Št. 43 V Gorici, v četrtek dne 15. aprila 1909. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek ji soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejetima ali v Gorici na doin pošiljana: vse leto.........15 K ¦/. „" ......... 10 „ ..Vb . .,";,.', .; .^. . ^ 5,,, . _ Posamične številke stanejB"T^inf* *¦¦-'.'*¦};" „SOfiA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradi§čanskem"in dvakrat K letu , Vo&ni red železnic, parnikov in poštnih iirei". Naročnino spivjVina upravništvu v Gosposki ulii-i i-. 7 I- »adstr. v ..tlorisi -i*»!»ar.niu «*L Gabrsček. Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po l*etit-\-rstali če »iskano l-k»»t 1« v, 2-krnt 14 v. 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večjo Črko po prostoru. ~ Itoklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Tacaj XXXIX. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici it. 7 v Gorici v I. nadstr. j urednikom je mogoče govoriti vsak dan od S, do 12 dopoludne ter od S. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJ p r a v n i 51 v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni Naročnino m oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošujajo le uredništvu. Naročnina, reklamacijt in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravništvu. J J »PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soče'» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60. „Soča" in „Primorec" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: .T. Afrič, Gledališka lil.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat. Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen, Jellersitz, Nunska ul. 3. I. JJovarski. na Goriščeku;. Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Terasa Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Plosko, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mirensk« oasta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schvvarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu iella Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Talafon it. 83. - »Gor. Tiskarna" A. GabrSčck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Nov tors t Avstriji ? Nemško časopisje ne neha povzdigovati v deveta nebesa »zvestega zaveznika — Nemčijo, ki je pripomogla z odločnim nastopom, da je bila odstranjena vojna nevarnost. Odslej bo moralo imeti to tudi vpliv na nov politični kur s v ! Avstriji: proti Slovanom. Doslej, pravijo, se je navadno smatrala zveza z Nemčijo !e za — b r e m e Aystriji, da ima od tega dobiček 1** Nemčija, ki bi ostala sicer osamljena, "i udi v Nemčiji da so imeli tak občutek. Zato je že B i s m a r e k hote! olajšati Avstriji to zvezo na ta način, da je odklonil sleherno vmešavanje v n o t r a n j e avstrijske zadeve. Zato je vkljtib zvezi z Nemčijo vlada! v Avstriji sistem, ki je proteževal Slovane, zlasti Čehe, Nemcem pa so se godile raznotere krivice!!!! Toda odslej mora biti drugače! Odslej se vzbudi v celi Nemčiji zavest, kako velika dobrota je za Avstrijo zveza z Nemčijo, in dosledno bodo tudi zahtevali, da Avstrija ne žali narodnega ponosa Nemcev t. j. Nemčija bo vplivala na notranjo avstrijsko politiko, ki bo proti s I o v a n s k a. Ne dvomimo, da so res take nemške želje! Isto tako pa tudi nič ne dvomimo, da bi bil vsak protislovanski vladni sistem v Avstriji le v nesrečo tej državi. Naj si nikdo ne domišlja, da se bo dala slovanska večina teptati od pruske pete: prej ali slej bi zadelo ttačilce primerno maščevanje! Avstrija mora pač uvaževati. da je dobila ž Bosno in Hercegovino še bolj slovansko lice: Avstrije bodočnost je na Balkanu — torej med Slo va n i, ki se pa ne bodo dali pridobiti s palico in škorpijoni, pač pa s pravičnostjo in ljubeznijo. Kdor ne ljubi, nima pravice zahtevati, da je ljubljen!! Avstrija se mora tesneje nasloniti na Slovanstvo! Kdor tega noče, podira temelje te države! Naj še dodamo glavno misel v članku francoskega poslanca Lucien Hubert v velikonočni »Z e i t«, ki glasi: »Ori-i e u t naj pripada g e r m a n s t v u, Zapad lathistvu!« 3acques Damour. Novela. Francoski spisal EMIL ZOLA. (Dalje.) Ti so bili prenehali sekati in tehtati hi so se začudeno spogledali. A niso se hoteli pregrešiti, in spet so pričeli delo, brezbrižnega obraza, ne da bi odgovorili odjetnalki, ki je odšla s svojimi rebrci na dlani, ogleduje ju z nevoijnim očesom. Videti je bilo, kakor da se Felicija v obednici še ne čuti dovolj same. Odprla ie druga vrata in spustila možaka v svojo spalnico! Bila je zelo čedna, zaprta in mir-»a, z belimi zavesami na oknih in nad posteljo, s pozlačeno uro "in mahagonijevim Pohištvom, ki ni kazalo niti najmanjšega Praška na svoji blesteče politirani površni. Felicija se je spustila v naslonjač, Prevlečen z modrim repsom, ponavljaje besede: »Čudno je pa vendarle!« Damour nI mogel izpregovoriti. Oziral se je po sobi in ni si upal sesti, ker so se mu zdeli stoli preveč lepi. Zato je začel «erru, Torej nemški »Drang nach Osten« propaguje celo — Francoz. Kaj ostane Avstriji? Tega ne vpraša niti »Zeit«, ki žrč iz avstrijskih vladnih jaslij! — In Slovani? Kaj naj rečemo mi na to? Ako se bomo upirali takim aspiracijam, tedaj nas bodo morda celo zapirali za — veleizdajalce! Vse mogoče! Še uedno seno! Naši čitatelji že vedo natančno, kako se godi našemu po suši tako hudo prizadetemu kmetu gledč sena. Povedali smo, kako je bilo zavrnjeno seno v Štanjelu; istotako se je zgodilo v Nabrežini. — Pa tudi vse pripravljanje n nabavo sena se je vršilo tako, kakor ne more ugajati kmetu. Rok za priglašenje je bil prekratek, kajti tisti čas jeseni je bilo največ dela s trgatvijo, ni se vedelo še, ali bo kazalo imeti živino čez zimo ali ne, ali koliko se je obdrži, kako se obnese vinska kupčija, zato tudi niso mogli podajati naročil za seno. Zgodilo se je tako, da se je oglasilo malo slovenskih kmetov, pa tudi okrožnice za priglašanje glede sena so prišla v nekatere občine baje mnogo prepozno, tako da so bile razglašene komaj, ko je že potekal rok. »Goriško kmetijsko društvo« je upoštevalo te razmere ter poslalo, kakor smo čitali v »Prim. Gospodarju«, na deželni odbor prošnjo, da naj se razpiše nov natečaj za dobavo sena v mesecu janu.va-riju. Ali na to ni bilo niti odgovora. Tako društvo bi pač zaslužilo odgovor, in s«cer povoljen; saj je vendar znano, da so predložile pred časom skoro vse slovenske občine v deželi vladi resolucijo, da priznavajo le Gor. kmetijsko društvo za zastopnika v gospodarskih rečeh slovenskega dela dežele. Ali vlada se noče ozirati na to, kakor piitiče; seveda deželni odbor tudi ne. Zakaj in pod kakim vplivom, ni treba praviti. Mimogrede omenjamo, da je n. pr. vlada izročila denar za nakup prešičev in bikov c. kr. kmet. društvu, kateri denar menda še vedno tam leži, če se ni porabil za kaj drugega, naše občine pa »Da, štirinajst dnij vas že išče. Naposled je srečal mene, pa sem ga privedel sem.« In kakor bi čutil potrebo, da se opraviči pred njo, je dodal: »Saj veste, da nisem mogel drugače. Star tovariš je, in srce se mi je skrčilo, ko sem ga videl takole v zagati.« Felicija se je vendaffe nekoliko osvestila. Bite je hajrazitmnejša in najboljšega zdravja med vsemi, in ko jo je nehalo dušiti, je hotela končati ta neznosni položaj. Otvorila je strašni pomenek. »Povej, Jacques, -česa torej želiš od mene?« Ni jej odgovoril. »Res je,« tako je nadaljevala, »omo-žila sem se v drugič. Toda krivda ni moja. to veš. Mislila sem, da si mrtev, ti pa nisi storiK ničesar, da me rešiš moje zmote«. Damour je vendar prekinil svoj molk. »Pač, pisal sem ti.« »Prisegam ti, da nisem prejela tvojih pisem. Poznaš me, in Veš, da nisem nikdar lagala,,.... In glej, tu v miznici imam mrtvaški list....« • Odprla je pisalno mizo, z mrzlično naglico poiskala listino in jo dala Damourju, trp!>... Vri licenci) an ju bikov pa se je pokazalo to, da so rekli izvestni gospodje, da če bomo tako napredovali, pridemo v kratkem t je, kjer smo bili pred 30 leti. Gopodarstvo, da se ga Bog usmili!------ Kraševci, ki so trpeli sušo lani in predlanskim, lani pa imeli še točo in kobilice, so prišli sedaj v položaj, da nimajo niti toliko sena, da bi orače preskrbeli z njim, da bi mogli posejati seme, katero so si nabavili s težkim trudom. Kakšno seno se je pošiljalo na^Kras, to vemo že predobro. Radi tega trpi posebno okolica Koprive. Pomanjkanje je tako, da se morajo ubogi ljudje vsakemu v srce smiliti. Odposlanci iz Koprive so že opetovano prosili, da bi dobili vsaj toliko sena, kolikor potrebujejo orači, ali prošnje r, ihove so ostale glas vpijočega v puščavi. Pri tem pa prihaja čoveku vedno v spomin govorica, da so bili izvestni ljudje Jako dobro,preskrbljeni z dobrim senom ter da so se znali goriški fijakarji prav pošteno okoristiti s ponujenim senom. Te dni so bili odposlanci iz Koprive zopet pri deželnem odboru, ali reklo se jim je, da se njih prošnje ne more vzeti v obzir, ker da je vložena prepozno. Kdo torej naj pomaga vbogim ljudem,- ki so He-izmmo trpeli v sled suše, kobilic, toče, povodnji? Glavna krivda vsemu temu, da se Slovencem ne pomaga iz deželne hiše, kakor bi se moralo, tiči pač v tem, da je v deželnem odboru Taš ko gospodarstvo ter da smo Sovenči! dvetretjini dežele, tam takorekoč brez zastopstva. Ne pomaga pa nič jeziti se nad laškim gospodarstvom, ampak pred oči treba predstaviti mačehovsko ravnanje s Slovenci iz deželne hiše onim, ki so pripomogli, da je mogoče to, da sedi v deželnem odboru tak nesposoben in komoden gospod, kakoršen je BerbuČ. — Goriški Slovenci potrebujemo v deželnem odboru dveh delavnih, energičnih in sposobnih mož. Dokler bodo tam Berbuči —nebo boljše! ki je začel citati s topim obrazom. Bil je njegov mrtvaški list. Dodala je: »Ko sem se čutila nato čisto samo na svetu, sem se uklonila ponudbi človeka, ki me je hotel rešiti mojega siromaštva in mojih muk... To je bil ves moj greh. Pustila sem se zapeljati misli, da pridem do sreče in blagostanja. To ni zločin, kaj ne?« Poslušal jo je s povešeno glavo, po-nižnejši in v večji zadregi, nego ona sama. Navzlic temu je dvignil oči. »Pa moja hči?« jo je vprašal, Felicija je spet začela drhteti. Zajec-Ijala je: • / »Tvoja hči?... Ne vem, ni je več pri meni.« »Kako?« »Da, spravila sem jo bila k teti.. Ušla je, slabo je storila.« Nekaj časa je ostal Damour ves miren in ne da bi odgovoril, kakor da ni razumel. Nato pa ga je mahoma minila vsa zadrega,. In ^udaril je s pestjo po komodi, s toliko silo, da je zaplesala s školjkami okrašena škatlja, stoječa sredi mramorne plošče. Ni pa.mu ostalo časa,.da bi izpre-govoril, kajti dva otroka, šestleten deček Društvo slovanske vzajemnosti v Petrogradu. (Konec). Vendar se ne misli na nikaka politična pustolovstva, ki so vobče opasna v teh za Slovanstvo toli žalostnih časih. Dovolj je pustolovstva leta 1876-ga. Ta čas agi-tacijske delavnosti ruskih slavjanofilov mnogi imenujejo heroičnim, vendar je * bolje priznati, da so leta 1876 slavjanofili in po njih zavedena Rusija napravili veliko politično napako. To napako se more nakratko označiti s Štirimi »ne«: nepra-vočasnost, nepripravljenost, neobveščnost in neodločnost konečnega cilja vsemu gibanju. Ta usodna napaka je zaprečila razvoj slovanskega vprašanja za celih 30 let, naredila ga nepopularnim v Rusiji, naredila Rusijo nepopularno pri Slovanstvu; njene posledice Čutimo posebno v sedanjem času po vsem slovanskem svetu. Bosna in Hercegovina sta zakonsko dete leta 1876-ga. Politika, o kateri govorimo tu, je dosti skromnejša, To je politika občnosti, ki ne konkurira z državno politiko, ampak samo pripravlja zanjo trdno osnovo. Moč take politike umevajo Nemci iZh-borno. Neznani nemiri v Pragi so dali takoj povoda, da so bili poslani tja iz Nemčije celi pomožni oddelki dijaštva, bili so povodom velikanski manifestaciji dijaštva in profesorjev v Beroiiiiu, pri kateri se je glasno in pred vsem svetom blatilo Slovanstvo na vse možne najine. To blatenje pa ni izzvalo nikakega odpora. Nam in vsem Slovanom se je treba navaditi, da reagiramo na slične dogodke. Kadar se bo o priliki vsakega dejanja, sovražnega Slovanstvu ali enemu njegovih delov, razlegal slovanski glas močno in trdo, se pojavi tudi edinost pri Slovanih in izgine oblastno in zasmehujoče ponašanje napram njim. Začno spoštovati Slovanstvo in poslušali bodo njegov glas. H. Na podlagi omenjenih nalog društva slovanske vzajemnosti bodo na prvem zborovanju njegovega odbora podani sledeči predlogi: in Štiriletna deklica, sta bas takrat odprla vrata in prihitela objet Felicijo, z vsemi znamenji radosti. j' »Dober dan, mamica! Šla Sva doli v vrt, na konec ulice — Francoise je dejala, da treba iti domov—Oh, če bi ti vedela, koliko peska je doli, pa piske so na vodi....« - , »Že prav, pustita me«, je dejala mati neprijazno. : In poklicala je služkinjo: »Francoise, peljite ju nazaj. Neumno je, vračati se ob tem času.« Otroka sta se odstranila s težkim sr-ce.m, dekla pa ju je rinila pred seboj, ne-voljna nad tonom gospodinje. Felicijo je bil navdal brezumen strah, da Jacques ne bi ukradel otrok: lahko bi ju vrgel preko .rame in zbežal: Berru se je mirnodušno izleknil v drugi naslonjač, dasi mu nihče ni ponudil sedeža, in šepnil prijatelju na uho: »Mala dva Sagnarda.... kaj ne, kako naglo se nabere otročad?« Ko so bila v poljskih odnošajev ima že bolj jasne oblike. Namerava se predlagati odboru, da izbere iz svoje srede ali: izmed členov društva 6 značajnih in zanesljivih mož, 3 Ruse, in 3 Poljake, in naloži temu odseku, da poišče praktične državnopravne odredbe, kako rešiti vprašanje, ali je vsaj premakniti z mrtve točke. Umeje se, da mora odsek označiti tudi sredstva, ki bi jih bilo mogoče pri tem uporabiti. 3. Medsebojno zbližanje Slovanov se more uresničiti samo po vsestranskem poznanju Rusije s Slovani in Slovanov z Rusijo. V ta namen se odboru predlaga, da poišče med društveniki slovanskih društev določeno število oseb, ki, bi bile pripravljene bodoče poletje na lastne stroške posetiti slovanske pokrajine. Te osebe, razdeljene na pet oddelkov, po številu glavnih slovanskih narodnosti, morajo prepotovati po načrtu brez izjeme vse slovanske kraje kakor pooblaščenci društva, držeč se enotnega programa, ki ga izdela odbor. Namen potovanju je spoznavanje z odličnimi predstavitelji vsake narodnosti in vsestransko proučenje njune kulture. O rezultatu potovanja se mora dati podrobno poročilo društvu. Dosedaj navadna potovanja posamičnih oseb se ne morejo smatrati uspelimi, ker so bila le slučajna, brez programa in poročanja. 4. Neodvisno od predidočega predloga treba odboru vzeti sedaj tudi v presojo vprašanja glede povabljenja odličnih, ruski jezik govorečih predstaviteljev vseh slovanskih narodnosti po gotovem redu in vrsti tekom prihodnje zime v Petro- grad. Pojasnitve teh oseb v zvezi spred-idočimi poročili podado ruski javnosti jasno sliko kulturnega stanja malo nam poznanega slovanskega sveta,. njegovih potreb, nad in želja. :"" 5. Govori se, da ima petrograjsko »Slavjanskoje blagotvoriteljhoje' obščes-tvo« namen sezvati spomladi vsa slovanska društva v Rusiji v svrho medsebojnega spoznavanja, zjedinjenja in — * ako možno — izgotovitve skupnega načrta delovanja. Ako se fo ne uresniči, bo ttttjf&l odbor skrbeti za sezvanje na pomlad ali jesen tega leta, razširivši ga tudi na ^slovanska društva v slovanskih pokrajinah. 6. Neodvisno od tega bi bil potieben shod vseh za mejo obstoječih ruskih kruž-kov, ki se pečajo z učenjem ruskega jezika v Petrogradu v svrho objedinjenja in vživljenja njih delovanja, pojasnitve-,fnjih potreb in načina, kako bi se Jim moglo za- v dovoljiti. Ako pa bi se pokazalo,, da bi bil j shod v Petjognuto.radi oddaljenosti^-] udoben, bi bilo treba pripomoči "(akemu 'I shodu v Pragi, Krakovu, ai celo na Duha-; ju kakor centralni točki. Brez dvoma se predlože odboru ra-zun omenjenih še drugi predlogi, splošni in specijalni, ki v svoji celokupnosti privedejo delo slovanskega zbližanja iz sveta sanjarjenja in domišljije na trdna tla realnosti. Prof. V. M. VoiodimirovV Felicija je bila kakor led. *Sedi, pa se pomenimo«, je dejala. »To nima smisla, da bi razgrajal___Prišel si torej pome?« »Da, z mano pojdeš, in sicer takoj,.. Tvoj mož sem, tvoj edini pravi m&I. O, saj poznam svojo pravico! Kaj ne, Berru, da je moja pravica taka?___Torej, bodi pametna, vzemi čepico in pojdimo, Le nočeš, da izvedo vsi, kaj imamo med" sabo«. Zrla je nanj in nehote je pričalo njeno zmedeno lice, da ga jie ljubi več, da jo plaši in da se jej gnusi do njega in njegove grde, beraške starosir Ona, tako snažna in-razvajena, dandanašnji navezana na vse meščanske udobnosti, naj bi zopet pričela nekdanje kruto in siromašno življenje ojb strani tega moža, ki se jej zdi kakor pošast?. , - . ., -¦."-¦-¦ »Ti nočeš«, je dejal Damour, ki je umel govorico njenih potsz. »O, saj vem, navajena si igrati damo v kontoarju; jaz pa nimam niti lepe prodajalne, niti polnega predala.denarja, po katerembl lahko brskala, kakor bi se ti zljubilo... In potem si zdaj dobila tudi mala dva, ki sta bila ravnokar tu, in na katera, zdi se mi, da bolje paziš, nego si na Lujizo. Kdor ie izgubil hčer, se ne meni več za očeta!.... DOPISI. Iz ajdouskega okraja. ; Crniče, dne 12/4 1909. — (Ustanovitev »Sokol a«). — Na Velikončni • pondeljek se je vršil, v Črničah ustanovni občni zbor »Odseka Ajdovskega Sokola y Črničah«. Ta dan je bil za Črniče jn bližnjo okolico velepomemben dan. Bratje Ajdovci so prihiteli pozdravit ta naš vele-važen korak k Iepšej bodočnosti našega naroda. Prišli so deloma ma, vozovih deloma pa peš. Vrli Črniški telovadci in nekaj drugih članov fantov 32 po številu so korakali bratom Ajdovcem pešcem nasproti, in po prisrčnem sprejemu blizuSeta smo se pomešali z brati AjdovčFfH fafto skupno odkorakali blizo 50 »SokolM«% Črniče, kar je napravilo na Jjudstvo sploh najlepši utis. Za tem so prišli še drugi Ajdovci in vrle Ajdovske dame, na kar se je pričelo ob 4. uri zborovanje. Zborovalce je pozdravil naš predsednik brat Mirko Leban, kateri je v krasnem nagovoru povr-darjal, kakršnega pomena sploh je So-kolstvo za nas Slovane in posebej še za mali slovenski narod. Pozival nas je »k skupnemu delovanju,v narodno obrambo in nam primerjal v tem.oziru brate Čehe, katere naj posnemamo posebno v SokoJr stvu. Krepki »na zdar« so zaorili po • telo*-vadnici po Mirkotovem govoru, kar priča, da je govoril vsem iz srca. Na to je otvo-ril zborovanje brat Štejkar kot nam. star roste »Ajdovskega Sokola«, kateri je y kratkem a jedrnatem govoru nas spodbujal k Sokolskemu delovanju. Na to je pozdravil zborovalce brat Kranjc, načelnik »Goriškega Sokola« vimenu istega,i že-; leč črniškemu Sokolu obilo uspeha, iraro- j du v korist in slavo. ; Po prečitanju pravil po bratu Braj- \ niku se je pričelo upisovanje Članov. Pristopilo je k Sokolu koj 45 članov, in še novi se oglašajo posebno mladina.' '\ Na to se je izvolil naslednji odbor: brat Leban Mirko predsednik, brat Krše-van Janko podpresednik, brat Volčič Janko blagajnik, brat Franc Basa tajnik, brata Virgilj Toplikar in Franc Slamič odbornika, brat Volčič Franc orodjar, brata Anton Volk in Fišer Anton pregl. računov. Po izvolitvi odbora se je pričela pro-ta zabava, vse je bilo zadovoljno, vse navdušeno in pelo se je križem. Pobratili smo se gospoda in kmet, delavec in vele-trgovec. Le prehitro so minule te zlate urice in poslovili smo se od bratov Ajdovcev .prisrčno, in. si zaklicali ob odhodu .krepek mogočen »na zdar«, da je odmevalo, daleč v tiho noe. •. ' • Prisrčna Vam hvala, bratje. Ajdovci irj. vrle Afdovske dame in sploh vsi udeleženci in »Sokoli« okoličani, za prijazen bratski poset. Na svidenje dne 31. maja t. 1. ob Sokolskej slavnosti v Črničah. Ti pa Črniški »Sokol« straži s svojim bistrim jasnim junaškim očesom Črničane in okoličane, spodbujaj jih k skupnej delavnosti za boljše čase goriških Slovencev! — V to svrho: na delo, »na zdar«! Bfjl, 13./4. 1909. (f Alojzij Mrkel j.) — Na;Veliko noč popoldne je umri v Gorici v bolnišnici tukajšnji posestnik Alojzij Mrke I j, kateri je dan poprej ponesrečil pri vožnji na polju. Prišel je po nesreči pod voz ter si zlomil hrbtenico. Zdaj pokojni Lojze, ki je bil šele 31 let star, zapušča vdovo in troje otrok ter najboljši spomin tudi pri žalujočih svojih sosedih, prijateljih in znancih, ki so ga.vsi radi imeli. Pokojni je bil živahne naravi, vesel in dovtipen, a zraven tega nenavadno delaven, priden in skrben človek. Svoja zemljišča si je vzorno razdelal in obdeloval, t. ko. da je v malih letih svojega gospodarstva obilo pomnožil pridelke. Ravno dobro bi imel shajati in vživati nekoliko sad.svojega truda in dela, ko ga pokliče smrtni sel od ljubljene, in Jju-; beče ga družinice, kateri je bil najboljši oče. oziroma gospodar in soprog. ' Te vrstice naj bodo v spomin mlademu možu v "j,Soči", katero kot zvest pristaš je čital posebno rad. Žalostni vdovi in vsem njegovim raztnženim .sorodnikom ob bridki nesreči in zgubi bodi v tolažbo pa to, da ž njimi sočustvuje vsa občina in vsi, • ki so dobrega Lojzeta poznali. " Po obil^m trudu svojega kratkega življenja počivaj sladko in mirno, dragi nam Lojze! — : Iz kobariškega okraja.! Kobarišhl cestni Odbor se.je konečno konstituiral.. Načelnikom j 3 izvoljen Franc Ur-bančič star. iz Kobarida, namestnikom pa Jos. Gašperut, župan iz Sedla. A vse to mi ni mar. Moja volja je, da greš z mano; in FeČem ti, da pojdeš, če ne, pa stopim k policijskemu komisarju, da te iz orožniki pritira___To je moja -p*avrea*; kaj ni res, Berru?« Slikar je prikimal. Zelo ga je zabaval ta rn'ždr.'K6rpd; ie-videTDamoufja divjega in pijanega lastnih besed, se mu je vendarle zazdelo, da mora igrati le^ ulogo, spričo Felicije, ki je bila s svojimi močmi pri kraju in čisto na tem, da zaihti in obnemore. Vmešal se je in zamodroval: »Da, da res je tvoja pravica; a treba je premisliti in preudariti — Jaz" sem se vedel vsekdar dostojno......*. Predno se odločimo, bi bilo prav, da se pomeniš z gospodom Sagnardom, in ker on ni navzoč«...... .,- Premolknil je, nato pa je nadaljeval t izpremenjenirii glasom, drhtečim od hli-njene ganjenosti: »Seveda, tovarišu se mudi. Težko je Čakati v njegovem položaju___Ah, gospa, ko bi vedeli, koliko je prestaj! In zdaj, niti redkvice nima, gladu poginja, povsod ,ga pehajo od sebe.... Ko sem ga ravnokar srečal, je bil še od včeraj teše. , (Prideš) Domače vesti Smrtni kOS:. — V Opatjemselu so pokopali 12. t. m. mladeniča Earola Z a va d lava, katereg a je pobrala dolga mučna , bolezen. Bilo mu je komaj 25 let. Pokojnemu vrlemu mladeniču, našemu zvestemu somišljeniku, bodi lahka zemlja domača! Razžaloščeoi spoštovani in ugledni rodbini Žavadlovi pa izrekamo najiskrenejše (tvoje sožalje! Slovensko gledališče t Gorici — Ravnateljstvo slov. dežel, gledališča v Ljubljani prične v soboto, 17. aprila t. 1. zvečer ob 8. svoj ciklus 10 predstav, ki ga namerava pri rediti v gledališki dvorani „Trgovskega doma". Leta 1907. so v aprilu priredili členi tlov. dež. gledališča sami 3 predstave, ki so se izvrstno obnesle. Lani so ob istem času uprizorili že 9 predstav, kar je značilo pač lep napredek Goričanov, ki so ga tudi znali ceniti in so s svojim obilnim obiskom najlepSe dokumentirali svojo narodno zavednost. — Opiraje se na ta dejstva, odločilo se je letos ravnateljstvo, da priredi ciklus v lastni režiji in doda še eno igro, torej skupno 10 predstav odbranega repertoarja, svetovnih del, ki se bodo vršile redno »vsako soboto In nedeljo in vsak torek In Četrtek od vštevšega 17. aprila do vštev-tfifgft 2. maja. ' Sramotno bi bilo, — ako bi bilo letos manje predstav Od lani. Slovenska Gorica napreduje in ž njo tudi slov. gledališke prire-¦ditve. Goričani in okoličani, torej pozor: zavedajmo se svoje dolžnosti! Pokažimo, da napredujemo! '¦ y. • * Za otvoritveno predstavo v soboto 8e je izbrala petdejanska Grillparzerjeva klasična žaloigra „ P r a b a b i e a " („ Die Ahnfrau",) v krasnem VI. Levstikovem prevodu. Igra spa-da med tekozvane ^usodne drame", t. j. drame, v katerih igra moč usode važno vlogo. Snov je zajeta,' povečjem iz? nekega francoskega roparskega romana (^Histoire de Louis Mandrin, avec un ddtail de ses erudites, da ses brigandages et de son supplice"), v kolikor pa se tiče prikazni prababice, ki straši ,v starem gradu in ne miruje, dokler ni izgi. nil. poslednji potomec njenega grešnega rodu, pil najbrže iz neke nemške povesti, naslov-l/ene »Krvaveča prikazen z bodalom, in sve tilko". Žaloigra spada med najboljša dela slo večega dunajskega klasika, je pofna lepot iu I efektov. ¦ ¦> ¦ ¦' : ' ¦¦' V nedeljo, 18. aprila zvečer se igra velezabavna Hennequinova burka „Sladko-sti rodbinskega živjenja", ki jo polna komičnih zapletljajev, ki prisilijo občinstvo, da ne pride iz smeha do zadnjega. Goričani, pozor! •— Več povedo lepaki. — Podpisano društvo prosi gg. trgovce in gostilničarje v mestu in na deželi, da afiširajo lepake za gledališke predstave ? svojib prostorih na vidnem mestu. „Harodna Prosveta" v fiorici. Predprodala vstopnic k p r e d s t a v a m s e prične jutri, v petek v trgovini g. GabrSČeka v Trgovskem domu. »Prababica". --• Da bo cenjenim fiitato-1 jem.tragedija j.trababica", ki jo bodo predstavljali igralci Ij. gledališča v soboto v Trg. Domu, bolj razumljiva, jim podajamo tu kratko vsebino. Prababico grofovske rodbine Porotin imenom Berta so stariši prisilili, da je stopila v zakon .z možem, ki ga ui ljubila in ki mu ' tudi ni bila zvesta. Ko jo .je nekoč zalotil j mož v objemu njenega ljubimi a, jo je žabo del z bodalom,, ki ga hranijo potem v gradu j.* spomin..,Prababica pa mora pd, tedaj brez ! miru bloditi okoli, in vselej, kadar grozi rodu I Borotinov kaka nezgoda, vstane iz groba in l toži, ker vidi nesrečo, ki se bliža, ki je pa i ne. more odvrniti in preprečiti. Tako se pri I kaže nekoč tudi Zdenku Borotin, ki je zadnji j moški potomec svojega rodu. Samo eno hčer-' ko ima: Berto. Imel je tudi sina, ki se je pa pred dvajsetimi leti kot trileten otrok izgubil z grajskega vrta. Mislili so, da je utonil, v ribnjaku. Berto so pred kratkim napadli roparji, a rešil jo je mlad vitez Jaro-mir, ki trdi, da je plemič iz žlahtne a obubožane rodbine od Rena doma. % Berto se na skrivnem večkrat sestajata, ne da bi grof o tem kaj vedel, in kmalu se užgeta njuni srci v goreči ljubezni. Nekega večera pa pride Jaroaiir v grad in prosi prenočišča, češ da so ga napadli v gozdu roparji. Berta spo zna v njem svojega rešitelja, in grof ju za roči. Pri tej priliki podari Berta svojemu zaročencu lepo Vezano šerpo. Kmalu na to pride v grad neki stotnik in naznani, da je razkropil in razgual roparsko družbo, ki je že dolgo časa vznemirjala bližnjo okolico. Z grofom se odpravita iz gradu, da odženeta še zadnje roparje.. Jaromir pa noče iti ž njima. Iz gozda se začujejo streli, Berta steče preplašena v Jaromirovo sobo a jo dobi prazno in okno odprto. Kmalu se,, vrne ..Jarpmb; z ranjeno roko, ovito jr Bertino šerpo. Pravi, da je šel ven in da ga je slučajno zadela krogla. Tu naznani vojak, da bi bili skoraj že ujeli poglavarja roparjev, da so ga že ob-strelili in prijeli, da se je pa odtrgal in jim pustil samo kos šerpe. Berta spozna, da je to ista šerpa, ki jo je podarila svojemu zaročencu in da je ta poglavar roparjev. On ji to tudi prizna, zagotavljajo ji, da hoče pričeti zdaj drugo življenje, in ji prigovarja, naj uide ž njim na Rensko, kjer ima svoje posestvo. O polnoči pride po njo v grajsko kapelo, tam naj ga čaka. Berta privoli slednjič v to. Vzame mu steklenico s strupom in ker želi orožja, mu da bodalo, s kojim je bila prebodena prababica. Kmalu potem prinesejo ranjenega. Neki ropar, kojega je zasledoval v grajskem obzidju, ga je zahodel z bodalom. Boleslav, eden . izmed ujetih roparjev, mu prizna, da je pred dvajsetimi leti ugrabil triletnega, njegovega sina, in da je ta Jaromir. Grof spozna zdaj, da ga je zabodel lastni sin, in umre. Berta pa, spoznavši dajo vzlju bila lastnega brata, in da je ta ubil svojega t očeta, zblazoi in se zastrupi s stropom, ki I ga je vzela Jarourru. Od Boleslava izve Ja- i romir o svojem rodu in zločinu. Toda kljub I temo noče zatajiti svoje ljubezni do Berte I iD odbiti v kapelico', da se tam Ž njo sestane, j Tu pa mu stepi nasproti prikazen prababice. I Misli, da jej^rtMn !<> ^^Pll^f^.^lJ Ona pa se mu da* "spožtiati, mu pokaže nn 1 mrtvo Berto in ko se ga dotakne, se zgrudi j tudi on mrtev na tla. Prababica 'pa se ; vrne I umirjena nazaj v svoje grobišče. , I lllriltll IliniliJilD 4e. darovalo v prid I 8iov. visokošdlcem 20 K. I Posti|vojni minister Edhempaša, bivši poveljnik v vojni z Grčijo. — Žrtev krvoprelitja v Carigradu je obilo. Koliko je število, se ne ve, ker vlada prikriva resnico. 30 častnikov je.umor-jenih. — Kakor v Carigradu, so bile re-volte tudi po deželi. Uporno vojaštvo je planilo po mladoturških častnikih ter jih obilo pomorilo. — Evropejci zapuščajo trumoma Carigrad; bati se je velikih spopadov in celo državljanske vojne. Sodi se, da se pripravljajo Mladoturki na odločilen udarec proti reakciji ter morda proti sultanu samemu. Ali govori se celo, da je sultan sam zvezan z uporniki? Sodi se, da je s temi dogodki padlo mladoturško gibanje ter da je dobila reakcija zopet moč in veljavo. Sultan je zagotovil, da se bodo upoštevale zopet šeri-jatske postave (pisane državljanske in cerkvene pravice Mohamedancev, sloneče na koranu in tradiciji). ~ Bolgarija hoče izrabiti sedanji položaj v Turčiji za svojo popolno neodvisnost. Razne vesti/ NiniM euir in cesarica sta dospela včeraj ob 11. dop. v Benetke. Od tam odpotujeta na Krf. SeSla sta se tudi Btilow in Tittoni. »VililzihjRlJki« razprava v Zuribu se nadaljuje. Včeraj je bil zaslišan Stef. Ka-lember. V Bircileil m Spillkll je zopet eksplo-dirala bomba, nekak peklenski stroj in je napravila veliko škodo. Ranjen ni bil nobe. den. To je že druga bomba v najkrajšem času. — . Ciraio, netemozmnl Itiiijinskl tMiritt, je moral odpovedati vsa angažma v Ameriki. Dr. Curtis, najboljši Specijalist za grlo, mu je odločno nasvetoval dve leti popolnega miru, ker drugače izgubi svoj glas, V jllll ZlltllljlIlliOl nDorotheumK na Dunaju je bila pred par dnevi prodana železna blagajna, katero je izdražila tvrdka Berger. V tajnem zapahu te blagajne so dobili mnogo vrednostnih papirjev, ki imajo vrednost 14.487 K. Kdo je zastavil to blagajno, se ne ve, najbrže je bil to kak nepreviden dedič, ki ni natančneje preiskaval notranjosti blagajne, ker ni nujno rabil denarja. Mri piilrf. - V tem času se vedno ponavljajo gozdni požari, katere zakrivi po večini izprehajajoče se občinstvo, ki ne pazi dovolj na to, da so gozdna tla pokrila s suhim listjem, ki se sedaj rado vname. Na oba praznika je gorel dunajski gozd, v bližini Gradca je gorel gozd na dveh krajih, v Brucku ob Muri istotako. Škoda je povsod precejšnja. Veliki tatvina. — V nedeljo po noči so udrli neznani tatovi v trgovino dragularja SchmeierJB na Dunaju in sicer iz kleti. Pokradli so biserov in drugih dragocenostij v vrednosti 40.000 K. Žrti? nirikiMkin dveaija. — Prokurist Ferdinand Hirsch, SI leten mladenič, se je ustrelil v Pančovi na Ogrskem na grobu svoje matere. V pismu navaja kot vzrok svoje smrti amerikanski dvoboj z možem žene, s katero je imel ljubavno razmerje. Mož ju je zalotil in v pričo žene sta določila amerikanski dvoboj, pri katerem je Hirsch podlegel in se moral tekom določenega Časa ustreliti. OfrrilljMl SliilDJttll. — Belgijska vlada je odpravila suženjstvo v državi Kongo. V dlMIIlkl »rlUllGl t Stlllklhl so trije Čuvaji umobolnega, 32 let starega knjigoveza Jurija Feigla na velikonočno nedeljo po noči j tako pretepli, ker je nagajal v svoji bolezni | drugim bolnikom, da je umrl kmalu % potem. t Nečloveško ravnanje z nesrečnim bolnikom se mu je poznalo na vratu, po telesu in po j polomljenih rebrih. Čuvaji Czontos, Kral in" Lupac so že pod ključem. j U lltlinjl VlHkt tlim llfl f lili je po- vabljen od našega cesarja tudi nemški prestolonaslednik. TllirU papirja zgonll. Ena največjih tovarn papirja v naši monarhiji, namreč tovarna Schoglmuhl pri Ologgnitzu je pogorela do tal v nedeljo zvečer. -Škode je nad 2 milijona kron. Tovarna je za telo škodo zavarovana pri devetih zavarovalnicah. Plamenom se je zamogel ustavljati edino oni oddelek, v katerem se izdeluje papir za bankovce. V Gorici ulica Cocevia sti na prodaj ,; dve hiŠil in sicer številka 3B to 3CX ] Pojasnila daje F. ŠAtFLI, Gfe i risa :;aK<^fceorfljti 21\L nadsfcr. tLnjiž*4f)osh Fakslmlle nBi8snlkQ»aga rokopisa" Prešernovih nPoezIj". — Blasnikova tiskarna je prva izdala Prešernove .,Poezije8 1.1847. Prejšnjega leta, dne 10. junija 1S46, je bil Preščren predložil svoj rokopis cenzuri; ta je črtala, kar ji ni bilo všeč, n. pr. celo pesem »Zdravnica« (str. 25-27), nato se je dalo dovoljenje za natis; definitivno s podpisom cenzorja Pa v š ek a (Pausehik). — Rokopis je po natisu ostal — shranjen - v tiskarni L. J900. se je tvrdka, zvesta svojim tradicijam, kljub velikim stroškom odločila, izdati ga v trajen spomin našemu pesniku-prvaku v natančnem posnetku.— Ta faksi m i I e j e t u i z v r š e n. Posneto je vse tako, kakor stoji v izvirniku; na 1. str. vidimo zgoraj omenjene podatke glede cenzure, v levem kotu je založnikova pripom-nja, da se bo knjiga natisnila v 1200 izvodih („1200 Ex." t. j. Exemplare) itd. Natančno posnete so seveda tudi vse korek- ; ture, lastnoročne Prešernove in tuintam ti- ' skarske (z rdečilom). Pripiski, kakor n. pr. na str. 89.: „Lit. 6. Pag. 81" so tiskarski in pomenijo, da se v natisnjeni knjigi tu začenja 6. pola z 81. stranjo; kdor ima pri rokah natisnjen izvod iz I. 1817., se lahko prepriča o resničnosti tega prepiska. — Tako ima torej ta izdaja neomajljivo vrednost za vse čase. Tiskan Prešeren se more izpremeniti, more biti napačen: rokopis V faks i milu govo.ri avtentično in merodajno; Prešeren sam stoji pred nami. (Dr. J. T.) Podpisano založništvo vabi vse ljubitelje Prešerna, da si naroče to izdajo. Ker je natisnjenih le zelo omejeno število izvodov, naj se izvolijo naročniki oglasiti čim preje. V pristno svinjsko usnje vezan izvod stane 20 K. J. Blasnika nasled., Ljubljana, Breg šj. 12. Zahuala. vutje ol) jvrebritl Karola Zavadlav Za izkazano n»m scvutje ol) jvrebritki smrti našrgn prpljubljonfga sina in brata trgovca in posestnika kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo k večnemu počitku in za tolažljive posete za časa bolezni, izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zalivalo. ^ Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, g. zdravniku dr. E. Doreaniju, mladeničem in dekletam za darovane veccp, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter si. društvu „Krasa za ginljivo petje pred hišo in na grobu. Bog povrni vsem stotero! OPATJESELO, 13. aprila 1909. AuguStin, Anton, Rudolf - * bratje. Marija, Kristina, Alojzija, Matilda sestre. Marija Zavadlav, mati.-: ' Poprava in komisijska ¦ zaloga dvokoles in Šivalnih strojev, gramofonov za koncerte' iu gostilne ter v.stiito-vrste plošffe. slopnik antomatov ko. gostilne in vfiako\ rsrmh kine-tijskih strojev. Staru dvokolesa se emtvjlirajo pt> ceni z ognjem pri Bafjel-u i Gorica Stolna ulica 3.-4. Prodaja tudi na mesečne obroke. •' Novi slovenski ceniki fran'o Mali oglasi. Najmanjia pristojbina stane 60 vin. Akoje oglas ob?«tne]Si se raCuna za vsako besedo 3 vin. Najpri?ravnejSe inserlranje za trgovce in obrtnike. Koliko je raanjSih trgovcev In obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (in celo v mestu) iiihfie ne pozna, ker nikjer ne inserirajo. Skoda ni majhna. Vida. V duhu sem vedno pri Tebi draga ------------a Ti si gotovo srečna, da me.ne vidiš, -a- Videla se bova zelo malo več, a vendar ne žabi obljube! Drugače" vse v redil. Poljub Vitko. Iz Ljubljane u FleiD-Jork se vozi najcenejše s prekrasno opremljenimi ekspresninii parobrodi, takozvanimi cesarskimi brzoparniki: Kvoirprhiczssiii Cccilic, Ksiisei* Withclm II. — Kron pri n z WiIUcIm, Kaiscr WilIiolni «ler Grosse dalje z najnovejšimi modernimi parobrodi: Prinz Fricdricli Wilhelni, Konifi Albert, Prinzess Alicc, Fricilrich Trgovsko-obrtne zadruge v Goricic je ?, ozirom na premenjena In dne 29. decembra 1905. t zadružni register vpisana pravila, pri skupni ¦ejl dne SO. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesce za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obreBtovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalen določi tudi na 10 ali več let. Vsak izpoaojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine */tL prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 41/,*, večje, stalno naložena pa po dogovoru. Deleži io dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadrega objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primoree«. Nova pravila so se razposlala vsem' članom; če jih pa po pomoti ni kdo debli, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domec. Načelstvo in nadzorstvo. GORI ICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel „Pri Zlatem Jelenu" ki so najtočneje izdelana in čisto uglašena. Izključno Jastni izdelek — Popravlja vsargodala na.Ibk in sano. - Ceniki in izračuni brezplačno. Goslarski ate\j6. Postrežba rtzoriia.! Pijanosti ni ueč Uzorec tega Čudežnega izdelka „C0ZA" se poSJje brezplačno, Moro .se d;iti v kavi, v mleku, v pivu, v vinu a'i v jedilih no da bi pivec to zapazil. TraSek „C0ZA" učinkuje Čudovito tako, da se pivcu pristudi alkohol in vse alkoholno in močne pijačo. Ta praSek deluje tako mimo in gotovo, da mu ga smejo dati žena, sestra ali hči dotičnika, ne da bi on zapazil, kaj je resnično provžročilo njegovo ozdravljenje. Pražek „C0ZA" je prinesel mir v tisočere družine, je rešil ogromno oseb sramote in ponižanja, da, iz takih oseb je celo napravil čvrste, močne in vsakega dela zmožne ljudi. Ta prašek je že marsikaterega mladeniča spravi! nazaj na pravo pot sreče ter je-podaljšal za mnogo let življenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje ta čudodelni praSek, pošlje vsem onim,-ki-zahtevajo knjigo s 1500 zahvalami in on vzorec. Dopisuje se v nemškem jezlKu. . . ». - • Zajamčeno Je, da" je pi&Švk- popolfeoma neškodljiv COZll. ISlICuCl UndonŽHUngufa) Na pisma-je djati-tnsurifco 25J * fcfTdopJsiiioe sa^HJstfr **r" pri nakupovanju šivalnih strojev! • Denar, kateri so izda za Šivalni stroj slabšo vrste, jo izgubljen. Zatorej izbirajte pri nakupu šivalnih strojuv blago najbolj Se vrste. — Najboljše stroje izdeluje tovarna Pfaff v Kaiserlaiitern. Ako kupite stroj s to znamko, ste Iahkti -zagotovljeni, da niste zavrgli svojoga denarja, marveč plodonosno naložili. — V zalogi imam Se druge različne šivalno stroje; dvokolesa in stroje za kmetijstvo. Jds. Oeklsva, trgovec, Gorica ul. Innkipio št. i. edino zastopstvo. Anton Potatzky v Gorici. Na »red I RaStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DE3EL0. Najceneje kupovalšoe nlroberškej* !¦ drsbaega b!*flt tertktdln, preje is altlj. POTREBŠČINE n pisarnice, kadilce io popotnike. Najboljše Sivan-ke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in idvlfatfe. Sretlnjlce. — Rožni fenol. — BtaSne bnjlitce. lišna obuvala za ys8 letne Saše. PoBetjn o e t: ; Semena za zelenjave, iravs is dstalje. - Najbolje oskrbljena sSeftoga za kramarje, ;krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih --------- . n .. L 35_g *mm*.....- ter na deželi. ' "¦ - V, središču mesta. Ob glavn' ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega.sveta in goriških Slovencev. — Nad 80 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z; verando. Stekleni salon s te-rašo.j.< Ve|ik jedilni salon. s V|č. sob za klube in sklenjene družbe. K— Cene jako zmerne>;~; Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. ' ; Keii-ov lak ===='-'il'»tij'"t» tf^j š i ' i'a Jbj a; ji ,'f J»,' iz m e h k e f| ti 1 o s n. === /^ ^ v " , .^K^il-civa bela^jreviaija" (glazura) z,a umivuluc mize 90 \i .•*••¦ " - 'Ketl-ova pasAa/^jTčevlje po 30 vin. . . Keil-ov la"k zat zlatenjef okvirjev 40 vin. u..*.- ";^eil ovo'it4ci|o za potfe 90 vin..' . o;.- - i«--"i:' iCen-ov^Ifik^za^klobuHeiv različnih barvah fi ,jrua,ved^'zalogi, tvrrfka j^oojedic ^ ^ajec 4 i&vrla. •' l»it!j: Avg: Zuliani"; '. floviiij-t'Gius. de Vesčovi'; - Sibenik :* Fausto Lnchipatri; • [Tolmin: Ljudvik Oazafura.- '• Postajiia * Alti:- Ditricft&* c" • ' K4}|«a y y. JeoboK mi^odilabica ; •. i i MuMi^nft^L*»k^vi>, &- Med