. GRADBENO II^TRLISXO PODJETJE. STARITRG 35,3320 VELENJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA DIPLOMIRANI \m. GRAD8ENIŠTVA-M/t POMOČ PRI VODENJU GRADBIŠČA. IZVAJANJE OBRi^ NA IZVEDENIH DEL VODEN]! EVIDENCE PRISOTNOSTI REŠEVANJE KONaiKTNIH SITVACU NA GRADBIŠČU. V0D9UE GRADBENE WX£ ^ DOLOČEN ttë. 12 MESECEV. &Í2008: VEGRAO DJ).GRADBENOINDUSTRLISKD PODJETJE. STARI TRG 3S. 3320 VEIENJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR SimOJNIŠTVA VOOEUEDEL-M/tSPREHUANJElNORGANl^ RANIE IZVEOUlIH KL TEHNOLOŠKA DODELAVA PROJETKOV. ilBOTAVUANJE PaAVUNlH TB^ NIČNIH REŠITEV IN Pf^AfiANIE MOREBITNIH SPREMEMB. IZDEUVA POPISA IN IZMEfl ZA TISTA (BA, » SO NAROČENA BREZ TEHNIČNE OOKUmNTACUE. NARtÉMLK MATERIALA SIOAONO S TEMilINSKIHI PLANLIHAVUANJE OaOVMf NALOGOV PROGVDONIM ENOTAH ^ DOLOČEN ČAS. \2 MESECEV. 53Í00B: VEliliAD 0.0. BRAOBENO INOLiSTRUS(OPQOJETJl STARI TRG35.3320VELEIUE MAGISTER FARMACUE MAGISTER FARMACUE • PRIPRAVNIK • M/t' ZA-GOTAVUANJE KAKOVOSTNE PRESKRBE ZORAMI IN MEOICINSKIH PRIPOMOČKOV VARNA. UÛNKO-VITA IN PRAVILNA \S9fmk ZDRAVIL IN MEOI-OHSKiH PRIPOMOČKOV ZA UPORABO V HUMANI IN VETERINARSKI MEDIDNI DRUSE NALOGE V SKLADU S PROGRAMOM PRIPRAVNIŠTVA ZA POKLiCnVIMACUE; DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 1233068.' 80LJUŠNH:A TOPOLŠICA. TDPOIŠKA g1.3328T0P0littA_ UB ŽALEC_ OSNOVNOŠOLSKA EZOMAZBA TOČAJ TOČ0LIE HIAČ M TOPUH NAPH KOV. ČIŠ&UE: NEDOLOČEN ČAS. 163.2Û08: DNEVNI BAR IN TRGOVINA SEBI. TAVČAR BREDA S.P., ZGORNJE GRLIŠOVLlf 33^1 ŠEMF^R V SAVINJSKI OOUNI NATAKAR • U/l TOČENJE PUAČ: DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 163J008.' BAR TARA. NATAŠA HORVAT. Si. PODUfi V SAVIIUSKIDOUN111 C. 3311 ŠEMPETER VSAVIKISKIOOUNI TERENSKI ČtSmEC • ZARADI NARAVE DEIA, TEtfEGAHZI^EGA NAPORA JE ZAŽELEN MOŠKt • MOŠKI; ČIŠČENJ NA TERSU; DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 4.3^; PANHYGIA ÚŠČEKIE tN TRGOVINA DJ).0, ARJA VAS 181.3301 PETROVČf POMOi^lK IHPR£»UTOUA • C^iDVNO MESTO VŠEMPEtRU IZVAJANA PREMAZOVANJA NA PREMAZNEM STROJU IN MASTTFICIRANJA NA MASTIRKATI^U V SKLADU Z NAVODILI: nXUČEN ČAS, 6 HESEaV. 7.31008: AERO. i^MIČNA. GRAflČNA )N PAPIRNA INDUSTRUA. 0.0. CQJE. IPAV&VA UUCA 32.3000 CELiE POMt^lK REZALCA • OaOVNO MESTO V ŠEMPETRU • M/t UPRAVIIANJE PAKIRNEGA STROJA V SKLADU Z NAVINU, POMOČ PRI MENJAVI NA REZlUlEH STROJU, ETIKETIRANI KARTONOV IN ZUGANJE NA PAL£TE: DOLOČEN ČAS. 5 MESECEV. 7.3ÍB08: tm I^IČNA. GRAFIČNA IN PAPIRNA IKDUST1!UA Di). CEUi IPAVČEVA ULXA32.a0ttC£UE POMOČ V KUHINJM>RIPRAVA HRANE • M/t' PRIPRAVA HRJUIE ^STENIN Z MOŽNOSTJO m UČETUA STVARI: NEDCLI^ ČU. ^3308: PIZZBtUA VEROi-VEROI. TOMAŽ JANKOV)Č,S.P. I^IŽE 125.3302 GRIŽE DEUVEC BREZ POKUCA ČtŠČENlE - M/t ČIŠ^E OBJEKTOV IN OPREME: DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 1&3Í008; VS Si'.-ČIŠČaiEOBJEKIOV INLH^BiE. VODOVNIK SUVA S.P,MATKE 38.3312 PREBOLO MILIA POKUCNA IZOBRAZBA (003IH) SKUDIŠČNIK • M/t RAZKLADANJE BLAGA IZ KAMIONOV IN NAUAOANfE NA KAMMME Z VILJČARJEM. KOLIČINSKA PREVZEM BLAGA. KOMISIONIRANJE BLAGA OZIROMA PRIPRAVA BLAGA PO DOBAVNICAÏi VODENIE SKLADIŠČNIH EVIDENC SKRB IN ODGOVORNOST U TOČNOST ZALOG. MANIKL V1ŠKL SKRB ZA UREJENOST IN ČISTOST SKIADIŠČA. DOSTAVA BIAGA STRAN' KAM S KOMBINIRANIM TOVORNIM VOZILOM; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 43Í00B: EDIT STORITVE. PRDIZVODKIA iN TRGOVINA. O.OA. POOVnH t.3314efiASL0VČE VODNK VOZNIK • M/t VOZNIK TOVORNEGA VOZILA: DOLOČEN ČAS. 6 MESEISV. 113.2088: AVTO^fl^ VOZNIK STOJAKOVIČ BORISŮV Si. UBOJE 41 33DlPm^ NATAKAR NATAKAm • i^t- STREŽBA JEOI IN PUAČ: NEOOUlČa ČAS. 15.33006; OCOM. POSREDNA ŠTVO SLAVCA SPOUNAXJAKDP Sf, ČOPOVA UUCA 23.3000 CaiE NATAKAR-M/Ž: STREŽBA PUAČ IN HRANE: 00- UICEN CAS, 8 MESECEV. 73ÍD0S: ZUTÎTAURUS PROIZVODNJA in STORITVE 0j}.0. VIŠNIA VAS 15 A. 3212 VOJNIK SmEŽBAPUAČ VONEVNEM BARU M/t STREŽBA PUAČ. IZDAJARIE RAČUNOV: DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, mim KAVA EAR T SOUA PODBREGAR SJ>. ARJA VAS 101.3301 PETROV-ČE AVTOKUPAR avtoklepar - m/ž: avtoklf parska dela.' ooločen čas. b mesecev. 273.2008.' ' avtoser-vis kor. kos matej s j*., uič3ca ob savinji 2 s. 3313 polzela AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK • M/t ^MS IN POPRAVILO AVTOMOBILOV. SPREJEM IN PRIPRAVA VOZIL DOLOČEN ČAS. S MESECEV. 27.3.2003: ' AVTO-SERViS KOS*. KOS MATEJ S.P.. LOČICA OB SAVINJI 2 8.3313 POLZEU 06UK0VALEC KOVIN POMOČNIK REZALCA • M/t OELO DBSGA P& MC£ PRI VZORŽEVAIUU REZALNIH STROJEV. MOČ m REZANJU IZDEUOV PO TEHNOUŠKIH POSTOPKIH. NOTRANJI TRANSP(M^T MATERIA-UIV. GOTOVIK IZDELKOV TER ODSTRANJEVANJE ODPADNEGA MATERIALA. SKRD ZA JREJEKO OEIOVNO OKOUE TER VSE OSTALE NALOGE PO NAVODUUH NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV, 5.3.20D8: MANPOWER OJI.O. PE CEUE. STANETOVA UUCA 4.30QDCEUE MESAR-SEKAi MESAR-m/t PRODAJA MESA. NEDOLOČEN ČAS. 183 j008.^ MEŠAJO ČAS. ERVIN ČAS. S.P. SAVKISKASSTA 77.3310 ŽALE llVlUA UKARICA U/l MEDFAZNO UXMJE. LIKANJE KWČNIH IZDELKOV IN ŠIVANIE: DOLOČEN ČAS. 3 MES^ S3iO(28: ACMAN. mXZVXNJA IN TRGO^NA DilO. 6RIŽE25.3302 GRIŽE ŠIVILJJMCROJAČ ŠiVlUA KROJAČ • M/t ZAHTEVNEJŠE ŠIVAHJE ŽENSKIH VRHNJIH OBLAČIL' OOLOČEN ČAS. 3 MESECE. S3.2088: ACMAN. PROIZVOOUA IN TRGOVINA 0.a0. GRIŽE 25.3302 GRIŽE L£SAR oao v proevodfui • m/t' Dao z lesnim; izoeul enoizmensko deu3 v dopouianskem častl določen čas. 3 mesece. 143.2006: edit stdrftve prolzvimia in trgovina o.dj).. poovrk1.3314brasldvče PRODAJALEC prooajalic motornih koles - prooaja motornih koles, rezervnih oaov in motoristične opreme: dou)č» čas, s mesecev. 15.3íoob: motd center - promotor. vincenc pilkoip^dí^iiua vas 18.3301 ťetrovče zastopnik • delovno mesul žauc • la^ zbirakie naročil pri zn/uiih kupcih za objave IN olkase v ýkmm podjetja: pirs. potro^iški vodnik. delo je terensko na območju žalca; ooločen čas. 3 meseo. 23.3.2008; siovmska kuiga d.ao. poi^ jetje za prodajo in oistr/bocuo knii^ svnnvahle in založništvo, stegne 3.1000 ljubuana PRODAJALEC AVOlOVlOB) TER BOE TEHNIKE - M/t' DELOVNO MESTO OBSEGA PRODAJO TRGOVINSKIH IZOaKOV. SVETOVANJE STRMKAM PRI IZBIRL m ZA BLU^AJNO. SKRB ZA ZADOSTNE ZALOGE PRODAJNIH ARTIKUIV. SKRB ZA URUENOST OEUIVNEBA «OUA, NAROČANJE ^A. OSTALA DEL» PO NAVODILIH NADREJENEGA...; DOLOČEN ČAS. MESECEV. 533008; MANPOWER aO.O, PEI^UE. ST/UIETOVAULICA 4.300DCEÍJE MONTíR OGREVAUiIH NAPRAV MONTER OGREVALNIH NAPRAV - M/t DELO NA TERENU. MONTAŽA OGREVALNIH INSTALUU PO VEČIIH (^EKTIH PO SLOVENUI; NEDOLOČEN ČAS. 53 JNfi; GOZNIKAR MONTAŽA. mS^ NA IN INŽENIRING NOVI DOM ZB. 1420 TRBOVUE SaOWJA POKUCNA IZOBRAZBA NATAKAR • STREŽBA PUAČ: {)ou}ČEN ČAS. 12 MESECEV. t5.33D0S: TIMIA. PROl^NA IN TRGOVSKA DRUŽBA. OJI.D. ŠOLSKA UUCA 40. 33M ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI VOZNIK -VOZNIK TOVORNJlU(A V MEDNA-ROONEM PROMETU; DOUlČEN ČAS. 3 MESECE. 8.3.2008; AVTDPREVOZNIŠTVO IN ORGANIZA-UIA PREVOZOV. LESNIKA UUOMILA S.P. DREG PR{P0tSU3l331?P0L2aA KEMUSKIPROCESNIČAR SESTAVUALEC KEMIKAUJ • DELOVNO MESTO V ŠEMPETRU - U/l SESTAVLJA LEPILA ZA PROU ZOVANJE PO TIKNOUŠKIH NAVOOIUH, IZVEDBA MEDFAZNIH LABORATORUSKIH ANAUZ..: my ČEN ČAS. 5 MESECEV. 7330136.'AERO. KEMÍ^ GRJ^ n PAPIRNA INDUSTRUA. OD. OUE. IPAVČEVA uuca 32.3000 CaiE. El£KTROTBmm ENBt^K PROJEKDHAIUE M/t PflOJEKTIRAILiE ELEK-TROINŠTALACU: NEDOIDČEN čas. 83.20Q6; ELE-K7R0 PROJEKT SERASTJAN ZEUO) IP. KASAZE 58 a. 3301 PETROV^ KONFEKCIJSW TEHNIK KDNTROUffi CQKIAVE Ž5ISK1H OBLAČIL - M/t' preverja OOSIEONOSTIZDEUVE ŽENSKIH vrh-UtH IN ODPREMUA GOTOVE I20EU(E V SXIAO^ DOLOČEN ČAS. 3 MESEH 533005; ACMAN. PROIZVODNJA IN TRGOVTNA 0.0.0. G^ ŽE25.3302GJ^E MžaimsntoiNišTVA vc^ projektov STROJNIH «STAIACU -M/t VODENJE projektov IZVEDBE STROJNIH INSTALACU PO VEČJIH OBJEKTIH: NEODLOČEN ČAS, 5.33006: GOZNIKAR MONTAŽA, TRGOVIna in inženiring d.oa. km oom 28.1420 TRBOVUE ZANIMIVOSTil zřítiv ft (Ki, PALI Maturantski ples dijakov Poslovno komercialne šole Celje 2. b razreda P.T.I., programa ekonomskftůřmik: zadnja vrsta z lever Darja Šuster, Manina Bostner, Miha Kitek. Dejan Zakšek. Tadeja Skorja, Sanja Kovačević; srednja vrsta: Nina Vrabič, Nadja Močllar» Emica Rezac» razredničarka Polona Kramer, Polonca Cajšek, Urška Kunej, Barbara Ram^k, Jožica Kovač; spodnja vrsta: Matej Gor}up> Miroslav Vasič, Dragi&a Vaslč, Denis Oset, Ljubiša Vasič. Fotografije maturatcv z vsemi imeoi dijakov nam pošiljajte na Nov tednik, Prešernova 19,3000 Celje ali po elektronski pošti tgdnik@nr-r<* ffntoj^afije aaj imajo čim večjo resolucijo). Velikonočnica prehitela veliko noč Pri (em ni prav nič pomagao, da bo tudi velika noč zelo pohitela. Strokovnjaki se sprašujejo, Če gre zgolj za običajen pojav v periodiki cvetenja ali smo že priče prilagajanju klimatskim spremembam. Boletma pri Ponikvi, eno izmed štirih rastišč velikonoč-nice pri nas, je to unikatno znanilko pomladi pričakala kot se spodobi. Po treh letih, kar se je iztekel projekt LIFE Dl-Narava Zavoda RjS za vaislvo narave, za stepsko rastlinico prevzema skrb lokalna skupnost. Turistično olepševalno društvo Ponikva bo v sodelovanju z zavodom v času cvetenja skrbelo za varovanje rastišča« usmerjanje obiskovalcev in izobraževanje. Velikonočnica je redka in hkrati tudi ogrožena predstavnica naše Hore, ki spada v rod kosmatincev» kar dokazu- Ne hlače, krilo! 27. decembra je privekala na svet simpatična deklica z iskrivimi očmi» za katero sta bila starša Simona Oset in Zlatko Hliš. že kar nekaj Časa pred tem prepričana» da ji najbolj ustreza ime Tinkara. »Ker to ime ustreza živahnim deklicam,« pravi mamica Simona, ki se je vso nosečnost odlično počutila in je §e dopoldne pred porodom odšla peš na Celjsko kočo. Simona Oset in Zlatko Hliš sta lastnika trgovin Brooklyn in Pepe jeans, Simona je tudi predstavnica te blagovne znamke za Slovenijo. Kljub temu. da se oba ukvarjata s kavbojkami, pa bo morda prav Tinkara tista, ki bo v njunih trgovinah iskala krila. Vse bo seveda odvisno od mode, na katero se bo deklica prav gotovo dobro spoznala. Že zdaj jo namreč mamica Simona oblači, da je videti kot prava Barbika iz kataloga. »Tako pridnega otroka si verjetno želi vs^a mami,» iiavdu-šeno pripoveduje Simona in potquje, da te materinstvo zares spremeni. Simono prijatelji pozr^ajo kot žensko, ki vedno prekipeva od energije, Tinkara pa je tista, ki ji daje Še dodatno. »Vsak dan je drugačen, vsak dan se kaj novega zgodi, kajne očka,« pogleduje Simona proti Zlalku in mi jim seveda privoščimo veliko sreče. Verjamemo, da so dobre vile v zibko položile čudovita âvljenjska darila za Tinkaro. SB. foto: GREGOR KATIČ Če imaš krompir... Se sprašujete, kaj je na fotogia^ji? Da ne boste v dvomih in da vam ne bodo šle po glavi razne čudne povezave - za krompir gre. Fotografijo nam je posld Vinko Derča Iz Lo-čice pri Polzeli, ki je pripisal, da ^ za pravega Savinjčana. Zdaj torej veste, kam jeseni po ozimnico. je poraščenost z nežnimi svilnatimi dlačicami. Od tod tudi njeno drugo, manj romantično ime. veliki kosmatinec. Cvetica je posebna zato, ker z redkimi rastišči v Sloveniji dosega svojo jugozahodno mejo razširjenosti. Najbolj bogato se je razrasla prav v Boletini Ln na Boču. Za približno tri tedne bodo vijolične trate postale zanimiva izletniška atrakcija. V okviru projekta ohranjanja zaščitene veli-konočnice so periodično skrbeii za rastišče, ga primemo pozno kosili in Čistili zaraščena območja. Obiskovalcem pa polagajo na srce. da je trganje in puljenje prepovedano. V času cvetenja ima velikonočnica ob rastišču tudi informativno točko 2 vsemi želenimi informacijami. Na srečo je Slovenija biotsko izjemno pestra država, še vedno se lahko namreč ponašamo z raznovrstnostjo rastlin in živali, ki so v Evropi že izumrle ali so na pragu izumrtja. Sto Foto: MATAŠA MOLLER