AMERICAN IN SPOUT FOREIGN : W LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, O MONDAY MORNING, JUNE 29, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV, 0jiJ°Ver opisuje te nemške sa-j, 1 !"ike kot ljudi, ki jih je ber-$a sabotažna šola trenirala fat 'aJ bolj še. prijetih nacijev so sle- j,0 ,Jr8:e John Dasch, star 39 ,vei,rnest Peter Burger, star 36 je služil leta 1931 v mi-tuiJjski narodni gardi), Heinle! ^einck, star 35 let in Rob-' fhirin, star 24 let. Ti so se eti^'i na obrežju v Long Islan- l\ ki so se izkrcali v Flori-e rPa: Edward John Kerling, Herbert Haupt, 22 let; gl^Thiel 35 let, Hermann jitter 32 let. eK^j teh nemških vohunov A '6riška tajna policija prije-9 ^hicagu, nekaj pa v New lic"' Postopanje proti njim [jipokah generalnega zvezne-'Jnika Biddla. Ker sta de-vojni, dobe lahko smrtno 11 |#Ver pravi, da so pripeljali Jf1' sabotažniki toliko raz-Ji»|ih snovi s seboj, da bi bili [bali tukaj sabotažo dve ' j^i njih so našli TNT, zaži-vrvice, ure za bombe, da tT^te ob gotovem času in Jčrne bombe, ki izgledajo "j°si premoga. tajno policijo so izpove-^a so imeli v načrtu raz-[Nti ameriške tovarne, ki Wjejo vojni material, mosto-W«zniške proge in vodne V načrtu so imeli razstreliti drugim tudi zatvornice S ' Dhio pri Cincinnati, vod-^eljavo za New York, elek-gonilno silo pri Niagar-f'apovih. "T^Črtu so imeli postaviti kolodvore in velike de-^""nt trgovine, da bi tako iz- Proti bombnim napadom Haffner Insurance Co., 6106 St. Clair Ave. zavaruje vašo lastnino proti škodi, povzročeni po bombnih napadih. Do jutri je plačala to zavarovalnino vlada, odslej jo mora plačati vsak lastnik posestva sam. Zglasite se za nadaljne informacije pri Haffnerju. Nov korporal! Tony Spech, eden od Spech bratov iz Glass Ave. je bil povišan v korporola. Nahaja se v Fort Custer, Mich. Čestitamo! RUSKO DEKLE JE DOBILO LENINOV RED Moskva.—Marija Majda, stara 23 let, je bila izučena bolničarka. Pa se ji je to opravilo zdelo pretiho in se je vpisala v armado. Kmalu je postala slavna po svoji spretnosti v streljanju in iznajdljivosti na patruljah. V soboto so jo proglasili za največjo junakinjo v Rusiji in kot taka je dobila naj- višje odlikovanje, Leninov red. Posebno se je izkazala zadnji teden pri gebastopolu, kjer jo je obkolila skupina Nemcev. Pobi 1 a jih je 20 in ko ji je zmanjkalo municije, je vzela puško nekemu ranjenemu Nemcu, jih pobila še šest in zadrža-vala nacije, dokler ni prišla pomoč. AMERICAN HOME AMERIŠKA )• 151 jemške podmornice so izkrcale sabotažnike a ameriškem obrežju; več so jih prijeli Nema ga Slovenaca! "R o y a I Yugoslav Center" iz Netv Yorka nam poroča t da se je vršila v sredo večer svečana večerja v Beli hiši v počasi kralju Petru 11. Poleg kralja in predsednika Roosevelta, bana dr. Ivana šubašiča, zunanjega ministra dr. Mom-čila Ninčiča, ministra dvora g. Kneževiča, poslanika g. Fotiča, pomočnik zunanjega ministra Jukiča, adjutants majorja Vohoske, so večerji prisostvovali razni odlični Amerikanci (kot našteva poročilo). Kar bi slovenska javnost v Ameriki rada vedela je to, kako da ni bil povabljen tudi slovenski minister Snoj, če so bili že Srbi in en Hrvat. Nam se zdi, da bi se prav spodobilo, če bi bil v takih sl-učajih tudi kak zastopnik Slovencev navzoč, ker prav zdi se nam, da poudarjamo skupno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ameriški marini so se izkrcali nekje v južnem Pacifiku za napad Atlanta, 27. jun,—Ena največjih eks p edicij ameriških marinov je dospela na neko točko na južnem Pacifiku, naj-brže v namenu, da bo služila' kot konica za napad Združenih ! narodov. j Radi strategičnih razlogov ni dovoljeno poročati, iz katere-! ga pristanišča so dospeli marini, niti točke, kjer so se izkrcali. Samo toliko je prišlo za javnost, da je bila to ena največjih in najbolj opremljenih ameriških ekspedicij v tej vojni. Kot se sodi, je bilo v tej ekspediciji na tisoče ameriških marinov z vso bojno opremo. To so ameriški Vojaki, ki se trenirajo v Panamski džungli. Kot vidite, drže puške lf:°JmCe VT ° ""t glaV°' da 0Stanei0 SU,IS' k0 brodij° Ameriška vojska se aobro pripravlja za udar na Hitlerja in Japonce. Dan ofenzive ni več daleč RAZNE BOJNE FRONTE: j EGIPT — Angleške in osiške čete so se včeraj sprijele v več bitkah, toda glavna angleška linija pri Matruhu je še vedno nedotaknjena. RUSIJA — Nemci so odprli novo fronto v sektorju Kursk, 280 milj južno od Moskve. BRANITELJI Sebastopola so odbili nove napade. Rusi so začeli s protinapadi pri Har-kovu. KITAJSKA — Kitajci so vzeli Japoncem važno bazo v provinci Honan, odkoder so Japonci ogrožali Sibirijo. Kitajski bombniki so potopili dve japonski ladji. ANGLIJA — Angleški bombniki so že drugič napadli Bremen v zadnjih treh dneh. Kot se govori v Londonu, ne more biti več dosti Bremena na površju. --o- Bolgari so masakrirali 130 Grkov London. (ONA). — Grški krogi poročajo, da so Bolgari v treh grških vaseh pobili 130 moških, žensk in otrok. Bolgari so se osvetili za sabotažo proti bolgarskim okupacijskim četam v Macedoniji. V eni izmed teh vasi so Bolgari pognali v domačo cerkev 57 moških, žensk in otrok in jih vse do zadnjega pobili. Sabotažniki so razdrli več cest severno od Soluna: --o__1 i Tretja obletnica smrti ] Louis J. Pirca j Danes je minilo tri leta, kar ' je umrl naš urednik Louis J- , Pire. Njegovi številni prijate- ' lji se ga še vedno pogosto spominjajo. Naj počiva v miru. 1 Hčerka je! ] Pri družini Mr. in Mrs. Wil- 5 liam Milavec se je oglasila teta c štorklja in pustila zalo hčerko. * Materino dekliško ime je bilo ] Frances Rode, hčerka Mr. in Mrs. Frank Rode, ki sta že sedmič stari oče in stara mama. Mrs. Ma- ' ry Milavec iz 71. ceste je tudi/1 zopet stara mama. Mati in dete h se dobro počutita v St. Thomas'1 bolnišnici v Akron, O. čestitke! > ( Deseta obletnica i Jutri ob osmih bo darovana v < cerkvi Marije Vnebovzete sv. j maša za pokojnim Johnom Er- ( žen v spomin 10. obletnice nje- j gove smrti. Sorodniki in prija- ] telji so vabljeni. ; Angleška armada stoji pripravljena na sprejem osiščapredMatruhom Kairo.—O j a č e n a angleška armade stoji 15 milj pred Ma-truhom in čaka na udar osiških divizij, ki so naperjene proti Aleksandriji, 165 mil j proti vzhodu in na Suez, ki leži za Aleksandrijo. Angleška armada je pripravljena, da brani to izbrano linijo do zadnjega moža. Priznava se, da je položaj zelo resen, toda Angleži pravijo, da sovražnik ne bo prestopil te linije, dalje proti Suezu. Od petka na soboto je prodrl general Rommel 15 milj naprej, toda njegov pohod je očividno precej zmanjšan. Ako bo hotel general Rommel prodreti do reke Nila, bo moral prebresti 40 milj puščavskega peska, preko katerega, kot trdijo izvedenci, ne more moderna armada. -o- John Trček umrl Včeraj zjutraj je umrl v New Yorku John Trček, dolgo-' letni urednik Glas Naroda. Bil je znan po-svoji posebni koloni "Peter Zgaga." Odkar so mu odrezali nogo, je vedno bolj slabel. Zapušča ženo in dvoje otrok. Bil je zelo zmožen urednik in priljubljen med'ameriškimi kolegi. Naj mu bo lahka ameriška zemlja. Pobiranje asesmenta Tajnica društva sv. Marije Magdalene, št. 162 KSKJ bo nocoj od 6 do 7 v stari šoli sv. Vida v svrho pobiranja ases-mentov in drugih društvenih zadev. NOVINCI LAHKO OSTANEJO DOMA 14 DNI Z današnjim dnem stopi v veljavo nov sistem, po katerem bodo vojaški novinci, ki to žele, ostali lahko še dva tedna Idoma potem, ko so bili sprejeti v armado. Toda vsak, ki je klican k vojakom, oziroma na zadnji nabor, mora že vnaprej vedeti, ali hoče naravnost v taborišče, ali hoče še ostati doma. Oni, ki hočejo iti takoj v taborišče, morajo prinesti svojo prtljago s seboj. Takoj, ko so zdravniško pre- iskani, vsakega vprašajo, ali hoče takoj v taborišče, ali hoče ostati še dva tedna doma. Tisti, ki hočejo ostati, bodo postavljeni v rezervo in po dveh tednih skupno odpotujejo v vojaško taborišče. Za prevoz in prehrano po poti plača tudi za te armada. Ta sistem je boljši kot do-zdaj, ko je moral vsak, ki je prestal zdravniško preiskavo od vojaškega zdravnika, takoj na-Pi'ej v taborišče. i —————————— : Washington. — Predsednik Roosevelt in premier Churchill ^ sta podala skupno obljubo, da bosta v kratkem izvedla napad na } Nemčijo, kar bo odvrnilo nemško vojaštvo od ruske fronte. Izjava je prišla potem, ko je ----- bil premier Churchill zopet na varnem v Angliji. V izjavi je ' rečeno, da je zdaj glavni pro-| blem zaveznikov prevoz čet. Toda najsi je izguba ladij radi akcije podmornic na Atlantiku velika, pa je produkcija ladij -vedno večja. Angleška in ameriška mornarica sta s podvojeno silo na lovu za osiškimi podmornicami. V tej izjavi obeh voditeljev ni nič omenjena druga fronta, ker tako zahteva vojaška strategija. Toda mnogi opazovalci položaja trdijo, da bo vrženih milijone ameriških in angleških vojakov, ki se zdaj trenirajo na angleškem otočju proti kontinentu, ki ga ima okupiranega Nemčija. Nekateri trdijo, da ta dan napada ni več daleč. Roosevelt in Churchill sta pri razgovorih vzela v poštev vse okoliščine za napad, tako moč zaveznikov, kot moč osišča. Združeni narodi so v popolnem soglasju glede načrtov za bodočo vojno in za končno zmago, se glasi izjava predsednika Roosevelta in premierja Churchilla. -i—o-- K vojakom V soboto je poslala 49. naborna komisija sledeče naše fante v armado: Rudolf Kolesar, Albert Schneider, Anthony Lo- < gar, Frank Blatnik, William Juratovac, Paul Prostor, Kari i Krantz, Joseph Svetin, George ; Turopoljac, Charles Russ, Teodor Kastelic, Frank Gerjevic, John Sajovic, Matthew Zdravje, Stephan Zdravje. Robert Debevec je bil dodeljen v rezervni letalski kor in bo poklican pozneje. --o-- ! Rev. Anton Pirnat umrl Sinoči je umrl Father Anton Pirnat. Eh je župnik na slova-, ški fari sv. Rožnega Venca v To-ledo, O. Bil je eden izmed štirih bratov duhovnikov: Joh)n Pirnat v Anaconda, Mont., Michael v Butte, Mont., Louis v Eveleth, Min. Doma so iz Dravelj pri Ljubljani. Pokojni je prišel v Ameriko nekako 1910. Svoje teološke študije je dovršil v St. Francis, Milwaukee, Wis. Bil je najmlajši izmed štirih bratov. Naj počiva v miru. ---o- Nocoj je važna seja Odbor Jugoslovanskega kulturnega vrta vabi na važno sejo nocoj ob 8. uri v Knausovi dvorani. Ne samo odborniki in podporniki vrta, marveč tudi drugi zastopniki skupin jugoslovanskega; naroda: Slovencev, Hrvatov in Srbov. Imamo zopet pred seboj veliko in pomembno prireditev, kakoršne še dosedaj nismo imeli, vršila se bo na prostem v Gordon parku na dan 16. avgusta popoldan in zvečer. Vsak zaveden Jugoslovan bi naj bil zainteresiran za to izvanredno prireditev. Ne recite, da niste odborniki ali član vrta, vsak je ud naroda, kot tak poklican, da ( nekaj stori za dobro ime naroda.—Predsednik. Vojaki pridejo sem Vojni oddelek je zagotovil županu Lauschetu, da bodo poslani v Clevelandu za 4. julija, ko bo- . mo praznovali "Festival svobode," vojaštvo iz taborišča Cus- ' ter, Porrest in Perry, da bodo korakali v paradi. Glavni maršal bo sodnik Stanley Orr. Na tisoče trgovin bo v sredo prodajalo za 15 minut samo bonde Vse ohijske trgovine, male in velike, bodo sodelovale v kampanji, da prodajo ohijsko kvoto vojnih bondov v znesku $55,-151,000. Kvota za okraj Cuyahoga je $14,981,600. Ta kampanja se prične v sredo 1. julija. Kot rečeno, bodo vse trgovine in prodajalne, male in velike, stopile v akcijo v sredo opoldne in ne bodo za 15 minut prodajale drugega kot vojne bonde in znamke. Toda teh 15 minut je samo kot ogromen pogon za začetek. Kampanja bo trajala ves mesec julij in tekom celega meseca boste lahko kupili v trgovinah vojne znamke, ali obljubili, da boste kupili vojni bond. Nov grob Po dolgi bolezni je umrl Joseph Chandek (Perhavec), star 49 let. Doma je bil iz vasi Ja-neževo brdo, fara Prem na Notranjskem, odkoder je prišel v Cleveland pred 33 leti. Žena mu je umrla pred tremi meseci. Tukaj zapušča dva sina, Ludvika in Milana ter dve hčeri, Mary in Molly, brata Antona, v starem kraju pa brata in eno sestro. Bil je član društva Car-niola Hive, št. 1288 T. M. Pogreb bo v sredo zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. in na Ičalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalie. Merjenje sladkorja Gospodinja, ki bo kuhala zelenjavo ali sadje, lahko dobi 10 funtov dodatnega sladkorja v ta namen za vsako osebo. To je samo za prezerviranje. V mestu je tak naval, da so odprli še en urad in sicer v Marion poslopju, 1274 W. 3. cesta, v pritličju. Ure so od 8:30 zjutraj do 4:30 popoldne. Drugi prostor je pa Crown poslopje na Lakeside Ave. in zapadna 3. cesta. Predmestja dobe dovoljenje v svojih mestnih hišah. Pozor, Euclid! Pridite Euclidčani nocoj ob osmih v Društveni dom na Re-cher Ave. Tam se bo pričelo nocoj s šolo, kako se je treba obnašati v slučaju zračnih napadov. Vsak je dobrodošel, moški in ženske. PRI NEMCIH SO DOBILI ZA $150,000 AMERIŠKEGA DENARJA -- skupini dobro treniranih sabotažnikov so Nemci izkrcali v Ameriki, ki so pripeljali s seboj I vso potrebno pripravo. Namenjeni so bili ostati dve leti in uničevati v tem času ameriške naprave. vedli paniko med ljudmi in zlomili moralo prebivalstva. Ameriška tajna policija je našla pri njih denarja za $150,000 v ameriški valuti, s katerim bi plačevali svoje pomočnike. Vsi prijeti govore dobro angleščino in so bili svoječasno vsi zaposleni v Ameriki. Več od njih so bili člani Ameriško-nem-škega Bunda in večina so šli domov v Nemčijo med 1939 in 1941. Naciji so jih trenirali v posebni šoli blizu Berlina. Jemali so jih v razne tovarne in jim tam kazali, kako najuspešnejše .uničijo tovarno ali najvažnejše dele iste. Vsi prijeti so priznali, da so bili poslani v Ameriko radi sabotaže. Ameriška obrežna straža je storila potrebne korake, da se v bodoče prepreči izkrcavanje vohunov in sabotažnikov. Zavarovalnina proti vojni škodi stopi v veljavo 1. julija Washington. — War Damage Corp. je pooblastila zavarovalne družbe, da zavarujejo poslopja in naprave proti škodi, ki jo povzroči sovražna akcija. Ta zavarovalnina stopi v veljavo 1. julija, ker vladna zavarovalnina preneha o polnoči 30. junija. Ker zavarovalne družbe nimajo na rokah zavarovalnin-certifikatov, imajo pravico izdajati pismeno garancijo za eventuelno škodo. Ta garancija bo v veljavi do 31. julija, v tem času bodo pa že izdani pravilni certifikati. n' New York, 27. junija. — Nemci so deloma izvedli eno naj-"ejših podvzetij, ko so izkrcali na ameriškem obrežju dobro 11 "rane sabotažnike, ki so prinesli s seboj vse potrebno orodje Oprave, da bi rušili ameriške tovarne. Tako naznanja J. Ed-g Hoover, načelnik ameriške tajne policije, kem teh nemških sabotažni-so prijeli, je rekel Hoover in , njih razdirajna priprava tl enjena. Eno skupino štirih so prijeli na Long Islandu l %w Yorku, drugo pa v Flo-g emške podmornice so izkr-štiri sabotažnike 13. junija ^ng Islandu, druge štiri pa j 'zini Jacksonville, Florida, '"i pozneje. _Hoover pripoveduje, da jjspeli oni štirje, ki so se iz* iT1 na Long Islandu, v čolnih flvčuka do obrežja in iz pod-' 'ice, ki se je ustavila 500 "v od obrežja." Ko so dospe-^obrežje, so se preblekli v : g 'ško civilno obleko, zakopa-j1 obrežju dinamit in drugo, ^pripeljali s seboj v razdi-1 ! namene, potem so šli pa jfič proti New Yorku. j ^ko so napravili oni, ki so frčali na floridskem obre- Naša narodna noša mora biti zopet prva Iz povsem zanesljivih virov vemo, da je splošno mnenje v Clevelandu, da so Slovenci odnesli pri vseslovanski paradi 21. junija prvenstvo. Tega ne pravijo samo, Amerikanci, ampak tudi vse druge slovanske narodnosti, ki so tudi same udeležile festivala. Če nam dajo tako priznanje celo tisti, ki so bili sami udeleženi in ki so morda sami pričakovali največjo pohvalo, potem je ta pohvala toliko več vredna. Zdaj se pripravljamo za Festival svobode, ki bo na 4. julija v mestnem stadionu. Takrat bodo zopet narodne noše imele glavno mesto. Do 36 narodnosti bo nastopilo in se kosalo, katera ima lepšo narodno nošo. Takrat zopet pričakujemo, da bodo odnesli Slovenci oziroma Slovenke prvo priznanje, tako po svojih lepih narodnih nošah kot po velikem številu navzočih narodnih noš. Do 90,000 ljudi se pričakuje takrat v stadionu, ki bodo gledali in precenjevali narodne noše. Na vas, ki imate narodne noše, je ležeče, kako boste rešili čast slovenskega naroda. Vsi, ki imate narodno nošo, morate nastopiti. Pomnite, da je narodna noša samo slovenska in da ne pozna nobene stranke. Na prvem sestanku slovenskih skupin se je pokazalo, da nekatere naše Slovenke to dobro razumejo. Vsa čast jim! Priglasite se še druge. Nad 100 narodnih noš se je že priglasilo. Toda naj jih bo 300 in še več. Za število udeležbe ni nobene meje. Več ko vas bo v narodnih nošah, sijaj-nejši bo pogled na vas. Jugoslavija ni umetna tvorba, ampak naravna nujnost Časopisi Catholic Times, Catholic Herlad in The Univers so v Angliji priobčili izvlečke iz govora jugoslovanskega poslanika g. dr. Alojzija Kuharja, ki ga je imel v Manchester-ju v katoliški vseučiliški ligi na katoliškem tednu v Manchestru. Dr. Kuhar je govoril o položaju katolikov v Jugoslaviji in povedal, zakaj so katoliški Slovenci in Hrvati s takim veseljem sodelovali pri ustvarjanju skupne države s svojimi brati Srbi, ki so pravoslavne vere. Pokazal je, kaj so dosegli katoličani v štiri in dvajsetih letih v polni svobodi, ki je več kot tisoč let v prejšnjih političnih razmerah nisO imeli. "Katoliško prebivalstvo Jugoslavije," je dejal dr. Kuhar, "je dolga stoletja živelo v drugih državah, ki so imele samo ta cilj, da bi jih nacionalno uničile. Nikdar niso bili deležni . tistih pravic, ki so izvor božjega in naravnega prava in ki so atribut vsakega, pa tudi najbolj primitivnega človeškega bitja. Ko so dosegli svojo lastno državo, so mogli razviti svoj genij v plodovitem delu. Teh 24 let, v katerih so katoličani in pravoslavni iste krvi živeli drugi poleg drugih, so triumfalen dokaz za vso ostalo Evropo, da katolicizem, če se mu da svobodo, svobodo uporablja samo v korist naroda samega, kar je tudi razumljivo, kajti narodna svoboda je med temeljnimi načeli krščanske morale. V nadaljevanju svojega govora je dr. Kuhar razložil sedanji položaj Jugoslavije in prizadevanje sovražnika, da bi razdvojil Srbe, Hrvate in Slovence, da bi med nje postavil meje prelite krvi in ubojev, a to samo zato, da bi jugoslovanske narode razdvojil in uničil. Govoreč o potrebi, da je treba Jugoslavijo kot naravno skupnost Srbov, Hrvatov .in Slovencev integralno obnoviti in vključiti v novo urejenje povojne Evrope kot njen organski steber. Naša naloga tu in v Ameriki je v glavnem ta, da prepričamo zavezniške narode in zlasti angleško govoreče demokracije, da je Jugoslavija kot skupni dom vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev element solidnosti za vsako novo Evropo, ki se želi obvarovati v bodočnosti nemškega in italijanskega nasilja. Ta Jugoslavija je produkt tisočletnih idealnih naporov in žrtev. Ona ni umetna tvorba, temveč naravna nujnost, ki jo zahteva tudi krščanska morala. Razni predlogi prihajajo o bodoči ureditvi v centralni južnovzhodni Evropi. Mnogi med n*imi se grade na ruševinah današnje Jugoslavije. Med njimi so reformatorji, ki mislijo, da bi bilo mnogo boljše, če bi se zbrale v srednji Evropi vse države katoliške vere brez ozirov na njihovo plemensko individualnost, češ da bi bila vera mnogo solidnejša vez za ohranitev medsebojne solidarnosti in da bi bila vera najsolidnejši temelj zs tako srednje-evropsko federacijo. Vprašam vas, kaj bi to pomenilo? Nič drugega kot uničenje jugoslovanske državne skupnosti. Moram vas opozoriti, da so take ideje nezdrave, fantastične fata morgane, da so igra s svetimi besedami, ki bi v političnem smislu v zgodovini nikdar nič ne pomenila. Več kot tisoč let smo mi, Slovenci in Hrvati, živeli v državi, ki je imela katoliško dinastijo, v kateri je živelo katoliško prebivalstvo. Vendar so nam politični režimi v državi odrekali,najosnovnejše pravice krščanske morale. Po drugi strani smo komaj 24 let živeli v svobodni narodni državi, v kateri je prebivalstvo pripadalo raznim veram, pa smo mogli razvijati svoje moči in dosegli smo večje rezultate kot kdajkoli prej v zgodovini. Kar se nas tiče, smo podali dokaze. Zaradi tega vas opozarjam, ne verjemite propagandi, ki se igraš svetimi besedarni, ki pa ima čisto Lojzetu Pircu v blag spomin "Jamica tiha, kotiček miru, v tebi ni križa, težav, ne joku. Kratki so dnevi, na svetu za nas, urno nam zgine odločeni čas. . ." že tri leta so danes minila, odkar se je od nas nanagloma poslovil urednik Ameriške Domovine, Mr. Louis J. Pire. V teh treh letih se je na svetu mnogo predrugačilo in spremenilo, kar nam dela življenje z vsakim dnem resnejše. Tako, da skoraj privoščimo ljubi mir našim dobrim prijateljem, ker na tem svetu ga itak ni! Vendra mehko otožni so spomini, ki nas vežejo na Vas, Mr. Pire in si mislimo, da bi nam bilo lažje, ako bi bili Vi še med nami. Zares zapustili ste nas vse premlad, veselega značaja, popustljive narave, s sto in sto načrti v svoji vedno nemirni duši. Vemo, da ste tam, kjer bridkosti in krivice več ni in ne moremo si kaj, da ne bi Vas prosili, da v duhu z nami delite naše vsakdanje težkoče. Gotovo nam bo lažje prenašati, dokler ne pridemo za Vami. Kaj naj bi Vam povedali po treh letih Vaše odsotnosti, kakor, da se je treba še vedno boriti in žrtvovati za vsako narodu koristno akcijo in med nami ni še tiste zaželjene sloge, kakor tudi ne medsebojnega sporazuma, kot bi si želeli in za kar ste tudi Vi strmeli. Mogoče pridejo jasnejši dnevi potem, ko se bodo naši mladi rojaki in rojakinje vzbudili k narodnem delu. Zna biti, da med njimi bo veliko več tolerance kakor tudi iskrenosti. Mi smo pa še kar naprej vajeni .kot smo bili, namreč, kar eden zida in za kar se trudi, pride drugi, ki podira in tako se moramo ukvarjati proti vsem zaprekam ako hočemo, da doprina-šamo narodu vsaj nekoliko tistih zaslug do katerih je opravičen. Da bi bile te vrstice kot lepo pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!" Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in je rodila — vzrastla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih gleda, ob-strmi pred tem čudom božjim, srce vztrepeče od same sladkosti; zakaj gore in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu narodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi. Vse, kakor je rekel, se je zgodilo; bogatejši so pač drugi jeziki; pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo — ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde po-jo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj. Vesela domovina, pozdravljena iz veselega »srca." Tako se je izpovedalo Cankarjevo srce, ko je čutilo lepoto in svetlobo tvoje in moje rojstne domovine. Toda, če bi pisatelj Cankar danes še živel in bi se ozrl naokrog, bi bila bridkost v njegovem srcu, kajti videl bi množice zasužnjene, trpeče brate in sestre, ki so žalostni in be-težni, umirajoči od strahu in pomanjkanja. Stopil bi med nje kot prerok ter ponovil pesem vstajenja, ki je polna velikega upanja in ljubezni: "Preko gore trpljenja drži cesta v večno radost, preko smrti drži cesta v življenje. Visoko do neba se je vzdignilo znamenje in vse trudne oči so zastrmele vanj. Ura bridkosti je bila ura spoznanja. Teman je stal križ na Gol-gati, kajti za njim je plamenela vsa daljava v zarji paradiža. "Upajte, koprneče oči! Ne kapljica plemenite krvi, iz čistega srca izlite, ni kanila brez koristi. Korak, pod križem trepetajoč, je namernjen veselju nasproti." To so Cankarjeve preroške besede. še več. V "Beli krizantemi" je prerokoval o naši pravi sloven- auhteče vrtnice, položene Vam, Mr. Pire, na prezgodnji grob v spomin na Vaše vrline in dobrote, za katere ste se žrtvovali na svetu. Kratki so dnevi in morda ni več daleč naš zadnji. Da bi le bil lep, kakor je bil Vaš, to si želimo vsi, ki Vas bomo ohranili v trajno blagem spominu. Albina Novak. -o-- Janko N. Rogelj: Nebesa pod Triglavom! Mnogo lepih in zvonečih sla-vospevov so napisali naši slovenski pesniki in pisatelji o svoji mali in lepi domovini. Toda vse te nepozabljene slavospeve pa prekaša slavospev umrlega pisatelja Ivana Cankarja, ki je o svoji domovini zapisal sledeče besede: "O domovina, ko te je Bog ustvaril, je te blagoslovil z obema rokama in je rekel: "Tod bodo živeli veseli ljudje!" Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od izhoda do zahoda, šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje — puste leže' tam, strme proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno perišee lepote; razsul jo je na vse štiri i strani, od štajerskih goric dol strme tržaške obali, ter od Triglava do Gorjancev in je rekel: "Veseli ljudje bodo živeli tod; ski bodočnosti, ko je zapisal: "Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več krizantema siro-makova, temveč bogastvo bogatega. že slutim zarjo tistega dne, sluti jo vse moje najgloblje in najčistejše hrepenenje. Ne, ne hrepenenje samo! Moje delo je slutnja zarje, vsaka moja beseda in vse moje življenje, že slišim dleto, ki kleše granitni temelj novi zgradbi." Da, slovenskemu narodu v domovini prihaja vesela bodočnost po tej vojni. Toda, ko bo konec vojne, bo "v nebesih pod Triglavom" razdejanje, pomanjkanje, zalest in bridki spomin na preteklost. Okoli požganih domov in zaraščenih njiv, preko prezgodnjih grobov in ob misli na vse one, ki se nikoli več ne vrnejo iz izgnanstva, bo stopala trudna noga preživelega slovenskega kmeta, ki bo z obupom gledal na prazne skednje, hleve, svinjake in drvarnice. Ostale so mu le trudne, dolge roke, katere tišči v praznih žepih. Nemirno in napol ugaslo oko se ozira na priprta hišna vrata, odkoder je vrelo kmečko življenje v jasni poletni dan. Koliko turobnih spominov mu zapira solzne oči: Sin je umrl v nemškem jetništvu, hčer so mu odpeljali v belo sužnjost v Nemčijo, ali še' živi . . . žena polega in čaka smrti. Ni člove- ka, da bi ga pozdravil s toplo besedo ter podal iskrico tolažil-nega upanja. Tako je sam in obupan, da se mu šibi j o kolena. Prestal je grozodejstva vojne, toda ob tem trenutku bije večji duševni boj sam s seboj, kot kdaj popreje v življenju. Iz suhih in ovelih ustnic prihajajo poltihe besede: "Ali je še živa duša na tem velikem svetu, da bi mi dala skorjo kruha in pokazala pot v bodočnost?" V lepi naši domovini, "v nebesih pod Triglavom" bo stal ta naš krvni brat, ko mine ta vojna. V Ameriki pa se danes najdejo ljudje, ki bi se nasmehnili temu bratu in njegovemu trpljenju. Sramota! Saj ko pišem, ne prosim za sebe, ne prosim v mojem imenu, ampak v imenu vseh slovenskih bratskih organizacij za vse reveže v domovini, ki so različnih prepričanj, kot smo tudi mi v Ameriki, toda eno smo vsi — Slovenci. če je še kaj prave ljubezni,-naj se sedaj pokaže. Morebiti pa za nas tudi veljajo besede, katere je zapisal slovenski pisatelj Kocbek, ko pravi: "Kaj si bomo lagali, krščanske družbe že dolgo ni več, ker krščanske ljubezni ni več . . . Prava ljubezen znova molči, pribita na križ." Če je ta pogrešana ljubezen res pribita na križ v ameriški Sloveniji, potem je skrajni čas, da jo strgamo s križa in napolnimo z njo naša srca ob tej težki uri, katero preživlja naš narod v domovini onkraj morja. Slovenske naselbine po Ameriki, organizirajte se v lokalne odbore slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki. Eno društvo v naselbini naj zavzame inicijativo; združite se v skupno pomoč, saj vaše podporne organizacije so že združene nad leto dni ter vas pozivljejo k delu. Koliko je še slovenskih naselbin v, Ameriki, ki se še niso odzvale. Kje ste, voditelji teh naselbin? Kje ste, uradniki naših podpornih bratskih društev? Organizirajte se, kot so to napravile naselbine: Joliet, Cleveland, Chisholm, Sheboygan, Milwaukee, Ely, St. Louis, Chicago, Waukegan, Lloyd ell, Butte, Pittsburgh, Far re 11, Lorain, Clinton, Salida, Rock Springs, Barberton, Aspen, Pueblo, Denver, La Salle, Johnstown, Trinidad, Claridge, Indianapolis in Strabane! če je bilo mogoče v teh naselbinah, mogoče je tudi v vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Ali ni res? Vstaši so ubili dr. Ivana Sombola Iz Euclida drugačne cilje. Prepričan sem, da mora Jugoslavija, zedi-njena kot je danes v skupni ljubezni in skupni bolečini bratov iste krvi vstati in da ji je treba v novi ureditvi dati tisto mesto, ki ji pripada kot organski skupnosti, ki je ni mogoče razdeliti. Njeno politično odposlanstvo naj bi bilo, da bi bila na svojem prostoru orodje napredka in miru, njeno versko odposlanstvo pa, da bi s stikom med brati raznih krščanskih ver pripravila tisto veliko zedinjenje vseh krščanskih ver, za katero katoliška cerkev od vekov dela, za katero sleherni dan moli v svoji liturgični molitvi." Zopet se nam bliža 4. julij — Dan neodvisnosti. Kaj ta narodni praznik pomeni, je težko zapisati. če bi mi ta dan izgubili, potem bi šele vedeli, kaj smo imeli, kot to dobro vedo vsi po nacizmu in fašizmu podjarmlje-ni narodi. Želja nas vseh mora biti in gotovo je, da bi 4. julij 1943 praznovali ne samo v Ameriki, ampak praznovati ga morajo narodi širom sveta. Ker pa bosta letos ob tej priliki dva praznika skupaj, to je, sobota in nedelja, bo gotovo več naših rojakov prišlo obiskat svojce v Cleveland. Zato pa apeliram na vse naše klubove člane, kakor tudi na naše prijatelje, da pridete pogledat tudi k nam v Slovenski društveni dom na Recher Ave. in s seboj pripeljite tudi svoje prijatelje. Imamo lepe balincarske prostore, lep vrt in na novo prebarvane in dekorirane klubove prostore, katero delo je izvršil človek, ki je mojster v tem, to je naš Mr. A. Pluth & Sons. Torej, na svidenje, Ogrin, tajnik. Newyorški "Times" prinaša v nedeljski številki sledeče zanimivo pismo uredniku: "Nam, izseljencem iz zasedenih pokrajin često pravijo, da bi vesti o zverstvih napravile na ameriško javnost globlji vtis, če bi med navedenimi imeni žrtev bila tudi imena, znana Američanom, ki so obiskali našo domovino. Z bolečim srcem lahko to storim v slučaju dr. Ivana Sombola, ki je bil 18 let priljubljeni zdravnik Ameriškega Doma za jugoslovanske otroke v Selcu v Hrvatski. Poročilo, je prav kar prispelo pravi: "Pred dvema mesecema so vstaši (tako se imenuje vojska izdajalske Paveliče-ve vlade) ubili dr. Ivana Sombola. Obtožili s9 ga, da je bil komunist, kar pa, kot je znano, ni resnica." "Pisec dobro ve, da dr. Som-bol ni bil komunist in da se sploh ni zanimal za politiko razen, kolikor se je vsak človek zanimal zanjo; da je bil čeprav hrvatske krvi, jugoslovanski nacionalist — kar pomeni, da ni hotel da bi se Hrvatska oddelila od ostalih delov jugoslovanske skupnosti, razen denarnih zadev. Ko je sedanji kralj Peter II. bil kot dve letni otrok poslan septembra 1925 na okrevanje blizu Doma, v znak kraljeve naklonjenosti do ustanove, ki jo je postavila ga. Grujič s pomočjo ameriških prispevkov, je bil dr. Sombol njegov zdravnik. Zraven Ameriškega Doma je bilo blizu Crikvenice češkoslovaško zdravilišče za otroke in več katoliških otroških domov. Dr. Sombol je povsod bil zraven in v vsej pokrajini ni bilo nobenega jugoslovanskega zdravnika ali javnega delavca kakršnekoli vrste, ki bi bil tako priljubljen kot je bil Ivdn-Sombol. Bil je tudi_ ravnatelj Šole Narodnega Zdravja v Zagrebu in prijatelj Ivana Me-štroviča, znamenitega dalmatinskega kiparja. Govori se, da je bil Mistrovič prav tako obtožen komunizma kakor dr. An-drija Štampar, ki so ga obtožili, ker je skušal ustanavljati po kmetskih vaseh zdravstvena središča. Zdi se, da naciji vsako dobrodelno akcijo krste za "komunizem." Sodeč po okolnostih uboja dr. Sombola je najbolj verjetno, da je njegova zveza z ustanovo, ki je bila postavljena s pomočjo ameriških prispevkov v prejšnji svetovni vojni in v čast ameriškim zdravnikom ter njegova priljubljenost med ameriškimi in britanskimi obiskovalci samo pospešila njegovo smrtno obsodbo. Mi, ki ga poznamo kot prijatelja otrok in jugoslovanskega rodoljuba, smo trdno prepričani, da je ob vesti, da se Združene države bore ob strani zaveznikov, odšel v smrt s trdnim upanjem V vstajenje dvojega naroda kot svobodne in zedinjene kraljevine pod svojim ljubljenim kraljem Petrom II., ki ga je on tako često držal v svojih čvrstih rokah. Begunce iz Jugoslavije. -o-- Iz nacijskega tiska in drugih virov Agencija Havas. Iz Beograda: "Zima je bila dolga in pomanjkanje živil in goriva povzroča prebivalstvi še spomladi mnogo skrbi. Mleka in surovega masla sploh ni mogoče dobiti. Meso se prodaja samo dvakrat na teden; po 200 gr na osebo. Odpravljena je bila odredba o dnevih brez kruha. Moški se vsak dan prerivajo pred prodajalnami tobaka, da dobe s^oje obroke — tri cigarete na dan. Parki in vrtovi so določeni za pridelovanje zelenjave. Razpaslo se je kupčevanje na črni bor- Cirenajka, ki jo drugače tudi imenujejo Libija, ima svoje ime po mestu Cireni. zi, Vse je mogoče kupiti — m neverjetno visoke cene. Pol kg masti se plačuje po 300 dinarjev. Kava je postala strašno stvar in tisti, ki je imajo, zaslužijo težke denarje. Usnja ni i" zato tudi čevlji spadajo med redke in dragocene pridobitve, Par rabljenih čevljev se česte plačuje po 500 in celo 600 dinarjev. Pred dnevi so prijeli nekega trgovca, ki je prodal par novih čevljev za 10,000 dinarjev, Komunistični uporniki so ma!c prenehali s svojo delavnostjo; zdi se po zaslugi generala Nedi-ča, ki je po vsem mestu pomnožil straže. Zdi se, da so krute kazni pokazale nekaj uspeh* Kmeti se boje, da ne izgube ime" tja in so zato previdni. Da ^ zatrli prepovedano dviganje cen so uvedli kot kazen šibanje u> batine. Isto kazen so določili tu di za kvartopirce. O mraku s« beograjske ulice, ki so nekoč bl le tako polne, čisto mrtve. Km Nek učen profesor v ni ni zaupal železnici, nl mu drugemu vozilu, aff>Pa ^ , vozil na izlete iz Ljubil'1 ^ dno s starim Matevže^ imel fijakarsko podjet.le ^ Petra cesti. Matevž je bl j, drugače pa dober ^°ve5c.ca) ljudje so vsi dobrega sl \ j< profesor mu je bolj < najučenejšemu profes0'-'1^ I Neke nedelje ga je rj| ljal na Ig, kjer je obisk^ | telja župnika. Pozno zv' ^ , se vračala domov. -e m je bilo v črni vasi ah 1 p:. g je, ko se je sklepna zilp ]Jl0i"; komatu utrgala in llis,^0r ^ naprej. Matevž in Vr° ^goj1" stopila v bližnjo kmets*^ l vprašala, če bi mogel silo speti komat. . ^eV*' Kmet je vzel močan J1 -e |, dobro zvezal komat. I . "p gotov, ga profesor je p smatrate, gospod k,a?" } tuacija zadovoljivo re® pf "Kaj pravite?" vpr*8^ 6 ki ni razumel učene«* r, nja. da ž "Pravim, če mis'lU'' p0lo [i zadevo v tem kočlji^jeiK * ju z asistenco vašega sredstva ugodno opr£lV u^et ^ "Kako ste rekli?" se bolj začudi. g3 voz' Jt Tedaj pa poseže_furrn< ,'j Matevž in posreduje P ji J sko: "Gospod ProfeSf"0d je* vedeli, če bo ta hud* na držal do Ljublja"® ■ .j kr* H "O, bo, bo!" je Pot^ vpra ki je zdaj šele razui*1 nie. BESEDA IZ NARODA "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor «117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio. _Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četyt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 _Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $350 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months _Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. _No. 151 Mon., June 29, 1942 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JULIJ 12.—Pevski zbor Zvon priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. 12.—Slovenska zadružna zveza priredi piknik na farmi S. N. P. jednote. 19.—Pevski zbor Slovan priredi piknik na farmi SNPJ. AVGUST D 2.—Piknik fare Marije Vne-bovzete na cerkvenih prostorih za cerkvijo. 2.—Društvo Brooklynski Slovenci, št. 48 SDZ priredi piknik nik na prostorih Doma zapad-nih Slovencev, 6818 Denison Ave. 2.—S. W. O. C. local 1519 ima piknik na Stuškovi farmi. 16. — Društvo Soča, št. 26 SDZ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 16.—Pevski zbor Sloga ima piknik na Stuškovi farmi. 23.—Zveza slovenskih društev Najsv. Imena v Clevelan-du priredi Katoliški dan na Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave. SEPTEMBER 12.—Skupna društva fare sv. Vida imajo plesno veselico v avditoriju SND. 19.—Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ ima plesno veselico v avditoriju SND. 26.—Jugoslav Camp, št. 293 WOW ima plesno veselico v avditoriju SND. 27.—Društvo sv. Janeza Krst-nika, št. 37 ABZ priredi proslavo 40-letnice obstpja v avditoriju SND. OKTOBER 10. Honor Guards of SDZ, ples v avditoriju SND. 10.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 11.—Mladinska godba fare sv. Vida priredi v SND na St. Clair Ave. popoldne koncert, zvečer pa ples. 16.—Carniola Hive, št. 493 T. M. plesna veselica v avditoriju SND. 17.—Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 24.—Carniola Tent, št. 1288 T. M. plesna veselica v avditoriju SND. 25.—Dramski zbor Ivan Can.' kar, predstava in pes v avditoriju SND. 31.—Društvo sv, Katarine, ZSZ, plesna veselica v avditori. ju SND. 31.—Slovenska zadružna zve-za priredi plesno veselico v Slo. venskem društvenem domu na Recher Ave. NOVEMBER 1. — Glasbena Matica, opera in ples v avditoriju SND. 7. — Društvo Clairwoods, št. 40 SDZ ples v avditoriju SND. 8.—Društvo Kras, št. 8 SDZ praznuje 30-letnico ustanovitve v Slovenskem domu na Holmes Ave. 14.—Društvo Slovenec, št. 1 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 15.—Mladinski pevski zbor Črički priredi ob 4 popoldne koncert v SND na 80. cesti. 15.—Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. ima prireditev v SDD na Waterloo Rd. 21.—Društvo sv. Ane, št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 22.—Dramski zbor Ivan Cankar predstava v avditoriju SND. 2Ž—Martha Washington, št. 38 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. DECEMBER 6.—Pevski zbor Slovan priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., začetek ob 3:30 popoldne. 20. — Slovenska šola SND božičnica v avditoriju SND. 20.—Mladinski pevski zbor Škrjančki priredi božičnico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 28.—American Jugoslav Veterans, prireditev v avditoriju SND. 31. — Silvestrov večer slov. nar. doma in Klub društev SND v obeh dvoranah SND. -o- IZ NACIJSKEGA TISKA IN DRUGIH VIROV (Nadaljevanje z 2 strani) pir. Trgovci smejo prodajati papir samo osebam s posebnim dovoljenjem. Vsaka oseba sme kupiti samo petdeset pol papirja. Uradi pa največ šest sto pol." "Zuericher Zeitung," Beograd: "Srbski notranji minister je izdal ukaz za aretacijo rodbinskih članov četniških voditeljev, ki se skrivajo po gorah. Prijeli jih bodo kot talce in njihova imetja zaplenili. Vsakogar, ki bo četnikom pomagal, bodo poklicali na odgovor, rodbinske člane takih oseb pa bodo prav tako zaprli kot talce in njihova imetja zaplenili. Notranje ministerstvo je izdalo razglas, v katerem roti prebivalstvo, naj ne podpira četniškega gibanja, da bi srbski narod obvarovali pred iztrebljenjem." Službena in uradna poročeval-na družba "Croatia" javlja: Poročnik hrvatske vojske in vsta-ških oddelkov Mustafa Kavazo-vič iz Banja Luke je padel v Bosni v borbah s komunističnimi in četniškimi bandami." "Hrvatski Narod" — "Kome-sar velikega vstaškega štaba in zastopnik Nikola Jurišič je padel v borbah-proti komunistično-četniškim bandam v okolici Bu-gojna." Gornja slika nam predstavlja ameriške mornarje na bojni ladji v angleških vodah. Angleški kralj Jurij si je v družbi admirala Harold R. Stark-a ogledal to ameriško posadko. Naloga te mornarice je, da ščiti konvoje, ki vozijo potrebni vojni material v Anglijo, na Malto, v Rusijo in na Srednji vzhod. Na sliki vidimo ameriške tanke srednje velikosti, ki so poznani pod imenom "General Grants" in ki so pripravljeni za odhod na fronto v libijski puščavi. Angleški vojaški izvedenci pravijo, da so to najboljši tanki izm ed vseh, ki so v akciji. "Pester Lloyd" iz Beograda: Beograjski prebivalci smejo na cestno železnico samo s posebnimi izkaznicami s številkami, ki jih izdaja beograjsko županstvo." Havas iz Sofije: V spopadih dne 9. in 10. aprila v Bosni, ko so odredi vstaškega polka iz Sarajeva stopili v boj proti hrvatskim komunističnim upornikom in srbskim četnikom iz okolice Petrove gore je padlo 257 hrvatskih komunistov in srbskih upornikov. Ranjenih je bilo nad 600. Po tem boju je bilo mogoče zavzeti nekaj vasi severnovz-hodno od Sarajeva. Te vasi so bile v zadnjem času v oblasti hrvatskih in srbskih komunistov." Havas iz Budimpešte: V Srbiji morajo vsi židje prijaviti oblatsim vse svoje premično in nepremično imetje. Prav tako tista imetja, ki so jih izročili ali prodali nežidom. Po tem so morajo ravnati tudi cigani. (Ukaz se seveda nanaša samo na tiste kraje Srbije, ki so pod oblastjo generala Nediča.) Madžarska brzojavna agencija: "V berlinski filharmoniji je biLa proslavljena obletnica "Neodvisne." Pri tej priložnosti je imel Budak nagovor, v katerem je dejal: "Hvaležni smo Madžarski, ker je bila v zgodovinskih dnevih lanskega leta na naši strani in ker je Madžarska še pred 10. aprilom 1941. podpirala idejo hrvatske neodvisnosti. Mi tega nikoli ne bomo pozabili." "Pester Lloyd": "Kulturver-band je imel v Novem Vrbasu slavnost, ki se je je udeležil poslanik Hamm. Izjavil je: 'Deželo smo v skupnih bojih osvojili iz rok Turkov in Nemcev. Danes se Madžari in Nemci skupaj bore proti slovanski nevarnosti v Evropi. Zato mora prebivalstvo Bačke z,a svojo boljšo bodočnost sodelovati z Madžari in Nemci' " "Corriere della Sera": "Središče komunističnega gibanja v Sremu je v Stari Pazovi; Hrvatski Mitrovici in v Rumi. Gibanje vodi komunistična centrala v Novem Sadu. Skupine povzročajo škodo kjerkoli utegnejo. Več sto četnikov se je razdelilo v dve četi, ki delujeta v vzhodni in zahodni Fruški gori. V bojih po raznih vaseh okrog Fru-ške gore so četniki izgubili 77 mož, med njimi dva voditelja, 60 jih je bilo ranjenih in 53 ujetih. V Fruški gori so našli dva angleška radijska aparata, prvi je bil oddajni in drugi sprejemni." "Deutsche Zeitung Kroatien": "Podčastnik poglavnikove telesne straže Zlatan Novak je padel v boju.'* "Wiener Tagblatt": "Pavelič je izdal ukaz, s katerim morajo vsi uradniki pozdravljati s fa-šistično-nacijskim dvigom roke vse vojake, orožništvo, vstaše in vse osebe, ki nosijo orožje." 7. aprila so svečanosti proslave prve obletnice "Neodvisne" v Zagrebu .'prisostvovali predstavniki slovaške nacijske organizacije. '.'Corriere della Sera": "Italija je podprla ustvarjenje Neodvisne Hrvatske države. Italija je razumela potrebe te države in skupnost interesov. Imenovanje italijanskega vojvode na hrvatski prestol najbolje kaže, kako dobri so odnošaji med obema državama." Havas ^ iz Budimpešte: "Vsa dovoljenja za svobodno gibanje po ulicah so bila v "Neodvisni" odvzeta do 11. aprila. Dovoljenja ne bodo veljala za svečanosti ob proslavi obletnice 'Neodvisne.' Prebivalstvo bo smelo na ulice samo s posebnimi dovoljenji." Havas, 11. aprila: "Daneszgodaj zjutraj sta bila obešena dva Bolgara, obsojena na smrt zaradi delovanja v korist neke tuje države. Prvi med obema je bil Georgije Vel j kov, znani bolgarski javni delavec in bivši urednik pro-jugoslovanskega lista "Pladna." (Veljkov je bil med velikimi borci za jugoslovansko-bolgar sko zbližan je in sodelavec Ko-sta Todorova.) "Tagespost": "Hrvatsko poljedelsko ministerstvo je izdalo ukaz, po katerem se morajo zapleniti vse zaloge žita, koruze in moke. Prodajanje posameznikom je prepovedano. Lastniki morajo prijaviti vse svoje zaloge državni kmetijski centrali." Havas iz Budimpešte: "čiščenje zadnjih komunističnih band v Južni Srbiji se vrši brez prenehanja. V teh borbah je po pisanju beograjskega tiska padlo 652 komunistov, tristo pa je bilo ujetih, ter so jih po kratkem sodnem postopku na licu mesta ustrelili. Policijski oddelki so prav tako imeli občutljive, izgube. Padlo je 69 orožnikov in 18 jih je bilo težko ranjenih. Oblasti general Nediča so osvobodile več kot tisoč kmetov, ki so jih komunisti s silo mobilizirali in jih odpeljali." Havas: "Srbski nortanji minister je izdal ukaz, s katerim naznanja, da bodo rodbine bolgarskih komunistov, ki so pobegnili in se pridružili generalu Mi-hajloviču prijeli in jih obdržali kot talce. Vse imetje, ki ga bodo zalotili pri omenjenih upornikih in pri njihovih rodbinah bodo na mestu zaplenili." "Pester Lloyd": "Hrvatski notranji minister Artukovič je dal sledečo izjavo: Najvažnejše vprašanje v Hrvatski je bil način nastopa in uničenje komunizma. Komunistična akcija, ki jo vodi srbska tajna centrala je bila zlasti ojačana, ko je Nemčija napadla Rusijo. Hrvatska vojska, orožništvo in vstaši so komunistične bande uničili. Komunizem je v vsej deželi zatrt." V Zagrebu je umrl znani hrvatski pisatelj dr. Nikola An-irič, urednik in izdajatelj "Zabavne Biblioteke" in pisec velikega števila knjig, med katerimi je zlasti vredna omembe izdaja "Narodnih Pesmi." "Pester Lloyd": "Sv. Sinod v Beogradu je poslal za velikonočne praznike srbskemu narodu pastirsko pismo, v katerem kliče prebivalstvu naj živi složno in v miru. Obračuni naj prenehajo, kajti nikdar prej ni bila sloga srbskega naroda tako potrebna, kot je sedaj. Treba je ob vsaki priložnosti obdržati mir iif red, ki je temeljna osnova individualnega in narodnega obstoja Srbov." "Croatia": "Enajst članov hrvatskega sabora je dalo ostav-kte, zaradi zdravstvenih razlogov ali zaradi starosti. Predsednik vrhovnega sodišča za zašči-io države je ž dekretom imenoval enajst kmetov iz raznih delov države, ki naj bi jih zamenjali." "Zuericher Zeitung" iz Budimpešte: " VHrvatski bo ustanovljena hrvatska pravoslavna cerkev. Tako bodo pravoslavni verniki v Hrvatski ločeni od srbske pravoslavne cerkve. Srbska pravoslavna cerkev v Zagrebu že spada pod novo župnijsko administracijo. Politično in cerkveno iniciativo za ustvarjenje hrvatske pravoslavne cerkve sta dala dva pravoslavna duhovnika v Zagrebu." "Wiener Tagblatt" "Policijska uprava v Šabcu je prepovedala meščanom sprehajanje. Prav tako je prepovedano zbiranje v kavarnah od 8 do 12 in od 15 do 17 popoldne." ----o- FQSyiCTORY BUY UNITED STATES ^AR BONDS AND STAMPS MAY: ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU MALI OGLASI Avto naprodaj Proda se Buick avto, 41, 4 door Sedan, radio, heater. V najboljšem stanju. Lastnik gre v armado. Pokličite Diamond '1847. _(151) Stanovanje se išče Išče se 5 sob, kopališče in fur-nez; do $35 mesečno; mlad zakonski par z dvema otrokoma. Pokličite Mr. Peterlin, tel. PO-4820. (151) Dm naprodaj Naprodaj so drva za kurjavo, iz tovarne. Velik lot samo $3.75. Pokličite Liberty 2067. (June 27, 29, 30; Jul. 1, 7, 8) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68tb ENdicott 4212 Stanovanje se odda Oddajo se tri sobe na 1057 E. E. 61. St., zadej. (152) Naprodaj slaščičarna in tobakarna Garantiran čisti dobiček $100 na teden. Prodam zelo poceni, ker odidem na svojo ' farmo. Pridite od 2 do 3 popoldne na 8520 Garfield Boulevard. Telefon LOnacre 9805. Vzemite E. 105. St. ulično karo. (153) Naprodaj grocerija Proda se ali zamenja za hišo slovenska grocerija. Jako lep prostor in dober promet. Za i naslov vprašajte v uradu tega lista._(153) Stanovanje v najem V .najem se dajo tri čedne sobe s kopališčem; zgorej; oddajo se priletnemu paru. Proda se tudi peč za gretje pet sob na olje. Vprašajte na 1090 E. 66. St., zadej._(152) Registracija posestnikov Odvetnik Wm. J. Ken nick vam po zmernih cenah točno izpolni vaše listine za stanovanje. ffm. Kennick tudi vloži | prošnjo za tiste posestnike, ki I so postavno opravičeni dobiti ! več najemnine. Uradne ure: od o z jutra i do 8 zvečer na uradu !' 984 E. 63. St. Telefon HE-2383. je moral poskrbeti za mene. Ko sem se zavedel, je klečal poleg mene, prav kakor usmiljeni Samarijan v svetem pismu. Snel mi je vezi, mi odma-šil usta in me preiskal. Nisem očutil bolečin, vstati sem mislil in pohiteti za morilci. Pa ni mi dovolil, spravil me je v kočo, kjer sem bil varen pred rafter j i, če bi se morebiti vrnili, in odjezdil k sosedu, da mi preskrbi postrežbo. Povedati je treba, da je bilo do soseda trideset milj in da Winnetou nikdar v življenju še ni bil v tistih krajih. Pa našel ga je, čeprav šele zvečer, vso noč so jezdili, drugo jutro je prispel s sosedom in z njegovim hlapcem. In šele tedaj se je odpravil za morilci. Sam sem medtem pokopal svoje drage, naročil sosedu, naj proda moje posestvo, in se pripravil, da odjezdim za rafter j i. Razbiti udje so me še boleli, pa še hujše so bile duševne muke, ko sem čakal na Apača. Teden dni je izostal, pa prišel je. Našel je rafterje, jih opazoval in zalezoval ter zvedel, da pojdejo na Smoky Hill River. Videli ga niso, pustil jih je pri miru, maščevanje je bilo moje. In ko se je poslovil, sem vzel puško, zajahal in odjezdil v svet. Drugo že veste, ali pa si vsaj lahko mislite, kako je bilo. Ne bom vam pripovedoval." "Nič ne vemo! Pripoveduj, kako je bilo!" (Dalje prihodnjič.) in lo odprem vrata, zagledam e je ljudi zvezane na tleh in 'e' nem so planili po meni od »ne in leve in me podrli na iri Vodja je porabil priliko, L" sva bila z doma, pa napadel 0 in mlajšega sina ter po-Al na naju. Ko je vstopil !° reiši, je videl, kaj se je zgo-'0| kriknil je in se mislil obr-" I pa ni več utegnil zbežati. ^ mene so zvezali še preden lt{ i vedel kako in kaj. Usta so ia' zamašili. 'fj 'i nato so se godile reči, ki 1 jih z besedami ne morem er lisati —. 111 '"molčal je in škrtal, da ga Wlo strašno slišati. In z s0 him g asom je nadaljeval: I Najprvo so se spravili nad 1(! žganje in se ga tako na-1 'da so bili prej svinjam po-. "j ko ljudem. In v takem 'J aJu so nas sodili. Streljai ^'na vodjo, za strel zaslužim .. so zasodili. In ker sem 1 Udaril v lice, je predlagal, s ^e bodo do smrti pretepli. /D 5 sta bila za predlog, tretji 8,1 "'> pa prodrl je. In obsodi-rt 10 nas vse štiri, da nas bodo v' smrti pretepli. * 'Pravili so nas na dvorišče. la je bila prva na vrsti. Pri- P so jo k drevesu in bili z ■ tacami po njej. Eden se je j Omilil, dal ji je milostni * v glavo. Sinova so mi do-I do smrti pretepli —. 'I Jaz sem ležal poleg in gle-. vse to —. Možje, povem ||rtiste minute so trajale ce- fečnost_! ^zadnje so se lotili še me- 1 Privezali so me —. Udar-11' ftisem čutil —. Bil sem v z'5,n stanju, da človek teles-' bolečin vobče ne občuti. Le ', em, da je zadonel nekje iz-l |oruze svareč vzklik in ker I "'So takoj zmenili za njega^ ■ Nil strel. In nato sem se pestil." ' * ' ljudje so prišli — ?" II Hi udje — ? Ne, eden sam je Wvesti 1 sem se, kakor re-; j0, in šele pozneje sem zve-ii kako je bilo. Videl me je, * napol mrtev visim ob dre-r in zasodil, da mora naglo i vmes. Zato je najprvo 'cal in ker se niso zmenili, ^trelil, pa v zrak. In nato naglo stopil k rafterjem, ^ £a je spoznal in prestra-griknil njegovo ime. S' hrbtno moriti in napadati, ,1iosi upali tisti ljudje, da bi 1 , ftjim, z enim samim posku-|)5prav jih je bilo šest, — 0 Pa so bili prestrahopetni. . i da so čuli njegovo ime, ?'anili in zbežali v gozd." Wen westman je bil, da so zbali ?" Festrnan —? Pshaw —! ,'iuiiec je bil!" ^dili so se. jIndijanec! Povem vam, (rdeč Človek me je rešil, J. belega človeka!" ^den sam —? In enega sa-!j se je šest rafterjev tako ' ^Šilo, da so jo kar odkuri- V Ni mogoče!" Jvinnetou je bil." ^innetou —? Apač — ? —; potem ti že verja-da so se ga zbali —! ! a je bil tistikrat že slaven ^an?" l^lad je še bil, pa njegovo V ž« slovelo. In tisti raf-I'Ki ga je spoznal, ga je naj-1 že dobro poznal, pa tako Ni; da se mu ni ljubilo več na njega. J'cer pa, _ kdor je Winne-videl le enkrat, tisti ve, Zaleže že sam njegov na- ^ zločinci so mu ušli?" 2 a e n k r a t. Ali pa bi bil j j* ti naredil drugače? Zaso-j . Je sicer, da imajo slabo j I ' pa vedel, kaj se je zgo-. p Sele ko so zbežali, je opa- j J^pla in si seveda dejal, da ; 3e zgodil zločin. In najprvo1 1942 JUNIJ 1942 Sul.Mo Tu We iTh Fr|!Sa| 1 [2 [3 (41 m 7 8 9 ilO ill 12||13' 14 15 16] ;l7j 18J il9j|20! 22 23 124 125 261127' 128 29 (sor rm Hoteč zvedeti resnico o dogodkih tistega večera pri kne-ginji, je komaj čakal sina. Nekega večera, ko je bil Jurij videti veselejši in zgovornejši kakor po navadi, ga je spremil v njegovo sobo ter mu povedal o nepričakovanem obisku Repje-ve v spremstvu vnukov in Mi-lerja. Nato ga je vprašal nekako mimogrede: — Povej mi, prosim te, kaj si napravil Olimpijadi Arkad-jevni? Matilda trdi, da si jo užalil v njeni hiši in da si bil sploh sirov z njo. Jurij se je od srca nasmejal. — Osebno nisem njej nič napravil, toda zato sem dal pod nos vsiljivemu Moricu in njegovi sestrici, da bo kneginjo minilo veselje ščititi to novopečeno grofico in jo vsiljevati svojim znancem po navodilih svojega ljubimca, ki jo ima popolnoma v oblasti. Tudi general se je nasmejal. — Ah, ta strašna Olimpija, — je rekel Mihail Petrovič, ko se je nagrohotal. — Mislil sem, da se bo umirila po svojih doživljajih z jahačem Viljam-som, ali pa vsaj po svojem pustolovskem razmerju s šoferjem Falisenom; zdaj pa si je izbrala za vzgojitelja svojih vnukov tega prostaškega kmeta in si domneva, da ne bo nihče tega opazil; taka je kakor noj: skrije glavo pod peroti, misleč, da ga nihče ne vidi. Toda povej mi, odkod si prišel na dno skrivnosti o pokolenju Mo-rica in sestre? Ali si pa samo izrazil svoje domneve, da bi jezil nespametno kneginjo. — Nikakor ne, jaz sem govoril čisto resnico. Le poslušaj, kako sem jih namazal, da so bili besni name. Tedaj ko sem Libermana nagradil z zaušnicami, je ničvrednežu padlo iz rok pismo, ki ga je našel na cesti Ivan Petrov, ta pa ga je prinesel meni, misleč, da je moje; pismo je bilo naslovljeno na organista neke vasi blizu Konigsberga. Jaz sem si zapisal naslov, in ker sem bil radoveden zvedeti kakšno podrobnost iz prošlosti našega blago-rodnega oskrbnika in njegove družine, sem pozvedoval. Po povratku iz Petrograda sem pisal nekemu znancu, ki hodi večkrat v Konigsberg po trgovskih poslih, in ga prosil, naj o priliki poišče tisto vasico in poizveduje ipo Libermanovih in Milerjevih. Prijatelj mi je sporočil, da je izpolnil mojo prošnjo in obedoval v edini gostilni, kjer je z lahkoto zbral vse podrobnosti, ki so mene zanimale. Gostilničar se je začel z njim razgova-rjati, kakor hitro je zvedel, da je Rus. V kratkih besedah: sporočil mi je, da, je bil oče Mi-ler dninar, njegova žena perica, učeni učitelj Repjevih hlapec v gostilni, a lepa grofica kravja dekla. • Mihail Petrovič se je zasmejal. — Oh, ta neumni Lolo. — To sem bil že davno zvedel, toda začasno sem molčal, — je nadaljeval Jurij Mihajlo-vič. — Ko sem na večerni zabavi kneginje Repjeve naletel na| bratca in sestrico, tedaj je v meni zakipelo in iskal sem prilike, da bi ju dobro poučil, a istočasno tudi kneginjo. Ni mi bilo treba dolgo čakati. Dame so bežale od lepe Margarite, ki jo je kneginja namestila v svoji majhni sprejemnici. Tam sem jo tudi našel z Moricem Osvaldovičem. Soba je bila prazna in sedela sta sama na divanu, oba naduta, glupa in smešna na svoji visoki stopnici družabne lestve. Trenutek je bil ugoden. Pošepetal sem pri- jateljem in tudi Opoljevi s sestro, naj mi slede, in šli smo v salon, kjer sem zapletel v prav nedolžen pogovor Morica. Spočetka je bil previden, potem pa se je spustil v pogovor, in tudi grofica se je udeležila pogovora. Tedaj sem sklenil, da izvedeni svoj načrt, ker sem pri vratih zagledal nežno Olimpi-jo. Rekel sem: — Ah, gospod Miler, skoraj bi bil pozabil sporočiti vam, kakor tudi grofici, prijateljske pozdrave od vašega bivšega gospodarja, gospoda Knolleja in od vseh uslužbencev v gostilni 'Pri debeli goski." Ne,ki moj prijatelj je bil slučajno v vaši rojstni vasi in spoštovani gostilničar je izrazil svoje obžalovanje, da ste ga zapustili; z novim hlapcem ni nič l^aj zadovoljen: posoda je slabo pomita, črevlji so slabo čiščeni, pa tudi gostje se pritožujejo zaradi slabe postrežbe. On se je zelo začudil, ko je zvedel, da ste postali pri nas učitelj nemškega jezika in vzgojitelj v knežji hiši. Priporočil je mojemu prijatelju, naj vas pozdravi in tudi grofico, po kateri mu je še bolj žal: "Takšne kravje dekle ne bom več imel,"—je vzdihoval gospod Knoll. — Hlev je bil čist kakor soiba, živina o pravem času nakrmljena, perilo polikano in še si je našla časa, da je bratu pomagala pri njegovem delu." Vizgojitelj in grofica Greta sta močno zardela in bi bila padla skoraj v omedlevico; bilo je zabavno, s kakšnim obupnim sovraštvom sta strmela vame. Tedaj jima je prišla na pomoč Repjeva« Tudi ona je bila vsa zasopla od srda in le s težavo se je obvladala in skušala dati pogovoru drugo smer ter povabila vse v veliko dvorano, kjer se je pričel ples. Seveda so se vsi razpršili, toda uspeh je bil dosežen; moj udarec je bil tako izdaten, da je lepa grofica zapustila Petrograd, kakor so mi pravili, ter odšla v inozestvo z baroneso Kuze-manovo, bivšo cirkuško jahal-ko, vdovo po upokojenem pomorščaku. Kdo ji je preskrbel to znanje, ne vem, toda očitno se hoče naša Olimpija ločiti od nje za vsako ceno. V inozemstvu se bosta dami seveda razveseljevali in bosta dali bedastemu Lolu povod za razporoko. Zabavni prizor z Moricem in Greto je general pripovedoval pri mizi in celo generalka in baron z baroneso so se kislo smejali. Naslednjega dne so prišli k obedu gostje: starejši gozdar Varenius in pastor Hakebajn; oba sta živela precej daleč in sta le poredkoma prihajala v "grad." Pastor je bil majhen, debelušen, rdečeličen človek. Ker je bil precej naglega značaja, se je v pogovoru rad razvnel. Po mnenju gospodarjev pa bi moral biti zelo previden baš zaradi Jurijeve navzočnosti. Toda Jurij se ni vmešaval v razgovor, ni kazal nobene sovražnosti napram Nemcem in navidezno so ga njih pogovori malo zanimali. Zgovorni pastor je začel s tem, da je povedal vzrok svojega prihoda. Treba je bilo nastaviti novega kantorja v naselbini, ki je bila blizu Dembovke. Prejšnji je bil tako nesramen, da je dal svojo sestro nizkemu ruskemu uradniku za ženo. To je slabo vplivalo na vso rodbino : Rusi so začeli posegati kan-torat kot sorodniki in prijatelji, seznanili so se s kolonisti, prinesli ruske in poljske časopise in so celo izrekli "strašno" misel, da se mora v šoli preda- Brigadni general James H. DooHttle, herojski ft nik ameriških letalcev, ki so izvršili zmeni napad W ^le- r je imel nagovor na dekuvce v tovarni za letala v ^rfjci r1 wood, C al, kjer jim je povedal, da so najboljši je f za tako podvzetje B-25 Mitchell bombniki, kakršnega' k poslužil tudi on sam v tem napad-u Japonski pilot (desni na sliki) je bil ujet potem, » njegovo letalo treščilo na zemljo v bližini Port More Neiv Guinea. Ta že me bo več letal tekom te vtijme' • • '■ | in molčal, toda ni ostavil sobe, dokler ni odšel zadnji gost. Deset dni po tem dogodku je Jurijev sluga Maksim zvečer pri slačenju rekel gospodarju: — Dovolite, da vam nekaj povem, gospod. Tu se godi nekaj sumljivega in zdi se mi, da bi ne bilo slabo, če bi stvar raziskovali. Maksim je bil Šastunov sluga še pri eskadronu in ostal je pri gospodu tudi po končani vojaški službi. Bil je pošten dečko, zelo razumen in prežet z zdravimi nazori ruskega vojaka. — No, povej, kaj si našel sumljivega? — ga je vprašal Jurij z rahlim nasmeškom. — Vse podzemlje gradu je polno orožja in streliva; a pri nasejnikih je vse polno orožja zakopanega na pokopališčih,— je odgovoril Maksim resno. —Ali si uverjen o tem, kar govoriš? — ga je vprašal Jurij, ki je pobledel. — Verujte mi, s svojimi očmi sem videl zaboje v kleteh. Povej mi natančneje, kako si prišel do tega. — Slučajno, — in lokav nasmešek je šinil preko Maksimo-vega obličja. Tu je neka poljska deklica Stasja; prej je bila v hiši sobarica, ker pa drži mlada baronesa v službi samo Nemke, so jo dali ža pomoč hišni, da ji pomaga pri mlekarstvu; Stasja pa sovraži hišno, ker se vedno jezi in zasramuje Poljake. Spočetka je bila hišna velika prijateljica z ženo odstavljenega kantorja, pozneje pa sta se sprli, ker frau Birke -— kantorjeva žena, — je bila na-klonnjena inozemcem, t. j. Rusom in Poljakom, a njena hči Gertruda se je zaljubila v gozdarja Stasina in se je hotela z njim poročiti. — Predsino-čnjim mi je Stasja prišepetala, naj pridem v park, nedaleč od tu . . . — Poslušaj, — ga je prekinil Jurij, — ni mi všeč, da se tu z babami družiš, ne maram ljubavnih pustolovščin. — Oprostite, kakšna pustolovščina je to?' Predno pride do česa, ne bo niti sledu več za nami! Kaj pa morem zato, če me ona tako rada ima! — Opozarjam te, da ne želim nikakih pustolovščin, zdaj pa nadaljuj. — Ko sem prišel na mesto, ni bila Stasja sama, ampak se je razgovarjala z deklico, ki se je bridko jokala. Skril sem se za drevo, in ko je deklica odšla, sem pristopil k Stasji in jo vprašal, kaj je bilo tisti nesre-čnici, ker nisem razumel, kaj sta se razgovarjali. Stasja mi je pwedala, da je to njena prijateljica Gertruda, ki ji je prišla potožiti svoje gorje. Njen oče je postal zverina, odkar so ga odstavili, njo in mater tepe ter pravi, da je ne ob nikdar dal poljskemu psu za ženo; če bi ne bil takšen osel in bi se ne žlahtal s tujerodci, ne bi izgubil mesta. In Gertruda je zvedela, da je Birkeja naznanil pastorju informator . . . — Kaj? Kaj je to informator in kejo je to? — Varenius, glavni gozdar! vati državni jezik. To je imelo za posledico, da sta se dva mlada naseljenca iz bogatih družin poročila z Rusinjami vkljub upiranju svojih ter po težkih sporih zapustila naselbino. Kar zgrozim se ob misli, da bodo njih otroci krščeni za pravoslavne in da bodo te duše, do katerih imamo mi pravico, odtrgane od evangeljske cerkve, — je vzkliknil blagorodni pastor, rdeč kakor rak. — Zato sem danes odstavil tega odpadnika, na njegovo mesto pa pride zanesljiv, odločen človek, bivši ljudskošolski učitelj v Brombergu. Ta bo držal v redu župnijo! Med svojim govorom se je pastor tako razvnel, da je govoril dalje vedno bolj zagrizeno, ne da bi opazil zadrego in nevoljo, ki se je odražala na obličjih njegovih poslušalcev. Po dogovoru z novim kanto-rjem sta mislila ustanoviti "keglarsko društvo" in "pevsko društvo," katero jih bo držalo skupaj ; po zimi pa bodo prirejali večerne "bralne krožke." Citanje primernih, z narodnostnim duhom prežetih knjig bo gotovo ohranilo koloniste !v zdravem in živem rodoljubju in duhovni zvezi z domovino. General in žena sta opazila, kako je začel Jurij polagoma rdeti in kako mu vzplamtevajo v očeh zlovešče iskre, zato sta obzirno skušala dati pogovoru drugo smer. Toda častivrednega Imanuela Hakebajna ni bilo mogoče ustaviti in navdušeno je dalje razlagal svoje vneto rodoljub je in izrazil zaničevanje do dežele, v kateri je živel. Končno se je Vareniusu z ostrim1 pogledom posrečilo ustaviti njegovo krasnorečje; pastor se je zavedel in z neodločnim pogledom je objel prisotne. Ker je opazil, da je šel predaleč in da je med poslušalci sovražnik, je umolknil, a po obedu se je odstranil. Na veliko začudenje generala in Matilde Ferdinandovne ni Jurij napravil nobene opazke Mrs. Arthur Bornholz iz New Yorka je dobila posebno odlikovanje in šopek cvetlic. Ta posebna čast jo je doletela zato, ker je pet njenih sinov v službi Strica Sama. On pregleduje ceste, pazi, kaj se tu godi in kako se giblje naša vojska. — Za vraga! Saj to je vohun ! — Tako je. Tudi jaz sem tako rekel Stasji, ona pa pravi, da ne. Po svoji prijateljici je zvedela, da je takšnih informatorjev mnogo v teh krajih in da so to samo pošteni ljudje, ki ne vohunijo, ampak samo opažu- J^asznartilo! Naznanjamo, da vas od sedaj naprej lahko zavarujemo proti bombnim napadom. Cene so nizke. Prosimo, da se zglasite v našem uradu. Odprto zvečer. VESELICA bo popolen uspeh, ako jo oglašate v "AMERIŠKI DOMOVINI Društva imajo izjemne cene na oglasih Prvak v skakanju je gotovo Cornelius Wardermo>n> "" je na Army - Navy karnivalu v Neiv Yorku preskočil vlSl no H.čevljev in osem palcev. V. J. KRIŽ ANO V SK A: PAJČEVINA IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK jejo vse okrog sebe. Vsakd< J mora natančno poznati svoj1;, okrožje — bržkone so si sam j naznačili ojkrožja — in slc®. j morajo poznati prometne po" j kakšni so mostovi, kje jeze™ j lja peščena, kje ilovnata, « se dobi krma in kje so zvesti ; udani ljudje, ki bi utegnili si« j žiti za vodnike ... H (Dalje prihodnjič) -o--- '.^ J p HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue