76. številka. ____ ___ Ljubljana, v torek 4. aprila. XXVI. leto, 1893.
SLOVENSKI MAROa
Izhaja vsak dan *ve*er, izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstr o-ogersk e dežele za vse leto 15 gld., za pol lota 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom raćuna se po lokr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor postnimi znaša. Za oznanila   plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trga '.t. 12. Upravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V zmislu §. 17. društvenih pravil sklicuje se
delniškega društva
„Narodne Tiskarne"
na dan 23. aprila 1893. leta
«1* II. url <lopolu«lne
v prostorih „Narodne Tiskarne".
Dnevni red:
1. Poročilo predsednikovo.
2. Bilanca „Narodne Tiskarne" za 1. 1892.
3. Nasvet upravnega odbora o izplačanji dividende.
4. Volitev pregledovalcev računov.
5. Dopolnilne volitve.
6. Posamezni nasveti.
OPOMNJA: §. 16. Kdor v občnem zboru hoče glasovati, mora svoje delnice vsaj pet dnij pred občnim zborom v diuštveno blagajmco uložiti.
_Upravni odbor „Narodne Tiskarne",
Petindvajsetletnica „Slov. Naroda".
Po Bklepu sobotne slavnostne Številke prejeli smo še sledeče brzojavne pozdrave:
Cetinje 1. aprila. Čestitamo na dvadesetpeto-godišnji jubileum želeći, da i u buduće kao do sada napredujete i uspijevate za dobro i napredak narodni! — UreduiČtvo „Glasa Crnogorca".
Črnomelj 1. aprila. Čast in stava o 25 letnici! Stoj, bori se neustrašeno i v bodoče za slobodo i pravice milega naroda! — 18letni Botrudnik Š eti n a.
Dunaj 4. aprila. Na Zidanju (Mauer) zbrani slovenski akademiki pozdravljajo svoje duševno ognjifiče ob petindvajsetletnih ter kličejo Naprej! — Brez ognjiSč. arji.
Gorica 1 aprila. NeustraSljivemu boritelju za slovensko pravo in slovensko-hrvatsko solidarnost kličem k danu&uji slavnosti gromoviti Živio! želeč, da bodemo sedaj po 25 letih zjedinjeni z našimi brati Hrvati! — Ivau Kašarj urednik „Hin-no vii ni*' uta".
Gradec 1. aprila. Vrlom boriocu za slovenska prava i dičnima zagovaratelju sloveusko hrvatske sloge naš gromki Živio! — Hrvatska akad. mladež.
Jaška 1. aprila. Danas se pridružujemo duhom slavi tvog četvrtstoljeća; proslavio petdesetgodišnjicu u podpUDoi sreći, slobodi, nnodvisnosti jednokrvuo braće Hrvata i Slovenaca. Živila braća Slovenei! Živio „SloveoBki Narod"! — Vjekoalava, Fran i Josip Horvat.
Karlovec 1. aprila. Srčno Čestita in kliče: Naprej! — Profesor Vamberger.
Kranj 3 aprila. Slava „Slovenskemu Narodu", vztrajuemu buditelju rodoljubja, pogumnemu in odločnemu bojevniku za ćast in blagor, svobodo in napredek inilegu naroda slovenskega! — Nupred-njaki iz Kranja.
Kranj 4. aprila. Neustrašnemu prvoboritelju za duševnu prosveto in gmotni napredek slovenskega naroda Ukreno čestitumu! — Ko kalj, O mera a, Preveč, velikošolci.
Krapina 1. aprila. Neka dobri Bog neustrašivoga zatočnika nurodnib  prava i plemenitoga raz-
sadnika bratske ljubavi i sloge ovjenča vjencem pobjede! — Sartori, Vojska, Barbot, Staud-uar, Cer o ve c, Krope k, Radić.
Mozirje 1 aprila. K vašemu 25letnemu pogumnemu in rodoljubnemu delovanju vam zakličemo Na mnogaja leta! — .Savinjski Sokol" in »Čitalnica" v Mozirji.
Pulj 1. aprila. Starijemu bratu prigodom 25 godišnjice njegova ustrajnog rada klice Slava! želeći, da sieme posijano urodi obilnim plodom i da Sto prije narod hrvatsko-slovenski bude slavio ujeduo sa ostalom jednokrvnom braćom svoje uskrsnuća.— „Diritto Croato."
Strass 1. aprila. Čestitamo k petindvajsetletnih obstanka prvega slovenskega dnevnika z Željo, da še nadalje oBtane na jednaki podlagi, delujoč ne-omahljivo za probudo, povzdigo in napredek uloven-skega uaroda! — Traven, Vidmar, Globo ć n i k.
Toplice-Zagorje 1. aprila. K petindvajsetletnih krepki „Živio" ! Delaj vstrajno do petdesetletnice za naroda korist in njega lepšo in boljšo bodočnost! — „Zagorski Sokol", „Bralnodruštvo"in „Podružnica Sv. Cirila in Metoda."
Zagreb 1. aprila. Glasilu, koje najbolje zastupa sloveoačke interese i brani sloveoački narod proti bujici niemstva te pozornim okom prati hrvatske odnošaje, k 25 godišnjem jubileju čestita od srca — Hrvatska sveučilištna omladina.
Zagreb 1. aprila. Vaš požrtvovni, neumorni otačbenički rud, koji živo odjekuje u naSoj borbi za slobodu i nezavisnost hrvatskogu naroda, pratimo neugasivom željom, da se čim prije oživotvore vaše svete, kulturnom napredku i blagostanju naroda posvećene težnje. — Dr. Josip Frank.
Zagreb 1. aprila. Diveći se vašemu odvažnomu otačbeničkomu radu, i u čvrstoj nadi, da r-* bo doskora ostvariti svete vaše i naše istovjetne težoje, prigodom dvadea^tpetgodišojice svesrdno čestitam. Naprej k zajedničkoj budućnosti! — K v genij Kumi č i ć.
Zagreb 1- aprila. Hrabrome poborniku slovenskih pravica, zatočniku bratske slovensko-brvatBke solidarnosti i zajedničke budućnosti, predstraži proti niemstvu — glasilu, koju je kao živa povjest slo veuskoga pokreta, slovenskih borba i pobjeda, iskreno čestita sudrug i subrat — .Obzor".
Zagreb 1. aprila. Starijemu svomu drugu u požrtvovnoj borbi za prava naroda iskreno čestita na dvadesetipetgodišnjici — uredničtvo »Hrvatske".
Zagreb 1. aprila. Požrtvovna, uztrajua borba za život i sreću naroda mora se okruniti uspjesi. Napred istim putem pobornice naroda slovenskoga i zagovaratelju slovenske i hrvatske sloge! — Uredničtvo „Prosvje te".
Zagreb 1. aprila. Viestoiku prave prosvjete, neustrašivomu boriocu za sveta prava bratskoga nam naroda slovenskoga, srdačno čest ta na riedkoj slavi — uredničtvo „Vienea".
Zagreb 1. aprilu. Naprej Slovenci, samo naprej ! — Uredničtvo „Trnu".
Zagreb 1. aprila. Dičnom poborniku za slavenska prava, nosiocu bratske sloge Slovenaca i Hrvata kliče k dvadesetipetgodišnjici gromki Živio! Naprej zastava Slave! — Dr. Stjepan p 1. M i-letić
Zagreb 1 aprila. Poborniku slovenskih pravica čestitam — pjevači „Merkura"
Zagreb 1. aprila. Po tebi, slovenska Beslrica-airoticu upoznala si brata Hrvata 8 kojim jednu bol
du boluje, jednu tugu da tuguje dok oboiici radost slobode i jedinstva ne Bvane. — Dril RuŽić.
Žalec 1. aprila. Povodom petindvajsetletnice vagega lista, kateri je veduo neumorno in neustra-Šljivo deloval le za napredek našega naroda, srčno čestitamo, želeč, da bi tudi v bodoče v tem duhu deloval. — Hudovernik, Roblek.
„Hrvatska", glasilo stranke prava, piše v svoji sobotni številki: Jutri je ravno 25 let, kar je v Mariboru na južnem Štajerskem začelo izhajati Blovensko glasilo, da brani interese Slovencev, da jih brani tujega navala, da jih krepi v narodnem duhu in v narodni zavesti, da jih kliče pod zastavo narodne borbe. To glasilo „Slovenski Narod" vrSi že celib 25 let sveto svojo misijo in uzdržuje budno zavest, neti žarko rodoljubje iu zagovarja bratsko Bporazumljenje z najbližjimi brati Hrvati. Petindvajset let ni ravno trajen čas, ali za hrvatBko in slovensko žurnalistiko, ki se je začela šele razvijati, je 25 let jaku mnogo. Mnogo je Že zategadelj, ker čestitemu novinstvu, ki je zavzeto za Btvar in blagostanje naroda, pri nas ne cveto rože. Kajti kakim mahinacijam in preganjanjem je izpostavljeno nafte časnikarstvo v tej in oni polovici monarhije, kako mrzko gledajo na vsak naS napor za osiguranje naSe bodočnosti, kako se jezijo nasprotniki naše svobode, ko vidijo, da nimamo prav nobene volje, da bi se dali od njih pogoltniti. Koliko je treba borbe, moške krepkoBti in značaja, da se človek učvrsti v svoji veri, katera ho napada od vseh strani] cinično in brezozirno! Koliko muk trpi uarod, ko gleda ma-hinacije mogočnejših, s silo oboroženih nasprotnikov, ki ne Stedijo sredstev, da v čist, nepokvarjen narod vržejo seme razpora in sovraštva, da ga s sladkimi obljubami in danajskimi darovi potisnejo raz pravo stališča. Zares pretežavna borba, tem težavneja, ker jo je voditi s sovražnikom, ki je rektifieirano svojo prekanjenost uvežbal v kulturnih pridobitvah, napil se vsake modrosti iu hiuavščine, s katero misli prekaniti zaostalega »labejega protivnika, ki se je sto-prav pred kratkim začel zavedati, da ima pravico živeti svojim posebnim narodnim in kulturnim življenjem. Mi vsi tu na jugu, bodisi v tej ali oni pu-lovici monarhije, dobro umemo, kaj bo to pravi, boriti se za narodne Bvetinje, za jezik in narodnost svojo, za politiško svobodo in obstanek. Isto borbo uzdržuje častno že skozi četrtstoletja naš drug „Slov. Narod". Imel je tudi on težkih dnij. Ti težki dnevi m-o nehali tudi sedaj ne in ne bodo nehali tudi v prihodnje. Ali okolščina, da je „Slovenski Narod" kljuboval celih petindvajset let vsem nezgodam, da Bi je vedel obraniti poštenje in Čast mej ostalimi slovenskimi drugovi, jamči nam, da bode to glasilo korakalo tudi v naprej pravim potem bratovskega sporuzumljeoju. Skozi to četrtstoletje je zagovarjal „Slovenski Nurod" vselej bratovsko sporazumljenje s Hrvati, a šele pred nekoliko dtiij potrdil znova, da budnim okom spremlja vsak dogodek okolo uus, da se raduje naSi sreči in da deli tugo našo.
Zjedinjenje opoziciju pretreslo je srca slovenskih bratov z ugodnimi čustvi in odzvali so se radostnim odzivom na ta velevažen dogodek. Tu se je pokazalo, du bratska kri ni voda, da Hrvat sme računati na Slovence ne le v dnevih radosti, temveč tudi v dnevih skuSnje. V tem ima „Slov. Narod" i.f malo zaslug, zato nai iskreno veBeh, da moremo tem potem uašemu tovarišu v borbi srčno čestitati ua petiudvajsetletnici srečnega napredka in nepretrganega razvitka.
V prvem letu, kakor že omenjeni1, začel je izhajati „S!ov. Narod" v Mariboru, kjer ga je uro-
jeval kot prvi urednik blagopokojni in zaslužni publicist in pisatelj Anton Tomšič. — Tega je nasle-doval ženijalui slovenski romanopisec Josip Jurčič, katerega j« nemila u«oda takisto prezgodaj ugrabil« slovenskim našim bratom. L-ta 1872 preselil se j« v Ljubljano, Kjer se je imel buriti z velikimi in težkimi neprilika«i, ki so vender irečse pomagane. Iz Ljubljane, kjer si jo učvrstil pdožaj, Siril se je po Bluwusk'h pokrajinah, pa je do danes uzdržal svoj lepi položaj. Naše iskrena sirupu ti je spremljajo v borbi tega glasila naše najbliže brate tudi v prihodnje. Nikoli ne moremo pozabiti, da smo jedno in da ni stle, ki bi nas mogla trajno odtujiti.
Pošiljajoč iskrene naše Čestitke tovarišu, ki jutri praznuje četrtatoletje? svojega obstanka, želimo mu iz. vsega srca, da bi učakal v trajnem napredku, v popolni sreči Hrvatov in Slovencev petdesetletnico. Petdesetletnico pod vkupnim krovom stavbe svobode, neodvisnosti ter narodne celokupnosti, poslopja, ki je gradimo vkupno in ki je moramo dovršiti z združenimi močmi. Živili bratje Slovenci! Živilo njihovo glasilo „Slovenski Narod" !
Preverjeni smo, tla se bodo našim iskrenim čestitkam pridružili pri lepi ti priliki tudi drugi Lrvatski rodoljubi in se spominjali dragega našega tovariša „Slovenskega Naroda", onega čestitega glasila, ki iz bele Ljubljane poživlja brate na slogo in bratovsko ljubezen.
Slava „Slovenskemu Narodu"!
* * *
Ponosni smo na vBa ta laskava priznanja našega delovanja; ona so nam dokaz, da hodimo pravo pot in jačila nas bodo, da bomo tem pogumuoje nadaljevali težavni boj za narodno prosveto. Najis-kreueje nas pa vesele toli mnogobrojni in navdušeni pozdravi iz najodličoejših krogov hrvatske inteligencije. Ti pozdravi svedočijo, kako globoko je že prodrla v Hrvate ideja hrvatsko-sloveoske vzajemnosti, ona ideja, katera je bila in bo tudi našemu listu vsikdar svetla zvezda-voditel|ica; ti pozdravi so pa tudi vesel dokaz, da si je hrvatski narod ohranil trezoo in praviluo sodbo v očigled našemu nesrečnemu domačemu razdoru in da ve, v katerem taboru še vlada staro, neskaljeno slovansko rodo-ljubje. Naj bi se skoro uresničile naše skupne želje, naj bi nam skoro napočila zora skupne narodne sreče. Na to delovat bo po skromnih svojih močeh slej ko prej tudi „Slovenski Narod", v tem umialu budil bo tudi vnaprej narodno zavest, v tej nadeji kliče danes, zahvaljuje se na vseh izrazih soglasja in simpatije: Bog in narod hr-vatsko-slovenski!
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 4. aprila. Meforma v vojaki.
Kakor Že nekaj let, tako misli vojno minister-stvo tudi 1894. I. pomnožiti vsako pehotuo kompanijo za 9 mož. Letos je to pomuožeuje prouzročilo 553.490 gld. rednih in 420 000 gld. izr*duih treskov. Vrh tega namerava vojuo ministerstvo pomnožiti topničarstvo ter bo zahtevalo večjo svoto za popravo barak, v katerih stanujejo vojaki na Galiskem. Kakor se čuje, hoče vojna uprava tudi deželno hrambo korenito reurgniiizovati in to po vzgledu ogerskib bonvedov. Prvo je, da se bo podaljšalo prezentno službovnuje pri domobranstvu na dve leti, kar bi prouzročilo na leto 18 do 20 milijonov gold. več troškov, kakor sedaj. V tolažbo davkoplačevalcem se sicer obeća, da se bo ta reforma u peljala le polagoma, a to ni uikaka tolažba. Davki so že taki, da |ih nihče več ne zmaguje, zato pa bežć ljudje v Ameriko.
Jfrova stranka na Jlrvats/cem.
IlrvatBka vlada, na čelu jej ban Khueu-HdJer-\ary, dela vse, kar bi moglo količkaj škodovati narodu hrvatskemu. Najprej je zanetila razpor mej Srbi in Hrvati. Srbi so v Hrvatski gOBti, priselj-niki, in vender n no samo nehvaležni proti Hrvatom, ampak tudi najkropkejši podporniki inadjarooske stranke. Isto tako kukavno ravnajo v Dalmaciji in v Trstu. Zjedinjenje hrvatske opozicije dela Madja-ronom mnogo skrbij in da bi tega zjedinjenja uupehe kolikor toliko paralizirali, Bnujejo 8 pomočjo vlade novo strauko — nemško. V Hrvatski i u Slavoniji stanuje okoli 100.000 Nemcev; raztreseni so po raznih krajih, a središče jim je Osek, kjer jih živi do deset tisoč. Ogerski Švabi se vedno selijo v Slavonijo in tako narašča ta element po številu tako, da bi mogel sčasoma postati nevaren slovanskemu karakterju trojedne kraljevine. Hrvatski rodoljubi morajo sedaj že vso pozornost obrniti na te nemške aspiracije ju jo zadušiti koj v početku.
Slavonija je že itak dovolj nesrečna. Tam bivajo poleg „Srbov" tudi Že naseljeni Madjari in Švabi in ti občujejo mej soboj — nemški, Osek pa ie po vnaojo.Mti skoro Minske mesto. Ako se bode IIi vati resno in energične ustafjUi nemške«u gibanju, ga morda še ugonobijo, a odlašati tega ni smeti.
A.v*trijft in Vatikan. Nadvojvoda feainer zastopal bo našega cesarja pri srebrni poroki italijanske kraljevske dvojice. Va-tikasski krogi so za trdno upali, da prid« zastopnik cesarja Franca Jožefi poklonit as e/etema očetu. Znano je, da ti kifflgi ue vidijo radi, ako obiskuje|o člaii zlasti katoliških vladajočih rodbin italijanski dvor tn sploh Kinu, ker se jim to zdi kakor nekako priznanje sedanjih razmer. Oun se je čulo za prihod nadvojvode Rainerja, jeli so vatikanski diplomati plesti neko spletko. „Fremdeublatt* je to sicer razglasil kot neresnico, a je vender čista resnica, kar potrjujejo sedai vatikanski listi, ki dolže nuncija Oalimbertija, da ni mogel preprečiti prihoda nadvojvoda Rainerja in mu očitajo, da tira politiko prijazno trozvezi, a francoski listi zahtevajo kur naravnost, naj se Galimberti odstrani.
Tuaiije države.
Razmere v Srbiji, Liberalna stranka manipulirala je pri zadojih volitvah uprav orijeutalsko-samovoljno; kar se sedaj čuje o podrobnostih tega počeujanja, presega vse meje. Dognano je, da so radikala dobili pri prvi volitvi 71 glasov in bi torej imeli večino v skupščini, da ni vlada brez vsega uzroka razveljavila sedem mandatov, za katere pa sedaj neče razpisati novih volitev. Sedaj so razmere take, da ni liberalci niti radikalci ne vedo, kaj je storiti. „Novom Vremja" javlja, da austro ogerski poslanik v Belem-gradu baron Thommel regentom prigovarja, naj razpuste ravnokar voljeno skupščino in naj razpišejo nove volitve, da bi dobila liberalna stranka večiuo ter mogla „pregledati" ustavo in „odstraniti škodljive in nevarne določbe." Ruski poslanik Per-siani se trudi, da bi liberalci ponudili radikalcem pošten in za radikalce časten mir, da bi napred njakom Oarašaninove vrste ne bilo možno postati „jezičkom na tehtnici". — Karakteristična za srbske razmere je vladna naredba, da morajo redarji v jakoga prijeti in zapreti, kdor trdi javno, da so pri volitvah liberalci propadli.
Holgarske novosti. O Bolgarski se že davno ni tako malo pisalo, kakor zadnji čas, a vender se kaže, da stopi bolgarsko vprašanje v kratkem zopet v prvo vrsto, ako se višjim činiteljem kakor sta Štambulov iu Kobur-žan ne bo zljubilo, opustiti  rešitev tega vprašanja če za nekaj časa.   Štambulov skuša že celo vrsto let, da bi r »združil   Rusko  in jo izvabil iz prostovoljne reserve.   Pisal je o Rusiji tako sramotilno, kakor še nihče, plačeval inozemske liste, da so grdili Rusijo, falsificira! diploraatičoe listine, da bi Rusijo kompromitiral  pred celo Evropo in dal ugonobiti svojo rojake, simpatizujoče z Rusijo, ali je pnmoral k emigraciji.   Sedai se je lotil pravoslavne vere in hoče premeoiti ustavo.    Volitve za  veliko narodno sobranje, katero ima odobriti premembi ustave, so končaue. Policijski prefekti in policijski načelniki ho pri volitvah zmagali, kajti masa naroda se volitev ni udeležila. Prefekti so razdelili glasovnice iu legitimacije svojim kreaturam in te so volile same pri vržence Stambulova.   Parlamentarne opozicije zoper premembo ustave torej ne bo. Štambulov sam Čuti, da je bolgarski parlament patvor in da -mora narod hoditi po svoji posebni poti, zuto hoče ugnali tiste kroge,  katerih  se najbolj   boji ker  imajo največ upliva na narod, — pravoslavno duhovenstvo. Obsodba Klimenta  ima  biti to sredstvo. Štambulov more s pomočjo svojih Jakobsohnov  dokazati vse, kar hoče in lahko hi bilo, spraviti tudi Klimenta na vešala — da se upa, a strah ga je opozicije pravoslavne duhovščine in zato se dogovarja z eksarhom, da bi se z njegovim privoljenjem  znebil Klimenta. — Bolgarski opoziciji nedostaje v prvi vrsti moralne podpore od zunaj,  kakeršno ima Štambulov v izobilju in nedostaje jej voditeljev.   Ves narod hi se dvignil zoper Stambulova, da ima voditeljev, a Štambulov je dal vse za to sposobne može pobesiti in postreliti, Evropa je to odobravala — Rusija pa je molčala in šele zadnji čas izpregovorila resno besedo. V Bolgarski  si šepetajo  pravoslavni rodoljubi na uho, da je car Aleksander pred kratkim rekel: naj Bolgari delajo kar  hočejo, a vere   pravoslavne se ne smejo dotakniti, ker sem jaz nje varovatelj. Francoska kriza. Vsi poučeni krogi so složni v tem, da bo sedanja miuiBterska kriza dolga iu da jo bo le težko rešiti. V soboto naročil je Carnot poslancu Melmeu, naj sestavi novo ministerstvo, in sicer kolikor moči iz sami i novih močij, katere niso še bile na krmilu in katerih ni omadeževalo  blato  panamske afere. Meline je oče sedanjemu carinskemu sistemu francoskemu, sicer pa jako  ugleden in v parlamentu upliven mož. Ako se mu posreči, sestaviti ministerstvo, katero bo sposobno voditi prihodnje volitve, potem bo Carnot takoj razpustil parlament, ker je to sedaj jedino sredstvo, znebiti se vseh tistih šumnih poštenjakov, ki še sedaj posedevajo v zbornici. Meline prevzame v novem miuisterstvu predsedstvo in trgovino,  Dupuy notranje, Develle vnanje reči,
Trarieux pravosodje, general Loiz lioo vojsko, admiral Rieunier mornarstvo, Poiacarre finance in Spuller Šolstvo.
Domače stvart.
— (Procesije as ta jeo j«) vršile so se zadajo soboto ob ogromni udeleSbi občinstva. Pri stolni cerkvi je ti a mest u obolelega škof* vodil sprevod stelni prost dr. Klofutar, a udeležili so se ga dvorni svetnik gosp. biroo Heiu s tnaogiifi državnimi uradniki; dež/ glavar g. Detel« l deželnimi odborniki, gg. ces. svet. Mura ikom, dr. Vodnjakom tn dr. Papežem; dež. sodfšča predsednik gosp. Koče var s svetniki dež. sodišča; drž. pravd-uik g. Pa j k z namestniki drž. pravdništva; župan g. GraHselli z mestnimi odborniki in magiatrat-uimi uradniki in kupčijske in obrtue zbornice predsednik gosp. P e r d a n. Sprevod je, kakor pri vseh drugih procesijah, spremljeval oddelek godbe domačega pešpolka. Red je bil uzoreu.
— (Velikonočni prazuiki) so bili sicer solnčnati. a radi burje nič kaj prijazni. Vzlic temu hiteli so Ljubljančani kar trumoma iz mesta na Gorenjsko |in v okolico Ljubljansko, sploh v navadne izletne kraje. Največ občinstva pozdravila je včeraj naša ljuba GoBpa ua Šmarni Gori, nič manj pa tudi Sv. JoŠt. Mesto je bilo precej prazno; le na praznika došli tujci so oživljali Tivolska šetališča, Švi-carijo iu Rožnik.
— (Slovensko gledališče.) Sinoči se je na korist penzijskemu in podpornemu zakladu predstavljal znani igrokaz „Materin blugoslov". Predstava ni bila tako dobra, kakor prejšnje, ker se ni igralo animirano in z veseljem. Pohvalno je omeniti v prvi vrsti gospo Borštnikovo in gospč. N igri novo, potem gg. Borštnika, Verovšeka in Danila ter gg. Danilovo in Slavce v o. Gledališče je bilo le sn iltije dobro obiskano.
— (Stagione češke opere.) Na rano« gostranska vprašanja javljamo, da bo pogajanja zaradi češke operne stagione v Ljubljani v isbui vrče, da pa Še niso dognana in da vaied tega tudi časa prihoda čeških umetnikov še ni moči natančno določiti. Vsekako nadejati se nam je v kratkem izrednega umetniškega užitka.
— (Zavod za gluhoneme in slepce v Ljubljani.) Dne 28. p. m. zborovala je v Ljubljani enketa za ustanovitev zavoda za gluhoneme in slepce. Pol- g zastopnikov deželne vlade, mesta in deželnega šolskega sveta bili so navzoči tudi vodje sličnih zavodov v Gradci, v Brnu in v Gorici. V principu se je sklenilo, da je oba zavoda združiti, vender pa naj bi imela ločeno vodstvo. Pri* poročalo se je, da nuj bi se poverilo vodstvo duhovnim rokam. Zavod preračunjen bo za kakih 80 gluhonemih iu kukih 20 slepih otrok ter bo zgradba stala meroma 150.000 gld. Ker zuaša ustanovški fond že 450.000 gld., bo še dovelj preostalo za vzdržavanje zavoda, tako da deželi ne bodo narasli previsoki stroški. Za stavbo je l>a;6 Že določen primeren prostor v Ljubljani. — Zuačilno je, da se našemu listu nasproti tako važne razprave dosledno in trdovratno zamolče in da jih moramo vsled tega pobirati n t o -prav iz voanjih listov.
— (Peti društveni večer „Slovenskega učiteljskega društva") bode jutri, dno 5. t. m, v klubovi sobi hotela „pri Slonu". Na dnevnem redu je razven „pedagogiškega razgleda" tudi predavanje g. Janka Likarja „o človeku". Začetek ob 8. uri zvečer. Vabljeni so vsi društveniki in prijatelji društva.
— (Umrl) je danes v Ljubljani znani lastnik anončne pisarne iu odgovorni urednik „Wocben-blatta" Fr. MUUer.
— (Domači pešpolk baron Kuhn št. 17) premeščen bo v kratkem v Celovec, Celovški polk pride v Gradec, v Ljubljano pa pešpolk Št. 27 ali pa pešpolk št. 97.
— (Promenad»i koncert.) Velikonočni ponedeljek je bil v „Zvezdi" prvi letošnji prome-nadni koncert. Sviral je dobro izvežban oddelek godbe domačega pešpolka pod spretnim vodstvom kapelnika gosp. Ne mrave. Občinstva, deloma v jako elegantnih, najmodernejših toilettah, je bilo vse polno. Mej vsemi točkami, katere so se svirale, je bil občinstvu najbolj všeč intermezzo iz opere „Ca-valleria rusticaua", znan že iz gledališča.
— (Glede" zadnjega občnega zbora gremija kranjskih lekarjev) prihaja nam piitožba, da ni bil pravilno sklican ter da so dobili
Ipkarji po deželi dotična obvestila prekasno. Vsled tega udeležili so se zborovanja baje samo — trije Ljubljanski lekarji. — G. Picooli, ki na tem .zbora" ni bil oavzud, a je bil navzlic temu izvoljen blagajnikom, naprosil nas je objaviti, da on volitve ne sprejme in da je to naznanil gremiju že pred zborom.
— (Romarski vlak v Rim.) Naprošeni smo objaviti, da je v Rimu oskrbljeno zadostno število stanovanj, dotične nakaznice se bodo izdavale v vlaku tje grede. Avdiienca pri sv. Očetu bo za naše romarje 15. aprila. Romarji, ki Želijo bolj zase potovati, naj se po 6 do 8 oseb v III. razredu, 4 do 6 v II. in 2 do 4 v 1. razredu skupaj nazriano podjetniku vlaka g. Pavlinu, da jim posamezne kupeje oskrbi, ker s tem utegne marsikomu ustreženo biti. Knjižice „kažiput in tolmač" se bodo šele tjegrede v vlaku izdavale, ker vsled važnih ovir preje gotove biti ne morejo. Laški denar zamenjaval se bo tjegrede tudi v vlaku. Novice, ki se trosijo o nevarnosti potovanja po Italiji, so neosnovane.
— (Mestua hranilnica Ljubljanska.) Meseca marca vložilo je v mestno hranilnico 496 strank 198.626 gld. 03 kr., vzdignilo pa 326 strank 150.948 gld. 15 kr. — V preteklem prvem četrtletju dovolilo se je 270 prosilcem posojila v skupnem znesku 198 816 gld.
— (Dolenjska železnica.) Delovanje na Dolenjski progi je zadnje tedne prav izdatno napredovalo. Prerov blizu Škofeljco bode za 1 4 dnij, kakor sodijo strokovnjaki, popolnoma gotov in ker bodo prav v kratkem položeni tudi relsi čez Lavric) do Škofeljce in še dalje, žvižgal bo kmalu hlapon v teh krajih. Tudi železniška poslopja ee že opravljajo zunaj in znotraj in če ne pride kaj posebnega vmes, se bo dolenjskih železnic kočevska proga izročila prometu na cesarjev rojstni dan dne 18. avgust a t. 1.
-— (Važu a naredba.) C kr. trgovinsko ministerstvo je v sporazumljenji z c. kr. finančnim mi-nister8tvom glasom naredbe z dne" 15. marca 1893 št. 14 283, odredilo, da se smejo dozdanji vozni listi rabiti še do konca junija t. I. Dj tega časa se morejo vozni listi s koleki, ki so se do 31. decembra 1892 ta notranji promet rabili, in sicer ne le za pošiljatve do avstrijskih postaj rabiti, temveč vsled Bporazumljeuja z g. kr. ogerskim trgovinskim ministrom kakor dozdaj tudi za pošiljatve do ogerskih postaj. Zatorej se pošiljatve z dozdanjimi voznimi listi z Ogerskega do avstrijsk h postaj ne smejo odklanjati.
— (Gorenjsko okrožje slovenskega ferijalnoga društva) „Sava" priredi v soboto dne 8. malega travna ob 5. uri popoludne svoj drugi društveni shod v prostor.h Kranjske čitaluice s sledečim vsporedom: a) poročilo upravnikovo; b) razgovor o društvenem delovanju v velikih počitnicah; c) slučajnosti; d) prosta zabava. — Upravništvo vabi najuljudneje sosebno gg. starešine in prijatelje našemu društvu k obilui udeležbi.
— (Delavske hiše v Kočevji) Dunajsko OBrednje vodstvo Trboveljske premogokopne družbe naročilo je pri Ljubljanskem stavbinskem mojstru g. Viljemu Treotu zgradbo 14 delavskih hiš v Kočevji. Vsaka taka hiša bode imela prostora za 4 rodbine. Hiše morajo biti popolnoma izgotovljene do konci meseca avgusta t. I.
— (Pomladanski koncert) priredi Dolenjsko pevsko društvo članom narodnih društev v soboto dne 8. aprila 1893. v prostorih „Narodnoga doma" v Novem Mestu. Vspored pod vodstvom gosp. pevovodje Ign. Hladnik a. 1. Hr. Volarič: „Pogovor z domom". Mešan zbor. 2. Fr. Abt: „Prva pesen", Sopran-Bolo. poje gosp ca Ida Vidic. 3. A Hellmaun : „Pozdrav pomladi*. Valček za ženski zbor. 4. K. Bendl: „Z tno polje". D »'ospe v za sopran in alt, pojete goipici Ida Vidic in Karolina Bučar. 5. A Ned-ved: „Venee slovanskih pesni". Moški zbor. Točko 2., 3., 4. in 5. spremlja na glasovirji gospod Ignacij Hladoik. Ples   Začetek točno ob 8. uri zvečer.
— (Konjiška posojilnica) dovolila je iz čistega dobička v preteklem poslovnem letu za razne narodne dobrodelne zavode in šole podporo v skupnem znesku 157 gld.
— (Odličen nov slovensk pisatelj.) Prijatelj našega lista nam piše iz Gorice: Iz prav gotovega vira imam, da pripravlja velcčestiti g. baron A Winkler, dež. predsednik v. p., obširno slovensko knjigo politično-finančne stroke. Goričaui smo ponosni, da imamo zopet v svoji sredi moža, ki tudi na  najvišjem klinu urad-
niške lestvice ni zatajil svojega naroda in svojega slovenskega imena. Mi ga poznamo kot prvega predsednika Goriške čitalnice, ki je slovela in imponovala nasprotni Btraoki kot sijajna ustanovitev, kot narodui biser, kot straža na meji. Vsi njegovi tedanji pojavi so dihali goreče domoljubje. Kot ud dež. odbora je z blagim predsednikom grutVn Pačetom dosegel, da se je uvelo strogo slovensko dopisovanje, dočim smo sedaj v tem pogledu po nepotrebnem zopet nazadovali. Gosp. baron W in kler pa ni le spreten jurist, politik in finančnik, temveč tudi temeljit poznavate!) našega jezika, osobito v onih strokah iu tuko menda ne poiečemo preveč, ako pričakujemo od njega prav lepo, zrelo in izvrstno delo.
— (Porotne obravnave v Gorici) se prično \ii6 17. aprila. Mej dtugim pride ua vrsto znana Podgorska afera, dalje tri tiskovni pravde: prof. Babscb proti „Soči*, t d minski zdravnik dr. Braun proti „Rinnovarat ntu" in dr. Pontoni proti dr. Pittamitzu. Mej porotniki so samo trije Slovenci, velika večina pa Italijanov. Jako čudno je res, da sede na častnih sedežih ljudskih soduikov v deželi, kjer je komaj tret|iua prebivalstva italijanska, vedno le Italijan*, a vzlic raznim, opetovanim opominom se pravosodni minister nič ne zmeni za to — prikazeo.
— (Um ni h u ni v Gorici.) Velikonočno nedeljo začeli so voziti v Gorici trije novi veliki omui-busi. Prostora je v vnuke ni za 36 oseb, vozili bodo po leti od l/%6. zjutraj do večera in, če se pokaže potreba celo do polunoči. Plačevalo se bod« po 4 in po 6 kr. za osobo. Po leti bodo pa bajs vozili tudi po dvakrat na teden iz Gorica preko Ogleja v Gradež, kjer so morske kopeli.
— (Vesela vest.) „Eiiuost." poroča, da je bil kapituiarnim vikarjem kapitelja v Krku vsled smrti škofa Feretiča izbran od kapitelja dičm istrski rodoljub, deželni poslanec in kanonik g. dr. Fran Volarič.
— (Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju) so došli ti-Ie darovi: Gosp. dr. Josip Stare, c. kr. finančne pro-kurature pristav v Ljubljani 50 gld.; Slavna posojilnica v Črnomlji 5 gld.; g. dr. Fr. Celestin, vseuč. prcf. v Zagrebu 5 gld.; grof Alfred Coro-nini, državni poslanec 10 gld.; pl. A. Globočnik, drž. posl. 5 gld.; kan. Karol Klun, drž. posl. 5 gld. ; g. Vilj. Pfeifer, drž. posl. 5 gld.; vč. g. dr. A. Gregorčič, drž. posl. 5 gld. ; g. Povše, drž. posl. 5 gld. ; g Robič, drž. posl. 5 gld.; vč. g. dr. L. Gregorec, drž. poal. 5 gld.; Slov. posojilnica v Mariboru 50 gld.; g. Pavel Simon, knjigovodja v Mariboru 1 gld.; g. dr. Luka Senjak, vojaški duhovnik 1 gld. ; g. G. Jožef Rapoc, posestnik v Mariboru 1 gld. ; g. dr. J. Bezjak, c. kr. profesor v Mariboru 1 gld. ; g. Ivan Pele, potovalni učitelj v Mariboru 1 gld. ; g. Ausenek, privatni uradnik v Mariboru 50 kr.; g. dr. J. Nerat, nadučitelj v Mariboru 1 gld.; g. dr. Terč, zdravnik v Mariboru 3 gld.; g. Ivan Su-pau, posestnik v Mariboru 1 gld.; g. dr. Domin-kuš, odvetnik v Mariboru 5 gld.; g. Franc O. Ho-lasek, trgovec v Mariboru 1 gld.; g. Goričnik, c. kr. finančni svetovalec v Mariboru 1 gld. ; g. Alojzij Rakovec, južne železnice uradnik v Mariboru 1 gld.; g. Jožef Perko, železniški uradnik v Mariboru 1 gld.; g. dr. Jožef Pajek, profesor v Mariboru 3   gld. ;   g. Ivan   Koprivnik,   profesor v Mariboru
1 gld. ; g. S. Fontana, trgovec v Mariboru 1 gld.; g. H. Schreiner, ravnatelj v Mariboru 3 gld.; g. dr. R. Pipuš, koncipijent v Mariboru 1 gld.; g. Janko Košan, profesor v Mariboru 1 gld. ; č. g. Al. Zver, duhovnik v Mariboru 1 gld. ; g. V. Ko nig, lekarničar v Mariboru 2 gld.; g. Makso Moric, trgovec v Mariboru 1 gld.; g. dr. Radej, notar v Mariboru 1 gld.; g. B. Jentl, prokurist v Mariboru
2 gld.; g. Fr. Kočevar, trgovec v Mariboru 2 gld.; g. France Dolenec, trgovec v Mariboru 2 gld. Odbor se presrčno in spoštljivo zahvaljuje vsem dobrotnikom za blagodušne darove, posebno pa g. dr. Josipu Staretu, finančne prokurature pristavu in slovenski posojilnici Mariborski za njih visoka prispevka (50 gld.), kakor tudi g. Vilj. Pfeiferju, državnemu poslancu, kateri je izvolil darove nabirati. Bog plati !
— (V p r o b 1 a v o zjedinjenja hrvatske opozicije) prirede' Varaždinski rodoljubui meščani prihodnjo nedeljo dne 9. t. m. velikansk kornera, za kateri se delajo posebne priprave.
— (Nove stolico na Zagrebškem vseučilišči.) Na novo osnovale bo se štiri stolice na Fran  Josip' vem  vseučilišči v Zagrebu,  namreč za
nemški in zamadjaraki jezik in dotična slovstva, dalje druga stolica za splošno zgodovino na modro-slovni ftkulteti in stolica za upravno pravo na pravoslovni takulteti. Nastavili se bodo redni ali izredni profesorji, kakor bodo uanesle okolščine.
— (Hrvatska gimnazija na Reki.) Zagrebški listi poročajo, da je hrvatski gimnaziji na Reki — odzvonilo. Kam se bo umaknila vsled pritiska madjaronske „kulture", to še ni dognano, ker se poleg Sušaka tudi mesti Senj in Ogulin potegujeta zanjo. — Kakor znano, stavili so hrvatski rodoljubi na Reki vladi jako požrtvovalno ponudbo v svrho ohrauitve hrvatske gimnazije, a madjarska brezobzirnost, ki ima tudi pri Zagrebški vladi prvo besedo, je zmagala. — V saboru nadejati se je o tej stvari zanimive debate.
Razne vesti.
*(Gornjeogersko rn a d j a r s k o kulturno društvo) hoče za slovaško pokrajine osnovati dve madjaraki gledališki družbi, ki bi pospeševale madjarizacijo mej Slovaki. Slovaških otrok huje ne bodo več vlačili v madjarski Alfold, ker je vpč nego polovica otrok pobegnila zopet domu, kakor prizna sam „Pesti Napio". Pač pa hoče društvo pomnožiti število zavodov, v katero se oddajajo majhni otroki. Za učitelje, ki v pouku madjar-ščine dosezajo najboljšo uspehe na ljudskih šolah, določile so se nagrade po 50 goldinarjev.
* (Kaj je vse na M ad jurskem mogočo.) Župan v Modri prepovedal je gledališko predstavo slovaških diletautov naznanjeno za dan 16. t. m. Utemeljil je prepoved s tem, da se mora ideja madjarske državo in madjarskega drž, jezika povsod pospeševati. Ker hi se pa to po izključno slovaški gledališki predstavi ne samo doseglo, nego bi dalo celo povod krivemu tolmačenju in utegnilo kompromitirati „patrijotično" mišljenje prebivalstva, se dovoljuje le j>roti temu, da se deklamuj« kaka pa-trijotična madjarska pesem in da se vabila izdajo tudi v madjarskein jeziku. Proti tej nezaslišani ordonanci prote* 11 val i so prosilci prav odločno in uložili pritožbo do ministeratva.
* (Bivši minister v zaporu.) Charles Baihaut, bivši minister javnih del na Francoskem, ki je bil obsojen v pravdi na pet let ječe, nastopil je te dni svojo kazen. Dne 2G. m. m. po noči od vedli so ga z orleansko železnico v kaznilnico v Etampes, kjer je zaprt v posebni celici. Drugo jutro oblekli so ga v jetniško obleko. S tem je nekdanji minister zgubil svoje ime in postal samo štev. 71, ki se nahaja nad njegovimi vrati. Sic transit gloria mundi!
'* ( M e j n a r o d n a h i g i j e n i č n a razstava v Rimu.) Ob priliki XI. nvdiciuičnega kongresa, ki bode meseca septembra v Rimu, bode tudi mejnarodna higliemona razstava od 15. septembra do 16 oktobra. Nataučnejs poja8nila daje profesor L. Pogliani v ministerstvu notranjih zadev v Rimu.
* (Nov rešilni aparat,) s katerim se mogo pri požarih spuščati osobe iz gornjih nadstropij, izumel je komitatni tajnik F. pl. Bečić v Sriemu. Vukovarsko ognjegasno društvo j« poskušalo ta novi stroj in našlo, da služi prav dobro svojemu namenu. Izumitelj dal je svoji iznajdbi ime „Spuštaljka — Salvator".
* (Smrtno obsodbo izvršil je sam na sebi ) v Bmski jetnišnici roparski morilec Kari Vvmetal, ki je bil sredi februvarja meseca obsojen na smrt. Obesil se je v ječi, ne da bi bili kaj zapazili njegovi tovariši, katerih je bilo osem v isti celici.
Književnost.
— ^Ljubljanskega Zvona" četrti zvezek prinaša v svojem pesniškem delu ua prvem mestu izborno Aškerčevo arheološko legendo „Titus Marcus" iu lepo Ge stri novo „Balado o smrti", potem Doldnjčevo pesem „Hrepenenje" in dve Rastislavovi „Gazeli"; v pripovednem delu pa nadaljevanje N e rac i g r e n o v e g a „Abadona" in Kersnikove „Jare gospč le". Dočim se Nemci-grenova bajka odlikuje po nenavadnem dejanji, katero zna pisatelj jako prijetuo prepletati z globokimi n 11 ksijarai, pridobiva si Kersuikova povest čimdalje več prijateljev zaradi izredne plastike, s katero je risano življenje našo gospftde po kmetih. V ostalem delu je obseženo nadaljevanje razprave aPogubui maiik Bveta", kjer čislani pisatelj, prof. dr. S. Šubic, v poljudni obliki razvija teorijo, kako bi se narodje ubranili pogubnega vpliva denarne močf; drugi del Lahove dovtipno sestavljene razprave „0 pomenu naših krajevnih imen", lep članek prof. Štritofa o najnovejš'h umotvorih Ganglovih na deželnem gledališči in delih tega umetnika Bpluh. VVolfovemu slovarju stu odmenjeua dva spisa: v prvem podaja dr. Voftnjak na pod-lagi aktov in stenografiških zapisnikov iz deželnega
zbora natančno zgodoviuo tega znamenitega dela, v drugem pa nadaljuje prof. Valjavec svojo zbirko kajkavskih in ogerskoalovenskih besed, ki niso vzprejete v slovar. V .Prinosu k slovenskemu knji fitvu*, končno prof. Bežek navaja šolska izvestja od leta 1374/5 do leta 1677/8. Med književnimi poročili Čitamo oceno Cilenškove knjige „Naše škodljive rastline v podobi in besedi" (spisal —d) in poročilo o dr. Tertnikovi razpravi „O jeziku Prešernovem", kjer pisatelj L. P. na podlagi zanimljivih vzgledov dokazuje, kako potrebna bi že bda izdaja Prešernovih pesuij s pristnim tekstom. — „Listek" obseza na devetih straneh manjše ocene, književne novice domače in tuje i. t. d.
— „AgramerTagblatt" prinesel je v velikonočni prilogi jako duhovit esBai o našem pesniku A. Aškercu in lep prevud Gregorčičeve pesmi „ V e I i k o n očna".
— Slavenski jezik u liturgiji u Istri Odgovor kritičaru na jednu interpelaciju. (Spisal dr. Pran Volarič, kanonik Krški in deželni puBlanec istrski.) Preštampano iz „Naše Sloge". Trst. Tiskara Dolenc. Naklada „Naše Sloge". Str. 47. — Pred nekaterimi leti opazovati je bilo mej avstrijskimi Slovani močno gibanje, stremlječe za uvedbo slovansko liturgije. To gibanje Be je snovalo na pravni podlagi, ker bo razni papeži dovolili slovnu sko liturgijo narodom slovanskim, kar priznava sam JLeo XIII. v znameniti svoji okrožnici „Grande munua". Novodobni fanatični latinizatorji so se temu gibanju silovito uprli in ko se jim je še pridružil nuncij Galimberti z okrožnico do avstrijskih škofov z dne 11. maja I. 1887., bo izposlovali, da je vkupni pastirski list škofov Goriške nadškofije z dne 26. novembra 1887. I. tudi izrekel se zoper slovansko liturgijo. Že tedaj in pozneje je bilo opažati, da nekateri škofje nasprotujejo slovanski liturgiji tudi tam, kjer je od nekdaj v navadi, tako zlasti v Spletski in Poreško-Puljski škofi}i. Vsled tega so isterski hrvatski poslanci interpelirali o tej stvari dne 12. marc« 1892. I. in ta interpelacija je dala nekemu latinizatorju povod k raznim napadom ; dotično človeče je mej drugim trdilo, da Blovauska liturgija ni bila nikdar navadna v zapadni Istri. Ta, iz temeljite nevednosti in velike predrznosti izvirajoča kritika omenjene interpelacije je izzvala pričujoči odgovor. Kanonik dr. Volarič dokazuje v tej broSuriet z največjim znanstvenim aparatom, daje sveta stolica dovolila porabo slovau ske liturgiju (staroslavenski jezik in glagolske pis-menke) slovanskemu narodu ne glede na to, kje ta narod biva, in to dovoljenje v poznejših časih samo omejila na tiste pokrajine, kjer se je slovanska liturgija udomačila in cele veke ohranila. M>'l te pokrajine spada tudi zapadna Istra. Učeni pisatelj podpira to svojo trditev z neovržnimi, v vsakem oziru zgodovinsko in pravno podprtimi dokazi, a njegova knjižica m samo velevažna zato, ker dokazuje, da po cerkvenih naredbah spada zapadna Istra mej pokrajine, kjer je slovanska liturgija običajua, zanimljiva je tudi zato, ker je v njej zbranega tnuugn gradiva za rešitev tega preporuega vprašanja z ozirom na ostale jugoslovanske pokrajine. Glede" Istre bodo sedaj pač umolknili lat-nizatorski Iažiučenjaki, a bode li Volaričev dokaz imel kaj praktičnega uupeha, to je, žal, vprašanje, na katero sedaj še ni moči povoljno odgovoriti.
— .Kmetovalec" prinaša v št. 6. nastopno vsebino: Prvo spomladuo opravilo čebelarjevo; — Kako «e dene biku ubroček v uosV — Predivo iz Bolučnic; — Razne reči; — Vprašanja in odgovori;
— Gospodarske novice; — Uradne vesti c. kr. kme tijske   družbe.   —   Priloga „Vrtnar" prinaša na-stopuo vsebino : Precepljenje črešenj; — črni teloh ;
— Odstruujeujii vej : — Uporaba jagod v domačem gospodarstvu; — Vrtnarske raznoterosti.
— „Vienac", ta izborni hrvatski zabavni in poučui list, ki izhaja že 25. leto, priuuša v Št. 13 nastopno vsebino : Krvave uspomene (epska pjesan);
— Pričica o probodenem srru (Iz primorskoga ma logradskog živuta);   — Cnsmopolis,   roman, napisao ga l'aul^Bourget; — Hrvatsko glumište — (M. Š. iu Stjepan Miletič); — U dolini ovoj suzuoj (Miro ljub);   —  U našoj domovini prije trista godina (U Bpouien tristagudisnjice boja sisačkoga); — Listak.
— „V a t r o g as ac", prinaša v št. 7. nastopno vsebino: Zmimivi pokusi vatrogasnih štrca I jaka u ValpovBtinl ; — Neka| o gašenju požarjev v mlinih;
— Grof Rudolfu Noimanu Eurenfelski ; — Osnova vatrogasnog reda za Župauiiu Virovitičku; — Godiua
vatroga3čeva živ. ti; — Lhvareva žrtva; — \t vatrogasnih družtava; — Poviest dobrovoljnog vatrogasnog druitva Karlovačkog; — Svaštice. — Pitanja i odgovori. — Priposlano.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Praga 3. aprila. Poslanec Herold govoril danes o političnem položaju rekši, da se G hi ne morejo z nikomur družiti, kdor ne pripozna drž. prava in ravnopravnosti.
Beligrad 4. aprila. Splošno se govori, da je nastala ministerska kriza. Oficijozni listi prerekajo to vest, češ, da je neosnovana.
Gent 4. aprila. Socijalisti sklenili, da začnejo splošen štrajk, ako ne obvelja obče volilsko pravo. Na shodu bilo veliko tisoč so-cijalistov.
Rim 4. aprila. Pri srebrni poroki italijanske kraljevske dvojice zastopal bo ruskega carja veliki knez Vladimir.
Pariz 3. aprila. Me.ine ni mogel sestaviti ministerstva, ker nihče ni hotel prevzeti finančnega ministerstva. Carnot naročil Dupuvu, da sestavi novo vlado.
Pariz 4. aprila. Ker Pevtral ne mara prevzeti finančnega portfelja, odklonil Dupuy sestavo novega ministerstva.
Narodno-gospodarske stvari.
— Bekštanjska posojilnica v Ločah imela je v minulem sedmem  upravnem  letu 151.647 gld.
kr. denarnega prometa, namreč 76.864 gld. 35 kr., dohodkov in istotoliko stroškov uštevši gotovino koncem leta z 1432 gld. 11 kr. Zadružnikov bilo je kuncem leta 327, kateri imajo v deležih 4440 gld. in b pripisano dividendo 5224 gld. 56 kr. na dobrem. Hranilnih vlog vložilo se je 14 806 gl. 70 kr , izplačalo pa 13 399 gld. 33 kr., in je njih stanje z obrestmi vred iu z vloženim rezervnim fondom koncem 1892 leta 50 411 gld. 8l/a kr., katere so vložene ua 269 kniižicab. Stanje danih posojil znaša koncem leta 58.230 gld ; posojila dana bo 274 zadružnikom in sicer na meujice 52.979 gld. in na dolžna pisma 5251 gld., katera zadnja bo vknjižena na zemljišča. Konte zgube in dobička znese 633 gld. IO1 /a kr. Ako se odbije dovoljena nagrada 250 gld., ostane koncem leta 1892. čistega dobička 383 gld. 16*/» kr., kateri se po sklepu občoega zbora pripiše k rezervnemu fondu popreišnjih let tako. da znaša koncem leta 1892. skupni rezervni fond 2126 gld 16 kr. Hranilne vloge 8jirejemajo se. od vsakega. Če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 41/4%. Posojila dajejo ae proti 6% ua menjice in 5% na dolžna pisma samo zadružtnkom. Uradni dan: Nedelja in ponedeljek. Prošnje vsprejemajo se tudi druge dneve. Hranilne vloge, obresti in dividenda morejo se vzdigniti vsak uradni dan.
Listnica uredništva.
Gg. P. B. in S. P. v Kr . . . .: Vi pišete: „Ako takoj ne natisnite najinega dopisa, potem jaz nisem več naročnik vašega lista in vam bom S-i nekega drugega naročnika odvzel in potem bova oba — „Slovenca" naročila." Strašno! Obžalujemo le, da navzlic tej grožnji dopisa ne moremo objaviti, ker smo se prepričali, da se ne strinja z resnico in ker je poleg tega na sebi premalo zanimiv. Ako mislite, da vam daje naročnina tudi pravico, z neutemeljenimi dopisi zdražbo delati v svojem kraju, potem se pač motite. Poskusite tedaj slobodno s „Slovencem", ako Vam naša načela ne ugajajo. —
Narodno zdravilo. Tako se snu' imenovati bolesti ntesujnče, mišice in živce krepeiijofie, kot mazilo dobro znano „Moll-ov» francosko žganje in Hol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlHJenJH. Cena steklenici 9<> kr. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. iu kr. dvorni zalagatolj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi jo izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh steklenic ae ne pošilja. 2 (18—5)
I^otcirljaie mrećlte 1. aprila.
V Linci:       21,     20,     57,     16, 10.
V Trstu:      39,     76,     34,     33, 37.
Tujci:
.'j. aprila.
Pri Mulići t \Vi i- i.H-.ijc, llofiuan, Dohr.s, Krause, Rauscher, Skodlor z Dunaja — Sehnsohl, Ambrož i/, Ptuja, — Sprit7.er iz Brna. — Lovšin iz Ribnice. — (birier, Leban, D*uer iz Trsta  — Schajer iz Kamnika.
Pri Slonu: S.-'.Hud, Tscbiukl z Dunaja. — Lamcr iz Monakovega, — Majdič, DiukBr iz Kranju. — Ri^dl iz Kočevja. — Podgorski. .l.-nUo. Stare iz Kamnika. — Ličan iz Ilirske Bistrice. — VViesthaler iz Maribora.
Pri jii/ii<-iii kolodvoru: Stojan, Zore z Dunaja. — M.-/.m [i (l»»riee. — Brotau iz Beljaka.
Pri bavMrMkera dvoru: Riehel. Hiedl iz Gradca.
Umrli so v JLjiibljaui:
V deželni bolnici: 31. marca: Marija Koreučič,  mizarjeva žena,  59 let, srčna hiba.
1. aprila:  Franc Cerar,  dninarjev sin,   20 mesecev,
jf tika.
Meteorologično poročilo.
1 Dan	Čas opa-lovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
1. aprila	7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer	734 4 ms. 733 3 mm. 736 7 mm.	0 2» C 17-2" C 8 8° C	si. sev. si. zah. si. vzh.	jasno obl. jasno	0-00 mm.
2. aprila	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	739-3 nm. 740'4 mm. 741*8 mm.	4*6° C ia-o° c 5 8° C	si. svz. m. svz. brezv.	d. jas. d. jas. jasno	000 mm
-2 "E o. e« co i	7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer	742'4 mm. 7402 mm. 740O mm.	0 29C 140o c 5-8° C	si. svz. si. svz. brezv.	jasno jasno jasno	0 00
Srednja temperatura 8 7 , 7-5° In 6-7° za 1*3° nad iu 0 3" in 1-4° pod normalom.
Izkaz avstro-ogerske banke
z dne 31. marca 1893.
Prejšnji teden
Bankovcev v prometu   465,380.000 gld. <-f- 24,395.000 gld.)
Zaklad v gotovini    . 294 954.000 . (-f- 3,774.000
Portfelj..... 167,660.000 „ (-f 20.030.000
Lombard..... 21,406000 „ (-j- 969.000
Davka   prosta bankovcem reserva .   . 32,245.000 , (— Drž. not v prometu . 313,474.000 „ (—
20.700 962.000
JD~CLixa.jslssL borza
dne 4. aprila t. 1.
včeraj
Papirna renta.....gld.   98-76
Srebrna renta..... „ 98*60
Zlata renta...... „   117' 15
4°/0 kronska renta ... „ 96-70 Akcije narodne banke  . „   989*—
Kreditno akcije    ....      „ 358*40
Lordon....... „ 121*35
Srebro....... —•—
Napol........ B 965
C. kr. cekini..... „ 5*75
Nemške marke .... „ 59*37'/,, 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 . 260 gld. Državne srečke iz 1. 1864    .   .   100 „
Oger&ka zlata renta 4°/0......
Ogerska papirna renta 5°/0.....
Dunava reg. srečke 5% . . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4»/90/0 zlati zast. listi .
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfove srečke.....10 „
Akcije anglo-avst. banke . . . 200 „ Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v. .   . .
— danes
- gld.
98-85 98*70 117 — 96*95 9H5-— 856-60 121*55
148 gld 198 „ 115 .
129 120 201
160
'J77
9 66
5*75 59*50 . — kr.
n
*
50 J 25 „ 60 „ n
50 „
r
Prisrčni „Z Bogom!"
vsem dragim prijateljem in znancem, od katerih nam ni bilo pri našem odhodu iz Ljubljane več mogoče osobno se posloviti.
V Ljubljani,  dn«i 4. aprila 1893.
(340 >        Obitelj Habil-ova.
EE
G G
J
JEVA
zabela za Julie
dobiva se v steklenicah že od 45 kr. naprej pri H. *L. Wencel-u. (21)
C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic.
Izvod iz voznega reda
-t7-el?a.-v--r3.eg-bl od "L- oletoTora. 1892.
Nastopno omenjeni prihnjalni in <nihajalni časi označeni so v srednjeevropskem * asu.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol.).
Ob 8. url 38 min. zjutraj osebni vluk na Trbiž, Pon-tahol. Beljak, Celovec, Frunzonsfosto, Ljubno, Dunaj.
Ob 11. ari 55 min. prcdpoludno osebni vlak na Trbiž, Poutabel, Beljak, Celovec, Franzeusfeste, Ljubno, Dana).
Ob 4. ari 21 min. popoludtto osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solnotrrad, Inomost. Pariz, Line, Ischl, Budejevice, Plzeuj, Marijine vare, Eger, Fraiu-ove varo, Prago, Karlovo vare, Driiždanu, Dunaj via Aumtetten.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.).
Ob 7. ari 10 min. zjutraj osebni vlak z Dunaju via Amstetten, Draždanj, Prage, Francovib varov, Karlovih varov, Ejjer, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Soluogmda, Litica, Ischlja, Ljnbna, Celovca, Franzeusfeste, Trbiža.
Ob 4. ari 55 min. popolndne OBebni vlak z Dunaja, Ljnbna, Beljaka, Celovca, FrauzeuBfestu, Pontablja, Ti biža.
Ob 9. ari 27 min. zvečer osebni vlak /. Dunaja, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.).
Ob 7. ari 15 min. zjutraj v Kamnik. ,,   2.   ,, 10    ,,    popoludne v Kamnik. ,,   7.    ,, 00   „     zvočur v Kamnik.
Prihod v Ljubljano (drž. kol.)
Ob   6. url 35 min. zjutraj iz Kamnika. „   11.   ,,   08   ,,     dopoludno iz Kauimka. „    8*   n   20   „     zvečer iz Kamnika.
Sredttje-ovropski čas je krajnetnu času  v Ljubljani za 2 minute naprej. (12—70)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".