kulturno -politično glasilo BLAQO za plaSče, obleke, kostume vedno najnovejše, poceni in dobro v največji izbiri samo v trgovini (Tlm&akcuLejt Celovec-Klagenfurt, Am Fleischmarkt svetovnih in domačih dogodkov lllg*gZj!gyil tako dolgo bo prevladovali ^ ml j en j e po znižanju števila otrok, tore slabim; osnove vseh vrst socialnega zava ti ^lk l«' pomoči za družino je v polni me ^Pravičen, če hočemo skrbeti za bodoč bf • Pomoči pa ne potrebuje samo družin; ijjj’ dnika in obrtnika ter delavca, marveč ^ ^eri tudi številna družina kmeta. Eisenhourer pri Trumanu V torek, dne 18. novembra, je obiskal novoizvoljeni ameriški predsednik Dwight Eisenhorver dosedanjega predsednika Harry Trumana. Ta prvi obisk novega predsednika v Beli hiši v Washingtonu je bil zmagoslavni pohod, kakor ga v ameriški zgodovini še ne pomnijo. Vsa cesta od letališča do Bele hiše v VVashingtonu je bila eno samo morje zastav rdeče-belo-modre barve. Na obeh straneh ceste pa je stalo na sto in sto tisoče ljudi, ki so novega predsednika pozdravljali z velikanskim navdušenjem. Ta sprejem je mogoče primerjati z zmagovitim sprejemom, ko se je leta 1945 vrnil general Eisenhovver kot zmagovalec iz druge svetovne vojne v Združene države. Truman je sprejel Eisenhowerja v Beli hiši in sta se nato oba predsednika najpreje sama razgovarjala dalje časa. Nato je bila konferenca z nekaterimi dosedanjimi ministri. Navzoči pa so bili tudi že pooblaščenci novega predsednika države. Po teh posvetovanjih je predsednik Tru- man dal uradno izjavo v kateri pravi, da sta se dogovorila z novim predsednikom o neuradnem skupnem delu v prehodnem času do 20. januarja 1953, ko bo prevzel novi predsednik vladne posle. Vendar pa ni bilo sklenjeno nič takega, kar bi obvezovalo novega predsednika in njegovo vlado z delom dosedanje vlade. Nato je odšel Eisenhorver v obrambno ministrstvo, kjer se je razgovarjal predvsem o položaju na Koreji. Govorili so tudi o predvidevanem obisku predsednika Eisen-hosverja na Koreji. V sredo se je nato sestal Eisenhovver v New Yorku s senatorjem Taftom. Razgovarjala ste se o bodoči sestavi ameriške vlade. Senator Taft je izjavil, da ne bo sam prevzel nobenega mesta v novi vladi, pač pa bo verjetno prevzel vodstvo v ameriškem kongresu. V New Yorku se bo razgovarjal predsednik Eisenhovver med drugimi tudi z britanskim zunanjim ministrom Edenom. Spor zaradi Posarja Za zadnjo nedeljo v letošnjem novembru so razpisane v Posarju volitve. Za te volitve je dovolila posarska vlada pod predsedstvom Hoffmanna samo one stranke, ki so za polit, samostojnost Posarja in za gospodarsko vključitev Posarja v francosko gospodarsko ozemlje. Prepovedane so torej stranke, ki bi bile za priključitev Posarja k Nemčiji. Prepovedani so tudi vsi shodi, kjer bi zagovarjali govorniki priključitev Posarja k Nemčiji. Zaradi teh volitev so bila dolgotrajna pogajanja med francoskim zunanjim Ministrom Schumanom in med zapadno-nem-škim kanclerjem dr. Adenauerjem. Ta je zahteval, naj bi bile volitve preložene na poznejši čas, medtem pa naj bi poizkušali najti tako rešitev, da bi bilo tudi onim strankam, ki so za Nemčijo, dovoljeno postaviti svoje kandidatne liste. Francoska vlada na ta predlog ni pristala in posarska vlada je razpisala volitve. Zaradi tega je nemški kancler dr. Adenauer izjavil na seji poslanske zbornice v Bonnu, dne 18. novembra, da zapadno-nemška vlada ne more in tudi ne bo priznala teh volitev kot svobodne in demokratične volitve. Zato zapadno-nemška vlada tudi ne bo mogla priznati, da je vlada, ki bo sestavljena na podlagi izida teh nedemokratičnih volitev, prava predstavnica po-sarskega ljudstva..Podobno izjavo je podal tudi vodja opozicije v bonnskem parlamentu, predsednik socialnih demokratov Erich Ollenhauer. Nato je bonnski parlament sklenil v posebni izjavi pozvati posarsko prebivalstvo, naj glasuje na tak način za Nemčijo, da se volitev dne 30. novembra ne udeleži ali pa naj volivci oddajo neveljavne glasovnice. Volilna zmaga maršala Papagosa V nedeljo, dne 16. novembra, so bile volitve v poslansko zbornico na Grškem. Pri teh volitvah je postavilo svoje kandidatne liste precejšnje število strank, toda glavne so bile tri. Glavna je bila Ljudska stranka, katere voditelj je narodni junak maršal Aleksander Papagos, zmagovalec v vojni proti Italijanom in zmagovalec v borbah proti komunističnim upornikom. Ta stranka je dobila od skupno 300 poslancev veliko večino, to je 238 poslancev. Maršal Papagos je dobil pri teh volitvah tako večino, kakor je ni dobil v Grčiji še nihče od leta 1928 dalje. Druga stranka je bila stranka umerjene sredine. To stranko so sestavljale skupine, ki so bile doslej na Grškem na vladi in katero predstavljata predvsem Sofoklej Veni-zelos in pa Nikolaj Plastiras. Ta skupina je dobila 62 poslancev. Doslej je koalicija teh strank imela večino v grškem parlamentu in je tudi sestavljala vlado. Kot tretja glavna skupina je bila stranka skrajne levice. V tej stranki so se zbrali v glavnem komunisti, četudi komunistična kandidatna lista ni bila dovoljena. Ta skupina je dobila okrog 10 odstotkov oddanih glasov, ni pa dobila poslancev, Takoj naslednji dan po volitvah je grški kralj Pavel poklical k sebi maršala Papa-gpsa in mu je poveril sestavo nove vlade. Po avdienci pri kralju je novi ministrski predsednik maršal Papagos izjavil, da bo poizkušal sestaviti vlado, ki naj bi bila stal- na in delavna. Tako naj bi bila prihodnja štiri leta grške zgodovine doba dela in konstruktivne obnove. Volitve na lužnem Tirolskem V nedeljo, dne 16. novembra, so bile pokrajinske volitve v dveh južno-tirolskih pokrajinah: v Bocnu in v Tridentu. V bocenski pokrajini je dobila največ glasov južnotirolska ljudska stranka, ki je dobila 112.500 glasov in 15 poslancev. To je stranka južno-tirolskih Nemcev. Naslednja stranka je stranka krščanskih demokratov, ki je dobila 23.862 glasov in 3 poslance. Po enega poslanca so dobili neofašisti, levi socialisti, desni socialisti in komunisti. V tridentinski pokrajini so dobili večino krščanski demokrati, ki imajo tam 17 poslancev, nemška južno-tirolska ljudska stranka pa le dva poslanca. V skupnem južno-tirolskem pokrajinskem zboru, ki ima 48 poslancev, bodo imeli krščanski demokrati 20 in južno-tirolska ljudska stranka 17 poslancev, ostalih 11 poslancev pa bodo imele različne italijanske stranke. Pomoi Jugoslaviji Mednarodna kmetijska organizacija (FAO) je sklenila, da naj bi dobila Jugoslavija zaradi velikega pomanjkanja vsakovrstna živila v vrednosti 86 milijonov dolarjev. Ta živila naj bi bila poslana še pred nastopom hude zime. KRATKE VESTI Zvezno ministrstvo za notranje zadeve je odločilo, da bo na podlagi zadnjega ljudskega štetja 165 poslancev, ki bodo izvoljeni dne 22. februarja 1953, takole razdeljeni na posamezne zvezne dežele: Dunaj 40, Dolnja Avstrija 34, Zg. Avstrija 25, Salzburška 7, Tirolska 10, Predarlska 5, Štajerska 26, Gradiščanska 7 in Koroška 11. Sovjetski visoki komisar v Avstriji, general Sviridov, je na seji zavezniškega sveta izjavil, da na sovjetskem območju Avstrije ne bo veljala odločba notranjega ministra, ki zahteva, da policijske oblasti nadzorujejo volilna zborovanja za volitve dne 22. februarja 1953. Zvezno ministrstvo za finance je odločilo, da ostane letošnja božična nagrada (remii-neracija) do višine 700 šilingov neobdavčena. Profesorji avstrijskih visokih šol zahtevajo zvišanje pristojbin za izpite na trikratno sedanjo višino. Sedaj veljajo še vedno pristojbine kakor so bile določene leta 1925. Finančni minister doslej tej zahtevi zaradi pomanjkanja proračunske možnosti še ni ugodil. Na Tirolskem je vsled snežnih zametov nastala nevarnost snežnih plazov. V nekaterih okoliših severnih avstrijskih dežel je nastopila že prava zima in je temperatura padtla že do 20° C pod ničlo. Cesta pod Velikim Klekom (Grossglock-ner) je bila letos odprta za promet 157 dni. V tem času je peljalo po tej cesti 90.365 motornih vozil, v katerih se je peljalo preko 400.000 oseb. Od teh jih je bilo 69 odst. iz zamejstva. Belgijski senat je odklonil z večino 14 glasov zahtevo socialistov, da naj sedanja krščansko-socialna vlada odstopi, ker je vladna stranka dobila na volitvah v občinske zastope dne 12. oktobra samo 43 odst. vseh oddan ih glasov. Za podpredsednika angleške delavske stranke (Labour party) je bil izvoljen dosedanji podpredsednik in bivši zunanji minister Herbert Morrison, ki je dobil 194 glasov; Bevan je dobil 82 glasov. Poljske državne oblasti so prepovedale izvrševanje škofovske službe katoliškemu škofu v Katovicah, Adamskemu, ker je zahteval zopetno uvedbo verouka v šolah, kar so tamkajšnje komunistične oblasti prepovedale. Švicarska ekspedicija, ki hoče letos doseči vrh najvišje gore na svetu, to je Mount Everest, ki je visok 8888 metrov, je dosegla višino 8296 metrov, je torej pod vrhom še malo manj kot 600 metrov. V četrtek je divjal ob južni obali otoka Fonnoze strašen tajfun (morski vihar), ki je napravil velikansko škodo. Vsak promet z ladjami in z letali je bil ustavljen, veliko število hiš je porušenih, ubitih pa je bilo preko 100 oseb, še večje število pa težje ranjenih. Ameriško vojaško prevozno letalo se je na Južni Koreji v bližini mesta Seoul zaletelo v 600 metrov visoko goro; vseh 44 mož v letalu je bilo mrtvih. V britanski poslanski zbornici razpravljajo o vrnitvi podržavljenih transportnih podjetij (avtobusni in železniški promet) zasebnikom. Spomladi bodo razpravljali o vrnitvi podržavljene železarske in jeklarske industrije zasebnikom. Dva vodilna škofa na Angleškem sta pri britanskem zunanjem ministrstvu protestirala proti nameravanemu obisku jugoslovanskega ministrskega predsednika, ker je ..sovražnik božji in mučitelj škofa Ste-pinca.” Volitev novega izraelskega državnega predsednika je določena za dan 8. decembra. Znani učenjak Einstein, kateremu so to mesto ponudili, je ponudbo odklonil. V Švici so v kantonu Graubunden namerili že 28 stopinj mraza. Politični teden Po svetu Ameriške volitve so za nami, ne da bi se ob njih izidu kateri kdovekaj spotaknil. To je dobro znamenje, časopisje ameriških zaveznic v Evropi je v prvem trenutku bilo nekaj razočarano, potem pa je prišlo do sape in izpovedalo približno sledeče: „Ne pustite nas na cedilu pa smo tudi zado-' voljni.” Ker gresta danes politika in gospodarstvo roko v roki, more Evropa 'biti pomirjena v toliko, da ji bo Amerika tudi v bodoče morala nuditi gospodarsko pomoč, če bo na „starem kontinentu” hotela igrati tudi politično vlogo št. 1. Kar so Združene države ameriške vložile v Zapadno Evropo denarja in vrednosti po letu 1945, tega ne more nobena ameriška vlada prikriti svojim državljanom — to dejstvo nalaga koristi in dolžnosti. Francozi in Nemci... Volitve v Posarju bodo čez dober teden in bonnska vlada utegne pozvati volivce, naj sploh ne glasujejo, 'ker niso k volitvam pripuščene stranke, ki zagovarjajo priključitev k Nemčiji. Oba velika državnika — nemški kancler Adenauer in francoski zunanji minister Schuman — si o tem ne delata mnogo preglavic, oba sta dalekovidna zagovornika panevropske ideje in bosta vedela odpraviti vsak svojo domačo opozicijo. Francoski „esprit” (logična duhovitost) je spet prišel do izraza. Na zasedanju generalne skupščine UNO no obravnavali resolucijo arabskih držav glede razmer v Tuneziji in Maroku. Ti dve državi sta nekdaj bili koloniji, danes sta zvezni članici francoskega imperija in volita svoje zastopnike v poslansko zbornico v Parizu. Na težke obdolžitve arabske resolucije je Schuman odgovoril s podatki, koliko je Francija žrtvovala za dvig življenjskega stanja v obeh deželah, da si je s tem pridobila pravice, ki niso nič drugega kot mednarodno priznani dogovori, oz. pogodbe med Francijo in omenjenima deželama. Vsako poseganje v to razmerje — tudi s strani UNO, — bi pomenilo vmešavanje v notranje zadeve ene izmed članic ustanoviteljic UNO in bi bilo v nasprotju z določbami UNO. V debati je nato angleški zunanji minister Eden podprl Schumanovo stališče v toliko, v kolikor je poudaril, da mnogi narodi bivših kolonij še niso zreli in sposobni sami sebe upravljati. To bo na vsak način držalo, ne glede na to, da je angleški državnik iz lastnih izkušenj mogel marsikaj povedati. Zadeva s Tunisom in Marokom je kaj neprijetna zadeva in težka preizkušnja za UNO. Francija je slejkoprej evropska velesila, in končno ni tista, kateri bi mogli očitati najtežje pregrehe na področju kolonizira-nja. Njena proslula „tujska legija” se danes bori v Indokini prav tako za svoje kot za ameriške in druge interese zapadnega sveta, če UNO danes še ne more zgrabiti vprašanj, kjer so pereča, kot n. pr. Indo-kina — pa naj odloča o nekem tuniškem vprašanju, je to samo znak, da je UNO še vedno več ali manj le oder, gledališče, kjer pač vsak zmore prinesti tja svoje pritožbe in želje, — ni pa še ustanova, ki bi imela možnost in moč svoje sklepe tudi dati izvesti. Nemčija in Izrael Nemški kancler Adenauer se je po svojih besedah in tudi dejanjih ižkazal kot zagovornik panevropske ideje. Ko je njegova vlada ponudila judovski državi Izraelu odkupnino za žrtve nacističnega režima, je s tem gotovo napravila korak, ki je zgodovinske važnosti. Smo pred uresničitvijo take pogodbe, kajti Izrael je pristal na Ade-nauerjeve predloge. Obe stranki podpisnici sta imdi in še imata seveda v lastnih vrstah dovolj nasprotnikov. Med zunanje političnimi nasprotniki te pogodbe so pa arabske države. Kot je znano je Judom uspelo sredi arabskega sveta v njih zgodovinski deželi v Palestini ustanoviti svojo državo Izrael. Fo so Judje začeli z orožjem in izvoje-vali z orožjem proti angleški blokadi in proti obtoženim akcijam združenih arabskih držav. Izselitev Judov iz Evrope je za Evropce dovolj razveseljivo dejstvo. Skoraj smešno pa zveni, če arabske države po svojem vojaškem porazu danes najhujšemu nasprotniku judovstva — Nemcem — očitajo, da so preveč popustljivi napram Izraelu. Prišlo je do odkritega spora med bonnsko vlado in arabsko ligo, ko so v zvezi z zgo- raj omenjeno pogodbo med Nemci in Judi Arabci zagrozili s prekinitvijo gospodarskih stikov z Zapadno Nemčijo. Na to je nemški kancler Adenauer odgovoril, da je poravnava z Izraelom zadeva vesti nemškega naroda in da bodo tudi gospodarstveni krogi Zapadne Nemčije to uvideli. To stališče kanclerja Adenauerja dokazuje, da ima nemški narod na čelu državnika, ki ni samo Nemec, temveč tudi človek, kot tudi Schuman ni samo Francoz. in pri nas v Avstriji Po sklepu vodstev obeh vladnih strank v Avstriji naj bi se začel volilni boj za volitve dne 22. februarja šele po božičnih počitnicah, to je dne 7. januarja 1953. Razen tega obe stranki napovedujeta, naj bi bil ta volilni boj brez propagandnih demagoških gesel, ampak naj bi bil volilni boj čim bolj stvaren. To pa so že znane besede, saj tako govorijo pred vsakimi volitvami, nato pa postane volilni boj vedno bolj ogorčen in stvarnost vedno bolj izginja, prevladujejo pa razna demagoška gesla, ki naj vplivajo Avstrija - AnschluB - Trst Eden najmočnejših katoliških filozofov v sedanji Veliki Britaniji, pisec, predavatelj in izdajatelj časopisov in revij, Douglas Woodruf, je začel pisati za Ameriko vrsto člankov pod naslovom „Evropa v perspektivi”. — Dne 3. oktobra je objavil članek o Avstriji. Udeležil se je namreč dunajskega katoliškega shoda in od tam je pošiljal svoje vtise in opazovanja. Za nas, ki živimo v zaledju Trsta in ki opazujemo ter dobro poznamo razpoloženje Nemcev na Koroškem do avstrijskega in velenemškega vprašanja, so razmišljanja in opazovanja Douglasa Woodrufa še posebno zanimiva. Saj potrjujejo samo to, kar smo tudi mi že večkrat zapisali. Woodruf najpreje ugotavlja, da Avstrijci nikdar niso hoteli biti mali Avstrijci. Vedno so hoteli biti člani neke večje družbe. Nato piše: „Ko je prva svetovna vojna razdejala avstro-ogrsko monarhijo in je ostala mala avstrijska republika, so se že leta 1919 skušali združiti Avstrijci z weimarsko Nemčijo. Ponovili so nato poskus združitve z Nemčijo v letu 1931, ko jih je tlačila svetovna depresija in je šla v konkurz njihova največja banka, to je Kreditanstalt. Leta 1938 je bil nato Anschluss izvršen s silo. Sedaj pa že zopet Avstrijci obračajo svoje oči v Nemčijo, zlasti mlajši rod. Tembolj ker vidijo v Zapadni Nemčiji lep napredek. Želijo združitev male Avstrije z nečem, kar bi moglo stati na svojih lastnih nogah.” to državniška rešitev.” V urah preizkušnje Glasilo katoliških Slovencev v Italiji in na Tržaškem ..Katoliški glas” priobčuje pod gornjim naslovom uvodni članek, V tem članku najpreje dokazuje, da je na Primorskem v zadnjih dvajsetih letih fašističnega nasilja in treh letih komunistične revolucije stal le slovenski katoliški duhovnik neustrašeno na braniku versko-nravnih resnic in pa tudi narodnih vrednot. Boril se ni samo za duhovno dobro svojih vernikov, ampak tudi za njihove narodne svetne koristi. Tako je stiskani narod v senci Cerkve postal eno samo duhovno občestvo. Uničujoči vojni vihri se je med svetovno vojno pridružila grozota komunistične revolucije. Tlačeno slovensko ljudstvo, ki je bilo obsojeno na narodno smrt, je zahrepenelo po osvoboditvi. To in zgolj to so hoteli primorski Slovenci, ko so se pridruževali raznim narodno-osvobodilnim formacijam, ne pa komunizmu. To je zgodovinska resnica. Takrat je spet vstal primorski duhovnik in svaril pred komunističnim izigravanjem. Po tem uvodu nato nadaljuje ..Katoliški glas”: ..Slovenski duhovniki v mejah Italije in Svobodnega tržaškega ozemlja stopamo spet pred svoje ljudstvo, da mu v moči pastirskega poslanja, ki nam je dano od Boga, ter na osnovi legitimacije, ki nam je dana po. zgodovinski zvestobi, najtopleje priporočamo, da usmeri svoje življenje po večno veljavnih božjih zapovedih in da hodi po poti, ki mu jo kaže nezmotljivo uče- ništvo kat. Cerkve. Kot nekdaj, naj mu bo tudi danes življenjsko vodilo staro geslo: „Bog in narodi” V luči teh najlepših idealov naj ustvari verno slovensko edinost, ki je varna osnova častnega in srečnega življenja. Politika ni naše polje in politično vodstvo je poverjeno preizkušenim lajikom, ki uživajo zaupanje ljudstva samega. Naša naloga pa je, da iz višjih versko-nravnih nagibov ljudstvo opominjamo, da se tudi v političnem življenju drži katoliške načelnosti in da sledi ukazom vesti, navodilom kat. Cerkve in zapovedim božjim.” na volivce, v kolikor ti niso že preje opredeljeni. Tako bo skoraj gotovo tudi pri prihodnjih volitvah. Vse kaže, da bo postavila socialistična stranka kot glavno volilno geslo: varnost in zagotovitev izplačila rent. Na tako volilno geslo se tudi OeVP že pripravlja in zbira material za svoja propagandna gesla. Že zadnjič smo omenili, da bo kandidirala poleg obeh glavnih strank še komunistična stranka, ki pa se ne bo predstavila volivcem s svojim pravim imenom. Tega bo previdno zakrila pod naslov ..Ljudska opozicija” in si od tega skrivanja obeta nekaj glasov več, kakor pa jih je dobila komunistična stranka pri zadnjih volitvah pod imenom ..Levičarski blok”. Za komunistično stranko bodo hoteli delati propagando tudi na takozvanem ,,Kongresu narodov za mir”. Ta kongres bo sredi meseca decembra na Dunaju. Na ta kongres opozarja tudi avstrijska vlada, ko svari pred njim in pred propagando za ta kongres. V Moskvi pa pripisujejo temu kongresu precejšen pomen, ker so tam zagotovili, da pride na ta kongres znani komunistični propagandistični O razmerju Avstrijcev do Trsta pa piše VVoodruf: „Trst je uredila avstrijska vlada okoli leta 1860. To je bilo namenoma zgrajeno pristanišče, ki naj bi služilo avstro-ogrske-mu imperiju. Leta 1918 so ga anektirali Italijani, ker je bilo tam polno Italijanov in pa zato, pravijo Avstrijci, da bi ga nadzirali in pazili, da ne bi mogel konkurirati Genovi. Če se bo usoda Trsta rešila brez ozira na Avstrijo in samo z ozirom na italijanske volitve v prihodnjem letu ali z več ozira na Tita in njegove zahteve, ki jih uveljavlja kot delni naslednik starega habsburškega imperija, bodo Avstrijci sprejeli to kot novo znamenje, da Avstrija ne šteje in da Avstrijci ne bodo nikoli nič veljali, dokler bodo mala republika s 6 milijoni prebivalcev. Morajo zato gledati, kako bi se priključili neki večji edinici, če hočejo kaj pomeniti v svetu. Italijanski ministrski predsednik zagovarja evropsko rešitev posaarskega področja. To področje zahtevajo zase tako Francozi kot Nemci. Po de Gasperijevem predlogu naj bi tam oboji sprejeli evropsko oblast. To je zelo dober predlog in dobra rešitev. Toda ali ni to tudi rešitev za Trst? Če bi Trst prišel pod »Evropski svet” kot svobodno mesto in pristanišče, 'bi bili sicer nekateri mladi italijanski nacionalisti jezni, toda vsi pametni ljudje v Italiji in v Avstriji ter Jugoslaviji bi priznali, da bi bila pisatelj lilija Ehrenburg. Vodstvo VdU skupine je sklenilo zvezo z vodstvom Akcije za politično obnovo in se nova zveza imenuje »Socialni obnovitveni pokret VdU — Aktion”. Pod tem imenom bo šla ta nova zveza tudi na volitve. V bližini Maribora se nadaljujejo razgovori med jugoslovanskim in avstrijskim zastopstvom o ureditvi obmejnih vprašanj! Po poročilih delo razmeroma hitro in zado voljivo napreduje. Obravnavali bodo pr1 tem skupno okrog 400 dvolastniških slučajev in upajo, da bodo s tem delom do konca leta gotovi, nakar bi do 1. marca dobili dvolastniki posestva v Jugoslaviji vrnjena. Te dni bodo razpravljali o dvolastnikih na ko-roSko-jugoslovanski meji in si bodo zastopniki obeh držav po potrebi ogledali razmere tudi na terenu. Nekaj razburjenja je spet povzročilo nadaljevanje znanega procesa „SteyrerrnuhT-Ta proces je bil prekinjen zaradi bolezn1 ministra ing. Waldbrunnerja. Sedaj je bil minister zaslišan in proces je bil končaflr toda razsodba bo izdana pismeno. Pri tem je izpovedal minister malo drugače kakoj pa so izpovedali vicekancler Scharf, minj ster Helmer in pa bivši minister Sagmej' ster. Ponovno je bil zaslišan znani socialistični prvak dr. Deutsch, ki pa je izpovedal bistveno drugače kakor pa ostali socialistič; ni prvaki. Vsi pa so o isti stvari izpovedali razilično pod prisego. Ako ne bi bili to so cialistični prvaki bi državno pravdništvo gotovo začelo preiskovati, kdo je po krive® prisegel in bi krivca verjetno tudi našlo tet ga kaznovalo. Pri aktivnih in vpokojenii1 ministrih pa kaj takega, še zlasti sedaj pr^ volitvami, gotovo ne bo mogoče. Prejšnjo sredo je spet zboroval držav® z zbor. Na dnevnem redu je bil predlog o p°"i daljšanju sedanjega proračuna za prvi' pet mesecev bodočega leta. Pri tem je P1 j slanec Rainer (ČVP) napadel socialistično stranko, ker ta zatrjuje, da je hotela OVPJ novem proračunu zagovarjati zmanjšanj6: rent. Poslanec je dejal, da to ni resnica n5 da niti en poslanec OVP ni kaj takega nameraval. Ker je pa Rainer pri tem očital socialistom, da hočejo s takim neresnični® očitanjem v volilno borbo, so socialistič® poslanci ostro protestirali. Prihodnja seja državnega zbora bo v četrtek, dne 21. novembra. I Dan 27. novembra - zahvalni da« Predsednik Truman je izdal pr0, glas za proslavo zahvalnega dne, v katere® pravi med drugim: »Letni časi se vrstijo drug za drugim i" spet se bliža konec letu, v katerem nam jj" Bog dal obilno sadov. Po stari navadi se tem času obračamo k Njemu in se m«1 | ponižnim srcem zahvalimo za Njegov bi3' goslov.” Nato pravi predsednik, da ves ameriš^ narod hvaležno dviga svoje srce k Bogu 'J1 mu je zlasti hvaležen za temeljne svobo5' čine, ki jih lahko uživa brez vsakršne bojazni in da se mora to leto posebno zah'® liti za duha enotnosti, ki preveva vse žene države, in dodaja: »Po naši posvečeni navadi in skladno 1 resolucijo, ki jo je kongres odobril 26. cembra 1941, pozivam s tem ves narod, t®f proslavi četrtek, 27. novembra 1952, zahvalni dan. Zavedajoč se prednosti, jih imamo in s poglobljenim čutom za $ veznosti, ki nam jih nalagajo, naj se na dan vsak na svoj način, vendar pa vsi di'lIf j no kot celoten narod zahvalimo vsemog®\ nemu Bogu in ponižno si prizadevajm0 da bomo poslušni božji volji stopali pravični poti.” Tako govori predsednik najmočnejše prave demokracije sveta. Jugoslavija in obramba Zapada Ameriški časopis »Kansas City Star” piše v uvodniku o izjavi, ki jo je dal jugoslovanski ministrski predsednik dopisniku lista „New York Times”, C. L. Sulzbergerju. V tej izjavi je maršal Tito dejal, da je Jugoslavija pripravljena skleniti obrambno pogodbo s svojima južnima sosedoma, s Turčijo in z Grčijo, toda samo po ustnem razgovoru, ne pa pismeno. Ako bi do take obrambne zveze prišlo, bi bila to prva dejanska obrambna zveza med Jugoslavijo in med svobodnim svetom. Taka obrambna zveza, tudi če ne bi bila potrjena s pismeno pogodbo, bi veliko pripomogla do varnosti Jugoslavije. Saj je v preteklih letih bila hladna vojna, ki jo je vodila Sovjetska zveza proti Jugoslaviji, mnogo ostrejša, kakor pa hladna vojna, ki jo je vodila Sovjetska zveza proti ostalim deželam Zapada. Tako zgleda, da je V! zdavnaj popolnoma izginila vsaka možu® k3 sporazuma med Jugoslavijo in Sovjet* zvezo. Česar pa se mora Jugoslavija najbolj ti, ni napad Sovjetske zveze na Jugoslavija ampak napad kake satelitske države na J1* goslavijo. Tu bi gotovo igrala vodilno go Bolgarija. Obrambna pogodba med J11, goslavijo, Grčijo in Turčijo, kateri držav tudi mejita na Bolgarijo, bi znatno 0^r,j: pila položaj Jugoslavije. Istočasno p;l bila s tako zvezo vzpostavljena zveza po sl) med zf; V hem med Turčijo in Grčijo padnoevropskim obrambnim sistemom, sega zaenkrat samo do Italije. »d Zato bi bila pogodba med JugoslavK Grčijo in Turčijo izredno velikega p0'1’ na tudi za ves zapadni svobodni svet. Župnik Vinko Razgoršek umrl V ponedeljek, dne 27. oktobra, so pokopali v Pamečah pri Slovenjem gradcu ob udeležbi 21 duhovnikov in ob veliki množici vernikov odličnega Korošca, župnika in duhovnega svetnika, Vinka Razgorška. Rojen je bil pokojni v Kotljah leta 1886 in je bil do zadnjega zelo navezan na svoj rojstni kraj, na Mežiško dolino in na Koroško. Gimnazijo in bogoslovje je študiral v Celovcu, kjer je bil jro tretjem letu bogoslovja leta 1910 posvečen za duhovnika. Pri novi maši v Kotljah mu je pridigal g. prof. dr. Lambert Ehrlich. Služboval je kot kaplan v črni v Mežiški dolini in v Tinjah. Rot- provizor je bil v Šmihelu ,in v št. Lip-su pod Celovcem, v Guštariju in v črni, kjer je bil nato mnogo let župnik, črno je posebno vzljubil, dasi je gorata in težav-župnija in je bil po drugi svetovni vojni paradi pomanjkanja dfuhčlvhikov brez kaplana. Ob slovesu leta 1947 je rekel: „Grern s*cer iz črne, toda moje srce ostane v črni. V črni je zelo veliko storil za cerkev in je užival velik ugled pri vseh faranih. Med prvo svetovno vojno je bil v ječi tn spet med drugo svetovno vojno. Nato je bil izseljen na Hrvatsko, od koder je prišel y gostoljubni samostan v Stični na Dolenj-18 em> kjer je živel do konca vojne. Gospod Vinko je bil mož velike izobraz-f.’ čudovitega spomina, kar je kdaj bral a i slišal, vse je ohranil v spominu. Zanimal |e Je /a vse in povsod je bil doma. Najljub-,e Pa mu je bilo gospodarstvo in to zlasti 'metijstvo. Stiski g. opat se je med vojno v-1 ^?svetoval z njim o gospodarskih zade-‘l Jymetje so govorili o njem: „če smo se se jap" ^ tako.i vPraSal: »No, kako bomo val * '/se Je znak z vsemi je sočustvo-3>la' P°VS°^ svetova* m poučeval. Bil je ‘ S m zvest prijatelj ter kremenit zna- čaj. Kar je spoznal za dobro, tega se je držal neuklonljivo. Kot duhovnik je bil vzor, neoporečen, od vseh visoko spoštovan, pravi učenec Njega, Kristusa, katerega je oznanjeval. Vse je odpuščal, vse voljno trpel, nikomur nikdar očital, da mu je storil krivico. »Odpuščajte, da nam bo odpuščeno,” je bilo njegovo načelo. Dasi je bil veščak v gospodarstvu, je ob smrti zapustil samo 600 dinarjev, za štiri litre srednje dobrega vina. Sicer pa je bil g. Vinko abstinent. Na srečo je bila letos v Pamečah dobra sadna letina, tako je napravil precej mpšta in žganja, da bodo s tem plačani 'pogrčbni strSjfki. — ZapUstil pa je bogato knjižnico, ki jo dobi mežiška dekanija. Telesno močan je vendar čutil bridke preizkušnje zadnjih let jn zkčel je bolehati na srcu. Dne 25. oktobra mu je nato zastalo blago srce. Slovo mu je govoril v cerkvi dekan msgr. Ksaver Meško in je daroval zanj sv. mašo ob asistenci guštanjskega župnika Jaroša Kotnika in cistercijanskega p. priorja Janeza Kolednika. Pokopal ga je mestni župnik slovenjegraški, prodekan Jakob Soklič. Ob pogrebu so se poslovili od njega župnik Igo Malej iz Trbonj, koroški rojak iz Šmihela in Vinkov sojetnik v Celovcu med zadnjo vojno. Nadalje se je poslovil od njega provizor iz Črne, šimen Črešnik ter cerkveni ključar pameški Plaznik. Dragi Vinko, odpočij si zdaj po težki življenjski poti med dobrimi svojimi župljani na sončnem pameškem pokopališču. Za vse Tvoje bogato delo in za vse tako vzorno-vdano prenašano trpljenje pa naj Ti bo v večnosti bogat plačnik Pastir vseh pastirjev. Počivaj v miru! SONČNA URA z!vo mi je še v spominu moja rojst Vi- IS‘! ln nj^na bližnja okolica, kakor jt 1 f. P1 ec davnimi leti. živo se spominjali c H^H^kov, oseL) in obrazov izzr troskih Jet. Te razlike iz mojih mladih !e ckuies, P° preteku mnogih de tletij, tako živo pred očmi kot bi jih zri ‘ nes. Le še lepše so, ker so vse malenkosti .Padle. Življenje in razne dogodke življe "ja je doživljala takrat moja otroška duša kakor krasno pravljico. Vse te dogodke jt moja. otroška duša prepletla z otroško do mišljijo, kakor jo je zmožen le otrok, ki še Pozna bridkosti, težav in nadlog življe -Ja' ^at° pa tudi vidi otroška duša vse lep gA7, .mišljijo slika in prepleta stvari, do iL 'e.ln Predmete, za 'katere se odrasli več nni ne zmenijo. leku desetletij pa se je mnogo spreme- nilo, predrugačilo, mnogo stvari je bilo olepšanih, mnogo jih je bilo izboljšanih, toda prvotna slika, ki je bila posneta z otroškimi očmi in ki je bila obdana z otroško domišljijo, je ostala ista, neizpremenjena in nepozabna. Tako gledam in vidim v duhu še danes pred seboj dolgo, nizko stavbo s slamnato streho, 'ki je bila na senčni strani obrašče-na z zelenim mahom, da je od daleč izgle-tiala kakor zelen travnik. Tu pa tam so bile v tem zelenju vmes svetle lise, na katerih mah ni rastel. Oče je trdil, da pre-grizejo pozimi, ko leži sneg na strehi, miši in podgane slamnato streho, da žrejo sneg in si s tem gasijo žejo. Vsako vigred je nato oče te luknje z novo slamo skrbno zamašil. Ravno tako je bil tudi skedenj 'krit s slamnato streho. Okrog hiše in okrog skednja pa so stale velike hruške in jablane. Vsako drevo je imelo svojo povest, ki jo je nam otrokom oče pripovedoval. Tole tepko (vinico) je kupil za 10 krajcarjev, vsadil in požlaht-nil. — Stari oče, vaš ded, je tole jablano izkopal v gozdu in ker je ni mogel prenesti •— bila je prevelika — jo je z vozom pripeljal iz gozda. — V tole črešnjo za hišo je udarila strela, ker je bila višja od hiše; tako je to drevo obvarovalo hišo. Tole jablano spet je požlahtnil vaš ded s cepiči, ki jih je prinesel iz Medgorij. In tako dalje je pripovedoval oče, o vsakem drevesu posebno zgodbo. Pod mogočno staro jablano, ki je z napol suhimi vrhovi kazala znake svoje častitljive'starostim ki je stala ,hik>, ,je-stala miza. Poleg mize sta bili dve klopi. Tam so v poletnem času ob nedeljah popoldne sedeli oče, mati ter sosedje. Razgpvarjali so se o starih in novip dogodkih, prebirali so list „Mir” in Mohorjeve knjige. Mi otroci pa smo se igrali, včasih pa smo tudi poslušali, kaj se pri mizi razgovarjajo. če smo pa bili le preveč poredni in preglasni — kar se je večkrat zgodilo — nas je oče opozoril na ono, ki visi na tramu v hiši in katere smo se vsi čudovito bali, posebno, kadar se je iztegnil oče po njo. Pred hišo so bila tla izprana in debelo, izglajeno kamenje je štrlelo iz tal. To je bila ob sončnem vremenu nezmotljiva hišna ura naše mame. Sicer je 'bila v »veliki hiši” velika stenska ura. Kadar pa je mati prišla s travnikov in s polja domov, ni gledala na uro ter je natančno vedela, koliko je ura. Vedela je, da je senca ob tej in tej uri ob tem 'kamnu in spet ob onem času pn onem kamnu. Tako si je ob sončnih dneh prihranila mati pot v hišo, da bi pogledala na uro. Minila pa so desetletja. Hiša je dobila drugo lice, slamnata streha je izginila, staro sadno drevje se je posušilo, z drevjem pa je izginila tudi njih zgodovina in so izumrle njih povesti. Na njih mesta so bila nasajena mlada drevesa, ki so prevzela nalogo prejšnjih, starih dreves. Vse, prav vse se je predrugačilo in spremenilo. Umrli so starši in pomrli so sosedje, ki so nekoč sedeli ob mizi pred hišo in so si tam basali svoje pipe in pipice iz tobačnih mehurjev, ki so jih imeli zataknjene za hlačnim pasom. Drsali so z žveplenka-mi po kamenju, po deskah in po hlačah, da so jih vžgali. Modrovali in prerokovali so, vmes pa so pili mošt. Vsi so že pomrli in znani obrazi so izginili, znani glasovi so utihnili. Vsi so odromali v večni dom po svoje plačilo, ki ga je obljubil Večni od vsega začetka vsem, ki vanj verujejo, živijo po njegovih zapovedih in v njegovi milosti umijejo. Mi, takratni otroci, pa smo se nevedoma polagoma postarali. Sami nismo vedeli, kdaj smo prevzemali po starših skrbi, delo, trude in težave tega življenja. Prevzeli smo pa tudi vero v Večnega in upanje na srečno, večno domovino. Vse je izginilo, vse je minilo, ostali so samo še spomini, ki se mi zde kakor sanje, kakor lepa pravljica iz davnih let, četudi j c bilo vse živa resnica. Tudi kamenje pred hišo se je skrilo, ni ga več videti, le sonce je ostalo, kakor je bilo nekoč in senca pred hišo je ostala, kakor je bila pred nami in bo za nami ostala neizpremenjena, ko nas že davno več ne bo. Ta sončna ura pred hišo je ostala, toda danes na njo nihče več ne pozna in tudi na njo nikdo več ne gleda. L. P. Misterij bolečine Bolečina kazen naša! blodnež je tako učil; blizu je trpljenja čaša, kdor veselje je zavžil... O, gorje mu, ki vse boli v temni duši s kletjem nosi! Rešen nihče ni nikoli, kdor trpeč v kesu ne prosi. Bolečina je žarišče, kjer ponižen biti znam, odpuščenja je svetišče, tja potrpen se podam. Bolečina pot je k zmagi nad tostranskimi strastmi, žemlje vsi zakladi dragi nimajo tam več moči. Blagor mu, ki še v trpljenju dobro bližnjemu želi! Blaženstvo si že v življenju, slaj nirvane1 zadobi — Valentin P o 1 a n š e k 1 nirvana — popoln dušni mir Premeri, premisli in nato šele odloči. Žena se smeje, kadar more in joka, kadar hoče. * Edino, česar se moramo bati, je strah sam. ŠIVALNE STROIE najboljše kakovosti, kakor so znamke Messerschmitt, Rast-Gasser, Veritas. Vigorelli, Rai-scr-Zick-Zack, dobite pod ugodnimi plačilni mi pogoji (6-18 mesečni obroki) v zalogi kmečko-gosp. strojev, koles in šivalnih strojev Johan Lomšek ZAGORJE - ŠT. LIPŠ, p. Eberti dort (Dobila vas). Koroško. — Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno. Karel Mauser: Jmuilt (33. nadaljevanje) ^CRil se je z besedami, da mu je pot stal na obrazu. ^em"r»ako ne more biti.” je rekla z zaprtimi očmi. »Ta f rosenarju že dala besedo.” ”, aj J0 bo 'zzei>” je kriknil Rakarjev. PUv g ne vzamem- me hočeš brez. bajte, Peter, j •Ge me nočeš, prodam še zemljo in odidem v Seks »Se to zimo,” se ji je zatresel glas. so meter J6 i0™1 za besedami pa ni našel nobene. Rok Htn mrtvo ležale na mizi. ”k' Janmtk;l iie boš šla, Barbara,” je zaprosil. »Kakor boš hotel,” je rekla trdo. »Bajto prodam.” rpj- nhoko je dihal in s tako silo grabil za okraje! . kakor da ga misli odkrehniti. p a prodaj, Barbara,” je stisnil iz sebe. ko ?0tlei seJe ^dignii. stopil do nje in jo nenadoma ta grabil čez ramena, da je morala zavpiti. fcIai Petra grabi, da bi kar koj vse uredil. Barbar; v bajp® tec^en dobi denar. Do spomladi še lahko ostam ži,aPe;er ne strpi, da ne bi v nedeljo stopil do Toma T-1 Barbaro vabil pa ji je bilo nerodno, tako je sam bruhnil v Lajše. da <. °!nažin ga je bil vesel. Nalijal mu je borovničevca e je Peter kar razmahnil. ^toH ^ cerkvi, tako se je moški zbor postavil p0, vodstvom Miha Sad jaka in pozneje p0: vodstvom Hartmanovega Folteja v šerc° jevi dvorani, kjer je bila vesela svatba, a ^ šemu dobremu in požrtvovalnemu pev‘j, Francu kakor tudi njegovi mladi ženi mo obilo božjega blagoslova in sreče v i’ vem stanu. Na mnoga, mnoga leta! BLATO ili V četrtek, dne 13. listopada, smo spreij1* k zadnjemu počitku Poklenikovega oce.. Filipa Kap. Po zmotah tega življenj«1 ^ umrl v naročju svete Cerkve, sprevidel1 zakramentom za umirajoče. Rajni zadnje leto veliko trpel; rak, ki je že ^ SV. KATARINA V torek, dne 25. novembra, bomo obhajali cerkveno slovesnost pri Sveti Katarini. Ob 8. bo prva sv. maša, ob ValO. je pridiga mil. g. prošta iz Pliberka, nato pa je slovesna asistirana sveta maša. Darovanih bo ta dan več svetih maš pri sv. Katarini in časa glodal na njegovem zdravju, je nap^ vil konec njegovemu življenju. Komaj let star je rajni oče zapustil številno žino. Pri pogrebu so zapeli pevci zadnje stinkc pri odprtem grobu. G. župnik s0Xjj zbranih besedah poslovili od rajnega. « hi naj počiva v miru. Poklenikovim 1 sožalje. itoMK&kz oddaic v ccidiu CELOVEC (val 417.2 m) Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji. 23. nov.: 7.15 verski govor — glasba. — 24. nov.: H.30 tedenski pregled — mojstri besede. — 25. nov.: 14.30 zdravnik — za kmeta. 18.30 mesečni kulturni pregled. - 26. nov.: 14.30 za ženo. - 27. nov.: 14.30 ra naše male. — 18.30 komorna glasba. — 28. nov.: 14.30 komentarji — zanimivosti. — 29. nov.: 8.45 ir slov. literature (oda) - šport. — 30. nov.: 7.15 verski govor — jutranji koncert. LJUBLJANA (val 202.1, 212.4, 327.1 m) Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30. Kmetijski nasveti vsako nedeljo ob 15.30 - Vsak dan ob 19.00 na valit 327.1 m oddaja za inozemstvo. 21. nov.: 12.00 Koncert - 14.40 Slov. narodne - 16.00 Solisti pojejo — 18.45 Narodne pesmi. — 22. nov;: 12.00 Koncert — 13.00 jezikovni pogovori ~ 14.00 Hrvatska narodna'glasba - 15.00 Iz znanih oper - 16.40 Vesele slovenske — 17.00 Srečko Dražil IHetifto. ytedali$ce v Celovcu Začetek predstav o b 20. u r i 20- nov.: „Der Barbier von Sevilla”, komična igra. 2*- nov.: JDes MeCres und der Liebe Wellen”, žalo-igra v petih dejanjih. 22. nov,: „Warum Ifigst du, Cherie?", veseloigra z godbo. 23r nov.: „Johnny Bclinda”. ■ ■ _____ ■ -4 £{udsUi odtc v Domu glasbe (Konzerthaus) začetekob 19.30 • nov.; »Gottes Utopia” (5 dejanj) ,b' nov.: „Gotcs Utopia” igra — 17.00 Umetne in narodne — 18.15 Slov. or-kestr. glasba — 20.30 Veseli glasbeni večer. RADIO TRST 11 306.1 m ali 980 ki sek Dnevne oddaje: 7.15-8.30, 11.30-14.45, 17.30-24.00 - Ob nedeljah: 8.00-24.00 - Poročila dnev no: 7.15, 12.45, 14.00, 19.45, 23.15. - Ob nedeljah: 8.15, 12.45, 19.45, 23.15. 22. novembra: 13.00 Šramel kvintet in pevski duet. 13.30 Kulturni obzornik. 19.00 Pogovor z ženo. 20.00 Koncert tržaškega komornega zbora. 21.00 Malo za šalo — malo zares. 22.00 Bartok: Koncert za violino. UBAPkiE OHiaVE Koroška zbornica obrtnega gospodarstva Zavod za pospeševanje gospodarstva Praktični tečaji za strugarje 1. Dnevni tečaj: Začetek v ponedeljek, dne 24. no- vembra 1952, ob 8.30, Trajanje: En teden, celo-dnevnp. . " , v /i 2. Večerni tečaj: Začetek v ponecieljek, dne 1. decembra 1952, ob 18. uri. Trajanje: 14 dni, ob večerih. Kraj tečajev: Zavod za pospeševanje gospodarstva v Celovcu, Bahnhofstrasse 40/III. Ker bo mogoče sprejeti na ta tečaj samo omejeno število udeležencev, jc nujno potrebno, da se zanimanci takoj prijavijo. Praktični tečaj za avtomehanike Začetek v torek, dne 25. novembra 1952, ob 19. uri v Zavodu za pospeševanje gospodarstva v Celovcu, Bahnhofstrasse 40, III. nadstropje. — Trajanje 80 ur, dvakrat tedensko, ob večerih. — Prijaviti se je mogoče še ob: začetku tečaja. ZA KRATEK ČAS Stanovanje išče Mlad gospod v mestu išče stanovanje že mesece in mesece in ga ne more najti. — Ko se je nekega popoldneva sprehajal po mestu, pride do velike nove stavbe, ki so jo ravno dogotavljali. Gre k stavbeniku na stavbi in ga vpraša: „Ali vam je mogoče znano, kdo oddaja stanovanja v tej novi stavbi in ali bi bilo mogoče dobiti v tej hiši stanovanje.” Stavbenik pa smehljaje reče: „To je odvisno popolnoma od vas. V tej novi stavbi bodo namreč preiskovalni zapori.” Nejasnost Sodnik vlomilcu: „Ali imate še kaj pripomniti, predno izrečem sodbo?” — Vlomilec: ,.Edino, kar mi na celi stvari ni jasno, je to, da me hoče zopet spoznati mož, ki je ves čas, ko sem kradel, skrival glavo pod posteljno odejo.” sinrnffi lepe oblike in poceni v BEUAK,e■,kl“', rVVVVVVVjnRj llatt«n«rstr. 1 KARL PDTSCHER konjski mesar Celovec Pischeldorterrtr. 12 Telefon IS-22 Prevzemamo tudi zavarovane konje Če sila, koljemo podnevi in ponoči SREČA Prečuden, res prečuden je svet. Koliko različnih besed si je izmislil. In med besedami je tudi beseda: sreča. Da ne bi bilo te nesrečne besede, koliko lepše bi bilo življenje na svetu. Zdaj pa vsi ljudje, od onega časa, ko začnejo resno misliti pa vse do groba, iščejo samo srečo in begajo samo za srečo. Vsi imajo samo en sam cilj: biti srečen. — Popolne sreče pa na svetu ni, popolne sreče ni mogoče doseči. Toda ljudje tega ne verjamejo. Vsi, skoraj vsi, so prepričani, da nekoč le morajo postati srečni. V tem prepričanju gredo naprej, vse naprej, dokler ne pride zadnja ura. Ljudje si namreč sami naredijo sliko sreče, kakor je v resniti na svetu ni. In to ljudje ime-nujejo - srečo. - Veliki pisatelj in mislec Tolstoj pa je rekel: „Poiskušaj biti zadovoljen s tem, kar imaš in kar si in kakor je. V kolikor ti je to mogoče, v toliko boš srečen, v kolikor si zadovoljen. PLIBERK K spodnji reportaži „Dograditev šole v Globasnici” bi radi še omenili, da je pe-čarska dela prevzela in zelo zadovoljivo izvedla firma Josef Rader iz Pliberka. Omenjena tvrdka je postavila v obnovljeni šolski zgradbi dve peči, ki bosta v mrzlem zimskem času dajali otrokom prijetno toploto. — V ostalem pa naj omenimo, da je pečarsko podjetje Rader v Podjuni že dobro znano po številnih pečeh, ki jih je to podjetje postavilo. Zato pa moremo to podjetje tudi v bodoče vsakomur priporočati. VegtadUeu sete v ftolastm etošnji spomladi so začeli v Globas-J! s Povečavanjem šolskega poslopja. De-v glavnem do 1. novembra letos n ano. Našemu poročevalcu se je nudila pn i a, da si je mogel natančneje ogledati penovjeno |n razširjeno šolsko poslopje Globasnici in je pri tem mogel ugotoviti, a se Je delo izredno lepo posrečilo. nf. aro . , sk° poslopje v Globasnici ni več _ govarjalo namenu. Zaradi vedno večje-a šolskih otrc* je bilo treba misliti, l *° oi pridobili nove šolske prostore. Pri ^flu je bilo nato zaposlenih več podjetij, so svoje delo dobro izvedli. ^Glavna stavbena dela je prevzelo stav-S ® podjetje Gomemik iz Pograda pri luv Va?'' ko podjetje je v slovenskem de-Med°l0^e poznano in priljubljeno. . rugim je to podjetje prevzelo zgrad-»tavh Va»n^ stanovanjskih in gospodarskih mn v Skocijanu in v ostalih krajih Pod-torari-itUdi v Globasnici. Vse te stavbe je vseb i P°djetje v popolno zadovoljstvo J; lastnikov. pre es^rska dela pri zgradbi nove šole je S*6/0 podjetje Ignac Koren iz Dvora pri /n e u- To podjetje je že splošno dobro sti v ° svojem solidnem delu, in je zla-b i Pretekiem poletju dovršilo večje števi-p0j?radk- Posebej naj omenimo, da je to Jetje izvedlo vsa tesarska dela pri Smrt- MNEZ HUTTER Ijl PLIBERK * SLIKARSTVO IN PLESKARSTVO se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela fcbEKTRO-PODJETJE H O L L A U F PLIBERK—BLEIBURG Elektroinstalacije in elektromotorji niku v Kortah. Ta dela je dovršilo podjetje v šestih tednih. Elektroinstalacijska dela je prevzelo podjetje Hollauf iz Pliberka. Firma je sama dobavila tudi ves potrebni material za instalacijo razsvetljave, tudi luči. To podjet- lovanjem opeke v Globasnici leta 1940 in danes lahko z gotovostjo trdimo, da se je Zanklova opeka zelo dobro obnesla. Podjetje izdeluje opeko z ozirom na povpraševanje, moramo pa z zadovoljstvom ugotoviti, da je povpraševanje zelo veliko in da je podjetje zato celo leto v obratu. Tudi cena za izdelke tega podjetja ni previsoka, ako pomislimo, da je treba potrebni pesek voziti od daleč. Šola Globasnici je je znano tudi po svojih ureditvah strelovodov po vsem podeželju. Pleskarska in slikar, dela je izvedlo podjetje Janez Hutter iz Pliberka. Tekom leta 1951 je to podjetje prevzelo in v veliko zadovoljstvo izvršilo pleskarska dela še v šestih šolah in sicer v Žvabeku, v Vogrčah pri Božjem grobu, v Potočah, v šmarjeti pri Pliberku in v Pliberku, v glavni in v ljudski šoli. To podjetje moremo priporočati tudi pri oddaji slikarskih del v cerkvah. Kleparska dela je prevzelo podjetje Schippek i/. Pliberka.To podjetje je izvršilo kleparska dela tudi v šolah v Zg. Libu-čah, v Potočah, pri glavni šoli v Pliberku in v novem poslopju carinarnice v Rab-štanju (Rabenstein). Vsa kleparska dela je izvedla omenjena firma točno in solidno, kar pač priča o dobri kakovosti del tega podjetja. Firma Stefan Zanki iz Globasnice je dobavila strešno opeko in to skupno okrog 8000 komadov. To podjetje je začelo z izde- Izdelovanje strešne opeke Strešna opeka v dveh izdelavah Prevozništvo Štefan Zanki MALA VAS, P. GLOBASNICA Stavbeno in pošitveno mizarstvo Drobesch Šmihel pri Pliberku - St. Michael b. Bleiburg se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela. Firma Visotschnig iz Pliberka je uredila sanitetne naprave. Izvedba je zelo solidna in zelo skrbno izvršena, kar priča o kakovostni zmogljivosti podjetja. Urejeni so novo-moderni angleški kloseti, kar povečava higiensko ureditev šolske stavbe. K popolnosti stavbe je mnogo pripomoglo tudi stavbeno in pohištveno mizarstvo Drobesch iz Šmihela pri Pliberku. Izvedba del tega podjetja je zelo točna in solidna ter v veliko zadovoljstvo. Kolesa, stroji instalacija vodovodov hišni vodovodi štedilniki in vsa ključavničarska dela motoma kolesa avtomobili, traktorji prikolice nadomestni deli Hans Visotschnig Pliberk - Bleiburg, telefon 27 in 35 POSTAVLJANJE PECI Rader Josef PLIBERK - BLEIBURG, Loibacher Str. 3 se priporoča za vsa pečarska dela. KLEPARSTVO Andccas Scki^dc PLIBERK—BLEIBURG se priporoča za vsa kleparska dela, obnova posode. * vsa Unteti+sUa stavbna dela VISOKE IN TALNE STAVBE BETONSKE IN ŽELEZOBETONSKE GRADNJE STAVBENO PODJETJE FRANC GOMERNIK PODGRAD P. SINČA VES TESARSKI MOJSTER IQNAC KOREN DVOR PRI PLIBERKU se priporoča za vsa tesarska dela f . i. .iLc ■■ nalfr ml ii din o c V družinskem krogu Dolgo, dolgo, preden je našel radio svojo pot v naše domove, so se zbirale družine okoli svoje mize in to ne samo k skledi in kosilu, marveč tudi k skupni molitvi. Večere pa je polnila družinska pesem. Radio je v veliki meri izpodrinil to petje v družini in tudi petje na vasi. Družinska povezanost, ki se je izražala v delu, molitvi in petju, je močno zrahljana. Te dni sem imel srečo, da sem na svoji poti po Rožu obiskal družino, kjer sem našel še tisto pristno in vzgledno družinsko skupnost. Lepo pospravljena kmečka hiša, stara velika peč in tej nasproti je stal klavir. Lini je sedla h klavirju, Hanzi je zgrabil harmoniko, Fricej in Nežka pa sta pomagala s svojimi grli in že je zadonela po prostorni kmečki sobi naša pesem in tokrat še prav posebno svečano ob spominu na tridesetletnico poroke staršev. Seve tudi pri petju številni obisk ni mogel zaostajati in že je bil ob klavirju mešan zbor, ki bi se bil tudi v večjem krogu lahko postavil. 1 ako se ustvarja družinska sreča, da otroci radi ostanejo pri svojih starših in starši pri svojih otrocih. To je prava naša družina, ki si zna tudi doma ustvariti ure veselja in za-bave. Posnemajmo tudi drugil JCreJ glasilo katoliške slovenske dijaške družine Slovenski marijaniščniki so se te dni oglasili s svojim laptnim listom. Vsi smo se tega življenjskega znamenja razveselili. Ob priliki bomo tudi v „Tedniku” priobčili ta ali drugi ponatis črtic, ki smo jih našli v „Kresu”. Mladim dijakom pa k lepemu prvemu poskusu čestitamo in želimo, da bi prav kmalu videli drugo številko „Kresa”. Seveda bi bila vsakomesečna številka prevelika obremenitev. Starejša generacija pa ima dolžnost, da prevzame vse gmotne stroške, katerih dijaki sami ne zmorejo. Prvi številki „Kresa” je napisal tudi gospod ravnatelj J. Lex lepo posvetilo. _______PO SVETU Avstrijski pesnik, dr. Max Mell, je obhajal v ponedeljek, dne 10. 11., svoj 70. rojstni dan. Mednarodna smučarska zveza je odločila, da bodo smele biti tekme v smuških poletih samo na treh skakalnicah. Toda v enem letu samo na eni izmed določenih. To so: skakalnica v Obersdorfu v Nemčiji (dosegljiva dolžina skoka 133 m), skakalnica v Kulmu v Avstriji. To skakalnico 5e izpopolnjujejo, dosegljiva dolžina skoka bo od 127 do 135 m. 1 retja pa je skakalnica v Planici, ki jo obnavljajo in na kateri je dosegljiva dolžina skoka med 125 in ISO metri. Tekmovanje v Kulmu bo to sezono (1952-53), v Planici pa prihodnjo. Umeten sneg. Dva inženirja sta slučajno odkrila postopek za pridobivanje umetnega snega, s katerim lahko pokrijejo pobočje za smučanje, kadar odpove narava. Delala sta namreč na nekem stroju za ustvarjanje umetne megle, ki naj bi služila za zaščito sadja pred mrazom. Med poskusi v hladnem vremenu pa sta ..pridelala” sneg namesto megle. Laponci žive na skrajnem severu Evrope. Čeprav so takorekoč odrezani od vsega kulturnega sveta, imajo kljub temu devet šol, v katerih se njihovi otroci uče v narodnem jeziku. Učitelji v teh šolah so prav tako Laponci in so jih z velikim trudom nalašč za to izšolali na državne stroške v Stockholmu. Nekaj laponskih otrok obiskuje tudi švedske odnosno norveške šole. Trije mladi Laponci hodijo v gimnazijo, dvajset pa jih obiskuje švedska učiteljišča. Kot redna študenta sta vpisana na univerzo le dva Laponca. — Laponci imajo v celoti tri časopise v svojem jeziku. Ti časopisi so zelo priljubljeni med laponskim prebivalstvom, ker te časopise prepeljejo z letali v malone skoraj vsako laponsko vas. Laponci nimajo svoje lastne književnosti, vendar pa sta sc dva Laponca - Skum in Tuuri — uveljavila kot pesnika v švedski književnosti. • Napredek gibanja skavtinj v Aziji. Voditeljica skavtinj v državah Srednjega vzhoda poroča o naglem porastu skavtskega gibanja v Aziji. Izjavila je, da se to gibanje še lahko bolj poživi z združenjem domačih skavtinj s skavtinjami v drugih državah ter z iskanjem poti za okrepitev medsebojnih odnošajev. ZA SMEH Počasni telegraf. Prvi dijak: Saj je vendar veselje, da danes telegraf vse tako hitro opravi. Drugi dijak: Kaj hitro! Le molči o tej hitrosti. Sest tednov je že, kar sem prosil svojega očeta po telegrafu za 100 šilingov, pa še do danes nisem niti groša prejel. Abraham v nevarnosti. Nekemu možu je njegova huda žena umrla. Prijatelj ga tolaži, rekoč: „Lc potolažen bodi, tvoja Liza je že v Abrahamovem naročju.” „Potem pomilujem ubogega Abrahama, ker pri prvi priložnosti mu bo skočila v lase,” odgovori mož. ZA BISTRE GLAVE Rešitev iz zadneje številke »Našega tednika”: 24. Ker sc vsesti ne more. — 25. Otrok v zibeli. — 2G. Kadar na pragu stoji. IX. 27. Je devet vreč, na vsaki vreči mačka, vsaka mačka ima devet mladih, koliko nog imajo vse skupaj? 28. Ob steni visi pa v luknjo misli—? 29. Kriv je pa ga tiihče ne obsodi—? ^^Naše prireditve^^ VABILO Farna mladina v Skocijanu bo zaigrala v nedeljo, dne 23. novembra t. 1., ljudsko igro „Počeni prstan”. Ob 3. popoldne za mladino, ob pol 8. zvečer za odrasle. — Vsi iskreno vabljeni! VABILO Vsako leto je mladina rada romala k sv. Katarini pri Šmihelu. V torek, dne 25. novembra, Obhajamo spet njen god. I udi tokrat ne smemo manjkati! POZOR! Uprava »Našega tednika” ima še na razpolago nekaj izvodov igre »Parkljev koš”. Moj psiček Ti si se prvi človeku pridružil, ko je še divjo zverino krotil; duh pa te časa doslej ni okužil, ves si še takšen, kakor si bil. Dober prijatelj, pa tudi razumen, vem, da občutiš še mojo bolest, vdan in pohleven, toda pogumen, kadar varuješ mojo posest. Nikdar ne siliš, naj dam ti potice, menda je dobro celo ne poznaš; brž pa v zahvalo za borne koščice roko oblizneš in z repom mahljaš. Čudno velika je tvoja zvestoba: kamor se ganem, povsod si z menoj, šel si celo za mrličem do groba, za gospodarja si spustil se v boj. Spremljal si žrtve celo na morišče, cvilil pod oknom si ječe nekoč, brž si izsledil samotno grobišče, plakal in tulil si tamkaj vso noč. Ti si priraščen mi v davne spomine, takrat je nama cvetela mladost; slednje živaFce nagoni, vrline, glasno spričujejo božjo modrost. Limbarski MLADINA PIŠE: V ^ M A R J E T ! Ne bilo bi prav, ako bi se ne oglasile iz lepe rožanske Šmarjete vsem našim dečlam, znankam in bivšim našim tečajnicam, tudi onim v holandskem Limburgu, da bodo vedele, kje se sedaj naša župca kadi. Tako vedite, da kuhamo sedaj v Šmarjeti v Rožu župco in zelje, pečene praženčke in narastke, pa še gibanice, šarkeljne in mesovje vsake sorte, poredko pa še torte. Malokatera od vas ve, kje je ta naša Smarjeta in kako lepo okolico ima. Ko hodimo po njenih gmajnicah, se nam srce smeji, čeprav sedaj v novembrskih dneh uhaja sonce prekmalu za gore. Pa je treba le, da bolj hitro stopimo čez hribček proti dravskemu bregu in sonce se nam zopet za kratek čas zasmeje, predno zleze na primorske strani. Tukaj je nizkih hribčov, na njih grmič: kov, malih plotov, vrtičkov, dolinic in živih meja nič koliko. In toliko je stezic in potov. Vsaka pelje v drugo, posebno kraljestvo gorskega sveta, vse vodijo do koč in kmetskih domov, držijo skozi polja in peljejo čez gmajnice v dolince med hribčki in na jesenske pašnike, šmarješke hiše so čedne, lepo urejene, zrasle na trdih tleh. Vsaka je kraljestvo zase, nje okolica ima svojo posebnost in lepoto. Kadar sonce zahaja in se njega zadnji žarki združijo z barvami jesenske narave, da zavriskajo k nam v večerni pozdrav in se nato poskrijejo v sence črnega Vrha in Macna — tedaj se ozremo v skale sončnega Obirja, ki so še nadalje deležne zlatega bogastva zahajajočega sonca. Oj, kako lepo je v prvih večernih urah na teh šmarjeških poteh, stezah in gmajnah! Zdi se nam, da pasemo oblačke nad dimniki, ko matere ob ognjišču z ljubeznijo kuhajo mleko in žgance za nas, vesele pastirje na pravljičnih pašnikih ... Morda ne boste verjele, kar tu pišemo —? Pa pridite k nam, da vidite naše vasice od vznožja Obirja do Macna; da vidite Hu-melše, Vrh in Zavrh, Doljno in Zgornjo ves, Zavoze in Trebljenje. V tah vaseh so doma naše šmarješke tečajnice. »Te h’melš-če dečle” imajo v šmarjeto v tečaj 2 uri hoda in iz tečaja 2 uri. Ali veste sedaj, koliko je vredna taka-le šola? Pa so vsako jutro prve v kuhinji in s seboj prineso vedrosti, ki jo naberejo grede iz zgodnjih ur in gozdnih leh. Pa nikar ne mislite, da mi v šmarjeti Koroški ljudski pesnik in pevec (7. nadaljevanje) Z bistrim očesom je gledal Lesičjak v življenje. Videl je njegove svetle strani, spoznal pa tudi, koliko je gorja na tem. In kdo je povzročitelj slabega? Človek sam radi svojega nespametnega ravnanja. In takim ljudem je Lesičjak s pikrimi besedami v obliki humoristično-satiričnih pesmi stavil pred oči njihove napake in pregrehe, včasih celo tako očitno in ostro, da so imele njegove preodkritosrčne besede zanj neprijetne posledice. Semkaj je šteti 46 kitic dolgo pesnitev o »Guštinu Paru’, t. j', pesem o svatovanju (objavili jo bomo v pustnem času) in pa »pesem od bala . Obe pesmi je politična oblast takrat prepovedala, ker sta bili osebno žaljivi in Lesičjak je moral radi prve šest tednov »sedeti”. Križi in težave posameznih stanov so prav dobro in izrazito opisane v »Pesmi od sedanjega časa”: Spremisli vsak človek, kaj mora to bit’ kaj o sedanjem času slišim govorit: bodi kmet ali hlapec ali pa rokodelec, vsak isto trdi, da denarcev nič ni. Al pobaram jaz pavra: Kako ti kaj gre, mi hitro da antvort: za scagal mi je. Plačila mam velka, denarcev pa ni, mi tudi še manka več drugih reči. Kravo mam koj eno. volov pa ni, na polju sc vrajma, tla toča zdrobi. Les je posekan in vse je pvano, bi se melo kaj skupit, še za dom kaj ne bo. Paver se noč no dan močno poti, da gospodom, beračem ta kruh priskrbi. Da paver zmirom jamra. merimo le dolžino stezic in visočino hribov in gora. Z opisom našega kraja, hočemo poudariti, kako lepa je naša slovenska zemlja — o, ne samo pri nas, ja, tudi pri vas -v dolini in pod gorami in v vrheh in ko hodimo svoja pota, vse premalo odpremo oči in slepi nas želja po tujini in tuji navlaki; slepi nas gostilniški dim in prah ple-šišč pa še razposajeno poželjenje vsega lai-njivega in minljivega. Me gremo v tečaj vsako jutro z odprtimi očmi in z odprtim srcem, kamor potem sprejemamo potrebne nauke. Sedaj pa, da ne pozabimo na naše župce-V cerkvenem domu smo se nastanile in ko smo se hotele prvi dan malo ogreti pri velikem štedilniku, ki ga nam je radpvolje obljubila celovška, kmetijska kamra, o jej. štedilnika iz Celovca pa hi bilo in ga še ni-Bog vedi, v katero Šmarjeto je šofer »za-fural” naš štedilnik in katere Marjete st' sedaj sučejo s kuhalnico krog njega. Sedaj imamo pa zato dva štedilnika in dve kuhinji: enega malega v cerkvenem domu. drugo kuhinjo pa pri Frdičevi Micki, h" borni gospodinji farovški in vrtnarici rož' nih gredic v oknih in na oltarjih. Petnajh Smarječank se suče v naših dveh kuhinjah-kuha in peče, vmes pa poje in se uči za vt' liki čas mladosti in za resne naloge življe-nja. Dve mladi voditeljici, Hanca in K*' trca, pa jih brihtata. Slišale smo, da pride ob koncu našega tečaja sveti Miklavž. Pripravljamo se že na to, da bomo na njegova skrivnostna vprašanja mogle odgovarjati z besedo v prozi-pesmi in melodiji. Vas vse, dragi rojaki od blizu in daleč, bo zanimal prihod Miklavža, j ki bo pripeljal s seboj na naš oder rajajoče angelce, rjoveče parkljne, dobrohotne šibe) in mnogo dobrot za vse male in velike °tio-ke in prijatelje. — Tedaj pa na svidenje-Šmarješke kuharice, i STRASJA VAS PRI SKOCIJANU V petek, dne 14. novembra, smo poko; : pali čičkovo Renico, ki je bila stara komaj j 7 mesecev. Kakor mrzla slana pobere ne no cvetlico na vrtu, tako se nam /jdi je unio rila pljučnica našo Renico. Že naslednj1 dan je pokril njen mali grob beli sneg. P°' j mače naj tolaži vera, da imajo v nebesih majhnega angelčka. ____ ____________________________________^ to čuda kani; kar hodi no gre, vse od pavra živi. Pobaram jaz hvapce, le služabne ljudi, pa tudi ti reveži i jamrajo vsi: Košta je dobra in kruha dojsti, samo to nam fali, da denarcev nič ni. Pobaram kovače in cimparmanc, saj tudi ti moži nča hvalijo se. Zaslužek je majhen, vse sproti gor gre, več barti se vrajma. da mamo dovge. Pobaram oštirja, kako ti kaj gre, mi hitro da antvort: Prav žalostno je. Včasih še pride dojsti ljudi, pa vsak tisto trdi, da denarcev nič ni. Al kater’ga pobaram: kaj bo.š dobiv? Lepo tiho mi reče: Gvaš žganja bom piv. č;e mu ponujam: Gvaš vina popij! mi hitro da antvort, da denarcev fali. Mladenči pa zunaj Pred ccrkv’jo stojo, za dečlami gledajo, ko h domu gredo. Tam vidi vsak svojo, ko mimo leti, bi meli kupil ji vitica, pa denarcev nič ni. če so pa pijani, zapojejo si, tedaj so bogati, majo vsega dojsti. Ko pride plačilo, se vsak grenko drži, ker v žepu nobenem denarcev nič ni. V »pesmi od žitrajskih Jagrov”, se pesllf posmehuje lovcema, ki sta se podala v ' del jo popoldne brez lovske pravice na » a se morata navsezadnje le prepričati, , še buli doma ropo jast, ko po lesu zajca krast. (Se nadaljuje) j' URADNE OBJAVE Deželno finančno ravnateljstvo CARINSKI URADNIKI; SLUŽBENA OZNAKA Zvezno ministrstvo za finance razglaša: Z veljavnostjo z dnem 1. decembra 1952 dobijo carinski uradniki službene značke. Službene značke imajo okroglo obliko, njih premer je 44 mm in imajo v sredini novi avstrijski državni grb, ki ga obroblja cmajlni trak zelene barve z napisom „Republik Oesterreich”, „Zoll'’. Od 1. decembra t. 1. dalje morajo imeti to značko vidno pripeto vsi carinski uradniki, kadar so zaposleni pri obmejenem pregledu;; vsi carinski urad-n‘ki, ki so drugače zaposleni pri pregledu, pa tudi izven uradnih prostorov. »Kelag” . Karntner Elektrizitats - Aktien-gesellschaft (Koroška elektricitetna del. d.) za eden plačila obvezni prostor ... S 6.— za dva plačila obvezna prostora ... S 9.— za vsak nadaljni plačila obvezni prostor S 5.— cena za vsako kVVh.........................S —.45 Cenik II. (H 30), (izbirni cenik) Osnovna cena na mesec za eden plačila obvezni prostor .... S 8,— za dva plačila obvezna prostora .... S 12.— za vsak nadaljni plačila obvezni prostor S 6,— cena za vsako k\Vh.........................S —.30 2. Cenik za obrt (G) a) Tok za razsvetljavo Osnovna cena na mesec za prvih 100 waltov vrednosti tarifnega priključka .... S 13.50 Osnovna cena na mesec za vsakih pričetih 50 wattov nadaljne vrednosti tarifnega priključka..............................S 4.80 Cena za vsako kWh..........................S —.45 OBJAVA L vzpostavitvijo obratovanja elektrarne Weissen-bach—Kamering bo mogoče znatno prihraniti na izdatkih, ki so bili doslej potrebni za preskrbo tujega toka. Ta prvi izredno ugodni uspeh je sad Požrtvovalnega in razumnega sodelovanja z deželno thužbo onega dela prebivalstva, ki je spoznalo živ-'jcnjsko nujnost izgraditve naprav za proizvajanje m razdelitev toka, da bi bilo tako mogoče preskr-1 gospodarstvo z enegijo v zadostni meri in to predvsem po nizki ceni. Poraba toka je merilo za ag°stanje naroda. V taki izmeri, kakor je mogoče opnjevati porabo toka, se zvišuje tudi zmogljivost gospodarstva v deželi, s tem pa tudi količina social- cga proizvoda. Korist od tega pa ima vsak posameznik, vsaka družina to a^llstvo in nadzorni svet naše družbe sta bila v ci e P delo te vrste pri nas. V salonu za kadilce v P1 .. nadstropju pa je piramentna zvezda res ume111 , izpolnitev prostora. Tla iz umetnega kamna v ] salonu za kadilce in na hodnikih ter na stopniščih pa je vse samo eno samo umetniško 01'. ki harmonično izpopolnjuje celoto in je sam0 sebi priznanje mojstrskega dela. DELOVNA SKUPNOST STAVBENO PODJETJE B m st. Anton Bulfon &Sohne inženirji VRBA - VELDEN AM VVORTHER SEE Dipl.-ing. Anton Koschat mestni stavbni mojster CELOVEC - KLAGENFURT ST.-RUPRECHTER STRASSE 43 Od 21. do 24. nov.: „Dcr Fali Ci-cero” Od 25. do 27. nov.: »Opiumholle von Schangai” KINO CELOVEC-KLAGENFURT PrechtI Predstave ob 16.00 IH 15 in 20.30 Od 21. do 27. nov.: »Palače Hotel” Ikon-Filmsko gledališče v Pliberku Od 26. do 27. nov.: »Prinz Orloffs gefahrliche Liebe” (ni za mladino). Stadtheater Predstave ob 16. in 18. uri, ob po-nedeljkih tudi ob 20. uri. , Od 21. do 27. nov.: »L April 2000” KINO DOBRLA VAS Dne 22. nov.: »Die drei Dorfkava-lierc” (ni za mladino) Dne 23. nov.: »Die drei Dorfkava-lierc”. Dne 23. nov.: »Die vveLssc Sklawin” (ni za mladino). BELJAK VILLACH Bahnhoflichtspiele Predstave ob 12., 14., 16., 18.15 in 20.30, ob nedeljah in praznikih tudi ob 10. uri dopoldne. §1 ■ M m MALI OGLASI iEWU,0«^ SO RES NAJBOUŠI Celovec-Klageniurt, Burgg. — k vsemu Ti priporno oglas v »Našem tedniku”. Iščem stoječ les — cene — ponudbe Upravo ..Našega te furt. je poslati Specialna pad{die o MOZAIK O TERRAZZO O PODE IZ KAMENEGA LESA O UMETNI MARMOR O OBLOGE ZA STENE IN TLA Fa. I. H. IRRENFRIED BELJAK -VILLACH - OBERE VELLACH 42 - TELEFON 68-24 Dobro jutro - dober dan, SCHLEPPE-pivo vsaki dan! List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 3 šil., za inozemstvo 4 dolarje letno. — Lastnik in izdajatelj Narodni »vet teorošk^1 Slovencev. — Odgovorni urednik Albert Sadjak. — Tiska tiskarna Družbe sv. Mohorja, vsi v Celovcu, Viktringer Ring 26. — TeL štev. uredništva in uprave 43-58. — Poštni čekovni urad štev. 6J.7 ->■