Lelo X Naročnina za L]ublJansHo krajino: letno 100 lir (»a ^ozemstvo 110 Ur), za ■/« eia 60 Ur, ca ■/< leU 28 Ur. mesečno 3 Ur. Te GOVSKI UST Številka 25. Uredništvo: Lj,ubijam Gregorčičeva ulica 23. Tel 25-52. Uprava: Oregor čičeva uL 27. Tel. 47-«l. Rokopisov ne vračamo. — Časopis za trgovino.industrilo, “* nlcl v Ljubljani St. 11.363 1*1. a >3 vsak torek tzn*io i„ peteb Promet s poštnimi paketi Poštni paketni pi-oinet z ostalimi pokrajinami Italije je še vedno ukinjen. Sprejemajo se sanio paketi, ki vsebujejo zdravila ali orto pedične predmete in ki jih poši-ljajo proizvajalne tvrdke, lekarnarji ali pooblaščene združbe, ter paketi, ki vsebujejo semena. Za pokrajine Lazio, Marche in Ab-bruzzi in pokrajine, ki leže južno °d navedenih, se tudi taki paketi ne sprejemajo. Največja teža je dovoljena do 10 kg. Vsakemu pa-ketu je treba priložiti izvozno dovoljenje. Uveden je zopet promet s poštnimi paketi za Albanijo, Belo Ru sijo, Bolgarijo, Češko-Moravsko. Dansko, Estonsko, Finsko, Urško. Hrvatsko, Letonsko, Litvo, Luksemburško, Madžarsko, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, S. Marino, Slo yaško, Španijo. Švedsko, Švico, Turčijo in Vatikanom. Paketi so dovoljeni samo do 5 kg teže. Vsa keinu paketu je treba priložiti izvozno dovoljenje, ki ga izda po krajinska uprava. Pristojbenik je na vpogled pri vseh poštah. Pokrajinska direkcija pošle, telegrafa *« telefona v Ljubljani. Liufoliana, petek 24. marca 1944 Preis - Cena i 0'80 Vprašanje maščob prehra- no v Jadranskem Primorju Podporni boni Socialne pomoči Vrhovnega komisarja (Soziales Hilfsvverk des Obersten Kommissars). Trgovci, ki so predložili bone Združenju trgovcev, naj takoj dvignejo v pisarni Združenja pripadajoče jim zneske. Hrvatska Državna opskrbna poslovna središnjica Z zakonsko naredbo se je ustanovila v Zagrebu Državna opskrbna poslovna središnjica, na kratko D0P0S imenovana. Lastnik nove tvrdke je država. Družba posluje po predpisih trgovinskega zakoua. Predpisi državnega računovodstvu se nove tvrdke ne tičejo. Novo podjetje je pomožni izvršilni organ za prehranitveno in oskrbovalno delovanje države ter je podrejeno Glavni direkciji za prehrano v kmetijskem in pre-hranbenem ministrstvu. DOPOS ima izključno pravico za izvrševanje naslednjih poslov: nakup, prevzem, vskladiščenje, predelovanje in promet s kmetijskimi pridelki, živalskimi proizvodi ter njih fabrikatov, če ima država edino pravico, da z njimi razpolaga. Nadalje obračunava DOPOS pobira mlevske pristojbine Qdinske proizvodnje, suši koruzo in druge pridelke, obračunava skupne tovornine in podobno ter uvaža in izvaža vse predmete, ki so pod monopolsko upravo države. DOPOS se sme nadalje baviti z nakupom, prevzemom, vskladišče-njem, predelavo in prometom z mlekom in mlečnimi izdelki, z oljnatimi rastlinami in njih proizvodi, z divjačino, perutnino in jajci, a tudi z uvozom in izvozom'živil, ki niso i>od monopolsko upravo države. DOPOS more nadalje zidati silose, sušilnice ter konser-virati in predelovati živila, ki niso pod državno monopolsko upravo. Končno more opravljati DOPOS vse one posle in naloge, katere ji odkaže glavna direkcija za prehrano. Istočasno so se razpustile naslednje ustanove: Strokovna zveza Za promet z živino in živalskimi Proizvodi, za sadje in sadne pro- O tem vprašanju razpravlja s posebnim ozirom na prehrano v Jadranskem Primorju v »Deutsche Adria-Zeitung« deželni vodja kmetovalcev Reinhold Hubor. V svojem članku naglaša, da je vprašanje maščob za prehrano prebivalstva Jadranskega Primorja mi j bolj težavno. Da se to vprašanje ugodno reši, je treba začeti z zvišanjem proizvodnje mleka, oljnatih rastlin in živinskih ma ščob. Na prvem mestu imenuje mleko, ker daje to največ maščob, kakor se je to že> izkazalo v Nemčiji. Star pregovor pravi, da se krava molzi pri gobcu, to se pravi, da se samo z zadostno lirano doseže tudi zadovoljiv uspeh. V vsakem gospodarstvu mora vladati načelo, da dobe najboljšo krmo krave, zlasti mlekarice. Nadalje je treba gledati na to, da se najboljše krave, kadar imajo mleko, čim manj porabljajo za delo. Ni treba, da se za en plug vprežejo kar po trije pari vprežne živine, tudi z manjšini številom bi se dosegel isti uspeh. Ni mogoče zahtevati, da bi krava, ki daje mnogo mleka, tudi veliko . . • ’ , , skega Primorja z oljem delala. Pri reji živine se mora tudi * . J * svoje obroke maščob. Tudi v Jadranskem Primorju bi se moralo vse to izvesti z vso doslednostjo. Itauja je bila z oljem precej uo-bro založena. Ker pa so uajvečji oljeni nasadi v južni Italiji, je postala sedaj oskrba z oljem zeio težavna. Treba zato povečati oljčne nasade in bolj gojiti oljnate rastline. To bi se sioer moralo zgoditi ze pri zimski setvi, kar se je žal zamudilo. Od poletnih oljnatih rastlin je posebno priporočljiva sončnica. Dal sem zato tudi vsakemu gospodarstvu določeno količino semena, a bom tudi strogo gledal na to, da se poseje toliko, kolikor je bilo določeno. A gledati je treba tudi na to, da se ves pridelek sončnic odda. Proizvajalcem sem zato dovolil zadostne premije, da za oddane sončnice dobe olje. Govorilo se mi je, da ljudje nimajo dosti zaupanja, da bodo te premije tudi v resnici dobili. Moram odločno poudariti, da se bo vsaka obljuba tudi do pičice izpolnila in v vsakem oziru. Ce se bo 100 odstotno izvedel od mene določeni načrt gojitve sončnic, bo bistveno zboljšana oskrba Jadraii- bolj gledati na to, da se rede pred vsem krave, ki so dobre mlekarice. Kravam, ki imajo j>odedovaao lastnost dobrih mlekaric, treba dajati prednost. Mleko se mora porablja ti varčno, *in sicer tako pri človeški prehrani ko pri Lzreji telet. Naravnost zapravljivost je, če se krmijo do 100 kg težka teleta še z mlekom. Kakor v Nemčiji mora tudi tu veljati pravilo, da se teleta, & so določena za klanje, oddajo naj več 3—4 tedne stara mesarju. Napačno je naziranje, da »se morajo teleta hraniti le z neposnetim mlekom. V Nemčiji dobe teleta že po primeroma kratkem času posneto mleko. Ce bi se vse to upoštevalo, bi se moglo prihraniti zelo mnogo mleka. Tretja nujnost pa je, da se vse preostalo mleko tudi v resnici odda. Cisto gospodarski oziri tu ne smejo odločati, ker v vojni niso ti ua prvem mestu. S čisto gospodarskega stališča se n. pr. ne izplača majhne količine mleka dovažati v precej oddaljeno zbirališče. S stališča vojne prehrane pa je treba zagrabiti tudi najmanjšo količino mleka. Geslo mora zato biti; tudi zaduji liter mleka v zbirališče. Možnost za večjo proizvodnjo mlečne maščobe je tudi v posnemanju mleka. Kakor v Nemčiji bi smeli dobiti samo otroci in bolniki do 2% posneto mleko, vsi drugi pa le popolnoma posneto mleko. Razumljivo je, če se prebivalstvo v začetku temu upira, toda danes so vsi Nemci hvaležni, da se je tako postopalo, ker samo na ta način je mogla Nemčija ohraniti .Svinjercja se mora postaviti na mnogo širšo podlago, ker so dani pogoji za večjo svinjerejo. Že pri spomladanski setvi je treba gle-uati na to, oa se dooi dovolj ze-itne krme za svinje. Pripomniti je treba, da so v Nemčiji z velikim uspehom uporabljati namesto krompirja slaukorno peso za rejo svinj, ker daje sladkorna pesa mnogo večji hektarski donos. V sporazumu med posestniki in zakupniki se mora doseči večja reja svinj. S tem se ne pridobi le več maščob, temveč se razbremeni tudi goveji sektor v oskrbi z mesom. S tem pa se je neposredno tudi omogočila večja proizvodnja mleka, ker ni treba zaradi večje porabe svinjskega mesa toliko klati goveje živine. Vodja Huber zaključuje svoj čla nek z opombo, da je skušal le v širokem obrisu navesti glavne točke za zboljšanje oskrbe z maščobami. 1’rvi pogoj za dosego tega načrta pa je, da so ljudje res pripravljeni ta načrt izvesti. Vse za-visi od tega, da imajo ljudje razumevanje za načrt in j>a tudi čut odgovornosti, da morajo načrt izvesti. Občutek pa ima, da se je jiodeželsko ljudstvo mnogo premalo poučilo o smislu in namenu sedanjega boja. Šele kadar bo vsak kmetovalec vedel, za kaj gre, bo imel tudi silo, da doseže tudi najvišjo storitev. Uspehi in nairti pride!o-vania bombaža v Evropi ‘209.000 bal, dočim je bil pridelek prejšnjega leta.233.300 bal. V Španiji pridelajo v zadnji dobi vsako leto več bombaža. Leta 1941. so ga pridelali 5000 ton, naslednje leto že 13.200 ton, lani pa okrog 16.000 ton. Bombaž bodo pridelovali tudi v nekaterih pokrajinah, kjer doslej še ni bilo bombažnih kultur. Poskusi, ki so jih strokovnjaki lani izvedli, so se vsi dobro obnesli in tako se lahko računa, da se bo pridelek v nekaj letih podvojil. Tudi v Španiji ima koncesijo za nakup in prodajo bombaža neka od vlade pooblaščena delniška družba. izvode, za perutnino in divjačino ter zveza za oljnate rastline, nadalje državna centrala za deželne pridelke CEMPRO in strokovna zveza za mlekarstvo. Vse aktivno in pasivno premoženje razpuščenih zavodov oz. zvez ter vse njih pravice in dolžnosti preidejo na DOPOS. Za poslovanje nove ustanove DOPOS potrebna denarna sredstva bo dalo hrvatsko finančno ministrstvo. V petem letu vojne je Evropa popolnoma navezana na svoje izvore surovin, ki so bili prej premalo upoštevani pri izobilju uvoza iz čezmorskih dežel. Ovire in zapora uvoza so povzročile temeljite spremembe v evropskem gospodarskem življenju. Prej zanemarjeni izvori surovin se vneto izkoriščajo, novi »e odkrivajo, uveljavljajo pa se tudi nadomestki raznih surovin. Tako imamo nove kavčukove rastline in umetna tekstilna vlakna, i>oleg gojitve oljnatih rastlin pa je najvažnejše pridelovanje bombaža, za katero so v nekaterih evropskih deželah ugodni pogoji, ki prej, ko ni bilo potrebe in sile, niso bili izkorLščeni. Najnovejše načrte in uspehe pridelovanja bombaža v Evropi opisuje »Siidost-Echoc takole: Bolgarija ima že stare kulture bombaža, površina teh nasadov pa je tudi v zadnjih letih različna. Lani so n. pr. bombažni nasadi obsegali 62.000 ha, prejšnje leto 76.500 ha, 1. 1941. pa okrog 70.000 hektarov. Od tega pride na nove pokrajine, kjer je pridelek boljši in obilnejši, okrog 20.000 ha. Z iKnnbažnim pridelkom razpolaga Žitna direkcija kot državna ustanova, ki pa pri svojih ukrepih nima zaželenega uspeha. Tako je 1. 1942. namesto predpisanih treh četrtin prevzela samo eno petino pridelka, od lanskega pridelka, ki je bil ves zasežen, pa kakih 17.000 metrskih stotov, dočim potrebuje Bolgarija po strokovnjaški cenitvi okrog 260.000 metrskih stotov. Ko je lani izšla naredba o zasegi vsega bombažnega pridelka, so bile določene uove odkupne cene, poleg tega pa tudi premije v blagu. Pridelovalci so dobivali za vsakih 100 kg bombaža tudi nekaj preje in tkanin. Najnižja taka premija je 30 gramov preje ali 20 cm bla- ga za srajce, najvišja pa 90 gra mov preje ali 60 cm tkanine. Pridelovalci s cenami in premijami niso bili zadovoljni ter so pridržali velike količine pridelka. V Romuniji se pridelovanje bombaža pospešuje od 1. 1938. Takrat so nasadi obsegali 5000 ha, naslednje leto kakih 7000 ha, 1. 1941. že 15.000 ha, potem ‘20.000 ha, lani, ko so imeli v načrtu že 100.000 ha, pa so razširili bombažne nasade na 27.500 ha. Za obvezno oddajo so določeni deleži hektarskega pridelka, gospodarstvo z bombažem pa vodi od države pooblaščena družba za bombaž, konopljo in lan, ki je bila lani ustanovljena s kapitalom 20 milijonov lejev in ki ima v svojem vodstvu tudi zastopnike pridelovalcev, tekstilne industrije in ministrstva za kmetijstvo. V Grčiji pridelujejo bombaž že skoraj 100 let. L. 1914./15. so obsegali bombažni nasadi 12.000 ha, v povprečju let 1937.—1940. pa 74.000 ha s povprečnim letnim pridelkom '150.000 metrskih stotoiv vlaken. Pred sedanjo vojno je imela Grčija v nekaterih letih presežke bombažnega pridelka, uvažala pa je največ 10% od svoje potrošnje. Med vojno so se bombažne kulture močno skrčile. Leta 1942. so obsegale samo še 9000 ha, potem pa so jih hoteli razširiti na 40.000 ha, kar pa se še ni posrečilo. Gospodarstvo z bombažem je pod strokovnim vodstvom instituta za bombaž, ki deluje že od leta 1931. Turčija ni samo pridelovalec, temveč tudi izvoznik bombaža. Lani se pridelek ni povečal in je morda celo pod povprečjem zadnjih let. Iz vse dežele še niso zbrani podatki, v Južni Anatoliji, kjer obsegajo nasadi bombaža ‘211 tisoč hektarov, pa so pridelali Solastništvo na poslopjih v Srbiji Z> naredbo srbske vlade se je na novo uredilo vprašanje solasl ništva na stanovanjskih hišah in drugih poslopjih. Po novi uredbi se more pridobiti solastništvo tudi na fizičnih delih kake nepremičnine, n. pr. na i>osameziiih stanovanjih. Z novo uredbo se je ustreglo vedno glasnejši zahtevi prebi valstva, da se olajša sezidava novih stanovanjskih hiš na podlagi združitve več strank, ki iščejo nova stanovanja. Brez dvoma se bo sedaj stavbena delavnost močno dvignila. _________ Pridelovanje riža v Romuniji Strokovnjaki sodijo, da krije sedanji romunski pridelek riža približno 30% domače jiotrošnje in da bi morale kulture riža obsegati okrog 8000 ha za kritje vse jiotroš-nje. Največ riža se pridela na zemljiščih ob pritokih Donave, ki zaradi čestih poplav za druge kulture niso primerna. Za riževe kulture bodo porabili še druga obvodna zemljišča in tako utegne |K>stali Romunija še izvoznik riža. Badoglio razprodaja Italijo Pod tem naslovom poroča »Deutsche Adria-Zeitung«. Italijanski tisk poroča, da Badoglio javno razprodaja Italijo. Nedavno je vlada prodala večje število edinstvenih umetnin iz sicilskih gulerij skupini kapitalističnih trgovcev z umetninami. Sedaj je Badoglio po angleških vesteh odstopil razne rudnike in premogovnike v Sardiniji ameriškim industrijskim koncernom. V Alžir je že prišla ameriška komisija strokovnjakov, ki bo prevzela vodstvo nad obratovanjem teh rudnikov. ______ Velesejem v Barceloni Predsednik velesejinske uprave v Barceloni je podal špauskim listom iz-javo o mednarodnem vzorčnem velesejmu, ki bo od 10. do 30. junija v Barceloni. Na velesejmu bodo razstavile tudi inozemske tvrdke, glavna pozornost pa »e bo posvetila vsem španskim industrijskim [Mnogam. Na velesejmu bo zastopano tudi špansko ladjedelstvo z najnovejšimi tehničnimi pridobitvami. Visoki komisar španskega Maroku je obljubil, da pošlje na velesejem vse tipične proizvode iz te kolonije. Za časa velesejma bo tudi prvi kongres španske metalur-gične industrije. Reprivatizacija lesne industrije na zasedenem vzhodu V zasedenem vzhodnem ozemlju vlada tendenca, da se vrnejo industrijska podjetja, za katere je zagotovljeno, da bodo pri zasebni upravi ustrezala vsem zaht 3vam vojne, da se vrnejo njih zasebnim lastnikom. Pred kratkim se je tako vrnilo eno najpomembnejših lesnih podjetij tvrdki P. Luk-stin^ch. Slraa 2. »TRGOVSKI LM't, ‘24. marce MM4. ŠtOT. 25. 8wtilaitarsfei mUi Sladkor Gostilničarska nabavljalua zadruga razdeljuje sladkor za mesec marec. Uostinske podjetnike opozarjamo, da dvignejo sladkor najkasneje do 30. t. m. Kdor do tega roka sladkorja ne bo dvignil, mu zapade. Sladkor razdeljuje zadruga Urez običajnega abecednega reda. Sindikat gostinskih podjetnikov. Pivo Pivovarna »Union« sporoča: Kadi vedno večjega pomanjkanja materiala je pivovarna >Union« primorana še bolj raoionirati odjem piva. Z mesecem aprilom bo pivovarna za vse gostinske obrate v Ljubljani zopet določila določeno količino piva, ki se pod nobenim pogojem ne bo prekoračila. Prav tako tudi ne bo zaradi pomanjkanja zabojev in steklenic dovoljeno nobenemu gostinskemu obratu zadrževanje zabojev in steklenic doma čez potrebno število. Zato zaboje in steklenice v redu sproti vračajte, ako hočete biti redno postreženi. Isto velja glede sodov. Opozorilo Prehranjevalnega zavoda v Ljubljani Spominjamo vas na sledeče: 1. Goveje in telečje meso spada med racionirana živila, zato se sme prodajati v gostinskih obratih le proti odrezkom živilskih na kaznie, in sicer samo ob sobotah in nedeljah. 2. Pokrajinski prehranjevalni zavod bo vsak teden sproti objavil količino posamezni osebi pripadajočega mesa ob navedbi odrezkov živilskih nakaznic, proti katerim se oddaja meso v do Lične m tednu. 3. V dotičnem tednu neizrabljeni odrezki zapadejo in se v naslednjih tednih ne smejo izkoristiti. 4. Druge vrste mesa se smejo prodajati samo ob dneh, ki jih določa naredba o uvedbi enotnega obeda v gostinskih obratih in ureditvi prodaje in potrošnje mesa >-dne 5. marca 1942, Sl. 1. št. 79-19. 5. Pokrajinski prehranjevalni zavod bo strogo nadziral gostinske obrate, če izvajajo te predpise ter bodo kršilci najstrože kaznovani. Ljubljana, 21. marca 1944. Iz proračuna švicarskih zveznih železnic Gmotno stanje švicarskih zveznih železnic se je nepričakovano precej zboljšalo. Proračun za lansko leto je predvideval presežek izdatkov za 53.5 milijona švicarskih frankov, ob koncu leta pa je znašal samo 2.2 milijona. Dohodkov je bilo 188.9, izdatkov pa 191.1 milijona švicarskih frankov. Dohodki so se zvišali predvsem zaradi živahnega blagovnega prometa. Iz italijanskega iesnega gospodarstva »Internationaler Hoizmarkt« je objavil naslednji dopis svojega rimskega dopisnika o italijanskem lesnem gospodarstvu: Ker italijanska zunanja trgovina skoraj popolnoma počiva, dežela pa je navezana na uvoz inozemskega lesa za razne uporabne namene, je nastalo močno pomanjkanje industrijskega lesa, ki se zlasti občuti pri tovarnah za vezani le«, pri tovarnah za vžigalice, pri papirnicah itd. Zaradi te pičlosti lesa so izdali nekateri prefekti za svoje območje posebne predpise glede sečnje, ki bi mogli domačo proizvodnjo povečati in s tem izravnati izpadek uvoza. Tako je prefekt v provinci Ver-celli odredil, da se morajo vsi gozdovi, ki so last javne roke, ter vsi topoli in drugi visokorasli li-stovci posekati, kakor hitro dosežejo določeno višino. Kot godna za sečnjo se smatrajo drevesa, ki io dosegla pri poldrugem metru /išine od tal naslednji diameter: tresti in lipe 25 cm, topoli, bukve n platane 30 cm in akacij« 20 cm. Cot zreli za sečnjo veljajo celi gozdovi, če je 70 odstotkov dreves loseglo predpisani diameter. Od iostanjev veljajo vsa drevesa zrela '-a sečnjo, če jih je napadla tako menovana »tintna« bolezen. Ta >olezen se je med vojno zaradi nezadostne nege zelo razširila, a je že prej bila močno razširjena. V provinci Brescia je pristojno »Ufficio Legna m k začelo izdelovati nov seznam tvrdk, ki so pripravljene izvesti sečnjo zaradi proizvodnje industrijskega lesa in ki so tudi sposobne za prevzem teh sečenj. Ministrstvu za korporativno gospodarstvo (prej korporativnemu ministrstvu) priključeno >UHicio Legnamk je v zvezi s preložitvijo osrednje vlade v Gornjo Italijo preložilo svoj sedež v Paduo. Oii-cialno se sedaj ta urad imenuje: »Ministero delFEconomia Corpora tiva, Servizio deirindustria, Uffi-cio Legnamk, Padua. Družba Societž Agricola Indu striale per la produzione italiana di Cellulosa v Milanu, ki pripada koncernu Snia Viscosa, je zaključila poslovno leto 1942./43. z izgubo v višini 4,821.805 lir proti 716.269 Mr čistega dobička v prejšnjem poslovnem letu. Kosmati dobiček je znašal 9,673.583 lir, vsi izdatki pa 14.495.388 lir, a je tu vštetih tudi 10 milijonov lir za amortizacijo in 1,007.492 lir za socialne namene. Družba dela z delniško glavnico 200 milijonov lir ter se je — kot znano — specializirala na proizvajanje plemenite staničnine iz lastnih kultih’ plemenitega trsa (arundo dona\). Proizvodnja živega srebra Inserat tvrdke Schneidcr & Ve-rovšek, objavljen v zadnji številki, ne velja, ker je imel po pomoti zastarelo besedilo. ti I U Hit barva, plesira in kemično tnali obleke, klobuke •▼etlolika srajce, Pere. suši. itd. Skrobi in ovratnike in manSete. monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelenburgoi a 3 Telefon St. 22-72. Rdečo živosrebrno rudo oinober so Kimljani kopali na Iberskem polotoku v rudnikih Sisapo in jo »•ožili v Italijo. Pozneje so s kopanjem nadaljevali Mavri, ki so ime Sisapo spremenili v Almaden, Kakor se kraj še danes imenuje. Almadenski rudnik v Španiji je prvi ua svetu, za njim pa pride idrijski z letno produkcijo 500 do t>00 ton. Španski in italijanski rudniki živega srebra so se združila v kartel »Mercurio iiuropeo«, ; ki je kontroliral 88% svetovne j proizvodnje živega srebra. Ko so j začeli v Severni Ameriki in Mehiki spet izkoriščati opuščene rudnike, je do 1. 1931, padel njegov delež pri svetovni proizvodnji na 58%, pozneje pa se je spel dvignil na 63%. Med državljansko vojno v Španiji, so zavzeli prvo mesto italijanski rudniki živega srebra. Nemčija je začela živo srebro uvažati iz Italije, odkoder je n. pr. 1.1938. dobila 99% potrebnega živega srebra. Ko je bilo državljanske vojne konec, so bili spet španski rudniki na prvem mestu, pri izvozu živega srebra iz Španije pa so nastale velike spremembe. »Das Reich« navaja naslednje podatke: Almadenski rudnik je l. 1935. izvozil 2289 ton, 1. 1940. okrog 1850 ton, v prvi polovici 1. 1942. pa samo še 49 ton, ker ni bilo več naročil iz Amerike, in Anglije. Združene države so I. 1933 prevzele 68% španske proizvodnje živega srebra, 1. 1939. pa samo še 18%. Od 1. 1932. do 1940. pa se je takole povečal izvoz španskega živega srebra v druge države: od 99 na 345 ton v Nemčijo, od 19 na 603 tone na Japonsko ter od 12 na 673 ton v Francijo. Španska proizvodnja živega srebra je bila v mirni dobi naj večja l. 1927., leta 1941., ko je dosegla 2950 ton, pa je svoj rekord v predvojni dobi presegla za 20%. Svetovna proizvodnja živega srebra je 1. 1938. dosegla 5200 ton in je prišlo od tega 44% na Italijo, 28% na Španijo, 12% na USA, 5.5 % na Mehiko, 10.5 % pa na Afriko in Azijo. Po statistiki iz I. 1932. so porabili 32% svetovne proizvodnje živega srebra v kemiji in medicini, 18% za eksplozive, 12% za barve, 10% za električne aparate, 7 % za filtriranje, 3% pri pridobivanju zlata in 3% za toplomere, tlakomere in druge instrumente. Komunska rečna plovba Komunska državna družba za rečno plovbo je dobila 1750 milijonov lejev kredita za izvedbo svojega načrta o povečanju rečnega brodovjia. Dva tovorna parnika po 500 ton sta naročena v Nemčiji, manjše ladje in vlačilce pa bodo izdelali doma v ladjedelnica b družbe »Dtinamica«, ki je bila ustanovljena s kapitalom 300 milijonov lejev. V prvi polovici lanskega leta je imelo romunsko rečno b rodov je 14'7 milijona ton blagovnega prometa, v isti dobi; leta 1942. pa samo 9.5 milijona ton. Večji vinski pridelek v Romuniji Romunska trgatev v 1. 1943. je dala 4.6 do 4.8 milijona lil vina in je dala za 1 milijon hi več ko prejšnja leta. Po kakovosti pa se viino ni nič zboljšalo. Sodijo, da bo prodaja tega vina težavna, ker so ostale še iz 1. 1942. velike zaloge. Da bi se odjem vina olajšal, je vlada odredila, da se določene količine slabšega vina porabijo za tehnične namene. OttMiniištvfl in zavirovtlsiv« Denarni zavodi na praznik v soboto 25. t. m. ne poslujejo. Zavarovalstvo v Nemčiji Vse panoge zavarovalstva v Nemčiji kažejo v zadnjih letih ogromne napredke. Od 20 do 22 milijonov gospodinjstev v Nemčiji ima vsako najmanj eno zavarovalno polico. Vrednost zavarovanih nemških strojev je dosegla že 2.5 milijarde mark, zavarovanih je okrog 16 milijonov živali ter 60% vseh rastlinskih pridelkov in proizvodov. Pred prvo svetovno vojno so znašale življenjske zavarovalnine okrog 16, zdaj pa znašajo že 18 milijard mark z letnim premijskim dohodkom od 2 milijard mark. V življenjski panogi je zdaj v Nemčiji okrog 45 milijonov zavarovanj. • Beograjska trgovačka banka bo zvišala svojo delniško glavnico za 10 mi-rVw!^v ,di,n in bo v ta namen izdala oO.OOO delnic po 200 din. Podpisovanje novih delnic se začne 1. aprila. Obrtna banka v Beogradu je izdala nove delnice v skupni višini 10 milijonov din. Delnice se glase na dono-silca. Pri podpisovanju novih delnic imajo prednost stari delničarji, ki dobo na tri stare delnice eno novo. Vojni izdatki USA so znašali v 'februarju po angleških podatkih 7,8 milijarde dolarjev. Zbiranje zdravilnih rastlin v Srbiji Zbiranje zdravilnih rastlin je bilo v Srbiji na novo urejeno. Nacionalni obnovitveni urad je uvedel sistematično organizacijo zbiranja zdravilnih rastlin. Istočasno se je ukrenilo vse potrebno, da bodo zdravilne rastline zbirali ne samo šolarji,, temveč tudi dijaki, ki študirajo botaniko in farmacevtiko. tospMlarske vesti Odkupne cene za kokone so letos pristojna oblastva v Trstu znatno zvišala, da se pospeši svilogojstvo v Jadranskem Primorju. Cena se je zvišala od ‘25 na 45—50 lir, vsak gojitelj sviloprejk pa dobi za vsakih 15 kg svežih kokonov še 1 ni platna in 15 g sukanca brez točk. Kmetovalci na Hrvaškem bodo v bodoče za 100 kg oddane cikorije prejemali po 2.6 kg sladkorja in 10 kg kavinih nadomestkov, za 100 kg sladkorne pese pa po 1.5 kg sladkorja, 40 kg svežih in 2 kg posušenih rezancev sladkorne pese, za 100 kg semena sončnic pa 5 kg jedilnega olja, 15 kg oljnatih pogač in 8 kg sladkorja Srbija je proizvela v 1. 1941/42. 29.332 ton sladkorja, Hrvatska 19.000 ton, naslednje leto pa je padia proizvodnja sladkorja v Srbiji na 14.JOO, v Hrvatski pa na 9000 ton. Ker je postala na Madžarskem na bava Šivalnih in pisalnih strojev ic žavna, se je te dni ustanovila na Mad žarskein delniška družba, ki bo izde lovala te stroje. Delniška glavnic« družbe znaša 150.000 pengov. Doseduj ni bilo na Madžarskem nobene tovar ne za pisalne stroje. Bolgarsko kmetijsko ministrstvo sporoča, da se je razdelilo v preteklem letu^ 24.000 malim kmetovalcem 32( tisoč dekarjev zemlje, ki je bila dr-zavna last. Iz zakupnine za oddan« zemljo je imel fiskus znatne dohodki’ Na podlagi neinško-romiinskega dogovora bo Nemčija tudi letos dobavil« romanskemu kmetijstvu znatne količi ne semen, zlasti za ozimno rž, poletn ječmen, sladkorno peso, oljnate rasi line Ln tkauiuske rastline. Za vzdrževanje nemotenega prome ta ukozi S ul um prekop bo letos izdahi romunska vlada 270 milijonov lejev. V Romuniji bo letos obdelano 1000 ha s kavčukasto rastlino kok-sagvs. V ta namen je na razpolago sklad v višini 144 milijonov lejev. Kmetovalci, ki bodo gojili to rastlino, se oprosti’ vojaške službe. Komunski uradni list je objavil seznam onih tvrdk, ki smejo vi. 1944. i uvažati. Med temi tvrdkami je 205*1 trgovinskih in 1185 industrijskih podjetij. Med trgovinskimi tvrdkami so im prvem mestu tvrdke, ki uvažajo tehnične in elektrotehnične predmete, na drugem mestu pa so tekstilna podjetja. Prvih je 597, drugih pa 467. Komunski alkoholni monopol jepio-dal v 1. 1943. 1606 vagonov alkohola proti 1502 vagonom v prejšnjem letu. Potrošnja se je torej povečala za 7.8 odstotka. Najbolj »e je povečala potrošnja inonopolskega žganja, ki se ga je potrošild za več ko 60 odstotkov vse alkoholne potrošnje. Dohodki mt>-nopolske uprave so se povečali od 8.83 na 10.05 milijarde lejev. l’o poročilu turških listov je neka inozemska tvrdka ponudila turški vladi, da postavi v Turčiji tovarno za žarnice. Ponudbo tuje firme sedaj proučuje turška vlada. >l>onauzeitung« poroča, da je zaradi zmanjšane kuone moči "iške drahme zvišala ceno svojo številke na 2000 drahem, mesečna naročnina na list pa velja 35.000 drahem. Število brezposelnih se je v Švici zvišalo v februarju od 13.200 na 17.000. Veliko tovarno za celulozo namera vajo postaviti na Pbrtugalskem. Družba, ki bo ustanovila tovarno, bo pridobivala celulozo iz portugalskih iglav cev. Začetni kapital nove družbe je že določen na 166 milijonov eskudov Avtarkijska stremljenja so se sedai na španskem razširila tudi na tekoč:! goriva. Vlada je zato odredila oddajo vseh zalog alkohola in bencina. Tovarne alkohola smejo v bodoče zadržati samo še 8 odstotkov svoje pn.-izvodnie in samo to količino smejo ponuditi na prosti trg. Eleklro - podjetje „BOKO" Ljubljana - B!eiweisova št. 18 Palača Kmetske posojilnice : : ■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■(i. Priporoča se Domača lanena industrija »PLATNO" d. 2 0. z. prej Siegel & drag — ^ Ljubljana ™ OKVIRJE izdeluje specialist WoHova 4 KLEIN Franc Ksav. Souvan Ljubljana — Mestni trg ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••♦•••••••••••••C FELIX URBANC • MARIJIN TRG Kiir 4as Koasortaun »Trgovski list< alg Vertag — 'L& konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pleas — Schriftleiter — Urednik: Aleksander Železnikar — Fiir 4ie Druckarei >M«rkur< A. G. Za tiskarno >M*rluzr< 4.