POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI "* POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA ■ ■ '| IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO; OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstva mesečno Din 15.—, — Uredništvo in uprav as Maribor. Ruška eesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št. 14335. — Podružnice: Llubllana. De* lovska zbornica *-» Celje. Delavska zbornica f* Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi te ne vračajo. — Netrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki sluiije\ v. socialne namene delavstvu In nameščencem, vsaka beseda Din 0J9 Štev. 61 m Maribor, torek, dne 5. julija 1938 Leto XIII Zmede glede Španije Zadnje dni je bila zopet napetost. Francovi avioni dalje bombardirajo nezaščitena mesta in trgovske ladje tujih držav. Ogorčenje je nastalo zaradi j?£a zlasti tudi v angleških konservativnih vrstah. Debata v spodnji zbornici o bombardiranju angleških ladij je bila prav vroča. Major Atlee, šef delavske stranke in vse opozicije je obtožil Chamberlaina, da je pripravljen žrtvovati angleške interese, samo da Franco Zrriaga. Ko je Chamberlain odgovarjal Atieeju. je bil prekinjan z žvižganjem 111 grajo. Publika je kričala: »Franco ubija britske mornarje!« Vladna ve-š'na, ki običajno šteje 240 glasov, je stela končno le 134 glasov. Iz tega to-rG jasno izhaja, da so tudi mnogi konservativci — proti Chamberlainovi vladi, to je, proti njegovi politiki glede španskega vprašanja. Inozemsko časopisje pravi, da je Chamberlain povedal v svojem govo-r°. da je 40 milijonov funtov (okoli 9 tthlijard dinarjev) britskega kapitala •nvestiranega na nacionalističnem o Zetnlju. To je eden njegovih argumen-,?v> s katerim je hotel zavrniti inicija-,v°- da bi se podvzeli gospodarski in p°h'fični ukrepi proti generalu Francu. Tak je bil položaj 23. junija zvečer. Med tem se je poleg te nezadovoljnosti ne samo v opoziciji, marveč tudi v vladni stranki, pojavil še nov moment Prav velike važnosti: Barcelonska vlada je naznanila angleški in francoski vladi, da bo na bombardiranje nezavarovanih mest odgovorila z bombardiranjem sovražnih mest. Ne želi bombardirati civilno prebivalstvo v Španiji, (Parveč bodo nje zračni napadi naperjeni proti bazam, iz katerih prihajajo napadalci. Čim je to obvestilo prišlo, takoj sta Pariz in London intervenirala v Barceloni, da odvrneta republikansko vlado od takega koraka, ki bi utegnil dovesti do oboroženega spopada tudi •zven območja španske vojne. Neglede '•a to, ali je barcelonska vlada mislila na bombardiranje italijanskih in nemških mest ali pa italijanskih baz na sPanskem otoku Majorki, sigurno je, veli inozemski tisk, da bi simpatizeri Francove Španije na tak ukrep republikanske Španije odgovorili s protiukrepi. Če bi bila grožnja barcelonske vlade izvršena porti Italiji in Nemčiji, tj sili ne bi bili reagirali po diploma-tični poti, marveč s topovi, pravi »Gior-nale d’ Italija« ter dodaja, da bi vsak Poizkus napada na mesta, brodove ali karkoli drugega, kar pripada Italiji ali Nemčiji, bilo smatrati kot odkrito izzivanje. Pariški tisk, med tem, odobrava stališče republikanske vlade, toda naglasa željo Francije in Anglije, da ne bi se Spletle v vojno. Leon Blum pravi v »Populairu« med drugim naslednje: »Prav razumljiv je postopek republikancev! Kakor je razumljiva žalostna potreba, ki jo čutijo, da odkrijejo Prave udeležence, da udarijo končno P() pravili krivcih! Kar se mene tiče, vse to razumem, toda jaz obenem od-ocno izjavljam, da razumem istotako udi stališče, ki sta ga v odgovoru na 0 zavzeli francoska in angleška vlada.« : l-Ium misli stališče, ki ga francoski ' angleški vladi prisoja pariški informativni tisk, ki trdi, da Francija in An-Ua ne bi v nobenem primeru dopu-T da bi se ju zapletlo v spopad. Blum nato zaključuje: »Francija in Velika Britanija morata uvideti, da samo s tem že prevzeten k i-',10''6 °bveze napram španskim '-PUDiikancem. Katere obveze? Pred- Neod eoavnnost in sve l JLeaa VI nasi k Irelt ovni k organizacij Objavili smo izvajanja s. Krekiča na mednarodni konferenci dela v Ženevi, ki jih je podal v imenu vseh na konferenci zastopanih delavskih skupin. V razpravi je govoril minister Cvetkovič in rekel, da \r naši deželi vlada popolna svoboda strokovnega gibanja. Vlada pa ne more v teh organizacijah dopuščati politiziranja ter bo v svobodnih volitvah preizkusila, katera grupacija je najbolj reprezentativna. Oglasilo se je še več govornikov vladnih, delavskih in delodajalskih iz najuglednejših držav in se čudili, da pride tako vprašanje v razpravo. Vsi zastopniki držav, delodajalcev in delavcev so bili mnenja, da je koalicijska svoboda delavcev in delodajalcev, svoboda mišljenja, tiska in besede povsem samoob-sebi umljiva stvar. Povsod so za sodelovanje med svobodnimi delavskimi in delodajalskimi organizacijami. Sporazumevanje se ne tiče vlad, le posredujejo lahko blagohotno, če je treba. Govor- niki so povdarili še eno važno načelo, da namreč ni zdravo za napredek, če se vlade vmešavajo v delovanje, v sodelovanje in sporazumevanja med organizacije, ker s tem omejujejo osebno svobodo in človeško dostojanstvo ljudi. To načelo je povdaril bivši angleški minister, katoliški duhovnik, Brovvn. Ančleški delodajalski zastopnik je izjavil, da tam smatrajo strokovno organiziranje za sestavni del osebne svobode državljanov. Zakonodaja se tam naslanja na podporo in sodelovanje organizacij delavcev in delodajalcev. — Noben zakon se ne uveljavi prej, preden se je razpravljalo o njem s svobod" nimi organizacijami. Skoraj isto je povedala Perkinsova (Zed. države), ki je priznala, da je socialni napredek tam zasluga svobode koalicije, to je strokovnih organizacij, da je socialni napredek tako velik. Delavske in delodajalske organizacije so popolnoma svobodne in nikomur ne pride na misel, da bi se vtikal v njih delovanje. Tudi vse druge izjave so bile podane v tem duhu, ene celo prav precizno. Končno je izrekel svoje mnenje ravnatelj mednarodnega urada dela But-ler, ki je pritrdil izraženim načelom. —• Zahtevamo svobodo za vse organizacije, je rekel. Svobodne naj bodo od vseh zunanjih vplivov in upravljajo naj jih izključno samo njih člani. — To so glavni predpogoji, ki veljajo za formiranje delavskih kakor delodajalskih organizacij po vsem svetu. Tu ne more biti privilegijev. Tako mora delati Mednarodni urad dela. Iz teh kratkih navedb je razvidno, da je princip svobode in demokracije edino i načelo napredka in civilizacije. In, če j še omenimo izjavo francoskega delo-! dajalskega zastopnika, ki je rekel »s j svojimi diktatorskimi ukrepi v ustavi 1 in s svojo zakonodajo nam Nemčija in j Italija ne moreta služiti za zgled«-, smo i stvar dovolj pojasnili. Francoski komunisti proti vladi Francoska zbornica je šla na dopust. Daladierova vlada pa je prej dobila pooblastilo, da z naredbami izvede finančne in gospodarske ukrepe. Socialisti in komunisti so bili proti počitnicam zbornice zlasti zaradi položaja v Španiji. Vlada je s tem preprečila v zbornici razpravo o Španiji, ki jo je načel desničarski Flandin. Daladier je poslal zbornico domov še pred socialističnim kongresom v Rovanu, ker je vedel, da bo kongres ostro obsojal njegovo politiko. Tudi komunisti so na svojih strankarskih konferencah nastopili proti vladi, toda ne v smislu socialistov, ki zahtevajo, da se izpopolni program ljudske fronte, marveč so razpravljali o tem, ali naj vsto- pijo v vlado ali ne. Komunistično taktiko je razumeti tako, da uvedejo posebno akcijo glede vstopa v vlado in sprejema odgovornosti v njej. V nasprotnem primeru bi bili prisiljeni nastopiti proti Daladierovi vladi, ker ne vrši programa ljudske fronte ter sc ne more več smatrati za vlado ljudske fronte. Tajnik stranke Thores je izjavil, da so komunisti pripravljeni sodelovati v vladi in da se zavedajo odgovornosti, ki jo prevzamejo s tem. Če bi ta njih apel za vstop v Daladierovo vlado ne imel uspeha, bodo odkrito nastopili proti vladi in bodo v bodoče preprečili vsako vladno kombinacijo, v kateri ne bi mogli sami aktivno sodelovati. Sporazum med Francijo in Turdjo Nov člen verige med vzhodom in zahodom Evrope Francija in Turčija sta sklenili pogodbo, ki se tiče predvsem Sandžaka in ureditve tamkajšnjih razmer (Alek-sandrete). Pogodba se tiče tudi morske ožine Dardanel, in sicer se dovoli Rusiji, da sme pluti s svojimi vojnimi la-djami skozi ožino. Pogodba je zgodovinske važnosti, ker zasigura obenem mir v severovzhodnem Jadranskem morju, ter zagotovi v tem ozemlju vpliv zahodne vsem, da z večjo avtoriteto in zaupanjem delujeta na to, da se končno napravi konec strahotam bombardiranja na civilno prebivalstvo. Potem obvezo, da se španskih republikancev ne podredi še večji strogosti in krivici, da jim se ne odteguje vseh normalnih sredstev za boj na njih lastni zemlji proti nasprotnikom, ki jih imajo pred seboj. Dokler, torej, zavzema tako stališče francosko javno mišljenje in dokler se bo angleška vlada marljivo pogajala z Rimom, Barcelono. Parizom in Burgo-som, dotlej seveda bodo nacionalisti ponovno bombardirali britske ladje, kar vzbuja v Angliji še večjo nezadovoljnost.« Po »R. N.«, B. demokracije, ki je zadnja leta skoraj padla zaradi svoje neaktivnosti. Problem Dardanel je objekt stoletnih bojev, zlasti predvojne Rusije. Japonski imperializem Japonska vendarle, kakor poroča Havas, išče posredovalce za sklenitev; miru s Kitajsko. Japonska zahteva, da pristopi Kitajska protikomunističnemu bloku, ustanovitev gospodarskega bloka Japonska —Kitajska—Mandžurija, da sme Japonska imeti v različnih kitajskih krajih svojo vojaško posadko in plačilo vojne odškodnine. Tak mir bi pomenil zmago Japonske in delitev kitajske oblasti. Dr. VI. Matek le pojde v Beograd? Na zadnjih razgovorih v Zagrebu in Beogradu je opozicija ugotovila, da ni več ne političnih in ne tehničnih ovir, da ne bi dr. VI. Maček obiskal združeno opozicijo v Beogradu. Obisk se izvrši, če ne bo izprememb, okoli 20. julija t. 1. Beograjska združena opozicija pripravlja večjo politično akcijo, o kateri bodo govorili tudi ob obisku drja Mačka v Beogradu. ManlSiniska Dogajanja na ČehoslovaSkem Predsednik vlade dr. Hodža nadaljuje pogajanja z manjšinami. Krkonoški Nemci postajajo odporni in odklanjajo deloma manjšinjski šta-tut vlade, ki je zasnovan na teritorialna področja z najširšo samoupravo. Nemci hočejo imeti nacionalno avtonomijo in samoupravo, torej parcelacijo republike. Vlada na take zahteve ne more pristati, ker bi taka avtonomija izmuznila manjšine skupni republikanski oblasti. Upati pa je, da bodo Nemci popustili, če ne bodo imeli kje nepoklicano pro-tekcijo proti interesom republike. Parlament se bo sestal še tekom julija meseca. Manifestacija poljskih lena za demokracij* Poljske žene vseh smeri so imele v Varšavi več dni trajajoči ženski kongres, na katerem so sprejele vse organizacije z ozirom na dvajsetletnico zopetne svobode Poljske resolucijo, v kateri zahtevajo uvedbo popolne demokracije. Zahtevale so tudi osvoboditev vseh političnih obsojencev. Resolucija je bila soglasno sprejeta tudi od orga nizacij, ki ne pripadajo kulturno na prednemu ali demokratičnemu tabori »Samo mi in mi sami.« Članek, ki smo i? pod tem naslovom priobčili v zadnji številk je brez naše krivde natisnjen v tako nepopo ni obliki, da je s tem pokvarjen pravi smise F, Jc rancoski socialisti za repul lUilcansIce) paitijo S. Blum je te dni razgovarjal z ministrskim predsednikom Daladierom o zadržanju francoske vlade napram republikanski Španiji in je v imenu socialistov zahteval, naj Francija še nadalje podpira republikansko Španijo in ji zlasti dobavlja orožje, kakor to delata Italija in Nemčija za generala Franca. Francoska vlada bo vsekakor morala vpoštevati zahteve socijalistov, čeprav je na drugi strani vezana na zadržanje angleške vlade, ki pa zavzema v tem vprašanju nejasno in omahljivo stališče. V Pnpulairu« pa je s. Blum priobčil članek, v katerem zahteva takojšnjo ustavitev bombardiranja nezaščitenega zaledja in civilnega prebivalstva v Španiji. Dogovor o nevmešavanju se izvaja izključno v škodo republikancev in tira španske republikance v obup. Članek je zbudil veliko pozornost v Franciji pa tudi v zunanjem svetu. Francov odgovor ni zadovoljil angleške vlade Anngleški diplomatski zastopnik Hodgson v nacistični Španiji je te dni obširno poročal zunanjemu ministru Halifaxu o stališču generala Franca radi angleških protestov glede bombardiranja angleških trgovskih ladij in nezaščitenih mest v republikanski Španiji. Angleška, vlada ni zadovoljna z odgovorom Franca in zlasti ne verjame njegovim trditvam, da so bile angleške trgovske ladje le slučajno zadete od letalskih bomb, ker letalci niso mogli razločevati ladij. Angleška vlada tudi ne namerava sprejeti predloga generala Franca, da bi se določilo nevtralno pristanišče v republikanski Španiji, ker bi to pomenilo, da je Francu bila priznana pravica vojskujoče se stranke. Anglija zahteva, da se najprej izvede umik tujih prostovoljcev, šele nato bi se priznalo generalu Francu pravico vojskujoče se stranke. Možno je, da se angleški diplomatski zastopnik Hodgson ne bo vrnil v nacistično Španijo, dokler ne bo general Franco pokazal več umevanja za angleške težnje. Chamberlain še vedno upa, da bo v tem pravcu uspešno intervenirala pri generalu Francu Italija, dogodki pa ga bodo najbrže poučili, da zasleduje Italija v Španiji povsem druge namene, kakor jim ima Anglija. dama in pa st/ek;, Sodrug Frank Zaitz, urednik »Proletarca« v Chicagu, je te dni s svojo ženo prišel iz Amerike v Ljubljano na obisk. Prinesel je pozdrave amerikanskih sodrugov, med njimi tudi od sodr. Etbina Kristana. Pri tej priliki si želi ogledati staro domovino, ki je že dolga leta ni videl in spoznati z našimi razmerami. V Sloveniji namerava ostati kaka dva meseca. Naše amerikanske goste sodružno pozdravljamo. Konkurenca Ljubljana.—Praga. V Ljubljani so se postavili slovenski fantje in dekleta, v Pragi pa češko in jugoslovansko sokolstvo. Za >obe prireditvi so napeli vse sile. Ljubljanska prireditev je bila pravzaprav proslava obnovitve slovenskih klerikalnih Orlov, iki naj bo obenem manifestacija za edinstvenost države. Slavnosti se je udeležil princ namestnik, predsednik vlade in več drugih ministrov. Praška sokolska slavnost, ki se te 'dni vrši v Pragi, je domača, ki pa druži obenem takozvane napredne elemente čehoslovaške republike in Jugoslavije. Iz Jugoslavije je potovalo na če-hoslovaško nekaj tisoč sokolov in privatnih udeležencev. Neprijetna stvar za javnost je pri tem, da se ‘pričenja skoraj otročja polemika med obema taboroma, iki označuje neresnost nekaterih ljudi. Mislimo, da ne gre za to, kdo se je ibolj postavil, kdo je bližje oblasti, am^pak za to, kdo je boljši, kdo hoče duha napredka in kdo razume današnjo dobo in hoče v njej s svojim programatičnim 'delovanjem res koristiti duhu socialnega napredka s kulturnim in socialnim delom. To je problem; zbadanja, podtikanja in smešenja so pa izraz nezrelih in nesposobnih duhovnih izrodkov. Obe maniie-.staclji sta torej imeli — politično propagandistični značaj. Realno delo se pa mora šele izvajati prav. Redna konferenca male antante bo sklicana za 20. avgusta t. 1. v Beogradu. Naša trgovinska bilanca z Nemčijo pasivna. V prvih petih mesecih letos smo kupili v Nemčiji za 716.8 milijonov dinarjev blaga. Prodali smo Nemčiji blaga le ža 481.5 milijonov. V petih mesecih je naša trgovinska blagajna z Nemčijo pasivna za 253.3 milijona dinarjev. »Jugoslovenski Čelik«. V Sarajevu je vlada odobrila ustanovitev nove delniške družbe z naslovom »Jugoslovansko jeklo«. Družba bo imela znaten delniški kapital v znesku 600 milijonov dinarjev. Z uredbo se združijo že obstoječa podjetja (državni rudniki premoga in železa v Zenici, Brezi in Ljubiji z državno železarno v Zenici. Država bo edini delničar družbe. Če bo ogromno podjetje imelo dobro vodstvo in bo konjunktura količkaj ugodna, bo našlo tam še desettisoče delavcev zaposlitev. Novi čehoslovaški poslanik v Beogradu. Za čehoslovaškega poslanika v Beogradu je bil imenovan Jaroslav Lipa, ki je služboval doslej v Letoniji in Estoniji. Med našo državo in poljsko republiko se bodo pričela v kratkem pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Člani Železne garde v Rumuniji obsojeni. Vojno sodišče v Bukarešti je obsodilo 20 članov razpuščene Železne garde. Obtoženci so bili obsojeni po 5 do 9 let ječe, izgubo državljanskih pravic, vrhu tega še na denarno globo in povračilo sodnih stroškov. Rumunski kralj Karol namerava meseca avgusta obiskati London. Ta obisk je pripravil bivši ministrski predsednik Tatarescu, kar priča, da angleški vpliv narašča v Rumuniji in na Balkanu. Dunajski Sokol v Pragi. Sokolskega izleta v Pragi se je udeležilo tudi večje število dunajskih čeških sokolov, ki se bodo pa smeli udeležiti povorke le pod pogojem, da bodo nosili v sprevodu nemško zastavo s kljukastim križem. Na stadionu dunajski sokoli ne bodo nastopili, s čemer se bodo izognili razobeša-nju zastave s kljukastim križem. Zadnje povodnji na Jaoonskem so porušile in poškodovale 300.000 hiš. Iz statistike OUZD v Liublfani V mesecu maju je bilo pri OUZD v Ljubljani zavarovalnih 100.416 zavarovancev. Letni prirastek znaša 4908 članov. Največji prirastek zaznamujejo g.ozdnožagarska industrija, 1137 zavarovancev, tekstilna industrija 601, industrija za predelovanje lesa 499, industrija kamenja in zemlje 345, usnjarska industrija 311 itd. Pomembnejšega letnega nazadovanja ni bilo opažati. Sezijski prirastek zavarovancev znaša 4269 zavarovancev. Napredovala je predvsem gradbena industrija, in sicer gradnje nad zemljo za 1445, industrija kamenja in zemlje za 1121, goz-dnožagarska industrija za 651, gradnje železnic, cest in vodnih zgradb za 250 zavarovancev itd. Bistvenega nazadovanja ni. Ali si žs saafoSiaf.no? Akc š« sae, ifjsiž&esčl Zakaj klerikalizem kleveie Francijo? Citiramo samo dopis »Nove Riječi«: Evropa živi danes prav zaradi fašizma v mrzlici, v kateri se z vrtoglavo naglico ne menjajo misli in fantazije, ampak tehtni, stvarni dogodki, polni napetosti in nevarnosti vojne. Pred to nevarnostjo mirno zbira francoska demokracija svoje sile, stremeč da združi največjo, ki bi v združitvi vseh njenih demokratskih, republikanskih elementov, v vladi narodne sloge nudila javno varnost. Kakor so velike zapreke, je vendar gotovo, sodeč po izkušnjah v prošlosti, da bodo te večinoma prebrodene, saj je to bila jasna nada in želja Blumove deklaracije To je notranja stvar Francozov. Kar je važno tudi za diruge narode, je: da je francoska demokracija, že v okviru današnje ljudske fronte, ena glavnih braniteljic evropskega miru, pravice in svobode, kar pomeni, da moramo biti na strani Francije in njenih zaveznic. Vsaka druga kombinacija, pa če tudi koketira z »nevtralnostjo«, vodi samo v propast tudi svojo lastno svobodo in neodvisnost. Zadnji dbgodki nam dajo nauk. Tako poroča pariški dopisnik, ki pozna razmere. Avstrijske novice Dne 26. junija so na Gosposvetskem ipolju ob vojvodskem prestolu v navzočnosti ministra Reintalerja svečano otvorili dtžavno taborišče nacistične kmetske mladine. Odposlanec državnega mladinskega vodje je imel slavnostni govor .o pomenu in namenu prvega državnega kmetskega mladinskega taborišča v osvojeni Ostmarki, ki da se ne more vršiti na bolj pri" mernem mestu kakor na Gosposvetskem polj11 > ob vznožju vojvodskega stola. Govornik pa )e pozabil [povedati zgodovinsko resnico, da je vojvodski kamen spomenik slovenskih Karan* tancev, ki so to zemljo z delom svojih rok preobrazili iz puste divjine v cvetočo deželo in da je simbol prademokratične dobe, ko so si Karantanci sami po lastni volji in v svojem jeziku postavljali svoje vojvode. , * Najmlajši sin bivšega habsburškega nadvojvode Franca Salvatorja, znanega vojnega We' ranta za »Dorrgotniise«, se je marca nameraval poročiti z madižarko Kristo Satzger. Nevesta ni bila posebno premožna, zato pa je njen stari oče, bogati dunajski industrijalec Aleks Fried' mann obljubil vzdrževati mladi par, da bi 1*^" ko živela brez dela. Z »anšlusom« pa so nastale velike težave. Friedmann je namreč in sta bili obe njegovi tovarni zaplenjeni. Ljubezen pa vse premaga — zlasti s pomoč)9 vplivnih in bogatih protektorjev. Po nasvetu nekega dunajskega odvetnika ie ženin poslal Hitlerjevi pisarni vdanostno f*' javo. Njegov brat, bivši nadvojvoda Anton ia žena Ileana, k\ a* 1» »►!■)»>»• **■*»*»» »»•»-.>, sta pa na naj' višje mesto poslala prošnjo, naj bi se v tem izrednem slučaju izkazala židiu Friedmamnu iz' jemna milost. Ženinova mati, bivša nadvoj' vodinja Blanka, ki je španskega pakolenja, Pa je pisala generalu Franku, da se je tudi zavzel za Žida Friedmanna. Uspeh ni izostal. DopU' stila se je milostna izjema in je bila vsa za' sežena imovina vrnjena Friedimannu na prosto razpolago. Na to se je vršila poroka, po poroki pa se je odpeljal mladi habsburški par na že-nitovanjsko potovanje — v Miinchen. • Na Dunaju je izšla naredba, da morajo arijski industrijci in trgovci v 14 dneh odpustiti iz službe vse nearijske nameščence. Odpravnine niso predvidene. Nameščencem samim je prepuščeno, da premišljajo o temi, kje in kako se bodo nadalje preživljali. •> v * Dunaj vozi levo! Zadnjič smo poročali, da je bila v vsej Avstriji vpeljana vožnja v desni smeri. Ta vest je v toliko netočna, da nova uredba ne velja za Dunaj in za prejšnjo Nižjo Avstrijo. Za Dunaj torej velja slej ko prej: Vozi levo! 16 francoskih bojnih Badij ob južni Kitajski Japonska namerava zasesti otok H1’-nan, kar pa ne bo dopustila Francija, ki je v bližini otoka' zasidrala vojno bro-dovje, ki šteje 16 vojnih ladij. To odločen nastop Francije je porazno vplival na Japonske imperialiste. PMetie MAKSIM GORKI (Prevel Tone Maček.) 27 Smejala se je: — Nekoliko že! < — Zakaj mi pa tega ne poveš? — Kaj pa to tebi mar? — Kako da ne? — No, čemu naj bi te po nepotrebnem vznemirjala! Naj hriplje in tuli, kmet! Njegovim rokam se pa ne podam, ne boj se! In kako bi mogel ti v tej stvari pomagati? Vraga si nakoplješ na vrat, drugega nič! Ti skrbi, veš, za svoje delo. Stala je pred menoj tako neupogljiva, uporna, z odkritim nasmehom, a njene oči so me grele s toplo ljubeznijo. Po tem zadnjem sestanku v gozdu je začel Ku-zin bolj pogosto prihajati k meni, sedel je včasih po dve — tri ure in zanimivo pripovedoval o starih časih. Motil me je vendar se nisem mogel ubraniti, da ne bi z zanimanjem poslušal. Pil je čaj, kozarec za kozarcem, brez konca, potil se je, odpel si je obleko in srajco pod vratom in se spominjal bridkih starih časov, strašnih v svoji priprostosti, življenja ruskega kmeta. Neutrudno je brnel njegov krepki glas, navajen besedovanja. Priznati je treba, kadar se ,kmet nagne na levo s srcem in umom začne neutegoma govoriti o sebi kot o staroznanem puntarju. — Bog ti moj! — je kričal, — kako da bi tega; ne razumeli, če pa smo se že v starih časih puntali! V letu 85. so nas šibali — desetega, v 93. letu — petega, štirje iz naše vasi so bili izgnani v Sibirijo! Moj oče je bil trikrat šiban, moj ded — pa ne vem kolikokrat! In tako ga je zanašalo nazaj do prapradedov, spominjajoč se vseh šibanj in okrutnih kazni, ki jih je stavil nekako sam sebi v zaslugo, kakor star vojak svetinje, ki jih je prejel za hrabrost. Včasih, ko sem poslušal te njegove zgodbe bi mu bil nevoljen rad rekel: — Striček, življenje se ne ustvarja z zadnjico in s trpljenjem, ki ga ti hvališ! Tik pred prevratom, v 1904. letu, sem nastopil kot govornik na zborovanju v neki bogati vasi in po mojem govoru so kmetje — starci — začeli razpa-1 jeni kričati: — Mi! Stoj! Dragec, ti si učen — spomni se, od kod je izhajal Razin, a? Iz nas! Za njega, za Stepana Timofjejiča, koliko ljudi je bilo poobešeno, pobito? Na tisoče! Pugačev punt nam tudi ni prizanesel! Tamle so, naših borcev grobovi, poglej, tamle na gričku! Knez Dolgoruki je neizmerno število našega naroda izmučil, pobil in v rekah potopil! A kmalu potem so ti podleži uprizorili pravcati pogrom v svoji vasi — ubili so učitelja, zdravnika in nekaj mladih fantov, zažgali so čajepivnico in knjižnico. Tepen človek se rad pretepa, če mu daš palico — se mu še mati in oče ne bosta smilila, samo da se svoje jeze znebi. Kuzin se je tudi ponašal kot star puntar. — Vi, božanstvena mladina ste seveda močnejši od nas, zato, ker imate široki načrt, za vse sprejemljiv... Aleksej je zagodrnjal: — No, ne čisto za vse ... Starec se je malo brigal za Aljoša, kakor da »' videl njegove neprijazne, stisnjene glave, pcdobne nočni ujedi in ne njegovega porogljivega, malo krivljenega nosu, s katerim je oprezno vohal P° zraku. Ko je pohvalil sedanje se je Kuzin še napreJ ponašal s prošlim. — Tudi mi, stare glave, smo včasih svetlo S°' reli. Mbj rod, na primer, je bil že od nekdaj pun' tarsko gnezdo! Pomnim, ko sem bil še majhen, s° mi pripovedovali, kako je oblast našo naselbino oo Volgi razdjala in ko sem bil malo večji, sem sam s svojimi očmi videl strašen dogodek — ležeči PIU1 • — Ka-akšeu? — je začuden vzkliknil Aljoša i'1 sumljivo mežikal z rujavimi očmi. — Povod tega punta ne pomnim, vem le, da so se naši kmetje upirali dajati desetino in niso m rali več graščinske zemlje obdelovati. Med nj sta bila tudi moj ded in moj oče. Privedli so vojaK in začelo se je veliko mučeništvo: vojaki so oavt kmeta na polje in ga postavili k leseni orači delai, pasji sin! A kmetje so se'Vlegh na zemljo ležali na obrazu nepremično... ^ TRBOVLJE Vsemu delavstvu v vednost in ravnanje. Na- fočniki »Delavske Politike«, člani »Vzajemnosti« jn strokovne organizacije ZRJ morajo biti tudi člani »Cankarjeve družbe«. V Trbov-)ah bi moralo biti delavstvo 80 odst. organizirano v strokovnih organizacijah ZRJ in delav-* kulturnem društvu »Vzajemnosti«, kamor J>ada tudi vsa delavska mladina. Manjkati bi »n S,m nikjer v delavski hiši delavski časopis flavska Politika«, ki nas stalno seznanja z iznrnii problemi. Vsak zaveden sodrug in so-_ ruzica bi morala biti tudi naročnik »Cankar- | ki nam nudi vsako leto za Din j 5!}r' lepe poučne knjige. V tako velikem ralo \rjpkem kraju kakor so Trbovlje, bi mo-in rltj, naivec naročnikov »Delavske Politike« , " an‘ Kobanci« iz Kamnice, »Radost« iz Tezna, iz Maribora pa »Nanos«, »Jadran«, »Drava«, »Poštni rog« in »Maribor«. H konou s.0 vsi zbori skupno zapeli tri pesmi, kar je napravilo močen vtis. — Omenjamo ta koncert, da bi opomnili tudi delavska pevska društva, da ;bi organizirala enkrat sličen koncert in se na ta način bolj afirmirala ■ v janosti. Javnost nas samo toliko v-pošteva, v kolikor nas vidi in ima priliko spoznati. — A. T. Perilo, kravate, ugodno pri Jakob Lah, Maribor Mariborske hitlerijanke jočejo nad porazom Schmelinga. Ko sta se te dni v Newyorku spoprijela boksarja arijec Nemec Maks Schmel-ling in zamorec Joe Louis, so bili vsi tukajšnji oboževalci hitlerizma pri radio-aparatih. Prepričani so bili, da bo arijec Schmelling gotovo zmagal in so se pripravljali na slovesno proslavo te zmage. Ko pa je po 74 sekundah radio razglasil poraz Schmellinga, je med njimi zavladala nepopisna pobitost. Mariborske oboževalke kljukastega križa pa je baje ta poraz tako zadel, da so bridko jokale. Pravijo, da bi lažje prenašali Schmellingov poraz, če bi ga bil premagal vsaj arijec, tako pa je podlegel zamorcu, torej manjvredni rasi. Radi neopreznosti oslepel. V neki tekstilni tovarni je nek delavec manipuliral s posodo z drosin-oljem, ne da bi si nadel pri tem delu zaščitna očala, ki so za to predpisana. Pri odpiranju posode mu je olje brizgalo v oči in so ga morali prepeljati na očesni oddelek v bolnico. — Delavci, poslužujte se pri nevarnem delu vedno predpisanih zaščitnih pripomočkov in naj vam bo vaše zdravje prva^briga. Na Mariborskem otoku je kar nevarna gneča radi hude vročine zadnjih dni; v vseh bazenih mrgoli ves dan, zato pa se prebivalci ob Koroški cesti pritožujejo nad prahom, ki ga povzročajo motorna vozila. Mariborska delavska kulturna društva se opozarjajo, da zbirajo gradivo za kulturno razstavo, ki mora biti do 24. t. m. zbrano. Ona društva, ki statističnih podatkov za »kroniko« še niso vposlala, se naprošajo, da to nemudoma store. »Kronika« se že sestavlja in kar ne ho prihodnje dni vposlano, se ne Ibo moglo več vpoštevati. Kdor bi pozneje zasledil v njej kake pomanjkljivosti, naj se zato ne huduje. Skromen lesen hangar za letala so postavili na tezenskem vežibališču. Mu bo li odmerjeno kaj daljše življenje kakor prejšnjemu, ki je radi brezposelnosti razpadel? Za hangar so potrebna tudi letala, ki pa jih Maribor nima. ki V bližnji okolici Litije je stal križ z razpetim, Pa je ibil na nevidnem mestu. .Zato so go-Podje zaprosili neko gospo, ki je sicer jako P[*božna, da bi jim dovolila, da bi križ presta-111 na njeno zemljišče, ki je na prav vidnem sj?stu. A na začudenje jim je gospa odgovorila: ji^le bo pa potem rastel moj peteršiljček.« — „.ako so zadevo s tem križem zaključili, nam 111 znano. Napredek Litije. V zadnjem času smo tudi r> nas dobili voz za škropljenje cest. V ta na-v etl je dbčina dala zigraditi tudi rezervoar za /Panje vode. Ta napredek pozdravljamo, ven-■j)?r smo mnenja, da bi bilo bolj umestno, ako ,1 bili rezervoar zgradili toliko višje, da bi lah- J -j® Postavili hidrante, ker bi bilo na ta način1 Kropljenje cest ceneje. Kakor se šušlja, ob-.?la nek spor med občino oz. županom in last-j-Kom zemljišča, na katerem rezervoar stoji. , °hko je na tem resnice in kako bo ta spor °j*S&l, bomo še poročali, poravnajte naročnino. Ker je sedaj v Li-J'.ln v okolici »Delavska Politika« precej raz-stiJena’v Pfosimo vse naročnike, da po možno-s 'Plačujejo sami naročnino pri poverjeniku, tJ>mer mu bodo olajšali delo. Plačajo lahko 1 j),-Pr| sledečih poverjenikih: Za Šmartno pri 'P Mumlju. Za Litijo: pri Zupanu, Vuku, Dar -Uin Vegan tu Ivanu. Sicer pa naj vsak sta°?n|k tudi agitira za razširjenje našega li-list i ^’m ve^ naročnikov, tem boljši bo ■ zlasti sedaj, ko izhaja trikrat na teden, s »°rt„i klub Litija je 26. m. m. priredil Ske" c*an' Veselica je vsled krize predilni-je delavstva odpadla. V otroškem vrtcu pa rani - r.azstava na Stavbah. Istotam v dvo-benj s° imeli razstavo tudi naši skavti. Glas-« Dr 0 ,?.?k »Lipe« pa je gostoval v Šmartnem «^y]iično igro »V kraljestvu palčkov«. na|0 1938. je Cankarjevo leto. Zato sif Vs.akilo stori, kar le more, za razenje knjig »Cankarjeve družbe«. STUDENCI PRI MARIBORU Seja občinskega odbora se je vršila pretekli petek ob polnoštevilni udeležbi vseh odbornikov. Proračun je banska uprava na lastno pest zvišala od 50 na 65 odst., ker je pač uvidela, kakšne so potrebe naše predmestne občine. Protesti hišnih posestnikov, ki so hoteli onemogočiti vsako investicijo, so s tem postali brezpredmetni. Občinski odbor je v svoji dalekovidnosti šel še tako daleč, da je izdelal načrt za nujne nove naprave in adaptacije. Poleg električne črpalke pri Beli zastavi in nove javne občinske tehtnice, se namerava preurediti in povečati občinska sirotišnica na Obrežni cesti. Občani bodo tako delo znali vedno ceniti in se prav tako pripravlja tudi že dolgo zaželjena ureditev trga pred cerkvijo, kjer mora izginiti smrdeči hlev, ki je samo v napotje in sramoto Studenčanom. — Velike vsote gredo letos za meščanske šole v Mariboru, za katere mora občina prispevati 44.000 din. Blagajniško stanje je v toliko neugodno, ker mnogi hišni posestniki in obrtniki dolgujejo velike vsote davkov. Občina ima dobiti nad 130.000 din in to na zaostalih davkih. Velik uspeh je občinski odbor dosegel s tem, da je banska uprava potrdila pravilnik za pavšalno odškodnino za podaljške električnega omrežja. Na podlagi tega pravilnika bodo v bodoče vsem onim, ki se bodo sporazumeli za pavšal, odpadla plačila po 1 din od kw ure. Vsi prizadeti bodo poklicani v občinski urad, da se jih obvesti o pavšalizaciji. Splošno znižanje teh erlektričnih prispevkov bodo občutili predvsem delavski sloji, ki so jih hišni posestniki s tem davčnim prispevkom obtežili. Zelja vseh Studenčanov pa je, da bi mestno električno podjetje svoje težke pegoje za nove ■ razširitve omrežja v toliko omililo, da bi občina ne bila samo konzument in plačnik, ampak tudi deležna na velikih čistih dobičkih MEP. Tudi Aleksandrova in Kralja Petra cesta se sedaj v poletnem času redno in izdatno škropita. Naročen je nov voz s turbino, ki bo docela odgovarjal potrebam. Odbor je sprejel nekatere prošnjike za občinsko zvezo, pri čemer se je izkazalo, da želijo stoniti v domovinsko zvezo naše delavske občine nekateri, ki sicer kažejo do delavcev zelo malo razumevanja. V takih slučajih bo moral odbor vedno strogo gledati na načelo: zob za zob! SENOVO PRI RAJHENBURGU Ustanovni občni zbor naše »Vzajemnosti« se je vršil dne 13. marca t. 1. v »Delavskem domu« na Senovem. Že ob ustanovitvi smo imeli 30 Slanov, katero število pa se je do sedaj že skoro podvojilo. Odbor, kateremu predseduje s. Radi Ivan st., si je stavil nalogo, da bo naše društvo delovalo požrtvovalno na kulturnem polju, da dobi naša mladina poduka in da si bo sama pomagala graditi lepšo bodočnost. Prevzeli smo že tudi inventar bivše »Svobode«, t. j. knjižnico in inštrumente za tamburaški zbor. Knjižnica že deluje in to vsako nedeljo od 9.—11. ure dopoldne, ter je želeti, da bi vsi ljubitelji dobrega čtiva prav pridno posegali po knjigah. Tamburaškega zbora še nimamo, ker nimamo učitelja, potrudili se bomo, da tudi to dosežemo. Na bin-kostno nedeljo popoldan so naši diletantje vprizorili v šolski dvorani prvo igro v treh dejanjih »Zakonci stavkajo«. To je bila prva prireditev naše »Vzajemnosti«. Igralci so pokazali mnogo dobre volje in truda ter je igra dobro izpadla, četudi je večina igralcev bila šele prvič na odru. Naša delavska godba na pihala je vso prireditev zelo poživela in tudi njej gre zahvala za veliko požrtvovalnost. Dvorana je bila nabito polna in je sedežev zmanjkalo. To pot se je prav dobro iskazal naš prav požrtvovalni blagajnik s. Jože Jurak, ki ie mnogo pripomogel k tako lepemu uspehu. Prireditev je moralno in materijalno prav dobro uspela in to nam je dalo novih moči in volje, da bomo orali naprej. — Družnost. ZIDANI MOST Železničarji apeliramo na železniško upravo, da se na tovornem kolodvoru vse barake, ki služijo kot službeni prostori železniške uprave očistijo in prebelijo, da ne bo iz njih smrdelo kot iz svinjakov. Barake so v zelo slabem stanju, les je trhel, omet odpada od sten, da iz-gledajo kot razvaline na španskem ali kitajskem bojišču. Kadar dežuje moraš imeti dežnik odprt, da ti ne teče voda za vrat ali pa se zateči v drugi kot z uradnimi spisi. Okna so večinoma zadelana z deskami in brez šip. Vsak umen gospodar popravi vsako leto pomanjkljivosti na poslopjih, da si prihrani še večje izdatke, pri nas pa se deset let topo-gledni ni ukrenilo ničesar. Te zanemarjene barake nam delajo sramoto in kratijo ugled pred svetom, kajti potniki prav gotovo opazijo, v kako slabem in neznosnem stanju se omenjene barake nahajajo in da morajo uslužbenci vršiti službo v teh nezdravih in nehigijeničnih prostorih. Zato upravičeno apeliramo, da se barake popravijo, prečistijo in prebelijo, vsak teden pa očedijo tla ali pa, da se postavi novo poslopje, za kar je načrt že davno dogotov-ljen. — Prizadeti železničarji. KOROŠKA BELA Iz javne občinske seje. Zupan je poročal: O. dr. Furlan Tomaž, zdravnik iz Golnika je preiskal na naši šoli učence in ugotovil, da je 48 otrok tuberkuloznih ali 14 odst. šoloobveznih otrok nujno potrebnih zdravljenja. Šolski odbor ie vstavil v svoj proračun postavko din 20.000, da bi se te otroke poslalo na morje. Banska uprava pa ni odobrila občinskega proračuna, radi česar se je občinski odbor pritožil na ministrstvo financ. Otroke bi mornli sedaj, ko je čas za to, poslati na mo/je. radi česar predlaga župan, da naj se v tO\ svrho dovoli izredni kredit v znesku din 20.000 iz preostanka proračuna za leto 1937-38. Nadalje je poročal župan, da odpušča podjetje K ID delavstvo, med odpuščenimi je mnogo delavcev iz naše občine, ki imajo po 10 ali šp več službenih let. Ker Podiet.ie odpušča tudi domače delavce, javne funkcijonarje. se apelira na ravnateljstvo K1D, da naj vpošteva razmere tukajšnjih okoliških občin. Za občino so narasla tudi nova bremena, ker je dotok prebivalstva narastel v zadnjih 6 letih za 41 odst. Narasla so nova naselja, ki potrebujejo nove ceste, vodovod, kanalizacijo, luč, posebno pa ureditev regulacijskega načrta. Občan. PREVALJE Prevaljsko delavstvo proti draginji. V nedeljo, dne 26. junija t. I. je priredila podružnica SDSZJ v Rozmanovi dvorani protestno zborovanje proti draginji. Delavstvo se je dobro zavedalo pomena zborovanja in se je v lepem številu odzvalo vabilu in dalo duška svojim zahtevam. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik s. Prašen Marko, ki je uvodoma raztolmačil pomen zborovanja. S. Čeh iz Maribora je nato podrobno pojasnil zborovalcem vzroke stalno narašajoče draginje. Posebno je povdaril, kako potrebno in važno je, da Se delavstvo organizira v svobodnih delavskih strokovnih in kulturnih organizacijah ter je naročeno na delavski tisk. Govornik je bil med izvajanjem večkrat prekinjen z živahnim odobravanjem. Ob zaključku je predlagal predsednik resolucijo, ki vsebuje najvažnejše zaliteve delavstva glede pobijanja draginje in verižništva. Resolucijo so navzoči sprejeli soglasno. VOJNIK Odbor »Vzajemnosti« sporoča svojim članom, da se bo vršila 'seja in sestanek članstva dne 10. julija t. 1. v gostilni Cank, Škofja vas, s pričetkom ob 3. uri pop., nakar opozarjamo še prav posebno funkcionarje društva, da skup-likvidiramo nekaj perečih točk, ki so nastale radi obolelosti dveh funkcionarjev, ki sta pa že zopet srečno ozdravela. Družnost! CELJE Cvetlični dan delavskega kulturnega društva »Vzajemnosti« je preložen na nedeljo, dne 17. julija t. 1. RUŠE Hitlerjanska propaganda. V sredo, dne 29. junija t. 1. se je vršil pri nas pogreb, katerega so hoteli nekateri na vsaik način izrabiti za hit-lerjansko propagando. Pokopali so kuharico nemškega generalnega konzula v Beogradu, — G. konzul in uslužbenci konzulata so poslali dva venca z rdečimi trakovi in velikimi kljukastimi križi. Ker je bila pokojnica naša državljanka in venci niso bili poklonjeni v imenu nemške države, temveč jih je poklonil generalni konzul osebno, je smatralo naše prebivalstvo to za hitlerjansko propagando. Da se na pokopališču preprečijo morebitni incidenti, je -obiskala deputacija delavstva, kateri so se pridružili tudi zastopniki Sokola, sorodnike pokojnice in jih prosila, da odstranijo iz vencev trake s kljukastimi križi. Sorodniki so razumeli umestnost predloga, le žena trgovca P., ki se sicer smatra za narodnjaka, se je odločno pro-tivila -odstraniti trakov. Iz pietete do pokojnice in da se izogne prepirom, se je deputacija zadovoljila s tem, da so se trakovi z iglami pripeli tako, da se ni opazilo kljukastih križev. Na pokopališču pa je trgovski pomočnik, ki je uslužben pri trgovcu P., baje po naročilu omenjene trgovke, odpel trakove tako, da se je lahko od1 daleč videlo kljukaste križe. Delavstvo je nato skupno s Sokolom interveniralo pri žandarmeriji, kljub temu trakov niso odstranili, temveč so jih sam-o zakrili za vence. Seveda to ni bilo nekomu všeč, ker so bili kmalu nato traki spet razgrnjeni. Delavstvo si bo zdržanje oboževalcev kljukastega križa dobro zapomnilo. Čeprav se delavstvu rado podtikava, da je pro-tidržavni element, ne bo trpelo, da se v naših obmejnih krajih vrši tuja propaganda, Ir »t ČRNA Naša agilna gasilska četa je slavila dne 3. junija 50 let svojega obstoja. Četa je bila ustanovljena 1. 1886., sedaj ji predseduje že 13. leto Geršak Ivan, ki je vse svoje moči zastavil za prospeh gasilstva. Od še živečih članov ustanoviteljev moramo predvsem omeniti čevljarja Ivana Ozimica, ki je bil letos 76 let star ter je bil za zasluge za gasilstvo pred let odlikovan z redom sv. Save V. stopnje in letos pa z zlato gasilsko kolajno. Naši vrli gasilci, ki so večinoma delavci, so si s prostovoljnim delom v dveh letih postavili nov dom, ki je v okras naši vasi. Otvoritev se je vršila minulo nedeljo. Nalaganje poslovnih rezerv v drZavne vrednostne papirje Ministrski svet je izdal novo naredlho o nalaganju poslovnih rezerv v državne vrednostne papirje. Od bodočih prirastkov statutarnih rezerv, fondov in matematičnih rezerv bo treba po novi uredbi najmanj 40 -odst. naložiti v državne vrednostne -papirje. Ustanove za socialno zavarovanje bodo morale v bodoče investirati v državne vrednostne papirje 60' odst. kapitala in premijskih rezerv ter 50 odst. varnostnih rezerv in drugih fondov. Privatni denarni zavodi bodo odslej dolžni formirati svoje rezervne fonde v višini najmanj 50 odst. osnovne -glavnice. F-onidi se bodo formirali na ta način, da bo treba od vsakoletnega čistega dobička najmanj 10 odst. prenesti na rezerve, dokler ne bo dosežena predvidena polovica osnovne glavnice. V državne vrednostne papirje bodo morali denarni zavodi investirati najmanj polovico teh rezervnih fondov. Izmed gospodarskih zadrug pridejo po tej uredbi v poštev kreditne zavarovalne zadruge. Omenjene zadruge bodo morale od svojih rezervnih fondov naložiti v državne vrednostne papirje 50 odst. Za naložbo pridejo v poštev vsa notranja državna in od države zajamčena dolgoročna posojila. Španski testament Arthur Koestler je kot vojni poročevalec vodilnega angleškega dnevnika »News Chro-nicle« obpotoval oba vojna tabora v Španiji. Njegovo ime je postalo zelo popularno, ko se mu je kot prvemu svobodoljubnemu novinarju posrečilo, da si je izposloval dostop do glavnega štaba Francovcev. Tem večje presenečenje je vzbudilo, ko so ga Francovci v februarju 1937 po zavzetju Malage zaprli in po prekem sodu obsodili na smrt. Energičen nastop angleške vlade je preprečil izvršitev smrtne obsodbe in končno je bil tudi izpuščen. Z letalom so ga prepeljali proti Gibraltarju. Štiri mesece, skozi sto dvajset noči je gledal Koestler streljanje ujetih republikancev in čakal na svojo lastno justifikacijo. Vse to, boje republikancev, ki jim primanjkuje orožja, razmere v Francovem taboru, strahotno divjanje Francovcev v zasedeni Malagi je popisal Koestler v knjigi »Španski testament«, ki jo letos izda v slovenskem prevodu Cankarjeva družba. — Že samo radi te knjige je vredno, da postanete član Cankarjeve družbe. Bo 2e kako ■ ■ B Angleški novi načrti za evropski mir. Gospod Chamberlain, ki je sedaj predsednik angleške vlade, kadi svojo pipo in premišljuje. Načrte kuje, kako bi Anglija uveljavila svojo silo v mednarodni politiki brez krvi za interese drugih, Mi smo bogati in mogočni; kar nimamo doma, nam dajejo kolonije in narodi, ki so gospodarsko odvisni od nas. Ne gre, si misli mogočni gospod, da bi nam kdo štreno mešal niti v Evropi, odkoder bi se utegnile zmešnjave širiti po svetu in okužiti tudi našo im-perijsko ideologijo. Vsaka angleška vlada misli tako, če ne, pa nima obstanka. Angleška vlada je zasnovala že več načrtov, ki so rešitev evropskih sporov samo zavlačevali, ker teh načrtov niso sprejeli oni, ki jim jih je angleška vlada predložila. No Angležem se ni mudilo, onim pa tudi še ne. Z najnovejšim načrtom pa Anglija menda misli resneje. Zdi se ji, da so razmere dozorele. Angleška vlada je najprej sklenila dogovor z Italijo, ki pa stopi v veljavo šele po rešitvi španskega vprašanja in nekaterih drugih sredozemskih vprašanj. Pripravila je Francijo in Italijo do ga sporazuma je mogoče potom sporazuma v španskem vprašanju, 2. Italija mora za protiuslugo za angleški sporazum takoj nadaljevati prekinjena pogajanja s Francijo. 3, Nadaljevanje angleških trgovinskih pogajanj z Nemčijo je odvisno od plačila avstrijskih dolgov . Kaj pomeni angleška politika v današnjem razvoju? Predvsem je treba vedeti, da pomeni ta politika obkoljevanje evropskega imperializma. Vsi tudi vemo, da sta Nemčija in Italija gospodarsko izčrpani, deloma zaradi svoje avtarkične politike, deloma zaradi svoje nedostopnosti in prepričanja, da je ni sile, ki bi ju utegnila ogrožati. Obe državi sta brez surovin in brez kapitala in je zaradi-tega njiju gospodarski razvoj nemogoč. Če sedaj prihajata zahodni demokratični sili ter delujeta za izolacijo obeh teh dežel s svojim novim utrjevanjem političnih in gospodarskih zvez, postaja zanju položaj' jako neprijeten. Odtod tudi sklepamo, da Italija in Nemčija sporazumu v tej obliki, kakor ga predlaga Anglija, ne nasprotujeta, čeprav tega javno ne priznavata. Go- Gorje, ako si za svetovni mir »Voditelji socializma in komunizma hujskajo na vojno.« Blaznost vojne.« Tak naslov ima članek v ljubljanskem »Slovencu«. Najprej opisuje, da nekateri iskreno žele vojno, ne generali, ampak civilisti, ki mislijo, da jim bo bogatija v vojni cvetela, v samo vojno jim pa itak ne bo treba oditi, ker bodo v zaledju potrebni kot voditelji raznih državnih in drugih vojnih poslov. Za vojno so predvsem gospodarski krogi, ki menijo obenem, da si v vojni obdrže nadoblast, ki je v nevarnosti. Taka približno opisuje vzroke vojnega hujskaštva navedeni list, kar se v glavnem strinja z resnico. Toda resnica bi trpela, če ne bi bila zabeljena še z navajanjem novih hujskačev na vojno. Tako-le pravi modri list: »To pot je pa še bolj zanimivo, da hujskajo na vojno voditelji socializma in komunizma, ki računajo s tem, da 3odo njihovi nauki, ki jih je zapadno človeštvo odklonilo, rodili svoj sad na razvalinah krščanskega moralnega reda iz skrajnega divjaštva, obupa in brez- ki ropajo zemljo in svobodo in ki pogajanj, ki so pozneje prenehala. Sa-|tovo je, da se obe po svojih poslanikih ma Anglija pa se še pogaja z Nemčijo' radi raztovarjata z Londonom, ki to in prigovarja, da bi se tudi Francija in Nemčija sporazumeli. Obenem pa Anglija snuje gospodarske zveze z vzhodnimi in južnimi evropskimi deželami ter jim nudi kapital za gospodarsko obnovitev, ki ga Italija ali Nemčija ne moreta nuditi, ker ga nimata novo politiko posreduje. Načrt je važen. Posebno važen je za Nemčijo in Italijo, ki sta nujno navezani na sodelovanje s svetom, če hočeta prospevati. Z dogovorom bi bil mir v Evropi zagotovljen za daljšo dobo. Ob sprejemu angleškega posredovanja u- vladja. Razumemo, kam merijo te besede. Socialisti zahtevajo mir v Španiji, japonski socialisti zahtevajo konec vojne proti Kitajski. Socialistična internacionala zahteva mir in kolektivno varnost, car bi morala biti tudi zahteva katoli-kega klerikalizma, če bi ne imel podobnih namenov kakor oni, ki žele vojno. Tako modruje in politizira Anglež s tegneta Nemčija in Italija dobiti nekai svojo pipo v ustih, pa je prišel do svojih načrtov. Chamberlain se je tudi posvetoval s poslaniki Francije, Nemčije, Zedinjenih držav, Italije in Poljske. Razložil jim je svoj načrt v bistvu naslednje vsebine: 1. Uveljavljenje angleško-italijanske- kolonij, za katere se tepeta — morda španske ali katere druge. Angleških seveda ne. Chamberlain zagovarja svoje načrte z izredno vehemenco. Ali bo vztrajal, pa ne vemo, ker ne vemo, če smatrajo Angleži, da je pšenica zanje že dozorela. Kongres Zveze strojnikov, strojevodij in kurjačev Jugoslavije v Beogradu V dneh 25., 26. in 27. junija 1938 se je vršil kongres Zveze strojnikov, strojevodij in kurjačev v Beogradu. V soboto, dne 25. junija se je vršila predkonferenca, v nedeljo ob 9. uri dopoldne pa je bil oficijelni kongres v hotelu »Londton«. Kogres je vodil od vseh spoštovani sivolasi veteran strojniške stroke, višji strojnik trgovske mornarice, kolega Petrovič Sreten, kongresu je prisostvoval tudi predstavnik bratske Čehoslovaške strojniške zveze, kolega Dostal Josip, ki je sočasno tudi predstavnik mednarodne zveze s sedežem v Pragi. Navzoči so bili vsi člani centralne uprave in nadzornega odbora ter člani uprave sekcije Beograd, kakor tudi številni člani beograjske zvezne sekcije. Za savsko banovino so bili navzoči kolegi: Ziletič in Killer, za dravsko banovino pa Toni Peter, Škerlj Pavel in Jeram Jurij. Za Delavsko zbornico v Beogradu je pozdravil kongres Turkovič Mustafa. Kongres je vestno in temeljito obravnaval dnevni red razprav ter opravičeno ponosno pokazal na svoje marljivo in uspešno delovanje. Ta mlada organizacija je v kratki dobi prav mnogo storila za zaščito svojih članov in zlasti pospeševala strokovno izobrazbo. Veliko navdušenje je bilo na kongresu, ko je tudi zagrebško društvo, ki je bilo samostojno vstopilo v zvezo. Kongres je tudi odo- bril nova zvezna pravila, ki jih je predlagala' ljubljanska sekcija kongresu v odobritev. Zaključke kongresa tu ni mogoče podrobno obravnavati, ker so preobsežni. Sklenjeno je bilo, da se bo vršil po potrditvi novih pravil kongres v Ljubljani. Omeniti je še, da se bo po novih pravilih vršil kongres zveze le vsako tretje leto, kongresi oblastnih uprav pa vsako leto. Kako važno za našo stroko pa je, da imamo sedaj vsedržavno zvezo, pokaže bodočnost, ki zavisi od zvestobe in discipline članstva ter od vodilnih funkcijonarjev, ki bodo s svojim delom kovali usodo strojnikov, strojevodij in kurjačev Jugoslavije. SEVNICA Zahvala. Vsem, ki so mojo drago ženo spre mili na zadnji poti, poklonili vence in cvetje ali kakorkoli počastili njen spomin, iskrena hvala. Zlasti se zahvaljujem društvom in uradnemu zdravniku g. dr. Mušiču, ki se je do zad njega trenutka požrtvovalno trudil in blagi po kojnici lajšal bolečine. Vsemi iskrena hvala. — Stopar Alojz. flfn potrebujete, da zaslužite 1000Din ■ L3Uu Ulil mesečno doma.— Postranski za- I služek. Dopisi: ,Anos‘, Maribor,Orožnova 6. | Z stavbeni parceli Vprašati 'Ferfila Peter Zg. Radvanje 39 pri Mariboru. KONZUMNO DRUŠTVO za MEŽIŠKO DOLINO r. z. z o. z. v Prevaljah. Poštni predal it*v, 3. Telefon interurban štev, 5. Poštni čekovni račun t2.048. Brzojav: Kodes Prevalje. Osrednja pisarna In centralno skladiSie v Prevaljah. Podružnice; Prevalje, Lele, Mežica, Črn« I, Črn« II, St. Helena, Guštanj, Muta, pekarna ▼ Prevaljah ter 7 lastnih zadružnih domov r Mežiški dolini. Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. Hranilne vloge sprejema centrala v Prevaljah In njene podružnice ter jih obrestuje po najvišji obrestni meri. Prodaja s« le Slanom. Član društva lahko postane vsak Delež znaša samo Din 100.—. Delavke, delavci, nameščenci, kmetje in obrtniki ter sploh vse delovno ljudstvo, kupujte življenjske potrebščine le v svojih zadrugah! V »logi je moč, v delu rešitev! I Sedanje vojne so krivične in zločinske. Bodoče tudi, razen v obrambi narodov. Vidimo pa, da sta japonska 111 španska vojna pričeli brez moralne o-pravičbe; obe sta imperialistični in na" perjeni proti svobodi dveh narodov* Špansko vojno so pozvročili aristokrat ski generali zaradi socialne emancipa‘ cije naroda proti legalni vladi, torej s tistim namenom, kakor »hujskajo p°' vsod civilisti na vojno«. In z vojno Kitajskem ni drugače. Zato pa, ker zahtevajo socialisti mir, pravico narodo in da demokratične države preprečijo take roparske vojne — hujskajo na V°’n°' ■ ■ ■ tef Tako pisanje je precej zlobno, Ke prikazuje dejanski stan drugačen kako_ ie. Nič ne opravičuje takih prikazovanjr ki utegnejo zavajati, javno mnenje P°' polnoma v drugo smer. Če »Slovenec« priznava, kakšne grozovite posledice utegne imeti nova svetovrja vojna, P°' tem bi moral obsojati krivične vojoe nejo potegniti svet v nesrečno svetov,' no vojno. Tega pa noče. Tega ne sto1** ker odobrava vojno za oblast voji" hujskačev, da vedri potem v njej- Zaradi tega pa morajo biti »vojni M' skači« tisti, ki zahtevajo mir, svobod^ narodov in kolektivno varnost. Na pamflete je pa sicer težko odg0' varjati. knjižnice,,Delavske zbornice" —odraz kulture Ljubljanska knjižnica. Promet v ljubljanski knjižnici lansko leto je bil naslednji (številke v oklepaju, se nanašajo na leto 1936): Izposojenih je bilo: 65.104 knjige (62.503 od teh: 6.092 (5.504) znanstvenih, 31.856 (28.680) slovenskih, 1,688 (1800) srbohrvaških, 30,872 (31.407) nemških, drugih 686 (615). Novih članov se je vpisalo v knjižnice meti letom 680. Novih knjig se je nabavile 521, največ v novembru in decembru. Kakor kažejo številke, se sorazmerno najbolj dviga knjiga v slovenskem jeziku. Izposojevanje znanstvenih in pioučnih' knjig kaže naslednjo sliko: 145 del iz po-glaivja * sociologija, socialno vprašanje, socializem« se je izposodilo 209 krat, 182 knjig o politiki in narodnem .gospodarstvu 257 krat, 324 knjig iz zemljepisja in zgodovine 294 krat, 242 knjig iz modroslovja in verstva 220 krat, 219 del iz jezikoslovja, kulture, umetnosti 168 krat. Znanstvene knjig« se mnogo bolj čitajo v nemškem; jeziku, ker v slovenščini primanjkuje aktualnih knjig. Obiskovalci, ki bereio knjige tudi 'V druigih jezikih,, kažejo večjo stopnjo izobrazbe in finejši okus. V svetovni literaturi tako v pripovedni Zanimanje za .posamezne vrste književnost. , kakor y poHtični znanstveni vodijo An- je dokaj različno. V glavnem še vedno ve lja isto merilo, kakor je bilo .podano v ti skanem poročilu prosvetnega odseka za leta 1926—1931. K temo naj dodamo samo še ta-le opazovanja, kakor smo jih s pregledom slovenskih knjig ugotovili za leto/ 1937. 322 zvezkov poezij je bilo izposojeni!: 203 krat, med temi sam Župančič 47 krat in Prešeren 30 krat. Mnogo poezij se torej v vsem letu ni izposodilo niti enkrat. 262 dramatskih del se je izposodilo 320 krat, med temi Ivan Cankar 84 krat in Shakespeare v Župančičevem prevodu 72 krat Mnogo bolj se čitajo pripovedna dela: 2004 zvezki iz poglavja »družabni, ljudski in klasični romiani in povesti« so se izposodili 7666 krat. Največkrat so se izposodila dela teh-le slovenskih pisateljev: Ivan Cankar 394 krat, Josip Jurčič 349 krat, Ivan gleži, slede jim Nemci, Francozi in Skandinavci, uveljavljajo se pa tudi Čehi m Ma* djari. Deseto leto knjižnice v Mariboru. Promet v mariborski knjižnici je bil lansko leto naslednji (številke v oklepaji: se nanašajo na 1. 1936): izposodilo se i