NOVI TEDNIK Odgovorni urednik Novega tednil(a Branko Stamejdc ŠT. 10 - lETO 52 - CEUE, 13. 3. 1997 - CENA 280 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic I Rogaška v črnini V nedeljo so pokopali štiri žrtve umora v Tekačevem pri Rogaški Slatini. 10 tisoč mark nagrade za informacijo, ki bi pripeljala do storilca. Stran 25. EDelavci brez plac, i dela in šefov v Metki Tekstil so tuji lastnik in vodilni pobrali šila in kopita. Stran 7. ^ "Nikogar ne obsojan^^ Intervju z dr. Francem Zagožnom o aktualnih razmerah v politiki, vračanju gozdov... Stran 4. Bo Savinfa odnesla hišo? šest let po poplavi so brežine Savinje pri Polzeli še vedno neurejene. Stran 10. Odločala bo obramba v nedeljo ob 18. uri bo prva polf inalna tekma pokala prvakov v rokometu med Pivovarno Laško in Barcelono. Stran 16. Kje si, pravica? Irena Vrečer toži svojega delodajalca, laškega podjetnika Andreja Sadarja. Vroča tema na strani 24. P Italijani pobrali dena^| Vroča kri med avtoprevozniki na avtocestnem odseku Arja vas - Vransko, ker so jim Italijani dolžni nekajmesečno plačilo. Stran 20. Naši policisti v novi rubriki bomo predstavljali območne policiste - preventivce, da jih bodo ljudje spoznali in se v težavah obračali nanje. Stran 31. Barvite xnanilke pomladi Pomlad se bo uradno pričela šele prihodnji četrtek, njene znanilke pa so tudi redke in zaščitene ^dikonočnice. Ker jih lahko zaradi tega občudujemo le v naravnem okolju, jih je Gregor Katic ujel v objektiv za vse, ki ne boste mogli v teh dneh v Loke pri Boletini, k enemu od treh rastišč v 2 DOGODKI Elco za zdravo in cisto oicoije V Celjskem sejmu med 18. in 21. marcem 4. sejem Eko - »Obsejemska strokovna posvetovanja ne bodo uglašeno zborovsko prepevanje,« napoveduje programski vodja Radovan Gačeša Sejem Eko, ki ga bo na 6 tisoč kvadratnih metrih raz- stavišč Celjskega sejma mini- ster za okolje in prostor dr. Pavle Gantar odprl v torek dopoldne, je namenjen pred- stavitvi gospodarske dejavno- sti varovanja okolja in gospo- darjenja z odpadki. Z željo, da bi skrb za okolje postala način življenja nas vseh, ga bo spremljala vrsta obsejem- skih strokovnih posvetovanj in predstavitev ekoloških iz- delkov in naprav. Na sejmu bo sodelovalo 85 razstavljavcev, neposredno iz Slovenije in Hrvaške, posredno pa še podjetja iz Avstrije, Nem- čije, Velike Britanije, ZDA, Češ- ke, Italije in Švice. Kot zanimi- vost, med razstavljenimi izdel- ki in napravami 4. sejma Eko velja omeniti mobilno predelo- valno napravo za recikliranje hladilnikov (prikaz delovanja bo v torek in sredo), ekološki računalniški nadzorni sistem obdelave odpadkov, napravo za termično procesiranje poseb- nih odpadkcv in mobilno eko- loško stiskalnico za preobliko- vanje odpadnih pločevink v kompaktne odpreske. Organizator Celjski sejem d.d. je v sodelovanju z ministrs- tvoma za okolje in prostor ter šolstvo in šport ter Gospodar- sko zbornico Slovenije pripravil program obsejemskih strokov- nih posvetovanj, ki pod skup- nim naslovom »Varstvo okolja 97« združujejo plenarna in strokovna predavanja, predsta- vitve avstrijskih podjetij ter strokovne komercialne pred- stavitve domačih proizvajalcev. Programski vodja strokovnih posvetovanj Radovan Gačeša pravi, da so izbrane za Sloveni- jo najbolj aktualne teme, izbor predavateljev pa glede na njiho- vo strokovnost in doslednost v prizadevanjih za varovanje okolja daje slutiti, da bodo raz- prave tudi polemične in vse prej kot uglašeno zborovsko petje. 4. sejem Eko bo dnevno od- prt med 9. in 17. uro, za vstop- nico bo treba odšteti 500 tolar- jev, vstopnina za šolarje, dija- ke, študente in upokojence pa bo 300 tolarjev. S sejemsko vstopnico bo mogoč tudi vstop na vsa strokovna posve- tovanja Varstvo okolja 97. Posebna pozornost bo v ča- su šririh sejemskih dni name- njena tudi okoljski vzgoji, saj bo s predstavitvijo nacional- nega projekta »Eko šola kot način življenja« sodelovalo 12 slovenskih šol. V sodelovanju z uredništvom Gospodarske- ga vestnika bodo prihodnji če- trtek na sejmu podelili tudi priznanja »Ekološki izdelek 97«, za katerega je letos prišlo 35 prijav. Po besedah Franci- ja Dovča, ki vodi akcijo, je posebej razveseljivo, da so med prijavljenimi tako inova- torji posamezniki kot vehka podjetja. .STAMEJCIC Vsi bi radi, pa nimajo s čim Posebna medresorska ko- misija je prejšnji petek odpr- la kuverte, v katerih so bile ponudbe za sodelovanje v vladnem projektu oživitve zdravilišča v Rimskih Topli- cah. Čeprav je bilo v času javnega razpisa, ki je trajal od 25. januarja do 1. marca, slišati izjave, da se za zdra- vilišče zanimajo številna podjetja in posamezniki z vseh koncev in krajev Slove- nije, komisija ni imela tež- kega dela. Odpreti je morala le pet kuvert. Veliko več dela gotovo čaka pogajalsko skupino, ki bo v prihodnjih tednih vseh pet kandidatov povabila v Ljublja- no in jim dala priložnost, da svoje ponudbe še enkrat pred- stavijo tudi z besedo. Kakšna bo odločitev, je težko napove- dati, čeprav se glede na to, da država išče nekoga, ki bi svoj vložek v oživitev zdravilišča praviloma vplačal v denarju, v kuvertah pa so bile zapisane predvsem ideje in ne številke, odgovor ponuja kar sam. In kdo so ponudniki? V kratkem seznamu najbolj bode v oči Antonija Marinček iz Ulice heroja Rojška 7 v Celju. Kdo je skrivnostna gospa, ki si upa kar sama spraviti nad zdravi- lišče, so nas v preteklih dneh spraševali tudi vsi njeni »kon- kurenti«. Antonija Marinček je upokojenka, ki jo v Celju poznajo predvsem kot sveto- valko na področju šolstva, sa- ma zase pa pravi, da so slo- venska zdravilišča njen^ prva ljubezen, da ima svojo vizijo razvoja zdraviliške dejavno- sti, da nima denarja, ima pa nekaj znanja, in da se je na razpis prijavila tudi zato, ker je država k sodelovanju pri- jazno povabila prav vse Slo- vence. Ideje, ne pa denarja, ponuja tudi prekmursko podjetje Ne- goj, ki se tri leta ukvarja s razvojem in trženjem turistič- ne ponudbe. Negoj že nekaj časa išče objekt, v katerem bi lahko razvil svoje številne za- misli, vendar bi denar moral dati nekdo drug. Iz prepriča- nja, da je sposobno marsikaj narediti, se je na razpis prijavi- lo tudi Zdravilišče Laško. De- narja sicer nima, zato pa ima marsikaj drugega, kar bi obu- jevalcem Rimskih Toplic še ka- ko prišlo prav. Četrta na sezna- mu je celjska bolnišnica, ki se je v zadnjega pol leta od vseh - prijavljenih in neprijavljenih - projekta oživitve zdravilišča najbolj resno in temeljito loti- la. K sodelovanju je povabila tudi izkušeno ljubljansko inve- sticijsko podjetje Investplan in na razpis poslala do zadnjega lončka barve natančno izdelan investicijski načrt. Kot zadnja se vladi ponuja firma Compens I&H Sp.z.0.0. iz Berlina. Morda ima prav to podjetje denar, ki bi po dolgih letih končno rešil Rimljane, a kaj ko je v razpisu zapisano, da so k sodelovanju vabljene le »domače fizične in pravne osebe.«. mmmm janja intihar Janša in Kricovič v Žalcu Redna letna konferenca občinskega odbora Socialdemokratske stranke Žalec Pred dnevi je bila v dvora- ni gasilskega doma v Žalcu redna letna konferenca 00 SDS Žalec. V dvorani se je zbralo preko 150 članov in simpatizerjev stranke, kon- ference pa sta se udeležila tudi predsednik SDS Janez Janša in novi glavni tajnik stranke Tone Krkovič. Udeleženci so najprej slišali poročila o delovanju 00 SDS Žalec, izpeljali so nadomestne volitve člana predsedstva 00 SDS Žalec, prvi del konference pa zaključili z razpravo. V dru- gem delu srečanja je zbranim najprej govoril glavni tajnik stranke Tone Krkovič. Občinske- mu odboru je čestital za doseda- nje delo, ki ga je ocenil kot nadpovprečno dobro. Za izred- no uspešno delo v minulem ob- dobju je Žalčane pohvalil tudi predsednik stranke Janez Janša. Med drugim je govoril o dogaja- njih v parlamentu ob prestopu SLS v vladno koalicijo z LDS. Po oceni Janše je bil to za ostali dve pomladni stranki hud udarec, saj nista pričakovali takšne ne- moralne poteze SLS. Janša je dejal, da socialdemokratov to razočaranje ne sme vreči iz tira, delo je potrebno nadaljevati po začrtani poti, obljubil pa je, da se stranka nikoli ne bo izneve la svojim volivcem. Na letni konferenci so u| leženci sklenili, da se bodon občinskem nivoju trudili i ohranitev dobrega sodelov; nja z SKD in SLS, čimprejšnj sprejetje občinskega prorafi na, ki bo vsem proračunski] porabnikom zagotavljal usp( šno delo. Še zlasti se bod zavzemali za pošteno razdei tev proračunskih sredstev p krajevnih skupnostih. V Oi SDS pa želijo v svoje vrsi pritegniti čim več mladih, \ bolj pa se bodo zavzemali i pravice delavcev in kmetov. Brigadirsko srečanje V Koordinaciji klubov MDB Celje so pred dnevi odločili, da bo letošnje sre- čanje brigadirjev na letališ- ču celjskega Aerokluba v Levcu. Brigadirji se bodo srečali 24. maja, v spomin na 50-letnico začetka grad- nje ceste Celje-Šempeter. V Koordinaciji klubov MDB (Gledališka 2, Celje) v teh dneh zbirajo spominske pred- mete, fotografije in zapise o tej, v letu 1947 največji mla- dinski delovni akciji, ki bi jih udeležencem srečanja radi pokazali na razstavi. Cesto od Celja do Šempetra je pomaga- lo graditi L298 brigadirjev in brigadirk iz vseh krajev Slove- nije, na majsko srečanje pa so vabljeni skupaj s svojci in pri- jatelji. IS Ne le čast, tudi odgovornost Predstojniki vseh oddelkov celjske bolnišnice dobili status v.d. - Javni razpis čez pol leta Vseh 35 predstojnikov oddelkov Splošne bolnišnice Celj je že prejelo sklepe, s katerimi so na osnovi nedavn sprejetih sprememb statuta bolnišnice dobili status vrši ca dolžnosti. Gre za enega ključnih notranjih ukrepov, 1 naj bi skupaj z vsemi ostalimi pripomogli k čimprejšn ureditvi finančnih, kadrovskih in strokovnih razmer ustanovi. Predstojniki oddelkov, ime- novani prej za nedoločen čas, bodo imeli status v.d. le šest mesecev, nato pa se bodo morah na podlagi javnega razpisa potegovati za ponof no imenovanje. Kot je po\'e dal direktor bolnišnice di Samo Fakin, bodo v javnen razpisu za predstojnike od delkov zapisani tako stroko? ni kriteriji kot tudi vrsta zal tev po določenih sposobno stih, ki bodo osnova za sul) jektivno presojo direktorja ustreznosti oziroma ne^ streznosti posameznega kar, didata. Predstojnike odde: kov bo torej po novem pc stavljal in odstavljal direktc sam in sicer na osnovi strt kovnih kriterijev in tudi čist subjektivne ocene. »TakŠe način kadrovanja je v celjst bolnišnici nov,« pravi dr. R kin, »vendar gre za postopa ki so v poslovnem svetu pc vsem normalni. Želimo n; mreč, da bi na ravni odde kov, ki so ključni za obvladc vanje stroškov, postavili strt kovnjake, ki bi poleg posluh za ljudi in prakso imeli tu^ posluh za denar. Naši pre^ stojniki morajo vedeti, da' funkcija ne pomeni le čast ampak predvsem odgovd nost.« Predstojniki oddelkov ^ skupaj s sklepi o »vedejev* tvu« dobili tudi zapisano, vodstvo bolnišnice pričakt" od njih. Poleg visoke stop"!' odgovornosti veljajo namf^ za oddelke prav takšne nalo^ kot si jih je bolnišnica 1^" celota zastavila v projel^'' svojega strateškega razvo| Poslovno in strokovno vod- tvo bolnišnice se bo zato ^ slej enkrat mesečno sestalo' vsemi predstojniki oddeF in na podlagi šestih kriteiij sproti ocenjevalo njihovo " mmmmmmmm j. intiHA' Delovno predsedstvo, ki ga je vodil Jakob Filač, je bilo kos triurnemu zborovanju. Zborovali šoferji Zgornje Savinjske doline v dvorani gostišča Trobej v Gornjem Gradu so se minulo nedeljo zbrali člani Združe- nja šoferjev in avtomehani- kov Zgornje Savinjske doline. Med njimi so bili poveljnik šoferskih uniformirancev Slo- venije Franci Rebec, predsed- nik regijskega odbora ZŠAM celjske regije Lojze Čobec ter župan občine Gornji Grad To- ni Rifelj. Člani te številne šoferske or- ganizacije, ki je organizirana na območju vseh petih občin Zgornjesavinjske in Zadrečke doline, so ocenili delo v prete- klem letu, sprejeli so nov statut društva ter začrtali glavne zna- čilnosti dela za letošnje leto. Poročali so o uspešnem sodelo- vanju na področju prometne preventive, o urejanju prometa na vseh večjih prireditvah v Savinjskem gaju v Mozirju ter o še vedno slabi prometni varno- sti v zgornjem delu Savinjske doline. Zamerili so odsotnost predstavnika policije in Sveta za preventivo in vzgojo v cest- nem prometu, župan Toni Ri- felj pa je korektno rešil čast ostalih štirih županskih kole- gov. Zavzel se je za učinkovito reševanje prometne problema- tike, odpravljanje črnih pro- metnih točk, izgradnjo ceste proti Lučam ter preventivne ak- cije za večjo varnost mladih, pešcev in kolesarjev ter ostare- lih. Menil je, da lahko vsak na svojem področju stori več kot vsa policija skupaj - njeno po- sredovanje pa je vendarle po- trebno ocenjevati kot uspešno v zadnjih obdobjih. Predstavnik območne obrtno podjetniške zbornice je pripo- ročal več sodelovanja s šoferji njihove sekcije, posebej ob pri- dobivanju pogojev za izdajo li- cence za avtoprevoznike ter pri reševanju ostali perečih težav. Ob zaključku zborovanja so nekatere kolege nagradili s priznanji, vse pa z nedeljskim golažem, ki je odražal razpolo- ženje v združenju ter kar nekaj zapletov v poslovanju. JOŽE MIKLAVC T. SNOPIČ DOGODKI 3 Pva tabora zaradi imenovanj Zakaj je postala nesklepčna zadnja seja žalskega občinskega sveta? * le dobro uro so žalski svetniki minuli četrtek sedeli v (jvorani. Seja se je končala že takoj po sprejemu dnevnega fgda, razlog, da so se svetniki znašli na dveh bregovih, pa je [jjl predlog imenovanj. Komisija za mandatna vpra- jjnja, volitve, imenovanja ter priznanja je za tokratno sejo drugič pripravila predlog za jjjienovanje predstavnikov us- ynoviteljev v svete zavodov, povedano bolj po domače, ob- činski svet je tisti, ki s strani ustanovitelja imenuje pred- stavnike v svete zavodov vseh osnovnih šol, glasbene šole, ^,rtcev ter zavoda za kulturo. Predlog teh imenovanj naj bi niinuli četrtek obravnavali pod 12. točko dnevnega reda. [>lasami seji pa je predsednik l(omisije Franc Cigler predla- gal, da naj bi predlog imeno- vanj obravnavali kot 5. točko dnevnega reda. Svetniki so spremenjeni dnevni red izglasovali, le malo za tem so predstavniki LDS, ZLSD in DESUS protestno za- pustili sejo, občinski svet pa ni bil več sklepčen. Ni važno kdo je, samo da je naš Predstavnika ZLSD Janko Kos in LDS Nikolaj Rožič sta povedala, da se svetniki iz omenjenih treh strank niso strinjali s spremembo dnev- nega reda, prav tako se ne strinjajo s predlaganimi ime- ni. V LDS, ZLSD in DESUS so prepričani, da predlog imeno- vanj ni v skladu z doseženimi rezultati na volitvah in zasto- panostjo strank v občinskem svetu. Od 40 članov, ki jih je treba imenovati v svete zavo- dov, bi po mnenju Janka Kosa ZLSD morala imeti 3 člane, komisija je najprej predlagala samo enega njihovega pred- stavnika, kasneje so ZLSD do- delili še enega člana. Enako po besedah Nikolaja Rožiča velja tudi za LDS. Po mnenju obeh svetnikov je problem v tem, ker imajo v komisiji za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja ve- čino stranke slovenske pom- ladi, te pa so v svete zavodov imenovale predvsem svoje ljudi. V LDS, ZLSD in DESUS poudarjajo, da osebno nimajo ničesar proti predlaganim lju- dem, moti jih dejstvo, da pri izbiri ni upoštevana strokov- nost in da so kandidate izbi- rali po načelu: »Ni važno kdo je, samo da je naš.« Za komentar sem prosila tudi predsednika komisije za man- datna vprašanja, volitve, imeno- vanja ter priznanja Franca Ci- gler ja, sicer člana SDS. »Presta- vitev predloga imenovanj z 12. na 5. točko sem predlagal zato, ker nas preganjajo roki. 28. fe- bruarja so začeli veljati odloki o oblikovanju zavodov in imeno- vati je treba svete zavodov. Od- hod svetnikov LDS, ZLSD in DESUS si razlagam s tem, da so hoteli svetniki preizkusiti stanje v občinskem svetu, predvsem pa so hoteli preizkusiti koalicijo pomladnih strank v občinskem svetu.« Žalski svetniki se bodo pred- vidoma ponovno sestali danes popoldne. IRENA JELEN BAŠA Prednost turizmu Konjiški občinski svet sprejel letošnji proračun - Z odlokom do boljše urejenosti kraja in občine Občina Slovenske Konjice bo letos gospodarila s 739 milijonov tolarjev, prednost pri porabi denarja, namenje- nega novim naložbam, pa bodo imeli naslednji projek- ti: prizidek k osnovni šoli Pod goro, regulacija in pre- mestitev Polenšice, čiščenje pitne vode na izviru Žiče ter ureditev dveh lokalnih cest. Razen regulacije in preme- stitve Polenšice, ki naj bi jo v celoti izvedli letos, denar pa bi zagotovili tudi s posojilom in z državnimi sredstvi, so vse na- ložbe dolgoročne, saj naj bi jih zaključili leta 1999. Konjičani računajo, da jim bo država dala za prizidek k osnovni šoli 80 milijonov tolarjev oziroma polovico potrebnih sredstev, država naj bi zagotovila del denarja tudi za ureditev ceste Konjiška vas - Tolsti Vrh - Kamna Gora, z nepovratnimi državnimi sredstvi ali ugod- nim posojilom pa naj bi izved- H tudi 81 milijonov tolarjev vreden projekt čiščenja pitne vode na izviru Žiče. Konjiški župan Janez Jaz- bec je svetnikom ponudil v razpravo in potrditev osnutek strategije razvoja turizma v občini, ki je nastala kot potre- ba sedanjega stanja v turizmu in kot spodbuda prihodnjemu razvoju. Strategija postavlja dolgoročne temelje za celovit in premišljen razvoj turizma, ki naj bi, je poudaril Jazbec, postal prednostna gospodar- ska panoga. Uresničitev strate- gije bi finančno podprl zaseb- ni, občinski, državni in med- narodni kapital ter bančna po- sojila. Svetniki konjiške občine so veliko časa namenili tudi sporu med krajani Zbelove- ga ter Pekarno in slaščičarno Rogla. Zapleta, ki sega vse do leta 1985, ko je takratno ob- činsko vodstvo preneslo sta- ro zbelovsko osnovno šolo na pekarno Rogla, svetniki si- cer niso dokončno rešili, so pa imenovali posebno skupi- no, ki bo pomagala pri čim- prejšnjem razpletu proble- ma. Svetniki so s posebnim od- lokom uredih tudi dimnikar- sko službo, ki jo bo na območ- ju občine opravljal samostojni podjetnik Marjan Lapuh, raz- pravljati pa so začeli tudi o tem, kako naj bi zagotovili bolj urejen in lepši izgled kraja in občine. Občinska uprava je pripravila poseben odlok o ko- munalnem nadzoru, o kate- rem bodo svetniki dokončno odločali na naslednji seji. Aprilska selitev tejjski Narodni dom poka po šivih - Prostora za občinske in državne uslužbence primanjkuje Celjski svetniki so dolgo časa iskali rešitev, kako za- gotoviti delovne prostore za svoje vodstvo, po polovici mandata pa so lanskega de- cembra sprejeli sklep, da se v občinski upravni zgradbi končno uredi nekaj pisarn za vodstvo občinskega sveta. Skladno s sklepom naj bi v že do 1. januarja izvedli Nnujnejše preselitve v občin- ^l^i upravni zgradbi, za 15. ja- ■^uar pa so predvideli slovesno odprtje pisarne predsednika občinskega sveta Lojzeta Ose- Vendar pa vse ni šlo tako sladko, kot so predvidevali ^^etniki, zato bodo sklep v 'cestni občini Celje zdaj izpol- ■^'li s približno trimesečno za- Po besedah tajnika Mestne *čine Celje Aleša Vrečka je f^zlog za zamudo oziroma ^Ploh dejstvo, da je občinski ^vet v prvi polovici svojega ''^^ndata deloval brez delov- prostorov za najožje vods- '^0, v tem, da je celjska občin- ^•^^ upravna zgradba prepro- J° premajhna. Po reformi \o- ^''le samouprave so namreč ^prostorih Narodnega doma J° občinskih uslužbencih še ^' delavci Uprave enote Celje ^''Večina inšpekcijskih služb, za vse pa je komajda ^ 2a ureditev delovnih prosto- za vodstvo občinskega sveta so tako morali v Celju najprej preseliti nekatere inš- pekcijske službe - v nekdanje prostore Stanovanjske zadru- ge Atrij v Vodnikovo ulico so se preselih tržni inšpektorji, v nekdanje prostore Stanovanj- skega sklada v Gledališko uli- co energetski inšpektorji, zno- traj občinske zgradbe pa so se selili še zaposleni v sanitarni inšpekciji, nekaj delavcev Upravne enote Celje in nekaj občinskih uslužbencev. Vods- tvo občinskega sveta bo imelo Čeprav so v Celju komajda našli delovne prostore za vodstvo občinskega sveta, pa bo v kar najkrajšem času tre- ba najti vsaj še eno pisarno. Po statutarnem sklepu, ki so ga svetniki sprejeli skupaj s soglasjem, da župan Jože Zimšek po izvolitvi za držav- nozborskega poslanca svojo funkcijo opravlja nepoklic- no, naj bi namreč Celje dobi- lo še enega podžupana. Žu- pan mora predlagati kandi- data do ponedeljka, 17. mar- ca, podžupan pa bo - sploh, če bo svoje delo opravljal po- klicno, za kar so se zvečine zavzemali svetniki - za svoje delo spet potreboval pisarno. prostore v isti etaži kot so pi- sarne županovega kabineta, prejšnji teden pa so začeU z urejanjem in prenovo prosto- rov. wmmm i. stamejčič Odločbe za delavce Emo Energetike Vseh 79 delavcev šentjur- ske Emo Energetike, ki je od 25. februarja v stečaju, je v teh dneh prejelo sklepe o pre- nehanju delovnega razmerja in se tako lahko prijavilo na Zavod za zaposlovanje. Devetindvajset jih je že za- poslil trenutni najemnik proi- zvodnih prostorov maribor- sko podjetje Montavar. Direk- tor in lastnik podjetja Monta- var Goran Mladenovič je po- vedal, da se s stečajnim upra- viteljem Emo Energetike Aloj- zom Stopniškom že dogovar- jata o podaljšanju najema teh prostorov, hkrati pa se, kot je dejal, tudi resno zanima za nakup Emo Energetike v ste- čaju. Pripravljen je namreč nadaljevati njen program kot- legradnje in zaposliti še okrog 30 do 40 ljudi z območja Šent- jurja. Dosedanji direktor Emo Energetike Željko Varga de- lavcem tudi po plačilu nemš- kega podjetja Manessmann ni izplačal decembrske in ja- nuarske plače, nadur za lan- ski november in lanski re- gres, kot jim je sprva oblju- bil. Priliv so namreč, kot nam je zagotovil Varga, dobili na dan uvedbe stečajnega po- stopka, zato je denar zdaj v stečajni masi. Delavci pa bo- do tako morali svoje terjatve uveljavljati v stečajnem po- stopku. SM PO SVETU Berisha naposled popušča? Albanski predsednik Be- risha se je skoraj po tednu dni upora na jugu države pojavil na televiziji in v govo- ru ljudstvu predlagal obliko- vanje vlade narodne enotno- sti. Berisha je poleg tega predlagal, da naj bi v prihod- njih dveh mesecih v državi izvedli predčasne volitve. Zavzel se je še za narodno spravo ter napovedal splošno amnestijo za vse upornike. Predlog o imenovanju vlade narodne rešitve so opozicijski socialisti podprli. Uporniki pa so Berishine predloge sicer pozdravili, istočasno pa opo- zorili, da brez predsednikove- ga odstopa še ne bo miru. Njegovega prvotnega poziva k položitvi orožja, uporniki, ki naj bi nadzorovali najmanj šest mest na jugu države, niso upoštevali. Pa tudi prvotnega, 45 dnevnega roka za izvedbo predčasnih volitev niso spre- jeli, češ, da volitev ni mogoče dobro pripraviti v tako krat- kem času. V nedeljo ob šestih zjutraj je tako potekel prvi rok za oddajo orožja, ki se ga uporniki niso držali. V Vlori, kjer je v bistvu srž upora (tam se je začel), so uporniki v zameno za predajo orožja od vlade zalitevali sklic predča- snih volitev, oblikovanje teh- nične vlade in umik vojske s hribov na obrobju Vlore. Iz mest na jugu države, kjer uporniki praznijo vojaška skladišča s strelivom in orož- jem, proti Grčiji in Italiji beži vedno več prebivalcev. Z ne- katerih mejnih prehodov z Grčijo so cariniki in policisti pobegnili, medtem, ko itali- janske obmejne oblasti ubež- nike, ki niso upravičeni do zatočišča, zavračajo. Jelcin kritizira vlado Ruski predsednik Jelcin se je po dolgi odsotnosti zaradi bolezni s tradicionalnim let- nim nagovorom poslancev obeh domov ruskega parla- menta vrnil na politično pri- zorišče. V dobrih 25 minut dolgem govoru je ostro kriti- ziral vlado, ki da se je brez predsednikove prisotnosti izkazala za nesposobno. Zato je napovedal vrsto sprememb, s katerimi naj bi, kot je dejal Boris Nikolajevič, v vlado prišli energični ljudje. Njegove grožnje so bile očit- no resne, saj je v vlado že spet pripeljal nekdanjega ministra za privatizacijo Cubajsa. Poli- tika, ki mu opozicija očita razprodajo Rusije, je Jelcin imenoval za prvega podpred- sednika vlade. Čubajs je zara- di nekdanjega vodenja izred- no stroge proračunske politi- ke precej nepriljubljen med prebivalstvom, zato pa ga to- liko bolj cenijo mednarodne denarne ustanove, od katerih si Rusija obeta še veliko po- moči. Poleg omenjenih spre- memb v vladi je Jelcin napo- vedal še pokojninsko reformo in reformo vojske, duma pa naj bi še ta mesec prejela njegov predlog reforme davč- nega sistema. V govoru nika- kor ni mogel mimo Nata in je ob tem poudaril, da bi njego- va širitev lahko pripeljala do novih delitev v Evropi. Z. Thaler V Moskvi o širitvi Nata sta se v Mosk- vi pogovarjala tudi Šefa slo- venske in ruske diplomacije, Thaler in Primakov. Ruski zunanji minister je poudaril, da je uradno stališče Rusije proti širitvi Severnoatlantske zveze, ne glede na to, kdo je njihov sogovornik. Thaler pa je dejal, da Slovenija vstopu v Nato ni naklonjena zato, ker bi jo ogrožala Rusija, temveč v tem dejanju vidi garancijo za razvoj demokracije ter ši- ritev stabilnosti proti jugu Evrope. Po mnenju slovenskega zu- nanjega ministra je Rusija strateškega pomena za Slove- nijo, ravno tako pa je nepo- grešljiva pri gradnji evropske varnostne arhitekture. Ker je Rusija stalna članica VS OZN, je Thaler Primakovu tudi predstavil slovensko kandida- turo za nestalno članico Var- nostnega sveta v obdobju 1998-99. Seveda pa Thalerjev obisk v Moskvi ni bil zgolj političen. Rusija je namreč tu- di pomembna gospodarska partnerica Slovenije, saj je ob- seg blagovne menjave, ki po- staja vse bolj uravnotežena, lani znašal okoli 500 milijo- nov ameriških dolarjev. Zato pogovori o projektu tranzitne- ga plinovoda, imenovanega Volta, niso zanemarljivi. Pli- novod, ki bi skoraj 300 kilo- metrov potekal po Sloveniji, bo povezal Rusijo in Italijo, vrednost projekta pa je okrog 580 milijonov dolarjev. J. Podobnik v Bruslju Predsednik parlamenta Janez Podobnik pa je v Brus- lju iskal podporo slovenske- mu vključevanju v EU. Ude- ležil se je namreč sestanka predsednikov parlamentov pridruženih držav petnajste- rice s predsednikom Evrop- skega parlamenta. Med zanimivejšimi Podob- nikovimi sestanki v Bruslju ve- lja omeniti pogovor s Hansom van den Broekom, komisar- jem za zunanje zadeve ter z namestnikom generalnega se- kretarja Nata Balanzinom. Van den Broek je v pogovoru poudaril, da mora Slovenija negovati ugled, ki ga ima v Bruslju. Kar z drugimi beseda- mi pomeni, da mora paria- ment čimprej ratificirati pri- družitveni sporazum z unijo ter da mora Slovenija pospešiti prilagajanje zakonodaje pravi- lom EU, vključno z za nekate- re sporno ustavno spremem- bo, ki bo tujcem omogočila nakup nepremičnin. Komisar je pri oblikovanju zelo določe- nega časovnega programa za prilagajanje zakonodaje ponu- dil pomoč, sa je menil, da je Slovenija pri tem že v časovni stiski. Balanzino pa je dejal, da Slovenija izpolnjuje osnovne pogoje kot kandidatka za vstop v Nato. Ob tem še to: generalni sekretar Nata Šolana je v telefonskem pogovoru (ki bodo poslej redni) s premie- rom Drnovškom ocenil, da ima Slovenija dobre možnosti za vključitev v Severnoatlant- sko zvezo že v prvem krogu širitve. DAMJAN KOSEC, POPtv 1 »Nikogar ne obsojam« ^Nikogar ne obsojam,« pravi v ekskluzivnem intervjuju dr. Franc Zagožen, ki je na pogovor pristal zaradi svojih volivcev in Zgornjesavinjcanov »Ne, 8. marca, dneva že- na, ne praznujemo posebej. Le sin Miha je prinesel vrt- nico, drugače pa dan ni nič posebnega,« je začel pogo- vor v lepo urejenem domu dr. Fran Zagožen. Poslanec živi v Vologu, blizu Šmart- nega ob Dreti in v tistem čudovitem sobotnem do- poldnevu sem ga zmotila med pravimi kmečkimi opravili. Obilo delovnih na- črtov so imeli Zagožnov! ti- sti dan. »Sem pač zrasel na zemlji, delam na kmetiji, ki jo je treba nenehno razvijati. Sin misli kmetovati naprej, in še dobro, da je pripravljen. Žal je pre- malo časa, zato sedaj največje breme leži na ženi. Ne vem, kako bomo vzdržali, saj Miha še študira, jaz pa sem dosti od doma,« pravi dr. Franc Zago- žen. Ste raje politik ali kmeto- valec? Več časa mi sedaj vsekakor vzame politika. Prej, ko še nisem bil tako zaseden, je bilo lažje kmetovati. Na univerzi je bil drugače razporejen delov- ni čas, po navadi so mi ostale 'proste sobote in nedelje, v po- litiki pa še to ne. No, sedaj me v glavnem čaka delo za konec tedna, včasih pa na 30 hektar- jev veliki kmetiji kmetujem še zjutraj ali zvečer. Dr. Franc Zagožen: »Sedaj me čaka delo na kmetiji za konec tedna, včasih pa kmetujem še zjutraj ali zvečer.« Med prvimi ste se odzvali na akcijo revije Jana, ki za družino v Mariboru išče ov- ce, s katerimi bi nadomesti- li čredo, ki so jo raztrgali psi... To je obljubila žena Mihae- la, jaz pa sem Janinim sode- lavkam že povedal, naj se za- deve lotijo drugače. Povsod po Sloveniji so problemi zara- di pokolov, ki jih zakrivijo po- divjani psi. To se da preprečiti v skladu z zakonom tako, da bi lastniki psov plačali vso škodo, potem pa bi bolj pazili na svoje ljubljenčke. Lahko bi bilo boljše čeprav se o politiki naj ne bi pogovarjala, pa vseeno - kakšen je vaš komentar na- stalega stanja? Lahko bi bilo tudi boljše. Raje bi namreč videl, da bi bila v koaliciji še ena pomla- danska stranka, ali da bi do takšne vlade prišli na podlagi sporazuma med pomladan- skimi strankami. Vendar iz- gleda, da tega niso želeli... Zavedati se je treba, da ste bili med ustanovitelji današ- nje Slovenske ljudske stran- ke... Jaz sem začel ustanavljati takratno Kmečko zvezo, jo pr- vi predlagal in naredil načrt za ustanovitev. Potem smo to, v glavnem s študenti, skupaj speljali. ... in vaša beseda v stranki še vedno nekaj velja. Neka- teri trdijo, da se ne strinjate z vstopom SLS v koalicijo, slišati pa je tudi razmišlja- nja o frakciji znotraj stran- ke? Oh, glede frakcije - to ni resno, posamezni novinarji so pač pisali vse mogoče. Bil sem samo drugačnega mne- nja, ko se je o tem odločalo, večina pa se je odločila za koalicijo. Nikogar ne obso- jam, žal mi je le, da ni dru- gačna koalicija. Seveda že- lim, da bi bila ta uspešna. Razumem razburjenje velike- ga števila članov, ki se podob- no kot jaz niso spoprijaznili s tem. Mislim pa, da se bodo stvari počasi umirile. Upam, da bo SLS v koaliciji bolj us- pešna kot prejšnje stranke, ki so vstopale v koalicijo. Mogo- če se bo pa pokazalo, da je bila ta, od vseh slabih, boljša možna rešitev. Gozdovi so last Cerkve Pred kratkim je sekretar za obrambo Miran Bogataj v Gornjem Gradu razgrnil na- črte za vojaški radar na Me- nini, in hkrati še enkrat pou- daril, da ne bodo ničesar de- lali proti volji ljudi. Glede na vaše prizadevanje, obljube Marjana Podobnika in nena- zadnje tudi to, da je obram- bno ministrstvo v rokah SLS: mislite, da se bodo Zgornje- savinjčani obranili radar- jev? Vsekakor si bom prizadeval in z mano tudi drugi trije po- slanci iz Zgornje Savinjske doline, da bi našU drugo loka- cijo, če bo vojaški radar že treba postaviti. Menina je ne- primerna iz večih razlogov, seveda pa je za vojsko lokacija primerna. Menina je občutlji- vo okolje, ljudje v teh krajih nasprotujejo postavitvi radar- jev, zato upam, da se bo našla drugačna rešitev. Ne morem pa dajati obljub, kajti če bo o tem odločal državni zbor, bo- mo 4 poslanci verjetno osam- ljeni, ostalih 86 pa se bo stri- njalo. Preprosto lahko vsak ra- čuna, da bo imel potem radar na svojem področju. Gotovo pa bomo vsi štirje poslanci poskušali vplivati na vlado, naj najde ustreznejšo rešitev, ki bo za okolje manj sporna. Tudi denacionalizacija je eden od problemov, ki se že kar dolgo vleče. Koliko ste blizu zadnjemu stališču vla- de glede vračanja gozdov? Denacionalizacijo je treba pospešiti. Še po sedanjem za- konu se ne bi smele obnavljati fevdalne posesti, in tujci, ki so odškodnino dobili v drugih državah, niso upravičeni do vračanja premoženja. Možne so dopolnitve sedanjega zako- na, da bo bolj jasen. SLS si je prizadevala, da bi opravili re- vizijo postopkov, ki so bili vo- deni v nasprotju z zakonom. Glede cerkvenih gozdov je po- ložaj drugačen. Ostalo je prib- ližno 23 tisoč hektarjev goz- dov, ki so seveda cerkveni, last ljubljanske nadškofije. Te gozdove je treba vrniti, saj bi bila nova nacionalizacija pro- tiustavna. Za nacionalizacijo bi morali biti tehtni razlogi, močnejši od pravice do lastni- ne. Možno je seveda, če ima država poseben interes, da nadškofiji ponudi odškodni- no. To je po moje ustrezen sporazum. Čas pa je, da se začnemo o tem normalno po- govarjati, saj je treba, tudi ka- dar gre za Cerkev, spoštovati pravno državo. Verjetno se bo začelo vprašanje urejati tudi z no- vim cerkvenim vodstvom? Res upam, da bo to rešeno in da bo šla denacionalizacija z dnevnega reda. Sedaj se na- mreč kar precej zlorablja, celo za ščuvanje proti cerkvi in za versko nestrpnost, kar je po svoje tudi neustavno. V državnem zboru vas, po nekaj mesečnem zatišju, ča- ka veliko dela? Naš državni zbor sprejme v enem letu več zakonov kot parlamenti v urejenih drža- vah v desetletju. Smo preo- bremenjeni, ker ni bilo volje ne pri vladi ne pri političnih strankah, da bi pravni sistem hitreje urejali. Po pravno in- stitucionalni plati smo v veli- kem zaostanku v primerjavi z državami ES. Ne glede ali bo- mo šli v ES ali ne, moramo vzpostaviti pravni red. To med drugim pomeni, da bi morali nehati z neumnostmi, kot so spori zaradi gozdov. Pri denacionalizaciji prihaja do toUko problemov zato, ker nekatere politične stranke potrebujejo to temo, da lahko manipulirajo. Če se bo dena- cionalizacija zakonito in po- šteno izpeljala, bodo najbolj nesrečni ravno v teh stran- kah. Tudi glede vstopa v ES so deljena mnenja. Kaj menite vi kot strokovnjak za kme- tijstvo, ki naj bi z vstopom v ES utrpelo največ škode? Vse bo odvisno od tega, ka- ko bomo pripravljeni. Zadnja leta so bila za kmetijstvo po- razna, pa sploh nismo bili v ES. Če bi bili, bi bile posledice manj hude kot sedaj. Vseka- kor bo treba slovensko kme- tijstvo popolnoma drugače zastaviti in zanj bolje skrbeti, ne glede na članstvo v uniji. V zadnjih letih smo zelo za vozi- li in zaostali pri izvajanju kmetijske politike, kakršna je bila začrtana s strategijo, raz- voj pa je šel v popolnoma drugo smer. V strategiji je bilo zapisano, da je treba ohraniti kmetijske površine. Od takrat, ko je bila strategija v držav- nem zboru izglasovana, je kakšnih 100 tisoč hektarjev kmetijske zemlje na novo opuščene. URŠKA SELIŠNIK Srečko Meh predsednik ZLSD Na programsko volilni konferenci Združene liste so- cialnih demokratov Velenju, ki obsega članstvo v obči- nah Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje, so predstavili osrednje naloge in dogajanja v preteklem mandatu ter še posebej skrbno aktivnosti v preteklem letu. Kljub temu, da nalog niso uspeli v celoti uresničiti, še zlasti načrtovanega rezultata na volitvah, so bili z doseže- nim zadovoljni. Krepko pozicijo imajo v Mestnem svetu Velenje, predsednik stranke Srečko Meh je župan velenjske občine, njihov sekretar Bojan Kontič pa je postal poslanec v državnem zboru. Na konferenci so člani zaupali vodstvo stranke praktično isti ekipi, saj Bojan Kontič ostaja sekretar. Srečko Meh pa predsednik. Programske smernice narekujejo podobno delo kot doslej, največ pozornosti pa bodo namenili izobraževa- nju mladih, izobraževanju za potrebe prestrukturiranja gospodarstva, socialnim razmeram v občini, kulturni us- tvarjalnosti in ureditvi bivalnega okolja. JOŽE MIKLAVC Borci v Vitanju Minulo sredo so se v Vita- nju zbrali predsedniki ob- močnih borčevskih organi- zacij, 33. seje pa sta se ude- ležila tudi predsednik glav- nega odbora borčevske orga- nizacije Slovenije Ivan Dol- ničar in član odbora Miloš Poljanšek. Gostitelj vitanjskega sreča- nja je bil predsednik Območ- nega združenja borcev in ude- ležencev NOB Slovenske Ko- njice Franjo Marošek, z borci pa se je srečal tudi vitanjski župan Slavko Krajnc. Na se- stanku so predstavniki bor- čevske organizacije prisluhni- li aktualnim informacijam, ocenili prireditve ob obletnici pohoda XIV. divizije na Štajer- sko ter spregovorili o počasti- tvi spomina frankolovskim žr- tvam. Ob tem pa so se v raz- pravi dotaknili tudi priprave priložnostnih prireditev ob dnevu žena, dnevu upora in majskem srečanju udeležen- cev Mladinskih delovnih bri- gad, izvajanja takoimenovanih vojnih zakonov, organizacij- skih in kadrovskih problemov borčevske organizacije ter is- kali načine, kako pomagati bolnim in ostarelim članom svoje organizacije. F.M. PO DRŽAV Novi nadškof UUBUANA, 5. marci (Delo) - Apostolski nune v Sloveniji dr. Edmond F| hat je sporočil, da je papg Janez Pavel II za nasledi ka ljubljanskega škofa | slovenskega melropoli| dr. Alojzija Šuštarja, ki | je ob dopolnjenih 75 let| 15. avgusta 1995 odpov^; dal svoji službi, imenova msgr. dr. Franca Rodetai Dr. Rode naj bi v Sloveri| prispel takoj po 13. marcu nato pa ga čaka škofovsk(j posvečenje, ki naj bi hi\4 na belo nedeljo popoldne^ in pa uradni prevzem ško^ fije. Novi nadškof ima prav] tako kot njegov predhodJ nik sloves izredno razgle-l danega, duhovno širokegal in svetovljanskega človeka. Somo še trije UUBUANA, 6. marca (Večer) - ZLSD je na ti-: skovni konferenci sporoči- la, da so na seznamu kan- didatov za predsedniki stranke, ki ga bodo izbirali na kongresu 15. marca, os tali le še dr. Rado Bohinc, dr. Mateja Kožuh Novak in Borut Pahor. Predstav- niki združene liste so tudi poudarili, da so preseneče- ni nad prvimi izjavami no- vega nadškofa dr. RodetaJ zlasti glede njegove^ mnenja, da si bo s Cerkvijd prizadeval za uvedbo veri skega pouka kot obveznep izbirnega predmeta pod popolno pristojnostjo Ri^^ mokatoUške cerkve. \ Peticija študentov UUBLJANA, 6. marci (Delo) - Po ljubljan.skih fa kultetah so pričeli podpis| vati peticijo, v kateri šta dentska organizacija Uni verze v Ljubljani ostro naS' protuje in zavrača 35-od* stotno povišanje obvezne ga avtomobilskega zavaro vanj a za mlade do 25. leti Organizacija je napovedaj la, da bo vložila pobudo | presojo ustavnosti spornil splošnih pogojev, za piv teden aprila pa pripravl| še ulične proteste po Ljul Ijani. Dan pomorstva UUBLJANA, 7. mard (Delo) - Poleg mnogih dru gih posebnih dni smo Slo venci dobili še dan pomor| tva. Slovenija se je pred pe timi leti z resolucijo zav| zala, da bo skrbela za ui| no rabo obalnega območjj pred štirimi leti pa je post« la tudi polnopravna članic. Mednarodne pomorske oi ganizacije. Bayer za otroke UUBUANA, 7. marc (Delo) - Prizadevanja Skl; da za gradnjo nove pedi] trične kUnike je podpila tu di Bayer Pharma, d.o.o.1 akciji, ki jo je poimenovat Za zdravje naših otrok, b< od vsakega svojega izdell^ prodanega od 1. marca M 31. avgusta, darovala po | tolar za novo kliniko. 4 1. SNOPIČ GOSPODARSTVO 5 Malo upanja la predilke Se ta mesec naj bi bilo dokončno znano ali bodo delavci laške Predilnice, ki je od lanskega marca v stečajnem postopku, ostali povsem praznih rok ali pa jim bo ven- darle izplačan vsaj del terjatev, ki jih imajo do svojega bivšega podjetja. Kot smo že poročali, je Predilnica zaradi nedoslednosti vodstva podjetja, narejenih pred tremi leti, ob prenehanju proizvodnje v ljubljanski Dekorativni, na katero je bila vezana kot hčerinsko podjetje, ostala brez osnovnih sred- stev. V soglasju z direktorjem Dekorativne, stečajnim sena- tom in stečajnim upraviteljem je bila zato proti Dekorativni vložena tožba z namenom, da se osnovna sredstva predilni- ce prenesejo v njeno stečajno maso. Sodišče je vse nepre- mičnine, to je zemljišče in zgradbe, prisodilo Dekorativni, l(aj bo z nepremičninami, pa naj bi bilo dokončno znano v prihodnjih dneh. Ob stečaju je 90 delavcev na račun prema- lo izplačanih plač in drugih obveznosti, ki so jim pripadale po kolektivni pogodbi, ter neizplačanih plač za zadnji mesec in pol dela pred stečajem, vložilo za okrog 900 milijonov tolarjev terjatev. Stečajni senat jim je sicer vse terjatve priznal, vendar si delavci tudi v primeru, da bodo stroji in ostale premičnine vendarle prisojene v last predilnice, ne morejo obetati veliko. Stečajni upravitelj Zvone Hudej namreč ugotavlja, da zanimanja za stroje ni, in tudi če bodo našli kupca, bo iztržek slab. Jli Čakajoč na zlato V zlatarni dobili decembrske plače in nadaljevali stavko Delavci Zlatarne so minuli ponedeljek sicer dobili plače za december, vendar so se na zboru delavcev odločili, da stavke ne prekinejo, dokler v podjetje ne bodo pripeljali tu- di potrebnih surovin za na- daljnjo proizvodnjo. Po opravljeni 1. skupščini del- ničarjev Zlatarne se je sredi mi- nulega tedna sestal nadzorni svet in se konstituiral v novi sestavi. Za predsednico nadzor- nega sveta je bila imenovana Branka Kostič z ministrstva za gospodarske dejavnosti, na- mestnik je Darko Končan, osta- li člani nadzornega sveta so Franc Ban, Marjan Aralica, Rudi Špes in Branko Kosec. Nadzorni svet je za predsednika uprave imenoval dosedanjega direktorja Borisa Marolta, osta- le člane pa za dobo dveh mese- cev. V tem roku mora Marolt kot predsednik uprave pripraviti op- timalno vodstveno ekipo ter op- timalno kadrovsko in organiza- cijsko strukturo podjetja. Člani nadzornega sveta so nadalje ugotovili, da uprava v tem tednu lahko zagotovi sredstva za izpla- čilo plač za lanski december ter poskrbi za začetek zagona proi- zvodnje. Nadzorni svet je obli- koval tudi pogajalsko skupino za takojšnje dogovore in pripra- vo pogodb s tujimi in domačimi strateškimi partnerji. Stavkovni odbor sindikata Skei Zlatarne je sklepe nadzor- nega sveta podprl, saj delavcem »dajejo upanje, da se bo končno pričelo ^tivno delati v smeri sanacije podjetja.« Kljub temu se za prekinitev stavke v minu- lem tednu še niso odločili, tem- več sklenili, da s stavko nadalju- jejo do izplačila decembrskih plač in zagotovitve surovine za proizvodnje. Za prekinitev stav- ke se niso odločili tudi po izpla- čilu decembrskih plač v ponede- ljek. Po informacijah predsedni- ka stavkovnega odbora Frideri- ka Kralja delavcem niso izpla- čali regresa za prehrano in pot- nih stroškov, kljub temu so ljud- je na zboru delavcev v ponede- ljek zagotovili, da bodo v podjet- ju začeli s proizvodnjo tisti tre- nutek, ko bo zlato v Zlatarni. Kdaj se bo to zgodilo, do za- ključka redakcije ni bilo mogoče izvedeti. Znano je bilo le to, da je predsednik uprave Boris Marolt v torek odšel v Ljubljano, kjer naj bi se dogovoril za nabavo potrebnih surovin. IJB Druga največja banka Lansko poslovanje SKB banke je bilo uspešno SKB banka je uspešno za- ključila leto 1996. Po nerevi- diranih podatkih zaključne- ga računa za lani je banka ustvarila dobiček pred ob- davčitvijo v višini 1.901 mio SIT, kar ustreza 8,3-odstotni rentabilnosti poslovanja. Dobiček po obdavčitvi je znašal 1.480 mio SIT. .1 Bilančna vsota S1\B banke je konec leta 1996 znašala 206.758 mio SIT, kar je za 15 odstotkov več kot na začetku leta. Banka je lani obdržala položaj druge največje banke v Sloveniji. Njen tržni delež glede na bilančno vsoto je ko- nec leta znašal 11,2 odstotka, pri posojilih 16,1 in pri depo- zitih 11,4 odstotka. Delnica SKB banke je bil lani najbolj trgovan vred- nostni papir na Ljubljanski borzi, saj je bilo z njo us- tvarjeno 13,1 mia SIT pro- meta. Poleg tega se je banka lani odločila, da poveča de- lež tujih delničarjev in svoji delnici odpre pot na tuje trge, kar so v SKB tudi ure- sničili. Lani je SKB banka dosegla •lobre rezuUate pri poslovanju 5 prebivalstvom. Obseg poso- i'l se je povečal za 23 odstot- W, velik del so poleg dolgo- ■^očnih obrtniških in stano- vanjskih posojil predstavljala posojila za nakup- avtomobi- '°v. Rast depozitov je znašala 1^ odstotkov. Konec leta je "i^ela banka 9.300 komiten- - pravnih oseb, ki so imela Pf' njej naložena vpogledna ^fedstva. Skupni obseg depo- zitov pravnih oseb se je lani [^^Ino povečal za 16 odstot- kov, predvsem so se povečali ^Pogledni depoziti in kratko- IJ^čne vezane vloge gospo- '^arstva. Pri posojilih pravnim ^^ebam je bila zabeležena 19- odstotna realna rast, pri poso- jilih gospodarstvu so večji de- lež predstavljala dolgoročna posojila. Na področju mednarodnega poslovanja je banka povečala obseg plačilnega prometa s tujino za 7 odstotkov in obdr- žala 10,3-odstotni tržni delež. Konec leta je imela odprte ra- čune pri 73 tujih bankah in vzpostavljene korespondenč- ne odnose z 750 bankami po vsem svetu. Po Sloveniji je imela SKB konec lanskega leta 54 enot, v tej bančni hiši pa je zaposlenih 964 ljudi. " - „ - ' " IJB Industrija v slovenskem gospodarstvu Nekonkurenčnost, tehnološka zastarelost in podkapitali- ziranost naših podjetij označujejo trenutni položaj sloven- ske industrije, je na strokovnem posvetu, ki ga je prejšnjo sredo v Celjanki pripravilo podjetje Fit Media, poudaril minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja. V ministrstvu za gospodarske dejavnosti so lani pripravili dokument Strategija povečevanja konkurenčne sposobnosti slovenske industrije, ki je plod štiriletmh raziskovanj, študij in analiz posameznih panog in podjetij. Številni strokovnjaki so poskušali oblikovati osnovne strateške cilje, ki naj bi jim sledila gospodarska politika države v celoti in na osnovi katerih naj bi industrija znova predstavljala enega od stebrov slovenskega gospodarstva. Tokrat so o svojih pogledih in izkušnjah sprego- vorili tudi ugledni celjski gospodarstveniki. SM Mestna občina Celje objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO DEL OBNOVE JEKLENE STREŠNE KONSTRUKCIJE V LEDENI DVORANI V MESTNEM PARKU V CELJU 1. Obseg in vsebina razpisa: Obnovitvena dela se bodo izvajala na šestih jeklenih paličnih nosilcih, dolžine 52 m ter na jeklenih vezeh, skupna površina ostrešja je približno 3.500 m^: -ročno čiščenje površin jeklenih profilov delno do II. delno do III. stopnje po švedskih standardih. Peskanje ni možno, -1 xpremaz s temeljno barvo, -2Xpremaz z debeloslojnim premaznim sredstvom z majhno vsebnostjo topil, -zagotoviti delovni oder, da bo možen varen in stalen dostop nadzornemu organu 2. Rok za izvedbo je od 10. 5. do 5. 7. 1997 3. Merilo za Izbiro: -ponujena cena, -usposobljenost in reference, -rok izvedbe, -plačilni pogoji, -ponujena višina varščine in način, da bo delo v tem času opravljeno. 4. Ponudba mora obvezno vsebovati tudi načrt delovnega odra. 5. Komunalna direkcija lahko odloči, da ne izbere nobenega od prijavljenih ponudnikov. 6. Potrebne informacije so na voljo na Komunalni direkciji, Prešernova 27, 3000 Celje. Kontaktna oseba je Jože Smodila, dipl. inž., telefon 484-822 vsak torek in sredo od 7. do 8. ure. 7. Rok za prijavo je trideset dni od objave v Uradnem listu. 8. Prijavo na razpis je potrebno poslati v zaprti ovojnici na naslov: MESTNA OBČINA CELJE, KOMUNALNA DIREKCIJA, Prešer- nova 27, 3000 Celje s pripisom »PONUDBA ZA LEDENO DVORANO - NE ODPIRAJ« Javno odpiranje ponudb bo deset dni po zaključku objave, točen datum bo ponudnikom pisno sporočen, o izbiri pa bo odločeno pet dni po odpiranju ponudb. Mestna občina Celje Mestna občina Celje objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZVAJANJE JAVNEGA LADIJSKEGA PROMETA NA ŠMARTINSKEM JEZERU 1. Obseg in vsebina javnega razpisa: -na Šmartinskem jezeru v Šmartnem pri Celju je dovoljena plovba za izvajanje javnega prometa z večjo ladjo velikosti za približno 60 oseb, -ladja je lahko le na akumulatorski pogon, -biti mora estetske oblike in izgleda, -mora imeti vsa soglasja in dovoljenja, skladno z varnostnimi in tehničnimi predpisi za plovbo po notranjih vodah {Uradni list SRS, štev. 17/88) oziroma pisna zagotovila, da bo to^pridob- Ijeno najpozneje do 1. 5. 1997, -zgrajena mora biti do takšne faze, da bo lahko z obratovalnim dovoljenjem plula od 1. 6. 1997 dalje. 2. Mestna občina Celje zagotavlja ponudniku: -izvajanje javnega ladijskega prometa na Šmartinskem jezeru skladno s plovnim redom, -urejen pristan, kjer bo možno električno napajanje akumula- torjev, pitna voda ter smetiščni kontejnerji. 3. Med prijavljenimi ponudniki bo Komunalna direkcija Mestne občine Celje izbrala na osnovi naslednjih kriterijev: -izpolnjeni pogoji Zakona o plovbi, -program plovbe in pestrost ponudbe na ladji, -ponujena koncesijska dajatev, -ponujena višina varščine za zagotovitev ponudb. 4. Ponudniki morajo izpolnjevati naslednja pogoja: -da so registrirahi za to dejavnost ter da imajo za to potrebna soglasja in dovoljenja pristojnih organov, -da predložijo program plovbe z vsemi spremljajočimi dejav- nostmi. 5. Ponudbe se naj pošlje na naslov MESTNA OBČINA CEUE, Komunalna direkcija, Prešernova 27, 3000 Celje. Komunalna direkcija lahko odloči, da ne izbere nobenega od ponudnikov. 6. Potrebne informacije so na voljo na Komunalni direkciji, Prešernova 27, 3000 Celje. Kontaktna oseba je Jožef Smodila, dipl. inž., vsak torek in sredo od 7. do 8. ure. Rok za prijavo je dvajset dni od objave v Uradnem listu, ponudniki bodo o odločitvi obveščeni v roku petih dni po zaključku objave. Mestna občina Celje Nasilje nad ženskami UUBUANA, 9. marca (Delo) - Urad za žensko poUtiko je izdal knjigo Po- ložaj žensk v Sloveniji v devetdesetih, v kateri je za- jeta tudi statistična obdela- va številnih podatkov Od leta 1990 do 1996 je bilo med skupno 891 kaznivimi dejanji zoper spolno nedo- takljivost kar 95,4 odstotka storjenih zoper ženske. V šestih letih so bile ženske žrtve nasilja v 6.121 prime- rih, zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da v zadnjih letih naraščajo tudi kazniva de- janja spolnih napadov na otroke, katerih žrtve so skoraj v 80 odstotkih dekli- ce. Prodi v Sloveniji UUBLJANA, 10. marca (Delo) - Na prvi obisk v Slovenijo je prišel italijan- ski premier Romano Pro- di. Gre za izjemno pomem- ben političen dogodek, saj pomeni potrditev dobrega razumevanja med država- ma, hkrati pa naj bi spod- budil tudi pripravo dvo- stranskih sporazumov. Šumijo gozdovi LJUBUANA, 10. marca (Delo) - Pričelo se je zbira- nje podpisov državljanov v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referendu- ma pod geslom Zavarujmo naše gozdove, katerega po- budnik je Janez Černač. ]'odpisovanje bo potekalo do 8. maja na vseh uprav- nih enotah po Sloveniji. Svoj predlog za razpis refe- renduma je pripravila tudi ZLSD, ki predlaga, da se ne vrača zemlje, gozdov in druge lastnine fevdalnega izvora, da se vračanje ome- ji na sto hektarov in da gozdovi ostanejo v javni la- sti. Mariborske zdrahe MARIBOR, 10. marca (Večer) - Mariborski mest- ni svet je sprejel ugotovi- tveni sklep, da z 31. mar- cem odstopajo vsi trije po- džupani mestne občine Maribor: Vilibald PremzI, Peter Pavel Klasinc in Bo- jan Peče. Podžupani so odrekli lojalnost županu Alojzu Križmanu in ugo- tovili, da je izguba njihove- ga zaupanja v župana tolik- šna, da nadaljevanje oprav- ljanja njihovih funkcij ni- ma več nobenega smisla. Popravek v prejšnji številki Novega tednika je bilo v kroniki mese- ca, v prispevku Slastni krofi, pust krompir, napačno zapi- sano, da se je naslova športni- ce Celja za leto 1996 veselila Anja Valant. Za svoje uspehe je naslov športnice Celja za leto 1996 prejela kegljavka Marika Kardinar. Njej in bral- cem se za napako iskreno opravičujemo. Uredništvo 6 GOSPODARSTVO Klasje v družbi izvoznikov Celjsko podjetje je letos izvozilo svoje proizvode no Češko, v Belorusijo in v Srbijo - Delniška družba in novo podjetje Poslovanje v lanskem letu, lastninsko preoblikovanje in razvojne perspektive ter mož- nosti celjskega podjetja Klas- je - to so bila ključna področ- ja, ki sta jih na ponedeljkovi novinarski konferenci pred- stavila glavni direktor podjet- ja Edvard Stepišnik in direk- tor komerciale Danijel Petek. Klasje Celje je t)d konea ja- nuarja registrirano kot delniška družba, zaposluje 480 delav- cev, lani so v tem podjetju us- tvarili 2,9 milijarde SIT prihod- ka. Organizirani so v 15 profit- nih centrih, ki jih dopolnjuje uprava, poslovanje pa je organi- zirano v 33 delovnih enotah. Edvard Stepišnik je povedal, da so lansko poslovno leto zaklju- čili s pozitivno ničlo. »Tik pred koncem lanskega leta smo sicer še beležili izgubo, vendar smo jo uspeli pokriti. Razlogi za po- zitivno ničlo so predvsem v prevelikih kapacitetah in močni konkurenci. Klasje se konku- rence ne boji, ne odobravamo pa nelojalne konkurence,« je zatrdil glavni direktor. Dodal je, da so svojo proizvodnjo v zad- njem času prestrukturirali, kla- sičnega pekovskega programa v Celju ne pečejo več, temveč so ga porazdelili po svojih enotah. Stepišnik je opozoril tudi na problem finančne nediscipline. »V naših terjatvah imamo dvo- mesečno realizacijo, trenutno pa imamo na sodišču 200 tožb do naših dolžnikov.« Kljub težavam so lani v Klas- ju v posodobitev proizvodnje in prodajaln, v razvoj izdelkov ter raziskave domačega in tujega tržišča investirali 3 milijone DEM. V klasičnem programu želijo v prihodnje ohraniti se- danji nivo, zelo veliko pozorno- V Klasju ustanavljajo tudi novo podjetje Klasje d.o.o. storitve. Podjetje bo v lOO-od- stotni lasti Klasja, tako da ne gre za nobeno by pass firmo. V njej bodo zaposlili pred- vsem invalide, teh ima Klasje kar 10 odstotkov. Vendar to podjetje ne bo klasična inva- lidska delavnica, saj priprav- ljajo skupen projekt s Cen- trom za rehabilitacijo invali- dov. V novo podjetje bodo pre- nesli tudi vzdrževanje opre- me, tako da bodo lahko oprav- ljali storitve tudi za druga, sorodna podjetja. sti pa so namenili uveljavitvi njihove blagovne znamke AS. Lastninske posebnosti Klasje je od 24. januarja letos registrirano kot delniška druž- ba, v lastninskem procesu pa so se srečevali kar z nekaj poseb- nostmi. »V Klasju smo imeli 33 denacionalizacij skih zahtev- kov. Odločili smo se za hitro reševanje teh vprašanj, lastni- njenja nismo zavlačevali, zato smo ga tudi po ocenah nekda- njih lastnikov uspešno izpeljali. V 13 primerih smo posest vrnili nekdanjim lastnikom v naravi, to so predvsem mlini ali zem- ljišča. V 4 primerih od teh 13 bivših lastnikov še vedno pla- čujemo najemnino, konkretno velja to za Ado, Štručko, pekar- no Mlakar in žalsko pekarno oziroma prodajalno. V 18 pri- merih pa so lastniki zahtevke za vrnitev premoženja zame- njali za delnice podjetja. Na začetku je to predstavljalo kar 24 odstotkov Klasja, kasneje smo 18,5 odstotka premoženja odkupili od denacionaliziran- cev, tako da imajo zaposleni večinski delež. Zdi se mi pozi- tivno, da smo lastninjenje za- ključili, sicer bi se lahko kot nekatera druga podjetja znašli na razprodaji, zdaj pa imamo dovolj časa, da poiščemo prave- ga lastnika,« je menil Stepišnik. Petina izvoza Klasje je eno redkih podjetij, kjer kljub lastninskemu preob- likovanju niso čakali z nadalj- njim razvojem. Razen že ome- njenih naložb so razvijali bla- govno znamko AS, pod katero uspešno tržijo proizvode kot so Disco blazinice v petih različ- nih okusih, žitni krožnik AS, primeren za zdrav zajtrk in pa V lastniški strukturi Klasja imajo večinski, 51,57-odstotni delež zaposleni in bivši zapo- sleni. Denacionalizacijskim upravičencem pripada 5,23 odstotka, pooblaščene inve- sticijske družbe so odkupile 20 odstotkov. Pokojninskemu skladu pripada 9,80, odškod- ninskemu skladu pa 7,60 od- stotka. Posameznikom iz jav- ne prodaje pripada 3,90 od- stotka, za notranji odkup pa so rezervirali še 1,90 odstotlta premoženja. tako imenovane Hruške. Pred dnevi se je na tržišču pojavila še ena novost, to je program fran- coskega peciva. Po oceni Edvar- da Stepišnika in Danijela Petka so vsi ti izdelki že spodbudili zanimanje tudi pri tujih kup- cih, na kar med drugim poleg dobre kvalitete in okusa vpliva tudi rok traja od 4 do 6 mese- cev. Letos so približno 5 kamio- nov izdelkov že izvozili na Češ- ko, v Belorusijo in v Srbijo. Za izvoz francoskega peciva se jim odpirajo dobre možnosti v Itali- ji, Avstriji in Nemčiji. V Klasju si želijo, da bi letos dosegli izvoz v višini 5 odstotkov reali- zacije, v prihodnje pa naj bi na tuje prodali približno petino proizvodnje. Edvard Stepišnik je še dodal, da so v Klasju ponosni, ker stopajo v krog iz- voznikov. »To je dokaz našega dobrega dela in obenem tudi priprava na združeno Evropo.« ■■■■■■iMilii^^ IJB Minister Metod Dragonja in dr. Franc Žerdin v premogovni- ku med ogledom odkopa B na etaži k.+lO v jami Pesje. Premogovnik bo optimalno izkoriščen Prejšnjo sredo se je v ve- lenjskem premogovniku mudil minister za gospodar- ske dejavnosti Metod Drago- nja, ki je napovedal, da bo v letošnjem energetskem na- črtu vlada premogovnikom priznala za desetino višje cene premoga. Tako bo vlada priznala 5,95 in ne 6,11 marke za gigadžul, kakor so zahtevali. Dragonja je povedal, da zahtevanih cen domačega premoga elektroe- nergetski sistem ne bi prene- sel in hkrati zagotovil, da do- mača energetska bilanca predvideva optimalno izkoriš- čenost Šoštanjske termoelek- trarne in rudnika, ki naj bi v omrežje poslala 3 tisoč 200 gigavatnih ur energije. Direktor premogovnika Franc Žerdin je ministra sez- nanil s poslovanjem podjetja v lanskem letu. V rudniku so nadaljevali s programom ra- cionalizacije in število zapo- slenih zmanjšah še za sto, 150 ljudi pa nadomestili z mlajši- mi kadri. Odkopne učinke na zaposlenega so v zadnjih še- stih letih podvojili, premogov- nik je 75-odstotno zadovoljivo tehnološko opremljen, zmanj- šali so stroške dela in materia- la, namesto načrtovanih 3,6 pa pridelali 2,3 milijarde tolar- jev dodatnih izgub. Te so tako v zadnjih štirih letih narasle na 9,5 milijarde tolarjev. Hkrati je Žerdin še povedal, da od vlade pričakujejo odloč- ne sistemske ukrepe, pred- vsem zaščito domačih premo- govnikov s 15 odstotkov višji- mi cenami od uvoženih pre- mogov, polno izkoriščenost šoštanjske termoelektrarne in velenjskega rudnika, dogovor o pokritju izgub iz preteklosti in odpis 730 milijonov tolar- jev dolga državi, čimprejšnji podpis energetskih pogodb za letos in sklenitev dolgoročnih pogodb v elektroenergetskem sistemu. US NOVO NA BORZI Odkupujejo delnice serije »B« Piše: BOJAN GRADIŠNIK V Celjski borzno posredniški hiši nenehno povečujemo pale- to storitev. V ponedeljek, 10. marca, smo začeli odkupovati delnice gospodarskih družb, ki imajo oznako »B«. Za delnice teh serij je značilno, da imajo določene omejitve pri prenos- ljivosti. Delnice z oznako »B« bodo lahko kotirale na borzi šele po dveh letih od datuma vpisa gospodarske družbe v sodni register. Zaradi velike ponudbe delnic z oznako »B« smo se odločili, da pričnemo z organiziranim odkupom. Za začetek smo se odločili za del- nice treh družb in sicer: Petrol d.d., Ljubljana in Etol d.d., Ce- lje in Cetis d.d., Celje. Trenutna cena za delnice Petrola B je 8.020 SIT, Etola B 6.100, Cetisa »B« 5.000 SIT za delnico. Od- kupne cene se spreminjajo te- densko, štirinajst dnevno, odvi- sno od ponudbe in povpraševa- nja na našem trgu. V obdobju meseca dni bomo začeli odku- povati tudi delnice nekaterih drugih družb. 10. marca so na borzi na odprtem trgu OTC začele koti- rati delnice družbe Cetis iz Ce- lja in delnice Tovarne krmil iz Žalca. Delnice Cetisa so bile sprejete v borzno kotacijo B, zadnji trenutek pa jim je odbor za sprejem vrednostnih papir- jev določil kotacijo na OTC tr- gu. Nominalna vrednost delnic Cetisa je 12.000 SIT, cena v javni prodaji je bila 16.250 SIT, knjižna vrednost na dan 31.12.95 pa je bila 20.174 SIT, seveda bo čez dober mesec znana že nova knjižna vred- nost. Prvi dan trgovanja je bilo prometa za 1.578.990, povpreč- na cena je bila 8.821 SIT za delnico. V torek, 1L marca, pa je bilo prometa za 793.320 SIT ob tečaju 9.000 SIT za delnico. Z delnicami Tovarne krmil Ža- lec prvi dan kotacije na borzi ni bilo prometa, prav tako ne v torek, 11. marca. Kupci so bili pripravljeni za delnico plačati 1.210 SIT, prodajalci pa so pro- dajali delnico po 2.300 SIT za delnico. Osnovna dejavnost družbe je mešanje krmil za ži- vino. Cena v javni prodaji je bila 1.740 SIT za delnico. Medtem ko je bil januarja na borzi »bikovski« trend, je že od 11. februarja »medvedji« trend. To pomeni, da tečaji delnic pa- dajo. Vzrokov za takšno stanje je več. Tujci morajo odpirati za poslovanje skrbniške račune, tečaji delnic so v januarju moč- no naraščali... SBI je v omenje- nem obdobju padel s 1.655 enot na 1.387 enot. Če želite prodati delnice pod- jetij iz javne prodaje (serija G), se zglasite v CBH d.o.o., Celje ali pri okencih Banke Celje. Del- nice podjetij odkupujemo po dnevnih cenah. Prav tako še vedno odkupujemo amortiza- cijske načrte, ki jih je izdala Pošta Celje, sedaj Telecom Slo- venije. Odkupovati smo začeli delni- ce Cinkarne Celje in Petrola iz javne prodaje (serija G) po dnevnih cenah. Bmometer Rogaška v rdečih številkah Zdravilišče Rogaška je mj. nulo poslovno leto zaključilo s precejšnjo izgubo. Družba Rogaška holding je imela 674 milijonov SIT izgube, Rogaš- ka ZHT pa 608 milijonov SIT. Izguba je predvsem posledi- ca bančnih dolgov, ki povzro- čajo visoke stroške obresti ter prodaje hotela Slovenija po nižji ceni od njegove knji- govodske vrednosti. Prve dividende za Petrolove delničarje v začetku aprila bo skupš- čina delničarjev Petrola. Uprava bo predlagala, naj delničarji za dividende na- menijo 30 odstotkov dobička iz let 1993, 1994 in 1995. V tem primeru bo bruto divi- denda na delnico, ki je nomi- nalno vredna-6.000 SIT, 7O0 SIT. Revalorizirana vrednost celotnega dobička, ki ga je Petrol ustvaril v teh treh letih, je bila konec lanskega leta približno 4,9 milijarde SIT Dravinjski dom delniška družba Dravinjski dom je še vedno največje trgovsko podjetje na Konjiškem. Zaposluje 192 ljudi, nedavno pa so v tem podjetju zaključili lastninski postopek. 20 odstotkov so namenili interni razdelitvi, 23,3 odstotka notranjemu odkupu, 16,7 odstotka jam prodaji, 40 odstotkov pa ima- jo v lasti skladi. Dravinjski dom je po novem delniška družba, nadzorni svet in uprava delujeta začasno, pr- va skupščina delničarjev bo predvidoma v prvi polovid leta. Po ocenah direktorja Franca Verdela so lani po- slovali pozitivno, za naložbe pa so namenili milijon DEM. Letos naložb ne načrtujejo, kljub vse večji konkurenci pa nameravajo tudi v prihodnje ohraniti tržni delež. Certifikat ISO 9001 Gorenju Indop v Gorenju Indop so lani začeli izdelovati stroje in naprave za servisiranje in pripravo smuči v izposoje- valnicah na smučiščih. Bo prva takšna izposojevalnica v Sloveniji na Rogli? V Gorenje Indop, ki je pred dnevi prejelo certifikat kako- vosti ISO 9001, izdelujejo opremo za predelavo pločevi- ne, cevi, žice in poliuretanov, montažne in transportne si- steme, opremo za varjenje ter dvižne sisteme. Programska novost leta 1996 pa so stroji in naprave za servisiranje in pri- pravo smuči v izposojevalni- cah smuči na smučiščih. Tre- nutno namenjajo skoraj polo- vico zmogljivosti za izdelavo strojev in naprav za proizvod- njo gospodinjskih aparatov, nadaljnjih 20 do 30 odstotkov zasedajo tuji, zlasti avstrijski in nemški naročniki, preosta- nek pa druga slovenska pod- jetja. Največja lanska dosežka Gorenja Indop sta 30-metrska linija za izoliranje vrat hladil- no zamrzovalnih aparatov s poliuretanom za potrebe Go- renja GA ter stroji in oprema za servisiranje in pripravo smuči v izposojevalnih cen- trih na smučiščih. Pri tej proi' zvodnji sodelujejo s švicarsko avstrijsko firmo CSA. Lani so naredili 6 strojev za izposoje- valne centre, ki obratujejo ^ Švici, Avstriji in ZDA. Leto« naj bi s tovrstnimi naroČil' zasedli 30 do 40 odstotkov zmogljivosti, pri nas naj ^' prvi takšen center uredili Rogli. Poleg tega so začeli f Gorenju Indop z obdelavo kf žev za kadi pralnega stroji' zato v teh dneh zaključujej" izdelavo petosnega CNC delovalnega stroja. ^ 1. SNOPIČ GOSPODARSTVO 7 Delavci brez plač, dela in šefov Metko Tekstil je pred dvema letoma kupil tujec, zdaj pa so lastnik in vodilni pobrali šila in kopita - Delavci sami predlagali stečaj pa previdnost pri poslih s tujci ni odveč, vse' jjolj dokazuje primer celjskega podjetja Metka i Igjistil. Zaposleni so zaradi obupnih razmeri j^teli stavkati in konec minulega tedna sami vložili predlog za stečaj. Pri reševanju proble-; [flov so prepuščeni bolj kot ne sami sebi, od lastnika podjetja, ki živi v Švici in obeh vodil- ^ pih pa vsaj do začetka tega tedna ni bilo glasu, i Predlog za uvedbo stečaja, o čemer naj bi v teh i (jneh odločal stečajni senat in tudi določil stečaj-; nega upravitelja, je zgolj epilog zgodbe. Ta sej začenja 1. januarja 1995, ko je švicarski podjet-^ nik Giinther Eckstein kupil nekoč uspešno celj-j 5l(0 podjetje. Kaj prida o razmerah v podjetju ves i fas ni bilo slišati, saj se lastnik in direktor'^ podjetja, švicarski Slovenec Janez Gladek, niko-j li nista hotela srečati s predstavniki medijev. Jej pa novi večinski lastnik, poleg Švicarja so imeli 3" odstotke še bivši vodilni, 20 odstotkov pa Skladi za razvoj, delavcem zagotavljal človeka vredno; življenje. Vmes so včasih pricurljale vesti, da] ljudje trdo delajo za nizke plače, da se kaj prida i ne vlaga v posodobitev proizvodnje, ko so delav-' ci hoteli izvoliti sindikat, bi to lahko storili samo' na cesti pred tovarno. Po dveh letih je bila konec minulega tedna! novinarska konferenca, na kateri pa so predstav-^ niki stavkovnega odbora; vodi ga Anton Gobec, i podrobno opisali življenje in delo pod tujim' lastnikom. Do lanskega oktobra je proizvodnja; tekla razmeroma nemoteno, plače so ljudje dobi-^ vali, v Celju je približno 200 delavcev za Švicar-^ skega lastnika opravljalo dodelavne posle in' tkalo, v Švici so potem tkanine plemenitih. Vsaki mesec so v Metki Tekstilu stkali približno 80.000^ do 100.000 metrov tkanin. Delali so za švicarsko^ podjetje Muller Seon, ki je v začetku lanskega decembra šlo v stečaj. To so delavci izvedeli šele kasneje in po neuradnih poteh. V minulih dveh letih v podjetju skorajda niso več izdelovali namiznih prtov in posteljnega perila, kar je bil dolga leta Metkin vodilni program. Obljubljene posodobitve delavci niso dočakali, švicarski last- nik je v Celje pripeljal le 40 starih statev, po besedah delavcev nikoli ni prisluhnil njihovim opozorilom po neracionalnem trošenju energije in potrebnih izboljšavah. Celje zapustila še oba vodilna Razmere v Metki Tekstilu so se drastično poslabšale v zadnjih tednih. Podjetje je že nekaj časa delalo s tretjinsko zmogljivostjo, za kolikor toliko normalno delo bi potrebovali vsaj 50 ton preje, a surovine kljub obljubam ni bilo od nikoder. Zadnjo plačo so delavci prejeli 26. fe- bruarja. Po informacijah stavkovnega odbora dolguje lastnik vsakemu delavcu za neizplačane potne stroške in stroške prehrane med 250 in 300 tisoč SIT, dolžan jim je tudi drugi del lanskega regresa. Sodu je dno izbilo dogajanje pred približno štirinajstimi dnevi, ko so delavci fizično prepreči- li, da bi s štirimi vlačilci iz tovarne odpeljali prejo. Poleg tega sta oba vodilna, hči lastnika in njen mož, ki sta imela v rokah komercialo in finance, le nekaj dni za tem odpovedala najeto stanovanje v Zagati 3 v Celju, ključe vrnila lastniku in odšla neznano kam. Vršilcu dolžnosti direktorja Jane- zu Gladku je že z novim letom potekla pogodba o delu, lastnik mu pogodbe ni podaljšal, sicer pa delavci pravijo, da Gladek nikoli ni imel nobenih pravih pooblastil. Z lastnikom so se delavci sicer pogovarjali po telefonu, ga seznanili s stavko, ki so jo začeli prejšnji četrtek, a odgovorov niso dobili. Tudi ko so lastnika po telefonu vprašali, kje sta njegova hči in zet, so slišali enkrat odgovor, da ne ve, drugič, da sta pri poslovnih partnerjih. Ponovno v stečaj Delavcem Metke Tekstila tako v resnici ni preostalo drugega, kot da začnejo stavkati in da predlagajo stečaj. Stavkovni odbor se je obrnil po pomoč na celjsko občino, inšpektorat za delo. Banko Celje, Ministrstvo za delo. Sklad za razvoj. Agencijo za privatizacijo, gospodarsko ministrstvo, pa stečajno upraviteljico Metke Petro Giacomelli. »Vsi so nam prisluhnili, vsi pravijo, da je to absurd, a konkretne pomoči je malo,« pravijo člani stavkovnega odbora. Konec minulega tedna so delavci na celjskem sodišču vložili predlog za stečaj. Postopek naj bi jim po obljubah sodeč plačali sklad za razvoj, Filba in celjska občina. Ljudje, ki so večinoma doživeli že stečaj Metke, bodo tako ponovno doživljali vso agonijo stečajnega postopka, zavoda za zaposlovanje in iskanja nove zaposlitve. Kot je neuradno slišati, namerava gospod Eckstein podjetje prodari, vsekakor pa je celjski primer lahko dobra šola za vse tiste, ki so še vedno prepričani, da se pri tujcih cedita zgolj med in mleko. IRENA JELEN BAŠA Foto: SHERPA Zaposlenim v Metki Tekstilu ni preostalo drugega, kot da začnejo stavkati. Štiri leta za papirje, pol leta za gradnjo Ratanska vas pri Rogaški Slatini ima eno najbolj modernih pralnic perila v Sloveniji Minuli petek so v Ratanski vasi uradno odprli novo pralnico perila Belin, ki. sodi med najsodobnejše in tudi največje pralnice perila v Sloveniji in v tem delu Evro- pe. Podjetje Belin-lndustrijska pralnica perila, je bilo usta- novljeno leta 1994 prav z na- menom izgradnje pralnice pe- rila. Pomladi leta 1996 so v družbo vstopili novi partnerji, med njimi lastnik podjetja Umlauft, ki obstoja preko 100 let in ima svoje pralnice v Celovcu, Bad Hofgasteinu in Beljaku, nadalje podjetje Um- lauft pralnica d.o.o. v Ljub- ljani ter finančna družba Ho- rizonte Venture Manage- ment z Dunaja, katere solast- nik je poleg drugih evropskih bank tudi Evropska banka za razvoj. Ustanovitveni kapital družbe je 1.950.000 DEM v tolarski protivrednosti. So- lastnika podjetja sta s tretjin- skimi deleži še družini Krajnc in Krklec. Januarja lani je družba prevzela vseh 32 delavcev pralnice Zdravilišča Rogaška Slatina in najela obstoječo zdraviliško pralnico z opre- mo. Istočasno so se z zaprt- jem finančne konstrukcije začele tudi aktivnosti za iz- gradnjo nove pralnice v Ra- tanski vasi. Investicija v vred- nosti blizu 600 milijonov SIT je bila realizirana v pol leta, v njej pa bo imelo zaposlitev približno 100 delavcev (sedaj jih je zaposlenih 45). Kar štiri leta pred tem pa so bila po- trebna za pridobitev lokacije, izdelavo tehnične dokumen- tacije in pridobitev zadostnih finančnih sredstev. Pranje in tudi izposoja perila Moderna, ekološko urejena pralnica se razprostira na 2.200 kvadratnih metrih povr- šin. Zgrajena je po najzahtev- nejših evropskih standardih, z ločenim umazanim in čistim delom, dezinfekcijskimi pre- hodi in tehnologijo, ki v naj- manjši meri ogroža okolje. So- dobno, 13 modulno pralno li- nijo s kapaciteto do 1.500 kg na uro, dopolnjujejo še trije prehodni pralni stroji. Sedem sušilnih strojev različnih zmogljivosri perilo primerno osuši, tri likalne linije za rav- no perilo in trije sistemi za likanje oblikovanega perila pa omogočajo obdelavo do 20.000 kg perila na dan. Celo- ten proces je voden računal- niško, prav tako je računalniš- ko vodena priprava in čiščenje voda ter sodobna kotlarna na phn in kurilno olje. Priprava pralnih sredstev poteka po najnovejših metodah koncer- na Henkel-Ekolab, vse vplive na okolje pa pogodbeno nad- zoruje Zavod za zdravstveno varstvo iz Celja. Podjetje Belin je namenje- no predvsem velikim upo- rabnikom, veseli pa so tudi manjših strank. Poleg pranja uvajajo na slovenskem tržiš- ču, kot ekskluzivni franšizni partner evropskih verig za izposojo perila Rentex in Profitex, še izposojo postelj- nega, restavracijskega in ko- pališkega perila, delovnih oblek ter posebnega inkonti- nenčnega ter operacijskega perila. IJB Foto: GREGOR KATIC ^/"fo pralnico perila so v Zdravilišču uredili ob vrtnarjevi hiši sredi 19. stoletja, leta 1904 so jo preselili v prostore kopališča, 60 let kasneje v čudovito, a neprimerno secesijsko stavbo, ^ova pralnica Belin v Ratanski vasi pa ustreza najzahtevnejšim evropskih standardom. Lastniki so nanjo upravičeno ponosni. 8 NASI KRAJI IN UUDJE TV prihodnosti bo s števcem Zakaj v Celju naročniki kabelske TV te dni dobivajo položnice z višjimi zneski? - Prihodnjo nedeljo nekajurni izklop sistema zaradi selitve in obnove glavne postaje v celjskem podjetju Elektro Turnšek so med zadnjimi v državi podpisali pogodbo o plače- vanju avtorskih pravic lastnikom tujih satelit- skih televizijskih programov. »Distributer, kar je v primeru celjske kabelske televizije podjetje Elektro Tlirnšek, skrbi za sprejem in prenos programov, za programe pa je lastni- kom treba plačevati,« pravi lastnik in direktor podjetja Janko Turnšek. Še več, televizijski sprejemniki v naših domovih bodo kaj kmalu - v Celju napoveduje to za leto 1998 ali 1999 - opremljeni s posebnimi »števci«. »Gre seveda za dekoderje, saj načrtujemo, da bomo našim naročnikom konec tisočletja posre- dovali osnovni paket satelitskih programov, ki bo imel enotno in dogovorjeno ceno. Za spremljanje dodatnih programov jim bomo namestili deko- derje, ki bodo >odčitavali<, koliko avtorskih pravic je posameznik še dolžan lastniku programa,« razlaga Janko Turnšek in dodaja, da bodo pri- hodnji konec tedna - v noči iz nedelje na ponede- ljek ter vse do ponedeljkovih popoldanskih ur - zaradi selitve glavne postaje ter menjave kablov od sprejemne antene do postaje izklopili sistem. »Bo pa potem sprejem programom veliko boljši, saj se naši naročniki nad sprejemom nekaterih zemeljskih programov pritožujejo.« V preteklosti smo v kabelskem sistemu gle- dali vse programe, s sprejemom zakona o avtorskih pravicah pred dve- ma letoma pa se je ta ponud- ba precej skrčila oziroma ste morali distributerji poskrbeti za legalizacijo sprejema pro- gramov. Res je, izključili smo kodira- ne programe, z lastniki progra- mov pa so se začeli dogovori, kako plačevati posamezne pro- grame. Reči moram, da so bila pogajanja dolga in naporna, v veliki meri tudi zaradi nedore- čenosti, kako in komu plačevati naročnino. V Celju smo med zadnjimi v državi, saj smo po- godbe podpisali šele pred krat- kim, drugi slovenski distribu- terji pa so to opravili že lani oziroma nekateri celo v letu 1995. Naročnino bomo našim naročnikom začeli obračunava- ti od letošnjega 1. januarja na- prej. Nekateri lastniki, denimo za program Eurosport, so celo zahtevali plačilo avtorskih pra- vic za dve leti nazaj, vse do časa, ko je bila sprejeta ustrez- na slovenska zakonodaja. Na- ročniki bodo plačevali v letnih kvartalih, znesek, ki ga te dni dobivajo obračunanega na po- ložnicah, pa je 2.430 tolarjev. Kateri programi so zdaj v kabelskem sistemu? Avtorske pravice je treba pla- čevati za vse tuje satelitske pro- grame, nemški so nekoliko ce- nejši, angleški pa dražji, najviš- jo ceno ima prav Eurosport. In dejstvo je, da bi bilo med naši- mi gledalci največ hude krvi prav v primeru, če bi se odrekli temu programu. Tako je menil tudi programski svet našega ko- munalno-informacij skega si- stema, ki je soglasno sklenil, da ostanejo v ponudbi vsi progra- mi. Imamo 36 TV in 15 radij- skih programov, smo pred vključitvijo kodiranega progra- ma Discovery, pogodba je že sklenjena in v program bo vključen še ta mesec, po njem pa je veliko povpraševanja. Že- leli smo vključiti tudi Film-Net, za katerega bi imel vsak naroč- nik svoj dekoder, vendar pa smo izvedeli, da bo s 1. aprilom ta program na satelitu ugasnil in ga v osrednji Evropi ne bo moč sprejemati, zato smo akci- jo sprejemanja naročil za ta program ustavih. Janko Tarnšek: »Z legalizacijo prenosa sig- nalov satelitskih TV programov se bo naroč- nina za kabelsko televizijo zvišala. V Celju bodo naročniki poslej plačevali 2.430 tolar jev za trimesečno obdobje.« S podpisom pogodbe in le- galizacijo programov se ob- veznosti distributerja poveču- jejo. Podražitev sprejema progra- ma narekuje novo, višjo ceno - našim naročnikom bo naročni- na in prispevek za avtorske pra- vice obračunan trimesečno - pr- ve položnice za kvartal januar- marec pa dobivajo naročniki že te dni. Doslej so gledalci celjske kabelske televizije plačevali le petino zneska državne televi- zijske naročnine, položnice pa smo jim pošiljali dvakrat letno. Se naročnikom napovedu- jejo še kakšne druge spre- membe? Naročniki kabelske televi- zije v Mariboru plačujejo me- sečno 840 tolarjev, v Novi Go- rici 900 tolarjev, v Ljubljani med 9 in 14 nemških mark in v Izlakah 11 nemških mark. V Celju so doslej distributerju prispevali 20 odstotkov naroč- nine državne televizije, od 1. januarja 1997 naprej pa 2.430 tolarjev za trimesečno obdob- je. Položnice bodo naročniki dobivali štirikrat v letu, prve pa prihajajo na njihove naslo- ve že v teh dneh. V kratkem bomo vključili tu- di program TV Sarajevo, ljubi- teljem nogometa se obeta še en specializiran športni pro- gram, pa še nekaj novosti bo. Trenutno imamo težave s spre- jemom oziroma kakovostjo sprejema nekaterih zemeljskih programov, težave so bile kak- šen mesec nazaj s sprejemom A-kanala. Dolgoročno pa raču- namo, v sodelovanju s Teleko- mom, seveda, povezati z optič- nim kablom Celje z vsemi bliž- njimi kraji. Na območju Mest- ne občine Celje je doslej zgra- jeno 70 odstotkov celotnega omrežja, kar pomeni, da letos prehajamo v zadnjo fazo iz- gradnje kabelsko razdelilnega sistema na območju Škofje va- si, Ljubečne in Trnovelj, prav zdaj pa zaključujemo z deli v KS Center, kjer je še nekaj sivih lis. V načrtih ste imeli tudi širitev v sosednje občine? Povezava iz naše glavne po- staje je v Vojnik in Šentjur, letos, najkasneje v začetku aprila, bo Telekom položil ka- bel še na relaciji Celje-Laško, v Laškem pa je že kabliran del mesta. Gledalcem kabelske tele- vizije ponujate tudi delček lastnega programa CATV. Program je pred določenimi spremembami. Gre za izbolj- šanje kakovosti z vidika tehni- ke, kadrov in vsebine. Obsto- ječega programa je približno za dve uri dnevno, vsako do- poldne pa tudi ponavljamo program prejšnjega Osrednja pozornost je namenjena športu in konta];' tu z gledalci, v bodoče pa niQ ra biti poudarek tudi na info^. macijah o dogajanju v Celju i„ bližnji okolici. Tisto, kar nai], najbolj manjka, je torej dobgf lokalni informativni program Naš program zdaj ustvarja približno 15 zunanjih sode. lavcev. ^^"^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Po besedah Jureta Ocvirka iz Komunalne direkcije Mestne občine Celje so ko munalno-informacijski si- stem na območju občine za. čeli razvijati v letu 1992 $ sklepom takratnega izvr- snega sveta. Prenos signalov televizijskih in radijskih programov v domove narof. nikov je le del široke palete možnosti, ki jih sistem po nuja, zato je v prihodnje pri čakovati nove možnosti iz- koriščanja. Med zanimivej šimi v Mestni občini Celje vidijo uvedbo prenosa infor macij v obe smeri, med nji mi tudi možnost odčitavanja vseh števcev, nameščenih v gospodinjstva, ki jih zdaj fi- zično odčitavajo. Bo CATV s temi napoveda nimi spremembami končno dobil tudi programski svet? Programski svet je pred ime- novanjem, reči pa moram, da CATV s temi spremembami ne bo več - zaživela bo TV Celje, kot lokalni informativni pro- gram. Lahko napovem, da se bo to zgodilo že aprila. IVANA STAMEJČIČ Valček za rože Minulo soboto, 8. marca, se je v Celju plesalo na tradicionalnem 26. Valčkovem večeru Turistično društvo Celje in Zdravniško društvo Celje sta v soboto zvečer v veliki dvo- rani Narodnega doma pri- pravila tradicionalni 26. Valčkov večer. Do zgodnjih jutranjih ur so nekaj več kot 180 gostov pod taktirko voditeljice večera Ja- nje Pušelj iz Plesne šole Bole- ro zabavali ansambel Nočna izmena, Extra band Glasbene šole Celje pod vodstvom Al- berta Zaveršnika, Mladinski godalni orkester Glasbene šo- le Celje pod vodstvom Matja- ža Breznika in dramski igralec Borut Alujevič, ki se je za to noč prelevil v znanega celj- skega zdravnika s konca prejšnjega stoletja dr. Koče- varja. Končni obračun večera v obeh društvih seveda še ni narejen, vseeno pa organiza- torji pričakujejo, da bodo za nakup rož oziroma okenskega in balkonskega cvetja lahko namenili okoli 100 tisoč tolar- jev. Tako kot smo vajeni zad- njih nekaj let, bodo rože 20. maja brezplačno razdelili med stanovalce v ulicah in trgih mestnega križa, z ocvet- ličenjem mestnega središča pa pripomogli k lepši podobi Celja. MH IS, Foto: GREGOR KATlČ Nekaj več kot 180 gostov je tisto število, ki ga parket v veliki dvorani Narodnega doma 5£ prenese, da se lahko na Valčkovem večeru tudi prijetno zapleše. In med tistimi, ki so sobotni večer dodobra izkoristili za ples, je bil tudi Vitodrag Pukl s soprogo. Za sproščeno in prijetno vzdušje na 26. Valčkovem večeru so med drugimi poskrbeli tudi i glasbeniki Extra banda Glasbene šole Celje pod vodstvom Alberta Zaveršnika. Pooblaščeni prodajalci: Birooprema PE Celje 063 44 11 35, Samo d.o.o. 063 45 12 25 1. SNOPIČ REPORTAŽA 9 Račke na Rogli P§ čudovitim ognjemetom ^ pozdravnimi nagovori se ' v nedeljo zvečer na Rogli pričelo jubilejno, že tridese- 11, srečanje novinarjev smu- jrjev Slovenije. "srečanja vsako leto priprav- p slovenska sekcija SCIJ jjiednarodni klub novinarjev (inučarjev). Prvo takšno sre- dnje je bilo leta 1968 v Mari- l,oru, zatem pa so se zvrstila jrečanja po praktično vseh j^fjih smučarskih središčih nekdanje Jugoslavije. Rogla tokrat gosti novinarje smučar- je že tretjič, bila pa je tudi prizorišče prvega srečanja no- vinarjev smučarjev v samo- stojni Sloveniji pred petimi le- ti. Srečanja se udeležuje okoli 150 novinarjev smučarjev iz praktično vseh slovenskih me- dijev javnega obveščanja, pod- prli pa so ga številni sponzorji, ki so s tem omogočili res bogat in lep spored. Car novinarskih smučarskih srečanj namreč ni le v vsakoletnih tekmah v vele- slalomu in smučarskih tekih, marveč tudi in predvsem v druženju ljudi, ki opravljamo ta zahteven in privlačen po- klic. Novinarji so do danes (četrtek) tekmovanja že opra- vili, prav danes pa je v Maribo- ru na vrsti še jubilejna tekma ob tridesetletnici novinarskih smučarskih srečanj. Na zani- mivi tekmi se bodo pomerili res pravi pionirji slovenske no- vinarske smučarije. Še 20 jih je, ki so z organizacijo prvega srečanja v Mariboru utrli prve smučine slovenski sekciji SCIJ in ki so začeli ta druženja. Kasneje so postala srečanja, seveda, bistveno bolj množič- na, ime slovenskega novinar- skega smučanja pa so tudi v svet ponesli številni tekmoval- ci, ki so vselej osvajali medalje na uradnih prvenstvih medna- rodnega smučarskega kluba novinarjev, ki velja za neurad- no novinarsko svetovno smu- čarsko prvenstvo. In kaj vse se je do danes na Rogli že zgodilo? Z izredno dinamičnim nastopom so pr- vi večer popestrili imenitni Štajerskih 7, ki so razigrano druščino novinarjev popeljah v ponedeljek in prvi dan sre- čanja, ki je bil namenjen predvsem prostemu smuča- nju. Pravo naključje je, da je prav v ponedeljek minil tudi stoti dan letošnje smučarije na Rogli. In prav nič ne kaže, da bi ostalo le pri tem. Tudi močno sonce in letnemu času kar neprimerne temperature ne morejo stopiti snega. Smu- čanje na Rogli je torej tudi v tej zgodnji pomladi izredno prijetno. V torek so novinarji izpeljali tekmo v veleslalomu, v sredo pa še v smučarskih tekih. Z izidi obeh tekem vas bomo sez- nanili prihodnji teden. Če pa vas zanima, kako je videti sto- petdeset rac na smučeh, pridite te dni na Roglo tudi sami. Lepo vam bo, kot je nam. Joško Pirnar - eden od ustanoviteljev slovenskega novinar- skega smučanja in častni predsednik SCIJ je z dvigom zastave uradno odprl 30. srečanje novinarjev smučarjev. S pomočjo prijateljev in pokroviteljev poskrbijo novinarji smučarji vsak dan za slastno kosilo. Na sliki: Jože s Krvavca je skuhal divjačinski golaž. Odprta vrata Psihološke svetovalnice Psihološka svetovalnica v Miklošičevi 1 v Celju pri- pravlja od 17. do 21. marca, vsak dan med 10. in 15. uro, Jruge dneve odprtih vrat. V tem času se bodo lahko Ijud- ie oglasili v svetovalnici na tirezplačen pogovor o teža- vah, ki jih imajo v življenju. Svetovanje v tem času bo krajše kot običajno, saj bo tra- •ih približno 15 do 20 minut. Obiskovalcem pa bodo na vo- 'io tudi informacije o širšem delovanju zasebne Psihološke ^^etovalnice, ki jo vodi diplo- mirana psihologinja Marjana ^ožič-Robida. Vsi ljudje imamo težave, kar nekomu zdi nepomembno. lahko drugemu pošteno greni življenje. V takšnih trenutkih potrebujemo nekoga, ki nas sočutno posluša, mi pa se lah- ko »izpraznimo« in nekoliko lažje živimo naprej. Ko pa je vzrok naših težav globji, se težave vračajo, stiske in fru- stracije pa stopnjujejo. Posta- jamo nezadovoljni s svojim življenjem in s samim seboj. »Če se zavemo nastale situaci- je in prevzamemo odgovor- nost za svoje vedenje, lahko z lastno voljo >pometemo pred svojim pragom<. Če pa ne, je priporočljiv obisk svetovalca - psihoterapevta,« meni Božiče- va. »Ob ustrezni strokovni po- moči so namreč vedenjske spremembe učinkovitejše. Bistveno pa je spoznati, da lahko le vsak sam spremeni sebe.« Namen odprtih vrat sveto- valnice je tudi izobraževalni pristop, da ljudi seznani, kaj lahko sami storijo, da si dvig- nejo kakovost življenja. Izkušnje iz dela svetovalni- ce kažejo, da so obiskovalci ljudje, ki se znajdejo v stiski zaradi različnih težav, ne išče- jo pomoči v raznih ustanovah, imajo pa precej poguma, da potrkajo na vrata svetovalnice. Prvi razgovor je ponavadi naj- težji, še težje pa je ne govoriti o težavah in še naprej trpeti. TC Pušniki na Kalobju 1^ /vi pisni viri Pušnikov segajo v leto 1875. Tega leta sta se poročila Mihael Pušnik in Marija j^^^- Ostala sta na kmetiji, ki se ji po domače reče v Podmelah. V zakonu se jima je rodilo deset J^K od katerih še živijo Terezija, Matilda in Angela. Rodbina se je razvejala na 46 vej, od tega je '^'"atrancev in sestričen, ki se jim je rodilo 93 hčera in sinov, ter 45 vnukov. Danes je Pušnikov J in ti so se v soboto zvečer, sicer ne v polnem številu, dobili na Kalobju in ob kozarčku obujali 'letne SDomine. SHERPA PRESS Hit prihodnje sezone Tako o novih Elanovih smučeh pravi Bojan Križaj Dobre stare tradicije se na novinarskih smučarskih dnevih rad drži tudi Elan: kar koli novega so si med letom izmislili v njegovem razvojnem oddelku v Begu- njah, demonstratorska vrsta na kraju samem najprej »po- kaže« prav novinarjem. To- krat nam je na Rogli poleg »carvinga« SCX predstavila še smučko PSX, ki bi po be- sedah legendarnega Bojana Križaja utegnila postati hit prihodnje smučarske sezo- ne. »S smučmi SCX, ki so se na svetovnem smučarskem tržiš- ču lepo uveljavile, smo poželi tudi dober komercialni uspeh. Takega pričakujemo tudi od smuči PSX, ki bodo kupcem na voljo že septembra ali okto- bra letos,« nam je ob tej prilož- nosti povedal Bojan Križaj in kratko opisal značilnosti obeh tipov smuči. »SCX je geometrijsko izred- no revolucionarna smučka - z izrazito širokim sprednjim de- lom in repi, ki smučanje s primerno tehniko poenostavi. Treba jo je le spraviti na rob- nik, pa sama zavije! Zato do- brim smučarjem ta smučka omogoča lahkotnost in igri- vost, začetnikom pa poeno- stavlja prve smučarske kora- ke,« pravi Križaj. »PSX je pa nekakšen hibrid med klasično smučko in carvingom. Od vas ne bo zahtevala nobene dru- gačne tehnike kot ste je bili vajeni doslej, vam bo pa za- nesljivo omogočila enostav- nejše smučanje. Prepričan sem, da bo dodobra >razdrma- la< smučarsko javnost. Še zla- sti po tem, ko so jo na zadnjih tekmah na Japonskem že preizkusili nekateri vrhunski veleslalomisti.« Bojan Križaj j.e bil vesel, da smo bili nad smučmi PSX vsaj zadovoljni,če že ne navdušeni vsi, ki smo jo preskusili. »Vem, da imate novinarji priložnost preizskusiti marsikatero smučko. In če jih bomo poslej videvali na vaših nogah, nam bo to še v posebno zadovoljs- tvo,« je Bojan Križaj sklenil ta pogovor. Legenda slovenskega smučanja, Bojan Križaj, med ponedeljkovo predstavitvijo Elanovih novosti. PSX bodo zanesljivo prodajni hit. 10 NASI KRAJI IN UUDJE Nam bo Savinja odnesla hišo? Šest let po poplavi brežina reke Savinje na Polzeli še vedno ni urejena v hiši s številko Polzela 33/c živi Heda Močnik. Je lastnica hiše, ki si že od leta 1991 prizadeva za sanacijo brežine reke Savinje. Odgo- vorni pa z rešitvijo odlašajo. Morda do naslednje poplave? Heda Močnik ni edina, ki se boji neurejene brežine, je le ena izmed tistih stanovalcev, ki se srečujejo s podobnimi poplavnimi problemi. Ljudje ob Savinji se na Polzeli na- mreč že šest let bojijo slabega vremena in narasle vode. Ob poplavah v letu 1991 se je po trditvah Močnikove struga Sa- vinje premaknila za približno 10 m in se vsa ta leta počasi približuje hiši. Danes je Moč- nikova hiša od struge Savinje oddaljena le še kakšnih 6 m. »Po poplavi leta 1991,« po- jasnjuje Močnikova, »so si pri- stojne službe ogledale teren in obljubile takojšnjo sanacijo brežine. Vendar iz tega ni bilo nič. Ob močnem nalivu v lan- skem juniju je Savinja zopet razširila svojo strugo proti na- ši hiši. Počutili smo se ogrože- ne, zato smo poklicali Nivo Celje. Teren si je ogledal nji- hov predstavnik in obljubil ta- kojšnjo sanacijo nabrežine, a tudi iz tega ponovno ni bilo nič. Na našo večkratno opozo- rilo so nam odgovorili, da pod- jetje za ureditev problema ni- ma sredstev in da naj se obr- nemo na pristojne republiške institucije.« Otok mora stran Po mnenju Močnikove za razrešitev njihovega problema niti ne bi bila potrebna velika denarna sredstva. »Naša hiša je zadnja v naselju Polzela- Podvin, tu si reka Savinja utira novo strugo zaradi otoka, na- stalega ob poplavi 1991. Otok, ki zaseda več kot polovico struge reke Savinje, se je moč- no razširil in porasel z drev- jem, voda sama si tega otoka ne more odstraniti, zato si uti- ra novo pot v levi breg. Tu je teren mehak, ob vsakem naj- manjšem nalivu voda spodje- da breg in si utira strugo proti hiši. Po mojem mnenju bi mo- rali otok odstraniti in utrditi nabrežino,« je prepričana Močnikova. Ljudje na Polzeli so sami seveda nemočni. Heda Moč- nik pojasnjuje, da so vsa leta po poplavi sami utrjevali na- brežino, zabijali pilote in vo- zili grobi odpadni gradbeni material. A vsa njihova priza- devanja so bila zaman, saj je Savinja ob prvem večjem na- livu vse odnesla s seboj. Zato se je Močnikova 11. septem- bra lani obrnila na ministrs- tvo za okolje in prostor oziro- ma inšpektorat RS za okolje in prostor enote Celje. »Oblju- bili so mi, da se bodo pogovo- rili s pristojnimi pri Nivo Ce- lje in še povedali, da načrtuje- jo regulacijo dela Savinje. Fe- bruarja letos sem spet pokli- cala Nivo Celje in se pozani- mala, kako je z dogovori. Iz- vedela sem samo to, da z deli ne bodo pričeli, ker tega ni- majo v svojih načrtih. V vseh letih se zadeva nikamor ne premakne, mi pa se bojimo, da bo ob ponovni večji popla- vi Savinje hišo enostavno od- neslo,« je strah Močnikovo. Mi pa sprašujemo, aH je ure- ditev brežine Savinje in kot kaže predvsem čiščenje res tako velik strošek, da ga pri Nivoju ne zmorejo? Bo res treba čakati do naslednje več- je poplave? Če seveda takrat ne bo že prepozno! IRENA JELEN BAŠA MhI Foto: GREGOR KATlČ Brežina Savinje na Polzeli najbrž ni osamljen primer neurejenih razmer po poplavi leta 1991. \0. poholfl žena na Holf Planinsko društvo 2^ bukovica je ob dnevu na pripravilo vsakoletu pohod žena na Hom na,j Grižami, letošnji je bil deseti po vrsti. V lepem sončnem vr^. menu se je v evidenco po. hodnic vpisalo kar 179 (jg. klet in žena, kar je tudj največ na vseh dosedanjii pohodih. Za udeležbo vseh desetih pohodih jeor. ganizator pripravil poseb- na priznanja - opeko z mo- tivi rož - prejelo jih je šest žena, za udeležbo na petij) dosedanjih pohodih jj dvanajst žena prejelo lifno stekleno vazo. Pohodnice so prišle iz skoraj vseh kra- jev žalske občine, pa tudj iz Celja, Laškega, Vinske Gore, Šentruperta nad Laš- kim in Murske Sobote. Še posebej številčna je bila skupina iz Andraža. Orga- nizator se je spomnil tudi dveh najstarejših udele- ženk pohoda, prav tako pa tudi dveh najmlajših. Vsem je podelil simbolična spominska darila. Skupaj je bilo to nedeljo na Homu med 350 in 4O0 obiskovalcev, za katere sta dobro skrbela oskrbnika planinskega doma na Ho- mu Dragica in Ivan z eki- po. BOGOMIL POLAVDER Živahno na Rogli Na Rogli bodo 15. in 16. marca priredili dneve snowboar- da, teden dni kasneje pa mednarodno tekmovanje vodni- kov vlečnih psov. Ta vikend bodo med drugim poskrbeli za brezplačno izpo- sojo snowboardov, brezplačni uvodni tečaj in strokovno pre- davanje o opremi, v nedeljo, 16. marca, pa bodo pripravili še tekmovanje v boardercrossu za rekreativce. V soboto, 22. marca, in v nedeljo, 23. marca, bo na Rogli 111. mednarodno tekmovanje vodnikov vlečnih psov, ki je organizira- no po pravilih ESDRA. Vodniki vlečnih psov se bodo pomerili v večih kategorijah, prvi del tekmovanja se bo pričel v soboto ob 10. uri, drugi del pa v nedeljo, prav tako ob 10. uri. US Takse za cesto Komunala Laško bo z de- narjem, ki ga od lanskega 1. avgusta zbira na račun taks za obremenjevanja okolja, letos obnovila lokalno cesto Debro-Rečica-Koder. V občini Laško morata takse za obremenjevanje okolja pla- čevati podjetje Gratex za kam- nolom v Rečici in Cementarna Trbovlje za kamnolom v Zida- nem Mostu. Zbrane takse, ki se računajo na kohčino proda- nega gramoza, bodo v celoti porabljene za sanacijo uniče- nega okolja v obeh krajevnih skupnostih, kjer sta kamnolo- ma. Po izračunih komunale bo obnova lokalne ceste v Rečici stala dobre tri milijone tolar- jev, kar pa je precej več od vsote, ki jo je Gratex doslej že plačal na račun taks. Gratex bi moral namreč za pet zadnjih lanskih mesecev plačati bhzu 2,4 milijona tolar- jev, vendar je plačal le dobro polovico zahtevane vsote. Ob- činske službe bodo dolg po- skušale izterjati, ali pa prob- lem rešiti na kakšen drug na- čin. JI Uš s Črvivo zgodbo v okviru celjskih otroških matinej bo v soboto, 15. mara ob 10.30 uri, v veliki dvorani Celjskega doma gostorafe Lutkovna skupina Uš s predstavo Črviva zgodba. Celjske otroške matineje so se v organizaciji podjetja Fii media in samostojnega podjetnika Jureta Kravanje začele 1. marca, minulo soboto pa so v Lutkovnem gledališču 3 za celjsk malčke pripravili predstavo Pogumni krojaček. Lutkarji bi sicei morali nastopiti s predstavo Fidl Fadl, vendar so jo zarai bolezni v ansamblu nadomesrili z zgodbico o pogumnem krojačku, ki pa je bila za najmlajše morda nekoliko prevei zahtevna. Za predstave do konca meseca - po sobotni Črvi« zgodbi sledita še Slonček Elmer Lutkovne skupine Lutke t& cesto ter Hop v pravljico Gledališča Unikat - pa organizator) obljubljajo, da bodo zabavale tudi najmlajše. 1' Ko zacveti velikonočnica Na Ponikvi pri Grobel- nem, v šentjurski občini, je veliko zanimivosti, ki si jih je mogoče ogledati vse leto. Drugače je s posebno pon- kovsko znamenitostjo, z redko in zaščiteno veliko- nočnico. V teh dneh je na rastišču v Lokah pri Boletini najlepše, saj se znanilke pomladi pojav- ljajo v vsej svoji lepod. Barvite znanilke pomladi pokukajo iz zemlje, ko je v njihovi okolici še vse rjavo. Najprej jih je nekaj, nato zac- veri vsa poljana. Približno mesec dni se kažejo v vsem svojem sijaju. Z redkimi in zaščitenimi velikonočnicami je seveda drugače kot z zvončki, ki jih lahko trgamo po mili volji. Velikonočnice spadajo v naravo, na rastišče, tudi za poznejše rodove. V Sloveniji so ostala le tri rastiš- ča, eno na Boču ter dve na Ponikvi. Tudi ponkovski lepo- ti je pred leti grozilo, da bo izginila, saj je prišlo do uniče- vanja rastišča, na srečo pa so ostale ter zacvetele šele jese- ni. Zato so na Ponikvi pozor- ni, da obiskovalci njihovega naravnega bogastva ne odna- šajo domov. Ponikva je kraj, ki si veliko obeta od turizma, velikonoč- nica pa je poseben okras zani- mive vasi. Zato je zaščitena cvetlica postala simbol doma- čega Turističnega društva, ki pripravlja to soboto občni zbor. Tam se bodo seveda po- govarjali tudi o velikonočni- ci... ■HHHMMM B. J., Foto: G. K. CSNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE 11 Ogenj naj gori v peci v Zavodu za gozdove opozarjajo na problematiko požarnega varstva gozdov podatkih vodje celjske Miočne enote Zavoda za goz- Le Rom^n^ Habjaniča so ^jpomembnejši vzroki gozd- požarov v preteklosti v jljskem gozdnogospodar- ^gpi območju obiskovalci v jozdu, spomladansko kurje- L travišč blizu gozda in člo- nepazljivost. jffun od gozdnega roba Po ocenah gozdarjev je prob- enialika požarnega varstva goz- lov najbolj aktualna v sušnem, ^zlasti pa v pomladanskem jjsu, ko ljudje začenjajo s seži- ^jem ostankov na vrtovih in gialih površinah v bližini goz- Kot bližino gozda gozdarji pojmujejo razdaljo 50 metrov ali jaiij do roba gozda. Pri sežiga- iju rastlinskih ostankov na nji- lah mora biti stalno navzoča filnoletna oseba, ki ogenj vzdr- ujepod nadzorom. Netenje og- la in uporaba ostalih kurilnih flprav v turistične namene je lovoljeno samo na primerno za- arovanem prostoru , ki ga je blžan urediti lastnik turistične- j objekta. Le na ta način je mogoče preprečiti nastanek in širjenje požara v gozdu. Lubje, vejevino in ostanke sečnje lahko požiga le usposobljen strokovni delavec, ki mora ukreniti vse potrebno, da se ogenj ne razširi. O sežiganju mora obvestiti najb- ližjo gasilsko enoto ali policijsko postajo. Ob močnem vetru in izredni suši pa tudi takšno kur- jenje ni dovoljeno. Zakaj so gozdni požari tako nevarni? Rastlinska snov, ki sestavlja gozd, je bolj ali manj vnetljiva, požar pa ima številne neposred- ne in posredne škodljive vplive na gozdove. Poškoduje in uni- čuje drevje, kar pomeni zmanj- šano vrednost, požar poškoduje in uničuje mladovje, pri pod- zemnih požarih pa pride do uni- čenja bioloških potencialov tal. Pogorelo gozdno zemljišče poz- neje zatravi, nove kulture in priprava tal na požarišču pome- nijo visoke stroške, poškodova- no drevje pa fiziološko oslabi in postane vabljivo za škodljivce, zlasti glive in žuželke. Nevarnost požarov na celj- skem območju povečuje pred- vsem visok delež iglavcev, sta- rost sestojev, pri čemer so mlajši sestoji bolj ogroženi od starej- ših, bolj kot hribovja so ogrože- ni ravninski predeli. Nevarnost požarov povečujejo tudi gozd- nogojitvena dela, ko na primer pri pripravi tal in negi nastanejo kupi ostankov drevja, ki so zelo ugodni za nastanek gozdnih po- žarov in njihovo širjenje, pa neizdelan ali slabo izdelan gozdni red po sečnji, potem de- la, vezana na uničevanje insek- tov in gliv s kurjenjem, pa seve- da številni izletniki. Če pride do požara Gozdarji se lotevajo vrste pre- ventivnih ukrepov, da bi čimbolj zmanjšali število požarov v na- ših gozdovih. Med preventivne ukrepe sodijo oblikovanje manj ogrožene sestojne zgradbe, kar gozdarji dosežejo z mešanostjo drevesnih vrst. Naslednji pre- ventivni ukrep je dosledno izva- janje predpisanega gozdnega re- da, pa protipožarne zapreke, ki za naše območje niso tako po- membne. Vsekakor je potreben dober vsakodnevni nadzor na terenu in vzpostavljanje dežur- ne službe ob praznikih. Izobra- ževanje ljudi prav tako sodi med preventivne ukrepe, le da po oblakih dima sodeč tudi zadnja opozorila gozdarjev, gasilcev in policistov očitno ne zaležejo kaj prida. Če že pride do požara, imajo gozdarji na Celjskem v sodelo- vanju z gasilskimi društvi izde- lane podrobne načrte za gašenje gozdnih požarov. Prav tako ima- jo pripravljene tako imenovane kurativne ukrepe, katerih os- novno načelo je, da če že pride do požara, je v gozdovih treba hitro ukrepati. Raje pa se vsi skupaj potrudimo in poskrbi- mo, da do njih sploh ne pride. IJB Foto: SHERPA Tudi kurjenje na vrtu lahko v sušnem obdobju postane nevarno. Marec v Centru interspar v Centru Interspar v Celju pripravljajo do konca meseca sto prireditev, namenjenih obiskovalcem in kupcem. Še danes in jutri, v petek, bodo dnevno na dveh modnih :vijah, ob 16. in 18. uri, predstavili oblačila iz pomladansko- tone kolekcije vseh trgovin v Centru Interspar. V soboto, 15. Hca, ob 11. uri, bo v avli Centra Interspar obiskovalce fičakal delček Dubrovnika, saj bodo v Celju gostovali člani tokajšnje folklorne skupine in dalmatinske klape Lindo. Prihodnji petek, 21. marca, ob 17. uri, bodo pred Centrom taerspar predvelikonočno praznično vzdušje pričarali s posta- fitvijo v Celju zagotovo največje velikonočne butare. Še teden asneje, na veliki petek, 28. marca, ob 17. uri, pa v avli Centra »terspar pripravljajo predstavitev velikonočnih prazničnih teajev ter nastop folklorne skupine. IS Poizeisici upokojenci aiftivni Minulo soboto so se na red- nem občnem zboru sestali člani društvo upokojencev na Polzeli. Ker društvo šteje kar 714 članov, so se zbrali v dvorani Kulturnega doma. Preden so spregovorili o opravljenem delu in si zadali načrte za naprej, je bil krajši kulturni program, ki so ga pri- pravili učenci polzelske osnov- ne šole. Iz obširnega poročila podpredsednika Slavka Mač- kovška je razvidno, da so bili polzelski upokojenci zelo zapo- sleni. Pripravili so več kot deset izletov, uspešna je bila sekcija za rekreacijo in šport, redno je vadil in nastopal mešani pevski zbor upokojencev, pripravili pa so tudi razstavo ročnih del nji- hovih članov v dvorani Doma upokojencev, ki je bila zelo do- bro obiskana, ročna dela pa je razstavljalo okoli sto članov. Ve- liko pozornost so v društvu namenjali tudi humanitarni de- javnosti, saj so lani za božične praznike in za novo leto obiska- li na domu 140 svojih članov, ki so dopolnili 75 in več let ter jim izročili darila. V Domu upoko- jencev imajo tudi svoj bife, tako se tudi tam srečujejo in jim zares ni dolgčas. V imenu občinske organiza- cije društva upokojencev je zbor pozdravil predsednik Ivan Poteko, ki je govoril tudi o novih pravilih društva in zako- nu o društvih ter delo polzel- skih upokojencev pohvalil. Letos bi radi svoj dom razši- rili in povečali aktivnost v svo- jih odborih ter sekcijah. Izvo- lili so nov odbor, za predsed- nika pa je bil izvoljen sedanji podpredsednik društva Slav- ko Mačkovšek. T. TAVČAR Zgodba o nastanku učbenika V Knjižnici Šentjur pripravljajo danes, v četrtek ,ob 19. uri, razgovor z avtorico mag. Nevenko Zabavnik-Cmok in recenzenti učbenika »Splošna živinoreja« ter predstavniki založbe DZS. Mag. Nevenka Zabavnik-Cmok je učbenik Splošna živinoreja namenila vsem, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z živinore- jo, predvsem pa tistim, ki želijo bolje spoznati način, kako izboljšati proizvodnost domačih živali. Po avtoričinih besedah je namenjena tudi rejcem, da bodo uspešno sodelovali s strokovnjaki, ki prihajajo na njihove kmetije iz zavodov in inštitutov, ter svetovalci._____^^^^ iS. PLANINSKI KOTIČEK Jutri občni zbor PD Zabukovica Planinsko društvo Zabu- kovica bo imelo jutri, v pe- tek 14. marca, ob 18. uri v prostorih Društva upokojen- cev v Grižah, svoj redni letni občni zbor, na katerem bodo sprejeli nova pravila druš- tva, izvolili novo vodstvo in se pogovorili o opravljenem delu in načrtih za v naprej. Izdelan pa imajo že tudi plan pohodov, ki naj bi se zvr- stili do konca letošnjega leta. Tako se bodo že to soboto odpravili na zimski pohod na Raduho, prihodnjo nedeljo pa na Porezen. 5. aprila se bodo podali na Dobrovlje, 26. aprila na pohod po mejah KS Liboje, dan zatem na Bukovico, 30. aprila pa bodo pripravili kre- sovanje na Homu. 10. maja bodo sodelovali na pohodu »Treh src« v Radencih, 18. ma- ja bo pohod Rastke - Travnik, ostali datumi pa še niso po- vsem točno določeni. Na Porezen Planinsko društvo Celje ponovno vabi na pohod po predgorju Julijcev. V soboto, 22. marca, se bodo podali na 1303 m visoko Kojco in 1630 m visok Porezen. S postaje na Glaziji se bodo s posebnim avtobusom odpe- ljali ob 6. uri zjutraj. Odpravili se bodo proti izhodišču poho- da - na Bukovo. Od tam bo pot potekala na Kojco, kjer bodo prehodili ves njen hrbet, nato pa se preko Otavnika odpravi- li še proti Poreznu. Sestop bo čez Labinjske lehe v Poče. Podvig čez Porezen zahteva okrog štiri ure hoje. Čeprav se je pomlad že zače- la, ni odveč opozorilo, da se je potrebno toplo obleči in obuti. Iščejo oskrbnike Planinsko društvo Celje, ki ima sedež na Stanetovi 1, išče za določen čas oskrbnika na dveh planinskih postojankah in sicer na Frischaufovem do- mu na Okrešlju in Kocbeko- vem domu na Korošici. V času poslovanja prevzema oskrb- nik postojanke s svojo skupi- no vso oskrbo v koči - pripra- vo in kuhanje hrane, postrež- bo in vodenje evidence. Vsi zainteresirani dobite in- formacije po telefonu 483- 352, sicer pa pričakujejo pi- sne prijave do 20. marca. Novo vodstvo PD Celje Po dolgih letih predsedni- kovanja je na lastno željo od- stopil z mesta predsednika društva Adi Vrečer, ki mu je društvo v zahvalo podelilo li- stino za imenovanje drugega častnega predsednika (prvi je bil Dušan Gradišnik), funk- cijo pa je oddal tudi tajnik društva Zoran Tratnik. Sled- njemu so podelili posebno društveno priznanje. Novi predsednik društva je postal prav tako dolgoletni član in gorski vodnik Jože Ko- dre, ki je sprejel zadolžitev pod pogojem, da bo delo pote- kalo skupinsko. Zato so ob njem izvolili še dva podpred- sednika, ki sta Edi Stepišnik (odgovoren za gospodarjenje) in Tone Primožič (odgovoren za izletništvo in odnose v društvu). Želimo jim uspešno in pri- jetno delo tudi v prihodnje. Srečanje na Resevni Krajevna skupnost Šent- jur-mesto. Krajevna organi- zacija ZB NOV Šentjur in Planinsko društvo Šentjur pripravljajo v nedeljo, 16. marca, ob 14. uri, ob krajev- nem prazniku mesta Šentjur - 18. marcu, srečanje na Re- sevni. Pri spomeniku bo kratka slovesnost, ki jo bodo pripra- viU učenci Osnovne šole Pra- nja Malgaja, zatem pa bo ve- selo v planinskem domu na Resevni, za kar bodo poskrbe- li člani Planinskega društva Šentjur. Marcevski pohod na Šmohor Planinsko društvo Laško vabi to nedeljo, 16. marca, na 13. marcevski pohod na Šmohor. Start bo med 7. in 10. uro pri lipi nad samopostrežno trgo- vino Debro. Potrditev kontrol- nih kartončkov in podelitev značk bo v Domu na Šmohor- ju, do koder je približno za uro in pol hoje. Ob 11. uri bo pred Domom na Šmohorju tu- di kratek kulturni program. Vsak udeleženec pohoda bo prejel spominsko značko, tisti, ki imajo za seboj že desetkratno udeležbo pa posebno priznanje. MOJCA MAROT 12 NASI KRAJI m UUDJE Sobe v Vrelcu so prenovljene s prevzemom zadnjih 48 sob bodo jutri v Zdra- vilišču Laško zaključili obsežno prenovo dobrih dvajset let starega hotela Vrelec. Posodobitev hotela, ki se bo poslej uvrščal v visoko B kategorijo, je potekala v treh fazah, stala pa bo ne- kaj več kot 200 milijonov tolarjev. Podjetje Gradiš je v začetku lanskega leta najprej preuredilo v sobe nekaj skupnih prostorov, nato je do decembra pre- novilo polovico sob, v zad- njih dveh mesecih pa je novo podobo in novo opre- mo dobilo še 48 sob. Prvi tuji gostje bodo prenovlje- ne sobe zasedli že v sobo- to. JI Velikonočne delavnice v marcu se bo v otroškem muzeju Hermanov brlog v Muzeju novejše zgodovine Celje zvrstilo 12 muzejskih delavnic, na katerih se bo- do otroci med 5. in 11. le- tom ukvarjali z vsem, kar je treba postoriti v pripra- vah na velikonočno praz- novanje. Za pripravo velikonočnih delavnic so se v muzeju odlo- čili zato, ker se »nobenega praznika pri nas ni obhajalo tako slovesno kakor veliko noč, ki ji na vzhodnem Štajer- skem pravijo viizem, v Beli Krajini vuzem in na Krasu va- zam. Kresovi po gričih, odme- vajoče pokanje topičev, slav- nostno pritrkavanje od vseh strani je pomagalo ustvarjati nepopisno praznično razpolo- ženje, razglašalo je življenj- sko radost in ubiralo je življe- nje hladnega pomladanskega jutra v skupen utrip in radost človeka.« V osmih delavnicah pod vodstvon Mihele Jezernik bodo otroci ta in prihodnji teden pletli košarice za veliko- nočna jajčka, izdelovali pa jih V slaščičarni Pri Hermanu Lisjaku z marcem odpirajo vrata tudi vsem tistim malč- kom, ki bi svoj rojstni dan radi praznovali skupaj z ra- doživim lisjačkom. Za po- drobnejše podatke o tem, kako v Hermanovem brlogu pripravijo rojstnodnevno praznovanje, povprašajte et- nologinjo Tanjo Roženber- ger Šega._ bodo iz naravnih materialov kot so vrvi, rafija in ličkanje. Zadnji teden marca, od 25. do 28. marca, pa se bodo zvrstile štiri delavnice, ki bodo mlade delavničarje popeljale v skriv- nostni svet sladkih dobrot slo- venske kulinarične dediščine. Oblikovanje pirhov iz mede- nega testa bo vodila oblikoval- ka medenega peciva iz Želez- nikov Cirila Šmid, Barbara Cokan Mraz in Cilka Božnik iz šentjurske enote Srednje vrtnarske, kmetijske in gospo- dinjske šole bosta mlade de- lavničarje učile izdelave veli- konočnih ptičkov, mojster do- mače in umetne obrti, medi- čar in svečar Hrabroslav Per- ger iz Slovenj Gradca pa jih bo popeljal v svet risanja na lec- tova srca. IS Obdarili stareiše krajanice V krajevni organizaciji Rdečega križa Galicija ima- jo lepo navado, da se ob prazničnih dneh spomnijo starejših krajanov in vseh tistih, ki potrebujejo pomoč. Tako je bilo tudi konec mi- nulega tedna, ko so prizadev- ne članice krajevne organizaci- je ob dnevu žena obiskale in obdarile starejše ženice. Kot je povedala predsednica krajev- ne organizacije Rdečega križa Dragica Tratnik je v krajevni skupnosti kar 26 žensk, starej- ših od 80 let, 3 ženice pa so si na svoja ramena naložile že 9 križev. Njihovih obiskov so se povsod razveselili, podobno je bilo tudi ob novem letu, ko so obiskale in obdarile 13 bolnih ah pa ostarelih krajanov. Sicer pa imajo v krajevni skupnosti Galicija člani Rdečega križa dovolj dela. V sodelovanju z občinsko organizacijo Rdeče- ga križa vsak drugi mesec raz- delijo pomoč ogroženim. Pakete z živili dobiva že 26 družin. Poleg tega so v prostorih po- družnične šole v Galiciji vsako prvo nedeljo v mesecu že pred časom organizirali merjenje krvnega tlaka, pred kratkim pa so uvedli še merjenje sladkorja. Dragica Tratnik meni, da bo zla- sti za to storitev veliko zanima- nja, na pomoč pa jim pri teh merjenjih priskočijo medicinske sestre. Rdeči križ je v krajevni skupnosti edina organizacija, ki pomaga ljudem, potrebnim po- moči. Karitas zaenkrat še ne deluje, vendar v krajevni organi- zaciji Rdečega križa zelo dobro sodelujejo z župnikom Jankom Cigalo. UB Prvo krvodajalsko akcija v Pivovarni Pri Območni organizaciji Rdečega križa Laško se v sodelovanju s Pivovarno Laško in oddelkom za transfuzi- jo krvi celjske bolnišnice pripravljajo na prvo krvodajal- sko akcijo v letošnjem letu, ki bo jutri, v petek, 14. marca, od 7. do 10. ure v prostorih Pivovarne Laško. Na akcijo vljudno vabijo vse zdrave občane Laškega, stare od 18. do 65. let, ki lahko darujejo kri za vse tiste, ki jo nujno potrebujejo v celjski bolnišnici. Organizator vsem tistim, ki so kri darovali na zadnji krvodajalski akciji konec decembra v Zdravilišču Laško, zaradi prekratkega časovnega razmaha odsvetuje darovanje krvi, vsi ostali pa ste še enkrat vljudno vabljeni. V.M. Gasilci so tudi vaščani člani prostovoljnega gasil- skega društva v Drešinji vasi so se sestali na 82. rednem občnem zboru. Med gosti so bili tudi gasilci iz Gregurov- ca na Hrvaškem. O delu sta spregovorila predsednik društva Franc Za- vašnik in poveljnik Jani Voš- njak. Društvo lani ni tako vid- no napredovalo kot prejšnja leta, razlog pa je bil pomanj- kanje finančnih sredstev. Ve- čino denarja so porabili pred dvema letoma, ko so nabavili gasilsko vozilo kombi in po- lepšali zunanjost doma. Kar so potem še zbrali denarja, so ga namenili urejanju notra- njosti doma. Obnovili so dvo- rano, sejno sobo, hodnik, naj- več vredno pa je, da so sedaj prostori ogrevani. Načrtov pa imajo še veliko. »Ker v vasi nimamo več vaškega sveta, gasilci pa smo dejansko tudi vaščani, se moramo v zad- njem času spopadati s proble- mi v vasi, kot so: kako urediti kanalizacijo, kako obnoviti dotrajano vodovodno omrež- je, kako asfahirati posamezne odseke cest,« je med drugim dejal Franc Zavašnik. V kulturnem programu so nastopili učenci petrovške os- novne šole in Moški pevski zbor iz Petrovč. T. TAVČAR Franc Zavašnik Konjiški vinogradniki so zborovali Vinogradniško vinarsko društvo Slovenske Konjice, eno najaktivnejših v Slove- niji, predseduje pa mu Jože Tominšek, je na petkovem občnem zboru potrdilo nov društveni statut, ki je uskla- jen z novo društveno zako- nodajo, sprejeli pa so tudi program dela za letošnje le- to. Tudi letos bodo največ po- zornosti namenili strokovne- mu izpopolnjevanju, skrbno pa bodo negovali tudi že tradi- cionalne prireditve v zvezi z vinsko trto in vinom. Sestavni del občnega zbora je bila tudi predstavitev neka- terih slovenskih penečih vin, ki jih je poznavalsko predsta- vil enolog kleti Radgonske go- rice iz Gornje Radgone mag. Lojze Filipič. D. M. Žlička medenica zmagovalka leta Konec tedna je dvorana hotela Dobrava v Zrečah va- bila na ogled razstave izvir- nih narodnih jedi in spo- minkov zreškega Pohorja, k zanimivim predavanjem ali celo h kuhanju. Pripravili so namreč tudi tekmovanje v pripravi »gobjače«. Zreški podžupan Boris Pod- vršnik in Romana Gričnik sta najboljšim razstavljavcem po- delila priznanja in plakete. Zlato plaketo za najboljše spo- minke je dobila skupina DPD Svoboda Zreče za »spominke iz Skomarske hiše«, za spomi- nek leta pa je bila razglašena žlica medenka, ki jo je izdelal Jože Onič iz Slovenskih Ko- njic. Ocenjevanje pohorskih jedi je vodila Romane Gričnik. Zlato plaketo so osvojili: turi- stična kmetija Ramšak, ki je pripravila kosilo žanjic. Ter- me Zreče za velikonočno kosi- lo, hotel Rogla za kosilo iz črne kuhinje ter gostišče Jan- čič za holcersko kosilo. Na tekmovanju v pripravi gobove jedi v kotličku na odprtem ognju je najboljšo gobjačo skuhal Peter Kejžar. Ob razstavi izvirnih pohor- skih jedi in spominkov so Ter- me Zreče v program uvrstile tudi dvoje predavanj. Prvo, z naslovom Etnografija - narod- na izročila in spominkarstvo, je vodila Brigita Rapuc, etno- loginja Koroškega pokrajin- skega muzeja iz Slovenj Grad- ca. Kot druga predavateljica se je predstavila Zrečanka Ro- mana Gričnik, učiteljica kuha- nja na srednji gostinsko-turi- stični šoli Celje s svojo razi- skovalno nalogo o prehram- benih navadah južnega Po- horja v preteklosti. B.Z. Priznanja Civilne zaščite župan občine Slovenske Konjice, Janez Jazbec, in pgJ nik Civilne zaščite, Ivan Brglez, sta prejšnjo sredo po^^S priznanja Civilne zaščite. Plaketo Civilrte zaščite kot priznanje za življenjsko ^ posebne zasluge in izjemne uspehe pri zaščiti in reševai ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter varovj okolja ob naravnih in drugih nesrečah, so dobili: Irena §t( nič iz Zbelovega za rešitev voznika iz vozila, ki je obstalo, železniških tirih, Renata Doberšek iz Liptovske ulice v Slov^ skih Konjicah za rešitev otroka iz mrzle in deroče reke Dravii, ter Alojz Pačnik - svetovalec na izpostavi za obrambo. 2lj znak Civilne zaščite, kot priznanje za dolgoletno uspešno (j pri razvijanju in krepitvi organiziranosti in usposobljenosti za zaščito, reševanje in pomoč, hrabra dejanja ter raziskova dosežke na področju varstva pred naravnimi in drugimi nest čami, pa je prejela Marta Šmalc, sekretarka Območne orga, zacije Rdečega križa Slovenske Konjice. ] Tiho žilje za 8. marec Celjska Združena lista socialnih demokratov je vč( popolne v zimskem vrtu hotela Celeia pripravila priložno« no srečanje ob dnevu žena. Položaj žensk skozi zgodovino do današnjih dni je predstai la redna profesorica na Fakulteti za družbene vede prof. d Maca Jogan, dramska igralka in pevka Jerca Mrzel pa udeleženkam srečanja predstavila njeno pesniško zbirko Til žitje. Društvo paraplegikov vabi Društvo paraplegikov celjske regije bo v društvenih prostoi na Podjavorškovi ulici 1 v Celju od 19. do 21. marca pripravi tradicionalno razstavo ročnih del. Na razstavi, ki bo odprta m 10. in 16. uro, si bo mogoče ogledati in tudi kupiti pletenin vezenja, poslikave na steklo in svilo ter še marsikaj drugega, k so ustvarile pridne roke članov društva. Izkupiček od proda ročnih del bo marsikateremu invalidu vsaj malo olajšal vsakd njo borbo pri zagotavljanju najnujnejših življenjskih potreb. Srečanje stomislov < Redno srečanje stomistov celjske regije bo tokrat v sred 19, marca, ob 14. uri v Zdravstvenem domu Celje. Na srečanju bodo udeleženci, skupaj s strokovnjakom kir gom, spregovorih o kili - kako jo dobimo in kako jo preprečili V ILCO sekciji vabijo vse stomiste in njihove svojce, na/; srečanja udeležijo. ^ Pulmološka ambulanta na Rog v klimatskem zdravilišču na Rogli,v tamkajšnjem medi( centru, od 6. marca dalje obratuje pulmološka ambulant Ambulanto vodi prim. mag. Brane Mežnar, ordinacijski čas[ je vsak četrtek med 15. in 18. uro. ^ Zaščita sadnega drevja Hortikulturno društvo Celje vabi svoje člane na predavan Zaščita sadnega drevja, ki bo v sredo, 19. marca, ob 17. uri, mali dvorani Narodnega doma v Celju. Predava g. Švajger. 1 Srečanje na Taboru Komisija za sklepanje zakonskih zvez v občini Laško je^ pričela pripravljati srečanje parov, ki so se poročili na gra' Tabor. Letos bodo na srečanje, ki bo v drugi polovici juni (točen datum bo znan konec marca), povabljeni vsi pari, ki s« Laškem sklenili zakonsko zvezo v preteklem letu. Komisija' poleg njih povabila na grad Tabor tudi udeležence lanskei prvega srečanja, kot pravi matičar Pavle Bukovec, pa bo' dobrodošli tudi vsi tisti, ki zakonske poti sicer niso pričeli Laškem, vendar bi se radi skupaj z ostalimi pari poveselil' prijetnem okolju grajskega dvorišča. Košček Dubrovnika na Celjske^ v organizaciji 1\iristične agencije Dober dan se te dni v Sloveniji mudijo gostje iz Dubrovnika, delegacija hr- vaških turističnih delavcev in novinarjev ter člani fol- klorne skupine in dalmatin- ske klape Lindo. Folklorna skupina in dal- matinska klapa Lindo iz Du- brovnika ima kar 500 članov, plesalci pa plešejo v original- nih nošah neprecenljive vrednosti, ki jih ima Lindo v svojih garderobah spravlje- nih preko 1.500. Lindo je do- slej gostoval v tridesetih dr- žavah sirom sveta, njihove nastope je snemalo dvanajst nacionalnih TV postaj, nji' ve plošče in kasete pa s"^ milijoni turistov, ki so do^l obiskali Dubrovnik, ob^ svet. Za svoje delo so pr^i' številna priznanja in nagj de, ansambel pa je še pos«'' ponosen na zlato medalj^j ploščo mednarodnega vala folklore v Dionu. Nocoj, v četrtek, bodo 19.30 uri s celovečernim ^ certom nastopili v Zrečah soboto ob 11. uri v CeH Interspar v Celju, zvečer 21. uri v žalskem hoteli"' nedeljo ob 16. uri pa v ku" nem domu v Šempetru. , iTsNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE 13 Ekipa iz Grahovš prva 0i\ilo soboto so tudi v laški l^ini pripravili tradicionalno lliko prevenanja znanja Jjadih s področja kmetijstva, jgjavnosti na kmetijah in trže- nja, ki se odvija vsako leto lom po Sloveniji v obliki kvi- 0adi in kmetijstvo. pruštvo mladine Laško in l^)(ajšnja Kmetijsko svetoval- p3 služba sta prireditev pripravi- la na Vrhu nad Laškim v dvorajii gasilskega doma. Prireditve so J poleg številnih obiskovalcev, i^ed katerimi je bilo veliko mla- dji, udeležili tudi župan občine 1^1(0 Peter Hrastelj, predstav- nica Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Repub- like Slovenip ing. Maja Kle- men in vodja kmetijsko-sveto- valne službe za celjsko območje ing. Mojca Krivec. V znanju se je pomerilo osem tričlanskih ekip iz laške občine, prireditev pa so popestrili še z bogatim kulturnim progra- mom. Reja drobnice, poznava- nje stročnic, delovanje strojnih krožkov v Sloveniji in poznava- nje gospodinjskih veščin so bila področja letošnjega znanja, ko- misija pa je ocenjevala tudi splo- šno znanje tekmovalcev. Zmagala je domača ekipa iz zaselka Grahovše, druga je bila ekipa iz Rečice, tretji pa prav tako domačini iz Vrha nad Laš- kim. Tekmovale so še ekipe iz Žigona, združena ekipa Curno- vec - Mala Breza iz Šentruperta, ekipa iz Reke pri Laškem in mešana ekipa Dobri prijatelji. Zmagovalna ekipa iz Grahovš, v kateri so Janko Deželak, Her- bert Blatnik in Boštjan Bez- govšek, se bo udeležila regijske- ga tekmovanja »Mladi in kme- tijstvo«, ki bo to soboto v hotelu Dobrava v Zrečah. VLADO MAROT Termometri za novorojenčke Liberalna demokracija Slovenije je ob letošnjem 8. marcu podarila vsem slovenskim porodnišni- cam nove hitre termome- tre Braun Thermoscan. Termometri Braun Ther- moscan so nov proizvod na slovenskem trgu, uvozilo pa jih je podjetje Corona iz Ljubljane. Glavni sestri Gi- nekološko-porodniškega oddelka Bolnišnice Celje Milici Markovič sta darilo predala predstavnika celj- skega občinskega odbora LDS Alenka Prebičnik Se- šel in Aleš Štepihar. IS Za lepše Frankolovo Pretekli teden so se na Frankolovem zbrali pred- stavniki društev, organiza- cij, člani sveta krajevne skupnosti Frankolovo, pred- stavniki cerkvenega sveta, župnik, občinska svetnika občine Vojnik iz kraja, in predstavnik občine za plani- ranje in razvoj. Zbrali so se, da bi skupaj ugotovili, na katerih področ- jih morajo delovati, da bodo kraji v njihovi krajevni skup- nosti lepši in bolj urejeni. Se- stanek, ki je bil uspešen in pokazalo se je, tudi potreben, je sklical in vodil predsednik sveta KS Frankolovo Tone Gregorc. Na njem so govorili v stanovanjski gradnji, o ure- ditvi ožjega območja Franko- lovega, o nadaljevanju komu- nalnih del, predvsem asfalti- ranju krajevnih cest, oddaji vodovoda celjski komunali, nadaljevanju gradnje vodovo- da v Črešnjicah in tudi o pri- četku postopkov za gradnjo mrliške vežice v Črešnjicah. Sprejeli so dogovor o razpisu samoprispevka za razvoj. Za praznik KS, ki ga bodo praz- novali 14. junija, bodo razvili tudi svojo zastavo in sprejeli krajevni grb. Sestanek je bil zaključen s prijetno ugotovitvijo, da bodo na tak način s skupnim delom prav gotovo rešili številne probleme. Drug drugega so poslušali in dali prav predsed- niku sveta KS, da bo treba pošteno prijeti za delo, če želi- jo, da bo njihov kraj zares lepši in urejen. M. BRECL Dobrodelni koncert v Petrovčah je uspel ^ V petek, 7. marca, je bil v hmeljarskem domu v Pe- trovčah dobrodelni koncert z naslovom Z roko v roki, ki so ga na pobudo petrovških duhovnikov pripravile žup- nije Savinjske doline. Organizatorji so na priredi- tev, katere celotni izkupiček je bil namenjen Karitas, pri- tegnili veliko znanih pevcev in ansamblov. Nastopili so ansambli Zupan, Dominik, Palma, Spomini, ansambel Braneta Klavžarja, Šaleški fantje, Ata Roma, Damjana Golavšek, Edvin Fliser, sku- pina Bartimaj, duo Mandari- na in Patricija Diklič, pro- gram pa sta povezovala Maja Šumej in Boštjan Romih. Obi- skovalci so do zadnjega kotič- ka napolnili dvorano in tudi s tem nedvomno dokazali, da so jim takšne prireditve pri srcu in da so pripravljeni po- magati. Program je v celoti prenašala lokalna radijska postaja Polzela, ljudje pa so lahko darovali denar tudi po telefonu. Kot je povedal pater Ivan Ar- zenšek, je bil namen priredi- tve, ki je nedvomno uspela, vzbuditi v ljudeh željo in po- trebo, da naredijo nekaj za soljudi v stiski. Poleg župnij- skih uradov Savinjske doline so prireditev finančno podprli še gostišče Štorman iz Šempe- tra, mesnica Čas iz Žalca, OŠ Petrovče, pekarna Fijavž, bi- stro Amadeus, cvetličarna Bernarda iz Levca, trgovina Šolenček iz Šempetra, podjet- je Šarlah, Soboslikarstvo Oc- virk iz Arje vasi, gradbeno podjetje Slavko Vrhovnik iz Galicije in Šetisk iz Žalca. ALENKA TURNŠEK-JELEN Hmezad Kmetijstvo Žalec d.d. Vrečerjeva 8 ponovno objavlja razpis za najem objektov Ribogojnice najugodnejšemu ponudniku. Pogoji najema: -višino najemnine predlaga bodoči najemnik sam -zavarovanje plačila zalog rib, hrane, zdravil in drobnega inventarja se izvede z nepremičninami -prevzeti vse zaposlene delavce DE Ribogojnica -vzdrževati objekte in naprave v stanju, ki so ob prevzemu Rok za prijavo je 8 dni od objave. 14 KOŠARKA Polzela v pokalu z Idrijo Polfinalna para pokalnega tekmovanja (žreb je bil na Polzeli) sta 01impija-BWC in Polzela-Idrija, prireditelja pa bodo zaradi enakih ponudb Polzele in Idrije določili v naslednjih dneh. »Želeli smo se izogniti Olimpiji in za nasprotnike dobiti Mariborčane. Idrija je neobremenjena zelo nevarna, letos nas je edina poleg Ljubljančanov premagala v Savinjski dolini, toda z zmago si znova lahko zagotovimo sodelovanje v evropskem pokalu,« je dejal trener Boris Zrinski, ki je po dveh zaporednih zmagah s Polzelo spet drugi. V Krškem so skok dobili z neverjetnih 26:6, za dve točki metali odličnih 24:33 (73%) in za tri zgrešili vseh šest metov. Zadnje štiri minute Laščani so bili na gostovanju v Sežani zelo dolgo na pragu tretje zmage v gosteh. Štiri minute pred koncem so vodili s 84:79 in nato sploh niso več zadeli koša. Mednarodna sodnika Vidič in Pukl sta skupaj dosodila kar 64 osebnih napak (zaradi petih je predčasno moralo na klop pet »pivovarjev«) in ekipi sta izvedli natanko 90 prostih metov. Laščani v obdobju katastrofalne slabe igre nerazumljivo niti niso poskušali z metom na koš in s številnimi nepremišljenimi osebni- mi napakami domačim skoraj ponudili priložnost, da presežejo razliko 14 točk, s katero so dobili prvo tekmo v Treh lilijah. Košarica mladili Mladinsko moštvo Polzele se je uvrstilo na zaključni turnir državnega prvenstva, na katerem bodo igrali še vrstniki Litostroja, BWC in Olimpije. Kadetsko prvenstvo je že končano z zmago BWC. Končni vrstni red - A liga: Litostroj 19, BWC, Polzela 17, Olimpija 14, Krka 13, Postojna 10; B-2: Idrija 12, Jezica 10, Gorica 8, RLaško 6; B-3: Satex 12, Jesenice 9, Prebold 8, Loka 7; C-1: Elektra 11, Litija 10, Evropa 8, Comet 6; D-1: Medvode 11, Celje, Ptuj 9, Kemoplast 7. Kadeti: A-vzhod: BWC 19, Evropa 17, Olimpija 16, Domžale 14, Celje 13, Satex 11; B-vzhod: Rudar 19, Polzela 17, Jezica 16, Maribor 14, Comet 13, RLaško 1Q C-vzhod: Rogaška 18, Elektra 17, Zagorje 16, Ruše 15, Sobota 14, Koroška 8; D- vzhod: Interier 19, Hrastnik 18, Muta 15, Kemoplast 14, Ptuj 13, Kungota 10; E-vzhod: Maribor B, Lovrenc 6, Prebold 5. SKL proti finalu šolska košarkarska liga je po končanem predtekmovanju po regijah že pri osmini-finala, odločilni tekmi za druge naslove prvakov pa bodo 24.aprila v Ljubljani. V tekmovanju osnovnih šol je v prvih tekmah Livada Velenje tesno premagala Hudinjo Celje z 61:60, Rogaška je bila boljša od Lucije s 56:51, ekipi Gorice Velenje in Gabrovke pa sta tekmo preložili. V srednješolskem prvenstvu za dijake sta bili obe celjski moštvi uspešni. Šolski center je premagal Novo Gorico z 69:50 in Srednja trgovska šola ekipo Srednje elektro in strojne šole Kranj s 75:49. NAKUPNI CENTER »LAVA« VAM V TEH SPOMLADANSKIH DNEH NUDI BLAGO PO IZJEMNO UGODNIH CENAH: rozine 500 g 128,00 kava »Center« 100 g 125,00 rdeča pesa 690 g 185,00 čokolada velikonočna 100 g 82,00 keksi Jaffa biskvit 150 g 149,00 keksi Leibnitz mini čoki. 125 g 186,00 keksi Butter Leibnitz 200 g 159,00 vino namizno belo 1 I 159,00 pralni prašek VVeisser riese 3,6 kg 649,00 toaletni papir, zvitki, Tissue Sanja 8/1 339,00 NAJVEČJA IN IZREDNO UGODNA PONUDBA RAZNIH VRST KORIT ZA ROŽE, CVETLIČNIH LONČKOV VSEH VRST ZEMUE ZA PRESAJANJE, SEMENA ZA VAŠ VRT IN DRUGO. PREVERITE NAŠO PONUDBO IN PRIDITE V NAKUPNI CENTER »LAVA«, KJER BOSTE NAŠLI ŠE VRSTO DRUGEGA BL^GA KOT SO IGRAČE, ČOKOLADE IN SLADKE FIGURICE, VSE ZA BLIŽAJOČE VELIKONOČNE PRAZNIKE. ŠPORT mmmmmm PANORAMA KOŠARKA A-1 liga Moški - IS.krog: Podboč- je-Polzela 52:75 (26:31); Ja- godnik 16, Petranovič 12, Stavrov 8, Rovšnik, Cizej 6, Zaletel, Čmer 4, Udrih 2, Rituper 1; K.zidar-P.Laško 94:84 (41:50); Lisica 33, To- vornik 27, Jurak, Dončič 10, Blagotinšek, Jeras 2; Olim- pija-Satex 83:76, Republika- Idrija 86:57, Helios-Litostroj 77:83. Zaostala tekma: Pol- zela-BWC 79:73 (39:35); Pe- tranovič 26, Šamanič 18, Ja- godnik 15, Stavrov 8, Čmer, Cizej 4, Zaletel, Rovšnik 2. Vrstni red: Olimpija 36, Polzela 30, Satex, Republika 28, Helios, Litostroj 27, RLaško, Idrija 26, K. zidar 25, BWC (-), Podbočje 24, Rogaška 19. Ženske - 9.krog: Maribor- Ingrad 54:82 (24:44); Obrov- nik 20, Polutnik 19, Jurše, Pertinač 11, Potočnik 8, Čede 7, Ramšak 3, S.Vodopivec 2, A.Vodopivec 1: Ilirija-Sežana 95:60, Ježica-Odeja 120:46. Vrstni red: Jezica 38, Ingrad 33, Ilirija 29, Odeja 26, Mari- bor 24, Sežana 21. A-1 liga Moški - IS.krog: Comet- lUrija 102:88 (51:36); Novak 22, Dumančič 21, Plevnik 20, Sivka 16, Železnikar 12, Ne- rat 5, Ravnihar 4, Lušenc 2; Brežice-Kemoplast 59:83 (30:33); Gajšek, Kahvedžič 18, Sušin 13, Zorko 12, Urba- nija 11, Cerar 6, Madžarac 3, Knez 2; Litija-Zagorje 78:82, Slivnica-Krka 85:95, Loka- Radovljica 83:65, Triglav-Je- žica sinoči. Vrstni red: Loka 33, Krka 32, lUrija 30, Kemo- plast, Comet 29, Zagorje 28, Litija, Jezica (-) 27, Triglav (- ) 24, Radovljica 23, Brežice 21, Slivnica 18. Ženske - 9.krog: Comet- Šentvid 77:58 (40:30); Račič 32, Groleger 20, Šporar 13, Slatenšek 6, M.Ribič 5, Br- glez 1; Domžale-Pomurje 38:99, Jezica ml-Jesenice 113:17. Zaostala tekma: Po- murje-Šentvid 51:59. Vrstni red: Jezica ml, Šentvid 16, Comet, Pomurje 15, Domža- le 10, Jesenice 8. Bliga Za prvaka - 14.krog: Olimpija ml-Prebold 74:75 (38:36), Parklji-Rogla Atras 64:81 (35:34). Medvode-Ma- ribor 74:51, Gorica-Hrastnik 69:92, Cerknica-Radenska 98:95. Vrstni red: Olimpija ml. 21, Prebold, Radenska, Hrastnik 20, Rogla Atras 19, Maribor, Cerknica 17, Med- vode, Parklji 16, Gorica 14. Za obstanek - 14.krog: Elektra-Borovnica 93:68 (41:39), Janče-Portorož 74: 88, Bistrica-Vrhnika 118:74. Vrstni red: Bistrica, Janče 20, Portoj-ož 19, Kamnik 18, Snežnik 17, Elektra, Postoj- na, Vrhnika 16, Celje 15, Bo- rovnica 14. NOGOMET Miga ZO.krog: Publikum-Beltin- ci 3:2 (2:1); Sivko (10, 12), Štancar (64); Mura-Rudar 1:1 (0:1); Vidovič (8); Koper- Primorje 0:0, Gorica-Mari- bor 4:2, Korotan-Olimpija 1:0. Vrstni red: Primorje 41, Maribor 38, Gorica 33, Pub- likum 29, Rudar 27, Olimpija 26, Mura 25, Korotan 23, Beltinci 19, Koper 13. Il.liga 16.krog: Šentjur-Železni- čar4:0 (1:0); Zupane (2, 58), Kidrič (52), Kačičnik (83); Dravograd-Šmartno 2.0 (0:0), Črnuče-Ljubljana 2:1, Zagorje-Nafta 1:1, Vevče- Domžale 3:0, Drava-Naklo 2:1, Piran-Rudar 0:1, Jadran- G.opekarne 1:0. Vrstni red: Drava, Dravograd 32, Vevče 31, Nafta 29, Rudar (T), Šentjur 27, G.opekarne, Čr- nuče 25, Zagorje 23, Želez- ničar 21, Domžale 19, Šmart- no 18, Naklo 13, Jadran 12, Piran 11, Ljubljana 8. ROKOMET l.liga Moški - ŽO.krog: RLaško- Rudar 34:11 (13:5); Stefano- vič 6, Šerbec, Pajovič, Tom- šič 5, Vugrinec 4, Cvijič 3, Šafarič, Jelčič 2, Načinovič, Pungartnik 1; Gorenje-Krško 23:18 (13:10); Semerdijev 7, Bedekovič 6, Plaskan 4, Kre- jan. Cvetko 2, Ojsteršek, To- me .1; Dobova-Prule 31:28, Lisca-Akripol 21:27, Slovan- Jadran 20:24, Delmar-Pre- vent 31:24. 21.krog: RLaško- Gorenje 19:15 (12:8); Šerbec 7, Šajovič 4, Šafarič, Načino- vič, Stefanovič 2, Tomšič, Cvijič 1 za domače, Bedeko- vič, Cvetko 5, Krejan, Ilič 2, Tome 1 za goste; Akripol- Krško 21:25, Prevent-Lisca 31;21, Rudar-Dobova 22:21, Jadran-Delmar 24:16, Prule- Slovan 28:23. Vrstni red: R Laško 42, Prevent 28, Krško 23, Prule (-), Jadran, Akripol 22, Gorenje (-), Dobova 19, Delmar 18, Rudar 15, Slovan 14, Lisca 8. Ženske - 20.krog: Žalec- Krim 27:28 (16:14); Zidar 11, Pahor 8, Randl, V.Dolar 3, Kline, Kostjukova 1; Branik- Velenje 22:13 (8:6); Hudej 5, Vujovič 3, Raukovič 2, Rodič, Kralj, Kranjc 1; Kočevje-Izo- la 31:23, Piran-Olimpiaj 20: 37, Burja-Mlinotest 19:22, Polje prosto. Zaostala tekma: Krim-Olimpija 20:25. Vrstni red: Krim 35, Olimpija 33, Mlinotest, Žalec 28, Velenje 18, Piran 14, Kočevje 13, Branik 12, Burja 10, Izola 9, Polje 0. "^GLJANjf l.liga Moški - 16.krog: Gorica- CP Celje 8:0 (5653:5025; iz- gubili: Lešnik 894, Topič 827, Vodeb 837, Žnidarec 804, Cene 833, Salobir 830), Konstruktor-Iskra 2:6, Pro- teus-Norik 5:3, Hrastnik-Ru- dar 2:6, Brest-Hidro 3:5. Vrstni red: Iskra 30, Kon- struktor 26, Norik 22, Rudar, Gorica 18, Proteus 17, Hidro 12, Hrastnik 11, CP Celje 6, Brest 0. Ženske - 16.krog: Gorica- Miroteks 2:6 (2447:2597 - ekipni rekord kegljišča; zma- gale: Razlag 440, Tkalčič 433, Kardinar 465, Petak 445, izgubili: Šeško 404, Zu- pane 410), Proteus-Norik 2:6, Adria-Rudar 7:1, Izola- Sl.Gradec 4:4, Konstruktor- Triglav 2:6. Vrstni red: Mi- roteks 32, Norik 24, Adria, Rudar 18, Triglav 17, Proteus 14, Gorica 12, Izola 10, SI. Gradec 9, Konstruktor 6. Il.liga Moški - 16.krog: Korotan- Konjice 2:6, Fužinar-Šoštanj 7:1 (5312:5172), Litija-Žalec 6:2 (5145:4985), Radenska- Dravograd 3:5, Rudar Il-Čr- nomelj 6:2. Vrstni red: Ko- njice 24, Dravograd 23, Fuži- nar 21, Litija 20, Šoštanj 18, Črnomelj 15. Rudar II, Žalec 14, Radenska 6, Korotan 5. Ženske - 16.krog: Miro- teks Il-Gorica II 6:2 (2332:2204; zmagale: Košir 405, Stajic 395, Koštomaj 414, Razlag 393, izgubili: Lesjak 359, Čeh 366), Mi- klavž-Šoštanj 5:3 (2298:2284), Kočevje-Norik II 5:3, Brest-Korotan 3:5. Vrstni red: Miroteks II 29, Kamnik 18, Norik II 17, Ko- čevje, Korotan, Miklavž 16, Šoštanj 13, MTT 11, Gorica II 10, Brest 6. Ill.liga-vzhod Moški - IS.krog: Kovino- tehna-Petrol Celje 7:1 (5021:4884), Hrastnik-Kon- struktor II 2:6, Nafta-Loko- motiva 6:2, Miklavž-Sl. Gra- dec 3:5, Krilato kolo-MTT 2:6. Vrstni red: Konstruktor II 28, Nafta 25, MTT, Sl.Gra- dec 17, Miklavž, Hrastnik 15, Kovinotehan 14, Loko- motiva 12, Petrol 4, K. kolo 2.^ Ženske - 12.krog: Komcel- Impol 5:3 (2194:2173; zma- gale: Oblak 380, Cilenšek 382, Jurše 382, izgubile: Ramšak 347, Filipčič 345, Je- ranko 360), Nafta-Miroteks III 5:3 (2326:2275; zmagale: Stajic 391, Košir 413, Košto- maj 404, izgubile: Gluvič 370, Pajič 334, Vučenovič 363), Trebnje-Krško 2:6, Čr- nomelj-Krilato kolo 8:0. Vrstni red: Krško 17, Kom- cel 16, Miroteks III 15, Črno- melj 12, Impol, Nafta 11, Trebnje 8, K.kolo 7. Območna liga l.krog končnice - vaka: Kovinotehna II-Kq ce II 1:7, Rogaška-Laško od 5. do 8.mesta: Avto Ce Strojkovina 2:6, Ljubno.) mit 6:2; od 9. do 12.tn^ Šoštanj II-Komcel 6:2. Kc ce ml-Kvit 3:5; od 13. 15.mesta: Obrtnik-Zlatc 6:2, Izletnik prost. _ ODBOJKA Il.liga Moški - 17.krog: Salonij Šempeter 3:1 (10. 8. -7, i Portorož-Kovinar 0:3. Bre vica-Prvačina 3:0, Bled \\ tes 2:3. Vrstni red: Kovi 28, Brezovica, Šempeter Hoče 20, Vuzenica 16, Int Salonit II 14, Prvačina, 1 glav 10, Portorož, Bled II j Ženske - 17.krog: Šemp ter-Šenčur 3:0 (13, 8, 5)J štanj-Ruše 3:0 (6, 6, Kamnik-Mežica 3:2, Bled Solkan 0:3, Šentvid-Branil 3:0, Piran-Rogoza 2:3. V ni red: Šoštanj 32, Šempe 30, Branik II 26, Šentvid Ruše 18, Rogoza. Piran Mežica 14. Kamnik, Solk 10, Šenčur 8, Bled II 0. ' Ill.liga-vzhod Moški - 17.krog: Savinj Fužinar II 0:3 (-11, -1, -] Lenart-Braslovče 3:2 (11,6 8, -7, 12), Beltinci-Topolšii II 3:0 (7, 6, 2), Mislinja-M žica 3:1, Črna-Kurent 3: Vrstni red: Fužinar II 2 Behinci 22. Mislinja, Bi slovče 20, Mežica 18, Len; 14, Savinja, Črna 6. Kure 4, Topolšica II 2. Ženske - 17.krog: BotVi tanc 3:0 (13, 11, 13), Dravt grad-Dobje3:0 (3,2, 7),Pri valje Il-Puconci 3:1, Grani Benedikt 3:0, Radenci-Bn nik III 0:3, Črna-Step 3:1 Vrstni red: Branik III 31 Granit 28, Benedikt 26, Dn vograd. Črna 24, Prevaljel Vitanc 20, Boč 14, Step H Puconci 4, Radenci, Dobj 2. ŠPORTNIK MESECA ZA ŠPORTNIKA LETA še vedno uživate v rokometu! Pivovarna Laško je preje kar 26 glasov, Uroš Šerbec in Iztok Puc po 6 in vsi so na vrl) v svojih kategorijah. Tudi pri športnicah ni sprememb, * še vedno prisegate na Katarino Srebotnik. V minulem tednu so se najbolj izkazali atlet Gregor Canfc (7. mesto na dvoranskem SP), nogometaš Aljoša Sivko (il^ gola proti Beltincem), atletinja Anja Valant (udeleženka SP mladinsko moštvo košarkarjev Polzele (uvrstitev na fina'' turnir četverice), in košarkarice Ingrada (v končnico boi štartale z 2. mesta). SNOPIČ ŠPORT 15 NOGOMET Beltinci niso več mora po treh zaporednih porazih (0:1,1:2, 1:2) in remiju (1:1) yinanj kot letu dni je Milovan Tarbuk na klopi Publikuma liončno premagal Beltince! >,fvja trenutke smo igrali v brazilskem ritmu, toda bilo je tudi nekaj slabih obdobij. Nezanesljivost v obrambnih vrstah ■ posledica nastopa mlajših igralcev in že v Velenju bo z l^fiitvijo Blatnika in Hajduroviča drugače,« meni Tarbuk, ki |g zaradi poškodb moral predčasno zamenjati Romiha in l^lrka. Zmago je z dvema goloma v dveh minutah napovedal ^Ijoša Sivko, ki je pred polčasom zadel še tretjič. Iz prostega jjfela je s skoraj 30 metrov žogo poslal v levi zgornji kot, jodnik Lackovič je gol najprej priznal in ga na prigovarjanje jostov pravilno razveljavil. Razlog: Beltinci so postavljali živi Jid in takrat je potreben sodniški znak za nadaljevanje igre. Sivko ni upošteval in zaradr nešportne poteze dobil fmneni karton. Jarc:šesmo zivi! Velenjčani ostajajo specia- i Isti za gostovanja. S točko iz ^lurske Sobote imajo znova 1 najboljšo bilanco in so se po- : jiaknili v zgornji del lestvice. »Vračamo se med žive. Igra- i li smo veliko bolj srčno in ] borbeno, kot na spomladan- ski premieri z Gorico in vlo- žek se nam je vrnil v obliki ločke,« je uspeh na samosvoj i način pokomentiral Jarc in os- ; lal realist. «Z Muro smo še iietjič igrali neodločeno, toda igra je bila pod jesensko rav- f oio. Pozna se odhod številnih i igralcev in remi je velik plus (pred derbijem s Publiku- i nom,« je nadaljeval Jarc, ki je lil po bledem startu na udaru I fitikin bo spomladi vendarle 3hko računal na Demo, ki je .po skoraj štirimesečnih poga- iinjih ostal pri Rudarju. Uga petih držav Avstrijski prvoligaš Sturm ^Gradca je predlagal ustano- ritev lige petih držav, v kateri lii igrale druge ekipe nekate- rih prvoligašev (tudi Publi- liuma) iz Avstrije, Hrvaške, 'lilije. Madžarske in Sloveni- je. Celjani so z veseljem podprti predlog, saj za drugo ekipo že ilolgo iščejo nasprotnike. Lan- *o pomlad so bili po izstopu li^deč pripravljeni med tednom '§rati z drugoligaši, ki so bili prosti. Liga naj bi se začela že '^seni, za igralni dan je predvi- ''^n ponedeljek, za sodelovanje ^ so predvideni GAK, Sturm ''^^'ztrija), Croatia, Varteks, Za- §feb (Hrvaška), Udinese, Vi- [^nza, Triestina (Italija), Guere, ^.2ombathely (Madžarska), Go- Maribor, Mura, PubUkum Olimpija. I^opoša odstopil Medobčinska nogometna ^^^a Celje se je preimeno- ^^la v območno, sprememba Pi Se je zgodila tudi v organi- ?cijskem vrhu. Predsednik l^fis Ropoša je iz zdravstve- razlogov odstopil in zve- " bo kot vršilec dolžnosti ,"^'1 Zdravko Martun iz Laš- 1^ "'^ostaviti mlado ekipo, pre- k profesionalnemu in oži- ^ starih centrov so moji os- ^"^^^ projekti. Obseg delova- )e širok in zaradi še boljšega j^^loka informacij med klubi ^vezo je nujna zaposlitev ^^sionalnega sekretarja. Že moji predhodniki so si prizade- vali za oživitev nogometnih centrov, toda medtem smo iz- gubili še Žalec in Radeče. Nogo- met bi verjetno lahko najprej postavili na noge v Ljubečni in Vojniku, a le s sodelovanjem NZS. Zdajšnje pravilo o pirami- di mladih sekcij ubija naš nogo- met, potrebne so korenite spre- membe in na slabosti bomo s konkretnimi podatki opozorili našo krovno organizacijo,« je dejal Martun, ki je bil doslej podpredsednik zveze in je predčasno volilno skupščino predvidel za julij. ŠN brez prvoligašev Športna napoved bo do na- daljnjega brez naših najbolj- ših klubov. Združenje prvoli- gašev je, nezadovoljno z deli- tvijo denarja, do nadaljnjega prepovedalo uporabo njiho- vih imen. NZS se brani, da od Loterije Slovenije dobi desetino denarja od skupne vsote plačil in le 5 odstotkov v primeru, ko so na listkih tuji klubi. Jeseni so de- nar na zahtevo združenja med klube in zvezo deUli v razmerju 70:30, zdaj pa združenje men- da zahteva najmanj 90 odstot- kov denarja. Klubi so si jeseni razdelili 4,5 milijona tolarjev, spomladi pa bo zaradi prepove- di združenja ves denar ostal zvezi. Po raziskavi iz zadnjega obdobja so vplačila večja, ko so na stavnih listkih tuji in ne domači klubi. ŽEUKO ZULE V mejah pričakovanj Na dvoranskem svetovnem prvenstvu v atletiki Cankar finalist skoka v daljavo, Valantova izpadla v kvalifikacijah troskoka Gregor Cankar na dvoran- skem svetovnem prvenstvu v atletiki ni samo obdržal stika z najboljšimi skakalci v daljavo, marveč je s 7.me- stom zabeležil najboljšo slo- vensko uvrstitev, druga celj- ska reprezentantka Anja Va- lant pa v troskoku s 17.me- stom ni veliko zaostala za pričakovanji. »Ni bilo slabo. Osmica je padla, bil sem tretji Evropejec in zastavljena cilja sem izpol- nil,« je dva dni po nastopu v Bercyu ocenjeval Gregor Can- kar, ki je bil pod močnim vti- som dolgih skokov nosilcev kolajn. »Neverjetno, kaj tak- šnega se lahko zgodi le en- krat. Na svetovnem prvenstvu v Atenah bodo daljave krajše, za kolajne zanesljivo ne bo potrebno skočiti 841 cm in tudi v dvorani ne bo nikoli več takšne tekme.« Po dveh prestopih je v zad- nji seriji kvalifikacij prvič le- tos preskočil magično mejo osmih metrov. V finale se je uvrstil z 804 cm (norma je bila 795 cm) in zaradi neza- nesljivega začetka ni bil za- skrbljen. »Prestopa sta bila minimalna, na desko sem obakrat prišel dokaj natančno in zato sem v zadnji serijo šel na polno. Če bi bila norma 785 cm, bi še nekoUko lahko taktiziral, tako pa nisem imel nobene izbire. Vedel sem, da moram zadeti zalet, odrinil sem se šele na začetku deske in vseeno zmogel osmico,« je o petkovih kvalifikacijah go- voril Cankar. V finalu je že v uvodni seriji kar pet atletov skočilo čez osem metrov. Cankarju je naj- boljši rezuhat (802 cm) uspel v drugi seriji, nato pa s 783 in 790 cm ter še dvema presto- poma ni izboljšal izhodišča. »Sposoben sem bil za okrog 820 cm in toliko je bil tudi dolg zadnji skok. Nikdar mi ne bo jasno, zakaj se je sodnik odločil za prestop in tudi na posnetku se nič ne opazi. V plasteUnu je ostala sled, že pri prestopu za samo milimeter pa se pozna odtis in odločitev je bila skoraj zanesljivo v mo- jo škodo,« se je na zadnjo zimsko tekmo ozrl Cankar. Prednost ima študij Celjanu je v Parizu uspel skok sezone, po prehodu k trenerju Djordjeviču leta 1993 pa je vsako leto dosegal oseb- ne rekorde. Letos se je njegov silovit razvoj nekoliko zausta- vil, vendar se je s skoki čez osem metrov ustalil v eliti, njegovo 7.mesto pa je najbolj- ša slovenska moška uvrstitev v zgodovini dvoranskih SP. Za osebnim rekordom (13,63 m) je zaostala Anja Va- lant, ki vseeno ni bila razoča- rana. »Ni bilo briljantno, a tu- di ne katastrofalno,« je povze- la svoj nastop. Prestop, 13,36 m in v zadnji seriji nekaj čez 13 m - to je pariška bilanca mlade Celjanke, ki je v svoji prvi članski sezoni nekoliko drugače opazovala konkuren- co. »Vsako leto je močnejša. Zdaj je za dober rezultat po- treben že troskok čez 14 m in največ rezerve imam v prvem skoku. V povprečju je dolg okrog 4,5 metra, toda izbolj- šam ga lahko na pet metrov,« je prepričana Valantova. Nor- ma za finale je bila kar 13,80 m in po uspehih v mladinski konkurenci bo uveljavitev v eliti nekoliko težja tudi zavo- ljo študija. Daljava - moški: l.Pedrosu (Kub) 851, 2.Sosunov (Rus) 841, 3.Green 841, 4.Walder (oba ZDA) 824, S.Beckford (Jam) 817, G.Tretjak (Rus) 812, 7. Cankar (Slo) 802, S.Vasdekis (Grč) 799 itd; tro- skok - ženske: l.Lasovskaja (Rus) 15,01, 2.Hansen (VB) 14,70, S.Kasparkova (Češ) 14,66 ... IZ Valant (Slo) 13,36 itd. »Nisem profesionalna atleti- nja, marveč ima študij ekono- mije rahlo prednost. V roku želim končati 1. letnik in zato ni povsem zanesljivo, če se bom udeleževala daljših pri- prav. S tekmovanji na prostem bom morda začela šele maja, osnovni moto treningov pa je seveda napredovati in zato na- črtov o vrhunski atletiki nisem opustila,« sporoča Valantova, ki je v Parizu za eno mesto zaostala za uvrstitvijo iz Barce- lone 1995. Takrat s 13,20 m, kar je dokaz o hitrem razvoju ženskega troskoka. ŽEUKO ZULE Ostal v vrhu: Gregor Cankar Kartica za aktivne Olimpijska kartica številnih ugodnosti po 3000 tolarjev že v prodaji - Prva akcija konec meseca na Rogli Zadnjo marčevsko soboto bo na Rogli tudi konkretno zaživel projekt Olimpijske kartice, ki predstavlja prvi rezultat sodelovanja sloven- skega turizma in športnih ustanov. »Cilj kartice ni vrhunski športni rezultat, marveč ak- tivno preživljanje prostega ča- sa, spoznavanje novih šport- nih zvrsti, preizkušanje šport- ne opreme in prijateljsko dru- ženje,« je projekt označil se- kretar odbora športa za vse OKS-ZŠZ Damjan Pintar. Za prvo leto načrtujejo, da bi pro- dali najmanj 10.000 kartic, ki zagotavljajo številne ugodno- sti pri preživljanju aktivnega prostega časa in pripravah nanj. Ugodnosti se programsko delijo na športno-turistične prireditve, aktivne vikende v sodelujočih športno-turistič- nih središčih, nakup športne opreme s popusti in nezgodno zavarovanje. Vsi štirje osnovni sklopi pospešujejo aktivni po- čitek in spodbujajo skrb vsako- gar za svoje zdravje. Gre za športno-turistične prireditve, ki bodo za imetni- ke kartic enkrat mesečno vse do konca leta, aktivne vikende v partnerskih centrih (Unior Turizem, Terme Čatež, neka- tera zdravilišča, bovški hoteli itd), nakupi določene športne opreme bodo možni s popu- sti, v Dispanzerju športne me- dicine v Celju pa bodo po nižjih cenah (14.700 tolarjev) omogočili zdravniški test Eu- rofit ter ob ponedeljkih po telefonu (481-227) delili brez- plačne nasvete. Na uvodnem aktivnem kon- cu tedna na Rogli (kontaktna oseba je Vlasta Žurej, tel: 768- 1116) so kot glavne vsebine opredeljeni alpsko smučanje, snovvboard in teki (imetni- kom olimpijske kartice pripa- da dnevna smučarska vozov- nica), kot dodatni program pa Kastnerjev družinski kotiček in testiranje opreme, Polarje- vo vadbeno svetovanje z ob- vladovanjem srčnega utripa. trening varne avtomobilske vožnje z Branetom Kiizmi- čem, testiranje vozil Audi in Montova modna revija smu- čarske konfekcije. Kartico lahko pridobijo osebe, ki so dopolnile 15 let (vse bonitete razen zavaro- vanja veljajo tudi za enega otroka), velja eno leto in sta- ne 3000 tolarjev. Za prodajo in distribucijo skrbi Kompas Holidays s partnerskimi agencijami po vsej državi. »Šport je zelo pomemben segment slovenske turistične ponudbe. Olimpijska kartica je prva konkretna akcija pos- peševanja prodaje slovenske turistične ponudbe domači javnosti,« je prepričan Franci Križan, direktor Centra za promocijo turizma Slovenije, ki je skupaj z Olimpijskim ko- mitejem snovalo novost s po- dročja šport za vse. Ž.Z. športni j koledar" PETEK, 14.3. KošaHca Podčetrtek: Podčetrtek-Gro- suplje (5. krog končnice C lige, 201_ SOBOTA, 15.3. Kegljanje Celje: CP Celje-Konstruktor (17. krog I. moške lige, 17); Mi- roteks-Konstruktor (IZ krog 1. ženske lige, 14.30); Slovenske Konjice: Konjice-Litija, Žalec: Žalec-Radenska Dravograd: Dravograd-Šoštanj (17. krog 11. moške lige, vse 16); Kamnik: Kamnik-Miroteks (13.30), Pre- valje: Korotan-Šoštanj (IZ krog 11. ženske lige, 14); Celje: Petrol- Sl.Gradec (17 krog 111. moške lige, 10). Košarka Rogaška Slatina: Rogaška- Podbočje (19), Polzela: Polzela- Republika (19.30), Maribor: Sa- tex-P.Laško (19. krog A-1 moške lige, 20); Šentjur: Kemoplast- Loka (19), Novo mesto: Krka- Comet (19. krog A-2 moške lige, 20); Celje: Ingrad-Ježica (19), Murska Sobota: Pomurje-Ježi- ca ml. (10. krog končnice 1. žen- ske lige, 18); Polzela: Prebold- Medvode (16.30), Slovenske Konjice: Rogla Atras-Cerknica (19), Vrhnika: Vrhnika-Celje (5.krog končnice B lige, 19.30). Nogomet Velenje: Rudar-Pubhkum (21. krog 1 lige, 15). Rokomet Velenje: Gorenje-Akripol (22.krog 1. moške, 19). NEDEUA, 16.3. Kegljanje Celje: Kovinotehna-Kon- struktot 11 (17 krog 111. moške lige, 13); Miroteks 111-Komcel (13. krog 111. ženske lige, 10). Košarka Lucija: Portorož-Elektra (5. krog končnice B moške lige, 18). Nogomet Šmartno ob Paki: Šmartno- Drav9 Renče: G.opekarne- Šentjur (IZkrog 11. lige, obe 15). Rokomet Celje: P.Laško-Barcelona (pr- va polfinalna tekma pokala pr- vakov, 18). TOREK, 18.3. Košarka Ljubljana: Olimpija ml-Rogla Atras (6. krog končnice B moške lige, 17). SREDA, 19.3. Košarka Laško: RLaško-ldrija, Ljub- ljana: Olimpija-Polzela, Postoj- na: Republika-Rogaška (20. krog A-1 moške lige); Sloven- ske Konjice: Comet-Radovljica (vse 19); Maribor: Slivnica-Ke- moplast (20. krog A-2 moške lige, 18); Nova Gorica: Gorica- Prebold (19), Šoštanj: Elektra- Snežnik (6. krog končnice B moške lige, 18). Rokomet Velenje: Velenje-Kočevje (17), Ajdovščina: Mlinotest-Ža- lec (21. krog l.ženske lige, 19). 16 ŠPORT Odločala bo obramba V nedeljo ob IS.uri prva polfinalna tekma pokala prvakov v rokometu Pivovarna Laško-Barcelona Barcelona v evropskih ro- kometnih pokalih izgublja še redkeje kot Chicago v košar- karski NBA ligi! Bilanca zad- njih štirih sezon je 42 tekem, 34 zmag, 3 remiji in 5 pora- zov, toda v Celju se super moštva devetdesetih ne boji- jo. »Želimo skalp velike eki- pe,« je pred nedeljsko prvo polfinalno tekmo pokala pr- vakov skupno sporočilo. Puc je v ponedeljek začel s treningi (Zovko je priznal, da se je poškodoval že na pripravah v Portorožu in nato vseeno igral v Slovenj Gradcu) in njegov na- stop ni več vprašljiv. Drugi so imeli v zadnjem obdobju težave s prehladi in lažjimi oblikami gripe, kar se jim pozna na moči, toda za tekmo z evropskimi pr- vaki seveda ne bo problemov. Druga polfinalna tekma Kiel-Zagreb bo v nedeljo ob IS.uri v Hamburgu z nepo- srednim prenosom na N3. So- dila bosta Gallego in Lamas iz Španije. »Če ne osvojiš evropskega naslova, nisi nič naredil,« je namignil Zovko in nakazal lo- gična pričakovanja. »Tekmo lahko dobimo v obrambi, toda Barcelona je zelo dobra proti agresivnim postavitvam in zato smo ves čas pripravljali tudi obrambo 6-0,« ocenjuje celjski trener, ki računa na več oblik obramb. »Tudi na takšne, ki jih v ligi prvakov še nismo igrali, kajti s samo eno zanesljivo ne bomo vso tekmo enakovreden nasprotnik.« Pri obrambi 6-0 je Lapajne boljši od Perica in trener naših prvakov je dal vedeti, da bo morda več kombiniral z vratar- jema. Na srednjem pričakuje 0'Callgahana in na desnem bo- ku Garraldo, težave pa bi znale biti z Barcinih 5-1-1. Gorenje je v nedeljo v prvenstveni tekmi s podobno postavitvijo krepko namočilo Celjane, ki četrt ure niso dosegli gola in naredili kar 15 tehničnih napak. »Obramba 5-1-1 je pritisk na vse tri zunanje igralce in upoča- sni igro nasprotnika. Morali se bomo razširiti in bolj napadati z bokov,« meni Rastko Stefano- vič, ki zelo dobro pozna roko- metaše Barcelone. Proti večini je s Proleterjem igral že leta 1991 v finalu pokala prvakov (23:21,17:20) in predlani s Teu- crom v španskem prvenstvu. »Ne verjamem, da bodo zače- li s tesnim pokrivanjem Puca ali katerega drugega igralca, one- mogočiti nas bodo poskušali z elastično obrambo in zlasti iz- kušnje so njihov najmočnejši adut. Že nekaj let so v evrop- skem vrhu, naučili so se zma- govati težke tekme in so vajeni temperamentne publike. Nji- hovi navijači so tudi zelo ognje- viti, toda Golovec je za polovico manjši od Blaugrane in morda se bodo počutili nekoliko utes- njene,« pravi Stefanovič. Miro Požun je zaskrbljen za- radi sodniške dvojioe iillovv- Liibker, ki je idealna za goste. »Barcelona je zaščitena,« meni Požun in je očitno spregledal, da sta Nemca novembra sodila tekmo Caja Cantabria-Pivovar- na Laško. »Ocene španskega trenerja Rivere godijo in oba sva približno enakega mnenja, da so možnosti 50:50. Pred žre- bom sem si želel Zagreb in kot drugo možnost Barcelono, ki nasprotniku dovoli igrati. Če bomo izkoristili vse potenciale, bo tudi rezultat ugoden,« je prepričan Zovko. Vstopnice so pošle v enem dnevu in dvorano (sedeži zno- va ne bodo oštevilčeni) bodo odprti ob 15.30. Za obiskovalce bodo pripravljeni kartoni v ze- leni in rumeni barvi, tako da bi bil Golovec odet v klubske bar- ve, Florijani napovedujejo veli- ko lutko svojega zaščitnika ... ŽEUKO ZULE Španci so bili v letošnji sezoni že poraženi v Golovcu, zato Šerbec & Co. napovedujejo še večji uspeh. Barca že prvak Evropski prvaki so v soboto tudi teoretično sedmič v zadnjem desetletju postali tudi španski - Rivera: »V Celju na zmago!« Napovedi so se uresničile. Barcelona je v sobotnem 27.krogu tudi teoretično dvanajstič postala španski prvak in bo v Celju gostovala kot udeleženec na- slednjega pokala prvakov. Po zmagi v Irunu z 29:25 (15:12) in porazu Ade- marja v Santanderju s 24:30 je pred- nost povečala na nedosegljivih sedem točk, sinoči pa je v svoji Blaugrani igrala s Cajo Cantabrio. Barcelona je po uvodnem izenačenju (2:2) kmalu povedla s 6:3 in razliko treh golov držala do odmora. Drugi polčas je začela s serijo treh zaporednih golov, nakar je visoka razlika (18:12) v obdobju manjše krize skopnela le na dva gola (24:22). Končalo se je vendarle z zanes- ljivo zmago prvakov, ki so nekoliko naka- zali taktiko za prvo polfinalno tekmo pokala prvakov. Urdangarin je tesneje pokrival Elgorriaginega levega zunanje- ga Peruničiča (zadel je le enkrat) in najbrž bo v Golovcu zadolžen za Puca. Urdangarin, Ortega, Garralda in Šep- kin so dosegli po 5 golov, 0'Callaghan 4, Masip in Gujiosa po 2 ter Soler 1. Prvič je igral tudi romunski reprezentant Dedu, z njim je Barcelonina obramba še močnej- ša, toda v pokalu prvakov nima pravice nastopa. »Disciplina je temelj naših uspe- hov,« pravi trener Rivera, ki je zadnji teden umiril ritem treningov: v ponede- ljek dva, v torek in sredo le jutranji, v četrtek večerni, v petek spet dva in v soboto pot v Slovenijo. »Tekmi s Celjem bosta naši najtežji v letošnji sezoni, toda vseeno gremo po zmago. Barcelona mora zmagati prav vsako tekmo,« je odločen Rivera. Kape- tan Masip in Garralda sta prav tako pre- vidna in kot največje celjske adute ome- njata legionarje Puca, Načinoviča (za špansko tiskovno agencijo EPA sta vete- rana), Perica in Stefanoviča, ki dobro poznajo mednarodni rokomet. Rivera ima zelo veliko kvalitetnih kombinacij, s katerimi nenehno pritiska na nasprotnika. Na srednjem bo verjetno začel 0'Callgahan, na bokih bosta Masip in Garralda. Druga kombinacija je Soler- Masip-Garralda in tretja Masip-Garralda- Urdangarin, ki je zelo pogosta pri globo- kih obrambah. Ključni mož Barcelone je vendarle še vedno krožni igralec Šepkin, ki je v polni formi in v takšnih primerih so modro-rdeči nepremagljivi. Barcelona je v treh evropskih poka- lih odigrala 135 tekem (90 v pokalu prvakov, 49 v pokalu pokalnih zmago- valcev in 6 v pokalu EHF). Iztržek je 92 zmag, 7 remijev in Na derbijih španskega prvenstva je imela Barceloni v Blaugrani v povprečju po 3000 gledalcev, za povratno tekmo s Celjem pa računa na dvakrat večji obisk. Blaugrana je v neposredni bližini štadio- na Nou Camp, na katerem bo izjemoma v nedeljo zvečer (Barca v četrtek v Stock- holmu igra povratno tekmo pokala po- kalnih zmagovalcev) nogometna tekma Barcelona-Sevilla. Mnogi so prepričani, da bodo navijači najprej odšli na rokomet in nato na nogomet, v Kataloniji pa pre- vladuje prepričanje, da so evropski prva- ki v dvoboju s slovenskimi v rahli pred- nosU. ELVIDA ANGEL El Mundo Deportivo, Barcelona Enric Masip s pokalom evropskih prvakov. Zalčanice namučile prvakinje Osnovni ligaški del rokometnega prvenstva gre počasi] koncu. V obeh konkurencah bodo končnico igrali v trel skupinah; v dveh za prvaka in v zadnji za obstanek, nati pa bodo še tekme za končne uvrstitve. , V ženski ligi je v derbiju Žalec doma tesno izgubili državnim prvakom Krimom, ki je bil na robu poraza. Mei najboljšimi je bila Irena Pahor (na sliki), vodstvo domačeg kluba pa je vložilo protest na sojenje Krsriča in Ljubica i Kozine. Ženska reprezentanca zdaj nadaljuje s kvalifikacijan za SP (za tekmi s Francijo sta kandidatinji tudi Hudejevai Velenja in Randlova iz Žalca), na nastop v mladinski al kadetski reprezentanci pa lahko upajo Grudnik, Stevanovi( Kranjc, Raukovič (vse Velenje), T. Dolar, Šimek, Randl ii Križanec (vse Žalec). Foto: GREGOR KATll Final-f our tudi v roicometu Zaključni turnir pokalnega tekmovanja bo prvič tudi rokometu in za razliko od dosedanjega dela v polfinalu n bo več povratnih tekem. Moški turnir s polfinalnima paroma Prule-Gorenje in Preven Pivovarna Laško bo 2. in 3.maja, ženske (Žalec-Olimpija, Krin Mlinotest) pa bodo igrale 24. in 25. maja. Organizatorja obe turnirjev še nista določena, ker prijave ne ustrezajo razpisu Požežnilc-Repenšelc na MSP ^ Rokometna sodnika Janko Požežnik (Celje) in Darki Repenšek (Rečica ob Savinji) bosta od 29. julija do id avgusta v Slonokoščeni obali sodila na svetovnem prvens tvu za mladinke. Predvidena sta bila tudi za sojenje na sredozemskih igrali vendar bosta zaradi priprav na MSP skoraj zanesljivo odpove dala udeležbo. Za oba bo to prvo veliko tekmovanje, potem!« sta izpit za mednarodna sodnika opravila leta 1994 in bost naslednje mesec v okviru predkvalifikacij za evropsko prvens tvo sodila tekmo Izrael-Ciper. Le z enim tujcem? Predsedstvo RZS je drugo moštvo Pivovarne Laško zarad večkratnega kršenja pravil kaznovalo z igranjem izven kon kurence, ker je Robi Šantl licenciran tudi za prvo moštvo. Najbolj revolucionarna sta predloga o omejitvi prestopov tujce' in številu tujih igralcev pri nas do leta 2000. V sezoni 1999/2O0I bi prvoligaši lahko imeli le enega tujca, o obeh predlogih pa bodi v mesecu dni svoje pripombe povedali tudi klubi, selektorja strokovni svet... O morebitnih novosti bo odločala skupščina. Zlati puščici Zmagovalca najbolj množičnega strelskega tekmovanja koroške, šta- jerske in zasavske regije za zlato puščico sta s puš- ko Vili Ravnikar in s pi- štolo reprezentant Simon Veternik. Pištola: I.Ravnikar (Ko- vinar) 583, 2.Hrovat 581, 3.Klovar (oba Juteks) 573, 4.Fevžer (Konjice) 569 itd; pištola: 1.Veternik (Mrož) 572, 2.Trstenjak 567, 3.Fre- ce (oba Celje) 565, 4.Tka- lec (Poženel) 564 itd. Fina- la bosta na Ptuju, ob obeh zmagovalcih pa imata gle- de na rezultat veliko mož- nosti za nastop tudi oba drugouvrščena. TJ. RoševazaEP Strokovni svet in izvrš' odbor PZS sta potrdila kal didate za glavne poletne H' stope (EP in MEP), med I" terimi je po pričakovanju t| di mladinka Urška Roš' Celja. Roševa je že evidentna ka^ didatinja za mladinsko evrof sko prvenstvo v Glasgo^^ Maja Cunjak zaradi poškodb pozimi ni veliko trenirala' nastopala ter je skupaj z A'" Valcl in Urško Bagari pot^l cialna kandidatinja. Normaj čas 12.mesta z lanskega rok za izpolnitev pa je 22-^' Urška Roš je tudi kandidati^ za absolutno evropsko ■ venstvo v Sevilli in trendi'' za normo zaostaja le še odstotke. 2. SNOPIČ KULTURA 17 Na svetu je preveč »mrtvih« ljudi Z duhovnikom Branetom Brezovnikom o njegovih pesmih \/erjetno ni veliko prilož- ijosti, da bi prisluhnili pe- .^im, ki jih piše duhovnik, pretekli teden so imeli tak- .„0 priložnost v Gornjem gradu, kjer so pripravili Ve- na Attemsovem trgu, v soboto pa na Rečici, kjer so pripravili čitalniški večer. obeh prireditvah je svoje pesmi prebiral Brane Bre- jovnik, ki kot duhovnik dela I (Gornjem Gradu, rojen pa I je bil na Rečici. »Seveda ni tako pogosto, da '■ bi duhovniki pisali pesmi. ' \iajbolj znan pesnik je bil Gre- ' gorčic,« je začel pogovor Bra- ■ ne Brezovnik. »Človek, če želi ' biti človek, mora povedati to, ; tar čuti, mora se vživeti v telo ' in duha, v človekovo naravo in i resolje.« Pisanje pesmi pomeni za Braneta pravo strast, prvo pe- sem pa je napisal v 5. razredu osnovne šole. »Od takrat na- (prej nenehno pišem. Če ne bi (pisal, mislim, da ne bi bil člo- vek, saj mi pisanje pomeni nekaj človeškega. V tem naj- idem odnos do ljudi, narave in iBoga. Če tega ne bi našel, me ne bi bilo. Vsak kamen, vsaka jruda zemlje so v bistvu do- mačija moje babice. Od tu na- fiej je vsaka ponovljena stvar v zvezi z zemljo, vesoljem... fmitev k mojim koreninam. Brez korenin je vsaka stvar, ludi človek, bolj mrtev kot kamen,« je prepričan gornje- grajski duhovnik. Dr. Taras Kermauner je v recenziji Branetove pesniške zbirke Poševni rez duha, ki je izšla pri Mohorjevi družbi, zapisal, da gre za nežne, lepe pesmi. »Vse moje pesmi, tudi v knjigi, so filozofski odsevi našega življenja. S svojo poe- zijo želim dopolniti vsakdanje življenje, ki je nerazumljivo. Predvsem bi rad, da bi ljudje začeli razmišljati, kajti če člo- vek ne razmišlja, je mrtev. Zdi se mi, da je danes na svetu preveč mrtvih ljudi, ki se ne znajo pogovarjati, ne znajo razmišljati...« Brane Brezovnik ne le da piše pesmi, v zadnjem času jih na različnih kulturnih ve- čerih tudi prebira, in zdi se, kot da so ga v Zgornji Savinj- ski dolini na novo odkrili. »Svoje pesmi prebiram že od študentskih let. Zelo pogosto se je to dogajalo v Mariboru, ko sva s slikarjem Ervinom Kraljem sodelovala na pre- cejšnjem številu razstav in li- terarnih večerov. Verjetno pa me res v dolini nekako na novo spoznavajo, saj v doma- čem okolju nisem živel prak- tično 20 let.« Gornjegrajski duhovnik skr- bi za kar precej veliko faro, pod njegovo okrilje pa sodi tudi najmogočnejša slovenska katedrala, vendar kot pravi Brane Brezovnik, se da delo brez težav usklajevati. »Vedno je dovolj časa za duhovnost, za kulturo, skratka za to, da na trenutke začutiš življenje kot je oziroma kot naj bi bilo.« Še eno moč svojih pesmi rad poudari Brane Brezovnik: »Pesmi so posledica mojega prepričanja. So to, kar mishm, čutim in verjamem. Tudi s po- močjo pesmi lahko izrazim to, v kar sem prepričan.« Bliža se čas velike noči, enega najpo- membnejših krščanskih praz- nikov, ki ga Brane Brezovik doživlja popolnoma po svoje: »Velika noč pomeni zame no- vo energijo, nov način življe- nja. Nekaj, kar se porodi iz preminulega, nekaj, kar do- slej ni bilo, odslej naprej pa je.« URŠKA SELIŠNIK Foto: JOŽE MIKLAVC Duhovnik Brane Brezovnik. NA DANAŠNJI DAN 14. MAREC 1854 - Rodil se je nemški bakteriolog Paul Ehrlich, ki je skupaj z Japoncem Hato našel zdravilo proti sifilisu, uteme- ljitelj sodobne kemoterapije in dobitnik Nobelove nagrade leta 1908 (umrl leta 1915). 1875 - Rodil se je slovenski botanik in genetik Franc Je- senko, ki se je ukvarjal pred- vsem z genetiko rastlin in je križal pšenico in rž (umrl leta 1932). 1879 - Rodil se je eden naj- večjih fizikov našega časa Al- bert Einstein, avtor splošne relativnostne teorije in dobit- nik Nobelove nagrade leta 1921 (umrl leta 1955). 15. MAREC 1883 - Rodil se je slovenski slikar, grafik, skladatelj in muzikolog Saša Aleksander Šantel, avtor portretov, krajin in tihožitij (umrl leta 1945). 1963 - ZDA so predlagale, naj bi med Washingtonom in Moskvo delovala neposredna telefonska zveza, ki so jo kr- stili za rdeči telefon. 16. MAREC 1750 - Rodila se je nemška astronomka Karoline Hersc- hel, odkriteljica osmih kome- tov in več meglenic (umrla leta 1848). 1789 - Rodil se je nemški fizik Georg Simon Ohm, ki je razkril temeljne zakonitosti o uporu električnega toka Šl = U/R in po katerem se imenuje enota zanj (umrl leta 1854). 1849 - V Kanalu ob Soči se je rodil slovenski skladatelj Josip Kocijančič, ki je kot pe- vovodja na Goriškem veliko storil za utrjevanje narodne zavesti (umrl leta 1878). 17. MAREC 1834 - Rodil se je nemški strojni inženir in izumitelj pr- vega bencinskega motorja z visokimi obrati (neodvisno od Karla Benza) Gottlieb Wil- helm Daimler, eden od ute- meljiteljev avtomobilske in- dustrije (umrl leta 1900). 18. MAREC 1844 - Rodil se je ruski skla- datelj, dirigent in glasbeni pe- dagog Nikolaj Andrej evič Rimski-Korsakov, mojster ru- ske nacionalne opere (umrl leta 1908). 1858 - V Parizu se je nemški inženir Rudolph Diesel, ki je leta 1893 zgradil motor, ki de- luje podobno kot Ottov, le da za vžig zmesi goriva in zraka ne potrebuje električne iskre (umrl leta 1913). 1904 - Rodil se je slovenski pesnik (Bori) Srečko Kosovel, najpomembnejši slovenski impresionistični poet (umrl leta 1926). 19. MAREC 1813 - Rodil se je eden naj- bolj znanih raziskovalcev Afrike David Livingstone, si- cer škotski misijonar in odkri- telj znamenitih Viktorijinih slapov na reki Zambezi (umrl leta 1873). 1968 - Ameriški predsednik Lyndon Johnson je podpisal za- kon, s katerim je bila odpravlje- na zlata dolarska podlaga. 20. MAREC 43 pr.n.št. - Rodil se je rim- ski pesnik Ovid, s polnim ime- nom Publius Ovidius Naso, avtor pesmi z ljubezensko in mitološko tematiko (umrl leta 17 pr.n.št.). 1828 - Rodil se je norveški pesnik in dramatik Henrik Ib- sen, ki velja za enega največ- jih dramatikov v svetovni lite- raturi (umrl leta 1906). 1921 - Rodil se je slovenski kritik, esejist in literarni zgo- dovinar Dušan Pirjevec, avtor literarnih interpretacij s feno- menoloških izhodišč in raz- prav o slovenski estetski in fi- lozofski misli (umrl leta 1977). ZAPISOVANJA ■i Instant Replay^ Leta 1965. ko je Slovenija gostila Svetovno prvenstvo skupine B v hokeju na ledu, ko je bil Tivoli vseskozi poln kot je danes le še na tekmah Smel- ta Olimpije v Evropski košar- karski ligi in na večnih hokej- skih derbijih med Olimpijo in Jesenicami, se je zgodila tele- vizijska revolucija. Njena glav- na akterja pa sta bila Peter Mori in Beno Hvala. Kaj se je zgodilo? Hja, nisem prepri- čan, da kaj prida tukajšnjih državljanov ve. da se je Slow Motion in Replay. počasen po- snetek in ponavljanje, rodilo v Sloveniji. Na slovenski televi- ziji in to ravno ob hokejskem svetovnem prvenstvu. Ker je plošček pač prehiter. da bi ga prosto oko zabeležilo natanč- no v tistem trenutku, ko je prešel gol črto. ko je skratka padel gol, sije bilo treba nekaj izmisliti. In to je Replay. Sig- nal, ki sta ga iz RTV centra z modulacijo preko linka nazaj v Tivoli in od tam v svet poši- ljala junaka televizije na Slo- venskem. Seveda je bil čas med realnim aktom in njego- vo ponovitvijo daljši kot je da- nes. Še več, ponavljanje ni bilo upočasnjeno. Ker še ni bilo Slow Motiona. Tega sta ista heroja prvič uporabila pet let kasneje na smučarskih poletih v Planici. Ko sta skakalca na- mesto pet sekund v zraku dr- žala kar deset in še več se- kund. Ja, leta 1970 je človek prvič zares postal ptica. Kaj letala in helikopterji, pa balo- ni in padala, človek je z upora- bo Slow Motiona in Replaya postal ptica. Brez tehničnih sredstev je lebdel v zraku. Ne- skončno dolgo časa. Seveda so danes to samou- mevne stvari. Danes nogomet- ne tekme niti ne spremljamo tako zavzeto, danes nas ne vrže s stola že takrat, ko gredo napadalci v napad proti nas- protnikovemu golu, pač pa še- le takrat, ko je bil dosežen gol. Dramaturški višek pa se zgodi v trenutku, ko režiser ponovi akcijo in gol. Tekme skratka ne spremljamo tako zavzeto, ker vemo. ker smo navajeni, da nam ga bo režiser tako in tako še enkrat pokazal. In to je bistvo Replaya in Slow Motio- na. Dramaturški višek, torej. Ne analiza ali je bil gol res dosežen ali si ga je sodnik izmislil, kar je druga plat In- stant Replaya in Slow Motio- na, pač pa dramaturški višek. Ker sodnikove odločitve so pač nespremenljive. Denimo boks. Gledalci pred televizijskimi ekrani bedimo vso noč, da bi si ogledal borbo med dvema boksarjema, ki pa potem traja vsega nekaj sekund. Brez ve- ze. Toda, ker imamo možnost ponovitve in upočasnjenega posnetka, in to iz različnih zornih kotov, se nam ta bok- sarska tekma lahko iz nekaj sekund zavleče celo na nekaj ur In to je tisto bistvo. To je ta dramaturgija, ki je lastna le televiziji. Ki televiziji omogo- ča, da je pomembnejša celo od življenja samega. Od realnega dogodka samega, če hočete. Ker zamislite si. da spremljate rokometno tekmo v živo in sodnik po vsakem doseženem golu teče do zapisnikarske mi- ze in si ogleda posnetek tega gola in ga šele na podlagi po- snetka bodisi prizna bodisi razveljavi. Užitek gledanja takšne tekme je ničen. Je pa zato tekma prirejena televizij- skemu mediju. Seveda je to golo pretiravanje, pa vendar, ko bo enkrat sodnik imel mo- nitor denimo na uri, bo tovrst- no početje pač realnost. In ko bo čas, ki ga sodnik porabi, da priteče do zapisnikarske mize in si ogleda posnetek krajši, tudi realnost.' Na katero se moramo pripraviti. Ker limi- tov Replay in Slow Motion ne poznata. In potem bodo vse športne tekme, vsi dogodki našega življenja, od podelitve kakšnih Prešernovih nagrad do javne politične tribune, le še zavoljo televizije. In televi- zija bo krojila naša življenja. Če jih že ne? Piše: TADEJ ČATER Ženskam o ljubezni V Modri dvorani Celjskega sejma pripravlja podjetje Fit- media 17. marca ob 19. uri prireditev Ljubezen je ena sama pesem. Za dekleta in ženske širšega celjskega območja bodo nastopili Milena Zupančič, Anica Kumer, Boris Cavazza, Ivo Ban, Janez Bermež, Majda Petan, Alfi Nipič, Miha Alujevič, otroška vokalna skupina Pinocchio, plesna skupina Mali Harlekin, orkester Extra band Glasbene šole Celje, pianistka Simona Guzej in orkester malih violinistov Radovana Marvi- na. Izkupiček bo namenjen za nakup posebnega pripomočka za povečavo črnega tiska, računalnik s čitalnikom sistema Fidelity P 150 PCI. Z njim bodo svoja delovna mesta ohranili štirje slepi oziroma slabovidni delavci invalidskega podjetja Svetloba iz Celja. Vstopnice po tisoč tolarjev so še naprodaj, prireditev pa so doslej že podprli v Banki Celje, Gradisu, Cestnem podjetju Celje, Avto Celje, Klubu podjetnikov Zlatorog, Zavarovalnici Triglav, PUV Celje, Aeru, Fer prometu. Srednji vrtnarski, kmetijski in gospodinjski šoli Celje, za nakup vstopnic za svoje kolektive pa so se odločili v Mestni občini Celje, Petrolu Celje, Zavarovalnici Triglav, Novi Ljubljanski banki, Teleko- mu in nekaterih drugih podjetjih. IS 18 KULTURA Slovenski in škalski kozolci s priložnostnim kultur- nim programom so prejšnji četrtek v galeriji velenjske- ga kulturnega centra odprli zanimivo razstavo Slovenski kozolec in muzej na prostem - skansen kozolcev ob Škal- skem jezeru. Avtorja la/.stave sta Mar- ko Vučina in Boran Hrelja, ki sta se držala načela, da so kozolci spoznavno zname- nje Slovenije. Tega so se za- vedeli tudi nekateri v Šaleški dolini, ko so opazovali izgi- njanje vasi ob Škalskem je- zeru. Čeprav mnogo prepoz- no, so vendarle uspeli ohra- niti pomembno kulturno dediščino, pri čemer imata pomembno vlogo velenjski premogovnik in fotoreporter Lojze Ojsteršek. Pred do- končnim propadom so uspe- li rešiti dva kozolca, načrtu- jejo pa restavracijo in posta- vitev še najmanj 15 objektov. Skansen kozolcev ob Škal- skem jezeru sicer ni edins- tven projekt v Sloveniji, je pa eden redkih in zato še bolj vreden. Marko Vučina je pohvalil učence in mentorje v osnovni šoli Gorica, kjer so lani izvedli obsežen študijski projekt na te- mo Kozolci v Šaleški dolini, hkrati pa omenil, da je razstava namenjena prav šolski mladini in občanom, ki znajo ceniti po- sebnost. Ob odpiranju razstave so nekaj domačih »urezali« Ko- novski štrajharji, ki so pobrali zadnja orodja izpod skednjev na Družmirskem polju in jih uporabili pri izvedbi domačih viž in kmečkih napevov. JOŽE MIKLAVC Štrajharji in Marko Vučina. Nov uspeh Vinka Skaleta K vrsti visokih mednarodnih priznanj je mojster umet- niške fotografije Celjan Vinko Skale dodal še eno - zlato medaljo na 4. mednarodnem dia salonu v Gradcu v Avstriji, ki jo je prejel v kategoriji fotožurnalizma za diapozitiv z naslovom Koncert. Gre za mednarodno razstavo pod okriljem Mednarodne zveze za umetniško fotografijo. Fotografskega združenja Amerike in drugih tovrstnih mednarodnih asociacij. Na natečaj je prispelo 3.000 del 800 avtorjev iz 37 držav, od tega je iz Slovenije sodelovalo 31 avtorjev s 102 deli. Tekmovali so v treh kategorijah.V ožji izbor je prišlo 697 del 400 avtorjev, od tega sedmih iz Slovenije zli deli. Poleg Vinka Skaleta je vidno mesto dosegel še Marko Pogačnik in sicer diplomo v-kategoriji proste teme. Pisanice v Stari vasi v Domu krajanov Stara vas v Velenju so lani pred velikonočnimi prazniki pr- vič pripravili likovno delav- nico na temo Belokranjske pisanice. Zaradi velikega zanimanja za eno najlepših zvrsti ljud- skih umetnosti na Sloven- skem, so se v Stari vasi odloči- li, da organizirajo likovno de- lavnico Belokranjske pisanice tudi letos. Delavnica bo v nedeljo, 16. marca, vodila pa jo bo, tako kot že lani, Anica Cvitkovič iz Dolenjcev pri Adlešičih. Likovna delavnica bo začela z delom ob 9. uri. Vsi, ki bi se je radi udeležili, morajo pri- nesti s seboj tri surova jajca, škarjice, manjšo (debelejšo) svečko, posodico za vosek in nekaj ostankov volne (2 do 3 metre). Tisti, ki se bodo prvič udeležili likovne delavnice, pa bodo pisalke za risanje pisa- nic lahko kupili v Domu kraja- nov Stara vas. M. L. Gaberje 97 v Muzeju novejše zgodo- vine Celje pripravljajo ko- nec junija že peto poletno muzejsko delavnico. Tema letošnje mednarodne etno- loške muzejske poletne de- lavnice, ki jo pripravljajo v sodelovanju z Zvezo orga- nizacij za tehnično kulturo Slovenije, gibanjem Zna- nost mladini, bo Gaberje 97. Poletna muzejska delavni- ca Gaberje 97 bo v Celju med 29. junijem in 4. julijem, vse- binsko pa bo omejena na na- selje Gaberje, tipično delav- sko in industrijsko predmest- je, katerega začetki segajo v konec 19. stoletja. Po bese- dah kustosinje Tanje Rožen- bergar Šega pričakujejo 26 udeležencev, med njimi tudi 6 študentov iz Krakovva, Lod- za, Dunaja, Innsbrucka in Zagreba. Po posameznih po- dročjih bo delavnica osvetlila prehrano delavcev, družino in družinsko življenje, obla- čilno kulturo delavcev, indu- strijska podjetja v Gaberjih, migracije delavcev in Libelo Celje, skupine raziskovalcev - dijakov in študentov pa bo- do vodili mentorji, strokov- njaki Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Slo- venskega etnološkega muze- ja. Zgodovinskega arhiva Ce- lje, Muzeja Velenje, Pokra- jinskega muzeja Celje in se- veda Muzeja novejše zgodo- vine Celje. V Muzeju novejše zgodovi- ne Celje pa so v sodelovanju z Zvezo organizacij za tehnično kulturo Slovenije pred dnevi izdali tudi zbornik, v katerem so zbrani rezultati muzejskih poletnih delavnic Celje 95 in Celje 96. IS Novi uspehi laških plesalcev Na državnem turnirju v standardnih in latinoameriš- kih plesih, ki ga je minulo soboto v Kranju organiziral Plesni klub Urška, so se člani Plesnega kluba Lukec Laško spet dobro odrezali. V katego- riji mladinci C sta Jarnej Fer- me in Maja Lesjak dosegla drugo mesto v latinoameriš- kih plesih ter peto mesto v standardnih plesih, plesni par David Kozmus in Maša Piki pa je bil v standardnih plesih četrti, v latinoameriških pa sedmi. JI Velenjski gimnazijci za izlet Za kulturno dogajanje ob dnevu žena je poskrbela tudi skupina dijakov 3. e razreda velenjske gimnazije. Mag. Gizela Podpečan, profesorica slavistike, ima največ zaslug, da je veseloigra Jeana Anouilha Lorchestre kar trikrat napolnila dvorano velenjskega kuhurnega hrama do zadnjega kotička. Simbolično vstopnino bodo dijaki porabili za maturantski izlet. JOŽE MIKLAVC PRIREDITVE GLEDALIŠČE V Kulturnem domu v Slo- venskih Konjicah si lahko v nedeljo ob 15. uri ogledate gle- dališko predstavo Pasijon, v iz- vedbi gledališke skupine Sv. Ju- rij iz Slovenskih Konjic. V Kulturnem domu v Šmar- ju pri Jelšah bodo v ponedeljek ob 19.30 gostovali člani an- sambla Drame SNG iz Maribora s predstavo Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. V Domu kulture v Velenju bodo v soboto ob 9.30, 10.30 in 16. uri za pikin abonma in iz- ven, gostovali člani Lutkovnega gledališča iz Maribora z lutkov- no predstavo Kralj Friderik zo- bati. V koncertni dvorani Glasbe- ne šole v Celju bo drevi ob 18. uri nastop učencev srednje stop- nje te glasbene šole. V dvorani Zdraviliškega do- ma na Dobrni bo drevi ob 20. uri koncert ob 15-letnici Ženske- ga pevskega zbora KUD Ljubeč- na. V Kulturnem domu v Gorici pri Slivnici bo v soboto ob 18. uri koncert Pihalnega orkestra z mažoretno skupino iz Šentjurja. V Zdravilišču Laško bo v ponedeljek ob 20. uri koncert ob 15-letnici Ženskega pevskega zbora iz Ljubečne. V sredo ob 20. uri pa koncert Vokalne sku- pine Cvet. Oba zbora vodi Vida Bukovac. V Razstavnem salonu v Ro- gaški Slatini bo drevi ob 20. uri koncert učencev glasbenih šol iz Slovenskih Konjic, Krškega, Maribora in Rogaške Slatine. Ju- tri ob 20. uri pa bo koncert Ženskega pevskega zbora iz Ro- gaške Slatine. V Kulturnem domu v Slo- venskih Konjicah bo jutri ob 19. uri koncert Mešanega pev- skega zbora Strune iz Sloven- skih Konjic. V večnamenski dvorani v Zrečah bo v soboto ob 19.30 koncert Vokalne skupine Podo- glarji iz Celja. RAZSfAVE V Savinovem likovnem salo- nu bodo jutri ob 19. uri odprli pregledno razstavo ilustracij Marjance Jemec-Božič. Na og- led bo do 3. aprila. V galeriji v Velenju bodo jutri ob 19. uri odprti razstavo plastik v kraškem kamnu avto- rice Matejke Belle iz Koprivnika na Krasu. V Celjskem domu je do 7. maja na ogled razstava del Jo- žeta Horvata - Jakija. V Likovnem salonu so na ogled slikarska dela Jelke Flis. V galeriji Hodnik bodo od jutri naprej na ogled likovna dela Mojce Senegačnik iz Žalca. V Laškem dvorcu do 28. marca razstavlja umetniška de- la akademski slikar France Sla- na. V razstavišču Gorenje servi- sa v Velenju razstavljajo kiparji Stojan Batič, Janez Lenassi, Mir- sad Begič, Zmago Posega, Jiri Bezlaj, Irena Brunec, Mojca Smerdu, Izidor Urbančič in Mar- jan Drev. V salonu Ford in Lada pod- jetja Avto Celje je na ogled raz- stava Natalije Črnčec iz Maribo- ra, ki se predstavlja s trein[ klusi. V Osrednji knjižnici Celji do sobote še na ogled razstj političnih karikatur Mikija J stra. V galeriji Keleia je na oj razstava IX. celjskega med rodnega slikarskega tedna. V Galeriji Velenje razst Ija slike Žarko Vrezec. V salonu pohištva Žane; lec je na ogled prodajna raz va akvarelov Anje Maček K čar. V Termah Zreče razsta Viktor Rožanc z Dobrne. V avli hotela Dobrna so sobote še na ogled dela Li( Trontelj iz Ljubljane. V nedej ob 17 uri pa bodo odprti razst vo fotografij Hermana Čatra Celja. V Lapidariju Pokrajinske^ muzeja Celp sta Pokrajins muzej Celje in Musei Civici Uc ne, pripravila razstavo Ren sančna keramika Vidma, ki je: ogled do konca marca. V Pokrajinskem muzeju do 30. junija še na ogled razst va Rifnik in njegovi zakladi. V gostišču Firšt v Solčavi Pokrajinski muzej pripravil; ogled razstavo Znamenja Zgornji Savinjski dolini, ki boi ogled do 1. junija. V Hermanovem brlogu v C lju je na ogled razstava Hi, kon ček. V butiku Steklar razstavlja marcu Alja Polajžer, v bolniši ci Marija Ducman, v hotelu M; rx Toni Mohar, na Celjski kc Vinko Pajk in v avli Razvojnej centra Vlado Geršak. Ijjjjjj^^ V knjižnici v Šentjurju : drevi ob 19. uri mag. Nevea' Zabavnik - Cmok predstavi izid učbenika z naslovom Spl( šna živinoreja. Na predstavit bodo tudi recenzorji in pre( stavniki založbe DZS. V Levstikovi sobi Osrednj knjižnice bo v sredo ob 17. u predavanje z diapozitivi o pot( vanju po Indiji, avtorice Ljub Šlander. V knjižnici v Laškem bo soboto ob 19. uri recital Tel mati, v izvedbi ljubiteljske gl' dališke skupine iz Teharij. Sodi loval bo tudi kvartet violin Gla bene šole Hrastnik. V Domu kulture Velenje t danes ob 19. uri potopisno davanje o potovanju po Bolivi avtorja Vinka Skaleta iz Celja. V centru Interspar bodo d- nes in jutri ob 16. in 18. " modne revije, v soboto ob Ik i' pa nastop folklorne skupine i dalmatinske klape Lindo iz D' brovnika. KINO Union od 13. do 19. 3." 16.30, 19. in 21.30 uri ameriS' film Jerry Maguire; Mali Uni* od 13. do 16. 3. ob 16. in 18 ameriški film Mularija, ob 2i' 22. uri pa slovenski film Ou'- der, 17 in 18. 3. ob 18. ^ ameriški film Mularija, ob 2' uri pa slovenski film Outsiti^ 19. 3. ob 20. uri ameriški fi"; Mularija; Metropol od 13. do '■ 3. ob 16., 18.30 in 21. uriam^ ki film Evita, 15.3. ob 23.3(^ ponočnjake avstralski film S' Kino Dobrna 15. ob 19. 3. ob 17. uri ameriški film 0| smrti. i KULTURA 19 Srebrni jubilej zbora Celeia '^jubilejnim koncertom v .^tek, 20. marca, ob 19.30. j v celjskem Narodnem ' u, bo Mešani pevski [,or Celeia Celje slavnostno ^ležil 25 let svojega delo- Jjjja. Na koncertu bo kot sodelovala dalmatinska l^pa Mastrinka iz Donjega ^tela pri Splitu. !\ltšani pevski zbor Celeia Ljaljuje pevsko tradicijo J^ra, ki je do leta 1995 delo- ^] kot Mešani pevski zbor .,\.jnotehna Celje. Začetki njegovega delovanja segajo v leto 1972, ko je zbor ob dnevu žena najprej zapel kot moški sestav, kasneje pa so se mu pridružile tudi pevke. V zbo- ru so 15 let prepevali pevke in pevci, zaposleni v Kovinoteh- ni, na pobudo takratne diri- gentke Dragice Zvar pa se je zbor odprl navzven. Novi pev- ci so prinesli v njegovo delo- vanje mladost, svežino, izkuš- nje in tudi znanje. Njegov prvi dirigent je bil Julij Goric, za tem Milan Kasesnik, pa Dra- gica Zvar, v zadnjem letu pa zbor deluje pod taktirko Mat- jaža Kača. Danes združuje šestdeset ljubiteljev zborov- ske glasbe. Že od vsega začet- ka prepevajo predvsem slo- venske ljudske, borbene in domovinske pesmi, ki jim do- dajo tudi zahtevnejše pesmi iz domače in tuje glasbene za- kladnice. V letošnjem jubilej- nem letu so program spreme- nili in osvežili z umetnimi skladbami domačih in tujih avtorjev in s priredbami popu- larnih ljudskih pesmi. Ob jubileju bo Mešani pev- ski zbor Celeia pripravil pe- ster koncertni program sku- paj s klapo Mastrinka. Ta se bo predstavila v sredo, 19. marca, ob 19,40. uri v Termah Zreče na samostojnem kon- certu, naslednjega dne, v četr- tek, 20. marca, bosta ob 19,30. uri v celjskem Narod- nem domu oba nastopila na jubilejnem koncertu, skupna koncerta pa bosta pripravila še v petek, 21. marca, ob 19. uri v dvorani gasilskega doma v Žalcu ter v soboto, 22. mar- ca, prav tako ob 19. uri še v Domu krajanov na Gomil- skeni. ŽIVKO BEŠKOVNIK probec Indije v Konjicaii Organizatorja Heda Vid- mjr in Arpad Šalamon sta na ^ adnjem Klepetu ob osemnaj- jiji skupaj s svojimi gosti v otelu Dravinja z izbrano jasbo, slikarskimi deli in ce- ;) s hrano ustvarila indijsko zračje. , V liotelu so ravno gostili in- , ijskega mojstra kulinarike, ki I na klepetu predstavil specia- ifie tamkajšnje kuhinje. Ljub- fflčan Martin Lumbar je sre- ; inje popestril z igranjem na idijsko glasbilo. O vplivu pozi- mega mišljenja na življenju udi je spregovorila Konjičanka i letka Obrul. Someščanom se Metka pred desetimi leti edstavila s pesmimi, ki so le objavljene v knjižici Skrita itenja. Gosta tokratnega kle- la sta bila tudi zakonca Hut- i tesing. lanak Hutheesing se je rodil litem največjem mestu v Indi- IV Ahmadabadu, v družini »slovnežev jainistične vere. Že Ki drugega leta starosti je živel Ji teti v Kalkuti. Janakova teta fvodila plesno in glasbeno šolo frlii še v Primorju Ajdovščina, 1^" notehni, za prestavitev vodfj dov dolgujejo Italijani žalsl mu komunalnemu podjetja milijone SIT... Po informacij' ki krožijo v javnosti, znašast pen dolg obeh italijanskih P' jetij do vseh slovenskih iz^^' cev približno 900 milij'"' SIT. Za upnike je seveda KD' no vprašanje, kdaj bodo do svojega denarja. Lju^Jf Darsu pa se morda že p"'' sprašujejo, koliko lahko nji zapleti, povrhu vsega ^ prekrasnem suhem vrem^ vplivajo na dogovorjene ^ pri gradnji avtoceste me<^^ vasjo in Vranskim. IRENA JELEN ^ Foto: TONE TA^^ »Ne zanima nas, kaj imajo med sabo Dars in Callisto Pontello pa Tirena Scavi. Mi hoče samo plačilo za opravljeno delo,« pravijo zasebni avtoprevozniki. ^ žTSNOPIČ PISMA BRALCEV ODMEVI la invalida le (podobna smrt Q Slavko Klanjšek nas je s njim nesramnim obrekova- . po časopisih odvezal JLvniške molčečnosti. Zato Lročamo, da je bolnica, ga. La Klanjšek, umrla zaradi ,eozdravljive bolezni, zdravila se je 25 let. Na kon- ju so ji postopoma odpovedali organski sistemi. Preleža- ne, ki so v končni fazi hitro upredovale, namesto, da bi .f celile, so bile le zunanji ^okaz odpovedi organizma. 3zdravitev ni bila mogoča. To ■mo zdravniki vedeli in to je* ^trdila tudi obdukcija. Tudi irez preležanin bi ga. Irma [lanjšek umrla. Sprejem v lolnišnico torej ni bil indici- jn, ker bolnici nismo mogli omagati. Obstajajo domovi, i skrbijo za takšne bolnike. V ak dom g. Slavko Klanjšek ;ene ni hotel dati, čeprav so Duto svetovah že leta 1995. Jasen nam je moralni lik g. Ilavka Klanj ška in motiv, zara- li katerega je želel podaljšati rpljenje svoje žene. Bolnica je ia iz usmiljenja sprejeta v lolnišnico, najprej na urološki iddelek, kjer je bila hospitali- mna 5 dni. Sledila je preme- titev na oddelek za kirurgijo oke in opekline, plastično in ekonstruktivno kirurgijo, ier so možu že prej dvakrat ovedali, da sprejem ni indici- an. Pomagati ji ni bilo mogo- :e. Spet je bila sprejeta iz us- iljenja, saj na urološkem od- delku ni bilo prostora. Kljub nevarnosti, ki jo je predstav- ala za ostale operirane bolni- «, je na oddelku ležala 26 ini. Imela je globoke preleža- line na obeh kolkih do kosti, a zadnjici in obeh gležnjih. je umirala, so bile rane iz Ineva v dan večje. Bolnica je lila res izredno debela, kot je a časnik Delo povedal g. Slav- ko Klanjšek - vsaj dvakrat težja id vsake medicinske sestre, ki "je obračala. Sama se ni mo- '3 hraniti. Zadnja leta jo je predobro« hranil mož. l^a oddelku za krg. roke in 'Pekline, plastično in rekon- ^'ruktivno kirurgijo je ležala ^ najmodernejši antidekubi- ^'■^i blazini z agregatom, ki '^oitiatsko uravnava, da so »ločeni deli telesa v točno '^'očenih časovnih presled- ki^ razbremenjeni in je boljša "'rocho blazine - tudi bistve- '° dražja (uporabljamo jo za ^Pečence). .^zdravljenju smo sodelova- ^dravniki več strok: kirurg, ^vrolog, infektolog in mikro- l°'og. Bolnico so kljub anti- .^•^ubitalni blazini medicin- sestre tudi obračale in o l^''^ pisale v dnevnem poroči- '^ri kopanju so bile potreb- ^saj 4 sestre, da so jo lahko Jložile na kopalno mrežo. ^ kompletno nepokretna. Slavko Klanjšek je doma Q ^' v ta namen ambu dviga- ' sestre pa so v bolnišnici ^^^rabije svoje hrbtenice. tuJ^J,naših sester ne pozna, je rda verjel lažem g. Slavka j.'\'^ka. Svoje delo opravljajo l^l^^iio predano. V 26 letih Ha tem oddelku sem pr- vič doživela, da jih nekdo tako nesramno obrekuje. Malo lju- di poznam, ki bi bili priprav- ljeni opravljati tako težko in zahtevno delo kot medicinske sestre za tako borno plačilo. Zaslužijo si besedo »hvala«. Bolnico smo zdravili po vseh pravilih intenzivne nege in terapije. Njeno stanje je bilo vsak dan slabše, nevarnost za ostale bolnike vsak dan večja. Zato smo jo premestili na ga- stroenterološki odd., kjer je tretji dan umrla. V zahvalo za usmiljenje (ker je bolnica pri nas ležala 26 dni), je g. Slavko Klanjšek pljuval po našem delu in obla- til dobro ime 25 zaposlenih. To je dokaz, da je g. Slavko Klanjšek izredno nesramen, nehvaležen in sebičen človek. Uporabil je metodo iztrganih citatov, laži in polresnic. Ob- dolžil nas je, da smo krivi za smrt njegove žene - umrla naj^ bi zaradi površne nege. Prele- žanine naj bi dobila v Zdravi- lišču Laško, čeprav so jih na petnici opisali že 1995. leta. Tudi visoke temperature zara- di hudega vnetja ledvic je ime- la že leta 1995. Na srečo imamo pravno dr- žavo, kjer bomo zadevo lahko razčistili. Škode, ki ste nam jo naredili, ne boste mogli plača- ti, kajti dobro ime ima previso- ko ceno. Vi, ki ste pri zdravlje- nju svoje žene izkoristili vse ugodnosti našega socialnega varstva, ki je eno najboljših na svetu, ste izredno nesramni in nehvaležni. Tisti bolniki, ki nas ne poz- najo, bodo morda podvomih v kvaliteto dela našega oddelka. Ostali pa so bolniki, zaradi katerih je bilo vredno naporno študirati, trdo delati dneve in noči, da bi jim lahko pomaga- li. Ljudje, ki znajo reči hvala, zaradi katerih si srečen, da si jim lahko pomagal in nesre- čen, kadar ti ni uspelo prema- gati bolezni. Takšni so v veči- ni. Takšna je bila tudi ga. Irma Klanjšek. dr. JOŽEFA PEKAROVIČ, Celje PREJELI SMO J Javno pismo predsedniicu vlade v tem mesecu so nasproto- vanja izvajanju ZDEN dosegla svoj vrhunec. Biološki in ideo- loški nasledniki komunistične vladavine že nekaj let vztrajno zavirajo denacionalizacijo in so jo z neustavnim moratori- jem lansko leto tudi popolno- ma zavrli. Tik pred volitvami so sicer za kratek čas omilili svoje prizadevanja za izniče- nje denacionalizacije, vendar pa so takoj po volitvah zopet vzpodbudili svoje privržence k mrzlični propagandi populi- stičnih gesel, da z vračanjem gozdov ne bi Slovenija postala zadnja utrdba fevdalizma v Evropi. Kljub absurdnosti dobivajo take trditve v naših medijih veliko podporo, ker imajo mo- čan propagandni naboj. Naj- brž to ni naključje, saj je treba ob gospodarskem obubožanju usmeriti nezadovoljstvo mno- gih Slovencev v parole, ki so bile značilne za leto 1945. Zelo nas čudi, da tudi Vi, gospod predsednik, ne nas- protujete tako poenostavljeni argumentaciji za spremembo ZDEN. Pričakujemo, da boste v vaših naslednjih nastopih na to temo reagirali na take napa- de z ustavno-pravno in stro- kovno argumentacijo, saj ne gre samo za napad na pravno državo, pač pa tudi za destabi- lizacijo države. Ker slovenskim razlaščen- cem, ki še vedno čakajo na vrnitev nasilno odvzetega pre- moženja, ni vseeno, v kaj se bo po 6 letih zaviranja izvajanja ZDEN ta zakon spremenil in ker vodstvo ZLRP Slovenije ne razpolaga s podatki o »ogrom- nih površinah slovenske zem- lje«, ki so bile vrnjene tujcem in celo takim, ki so to isto posest dobili že »dvakrat« pla- čano, vas vljudno prosimo, da nam s pomočjo vladnih služb in ministrstev pridobite pre- gled o nezakonitostih, ki so se pri vračanjih veleposestev zgo- dile. Mnenja smo, da ZDEN dovolj jasno opredeljuje upra- vičence do vračila odvzetega premoženja, zato nam bodo podatki nujno gradivo za pre- sojo Jelinčičevih, Bavčarjevih, Černačevih in sličnih posplo- šenih trditev, ki se v javnosti navajajo brez konkretnih kvan- titativnih dokazov, njihov na- men pa je ustvarjanje vsesplo- šne klime proti vsem oblikam denacionalizacije in proti vsem dejavnikom, ki podpirajo insti- tucijo pravne države. Prosimo za naslednje po- datke: Katerim tujcem - fevdalcem (poimensko), ki 9. maja 1945 niso bili jugoslovanski držav- ljani, je bilo državljanstvo po vložitvi zahtevka za denacio- nalizacijo priznano? Katera upravna enota je odločbo iz- dala in kdaj? Katerim tujcem - fevdalcem (poimensko) so bili do sedaj vrnjeni gozdovi po določbah ZDEN? Koliko v ha, kdaj in v kateri Upravni enoti? Katerim tujcem - fevdalcem (poimensko), je bila posest vr- njena, pa jim po zakonu o denacionalizaciji ne bi smela biti vrnjena? Koliko, kdaj in v kateri Upravni enoti? Kateri tujci - fevdalci (poimensko) imajo vložene zahtevke in so po ZDEN zakoniti upravičenci za vračilo? Za kako veliko pre- moženje gre (specifikacija) in v kateri Upravni enoti? PREDSEDSTVO ZLRP Slovenije izjava za javnost Ob prekinjeni seji žalskega občinskega sveta prejšnji te- den so nekatera novinarska poročila izzvenela tako, kot da smo prekinitev brez potrebe povzročili svetniki ZLSD, LDS, DeSUS-a zaradi formalnega nasprotovanja spremembam dnevnega reda. Spori med svetniki so nasta- li okrog imenovanja predstav- nikov ustanovitelja - Občine Žalec - v svete zavodov (os- novne šole, vrtec, glasbena šo- la, ljudska univerza, zdravs- tveni dom, lekarne), ki imajo svoje korenine še iz časa po prvem sklicu sveta občine Ža- lec iz začetka leta 1995. V tem letu so stranke SDS, SLS in SKD, ki imajo v občinskem svetu večino, zahtevale, da se takoj zamenjajo člani svetov šol in drugih javnih zavodov, češ da je potrebo na njihovo mesto imenovati nove, njihove predstavnike. To so zahtevali in tudi dosegli kljub dejstvu, da tem članom niso mogli do- kazati nepravilnosti in da jim še niso potekli mandati. Novi člani niso bili imenovani skladno z doseženimi rezuUa- ti na volitvah, temveč so pre- vladovali člani, ki so jih pred- lagale imenovane stranke. Protestov strank LDS, DeSUS- a in ZLSD niso upoštevale. V svetih zavodov so stranke LDS, DeSUS-a in ZLSD imele nesorazmerno malo svojih predstavnikov. V letu 1996 smo svetniki žal- ske občine uskladili občinske odloke s področja vzgoje in izobraževanja z novo državno zakonodajo in pri članih sve- tov povečali število predstav- nikov ustanovitelja iz dveh na tri. Po pozivu Komisije za man- datna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznanja iz je- seni 1996. leta smo stranke posredovale ustrezne kandi- date. Pričakovali smo upošte- vanje naših predlogov soraz- merno z rezultatom, doseže- nim na volitvah, tudi tako, da bodo sveti po posameznih šo- lah in drugih zavodih sestav- ljeni iz vrst predstavnikov strank pozicije in opozicije. Naša pričakovanja po realnem imenovanju predstavnikov v svete, skladno z rezuUati voli- tev, osebnimi kvalitetami kan- didatov, strokovnimi kvalifi- kacijami ter tudi dobrim de- lom v preteklosti pa se niso uresničila. Zato smo stranke na seji 13. februarja t.l. na to neskladje opozorile in svet je sprejel sklep, da je potrebno pripraviti nov predlog imeno- vanj, ki bo upošteval naštete kriterije. Na zadnjo sejo 6. marca pa je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imeno- vanja, kjer imajo t.im. stranke slovenske pomladi večino, posredovala samo delno kori- giran predlog, ki zopet ne upošteva dogovora s prejšnje seje sveta. Pri razpravi o dnevnem redu smo na to nes- kladje in neupoštevanje do- govora opozorili in predlagah umik točke z dnevnega reda, dokler se stranke dokončno ne dogovorimo in uskladimo. Ta naš predlog pa ne samo, da je bil zavrnjen, stranke t.im. slovenske pomladi so zahte- vale, da se ta predlog iz 12. točke prestavi na sam začetek seje oz. 4. točko. Zaradi tega se sprašujemo, kdaj bodo stranke t.im. slo- venske pomladi spoznale, da je možno doseči napredek sa- mo ob tvornem sodelovanju vseh strank občinskega sveta in skupni zahtevi do župana in občinske administracije, da pričnemo delovati v korist davkoplačevalcev naše obči- ne? JANKO KOS, vodja skupine svetnikov ZLSD Šumijo gozdovi, grobovi, certifikati... Končno so mimo tudi vladne vohtve in mediji so spet nekoli- ko bolj svobodni. Obeta se nam referendum o gozdovih, o tem, katerim oblastnikom naj pripa- dajo, da pa bi ljudstvo kaj dobi- lo, pa očitno ne bo nikoli razpi- san referendum. Po letu 1945, ko je postala Slovenija del drža- ve Jugoslavije in izgubila več- strankarski sistem oblasti, so pričele nove krivice z novo ob- lastjo zajedati lasten narod. Padli na obeh straneh očitno niso postavili temeljev svobode človeka ne slovenskega naroda. Grobovi enih in drugih ob osa- mosvojitveni vojni niso dovolj osvestili naroda, kot da narod nikoli ni imel želje po svobodi. Ljudstvo si danes skromno želi le še malo poštenja. Prevaran, pokraden in uni- čen slovenski narod v času komunizma pokradejo še en- krat v imenu demokracije. Ba- rabe natisnejo certifikate in tako za tem za ljudstvo »zmanjka« družbenega pre- moženja. In potem se ti isti prevaranti gredo še referen- dum, naj državni gozdovi ne pridejo v konkurenčno last cerkve in fevdalcev, temveč njim za vzdrževanje oblasti. Zahtevam, da se razpiše re- ferendum o svobodnih ljud- skih gozdovih, da postanejo last ljudstva in ne last države, da ti gozdovi postanejo narod- ni parki, saj je dolžnost drža- ve, da najprej popravi 500-let- ne krivice do lastnega naroda. Svoj certifikate hočem vložiti v gozdove, ki proizvajajo kisik in pitno vodo, česar je vse manj tudi v Sloveniji. Faloti še kar naprej pričakujejo, da bo- mo služili kot naivni patrioti. JOŽEF JARH, Ljubljana 22 RADIO - INFORMACIJE RADIO CEUE OD 13. DO 19.3. 1997 četrtek, 13.3.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Do- mača melodija tedna, 6.20 Pre- gled dnevnega tiska, 6.45 Horo- skop, 7.00 Druga jutranja kronika RaSIo, 730 Tečajnica, 8.00 Poro- čila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda, 9.30 Gospodarski mozaik, 10.00 Novi- ce, 10.10 Viktorji, 12.00 BBC novi- ce, 13.00 Poročila, 13.15 Sončni žarek, 14.00 Pričetek popoldan- skega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.15 Domačih 5, 1700 Kronika. 18.00 20 vročih, 20.00 Ročk blok . 21.00 Nokia. 22.00 Zaključek sporeda in priključitev RaSlo. Petek, 14.3.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.00 Poročilo OKC Celje. 6.15 Do- mača melodija tedna, 6.20 Pre- gled dnevnega tiska, 6.45 Horo- skop, 7.00 Druga jutranja kronika RaSlo, 7.30 Tečajnica. 8.00 Poro- čila. 8.25 Poročilo OKC Celje. 8.40 Kam danes. 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda. 9.30 Čr- na pika. 10.00 Novice, 11.15 Na- gradna igra, 12.00 BBC novice, 12.30 Gost v studiu:Uroš Šerbec - nagradna igra za vstopnici za ro- kometno srečanje med Celjani in Barcelono. 13.00 Poročila. 13.15 8 knjižnega trga, 14.00 Pričetek po- poldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.15 Po- dalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 19.15 Glasba je življenje, 20.00 DJ Robi, 21.00 DJ time, 22.00 Zaklju- ček programa in priključitev Ra- Slo. Sobota, 15.3.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Do- mača melodija tedna, 6.20 Pre- gled dnevnega tiska. 6.45 Horo- skop. ZOO Druga jutranja kronika RaSlo, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poro- čila, 8.25 Poročilo OKC Celje. 8.40 Kam danes. 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda. 9.30 Filmski sprehodi. 10.00 Novice. 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 Študentski servis, 14.00 Pri- četek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.00 Čestitke in pozdravi, 1700 Kronika, 18.00 Športni večer na Radiu Celje, 20.00 Prenos košar- karskega srečanja med Satexom Maribor in Pivovarno Laško. 22.00 Zaključek programa in pri- ključitev RaSlo. Nedelja, 16.3.: 5.00 Z glasbo v novo jutro. 5.30 Na današnji dan. 6.15 Domača melodija tedna. 6.45 Horoskop. ZOO Druga jutra- nja kronika RaSlo. 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo OKC Celje. 9.00 Pri- četek dopoldanskega sporeda, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novi- ce, 10.15 Mojca in Kaličopko za otroke na Radiu Celje, 12.00 BBC novice, 12.30 Iz domačih logov - oddaja Jureta Krašovca, 13.00 Če- stitke in pozdravi, 1Z30 Pričetek prenosa rokometne tekme med Celjem Pivovarno Laško in Barce- lono, 20.00 SQ dance, 21.00 Pod domačo lipo. 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo. Ponedeljek, 173.: 5.00 Z glas- bo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, ZOO Druga jutranja kronika RaSlo, Z30 Tečajnica. 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Priče- tek dopoldanskega sporeda. 10.00 Novice, 10.15 Športno do- poldne, 12.00 BBC novice, 13.00 Poročila, 13.15 Minute za zdravje. 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda. 14.15 Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski biser. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, IZOO Kronika, 18.00 Podalpski pop ročk, 20.00 Vrtiljak polk in valčkov, 22.00 Zaključek progra- ma in priključitev RaSlo. Torek, 18.3.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.00 Poročilo OKC Celje. 6.15 Do- mača melodija tedna. 6.20 Pre- gled dnevnega tiska. 6.45 Horo- skop, ZOO Druga jutranja kronika RaSlo. Z30 Tečajnica, 8.00 Poro- čila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes. 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda, 10.00 Novice, 11.15 Center mejnih zna- nosti, 12.00 BBC novice, 13.00 Poročila, 13.15 Pokličite in vpra- šajte, 14.00 Pričetek popoldan- skega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, IZOO Kronika, 18.15 Radi ste jih poslušali, 21.30 Iz glasbene skrinje, 22.00 Zaključek progra- ma in priključitev RaSlo. Sreda, 19.3.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Na današnji dan, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, ZOO Druga jutra- nja kronika RaSlo, Z30 Tečajni- ca, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega spore- da, 9.30 Radio Celje na Jožefo- vem sejmu, 10.00 Novice, 12.00 BBC novice, 13.00 Poročila, 13.15 Mali O, 14.00 Pričetek po- poldanskega sporeda,14.15 Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.15 Po- dalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Pop loto, IZOO Kronika, 18.00 Full cool, 21.00 Glasbeni ex - press. 22.00 Zaključek programa in priključi- tev RaSlo. IZBOR IZ SPOREDA Četrtek, 14.3. ob 13.15: Sončni žarek v oddaji Sončni žarek, namenjeni invalidom, bo gost Jože Zupane, predsednik mednarodne Zveze društev civilnih invali- dov vojne. Pogovor z njim bo vodil Borut Pogačnik, telefoni pa bodo odprti tudi za poslušalce. Petek, 15.3. ob. 12.30: Rokomet Rokometni navdušenci komaj čakajo nedeljo, ko se bodo v dvorani Golovec pomerili rokometaši Celja Pivovarne Laško z Barcelono. Vstopnice so bile razprodane v enem dnevu, tisti, ki boste vztrajni, pa boste morda do kakšne prišli tudi z našo pomočjo. Dean Suster bo namreč v studiu gostil Uroša Šerbca. Govorila bosta o nedeljski tekmi, podeliti pa nameravata tudi dve vstopnici za nedeljsko srečanje. Seveda z nagradnima vprašanjema. Športni vikendi na Radiu Celje v soboto in nedeljo se obetata dve pomembni srečanji. V soboto, ob 20. uri, se bosta v Mariboru pomerili košarkarski ekipi Satexa in Pivovarne Laško. Tekmo bomo prenašali na naših radijskih valovih. Reporter bo Tomaž Lukač, ob igrišču pa bo izjave zbiral Dean Šuster. Rokometni navdušenci gotovo komaj čakajo nedeljo, ko se bodo v dvorani Golovec v Celju pomerili rokometaši Celja Pivovarne Laško in Barcelone. Na Radiu Celje bomo tekmo, ki se bo pričela ob 18.00, neposredno prenašali, reporter bo Dean Šuster, že pol ure pred srečanjem pa bomo vključili mikrofone v dvorani Golovec, saj bo tam živo gotovo že od 16. ure dalje. Za izjave ob igrišču bo poskrbel Tomaž Lukač. Nedelja, 17.3. ob 10.15: Mojca in Kaličopko Mojco in Kaličopka bo gostila Nataša Gerkeš. Gre za priljub- ljena otroška junaka, ki ju otroci spoznavajo v oddajah na Kanalu A, radi poslušajo tudi pesmice iz zgoščenke, ki sta jo izdala, te dni pa pripravljata novo. Otroci ste vabljeni, da jima prisluhnete, predvsem pa, da pokličete in poklepetate z njima. Mojca je obljubila, da bo Kaličopko s seboj prinesel kakšno nagrado. Sreda, 20.3. ob 9.30: Jožefov sejem Tudi letos se bo terenska ekipa odpravila v Petrovče, pogledat kaj se bo dogajalo na Jožefovem sejmu. Mateja Podjed in Greta Senič se bosta trudili pričarati sejemski utrip. Hej, avdicija bo! Ko smo po zaspani zimi opravili pomladansko čišče- nje po radijskih prostorih, smo ugotovili, da pogrešamo nekaj svežega. Nekaj duho- vitega. Nekaj ušesom prijet- nega. Nekaj pametnega, is- krivega, razgledanega, bi- strega, z dobrimi idejami, skratka: nekaj tipov in tipic, ki bi bili dobro pri sebi. In čemu bi služili? Radijskemu programu. Da bi ga glasovno okrepili, idejno prevetrili, mladostno obarvali in da bi skupaj delali cool mestni ra- dio. In kje vas stakniti? Nič bolj- šega si nismo izmislili kot av- dicijo. Pripravili smo spot, upam, da ste ga že slišali, in vanj zapisali, da pošljite prija- ve z življenjepisom do 24. marca, na naslov: Radio Ce- lje, Prešernova 19. In kaj naj napišete v življenjepis, ste me nekateri že vprašali? Hja, kaj pa vem. Od klasike: tisto, kdo ste, kaj ste, od kod prihajate, kakšno izobrazbo imate, koU- ko pomladi štejete. Nato pa pričakujemo še kaj manj kla- sičnega. Kaj, kar prepuščam vaši domišljiji. Že z življenje- pisom lahko prepričate, da ste ravno vi tisti, ki nam manjka. Če bomo nato preso- dili, da imate še prijeten glas, ne pretiranega narečja In go- vorne napake, potem ste naši. Še prej Majini, ki vas bo vzela v šolo govora, nato pa, hajd, pred mikrofon! Zato iščemo nadpovprečno komunikativne osebe, idejno bogate in v mejah zdrave pa- meti utrgane, takšne, ki mor- da imate predloge kako iz- boljšati naš program in bi pri tem tudi sodelovaU... Skratka, čimveč svežega, čim manj os- ladnega, čim bolj udarnega in razgledanega na čim vef dročjih. Zaželena starost od 18 let pa tja do štirideset. Fino bi bilo, da bi imeli na pretek, predvsem pa^ dopuščate možnost, da se; ljubite v radio. Potrebuje^ namreč tudi voditelje od^ moderatorje, govorne akr( te in dinamične personic( nam bodo glasovno polep in popestrile program. Kaj naj še naložim? B( da neham in nestrpno Ča vaših prijav. Do 24. marc sprejemamo, nato jih bc prebrali in vas do 1. a( (datum naj vas ne moti) sno obvestili, kdaj naj pr te na avdicijo, ki bo 4. ap Če bomo koga že na po( življenjepisa zavrnili, ga mo o tem tudi pisno obvi li. In ne pozabite! Ko se ste prijavljali, napišite čen naslov, da vas b( lahko obvestili o uri, ko pridete na avdicijo. NATAŠA GERKEŠ LED Podjetje NT&RC d.o.o., direktor: Jože Cerovšek. Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsi' Opravlja trženje oglasnega proš*^ v Novem tedniku in Radiu Ce)^ ter nudi ostale agencijske stoni^ Direktor Agencije: Rado Panteli' Propaganda: Valter Leben, Vo)^ Grabar, Zlatko Bobinac, Carni" Hriberšek, Vesna MatjašiC' tajnica: Suzana Rober. Telefon: 063/442-500, 442-201, 442-2-- fax: 441-032.443-511 Potrebujenno oskrbnika-hišnika strelskega doma v Celju, Partizanska cesta 59 a. Nudimo brezplačno stanovanje. Delo obsega manjša vzdrževa- nja, čiščenje strelskih objektov in okolice ter varovanje le-teh kakor tudi stalno prisotnost v strelskem domu. Prednost bodo imele mlajše upokojenske druži- ne ali družine z odraslimi otroki. Vloge pošljite na naslov: Strel- ska družina Celje, Partizanska cesta 59 a, 3000 Celje, infor- macije po telefonu 442-690. Družba KORELI d. o. o. Poslovne storitve, davčno svetovanje p. p. 45, 3230 Šentjur vabi k sodelovanju KNJIGOVODJO z najmanj srednješolsko izo- brazbo ekonomske smeri in najmanj 5-letnimi delovnimi iz- kušnjami na področju vodenja poslovnih knjig za družbe in samostojne podjetnike. Zahte- va se kreativnost, visoka kvali- teta dela ter sposobnost dela s strankami. Kandidati, ki izpolnjujejo nave- dene pogoje naj oddajo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naš naslov. Vloge bomo zbirali do 31. 3. 1997. Dodatne informacije dobite po telefonu (063) 743-786. . SNOPIČ INFORMACIJE 23 24 VROČA TEMA Kje si, pravica? Irena Vrečer je leta 1994 vložila tožbo proti svojemu delodajalcu, laškemu podjetniku Andreju Sadarju - Postopek na sodišču še ni končan - Ovadba proti uslužbenki Upravne enote Laško »če je količkaj pravice na tem svetu, bo ta človek pla- čal. Naj si ne misli, da je ime Andrej Sadar tako pomem- bno v Laškem. Če bi se zave- dal, kako je osovražen med delavci in tistimi, ki jim je tako kot meni naredil ogromno škode, bi se skril na drugi konec sveta. S polno odgovornostjo to izjavljam. Lahko namreč dokažem, da nisem edina, ki jo je kar čez noč vrgel na cesto. Sem pa edina, ki je proti njemu vlo- žila tožbo. V to sem bila pri- morana, saj sem le tako lah- ko uveljavljala svoje pravice iz delovnega razmerja. Niko- li ne bom oprostila gospodu Sadarju, da sem zaradi vse- ga, kar mi je naredil, morala svojemu otroku tolikokrat odgovoriti - nimam.« Takole končuje svojo dolgo pripoved, podprto z mnogimi dokumenti in dokaznim gra- divom, Irena Vrečer. Letos bo stara 42 let. Včasih je imela veliko, danes pa nima niti sta- novanja niti službe, od junija naprej bo tudi brez skromne socialne pomoči. »Nikomur, razen javnosti, ne verjamem več,« pravi razočarano. »Zato sem se tudi odločila razkriti svojo zgodbo. Vse skupaj se je začelo jeseni leta 1993.« Irena Vrečer je bila takrat že dobro leto prijavljena na zavo- du za zaposlovanje v Laškem. Službo je izgubila zaradi steča- ja takratnega podjetja Bor. Ko je Andrej Sadar, lastnik obra- tovalnice AS plast v Laškem in podjetja Europolimer, objavil na zavodu, da bi za nedoločen čas zaposlil administratorko, mu je zavod predlagal deset kandidatov, med njimi pa naj- bolj priporočil Ireno Vrečer. Bi- la je sprejeta za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim de- lom. Z delom je pričela 18. oktobra 1993. Razporejena je bila, tako piše tudi v pogodbi o delu, na delovno mesto admi- nistrativni referent 1, vendar se je že kmalu pokazalo, da želi delodajalec od nje več kot le opravljanje tajniških poslov. Vpisala se je v tečaj knjigovods- tva za obrtnike in mala podjet- ja. »Dela je bilo veliko, saj sem poleg tekočih zadev morala spraviti v red tudi dokumenta- cijo, ki je bila v popolnem raz- sulu,« pripoveduje Irena. »Moj delovnik se je velikokrat raz- tegnil tudi čez osem ur, nekaj- krat, vendar vedno s Sadar j e- vim privoljenjem, sem si delo nesla domov, delala sem tudi nekaj sobot, ker sem se uvajala v računalniški program vode- nja poslovnih knjig za obrtni- ke. Velikokrat pa sem popold- ne pomagala tudi delavcem v obratovalnici. Počutila sem se zelo dobro in tudi iz odnosa Andreja Sadarja do mene ni bilo čutiti, da bi lahko bilo kar koli narobe. Takrat niti slutila nisem, da Sadarjevo nenehno dajanje delavcev v nič in pove- ličevanje lastnega dela, pome- nita več kot le mimogrede izgo- vorjeno pripombo.« Sredi decembra je Vrečerje- va doživela avtomobilsko ne- srečo in zdravnik jo je napotil v bolniški stalež. Kljub mavcu na nogi in kasneje še opornici okoli vratu je vsak dan prišla v službo. »Sredi januarja, ko sem staknila še hud prehlad, me je Sadar nagnal v bolniško. Le nekaj dni kasneje, 18. ja- nuarja, torej na dan, ko naj bi mi potekla poskusna doba, sem domov dobila priporoče- no pismo, v katerem me je Sadar obvestil, da mi mora za čas, ko sem bila na bolniški, podaljšati poskusno dobo in naj se zaradi nekaterih neja- snosti v zvezi z delom oglasim v obratovalnici. Še istega dne sem se dopoldne odpravila v Laško, vendar me je gospod Sadar, ki je bil sredi poslovnih pogovorov, zopet napotil do- mov, češ, naj se vrnem šele takrat, ko bom popolnoma zdrava. Že popoldne sem priš- la spet, vendar Sadarja ni bilo več. Eden od delavcev mi je prenesel njegovo sporočilo, da mi je vstop v pisarno prepove- dan. Bila sem šokirana.« Vstop prepovedan Kot da bi slutila, da se ji pribli- žujejo črni oblaki, je Irena Vre- čer že v tistih časih pisala dnev- nik. V njem med drugim piše: »20. L, bila spet v obratovalnici, prepovedan vstop; 21. L, po telefonu končno dobila Andreja Sadarja, ki mi pove, da mi je vstop v pisarno prepovedal za- to, ker ima vse narobe, naj po- kličem kasneje in naj nič ne skrbim; 24. L, spet v Laškem, vstop prepovedan...« Tako je bi- lo vse do 4. februarja, ko je Vrečerjeva prišla v obratovalni- co z zaključenim bolniškim li- stom. V pisarni je sedela neka druga ženska, ki ji je povedala le to, da dela namesto nje, o vsem drugem pa ne ve ničesar. V ponedeljek, 7. februarja, je zopet prišla v obratovalnico. V dnevniku piše: »Vprašala sem novo tajnico, ali me je Sadar odpustil in kaj sploh je z mano, vendar ne ve ničesar. Vprašala sem jo, ali mi je zaključil delov- no knjižico, ne ve tudi tega.« Morda se zdi navajanje datu- mov nepotrebno in suhoparno, vendar jih omenjamo zato, ker v kasnejšem tožbenem procesu igrajo pomembno vlogo. Zlasti 7. februar 1994. Vrečer j evi se je vse skupaj zdelo zelo čudno, zato je za nasvet prosila zavod za zapo- slovanje, ki jo je, konec koncev, tudi zaposlil pri Sadarju. Pove- dali so ji, da ji mora delodajalec v roku enega meseca dati odpo- ved, zaključeno delavsko knjiži- co in obrazložitev, zakaj jo je odpustil. Na zavodu niso dobili nobenega dokumenta, pa tudi vedeli niso, da bi lahko bilo kar koli narobe. V naslednjih dneh je Vrečerjeva še velikokrat po- klicala v obratovalnico ali se tam oglasila, vendar se je vedno srečala le z novo tajnico, ki ji je povedala, da ji bodo vse doku- mente poslaU po pošti. Ker se to ni zgodilo, je 28. februarja po- slala Sadarju pismo, v katerem ga je vprašala, zakaj ji ne izpla- ča zaostalega osebnega dohod- ka in uredi vse ostalo. Odgovor je prispel 2. marca. V pismu je bilo potrdilo o prijavi in odjavi ter obrazložitev, zakaj ji deloda- jalec ne bo izplačal zaostale pla- če. »Ko sem prebrala obrazloži- tev, mi je vzelo sapo,« se spomi- nja Irena Vrečer. »Med drugim je pisalo, da sem poškodovala trdi disk na računalniku, pov- zročila dodatne stroške zaradi napačnega sporočila orodjarju, v obratovalnici pa da so morali zaradi mojega napačnega vode- nja knjigovodstva in računo- vodstva najeti knjigovodski ser- vis. Stroški vsega tega, je pisalo, znašajo 3 tisoč mark, zato mi ne bodo izplačali plače za decem- ber in januar, preostanek moje- ga >dolga< pa bodo poskušali rešiti na miren način.« Irena Vrečer je 9. marca na sodišču združenega dela Celje podala predlog tožbe proti Andreju Sa- darju. Tudi zato, da si je lahko ponovno zagotovila pravico do denarnega nadomestila na za- vodu za zaposlovanje. V prime- ru, da bi tožbo dobila, bi moral njen delodajalec denar za devet mesecev, kolikor je imela še od prej pravice do nadomestila, vr- niti zavodu. »G. Sadar Andrej se je oglasil pri nas...« Sledila je prva obravnava, nato še druga, primer je vodil sodnik Igor Šuligoj. Kljub va- bilom Andreja Sadarja na obravnavah ni bilo. Pred sodiš- čem se je prvič pojavil na tretji obravnavi. Irena Vrečer je ta- krat že imela odvetnika. »Ko se je pričel postopek, sem bila prepričana, da so zadeve tako jasne, da ne potrebujem odvet- nika,« pravi, »vendar sem se kasneje, tudi zaradi pogostih groženj po telefonu, le odloči- la, da ga bom poiskala. Potrka- la sem na vrata več kot polovi- ce celjskih odvetnikov, pa so me vsi, takoj ko so izvedeli, da tožim Andreja Sadarja, zavrni- li. Že čisto obupana sem šla tudi do odvetniške pisarne Iva- na Marovta in že njegova tajni- ca me je potolažila, da me bo zagotovo sprejel. Še celo več - odvetnika Marovta ni odvrnilo niti to, da nimam denarja za poplačilo njegovih uslug.« Na tretji obravnavi, ki je bila 28. junija 1994, je Andrej Sadar vložil skoraj štiri strani dopisa, v katerem je razlagal delo svoje nekdanje delavke. »Takrat sem prvič izvedela, da sem najslab- ša,« se spominja Vrečerjeva, v zapisniku z obravnave pa je napisano: »Pisnega sklepa o prenehanju delavnega razmer- ja toženec (Andrej Sadar op.a.) nima.« Sodišče je takrat naloži- lo Sadarju, da v tridesetih dneh izvede predpisani postopek ugotavljanja škode, saj v nas- protnem primeru njegov odš- kodninski zahtevek ne bo mo- gel biti obravnavan. Kljub te- mu si je tudi Vrečerjeva sama priskrbela mnenja strokovnja- kov in pisna dokazila, da ško- de, ki ji jo je očital Sadar, ni naredila. Sledila je četrta obravnava, na kateri je toženega Andreja Sa- darja že zastopal odvetnik Mar- jan Feguš, nato pa je sledilo čakanje na nadaljevanje obrav- nave. V tem času je Vrečerjeva iskala novo zaposlitev in jo ne- kajkrat našla, a jo je kmalu tudi izgubila. »Kamor koli sem šla, me je Sadar našel in prepričal moje nove delodajalce, da so me zavrnili. Imam priče, ki lah- ko to potrdijo, imam tudi pisno izjavo nekega celjskega podjet- ja.« Sredi marca 1995 je bila zopet obravnava. Še preden so vsi sedli pred senat, je Sadarjev odvetnik Feguš ponudil Vrečer- jevi 600 tisoč tolarjev, če odstopi od tožbe. »Seveda nisem prista- la,« pravi Vrečerjeva, »saj se ni- sem čutila krivo. Niti takrat niti danes.« Dopis »7.2. 1994« Med obravnavo je odvetnik Feguš kot nov dokazni material predložil senatu dopis, naslov- ljen na Ireno Vrečer, v katerem piše, da ji As plast s 5. 2. 1994 zaradi neuspešno opravljene poskusne dobe odpoveduje de- lovno razmerje. V dopisu piše, da gre v vednost SO Laško in Zavodu za zaposlovanje, na njem je datum 7. 2. 1994, isti datum pa je zapisan tudi na pečatu Skupščine občine Laš- ko, udarjenem na dopisu. Ire- na Vrečer je sodnika takoj opo- zorila, da dopis vidi prvič in da ji tudi nikoli ni bil vročen. Ne po pošti in ne osebno. Ker ko- pije dopisa na sodišču ni mogla takoj dobiti, je že čez nekaj dni odšla k načelniku Upravne enote Laško Aleksandru Sa- bolčkemu, ki ji je dovolil vpo- gled v računalnik, kjer so spravljeni podatki o vseh pris- pelih vlogah. Dopisa, predlože- nega na sodišču, ni bilo med dokumentacijo, o čemer ji je načelnik Sabolčki tudi izdal in podpisal potrdilo. Andrej Sadar, s katerim smo pred dnevi, po skoraj enomesečnem iskanju, le us- peli vzpostaviti stik, za časo- pis ni želel dati nobene urad- ne izjave. Neuradno je sicer povedal veliko, vendar nje- govo željo spoštujemo. Napo- til nas je na svojega odvetni- ka Marjana Feguša, ki pa je uradni pogovor prav tako za- vrnil, češ da je v primeru udeležen le kot »svinčnik«. Jeseni leta 1995, točneje 13. oktobra, je senat delovnega so- dišča pod predsedstvom okrož- nega sodnika Igorja Šuligoja razsodil, da Ireni Vrečer delov- no razmerje 5. 2. ni prenehalo zakonito in da ji od tedaj pa do pravnomočnosti sodbe gredo vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja pri Andre- ju Sadarju, poleg tega pa ji mora Sadar za čas od 1. decem- bra 1993 do 5. februarja 1994 izplačati zaostalo plačo in na- domestilo za bolniško, skupaj z zamudnimi obrestmi. V obrazložitvi razsodbe v zapi- sniku med drugim piše: »...to- ženec nima vročilnice, s katero bi dokazoval vročitev odpovedi delovnega razmerja...Toženec tožnici ni vročal pravilno, pi- sna odpoved delovnega raz- merja z dne 7. 2. 1994 nima veljavnih pravnih učinkov in je za tožnico brezpredmetna. Tožnica je v tem delovnem sporu uspela...« Andrej Sadar se je na razsod- bo prvostopenjskega sodišča pritožil. V pritožbi je tudi nave- del, da je pisno odpoved, ki nosi datum 7. februar 1994, Ireni Vrečer osebno predala njegova tajnica Milena Go- louh, istega dne pa je on sam ta dokument predal še na SO La4- ko in Zavod za zaposlovanje. Zmeda med dokumenti Na naslov Višjega delovnega sodišča v Ljubljani so bila v naslednjem letu poslana šte- vilna pisma z zelo podobno vsebino. Irena Vrečer, odvet- nik Marovt ter Center za so- cialno delo Laško so sodišče prosili, naj primer obravnava prednostno, saj je Vrečerjeva v izredno težki socialni stiski. Vrečerjeva je za pomoč prosila tudi varuha človekovih pravic Iva Bizjaka. Morda je prav to pomagalo, da je »že« po do- brem letu iz Ljubljane prišla razsodba. Višje sodišče je po- trdilo sodbo celjskega sodišča le v tistem delu, ki govori o izplačilu zaostale plače in bol- niške, vse ostalo pa je razvelja- vilo in vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. »Sodišče prve stopnje je preu- ranjeno zaključilo, da tožnici pismena odpoved delovnega razmerja, ki je datirano s 7. 2. 1994 in se v sodnem spisu nahaja celo med tožničinimi prilogami, tožnici ni bila vro- čena,« piše v obrazložitvi sod- be v imenu ljudstva. Čeprav sta Irena Vrečer in odvetnik Marovt med postop- kom skušala storiti vse, da bi se izognila skrajnim ukrepom, je Vrečerjeva 27 januarja na UNZ Celje podala ovadbo zoper T. S.,uslužbenko oddelka za gos- podarstvo pri Upravni enoti Laško, »zaradi poneverbe urad- nega dokumenta (dopis z dne 7.2. 1994, op. a.) in zlorabe uradnega položaja«, dan kasne- je, ko so ji tudi v Uradu za delo Laško pisno potrdili, da od 2. 7 1994 do 28. 1. 1997 od Andreja Sadarja niso prejeli sklepa o prenehanju njenega delovnega razmerja, pa je prijavo proti T.S podala tudi na okrožno državni tožilstvo. O tem je 31.januarja ko se je obravnava spet nadalje vala na celjskem delovnem so dišču, obvestila tudi sodnik Šuligoja. Na obravnavi je bi prisoten le Sadarjev odvetni Feguš. Sodnik Šuligoj je skleni da bo razpisal ponovno obra? navo, na kateri bodo v zvezi: dokumentom »7. 4. 1994« kc priče zaslišani vsi, vpleteni ■ izročanje oziroma sprejemanj dokumenta. Ugotovil je tudi, d višje sodišče dokumentacije r dobro prečitalo in da so nekati ri dokumenti pomešani. »Tal šna zmede doslej ni bilo v nob( nem primeru,« je med obravnč vo izjavil sodnik Igor Šuligo/ Preiskovalci v Laškem in na sodišču Irena Vrečer čaka sedaj na obravnavo, ki bi morala biti žf 25. februarja, vendar so jo a radi bolezni sodnika prestavil na 18. marec, in se sprašuje koliko časa bo še morala doka zovati vse tisto, kar je na soje nju v preteklih letih že dokaza la. »Če bi bil gospod Sadar ko rekten in bi mi že takrat, k( sem bila na bolniški, razložil da me pač noče več, da žel zaposliti nekoga drugega, vse ga tega ne bi bilo,« pravi. »P me je ves čas vlekel za nosil privlekel na dan stvari, ki s sploh niso zgodile. PopolnoiT' mi je spremenil življenje in za radi svojega ravnanja sproži takšno verižno reakcijo, d' sem se znašla popolnoma ni dnu. Razpadla mi je družina jaz pa sem se pri dvainštiride setih letih, pa čeprav sem temu dolgo časa upirala in bil' mnogokrat raje lačna kot siW znašla na grbi uboge man^^ upokojenke. Nikoli ne boi" oprostila gospodu Sadarju, * sem se zaradi njegovega ravn^' nja, ki me je pahnilo v velil^f bedo, za nekaj časa morala oir povedati tudi svojemu otroku' Kot smo neuradno izvedel'; so celjski kriminalisti na osno^' ovadbe Irene Vrečer že opra^f preiskavo na Upravni enoti l^' ko ter pregledali dokumentacij na celjskem delovnem sodišč" Okrožno državno tožilstvo ij^ bi kmalu prejelo uradno ovadP' zaradi utemeljena suma storit^' kaznivega dejanja. Upajmo. bo javnost kmalu o vsem '^^ tančno obveščena. ■■■■■Ml JANJA INTIH^^ ^SNOPIČ 25 Rogaška v črnini V Tekačevem pri Rogaški Slatini so 5. marca našli štiri trupla - Razpisana je nagrada 10 tisoč nemških mark za informacijo, ki bi pripeljala do storilca - V nedeljo so žrtve pokopali Eden najhujših zločinov na Slovenskem v zadnjem deset- letju se je zgodil 4. marca v vasi Tekačevo pri Rogaški Slatini. ^3 domačiji s hišno številko 9 so naslednjega dopoldneva jjj^li štiri trupla. Nekdo je umoril 75-letnega Štefana Pohar- £ain njegovo 73-letno ženo Frančiško ter dve njuni podna- jemnici: 36-letno Heleno Krušlin in njeno hčerko, 17-letno Viktorijo- Obširna in zahtevna preiskava je nemudoma ste- Ija, vendar pravih sledi za morilcem (morilci) še vedno ni. pije na širšem območju Rogaške Slatine so zgroženi, prestrašeni, pretreseni, kar je bilo čutiti tudi na nedeljskem pfigrebu na pokopališču v Rogaški Slatini, ko se je tam zbrala jplikšna množica ljudi, da je tudi najstarejši prebivalci teh jjrajev ne pomnijo. '^Si kraj zločina so v sredo popoldne prispeli policisti in jirokovnjaki urada kriminali- jtjčne služne celjske UNZ ter ježurna preiskovalna sodnica Jasna Podrgajs in okrožni dr- žavni tožilec Milan Birsa. Prei- skava z iskanjem in zavarova- njem sledov je takoj stekla, zbiranje informacij pri sose- in ostalih bližnjih in bolj oddaljenih vaščanih pa ni kaj iosli pripomogla k iskanju siorilcev, saj so bili ljudje zelo redkobesedni, delovali so pre- plašeno, vsekakor pa so bili globoko pretreseni. Nihče v bližini, kjer se je zgodil zločin, li v usodnem večeru ali noči lic sumljivega videl, slišal, ipazil. Celjski preiskovalni ko- so se še isti dan in v laslednjih dneh pridružili šte- ;ilni strokovrijaki s slovenske- 1^ministrstva za notranje za- deve, ki so najbolj sposobni ljudje za obravnavanje krvnih Jeliktov in nekateri strokov- •liaki z Inštituta za sodno me- fcino ter drugi. V četrtek si je iiraj štirikratnega umora v Te- ^ačavem ogledal tudi Borut Likar, državni sekretar za jav- M varnost. Do zaključka naše redakcije šesti dan po odkritju zločina) storilca še niso odkrili, obstaja ?a tudi domneva, da je bilo storilcev več. Že v prvih dneh preiskave pa je bilo jasno, da bil motiv zločina koristo- e in da so bile vse štiri e ustreljene ter predhodno •^sltretirane. Informacij in iz- ^'edkov, s katerimi razpolaga- li preiskovalci, je seveda še ^'eliko več, vendar je v interesu preiskave, da ne pridejo v jav- ''ost. To dejstvo morajo ljudje ^prejeti z razumom, je pa lah- ^•^razuineti njihov strah, zla- strah domačinov in ostalih [febivalcev z območja Rogaš- Slatine, ki se zavedajo, da je %ilec še vedno na prostosti, ^^^tost hudodelstva pa ob *°Pih informacijah med Ijud- y rojeva številne zgodbe in l°'iibinacije o vplete_nosti raz- '•^'"•ih oseb. Seveda je preisko- .'^cem dobrodošla vsakršna "^'onnacija, brez vsakršnih ^''Pljivih argumentov govoriti ,'^^nosti o konkretnih ljudeh J^' zločincih pa je, milo reče- krivično in za prizadete J^' zelo obremenjujoče. Na '"lešteta upravičeiia vpraša- občanov in vseh prebival- Slovenije bo dala prave jj.Sovore edinole kriminali- ^^Ha preiskava, je pa njen lahko odvisen tudi od sodelovanja prebivalcev s tega in sosednjih območij. Truplo pri vratih Poharčeva sta imela velik sa- dovnjak in ribnik v bližini hi- še, pa sta za številna opravila večkrat potrebovala pomoč. Tako je bilo tudi tokrat, ko je Štefan Poharc zaprosil bližnje- ga soseda, da mu obreze na- sad jablan. Sosed je v torek okrog 9. ure pričel z delom, pa ga je pri tem čudilo, kako to, da ni nikogar, ki bi prišel iz hiše ter da je star opel, s kate- rim se je Poharčeva podna- jemnica Helena ponavadi vo- zila na delo v Rogaško Slatino, še vedno parkirano pod gos- podarskim poslopjem, prav blizu razmeroma majhne, skromne in stare stanovanjske hiše. Odločil se je, da stopi vanjo in pogleda... Ko je odprl vhodna vrata, je na tleh v veži zagledal okrvav- ljeno Frančiško in ves iz sebe stekel do bližnjih sosedov, da bi poklicali zdravniško služ- bo. Ena od sosed je šla pogle- dat, kaj se je zgodilo, a se je hitro vrnila in pretresena po- vedala, da je za zdravnika naj- brž prepozno in da bo treba poklicati policijo. Policisti iz Rogaške Slatine so na kraj prispeli v nekaj minutah. Ne- daleč stran od trupla Frančiš- ke Poharc je na tleh v krvi ležala tudi Viktorija Krušlin. Stopili so še do gospodarskega poslopja, tam pa so našli še dve trupli: Štefana Poharca in Viktorijino mamo Heleno. Vsem je bilo takoj jasno, da je bila smrt vseh štirih zelo kruta in da jih je storilec pred usmr- titvijo s strelom iz pištole mal- tretiral. Prijetno sožitje Zaradi številnih opravil v sa- dovnjaku in gospodinjstvu sta Poharčeva že večkrat v prete- klosti v svoj dom povabila raz- ne podnajemnike. Pred prib- ližno dvema letoma sta njuni sostanovalki postali Helena in Viktorija Krušlin, ki sta se v Tekačevo preselili iz bližnje vasice Topole, iz Helenine rojstne hiše. Med zakoncema Poharc in novima sostanoval- kama se je razvil lep in prija- teljski odnos, vsi so se imeli radi med sabo in si pomagali. Pomoč je bila potrebna pri gospodinjskih opravilih, saj je Frančiška Poharc zelo težko hodila, ko se je pred davnimi leti poškodovala v prometni nesreči. Ker je pri hoji uporab- ljala palico, jo je bilo zunaj hiše le redkokdaj videti. Hele- na je bila Štefanu Poharcu v pomoč pri opravilih okrog do- mačije, pridna za delo pa je bila tudi Viktorija, ki pa ji je precej časa vzelo učenje. Vsa- ko jutro se je z avtobusom odpeljala v Celje, v 3. h razred Ekonomske srednje šole, kjer se je šolala v petletnem pro- gramu trgovske akademije. Bi- la je dobra učenka in zgledna sošolka, vselej pripravljena pomagati. Viktorijina mama Helena je bila odlična slaščičarka v loka- lu Pošta v Rogaški Slatini. Nje- ne slaščice so bile vedno nekaj posebnega, ljudje so jih že do- bro poznali in povpraševali po njih. Sicer pa je bilo njeno življenje dokaj težko, vedno se je morala čemu odrekati, da bi bilo njeni Viktoriji čim lepše in lažje. Ko jo je kdo kdaj poba- ral, kako kaj shaja in prenaša vsakodnevne napore, mu je najpogosteje odgovorila: »Oh, nič mi pravzaprav ni hudega, srečna sem, saj imam pridno hčerko, ki mi ne dela nobenih skrbi.« Rada je hodila v služ- bo, razumevajoče in brez sla- be volje je prihajala v slašči- čarno tudi ob dela prostih dnevih. Med sodelavkami in lastnikom slaščičarne je bila zelo priljubljena. Tisto sredo zjutraj pa je ni bilo na delo in vsi so se spraševali, le kaj neki je z njo. V razredu so sošolci pogrešali tudi Viktorijo, Viki, kot so jo najraje klicali. V družbi se je rad poilvalil Poharčeva domačija ima idi- lično lego, vsajena je med grič- ke in vzpetine in je kot takšna precej skrita, sosednjim do- mačijam slabo vidna. Tam sta dolga desetletja živela zakon- ca Štefan in Frančiška Poharc, ki nista imela otrok. Štefan je bil v preteklosti zaposlen v kmetijski zadrugi, pozneje je bil zastopnik zavarovalnice Triglav, vse čas pa mu je naj- več veselja nudil sadovnjak, pa ribnik nedaleč stran od hi- še. Bil pa je tudi ves predan lovstvu in lovski bratovščini. Zamenjal je nekaj lovskih dru- žin in nazadnje pristal v druži- ni na sosednjem Hrvaškem. Kot vnet lovec se skorajda ni- koli, razen ko je bil doma, ni ločil od svoje temnozelene uniforme in klobuka, ki ga je obvezno nosil na glavi. Rad je zahajal med ljudi na širšem območju Rogaške Slatine, v teh stikih pa se je rad in pogo- sto pohvalil, da je njegovo pre- moženje, ki si ga je ustvaril, veliko. Rad se je tudi pošalil, da je denar treba sproti pretap- Ijati v devize in ga hraniti do- ma, saj banki ne gre zaupati prihrankov. V javnosti tudi ni bila nobena skrivnost, da si je nabavil varen sef, v katerem hrani denar »za stara leta«, kot je rad pripomnil. Sicer pa sta Poharčeva živela zelo skrom- no, denar sta vlagala edinole v sadovnjak in ribnik, ostalo sta skrbno zaklepala. Morilec naj bi ves ta denar pobral. Nagrada 10 tisoč maric Policijska in kriminalistična preiskava je v pospešenem te- ku, sledi za morilcem pa so še prešibke, da bi bilo mogoče kogar koli prijeti in ga osumiti tega grozljivega zločina. Zato je intenzivno zbiranje podat- kov, informacij in obvestil še vedno v teku, pri tem pa so v veliki meri vključeni tudi so- sedje in ostali prebivalci s tega in tudi drugih območij v drža- vi. Policisti so do zdaj opravili nekaj sto informativnih pogo- vorov, iskanje se je razširilo na vso državo in tudi preko nje- nih meja. Na delu je tudi Inter- pol, tako v naši kot v sosednjih in drugih državah. Kriminali- sti so se v tem času z nekateri- mi prebivalci na območju Ro- gaške Slatine že večkrat sreča- li, kar pri njih vzbuja nelagod- je in nemir, a se morajo zave- dati, da sleherno informacijo, ki pricurlja na novo, preisko- valci skrbno preverjajo, jo pri- merjajo z že znanimi dejstvi, govoricami, namigi ipd. Vsaka nadaljnja, na videz še tako ne- pomembna informacija, je za nadaljnjo preiskavo lahko še kako koristna, poudarjajo v Upravi za notranje zadeve Ce- lje.V zvezi s tem prosijo obča- ne za razumevanje in za na- daljnje sodelovanje, za dose- danjo pomoč pa se vsem zah- valjujejo. Informacije, ki bi pripo- mogle k prijetju storilca, je mogoče posredovati na tele- fonsko številko 113, na vseh postajah policije ali na Upra- vi za notranje zadeve Celje (tel. 063/481-385). Če pa želi biti posrednik informacije anonimen, ima na voljo tele- fonsko številko anonimnega telefona št. 080 1200. Uprava kriminaUstične služ- be ministrstva za notranje za- deve je v ponedeljek razpisala denarno nagrado v višini 10 tisoč mark za informacijo, ki bi pripomogla k prijetju storilca oziroma storilcev. V dosedanji praksi je znesek nagrade, ko je šlo za hujše zločine in iskanje storilcev, znašal 5 tisoč mark, v tem primeru pa so to vsoto podvojili. Seveda pa tolikšna nagrada nikakor ne pomeni, da je policija nemočna in brez sle- di za storilcem, so poudarili na Ministrstvu za notranje zadeve R Slovenije. Dejstvo, da je zlo- činec še vedno na prostosti, terja vse razpoložljive načine in možna sredstva, da bi bilo resnici in pravici čim prej za- doščeno. Te dni so bili v Teka- čevem kriminalisti in drugi strokovnjaki z ministrstva za notranje zadeve ter izvedenci Instituta za sodno medicino in drugi strokovnjaki, ki so imeli nalogo rekonstruirati celoten potek zločina. Dve krsti, dve žari v nedeljo popoldne je bil za celotno območje Rogaške Slati- ne dan žalosti. Na pokopališču, kjer se je zgrnila nepregledna, doslej največja množica ljudi, so pokopali vse štiri žrtve zloči- na. V dveh krstah so v zemljo položili Štefana Poharca in nje- govo ženo Frančiško, v žarah so bili posmrtni ostanki Helene in Viktorije Krušlin. Vzdušja na pokopališču se ne da opisa- ti, ljudje so bili nemi, pogovori so bili v šepetu, skorajda ga ni bilo lica, po katerem ne bi bila polzela solza. Prisoten je bil tudi strah, ljudje so se ozirali naokrog, ugibali, ali ni morda med njimi tudi morilec. In morda je bil res tam in opazo- val zadnjo pot svojih žrtev? Tej skušnjavi se morilci težko uprejo. Nešteto vencev, cvetja, sveč. Venci očeta, bratov in drugih sorodnikov, sosedov, prijate- ljev, sodelavcev, sošolcev. »Viktorija, vedno boš med na- mi - sošolci z razredničarko,« je pisalo na enem izmed žal- nih trakov. Na zadnji poti so bili z Viktorijo vsi: sošolci iz 3. h razreda in ostali dijaki eko- nomske šole oziroma trgovske akademije, pa razredničarka in ravnatelj, številni prijatelji... Nemo in sključeno so ti mladi ljudje zrli predse, vsak z belim cvetom v rokah. Če umre člo- vek v zrelih letih življenja, je to hudo, če ugasne mlado živ- ljenje, to neizmerno boli. Če ugasne tako, kot je moralo ugasniti Štefanovo, Frančiški- no, Helenino in Viktorijino življenje, je to tragedija, ki glo- boko zareže v vest človeštva. ^ MARJELA AGREŽ ■ Foto: STANE MESTINŠEK Ob odprtih grobovih zakoncev Poharc. Sošolci: »Imeli smo te radi, draga Viki, pa ti tega nismo nikoli povedali...« 26 MALI OGLASI - INFORMACIJE %. SNOPIČ MALI OGUSI - INFORMACIJE 27 28 MALI OGUSI - INFORMACIJE %. SNOPIČ MALI OGUSI - INFORMACIJE 29 30 INFORMACIJE žTSNOPIČ 31 Kdo in icaj je policist za preventivo? policist za preventivo s ^^,o]\tn delom izboljšuje var- zavest ljudi. Njegova "loga v policijskem delu je Iterminirana s temeljnim jiljem preventivnega delova- nja, ki ^ doseganju tesne- j sodelovanja policije in dr- žavljanov ter skupne odgo- ,ornosti pri preprečevanju kriminala- Najpomembnejši element 0Q policijske filozofije je i^jprejšnje delovanje proti |.fiminalu. S preventivnim de- lovanjem policista za preventi- vo je omogočeno, da se policij- sl(0 delo uveljavi tudi na bolj jfijeten način, kot je preganja- nje storilcev kaznivih dejanj in jfugih kršiteljev. Kaj pričakuje javnost od po- licista za preventivo? Državlja- ,ipredvsem želijo, da skrbi za jjihovo varnost in da je za sroje delo strokovno usposob- ljen. Poleg teh dveh zahtev je zlasti pomembno, da je učin- kovit, da ima vljuden odnos do ljudi ter da je vedno pri- pravljen na dialog. Policist za preventivo mora biti tudi ure- jen, njegova uniforma ne sme odražati moči in represivnosti, ampak samo pripadnost dolo- čeni službi.... Od policista za preventivo se pričakuje, da bo znal reše- vati tudi tiste probleme, za katere javnost meni, da so v njegovi pristojnosti, kar ne vključuje samo javnega reda in miru, ampak tudi prevze- manje pobud pri identificira- nju katerihkoli problemov v skupnosti in ne glede na to, ali so s področja policijskih de- lovnih nalog ali ne, zadevajo pa dobro počutje državljanov. Pri iskanju rešitev bo moral uporabiti svoje znanje, iznaj- dljivost, domiselnost ter raz- lične vire, ki so mu na razpola- go v lokalni skupnosti.... Za izreden uspeh policista za preventivo pri njegovem delu lahko štejemo, če ga pre- bivalci lokalne skupnosti, v kateri dela, poznajo po imenu. To pa dosežemo edino na ta način, da policiste za stalno ali vsaj za daljši čas namestimo na določeno območju. Ljudje se bodo nanj obračali osebno ali preko telefona. Brez zadre- ge in pogosto bo lahko potrkal na vrata prebivalcev, spozna- val nove ljudi, ki so se preselih v lokalno skupnost, ali nove poslovneže, ki so odprli svoja podjetja, ter se tako seznanjal z njihovimi problemi in priča- kovanji. Namreč, ko se policist identificira z določenim oko- ljem, spozna navade ljudi in njihov način življenja, se s tem poveča neformalna socialna kontrola področja, je v svoji študiji pod naslovom Policij- ska preventiva zapisala Mari- ja Mikulan, dipl. politologi- nja, državni projekt javne var- nosti, ki vključuje tudi policij- sko preventivo, pa je v sloven- ski policiji v praksi zaživel pred letom dni. Da bi v okviru tega državne- ga projekta ljudje spoznali de- lo območnih policistov - pre- ventivcev, obenem pa izvedeli o njih še kaj zanimivega iz njihovega življenja, kadar niso v uniformi, jih bomo na teh straneh pobliže predstavili v besedi in shki. Vodij policij- skih okolišev je v devetih poli- cijskih postajah na območju UNZ Celje 35. NAŠIPOUCISTI Milja Tavčer Na Policijski postaji Celje e Mitja Tavčer zadolžen za arno počutje občanov na bmočjih: Nova vas. Dečkovo aselje. Lava, Ostrožno in ledlog. Po izvoru je iz Prebolda, jer je preživel otroštvo in iladostniška leta, danes pa s sojo tričlansko družino, kjer s vse vrti okrog osemletne ferke Kaje, živi v Šempetru v Savinjski dolini. Takoj po kon- tani kadetski šoli se je zaposlil tUNZ Celje in je zdaj v policij- S\ih vrstah že enajst let. Pre- ^^nje postal območni policist, f je v kriminalistični skupini 'PCelje največ ukvarjal z vlo- 'iin vlomilci. Območja, za katera je zdaj '^dolžen, so celjska primestna Tnjena naselja z nešteto sta- novanjskimi bloki, stolpnica- mi, blagovnicami, gostinskimi "l^ali, ki so v zadnjem letu dni ^slikot gobe po dežju. Tam so ^di družinske hiše, šole, vrtci, ^ski domovi, begunski cen- ''in še marsikaj. Izredno pe- struktura prebivalcev in 'i'hovih problemov! teh območjih želim Poznati čim več ljudi, njihove ''^l^e, probleme. Če je le v "'^ji moči, pomagam vsako- "^r. ki se obrne name. Je pa da po letu dni še ne poz- '^'^ prav dobro teh območij, '^podeželju je to spoznava- ''^ precej lažje, navezovanje '*ov z ljudmi je tam hitrejše, 'fistnejše kot v mestnih stano- i^^iskih naseljih, kjer vlada ■'^^ejšnja odtujenost med I'^'i^i. Ti nas tudi slabo poz- i^p' ker smo kot območni I '^'sti slabo prepoznavni in JJ^ar hitro lahko enačijo s I ,"^'sti, ki izvajajo represivne ij^^^Se. Zato je edina prava pot il^opno navezovanje oseb- , ^Ukov z ljudmi, ki morajo i^'^3s prepoznati prijatelje in i;i Uradne osebe, ki bi se je ^rebabati. 'foKi^' iiTisjo ljudje veliko ^'emov in da bi nam marsi- kaj radi povedali, pa imajo za- držke, ker nas slabo poznajo in ne vedo, ali smo »ta prijazni policisti« ali pa nemara tisti drugi, ki lovijo kriminalce in pošiljajo ljudi k sodniku za prekrške. Spominjam se do- godka, ko sem lani na neki osnovni šoli prvošolčkom go- voril o prometu, nekaj mese- cev pozneje pa so me ti isti otroci srečali v mestu v muzej- skem Hermanovem brlogu, in takrat sem bil prijetno prese- nečen, ko so se ti otroci ozirah za mano in glasno vzklikali: »O, to je pa naš poUcist Mitja!« Vesel sem bil, ker so me spoz- nali in me imeli za prijatelja. Nekaj takšnega bi rad dosegel tudi na terenu, za katerega sem zadolžen. Ko te ljudje bo- lje spoznajo, si dosegel zelo veliko: njihovo zaupanje,« nam je povedal. Kot varnostno najbolj prob- lematični naselji ocenjuje Dečkovo naselje in Novo vas, kjer se vse bolj širi narkomani- ja, razmeroma veliko je raznih izsiljevanj, tatvin vozil in po- dobnih kaznivih dejanj. Naj- bolj je Mitja Tavčer zaskrbljen, ko opazuje mladoletnike, ki se zbirajo in kadijo, uživajo ma- rihuano in tudi tršo drogo, se dolgočasijo in snujejo ve mo- goče lumparije. »To so mladi ljudje, ki so brez nadzorstva staršev, so brez ciljev, najraje pa se zadržujejo okrog šol, vrtcev. Ne preseneča nas več. MINI KRIMIČI Po Icavo in cigarete v noči na 4. marec je nezna- ni storilec vlomil v prodajalno ob Kersnikovi ulici pri celjski bolnišnici. Zanimal se je le za kavo in cigarete. Kave je ukra- del 25 kilogramov, cigaret pa 21 zavitkov različnih znamk. Lastnik Ladislav Č. je oškodo- van za okoli 100 tisoč tolarjev. Pulil ciprese Neznani storilec je v noči na 4. marec izpuhi in odpeljal 200 komadov sadik cipres raz- ličnih velikosti, ki so rasle na posesti Albina T. iz Žalca. Ško- da, ki jo je povzročil lastniku, znaša okoli 100 tisoč tolarjev. Grozil sorodnikoma Zaradi kršenja javnega reda in miru so žalski policisti 4. marca ponoči intervenirali v nekem stanovanju v Petrov- čah. Tam so se srečali s 56- letnim Albinom P., ki je očetu in bratu grozil z orožjem. Us- trahoval ju je z zračno puško, predelano v malokalibersko, v kateri sta bila dva naboja. Za- radi kršitve javnega reda in miru in nedovoljene posesti orožja so Albina P. prijavili sodniku za prekrške, zaradi groženj z orožjem pa bodo podali tudi kazensko ovadbo. Presenečenje Suzana S. (20) in Sandra 1. (18) sta 5. marca zvečer vlomili v gostinski lokal Pod velbom v Celju. Nakradli sta nekaj ste- klenic žganih pijač, sadnih so- kov in drugih osvežilnih napit- kov ter vrsto raznih drobnarij. Pa ju je sreča nenadoma zapu- stila, ko so ju presenetili poUci- sti PP Celje ravno v času, ko sta zapuščali kraj dejanja. Ukrade- ne predmete so jima zasegh, čaka pa ju še pot na sodišče. Škropil bo koruzo v času od 26. februarja do 6. marca je nekdo vlomil v skla- diščne prostore Kmetijske za- druge Celje na Stanetovi ulici v Celju. Ukradel je 4 kartone škropiva za koruzo in zadrugo oškodoval za okoli 70 tisoč tolarjev. Orodje iz delavnice v noči na 5. marec je nez- nani storilec vlomil v priroč- no delavnico na Cesti pod go- ro v Slovenskih Konjicah. Ukradel je več kosov različne- ga orodja in nekaj električnih naprav. Lastnika Antona R. je oškodoval za okoli 270 tisoč tolarjev. Zgoščenke, devize v četrtek, 6. marca dopold- ne, je neznani storilec vlomil v stanovanje na Ljubljanski ce- sti v Celju. Ukradel je okoli 60 zgoščenk s posneto glasbo, 10 zgoščenk z računalniškimi igricami in nekaj deviz. Last- nik Boris V. je oškodovan za okoli 200 tisoč tolarjev. Izginila dva elektromotorja v času od 3. do 7. marca se je neznani storilec zadrževal na območju kamnoloma Pe- čovnik. S tamkajšnjih trans- portnih trakov je demontiral dva elektromotorja in reduk- tor. Podjetje CE-KA Celje je oškodoval za približno 200 ti- soč tolarjev. Zmikavt V Lipi v noči na 7. marec je nekdo vlomil v prodajalno Lipa na Ponikvi. Odnesel je 10 tisoča- kov gotovine, nekaj zavojčkov cigaret in nekaj malega kave. Trgovsko podjetje Lipa je oš- kodovano za približno 50 tisoč tolarjev. S sekiro nad karoserijo MinuU četrtek zvečer je Jo- žefa D. iz Šempetra obšla hu- da jeza, ko je zagledal in stopil do osebnega avtomobila znamke Audi 80, ki je bil par- kiran pri okrepčevalnici Rim- Ijanka v Šempetru. Nad ubo- gim audijem se je znesel tako, da je udarjal po njem s kam- nom in sekiro. Lastnici Idi Š. je povzročil za okoli 300 tisoč tolarjev škode. Stolp in marke Prejšnjo soboto je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo Vesne P. Ob Koprivnici v Celju. Ukradel je 150 nemških mark in glasbeni stolp ter pov- zročil za okoli 100 tisoč tolar- jev gmotne škode. Okradel nogometaše v noči na 10. marec je nek- do vlomil v objekt NK Usnjar v Metlečah v Šoštanju. Iz garde- robe je ukradel več trenirk, bund, torb in klubskih šport- nih dresov, čevljev in žog. Škoda, ki jo je povzročil, zna- ša okoli 900 tisoč tolarjev. Nakit in dve uri v ponedeljek, 10. marca do- poldne, je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo Anice J. na Cesti pod parkom v Velenju. Ukradel je več izdelkov iz zla- ta ter žensko in moško ročno uro v skupni vrednosti približ- no 180 tisoč tolarjev. Odpeljal okenska krila v času minulega vikenda se je nekdo mudil v nedograjeni stanovanjski hiši Marjana Ž. v Lokovici. Ukradel je 5 zaste- kljenih okenskih kril Jelovica termoton in lastnika oškodo- val za okoli 150 tisoč tolarjev. Ukradeni avtomobili v noči na 7. marec je bilo vlomljeno v hišno garažo Veli- mirja C. na Slomškovem trgu v Slovenskih Konjicah. Iz garaže sta izginili dve vozili, osebni avtomobil znamke Mercedes 230 E, črne barve, z reg. ozna- ko CE 66-66A, in neregistriran kombi znamke Mercedes sprinter 314, olivno zelene barve. Na vozilu sta bili na- meščeni tablici z oznako preizkušnja MB F9-474. Kom- binirano vozilo je last Branka K., v petek dopoldne pa so njegov kombi našh na območ- ju Ormoža. M.A. skoraj tretjina z motno glavo v noči na 9. marec je bila na območju UNZ Celje poostrena policijska nadzorna akcija, v kateri so preverjali psihofizično stanje voznikov. Rezultat akcije je bil vse prej kot spodbuden. Ustavili in preverili so 720 voznikov, ki so storili 253 različnih cestnoprometnih prekrš- kov, kar pomeni, da je bil kršitelj vsak tretji ustavljeni voznik. Zaradi hujših kršitev bo sodnika za prekrš- ke moralo obiskati 135 kršiteljev, 76 pa jih je moralo seči v denarnico na kraju storjenega prekrška. Preizkus z alkotestom so odredili 280 sum- i Ijivim voznikom, stanje pa je bilo, tako kot v vseh prejšnjih akcijah, porazno. Pri 83 (30 %) voznikih je alkotest pokazal nad 0,5 g/kg alkohola v organizmu. Tem voznikom so policisti prepovedali nadaljnjo vožnjo in veči- na teh je prepoved upoštevala. Dva voznika pa sta se na prepoved veselo požvižgala, zato sta se kmalu znašla v prostorih za pridržanje. Neslavni rekorder v tej akciji je bil voznik osebnega avtomobila z imenom Stane, ki so ga ustavili v Višnji vasi pri Vojniku in ki je imel 2,13 g/kg alkohola v krvi. M.A. ko tam najdemo odvržene narkomanske igle in podobno. Trda droga je v Celju že zelo prisotna, kdor še vedno misU, da je ni, je v hudi zablodi. Statistika je eno, realnost pa nekaj drugega. Sicer pa sem prepričan, da so mladi ljudje večinoma vzorni, ustvarjalni, delovni, a včasih je dovolj, da mednje zaide en sam lump, ki jih zna kar hitro usmeriti na napačno pot. Sicer pa: kaj smo, denimo na območju Nove vasi, mladi- ni v zadnjem času sploh ponu- dili, da bi lahko koristno in zdravo preživljali prosti čas? Vrsto gostinskih lokalov z igralnimi avtomati, pa nič dru- gega. Na voljo imajo eno samo košarkarsko igrišče, če odmi- slim šolske športne površine. Le malenkost boljša od prej omenjenih je varnostna prob- lematika na območju Lave.« O stikih in odnosih s prebi- valci na območju Lave in Lo- pate pa je naš sogovornik po- vedal: »Tam so ljudje do mene, pa tudi do drugih policistov, veUko bolj odprti, zaupljivi, tam imaš občutek, da te spre- jemajo kot zaveznika, prijate- lja. Seveda so tam naselja po- vsem drugačna in struktura prebivalstva prav tako,« nam je še povedal policist Mitja, ki rad sodeluje tudi s šolami, kjer otrokom predava zdaj o pro- metu, zdaj o nevarnostih drog in še o marsičem, da bi se izognili številnim nevarno- stim in pastem, ki jih, poleg neštetih lepot in radosti, pri- naša to naše življenje. MARJELA AGREŽ 32 NOČNE CVETKE • Policisti so 5. marca po- poldne prejeli obvestilo, da se v vlaku, ki se bliža železniški postaji, nahaja rogovilež, ki živcira ostale potnike. Kmalu so se možje postave srečali z Dušanom T. in mu zagotovili pot k sodniku za prekrške. • V petek dopoldne je Eva Š. prijavila, da ji sosed Anton J. grozi, da jo bo proč spravil. Sicer pa ima ženska z njim že nekaj slabih izkušenj, ko jo je sosed Tone napadel in ko jo je pred njim obvaroval nek drug sosed. Policisti zadevo prever- jajo. • V petek zvečer je bil na Ljubljanski 6 pretep. Neznani prenapetež, ki se je s kraja odpeljal v modri katrci, je uda- ril Željka I. • V soboto dopoldne je Šte- fan M. iz Medloga prijavil, da ga je fizično napadel sosed Stjepan P. Ko je na kraj prispe- la patrulja, sta drug drugega obtoževala za pričetek napada oziroma dvoboja, vsaka na svojo stran pa sta vlekli tudi njuni soprogi. K sodniku za prekrške pa bosta morala oba. • V soboto so poklicali iz Bovš. Na policistom že zna- nem kraju sta se sprla ata Mar- tin in njegov sin, sicer pa so možje postave ocenili, da jav- ni red in mir nista bila kršena, opozorilo pa je zaleglo. • Na dan žena je v stanova- nju v Šmiklavžu Franc M. svoji ženi podaril par krepkih klo- fut. Praznik pa tak! • V nedeljo ob pol petih zju- traj sta se na travniku ob Deč- kovi cesti dva spravila nad enega. Željko K. in Boris T., oba z Goriške, sta obdelovala Ivana Š. M.A. Povzročitelj nesreče v zapor Višje sodišče v Celju je ob- toženemu Miroslavu Arnšku iz Žalca, ki je 18. julija leta 1993 povzročil prometno nezgodo, v kateri sta hude telesne poškodbe utrpeli dve njegovi sopotnici, pogojno obsodbo okrajnega sodišča spremenilo v zaporno ka- zen. Omenjenega dne, okoli 6.30 ure, se je Miroslav Arnšek s štirimi sopotniki peljal iz sme- ri Ostrožnega proti Čopovi uli- ci. V levem ostrem ovinku, v neposredni bližini stanovanj- ske hiše Cesta na Ostrožno 140a, ga je pričelo zanašati, s ceste je vozilo odneslo na trav- nato površino ter trčilo v ste- ber, za tem pa še v škarpo iz betonskih zidakov. Trčenje je bilo tako silovito, da sta obe sopotnici utrpeli hude telesne poškodbe. Miroslav Arnšek je v ovinek, kjer je hitrost vožnje omejena na 60 kilometrov na uro, zapeljal s hitrostjo skoraj 90 kilometrov na uro, v krvi pa je imel 1,07 g/kg alkohola. Okrajno sodišče je obtožene- ga Arnška oktobra lani spozna- lo za krivega kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa iz malomarnosti in mu izreklo pogojno obsodbo šest mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let ter mu izreklo varnost- ni ukrep prepovedi vožnje mo- tornega vozila B kategorije za čas treh mesecev. Za takšno kaznivo dejanje je po KZ R Slovenije zagrožena denarna kazen ali zapor do treh let. V svojem zagovoru je obto- ženi trdil, da ga je zanašalo zato, ker se je moral umikati neznanemu vozniku osebne- ga avtomobila, ki mu je pripe- ljal nasproti delno po njego- vem voznem pasu. Vztrajal je tudi pri trditvah, da je vozil s hitrostjo okoli 60 kilometrov na uro in da ni bil vinjen, saj je pred vožnjo spil le dva do tri brizgance. Zadnji dve trditvi sta ovrgla sodna izvedenca prometne in medicinske stro- ke, ki sta v svojih analizah prikazala, da je obtoženi pre- koračil dovoljeno hitrost za skoraj 30 kilometrov ter da je imel v času vožnje najmanj 1,07 g/kg alkohola v krvi, kar ustreza popitju 1 litra čistega vina. Na sodbo okrajnega sodišča sta se pritožila okrožna držav- na tožilka Marjeta Kreča, ki je terjala nepogojno zaporno ka- zen ter daljši čas za varnostni ukrep prepovedi vožnje, obto- žencev zagovornik pa je me- nil, da je kazen prestroga, zav- zel pa se je tudi za odpJ varnostnega ukrepa. } Višje sodišče v Celju, lq obravnavalo obe pritožbi, (delno) ugodilo le pritožbi tjjj ke, pritožbo obtoženčevega govornika pa kot neutemelje zavrnilo. S tem je pogojno oj sodbo spremenilo v zapor v tr janju petih mesecev. Pri odlof^ nju je višje sodišče med drugj, upoštevalo tudi dejstvo, dajet) obdolženi Miroslav Arnšek tu( še po tej nesreči pogost kršitj cestnoprometnih predpisov, \ je z objestnimi vožnjami ogr( žal sebe in vse ostale udeležei ce v prometu. ...,.,„_„-J««BI M. AGRE Prijeli viomilsici par V noči na 5. marec sta se v policijsko past ujela dva ak- tivna vlomilca. Policisti so ju prijeli, ko so nadzirali proda- jalno pri celjski bolnišnici, kjer je bilo v zadnjem času vlomljeno kar trikrat. Ob dveh ponoči sta sc tej prodajalni sumljivo približala 19-letni Aleš G. in 23-letni Bo- gomir K., oba Celjana, ki sta, ko sta zagledala može v uni- formah, pričela bežati, a so ju hitro prijeU in jima začasno odvzeli prostost. Med preiskavo so policisti Policijske postaje Celje ugoto- viU, da sta bila prijeta mlade- niča tista, ki sta v omenjeni lokal vlomila v nočeh na 14. in 20. februar ter 4. marca pono- či, v noči na 5. marec pa se je Alešu G. pri vlomu pridružil Bogomir K. V vseh primerih sta prijeta osumljenca ukradla večje količine cigaret, alkohol- nih pijač in kave v skupni vrednosti okoli 300 tisoč tolar- jev. V noči na 24. februar sta Miran M. in Aleš G. vlomila tudi v skladišče prodajalne Po- lule na Cesti v Laško v Celju. Tam sta nakradla za 242 tisoč tolarjev cigaret in alkoholnih oziroma žganih pijač ugled- nih, dražjih znamk ter veliko kave. Vlamljala sta tudi v kletnih prostorih. Tako sta 13. fe- bruarja v večernem času vlo- mila v več kleti v stanovanj- skem bloku na Kraigherjevi uUci 28 v Celju in od tam odnesla predvsem vloženo sadje in vrtnine, vino, krompir in čebulo. Vse to sta potem odnesla v bližino Šmartinske- ga jezera, kjer sta si uredila začasno bivališče (skrivališče) v neki zapuščeni baraki. To pa še ni vse. Januarja in februarja letos sta po do zdaj zbranih obvestilih vlomila v najmanj 14 osebnih avtomo- bilov, specializirala pa sta se na Zastavina vozila tipa jugo. Iz njih sta kradla avtoradijske sprejemnike in razne pred- mete, ki so jih lastniki pustili v vozilih. Do zdaj je polici- stom uspelo zaseči 9 različ- nih avtoradijskih sprejemni- kov, ki sta jih osumljenca na t.im. črnem trgu prodajala po izredno nizkih cenah. Tako je bil avtoradio, ki je sicer vre- den več kot 40 tisoč tolarjev, naprodaj po 1 tisoč do 2 tisoč tolarjev. Zoper kupce, ki so na tak način prišli do blaga, za katerega so morali vedeti, da je ukradeno, pa bodo poli- cisti podali kazenske ovadbe za kaznivo dejanje prikriva- nja. Iz naslova vlomov v avtomo- bile se na UNZ Celje nahaja nekaj teh ukradenih predme- tov, ki jih policisti želijo izroči- ti lastnikom. Če jih kdo na fotografiji prepozna, naj pokli- če na tel. št. 113 ah se osebno oglasi na Policijski postaji Ce- lje. MARJELA AGREŽ PROMETNE NEZGODE Povozil pešico Na Prijateljevi ulici v Celju se je v četrtek, 6. marca po- poldne, pripetila nezgoda, v kateri je hude telesne poš- kodbe utrpela peška. Peter K. (22) iz Novega Te- panja je vozil osebni avtomo- bil iz smeri Dečkove ceste pro- ti Prijateljevi ulici. Ko je pripe- ljal do križišča Prijateljeve in Podjavorškove ulice, sta mu z leve strani prečkali vozišče dve peški, zaradi česar je voz- nik zaviral, a je kljub temu trčil v 14-letno Sašo V. iz Šmar- ja pri Jelšah, ki je pri tem utrpela hude telesne poškod- be. Trčil v kolesarja Na lokalni cesti zunaj na- selja Vrbje se je v petek, 7. marca dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodo- vana. Sebastjan Š. (21) iz Žalca je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Žalca proti Grižam. V bližini mostu čez Savinjo je v križišču trčil v 56-letnega kolesar Viktorja K. iz Migojnic, ki, pri tem utrpel hude telesu poškodbe. Ranjena voznik in sopotnica Na regionalni cesti Plani - Šentjur v kraju Škarnices je v ponedeljek, 10. marc zjutraj, pripetila nezgoda| kateri sta hude telesne poi kodbe utrpeli dve osebi. Marko T. (40) iz Vodic p Kalobju je vozil osebni avl mobil po lokalni cesti iz smf Kalobja proti križišču z regi nalno cesto. V križišču je zai jal levo na prednostno cest ko se je po njej pripeljal voi nik tovornjaka, 21-letni Mal jaž G. iz Okroga. V trčenju st bila hudo ranjena voznik Mai ko T. in njegova sopotnica,31 letna Tatjana T. Mi Požar v tovarni v sredo, 5. marca, okoli 7. ure, je izbruhnil požar v Konusovi tovarni PE Ne- tex v Slovenskih Konjicah. Zagorelo je na stroju za zateljevanje sintetičnih vla- ken. Preiskovalci so ugoto- vili, da je ogenj nastal pri plinskih šobah na koncu previte bale. Na stroju je uničena električna napelja- va, delno pa je poškodovan tudi sam stroj. Gmotna ško- da, ki je nastala, znaša prib- ližno 3 milijone tolarjev. M.A. odzvanja na vseli kontinentih Avstralsko podeželje Pepelka in Trnuljčica Preureditev otroške sobe Spomladansko ve w e ciscenie Območje Treh dolin v italijanskih Dolomitih je raj za smučarje. V zasneženih Dolomitiii Sonce in zabava na italijanskih smučiščih Gorski svet Italije zavzemajo na severovz- liodu Dolomiti, ki imajo edinstvene skalnate stebre ali »torre«. Tu se srečujemo s siloviti- mi hudourniki in ozkimi dolinami. Do Dolo- iBitov sega italijanska pokrajina Benečija, v •katero sodi tudi mestece Falcade, kjer smo smučali. \ «i Najvišji vrh Dolomitov je Marmelada s svoji- "'i 3342 metri nadmorske višine, kjer je bila ^friuka letos izjemoma možna že januarja. '^^vadno je zaradi obilice snega mogoče smu- marca in aprila, ko drugod sneg že kopni, j^er nismo imeli smučarske vozovnice, se "'^nio mogli povzpeti na vrh. Marmelada na- J''eč ni vključena v smučarsko področje Tre ^^"i (Tri doline). ,, '^alcade je majhno mesto, od Ljubljane odda- '^■^0 390 km. V bližini so še nekatera znana 1'Jučarska središča, kjer imajo alpski smučarji ^'^nie za svetovni pokal. Med njimi so Cortina d'Ampezzo. Piancavallo, Val Gardena in še nekatera druga. Na smučišče smo se vozili z avtom in ne z avtobusom, ki je bil vštet v ceno smučarske vozovnice. UgotoviU smo namreč, da le redko ustavlja, pa še vozni red ni zanesljiv. Apartmaji sicer niso zelo veliki, so pa lepo urejeni in čisti. Ker smo stanovali v mestnem središču, nismo imeh daleč do trgovin, kjer pa je skoraj nujno znanje italijanskega jezika, ker drugih ne znajo ali pa nočejo govoriti. Brez gneče na smučiščih Na območju Treh dolin, kamor sodi tudi Falca- de, je urejenih 100 km prog, od teh jih 46 km zasnežujejo. Na progah je tako videti veliko snežnih topov, ki pa niso niti malo podobni tistim vojaškim. Ves čas so bili ti topovi v pripravljeno- sti, saj je ves teden sijalo sonce in verjetno so se žičničarji zbali, da bo začel sneg kopneti. Smučišča se raztezajo od nadmorske višine 1150 m, kjer smo stanovali, pa do 2513 m višine. Na te višave vozi 20 vlečnic, 8 sedežnic, 2 gondolski žičnici in ena kabinska žičnica. Večina je štirisedežnic in »krogcev«. Zaradi ogromnih zmogljivosti gneče ne more biti. Parkirišča so sicer nabito polna, vendar se smučarji razpršijo po ogromnih kompleksih, ki jim ni bilo videti konca. Ob postojankah na smučiščih (ki pa jih ni bilo malo) pa je seveda bila gneča, tako da včasih nisi našel prostora, da bi se izpostavljal soncu in si nekoliko odpo- čil. Navadno smo izkoristili postanke za mali- co. Na eni od postojank je moški igral na kitaro in bil ves moker celo v kratkih rokavih. Nekate- ri žičničarji pa so kar v spodnjih majicah z lopato metali sneg na izhod vlečnice. Ob tak- šnih pogledih nam je zelo prijal vroč čaj, ki smo ga vedno imeli na zalogi. Zabava tudi po smučanju Po smučanju je kar nekaj možnosti za pre- življanje odvečnega časa. Lahko se napotiš v trgovine, ki jih je ogromno. Večina je športnih in v njih so nekatere stvari tudi občutno cenej- še kot pri nas (smučarski čevlji). Prodajalci se seveda trudijo, da bi čimveč prodaH. Opazila sem tudi diskoteko, vendar smo bili preveč utrujeni, da bi se vrteli v ritmih disko glasbe. Mogoče jo obiskujejo domačini - ni- smo preverili. Če si kdo zaželi kavice, mu je na voljo kar nekaj kavarn. Poskrbljeno je tudi za ljubitelje umetnosti, saj je bil nedaleč proč muzej. Tekači na smučeh lahko svoje moči merijo na dolgih tekaških progah. Na svoj račun pa pride- jo tudi sankači, za katere je urejena posebna sankaška proga. Niso pozabili niti na tiste, ki radi drsajo. Torej resnično ni bojazni, da ne bi imeli česa početi. Za smučarske navdušence je to pravi raj, saj se v enem tednu resnično nasmučaš. Lahko pa čas izkoristiš kot aktiven dopust, kar je bolje kot poležavanje na morskih obalah v poletnih mesecih. URŠKA TROTOVŠEK 34 REPORTAŽA Odzvanja na vseh kontinentih Likovni amater Karlo Zelič iz Zabukovice je okrasil večino Ferralitovih zvonov I Nihče ne bi rekel, da bo osmorojenega otroka slo- venskega rudarja v Porurju prevzela sla po likovnem us- tvarjanju. Kos kruha, ki ga je bil vsakdo v družini že- ljan, ker je bil zaposlen le oče, je bil pretrd, da bi raz- mišljali o čem drugem kot o preživetju. Skrbni oče Zelič je v nedr- jih Porurja pridobil številne izkušnje, zato ga je kmalu po prvi svetovni vojni zvabila novonastala država in vrata v vsak rudnik tedanje države so mu bila na stežaj odprta. Mali Karlo Zelič, danes ose- minsedemdesetletnik, je prag osnovne šole prestopil v Slavonski Požegi. Bil je dober učenec in mati mu je skoraj skrivoma kupila knjigo s šte- vilnimi slikami, ki jih je mali Karlo prerisoval. To je zbudi- lo pozornost njegove učitelji- ce. Še danes se rad spominja Marije Metzger, poročene Šte- fanec, ki je bila tudi njegova prva učiteljica likovnega pou- ka in kritičarka. Pogosto mu je naložila za nalogo, naj nariše to in ono. Spodbujala ga je, včasih tudi okarala. Šele ko je bila v pokoju, je pri 72 letih tudi sama končala pariško li- kovno akademijo. Od prvih risb do krasitve zvonov Vsaka možnost, da bi nada- ljeval študij likovne umetno- sti, je bila izključena. V de- setčlanski družini je bil zapo- slen le oče. Verjetno je bil on tisti, ki ga je usmeril v poklic električarja. Vedno pa je našel toliko časa, da je narisal kaj lepega. Med drugo svetovno vojno se je znašel v ujetništvu in takrat je imel zaradi obilo časa tudi priložnost, da se izkaže kot slikar. Večkrat je kaj nari- sal za svoje nadrejene, vendar je imel pri delu preveč gledal- cev, kar ga je motilo, zato je to delo opustil. Ni pa miroval. Iz starih kovancev je začel izde- lovati prstane in si s tem pri- služil kakšen priboljšek. Po prihodu iz taborišča je prišel k bratu v Zabukovico. Bal se je, da ga bodo spet vtaknili v uniformo, kar pa se k sreči ni zgodilo. Zaplul je v novo življenje in se poročil. Že nekaj mesecev po koncu voj- ne je bil v rudniku težko poš- kodovan in na čudežen način ter z nesebično pomočjo žene in zdravnikov je preživel. Od takrat pravi, da je postal ve- ren. Taka je tudi tematika nje- govih del, ki so nastale po tem. Ko je okreval, je spet šel na delo. Njegova umetniška žili- ca mu ni dala miru. Medtem sta z ženo ustvarila lasten dom. Na robu gozd se njuna hiša nastavlja jutranje- mu soncu, ki pokuka izza Bu- kovice. Tok življenja mu je obrnila zaposlitev v Ferralitu. Takrat so namreč pričeli z vlivanjem zvonov. Krasili so jih s papir- natimi okraski, ki pa niso bili najbolj primerni. Karlo Zelič je ponudil svoje sodelovanje in ustvarjal okraske v mavcu, jih vlil v vosek, ti pa so bili nato izdelani v modelu nove- ga zvona. Naročniki so bili navdušeni. Izdelal je vrsto svetnikov. Na skoraj 95 od- stotkih od 1500 zvonov, koli- kor so jih vhh v Ferralitu, je njegov lik svetnika. Takšni so odšli po celem svetu. Rudarji in svetniki Preizkusil se je tudi v dru- gih likovnih zvrsteh. V dvora- ni društva upokojencev v Gri- žah kraljuje motiv iz tamkajš- njega rudnika kot ponos kraja in spomin na 150 let rudarje- nja v kraju. Znan je tudi po plastikah, izdelal je številne like in plake- te, medalje z motivom kraja. Nepogrešljiv je tudi pri resta- vriranju cerkvenih relikvij. Za farno cerkev v Grižah in po- družnico na Gradišču je obno- vil nebo, ki ga nosijo v procesi- ji za obe cerkvi. Ko smo ga obiskali, pa je ravno obnavljal slike za prapore cerkve v Gri- žah. Posebej pri srcu mu je lik sv. Barbare, za katero pravi, da ga je rešila ob rudniški nesreči. Zelo spreten je tudi pri rez- barjenju Kristusa na križu. Vsako leto izdela unikaten križ za salezijanske duhovni- ke. Izdelal ga je tudi za novoi- menovano predstojnico Uršu- linskega reda, katerega člani- ca je tudi njegova hči Brigita, diplomirana teologinja. Tako ne preseneča, da sta Angela in Karlo ob zlati poroki pred leti prejela čestitko, ki jo je po( sal papež Janez Pavel ii. Zeličeva galerija zavze kar polovico njegovega dc v Zabukovici, še veliko del, ki jih je podaril duho' kom in redovnicam, pa je i kropljenih po svetu ali pa li sijo zvonove, ki zvonijo vseh kontinentih. mmmmm^^ ivan JURH Lik sv. Jurija za enega od zvonov. Posnetek oljne slike, na kateri sta Angela in Karlo Zelit Motiv iz rudnika, ki krasi dom upokojencev v Grižah. "PITICA UUDJE IN CAS - HUMOR 35 Pepelka, Trnuljčica in Sneguljčica Evita - svetnica ali cipa, ki se je vmešala v politiko - Argentinci je še niso pozabili genske, kot je bila Evita Peron, v politi- 1^ jje pomnijo. Desetletja po njeni smrti ^ je revni Argentinci še vedno spomi- •^jo, v Hollywoodu so o njej posneli z Madonno v glavni vlogi. Evitino jjvljenje je resnično vredno filmskega 2ena argentinskega predsednika je bila ^jotislovna ženska. Descamisadosem, naj- ■glj revnim »ljudem brez srajc« je razdelila tisoče stanovanj, na milijone zdravil, jtevilno pohištvo, oblačila, šivalne stroje, jjfače... Reveži so jo že ob zori čakali v jisti pred predsedniško palačo, se spomi- jja v razvpitem življenjepisu o Sveti Eviti floy Martinez. Vse to je delila ženska, ki je prišla v Buenos Aires iz revne podeželske lote ter je nato kot prva dama živela v neverjetnem razkošju. Med njenim naki- oin so našteli 1200 zlatih in srebrnih ifošk, pri tem še natanko 756 posebnih jebrnih in zlatih izdelkov, 650 draguljev, 144 kosov nakita iz slonove kosti... Bogat lakit je nosila z oblačili, ki so bila po meri slovitega Diorja. Revni Argen- mci so jo častili kot svetnico, togati so jo prezirali... Kdo je bila ženska, ki je ne iiodo nikoli pozabili? Med postajo in palačo Leta 1935 je prišla na želez- liško postajo v Buenos Airesu ;vita Duarte. Doma, na stotine ilometrov daleč v Los Toldosu, iodraščala z materjo ter štiri- mi sestrami. Bila je brez očeta. h je v Buenos Airesu izstopila I vlaka, je bila stara komaj 15 A. Sanjala je o igralski poti, iušala se je približati vplivnim ::oškim. Začetek je bil težak, ečkrat je bila lačna kot sita. ?ridružila se je neki igralski iupini, nakar je uspela postati »elika radijska zvezda. Med de- lom na radiu je 25-letna lepoti- ca Evita spoznala 48-letnega vdovca Juana Dominga Pero- na, ministra za delo. Postala h vsaj za široko javnost, idea- len par. Pravijo, da za marsikatero us- pešno moško kariero stoji žen- fe. To velja tudi za Peronov politični vzpon. Za moža (s ko- reninami z italijanskega otoka ^dinije), ki je bil nekoč vojaški argentinskega veleposla- ništva v Rimu, je znano, da je bil občudovalec Mussolinija. Nje- gov peronizem je bil posebna mešanica socializma in fašizma, uperjen proti veleposestnikom, blizu revežem, obenem protide- mokratičen, militarističen ter nacionalističen. Evita Duarte ter Juan Domingo Peron sta se po- ročila leta 1945, s svojo kariz- matičnostjo pa mu je kmalu po- magala na predsedniški prestol. Ko so nasprotniki Perona zaprli, ga je s pomočjo silovitih mno- žičnih demonstracij uspela reši- ti iz zapora. Eva Peron je v državi botrovala korenitim so- cialnim reformam. Po njeni za- slugi so uvedli za ženske volilno pravico, zgradili na tisoče šol- skih ustanov, bolnišnic, domov za ostarele... Poskrbela je celo za sindikat za služkinje, nekate- re njene ukrepe pa so resnično lahko razumeli le redki. Tako je za dekleta brez doma našla »ob- vezne« ženine, ki so se nato poročali na množičnih porokah, v znamenju njenih bombastič- nih govorov... Peronisti so se lahko zaradi vsega tega na volitvah leta 1951 odlično odrezali. Truplo je iz^nSo Leto pozneje je bilo za lepo prvo damo usodno. Mlada Eva Peron, za revne svetnica ter za bogate cipa, ki se vmešava v politiko, je hudo zbolela. Imela je levkemijo, so rekli, pred dve- ma letoma pa je njen ginekolog v knjigi zapisal, da je trpela zaradi tumorja na maternici. Med njeno dolgotrajno bo- leznijo in umiranjem je bila Argentina na nogah. Ljudje so za »sveto Evito« v revnih domo- vih postavljali hišne oltarčke, ob njeni sliki so skrbeli za sveže cvetje ter prižigali sveče. O njej ter njenem času krožijo številne legende, zato je med resnico in neresnico težko razlikovati. Peron naj bi bil ukazal, da pred bolno soprogo poskrijejo vse radijske aparate, s spreme- njenimi podatki na tehtnici so ji skušali prikriti, da je proti kon- cu umiranja tehtala le 37 kilo- gramov... Še hujše, govorijo ce- lo, da je stiskaški Peron prepo- vedal, da bi bolni Eviti postlali v bolniški postelji z najlepšo po- steljnino, saj bi jo morali nato zavreči... Kje je resnica? Ko je 26. junija 1952 Evita Peron za vedno zatisnila oči, je bilo v Argentini kot da bi bil konec sveta. Na ulicah se je znašlo dva milijona ljudi, pol milijona ljudi pa se je poslovilo ob krsti ženske, ki je umrla komaj pri 33. letih. Postala je nesmrtna. »Ta ženska je mrtva še nevarnejša. Ljudje se ji pri- poročajo kot kakšni svetnici. Verjamejo, da se bo nekega dne prebudila ter ustvarila v Argen- tini diktaturo revežev,« je po Evitini smrti ter strmoglavlje- nju Perona rekel podpredsed- nik Teisseire. Peron je moral po leta 1955 na tuje, v dolgoletno politično begunstvo v Španijo. Tudi za pokojno Evito ni bilo miru, nje- no truplo je moralo po svetu, dokler ga niso po dolgih letih pripeljali nazaj v domovino. Politika je milo rečeno naj- bolj nenavadna zadeva. Pero- na, ki je bil dolga leta v evrop- skem pregnanstvu, so Argen- tinci leta 1973 znova izvolili za predsednika države. Peronova podpredsednica je postala Isa- bela, njegova tretja žena, s ka- tero se je poročil v Španiji. Ko je leto pozneje umrl, je postala Isabela Peron argentinska predsednica. Kmalu je začel dr- žavo pretresati terorizem, hudo nasilje. Še huje je bilo, ko so oblast prevzeli generali ter je izginilo na tisoče peronistov, levičarjev, študentov, duhovni- kov ter sindikalistov. V uradnih podatkih so v Argentini našteli devet tisoč izginulih - desapare- sidosov, po mednarodnih dva- krat več. Sveta, nesmrtna Evite Peron, ki je za razliko od Isabele ostala le predsedni- kova žena, ljudstvo ni nikoli pozabilo. V mnogih argentin- skih domovih so na stenah nje- ne fotografije skupaj z nabožni- mi podobami. Precej časa je že minilo, odkar je Andrevv Lloyd Weber napisal musical o Eviti ter odkar so po svetu prepevajo popevko Don't cry for me Ar- gentina. Po dolgih letih jo je zapela velika zvezda devetde- setih let, Madonna, ki je podob- no kot Evita, uspela iz nič. V Buenos Airesu pa še vedno marsikaj spominja na Evito. Ta- ko tudi Časa Rosada, predsed- niška palača, kjer je bivala s Peronom ter pokopališče Reco- leta, kjer je končno našla večni mir. Razmeroma malo, boga- taško pokopališče je zaradi bo- gatih in slavnih pomembna mestna znamenitost. Mavzoleji so veliki kot hiše, nizajo se drug za drugim, zato se mi je na Recoleti zdelo, kot bi hodil po ulicah. Na grobnici družine Duarte je posebna plošča, ki opozarja na Evito. Ljudje ji še vedno prinašajo sveže cvetje, ki ga zatikajo na kovana vrata mavzoleja. Pri tem mislijo na žensko, ki je bila obenem Pepel- ka, Trnuljčica in Sneguljčica, kot je v Evitinem življenjepisu zapi- sala Alicia Dujoune Ortiz. Na žensko, katere slog so oponaša- le filmske zvezde, od Bette Da- viš in Joan Cravvford do Sophie Loren ter Madonne... BRANE JERANKO Eva Peron. Iz revne podeželske koče v predsedniško palačo. ^a kovana vrata mavzoleja družine Duarte zatikajo v Evitin spomin sveže cvetje. STRANKA ŠAUIVCEV Naši dopisniki Darinka Planko iz Gorice pri Slivnici, Marjana Majcen iz Šentjurja, Jasmi- na Simler iz Celja, Anica Žurej iz Gorice pri Slivnici in Hedvika Mušič iz Škofje vasi, so danes pripravili stran šaljivcev. Mira Mileč pa je z obširnim poročilom z Dunaja dobila največ glasov naših bralcev in se bo skupaj z izžreban- ko Miro Janič iz Rogaške Slatine veselila enod- nevnega izleta agencije Dober dan, ki bo junija. Na zabavi I Slave je na osmomarčevski zabavi ugledal nov obraz - ženski seveda. Seveda je bil že na plesišču z njo. S plesišča pa kljub temu. da ga noge ničkaj ne nesejo, ni mogel. »Vsak novi ples se mi zdi krajši od prejšnjega. Kaj misliš, zakaj?« vpraša Slave soplesalko. »Mogoče zato, ker je tisti, ki igra harmoniko, moj mož?« Na zabavi II Jasmina je še mlada šaljivka. Na zadnjo zabavo je pripeljala svojega izbranca, ampak ni bila ničkaj zadovoljna, saj je le-ta plesal in si dal »duška« tudi z drugimi šaljivkami. »Dragi, ko se bova poročila, boš moral opu- stiti kajenje.« »Da, draga.« »Odreči se boš moral tudi pijači.« »Da, draga.« »In dosedanji družbi...« »No, seveda draga.« »In spogledovanju z drugimi ženskami.« »Seveda.« »Si se pripravljen odreči še čemu?« »Da, draga. Poroki!« Pije ga Pa se ga je Slave na zabavi spet »nalil«. Lojz ga je resno opozoril: »Slave, malee preti- ravaš. No. saj ne rečem, da jaz ne. Ampak, zakaj toliko piješ?« »Zakaj? Žena se mi smili.« »Ježeš no. Kaj pa ji je, zakaj se ti smili?« »Zato, ker ima pijanca za moža.« Mleko I Pri Tonetu imajo velik grunt. Pa deklo tudi. Zadnjič je bil ves zaprepaden, ko je videl, kako le-ta daje piti kravi pravkar namolženo mleko. »Hudirja, Mical Kaj pa delaš?« »Gospodar, meni se je zdelo namolženo mle- ko malee redko, pa sem ga hotela ponovno dati skozi.« Mleko 11 Bi pa prav prišlo to mleko veseljaku Lojzu, saj mi ga je predpisal zdravnik, strogo pa prepove- dal uživanje alkohola. Po treh dneh »zdravljenja« z mlekom, ki ga je sicer dobil pri drugem sosedu, je ves zaprepa- den vzdihnil: »Zdaj vem, zakaj dojenčki joče- jo,« in odšel na osmomarčevsko srečanje. Maratonca Na sejmu sta se pojavila tudi Korl in Stanko ter se seveda hotela malo pokazati. Živine nimata, denarja tudi ne. pa sta hotela svojo pozornost vzbuditi s tekanjem okrog sej- ma. Trenirala sta in ljudje so ju gledali. Tudi Lojz in naglušni Jaka. »Ti. Jaka! Kdo misliš, da bo zmagal? Jaz mislim, da bo to tisti z rdečim trakom okoli vratu.« »Butl. tisto ni rdeči trak. tisto je Korlov jezik...« 36 GLASBA Pozitivni bioiošici hazard Koncert ameriške cross-over zasedbe Biohazard v Kranju »Glasbe skupine Bioha- zard se na spraviti v predalč- ke glasbenih etiketarjev. To je preprosto Biohazard. So- vražim deljenje glasbe na hip-hop, metal, rap, hard-co- re.... Komu je to sploh mar? Želim si, da bi se ljudje zne- bili svojih predsodkov in do- življali glasbo takšno, kot je v resnici. Biohazard je vedno bil in vedno bo za svobodno razmišljanje, individualnost in ne za mahanje z zastava- mi. Glasbeno predalčkanje je povsem nasprotno od tega, za kar si ta bend prizadeva«, je pred nedavnim izjavil pe- vec in basist Evan Sienfeld. Kdor omenjeno zasedbo pozna, bo zgornje trditve brez- pogojno potrdil, saj gre za ene- ga izmed najbolj neposrednih in poštenih znanih ameriških rockovskih bendov. Biohazard bodo svoja občutja, polna neo- brzdane energije, slovenski javnosti premier no v živo predstavili danes, 13. marca, v Kranju v dvorani Primovsko, ki postaja vse bolj priljubljeno in uveljavljeno glasbeno prizoriš- če - nazadnje so tam konec lanskega leta koncertirali zvezdniki Ugly Kid Joe. Biohazard so leta 1988 v New Yorku ustanovili Evan Sienfeld - vokal in bas, Billy Graziadei - kitara in vokal, Danny Schuler - bobni in Bobby Hambel - kitara. Četve- rica je po dveletnem garanju in nastopanju v newyorških un- derground klubih leta 1990 pri manjši neodvisni založbi obja- vila svoj prvenec in kljub mi- nimalni promociji prodala 40 000 kopij albuma. Dobro obi- skani koncerti, solidna prodaja plošč in glas ulice, ki je v ben- du Biohazard našel nove hero- je moderne metal godbe, so pritegnili menadžerje velikih založb. Ti pa so bendu obljubi- li kup denarja, postavljali vse preveč pogojev, ki bi omejevali njihovo kreativnost, zato se je Biohazard odločil za nekoliko manjšo metalurško založbo Roadrunner records in zanjo posnel LP »Urban Discipline«. Sledila je naporna turneja s takrat že uveljavljenimi bendi House Of Pain, Fishbone, The Exploited in Kjuss. S tretjim albumom »Punishment« so se Biohazard končno prebili tudi na MTV, do svetovne slave pa so se leto dni kasneje dokopali z naslovno skladbo filma »Judgment Night«, ki so jo po- sneli skupaj z raperskimi zvezdniki Onyx. Leta 1994 so Biohazard presedlali k disko- grafskemu velikanu Warner Bros, ki je založila njihov dose- daj najbolje prodajani album »State Of The World Address«. Lani se je Biohazard tik pred pričetkom nastajanja novega albuma »Mata Leao« razšel z ustanovnim članom in kitari- stom Bobbyem Hambelom. Preostala trojica je album po- snela kar sama. »Vsi trije smo vložili skupaj vse moči in prišli ven s tem, kar čutimo danes. Mata Leao je naš najboljši al- bum«, pravi Evan Sienfeld. »Za razliko od večine kitarskih bendov ima Biohazard dva vo- kalista, vsakega s svojim raz- poznavnim stilom. Individual- nost vsakega člana vzpodbuja- mo in izpostavimo, kljub temu pa delujemo kot eno in ostaja- mo vezani na pozitivnost sredi tega velikokrat povsem nega- tivno usmerjenega sveta. To je bistvo naše kreativnosti«. Danny Schuler pa dodaja: »Ve- liko ljudem se zdi Biohazard nekaj negativnega. Smešno pri vsem tem pa je, da smo se mi vedno ponašali s tem, da delu- jemo skrajno pozitivno. Puri- tanci in nepoznavalci razmer vidijo le divjanje, nekontrolira- no skakanje z odra in kričanje ter nato to napačno zamenjuje- jo z nasilno negativno energi- jo. V bistvu pa je to le olajšanje in osvoboditev negativih ener- gij. Vedno znova me preseneča nivo pozitivne energije, ki jo na koncertih dobivamo nazaj od publike, kljub temu, da na- še pesmi govorijo o resnično pokvarjenih rečeh. V vsakem pogledu smo najsrečnejši tik po koncertu, ko smo popolno- ma očiščeni še zadnje trohice jeze ali zafrustriranosti, po- dobno očiščenje pa doživi tudi večina prisotnih.« HHMHHHHi STANE ŠPEGEL Največji uspeli HIK Hmeljarski instrumental- ni kvintet iz Velike Pirešice prav gotovo sodi med tiste ansamble, ki veliko in vztrajno delajo, razveselju- jejo ljubitelje domače zabav- ne glasbe in ne iščejo dru- gačne posebne popularno- sti. HIK, kot skupino kratko in popularno imenujejo, je izdal drugo ka'seto z naslovom Naj- lepše pesmi. Na njej je trinajst skladb, za katere so melodije napisah J. Šalej, 1. Podpečan, M. Polutnik, M. Krajnc, B. Ze- me, F. Berger, J. Plaznik in J. Ošep, tekste pa V. Soline, J. Gahč, B. Potrč in J. Perčič. Pri dveh skladbah igra diatonično harmoniko Branko Pernov- šek, večino pesmi je odpela prejšnja pevka Metka Bračko, eno. Rumeni cvet, pa nova pevka Dušanka Pešak. Produ- cent je bil Igor Podpečan. Čla- ni ansambla so: Marjan Šertl (kitara, vodja ansambla), Franc Kramer (bariton, bas kitara), Andrej Novinšek (klarinet, saksofon), Jože Ošep (troben- ta) in Franci Ribič (harmoni- ka, klaviature), pevski duet pa sestavljata Martin Krajnc in Dušanka Pešak. HIK je eden redkih ansamblov, ki se lahko pohvali tudi s samostojnim menagerjem, to pa je Silvo Pešak. TONE VRABL Čarodej in dva slikarja Andrej Zeme (na fotografiji levo), eden izmed dveh sinov odličnega glasbenika Francija Zemeta iz Vojnika, je zadnja leta uspešno igral pri ansamb- lu Franca Miheliča, zdaj pa vadi pri Celjskem instrumen- talnem ansamblu. Andrej si- cer igra trobento in poprime za kitaro, je pa tudi odličen pevec, tako da mu bo to vodil- na vloga v novi sredini. Ob Andreju je vsestranski glasbenik Jože Žlaus, ki zadnji dobri dve leti uspešno skrbi za vse bolj popularne Vesele Štajer- ke. »Če bi imel štiri takšne ekipe, bi imele vse dovolj dela, takšno je zanimanje,« je povedal ob zadnjem obisku. Jože je vrsto let igral kitaro pri ansamblih Zeme, Kline, Zupan, Igor in Zlati zvoki, da omenimo samo nekatere, zdaj pa ta instrument tudi pou- čuje, zlasti dekleta, med katerim največ stavi na odlično Mojco Pogladič, ki prihaja iz glasbene družine očeta Franca (harmoni- ka) in brata Milana (kitara, klari- net, orgle, petje...). Tretji na sliki je Rudi Poljan- šek, vodja ansambla, ki ima v Sloveniji izredno veliko obože- valcev, pa čeprav je takšnih ansamblov (trio in fantovsko petje) mnogo. Poljanšek je lani praznoval dvajsetletnico. Ni izdal veliko kaset, ampak tisto, kar je prišlo do ušes, je v njih za vedno tudi ostalo. Andrej je ob glasbi tudi nav- dušen in spreten čarodej, Jože in Rudi pa sta imenitna slikarja. Jože razstavlja več kot Rudi, ki mu bo kmalu sledil. In o čem so se možje pogovarjali? O področ- jih, kjer so »doma«, prav gotovo ne, ker so njihovi obrazi preza- skrbljeni... TONE VRABL Mestna občina Celje ^ na podlagi 8. člena Odloka o načinu gospodarjenja z javniw objekti v Mestni občini Celje (Uradni list RS, štev. 46/96) objavi^ JAVNI RAZPIS , ZA PODELITEV KONCESIJE ZA GOSPODARJENJE S SMUČARSKIMI ŽIČNICAMI NA CELJSKI KOČI IN ZA ZAKUP OBJEKTOV NA CELJSKI KOČI 1. Obseg in vsebina koncesije: -kvalitetna priprava in zagotavljanje polne obratovalne zmog vosti žičnic v času zimske sezone -realizacija razvojnega načrta kompleksa Celjske koče -gospodarjenje z objekti In napravami: vzdrževanje, oskrbovj nje, čiščenje, itd. ' -določanje letnega plana rabe in urnika prireditev -upoštevanje vseh, sanitarnih in požarnih predpisov, varstva pri delu, javne varnosti itd. -prevzem vseh posledic te rabe -obvezno zavarovanje objektov in uporabnikov za škodm primere glede na namen rabe -druge dejavnosti povezane s funkcijo objektov in gospodarje nja z njimi. 2. Mestna občina Celje daje koncesionarju po posebni pogodbi^ zakup - najem tudi celoten kompleks zemljišča z objekti na ta lokaciji za izvajanje dejavnosti, ki so za to primerne: gostinstvo] turizem, rekreacija, ipd. Z izbranim zakupnikom bo sklenjen^ zakupna pogodba za enak čas, kot je podeljena koncesija, a prekinitvijo ali prenehanjem koncesijske pogodbe, preneha tu« zakupno razmerje za zemljišče in objekte iz prejšnjega odstavka, I 3. Koncesija se lahko podeli le enemu koncesionarju 4. Ponudniki naj s ponudbo predlagajo dobo, za katero s( pripravljeni prevzeti koncesijo, ta naj bo 5 do 10 let ter višini koncesijske dajatve. 5. Ponudniki za pridobitev koncesije morajo izpolnjevati naslednji pogoje: -da so registrirani za izvajanje razpisne dejavnosti in da imaji za to potrebna soglasja in dovoljenja pristojnih organov, -da predložijo dokazila in reference, ki potrjujejo, da imaj( potrebna znanja in izkušnje za izvajanje razpisane javnt službe in za izvajanje ostalih dejavnosti, za katere so namenje ni objekti na Celjski koči, -da predložijo ustrezno višino zavarovanja - varščine in ti najmanj v višini 1 mio SIT, za kvalitetno izvajanje gospodarski javne službe. Če izbrani kandidat v roku petnajst dni po izda odločbe ne vplača varščine, se odločba o izbiri razveljavi, -da predložijo razvojni načrt za desetletno obdobje, -da predložijo programsko zasnovo rabe žičnic in ostalil objektov ter poslovni načrt z odprto kalkulacijo cen in storitev gospodarske javne službe. 6. Med prijavljenimi ponudniki bo Komunalna direkcija Mestn« občine Celje izbrala na podlagi naslednjih kriterijev: -izpolnjevanje predpisanih minimalnih pogojev in zagotovili eventualne kasnejše izpolnitve teh pogojev, -kvaliteta in realnost predloženega razvojnega in poslovneg načrta -dosedanje reference ponudnika -višina koncesijske dajatve in višina zakupnine. 7. Komunalna direkcija lahko odloči, da ne izbere nobenega o( prijavljenih ponudnikov. 8. Vsa potrebna dokumentacija ter potrebne informacije so ni voljo na Komunalni direkciji, Prešernova 27, 3000 Celje. Razpi sna dokumentacija se plača v višini 10.000 SIT na žiro račui Mestne občine Celje, številka 50700-630-9010105. Kontaktna oseba je Jože Smodila, dipl. inž., telefon 484-822, vsak torek in sredo od 7. do 8. ure. 9. Rok za prijavo je trideset dni od objave v Uradnem listu. 10. Prijavo na razpis je potrebno poslati v zaprti ovojnici na naslovij Mestna občina Celje, Komunalna direkcija, Prešernova 27, 30(M Celje s pripisom »PONUDBA ZA CEUSKO KOČO - NE] ODPIRAJ«. j Javno odpiranje ponudb bo deset dni po zaključku objave, točeffl datum bo ponudnikom pisno sporočen, o izbiri pa bo odločen^ deset dni po odpiranju ponudb. i FULL COOL DEMOTOP Zmagovalka meseca v rubriki Full Cool Demotop je Tamaf' Hartman, ki se je v otroški oddaji Full Cool na Radiu Cel)' predstavila s skladbo Lepe besede. Svojo konkurentko Pe^'' Žafran, ki je zapela skladbo Ko se dete rodi, je premagala za t' glasove. Med prejetimi kupončki smo izžrebali Gregorja Petrovič^ Miklošičeva 3, Celje, ki bo prejel nagrado otroške trgoviH' Najdihojca. Novi pevci in pevke se bodo v rubriki Full Cool Derno^' predstavili v sredo, 19. marca. Viktorji '96 Samo še danes, 13. marca, bodo na reviji Stop sprejerl glasovnice za izbor letošnjih nagrajencev z viktorji. Zato to| tudi ne objavljamo več kuponov Sklepna prireditev bo v sobi 29. marca ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega dol prireditev pa bo neposredno prenašala Pop TV Obljubljajo pl medijski spektakel. ■ PETKA GUSBA 37 GLASBENI EX-PRESS MAIX)NNA bo po nadvse uspešni filmski upodobitvi pr- ye argentinske dame Eve Peron ^ filmu »Evita« odigrala še eno glavno filmsko vlogo. Tokrat v življenjski zgodbi filmske igral- ke, fotografinje in politične ak- tivistke Tine Madotti. Produ- cent tega projekta je nihče drug lo\ ostareli rockff Mick Jag- ger, ki je znan po tem, da rad s ploščami in megalomanskimi turnejami zaslužen denar vlaga v filmsko industrijo. Dosedaj lega ni počel ravno uspešno, morebitni tokratni finančni po- lom, pa bo poplačal s prodajo zbirke njegovih največjih uspe- šnic, ki naj bi izšla še pred koncem pomladi. Po petih EP se novi upi brit- popa MANSUN končno le pred- stavljajo tudi z debitantskim albumom. Ta štiričlanska za- sedba že dve leti čaka na vstop v prvo ligo britanske glasbene scene, z zadnjim singlom »She Make My Nose Bleed« in LP »Attack Of The Grey Lattern« pa ji bo to, kot kaže, končno le uspelo. Mansun trenutno na- stopajo na razprodani turneji po večjih britanskih klubih, v prostem času pa ogrevajo ob- činstvo na koncertih bolj zna- nih Suede in Blur. Bobnar VVilliam Goldsmith je po sporu s kitaristom, pev- cem in idejnim vodjem Da- veom Grohlom (ex-Nirvana) zapustil ameriško ročk skupi- no FOO FIGHTERS. Noel Gallagher (Oasis), Paul Weller (na sliki) in Pete Townshend (ex-The Who) bo- do skupaj s skupino Ocean Colour Scene ponovno posne- li nekaj uspešnic legendarne britanske zasedbe SMALL FA- CES. Ves izkupiček od proda- je EP bo namenjen zdravlje- nju nekdanjega basista skupi- ne Small Faces Ronnia La- nea, ki se že skoraj desetletje bojuje z multiplo sklerozo. S svojim prvim albumom »Women In Technology« pa je (negativno) presenetil tudi Jyo- ti Mishra alias WHITE TOWN. Jyoti se je v začetku tega leta s posrečeno kreacijo »Your Wo- man« iz popolne anonimnosti zavihtel naravnost na prvo me- sto angleške lestvice single plošč in požel kopico pohval s strani poslušalcev in kritikov, ki pa so njegov nedorečen in ama- tersko narejen LP raztrgali. Jutri, v petek, 14. marca, bo- do v ročk klubu Barfly svojo novo ploščo »Brez tebe« pred- stavljali velenjski CHATEAU. Angleški tehno magi THE PRODIGV so v studiu Liama Hovvletta Earthbount že posne- li ves material za album, ki se bo na trgovinskih policah zna- šel v začetku poletja. Na LP »The Fat Of The Land« bosta poleg osmih povsem novih skladb uvrščeni tudi njihovi dve lanski No.l uspešnici, »Fi- restarter« in »Breathe«. Slednja je tudi njihova najbolje prodaja- na skladba dosedaj, saj so samo v Veliki Britaniji prodali več kot četrt milijona kopij singl plošč, vsaj še enkrat toliko pa so jih pokupili tudi evropski ljubitelji progresivne plesne godbe. Britanski tehno duo THE CHEMICAL BROTHERS bo na- slednji mesec izdal svoj drugi album. Po odličnem prvencu »Exit Planet Dust« bo prožnost angleških lestvic tokrat preiz- kusil LP »Dig Your Ovvn Hole«. Izid tega je že oktobra lani naja- vil UK No.l hit »Setting Sun«, v katerem je bilo poleg »kemič- nih bratov« slišati tudi Noela Gallagerja iz skupine Oasis. Razpadel je ameriški ročk bend URGE OVERKILL. Nash Kato, Eddie Roeser in Blackie O so si naklonjenost širše glas- bene javnosti pridobili s prired- bo skladbe Neila Diamonda »Girl You'll be A Woman Soon«, edinim večjim hitom s sound- tracka famoznega in zdaj že kultnega filma »Pulp Piction«. Po odličnem filmu Olivera Stonea »The Doors« nas v krat- kem čaka še »filmski življenje- pis« skupine LED ZEPPELIN. Richard Gole, nekdanji road menedžer in avtor knjige »Stair- way To Heaven: Led Zeppelin Uncensored«, je nedavno pro- dal pravice za filmanje svojih spominov, ki zajemajo kariero tega izjemnega ročk benda od samih začetkov (1968), pa vse do smrti bobnarja Johna Bon- hama (1980). Te dni se je v na- ših trgovinah znova pojavil box-set skupine Led Zeppelin, ki obsega kar 10 kompaktnih plošč, v kratkem pa se bo na trgu znašel tudi novi koncertni album, z nekaterimi dosedaj še neobjavljenimi posnetki. STANE ŠPEGEL V klubu Chanel Zero na Metelkovi v Ljubljani bo v četrtek, 20. marca, koncertirala znana] francoska psihadelična ročk skupina Dum Dum Boys. Dan kasneje, v soboto, 15. marca, bosta vi celjskem klubu Kljub nastopili dve velenjski ročk zasedbi; ALKOHOUCA in KLINIKA TESTIRAN- j CEV. Na isti dan pa bo v bistroju Pingo, ob 21. uri, koncert ročk skupine ZEUS (na sliki). j Konec prejšnjega meseca je izšel novi album novogoriškega kvarteta AVTOMOBILI. Na kompaktni plošči in kaseti »Nava- den dan« se je tokrat znašlo deset skladb, pod vse pa sta se spet podpisala brata Vuksanovič, Mirko in Marko. GLASBA JE ŽIVUENJE Najlepši slovenski ljubezenski sfih V oddaji Glasba je življenje se vedno zgodi kaj novega in ker je pred vrati koledarska pomlad - kar zadeva vreme smo že krepko v najlepšem letnem času - se v nas že prebujajo čustva, ki včasih vodijo prav v pesnikovanje. To pa je izhodišče za naš na- gradni razpis, kjer iščemo naj- lepši slovenski ljubezenski stih. Kaj torej pričakujemo od vas? Dve vrstici, ljubezenski verz, ne sonet, samo dvovrstičnico. V pravi ljubezni se z malo bese- dami veliko pove. Recimo: Naj bo poletje, jesen ali pomlad, tebe, draga, vedno imam zares rad. O vseh podrobnostih v zvezi z nagradnim natečajem vas bo- mo obveščali v oddaji. Sodeluj- te, pesnikujte, kajti druženje z nami se vam vedno izplača. Nekateri se še kar ne morejo pomiriti po slovenskem izboru za popevko evrovizije. Skrbi jih, da ima naša zmagovalka Tanja Ribič premalo pevskih izkušenj, kar pa sploh ni res. V osnovni šoli in gimnaziji je prepevala v kvalitetnem trbo- veljskem pevskem zboru, s ka- terim so uspešno nastopali tu- di na tekmovanjih. Bila je celo solistka. Izkušnje ima tudi z zabavno-glasbenega področja, saj je kot srednješolka prepe- vala z bandom po zabavnih prireditvah. Da o igralsko-pev- skih vlogah, ki jih narekuje gledališče, ne govorimo... Simona H2O Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo propagandni slogan za naravno mineralno vodo EDINA. 38 IZ OTROŠKEGA SVETA Moj čudežni predmet Ta čudežni predmet je metla. Z njo se lahko pelješ kamorko- li. Tudi če imaš sto kilogramov, te lahko ponese, kamor želiš. MAJA PETERNEL Imel bi najboljše pero, ki bi vse teste izpolnilo pravilno in bi dobil same petice. SREČKO PAVLINO Jaz bi imela doma takšne čudežne škarje, da bi kar same od sebe rezale. VALENTINA ŠEBJAN Jaz bi rad, da bi imel tak računalnik, ki bi mi delal vse naloge in mi tiskal vse referate in preizkuse. GAŠPER OGRIS Vedno sem si želel uro, ki ima takšno moč, da si ob njej lahko zaželiš vse, kar ti leži na dnu srca. IZIDOR KOKOVNIK Čudežni svinčnik bi mi pisal domačo nalogo, jaz bi se pa igrala. MAJA BAŠ Želim si lepo pravljično muco, ki bi bila vedno z mano in bi mi naredila vse, kar bi hotel. ŽAN ŠTURBEJ, vsi 5.a, OŠ Polzela Zakaj si bom zapomnila leto 1996 Ne vem, po čem bi si za- pomnila leto 1996, kajti preži- vela sem vehko lepih dni. Za prvega maja smo oči, mami in jaz skupaj obiskah Pariz. Prenočili smo v starem hotelu. Videli smo veliko gra- dov. Obiskali smo tudi muzej parfumov. Gospa, ki je delala tam, nam je povedala, kako je parfum nastal. Videli smo vse znamenitosti v Parizu, pa tudi Disneyland smo si ogledali. To je zabavišč- ni park, da mu ni para. Poleti smo se odpravili v Bohinj. Stanovali smo v hote- lu Jezero. Bilo je zelo lepo. Vsak dan smo se odpravili na dolgo pot. Blizu hotela je bil mini golf, tako da sem vsako jutro odhitela tja in si sposodi- la palico. Poleg mini golfa je bil še fitnes in bazen. Kakšen teden pred koncem dolgih počitnic pa sva z ma- mico zvedeli za pot v Garda- land. Bila je sobota. Zjutraj ob pol petih smo se odpravili na pot. Spotoma smo se ustavlja- li, da smo lahko kaj popili. V Gardaland smo prispeli ob dveh. Takrat se je zabavišče odprlo. Tam smo bili do pol- noči. Ta dan je bil res lep. Zdaj veste, da sem res pre- življala same lepe dni. To leto si bom zapomnila za večne čase. ANA SREBRE, 5. r.. OŠ Žalec To sem pa jaz! Zdravo! Sem Janko Čretnik. Imam svetle lase, modre oči. Na glavi so še nos, usta in ušesa. Roki imam dve, prstov na rokah je deset. Tudi nogi imam dve - pač kot vsi ljudje. Sicer pa nisem niti stih niti debel, velik pa ravno prav za sv(^ih skoraj dvanajst let. Sem mile narave, velikokrat me nosi luna, pameten, ne preveč hiter, ne kadim, včasih zaljubljen včasih pa ne. Rad dobivam petice (ali petke, ka- kor hočete), enkice pa nerad, štirke so mi še kar všeč, trojke so »sheet«, o dvojkah pa ne bi rad zapravljal svojega drago- cenega časa in o njih ne bom povedal čisto nič. Pa še to: rad surfam po Internetu. JANKO ČRETNIK, 6.r., OŠ Vojnik Naš Iconj Mišo Bilo je tiho popoldne. V hle- vu se je slišalo rezgetanje na- šega Miša. Iz sosednje sobe je prihajalo šepetanje mojih staršev in od zunaj brenčanje čebel. Sestra je sedela na tera- si in brala Kekčeve prigode, jaz pa sem crkljala našega mucka. To tišino je prekinilo zvonjenje telefona. Najprej sem nepremično sedela in upala, da se bo oglasil kdo drug, a zaman je bilo moje čakanje. Vstala sem in se jez- no oglasila. Zaslišala sem ne- žen glas sestrične Mojce. »Lahko pridem k tebi jezdit Miša?« me je vprašala. »Lahko,« sem odgovorila še vsa jezna. »Prišla bom in to takoj!« Njen glas je bil zelo razburjen od veselja. Prišla je in skupaj sva odšli v hlev. Mojci sem osedlala ko- nja in ji naročila nekaj zelo pomembnih stvari. Rekla sem ji: »Ne smeš ga tepsti in pre- več zategovati.« Nekaj časa me je ubogala, a ker je pozabila, da ga ne sme tepsti, jo je konj najprej vrgel s hrbta, nato pa jo je še brcnil. Mišo je zadovoljno rezgetal in se je začel mirno pasti ob cesti. Mojca pa si še dolgo ni upala na Miša. MAJDA JEŽOVNIK, 7. b, OŠ Polzela Veselim se pomladi, mirisala Aleksandra Bah, 5 let. vrtec Kozje. Vrata so se mi zaprla pred nosom Joj! Spet sem ostala zunaj! Odkar imamo novo ključavni- co, se vrata kar sama zapirajo. Okoli gležnjev mi brije sneg, zebe me. Zato premišljujem, kako bi čim hitreje prišla v hišo. Po polmetrskem snegu grem v copatih do okenske police. Ok- no je zaprto. Grem do nasled- njega okna, a tudi to je zaprto. Ker me že pošteno zebe, se odločim, da razbijem okno. Bo- lje že, kot da dobim pljučnico! Vzamem kos lesa iz drvarnice in se zaženem proti oknu. Šipa se razbije in z roko sežem proti kljuki na notranji strani. Sple- zam skozi okno in predenj po- stavim sliko, da mrzle zime ne bi čutila tudi v hiši. Vsa vesela, da mi je uspelo, si skuham topel kakav in se pogrejem. KAJA BOŽIČEK, 7. d. OŠ Žalec Kaj je zame pasje življenje Da me kdo komandira; če sem kdaj jezna in mi Piki skače po kolenih. (Anja) Da nimam nobene knjige, da bi jo lahko prebrala. (Mateja) Da ne igram tenisa ali nogo- meta, če nimam prostega časa. (Dejan) Da ne morem voziti traktor- ja. (Roman) Če ne smem gledati dolgih in zanimivih filmov. (Miha) Če ne smem božati mladih zajcev. (Anže) Da živiš slabše kakor pes na verigi. (Martin) Ko pridem iz šole in je za kosilo, česar nimam rad. (Martin) Če sem bolna in ne smem iti ven. (Mojca) Če imam vehko domače na- loge in ne smem k prijateljici Mojci. (Katja) Če me kdo zafrkava. (Robi) UČENCI 2.r OŠ Šmartno v Rožni dolini Čuden liobi, ali ne? Ko sem sama doma, poskr- bim za pravo razdejanje ene ali dveh sob! Jaz? Ne, temu je kriv moj hobi. Kakšen čuden bobi je to, ste prav gotovo pomislili ta hip! Ampak meni je ta res eden izmed najljubših. Sprehodim se po hiši in švignem k omari ter si nabe- rem nekaj oblačil. To so moja! Nato pa k omaram mojih pe- tih sester in bratov! Toda to še ni dovolj. Tudi mamicina omara z oblačih pride na vr- sto. Ko premečem vse omare, se z izbranimi oblačili prične modna revija. Za vsak slučaj se še zaklenem, da me kdo od domačih ne preseneti! Moj hobi bi v trenutku neurja hu- dih besed butnil ob skalo in se razblinil, utonil. Nič več od njega! Zato raje trikrat preve- rim svojo varnost. Vzamem prvo oblačilo, drugo, tretje... Vse po vrsti »obešam« nase in se ogledujem v ogledalu. Vse- mu lepemu sledi tudi konec. Poskrbim, da je vse na svojem mestu, čeprav se mi je že zgo- dilo, ob naši številni družini, da sem kakšno stvar napačno pospravila. Izgovor je jasen! »Jaz za to že ne vem! Je že katera od vas potrebovala kaj od druge!« Ko se vrnejo starši, je vse tako kot prej. Nič čudnega se ni dogajalo. Jaz pa sem zado- voljna, dobre volje, saj sem uživala v svojem hobiju. METKA DOBRAVO, 5.a, OŠ Bratov Juhartov, Šempeter Super počitnice v petek sem v šoli komaj čakala, da bo zazvonil zvo- nec, saj so se začele počitnice. In res. Zvonec je kmalu za- zvonil in vsi smo veselo odšli domov. Na poti proti domu se sošolci nismo pogovarjali, kaj imamo za domačo nalogo, temveč kje in kako bomo pre- živeli super počitnice. V ponedeljek sva bila z bra- tom Francijem sama doma, saj je sestrica Ana odšla na počitni- ce v Ljubljano, Meta pa v šolo v Maribor. Zvečer pa je teta Ivan- ka poklicala po telefonu in naju povabila na počitnice v Celje, kar sva s Francijem z veseljem sprejela. Starši pa tudi niso imeli nič proti najinim počitni- cam. V torek zjutraj sva se z avtobusom odpeljala na počit- nice v Celje. Pri teti in stricu sva ostala nekaj dni. Vsak dan smo se sprehajah po mestu in si ogledali zanimivosti. Odšli smo tudi na sprehod ob reki Savinji in opazovali labode in divje račke, ki so veselo plavali po Savinji. Na celjski tržnici smo kupili banane, sočne pomaran- če in razno zelenjavo. Pomaga- la sem pripravljati kosila. Na enega je bila povabljena tudi moja mamica. Ko je prišla iz službe, je s seboj prinesla lepo sobno lončnico, cvetočo, rdečo vrtnico, da je krasila mizo. Vzdušje je bilo zelo slovesno. Moj brat Franci, mah šolar, se je zabaval po svoje. Nekaj časa je risal in pisal v zvezek, se igral z malim hišnim orodjem in z lego kockami. Zelo rad je odšel na sprehod v mesto in se poz- dravil s ptico Aro, ki ga je vpra- šala: »Kako je pa tebi ime?« S teto sva odšli v Osrednjo knjižnico v Celju, kjer sva si izposodili nekaj knjig. Ogleda- li sva si tudi spominsko sobo pisatelja Vladimirja Levstika. Takrat sem si zaželela, da bi tudi jaz nekoč napisala knjigo. Teden je minil, kot bi mignil s prstom. V soboto smo še vsi skupaj obiskali starega ata in mamiko v Radečah. Tudi tu smo se najedli dobrot in veselo klepetaU. Super počitnice so mi ostale v nepozabnem spominu. MARIJA GOLEŽ, 4. r., OŠ Dramlje ZANIMM)S| Le neumneži \ policisti? I Robert Jordan, 46, iz W^ Londona v ameriški zve| državi Connectitut, je že| postati policist, vendar mui ga niso dovoUU, potem kol uspešno opravil kadrovsk^ razgovora. Pa ne zato, keri bil morda prestar za policijs poklic, ampak enostavno^ to, ker je preveč pameten. J( dan ima namreč inteligenc količnik [1Q] 120 in na polic so uradno izjavili: »Ne zap slujemo radi ljudi, pri kateri je intehgenčni količnik taj visok kot pri vas. Taki ljudje! na svojem delovnem mes preveč dolgočasijo.« Cvetje po podzemslcih ceveh Nizozemska bo verjetj dobila prvo cev za cvetje i svetu. Skozi 24 kilometri dolge podzemske cevi naj! pošiljali tulipane, vrtnice i drevesca bonsai od centrali avkcijske dvorane v Aalsme« ju do železniške postaje ini amsterdamsko letališče. Vsj dan tam na dražbi prodajo I milijonov cvetUc in 1,5 mil| nov lončnic. Ocenjujejo, ( bodo gradbeni stroški znaša nad milijardo mark. Plešasti Bili Kot so se razpisali amerii obrekljivi časniki, ima amel ki predsednik BiH Clinton precej težav z lasmi. Mi mu na veliko izpadajo. Žl naj bi se že lani. Njegovi la so že tako redki, da mu friži komajda še lahko obliku| pričesko, ki pokrije njegi glavo. Če se postavi tako, mu glavo obsije svetloba pt nekoliko bolj poševnim k tom, se mu skozi razredče lase prav lepo zasveti teme. za Clintona ni ravno ne| membno, saj bi rad ohri mladostni videz, zaradi kat? rega je bolj priljubljen, koti« sicer bil. Tudi njegov pod- predsednik Al Gore ima men- da podobne težave. Nori M nemške avtomobile v ZDA je spet zavladalo povpraševanje po luksuzu. P" petih letih visoke konjuktur« si hočejo Američani zdaj pr' voščiti čim več. Kupujejo vse kar je dobro, drago in po mož- nosti iz Evrope: poleg italij^ skih usnjenih izdelkov in Švi- carskih ur se posebno zani' majo za nemške avtomobile- Trgovcem jih kar pulijo rok. Vsi proizvajalci so ptf čali prodajne številke: Po« he za 24, Mercedes za 18 < stotkov. Vendar se Američani nočejo bahcrti! luksuzom, kot so se v vehkega porabniškega vali osemdesetih letih. LuksuŽ danes utemeljen: nemški avt" Američani kupijo, da družif^ zagotovijo varnost s stransl^' mi zračnimi blazinami. tiblokirnim sistemom {^^. ali stabilno karoserijo. Zl3*^ ura Rolex pa je končno pi^ met stalne vrednosti, ki ■ lahko podedujejo otroci. ■ PETICA POTOPIS 39 Zeleni otok avstralskega podeželja Tasmanijo odlikuje nedotaknjena narava - Prvo srečanje s kenguruji Prečudovita in nedotaknje- na narava, veliko različnega živalstva in rastlinstva in pa počasni in brezskrbni živ- ljenjski ritem mladonaselje- nih prebivalcev je bil prvi pra- ti vtis o tem delu Avstralije, ki spada pod zvezno državo Vic- loria. Sicer pa je Tasmanija podobna industrijsko neokr- njenem delu naše dežele. V pričakovanju vročine nas je, s skoraj izključno letno gar- derobo, presenetil ledeno mrzel južni veter, ki prinaša mraz iz »bližnje« Antarktike skoraj sko- zi vse leto. Vendar pa veter ne ublaži izredno močnih sončnih- žarkov, ki zaradi ogromne ozonske luknje predstavljajo veliko nevarnost. Zato se ne gre čuditi, da skoraj vsi Avstralci nosijo vse leto svoje znamenite klobuke »akubra«, ki so, zaradi slabih izkušenj v prvih dneh, tudi za nas postali nepogrešljivi del garderobe. V štirinajstih dneh bivanja na Tasmaniji smo poleg mesta Hobart spoznali nekaj znamenitosti in lastnosti tega otoka, ki je skoraj dvakrat večji od Slovenije, ima pa več kot desetkrat manj prebivalcev. Na jugovzhodnem delu obale leži kraj Port Arthur, kjer je bil nekoč zapor, poleg te zgodovin- ske stavbe pa sedaj stoji tudi hotel, znan kot prizorišče mno- žičnega poboja 35 ljudi, katere- ga povzročitelj je bil obsojen pred kratkim. Kraj je s tem do- godkom postal svetovna turi- stična atrakcija, kar se pred- vsem pozna pri višini vstopni- ne, ki je s 3 A$ narasla na 15 A$, to je 1600 SIT na osebo. Med vožnjo proti zahodnemu delu otoka smo se ustavili v velikem narodnem parku (enem izmed mnogih) ob jeze- ru St. Clair, kjer nam je, ob prelepem pogledu na s sončni- mi žarki obsijano in s snegom prekrito goro, ki se je dvigala v daljavi nekje na koncu jezera, zastajal dih. Navdušenje pa je zavladalo tudi ob prvem sreča- nju s kengurujem, ko naši fotoa- parati kar niso hoteli utihniti. Če bi takrat vedel, koliko jih bomo še videli, ga verjetno sploh ne bi fotografiral, saj vsekakor ni bil lepotec med svojimi. Ko je James Cook v 18.stolet- ju s svojo posadko prispel na novo celino in vprašal domo- rodce Aborigine, kako se ime- nuje poskakujoča žival z veliki- mi ušesi, ti seveda niso vedeli, kaj govori in dejali: »Ne razu- mem«, kar v njihovem jeziku zveni kot »kan-ga-roo« in tako je kenguru dobil svoje ime. Pivo le V posebnih trgovinah Nekoč rudarsko mestece Qu- eenstown daje nekoliko drugač- no podobo od sicer z gozdovi in zelenjem pokritih površin, saj so plini v času odprtega rudnika popolnoma uničili zelenje v ožji okolici. Ker pa se je ob zaprtju rudnika narava le začela nekoli- ko prebujati, želijo vaščani to grmičevje požgati, saj je odgna- lo še tiste redke turiste, ki so včasih z zanimanjem hodili gle- dat opustošeno pokrajino. Tega pa ne dovolijo naravovarstveni- ki oz. Greenpeace, ki ima na Tasmaniji verjetno največji vpliv izmed sorodnih organiza- cij sirom sveta. Reka King nas je od tu pripeljala na zahodno obalo, v kraj Strahan. Ob izlivu v morje prinaša reka bakrove minerale in rudnine, ki dajo vodi nenavadno grozljivo rdečo barvo, tako da sem se pri plava- nju nehote spomnil filmskega prizora, ko je morski pes ravno- kar pomalical kakšnega nič hu- dega slutečega kopalca. Tam sem se kopal edini, pa še to samo enkrat, saj je bila tudi temperatura vode precej nizka. Zvečer sem hotel kupiti nekaj pločevink piva in bil nemalo pre- senečen ob dejstvu, da ga ni moč dobiti v nobeni trgovini ali su- permarketu, pač pa le v poseb- nih prodajalnah s pijačo t.i. »bottle shop« ter hotelih in pivni- cah, kar velja seveda za vse alko- holne pijače. Presenečen sem bil tudi nad enakostjo cen negazira- ne mineralne vode in coca cole (1,5 1 = 260 sit), saj imajo zelo zdravo pitno vodo, čeprav smo kasneje ugotovili, da je ta cena le posledica odmaknjenosti od večjih nakupovalnih centrov. Redkokje pa smo imeli prilož- nost kupiti svetovno znano av- stralsko pivo Fosters, katerega prodaja je bolj usmerjena v iz- voz, tako da ga ob ponudbi več kot petdeset preostalih vrst (boljšega) avstralskega piva ni- smo pili niti enkrat med dvome- sečni bivanjem. Podeželsko življenje ima svoj car Naprej nas je pot vodila na severni del Tasmanije, ki ga zaznamujejo ogromni ranči in kmetije z govedorejo, na mno- gih travnikih pa je polno prele- pih konj, kar pa je tako ali tako značilno za vso Avstralijo. Zvečer te začara nešteto zvezd na nebu in neredki utrin- ki, kar je verjetno očaralo tudi prebivalce, ki v veliki večini ne bi živeli nikjer drugje na svetu, čeprav se Avstralci s t.i. »main landa« nemalokrat norčujejo iz Tasmancev, da živijo dolgoča- sno podeželsko življenje. Da, vsekakor se samo tu lahko zgo- di, da ti nemalokrat nadaljnjo pot po glavni asfaltirani cesti prepreči večtisočglava čreda ovac, namenjenih na striženje. Res je tudi, da tu ni visokih nebotičnikov, megalomanskih glasbenih in športnih prireditev in vsega ostalega kar ima »main land«, imajo pa neskončne goz- dove, morje polno rib, pred- vsem pa življenje brez stresov, kar je posledica prijaznosti na- rave, ki je polna hrane in zago- tovljene socialne varnosti, saj država lepo skrbi tudi za neza- poslene. Morda celo preveč le- po, saj ljudje vedno raje ostajajo doma, kot pa da bi si denar služili z delom, razlika pa z denarne plati presenetljivo ni velika. To je morda tudi ena črnih točk, ki lahko pripelje Av- stralijo v velike dolgove. Avto, statusni simbol pri nas, tam izgubi veljavo, saj si ga privošči praktično vsak, prevla- dujejo pa v glavnem japonska vozila toyota, mitsubishi, av- stralski holden in ameriški ford. Manija avstralskega nogome- ta pa je prisotna tudi na Tasma- niji, saj smo si že prvi dan »mo- rali« ogledati posnetek finala le- tošnjega prvenstva iz Melbour- na, kjer se je zbralo neverjetnih 120.000 ljudi. Ta šport ima po- dobno veljavo kot košarka v Ameriki. Tudi golf je izredno priljubljen in kdor da kaj nase (to velja predvsem za moške), ga igra vsaj enkrat tedensko. Še eno opozorilo, če vas bo pot nekoč pripeljala v Avstralijo; tam namreč ne poznajo izraza ketchup, ki je ameriškega izvo- ra, pač pa paradižnikovi omaki rečejo »sauce«. Zaradi tega si lahko nakopljete veliko zamero pri sicer izredno prijaznih Av- stralcih. mmmm PETER ŽILNIK ^Mčilna avstralska drevesa evkaliptusi zrastejo tudi do 120 metrov v višino. Na Tasmaniji je ogromno gozdov, kjer človek še ni uničil naravnih lepot, ob katerih ti zastane dih. Okolica rudarskega kraja Queenstown, kjer so še leta po zaprtju rudnika vidne posledice onesnaževanja okolja. ^ogost prizor na tasmanskih cestah. Več kot 2000 ovac peljejo na striženje. Za volno ene ovce dobi lastnik približno 15 A$] (1600 SIT). i 40 ZA AVTOMOBILISTE Paša za oči, razlog za nakup Avtomobilski salon v Ženevi - vrsta novosti največjih svetovnih proizvajalcev vozil Letošnji ženevski avtomo- bilski salon, sicer že 67. po vrsti, pravzaprav ni bil bis- tveno drugačen od prejšnjih: ni je bilo tovarne, ki bi manj- kala, obiskovalcev (z novi- narji vred) se je trlo, bilo je dovolj novosti, veliko paše za oči. Tisto, kar je bilo novo, pa manj očitno, je bila nekak- šna previdnost, kajti evrop- ska in vsa druga avtomobil- ska industrija letošnjega in prihodnja leta ne jemlje kot zelo obetavna. Ampak tudi za tovrstno gospodarsko de- javnost velja - po dežju pride sonce. Kdor je hotel v letošnji avto- mobilski Ženevi videti kaj spodbudnega, veselega in za- nimivega, no, temu se je to zlahka posrečilo. In znova dr- ži, da letos novosti, ki jih bo- mo šele videli, ne bo malo. Čeprav je ženevski avtomo- bilski salon na nevtralnih tleh, kar naj bi pomenilo, da nacio- nalne avtomobilske industrije nimajo očitne prednosti (kot morda Nemci v Frankfurtu in Francozi v Parizu, dveh po- membnih avtomobilskih pri- zoriščih), je bilo letos morda tako, da je bilo veliko zanimi- vega pri nemških avtomobil- skih hišah. Audi, sestavni del koncema Wolkswagen, je končno pripe- ljal novega audija A6. Velik avto, pa z nekaterimi karose- rij skimi potezami, ki morda spominjajo na volksvvagna passata. Naj bo, pravijo, saj bo vse ostalo v družini. Ob vseh motorjih, ki jih bo imel novi audi A6, kaže omeniti pred- vsem na novo razviti V6 z gibno prostornino 2,4 litra in močjo 165 KM. Po sedanjih napovedih bo novi audi pri nas na voljo že poleti. Matični Volkswagen je v mestu ob Ženevskem jezeru pokazal variant oziroma ka- ravansko izvedenko že zna- nega passata. Morda bo drža- la napoved, po kateri bo va- riant znova (kot že prej) bolj uspešen kot limuzina. Pri BMW, tovarni, ki v zadnjih letih ne pozna krize, so na ogled ponudili touring serije 5. To je karavanska različica zelo uspešne serije 5, ki gre dobro v promet ne le v Evropi, pač pa tudi pri nas. Veliko gneče je bilo tudi ob roadster- ju Z3, ki je bil tokrat na voljo v svoji najmočnejši izvedenki in z oznako M roadster. Avto po- ganja šestvaljnik z močjo 321 KM, motor torej, ki je na voljo tudi v drugih beemvejih. Mercedes Benz seveda ni zaostajal. Čeprav je napovedo- val uradno predstavitev avto- mobila razreda M, ki smo ga lani videli še kot poskusno vo- zilo z oznako AAV (AH Acti- vity Vehicle), ga v Ženevi le ni bilo. Pač pa je bil tam merce- des benz razreda A, najmanjši mercedes doslej (v dolžino meri 3575 milimetrov) s pogo- nom na prednji kolesni par. Med motorji omenimo osnov- nega z delovno prostornino 1397 kubičnih centimetrov in močjo 82 KM. Avto naj bi predstavljal Mercedes Benzov prodor v najmanjši avtomobil- ski razred. Bomo videli. Opel je malenkostno obno- vil corso, je pa ta avtomobil po novem na voljo z litrskim tri- valjnikom, ki naj bi porabil vsega tri litre bencina na 100 kilometrov. Ford je ponudil na ogled mali kupe pumo, avto, s katerim naj bi konkuriral predvsem Oplovi tigri. Prijet- na oblika, dokaj zmogljiv mo- tor (1,6 Utra, serija zatec, pa 125 KM pri 6300 vrtljajih v minuti) in napoved, da bo pu- ma pri nas naprodaj proti kon- cu poletja. Brez posebnih francoskih in italijanskih premier Francoska avtomobilska in- dustrija ni bila izjemno rado- darna z novostmi. Peugeot 306 break alias karavan je zadnja novost iz Peugeota, pri čemer je zanimiva predvsem namesti- tev zadnjih luči, ki so tudi po obliki nekaj posebnega. Videli smo znova tudi kupe 406, ki pa bo na ceste zapeljal šele jeseni. Citroen je ostal brez novosti, Renault prav tako, če denimo zanemarimo konceptno vozilo pangea, ki dokazuje predvsem Renaultovo veselje do eksperi- mentiranja. In za Renault to sploh niso bili pretirano srečni dnevi, kajti zaradi zapiranja to- varne v belgijskem Vllvoordeju se je bolj govorilo o tem kot o čem drugem. Italijansko avtomobilsko produkcijo predstavlja veliki Fiat. Bistvenih novosti ni bilo oziroma ni bilo povsem nove- ga avtomobila, ki pa jih ape- ninska avtomobilska hiša na- poveduje za kasneje. Pri Lan- cii so znova pokazali lancio K v kupejevski podobi. Dokaj nenavadna in tudi drugačna karoserijska podoba je precej časa zbujala pozornost, govo- rilo se je tudi o tem, da avto- mobila ne bodo izdelovali, že- nevska predstavitev pa naj bi bila vendarle napoved začetka serijske izdelave. Pri Alfi Ro- meo kaže omeniti nove šest- najstventilske motorje, kar pa je bilo tudi vse. Španski Seat je predstavil aroso, novi mali avtomobil, ki naj bi se kosal ,s fordom ka, pa renaultom twirt- gom ipd. Drugačna oblika zadka pri novi arosi morda napoveduje tudi drugačne, us- pešnejše čase te iberske avto- mobilske tovarne. Med manjšimi, pa nič manj pomembnimi evropskimi to- varnami, je treba omeniti Saab. Ta je napovedoval novi avtomobil z oznako 9-5, pa ga pod ženevske salonske luči le niso pripeljali. Volvo pa je predstavil serijo V/S90, pri če- mer gre v bistvu za prejšnjo serijo 900, ki je sedaj stilistič- no nekoliko prenovljena. Ško- da je bila nekoliko ob strani s svojo octavio, s katero naj bi imeh, tako se je slišalo, nekaj začetnih oziroma porodnih te- žav. Morda je to tudi eden razlogov, da avtomobila tudi pri nas še ni mogoče kupiti. Ruska Lada oziroma AutoVAZ je napovedoval novo in znano serijo 2110, ki smo jo že videh. A je ostalo samo pri napovedi, kar znova pomeni, da vozilo (gre za limuzino, karavan in kombihmuzino) še ne bo kmalu zapeljalo na cesto ozi- roma v trgovine. In seveda ne bi smeli pozabiti na Roverja ki je bil opazen z dvema kon ceptnima avtomobiloma (spi ritual in spiritual too), s kateri ma obuja slavo nekdanjeg; minija. Japonska micro van ofenziva Japonske avtomobilske to varne so bile opazne, pravza prav zelo opazne. Začenjajo; novo avtomobilsko ofenzivo kajti v Ženevo so pnpeljdle tako imenovane micro vane, To so majhna enoprostorska vozila. Očitno japonske tovai ne domnevajo, da lahko v tein, za evropske razmere povsem novem razredu, najdejo veliko kupcev. To se nekako ujema z načrti oziroma evropskimi na- povedmi, po katerih naj bi prodaja enoprostorskih avto mobilov do leta 2000 na star celini dosegla številko 350 ali celo 450 tisoč enot. Zato j£ treba omeniti Daihatsujev move in gran move. Slednji j« dolg vsega 4060 milimetrov medtem ko je move še nekaj krajši. Gran move bo morebit na konkurenca renaultu sce nic, move pa je res pravi mikrc enoprostorski avtomobil. Ka- ko se bodo ti avtomobili »prij^' li« v Evropi, je seveda še ugan- ka, vendar drži, da se po j^; ponskih cestah vozi kar nekaj takšnih avtomobilov. Suzuki je predstavil vvago" R-I-, podoben avtomobil, kd ga je ponudil Daihatsu. W3 Honda CR-V. Suzuki wagon R+. Novi audi A6. Daihatsu gran move. BMW touring serije 5. BMW 540i touring. PETICA ZA AVTOMOBILISTE 41 Daeivoo lanos convertiblei Ford puma. Hyundai HI. ;on R+ meri komaj 3410 mili- Mrov in je razmeroma visok 1705 milimetrov), poganja pa li Štirivaljni bencinski motor moqo 65 KM pri 6500 vrtlja- v minuti. Kdaj bo avto na 'aljo v Evropi in seveda v Slo- eniji, pa za sedaj še ni jasno, ^fazda za sedaj takšnega avto- mobila še ne ponuja, pač pa je liila na ogled mazda 323 pro, ki ga pri nas že nekaj ^sa poznamo. Toyota, naj- večja japonska avtomobilska '"Varna, je bila z novostmi do- '^l skromna. Paseo kabriolet Izbila edina novost, avto pa je "I* drugem naprodaj tudi z ''5-litrskim štiri valj nikom z J>očjo 90 KM pri 5400 vrtljajih '•minuti. Paseo je pri nas do- J^i neznan avtomobil, zato bo kabrioletska izvedenka posebnost. Nissan je bil "^l^oliko v senci, kajti poseb- "'l' novosti, če izvzamemo P%ero GT, ni bilo. Avtu na- ''^'ijajo dvolitrski bencinski ^otor z močjo 150 KM, kar Seni, da zmore največ 218 y^ in da do 100 km/h pos- ^^^iv8,8 sekunde. J 'Avtomobilska produkcija iz ^žne Koreje je bila dostojno J^^dstavljena. Seveda je bil ,.^'^olj na očeh Hyundai, naj- južnokorejska avtomo- ^ ^l^a tovarna. Na ogled je bil 'Jnireč HI, prvo enoprostor- Vozilo te tovarne. Avto je v ^^^^ posodobljena in pri- /•"lo preoblikovana izve- kombija H100. Zato ima tudi pogon na zadnji kolesni par, kar je za tovrstne avtomo- bile razmeroma nenavadno. Hkrati je HI vehk avtomobil, kajti v dolžino meri kar 4695 milimetrov, pri čemer pa po- nujajo tudi daljšo izvedenko (5035 milimetrov), ki pa bo ponujala prostor celo dvanaj- stim ljudem. Pod motornim pokrovom tega avtomobila se lahko vrti ali 2,4-litrski turbo- dizelski agregat z močjo 85 KM ali pa 2,6-litrski atmosfer- ski dizelski motor, ki ponuja enako moč, pa večji navor (170 Nm pri 2200 vrtljajih v minuti). Kdaj bo hyundai HI na voljo pri nas, za sedaj še ni znano. Daevvoo je pripeljal lanosa v kabrioletski izvedenki. Avto so oblikovali pri torinskem Italdesignu, torej hiši, ki ima veliko uspeha in tudi okusa. Lanos kabriolet poganja 1,6- litrski bencinski štiri valj nik s po štirimi ventili na valj in močjo 112 KM. Omeniti je tre- ba še študijsko vozilo shiraz, ki so ga razvili v Daewoojevem centru v Veliki Britaniji. Ssang Vounjg je ponujal terensko vo- zilo korando v novi podobi, pri Kil pa so šli v kakovost. Tako je sephia dobila novi 1,8- litrski motor z močjo 111 KM, terenec sportage pa turbodi- zelski motor s hladilnikom polnilnega zraka in zato z močjo 83 KM. Kaj pa avtomobilski »eksoti«? Seveda Ženeva ni zgolj pro- stor za velike, pač pa tudi majhne, vendar ugledne in tržno uspešne. No, pri slovi- tem Ferrariju kaj posebnega ni bilo videti, čeprav so pove- dali, da bodo njihovi avtomo- bili po novem tudi v novih barvah. Črna in predvsem rde- ča torej nista edini. Porsche je nadvse zadovoljen s prodajo svojega boxsterja, veliko po- zornosti pa je namenjeno na- povedim o izdelavi novega porscheja 911. Venturi, tovar- na, ki je pri nas komaj kaj znana, je pripeljala venturi at- lantique z nekaj karoserijski- mi spremembami (avto zmore 281 KM) in venturi 400 GT, ki zmore največ 408 KM. Jaguar, ki je v Fordovem naročju, je blestel že z znanimi avtomobi- li, predvsem pa z XK8 tako v kupejevski kot kabrioletski va- rianti. In to bi bilo skoraj vse, kar pomeni, da nam v letu, ki je tako rekoč še pred nami, ne bo pretirano dolgčas. BORZA CEN Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 610 avtomobilov. Prodanih je bilo 11 vozil. Organizatorji so izdali 90 kompletov kupoprodajnih pogodb. Obiskovalcev na sejmu je bilo 2000. Carisitia tudi pri nas Pred dobrim letom in pol je iz nizozemske tovarne NedCar, ki je skupni projekt japonskega Mitsubishija, švedskega Volva in nizozemske vlade, pripeljal prvi mit- subishi carisma. Na isti Hniji ob carismi nastaja tudi novi volvo V/S40, toda carisma je bil vse doslej avtomobil, ki ga na slovenskih cestah skoraj ni bilo. Sedaj pa je Japan Motors, uradni predstavnik Mitsubishija pri nas, začel prodajati prav carismo, za sedaj samo kombilimuzino, medtem, ko še ni znano, kdaj si bo mogoče omisliti tudi limuzino. Na voljo sta dva motorja in sicer 1,6-litrski bencinski štirivaljnik s po štirimi ventili na valj, dvema odmičnima gredema in 66 kW/90 KM. Zmogljivejši je seveda 1,8-litrski motor, ki zmore 85 kW/115 KM, Japan Motors pa ponuja tri izvedenke, upoštevaje opremo. Serijsko je carisma opremlje- na s servovolanskim ojačevalnikom, volanom, ki je nastavljiv po višini, električnim pomikom prednjih stekel, dvema zrač- nima varnostnima blazinama, električno nastavljivimi in ogrevanimi zunanjimi ogledali, deljivo zadnjo klopjo, protib- lokirnim zavornim sistemom ABS, osrednjo ključavnico ipd. Znane so seveda tudi cene. Tako je carisma 1,6 GLXi SR na voljo za maloprodajnih 29.390 mark, izvedenka 1,6 GLXi AC za 29.990 in različica 1,8 GLSi AAC za 34.990 mark. Nissan v Slovensiciii Konjicali v petek so v Slovenskih Konjicah slovesno odprli prodajno servisni salon za vozila nissan. V njegovem sklopu bosta tudi trgovina z nadomestnimi deli in kleparska delavnica, kupci in vozniki pa lahko salon najdejo na Oplotniški ulici. S pomočjo generalnega zastopnika za ta vozila v Sloveniji, podjetja Nissan Adria iz Ljubljane, ga je odprlo podjetje Avtoservis Kuk, ki je s tem dobilo status pooblaščenega prodajalca in serviserja. V glavnem bodo na zalogi vsa vozila iz Nissanovega programa, posebna naročila bodo usklajevali sproti. Prav tako bo vsak lahko opravil testno vožnjo s katerimkoli vozilom. PŠ, Foto: SHERPA 42 Preureditev dnevne in otrošice sobe Vprašanje: bralka Nada iz Šentjurja piše, da so štiričlan- ska družina (dva sinova 16 in 12 let) in da živijo v bloku, v stanovanju 72 Želeli bi na novo opremiti dnevno in otroško sobo. Okna obeh pro- storov gledajo na jug. V dnevni sobi imajo kotno sedežno garnituro (260/190 cm), ki bi jo zeleh obdržati še naprej. Potrebujejo police za knjige, kakšno vitrino, prostor za TV, video, glasbeni stolp, mizico pri sedežni garnituri in dve garderobni omari. Na tleh imajo jesenov parket. Pri preho- du v kuhinjo stoji velik fikus, ki raste v kuhinjo in ga ni mogoče prestaviti. V otroški sobi morata biti dve postelji (najbrž nadstropni), garderobne omare, knjižne po- lice, prostor za šolske potrebšči- ne in pisalna miza. Fanta imata nimo nekaj prostora pri odpira- nju. Sredinski del med garde- robnima omarama naj bo pli- tvejši, da bo pohištveni niz ne- koliko razgiban. Izkoristimo ga KULTURA BIVANJA v sobi TV in računalnik. Razpo- reditev naj bi omogočala pro- stor za igro. Na tleh je jesenov parket. Nasvet Dnevna soba: steno ob vratih izkoristimo za niz omar, levo in desno sta nameščeni garderob- ni omari, ki naj segata od tal do stropa. Vrata garderobnih omar naj bi bila drsna, s tem si prihra- za namestitev knjižnih polic, ki pa naj ne segajo do stropa. Med knjižnimi policami naj bo še prostor za glasbeni stolp, lahko tudi video in TV, vendar zaradi refleksa svetlobe (nasproti je okno) predlagam, da TV in vi- deo namestite na premično sto- jalo ki ga lahko prosto pomikate po prostoru. Ob steni med vrat- nima odprtinama je nameščena nižja vitrina s posnetimi vogali. Za izdelavo pohištva predla- gam uporabo furniranih ivernih plošč z zaključki in robovi iz masivnega lesa. Ker si želite svedejše pohištvo, izbirajte med javorjevim, češnjevim ali buko- vim lesom oziroma furnirjem. Površina naj bo obdelana z po- liuretanskim lakom brez sijaja. Otroška soba: izdelala sem dve varianti, pri prvi predlagam namestitev nadstropnih postelj pravokotno drugo nad drugo. Na ta način dobimo pod zgor- njo posteljo dodaten prostor za namestitev omare ali regala, hkrati pa dosežemo manjšo utesnjenost na spodnjem ležiš- ču. Ob steni z oknom je nameš- čen delovni pult z dvemi delov- nimi mesti. Pult je z leve strani rahlo zaokrožen. Pod pultom sta nameščena predalnika, ki naj bosta premična. Predvide- vam, da je pod oknom nameš- čeno grelno telo, zato naj bo v puhu vgrajena rešetka, ki omo- goča kroženje ogretega zraka, hkrati pa omogoča dovod po- trebnih žic za priključitev raču- nalnika itd. Desno od vrat sta nameščeni garderobni omari, ki se zaključita pri pisalnem pultu, še bolje nekoliko prej in je puh zaključen v vogal. Pri drugi va- rianti bi bila ležišča postavljena klasično eno nad drugim, na ta način ostane več prostora za igro. Delovni pult je lahko daljši in je nameščen od stene do stene. Za izdelavo pohištva otroške sobe predlagam bukovino, ki naj bo kombinirana z barv Obarvana so lahko vratna kn in stranice predalov. Če se od! čite za bukovino, del elementa obarvajte v petrolej sko mod ali zeleno barvo, ki naj bo bi sijaja. KLAVDUA SlTAl abs.arii Prva varianta ureditve otroške sobe. Otroška soba po drugem predlogu s klasično postavljenim nadstropnima posteljama. Skica za ureditev dnevne sobeA Nov ribolovni režim na Šmartinskem jezeru S 1. marcem se je pričela letošnja ribolovna sezona na Šmartinskem jezeru, oziroma »Štajerskem morju«, kakor ga nekateri radi imenujejo. Lani je bil ribolov na jezeru uspe- šen. Veliko ribičev se lahko pohvali s krapi in amurji, težkimi nad 15 kilogramov. Uspešen pa je bil tudi lov na roparice. V zadnjih letih celjski ribiči ugotavljajo velik porast somov v jezeru in menijo, da so prav somi (še posebej neulovljeni velikani) največja nevarnost za normalen razvoj drugih ribjih vrst. Zato so povečali dnevno normo na dva soma, zmanjšali pa so ulov krapa, tako da letos lahko ribiči ulovijo samo enega na dan. Poveča- li pa bi stalež smučev v jezeru. Konec pretekle- ga leta so vložili v jezero 2500 smučev, velikih od 20 do 30 centimetrov in te želijo še posebej RIBOLOV ^ zaščititi. Vložili pa so tudi več kot 8000 kilogra- mov krapov. Celjska ribiška družina je letos sprostila ne- katere predpise pri komercialnem ribolovnem režimu na Šmartinskem jezeru. Turisti lahko hkrati ribarijo krapovce in roparice, če kupijo obe ribolovni dovolilnici, lahko ribarijo tudi z več palicami in sicer s tohkimi, kolikor so kupili dnevnih ribolovnih dovolilnic. Cena dnevne ribolovnice za krapovce je 1300, za roparice pa 2300 tolarjev. Lahko pa kupijo paket desetih ribolovnic, ki so deset odstotkov cenejše, izkoristiti pa jih morajo v enem mese- cu. Dovoljen je tudi nočni ribolov, vendar le ob prisotnosti spremljevalca. Cena ribolovne do- volilnice znaša tri tisoč za krapovce in 4200 tolarjev za roparice. Vse informacije dobite v pisarni RD Celje vsak delavnik dopoldan, po telefonu 451-819. V soboto, 17. maja, bodo celjski ribiči organi- zirali 24-urni maratonski ribolov na soma. Zbor je ob 8. uri, štartnina pa je 2000 tolarjei Organizirani nočni ribolovi na roparice pa bc do 6. in 2L junija, 5. in 19. julija, 2. in 23 avgusta s pričetkom ob 19. uri ter 6. in 2( septembra s pričetkom ob 14. uri. Štartnina j 1500 tolarjev. Prodajna mesta ribolovnih dovolilnii Emilija Razgoršek, Brezova 44 a, Darink Božič, Runtole 8, Zinka Tepež, Runtole: Bistro Jamnišek, Šmarjeta 27 in ribiški doi na Brezovi. Ob delavnikih dopoldan pa tudi pisarni RD Celje, Čopova 19. Zbori za maratonski ribolov na soma in vs nočne ribolove na roparice bodo pri ribiškei domu na polotoku Brezova ob Šmartinskef jezeru. ■■■Il^^ FRANJO BOGA^ Franček Ameršek se lahko pohvali s krapom, težkim 17 kg in dolgim 94 cm, ulovljenim avgusta... in z belim amurjem, težkim 19 kg in dolgim 117 cm, ulovljenim septembra. Oktobra pa je Marjan Kostanjšek potegnil iz ŠmartinskeŠ^ jezera ščuko, težko 7 kilogramov. PETICA 43 NEDEUSKO KOSILO jetrna juha z vlitimi rezanci felečje prsi v omaki, krompir- jeve kroglice s sirom, ohrovtova potica z gobami Orehove palačinke Piše: sestra VENDELINA Jetrna juha potrebujemo: 6 dag masla, ^jag hamburške slanine, 15 sesekljane čebule, 4 dag p\^e, 2 litra kostne juhe, vi- jo, sol, poper po okusu, 2 p goveje juhe ali iz jušne '.^cke, 40 dag jeter. priprava: na maslu pražimo ojrezano slanino, dodamo če- jylo in moko. Mešamo, ko ,55tane čebula steklasta, do- 00 narezana jetra in jih iražimo le toliko, da zakrkne- |5 prilijemo zajemalko juhe jiodstavimo. Jetra zmiksamo JI jih damo v vrelo juho. Juho jolimo, popramo in dodamo lino. Zakuhamo vlite rezan- je. Testo damo v lijak in ga jtzimo precej visoko nad ju- io, da dobimo drobne rezan- poberemo jih s penovko na ogret krožnik in jih pokaplja- mo z maslom. Ohrovtova potica z gobami Potrebujemo: 50 dag ohrovtovih listov, 2 žlici ma- sti, 2 žlici sesekljane čebule, 40 dag očiščenih, opranih in narezanih gob, 1 1/2 dl riža. Preliv: 2 dl kisle smetane, 1 jajce. Priprava* ohrovtovim listom porežemo rebra, prevremo jih v slanem kropu in odcedimo. Na masti spražimo čebulo, dodamo gobe in jih pražimo, dokler se gobji sok ne posuši. Dodamo riž, malo ga popraži- mo in prilijemo 3 dl juhe. Osolimo, premešamo in zači- nimo. Na majhnem ognju ku- hamo 20 minut, odstavimo. Med ohlajen gobov riž zame- šamo smetano, jajci in peter- šilj. Narastkovo skledo ali pekač namažemo z mastjo, potrese- mo z drobtinami in damo po dnu ohrovtove liste, nadev in to ponavljamo, dokler ne po- rabimo vsega. Na vrhu naj bodo listi. Polijemo z jajčno smetano in pečemo pri 180 stopinjah 45 minut. V pekaču pečeno potico zvrnemo na de- sko, jo narežemo in položimo kose na krožnik. Orehove paiacinice Potrebujemo: 1/2 1 mleka, sol, 3 jajca, 1 žlica sladkorja, 22 dag moke, maščobo za pe- čenje. Nadev: 1/2 1 sladke smeta- ne, 10 dag sladkorja, žlica ru- ma, vanilijev sladkor, 20 dag zmletih orehov. Priprava: med polovico mleka vtepemo jajca, sol, sladkor in moko, prilijemo os- talo mleko. Palačinke se lepše pečejo, če testo počiva pol ure. Tanko pečene palačinke tik pred serviranjem namažemo z nadevom, jih zvijemo in postre- žemo. Nadev: smetano spenimo, dodamo rum, sladkor, vanilijev sladkor in zamešamo orehe. Vlili rezanci Potrebujemo: 2 jajci, 3 žlice :,oke. Priprava: jajci in moko jiadko stepemo. Dobro je, če ;sto počiva vsaj pol ure. Telečje prsi v omaki ^1 Potrebujemo: 1 1/2 kg te- čjih prsi, sol, peteršiljevo trenino, košček zelene, ko- tnček, prerezano čebulo, 4 lina pimenta, žlico limonine- p soka, žlico moke, 6 dag vrezane slanine. Priprava: meso na hitro ?laknemo pod tekočo vodo, !i osušimo s krpo ali papir- en, odstranimo kosti, osoli- mo in položimo na mrežico ali osti v ponvi. Na dno ponve 'oložimo slanino, okrog mesa 'Mušno zelenjavo, ki smo jo ■'čistili in narezali na kocke ali fzance. Meso pokapljamo z ^oninim sokom, dodamo '"nent in zajemalko juhe ali '^opa. Ponev pokrijemo in ''ušimo do mehkega. Medtem ''ilivamo juho in meso poli- ''^■1^0. Mehko meso preloži- jo v drugo kožico, iz ponve '''stranimo kosti ali mrežico, '*eremo odvečno mast in po '^'enjavi potresemo z moko "^e malo pokuhamo. Nare- ^'lo meso položimo na ogret tožnik in prelijemo z zele- "•^vno omako. Krompirjeve b-egUct s sfarom ''^rebujemo: 50 dag krom- 6 dag masla, sol, 5 dag ^^fibanega sira, 2 jajci, 17 dag moke, maslo za zabelo, ^''riprava: še vroč olupljen '^^^piT pretlačimo, zabelimo ■Maslom, osolimo, zameša- jo ^ir, jajci in med ohlajene- l ^^mešamo moko in na hi- Ptegnetemo. testa naredimo dolg sva- ^' ga narežemo in oblikuje- ^ kroglice. Kuhamo jih v "^^tn kropu 5 do 8 minut. ZDRAVILNE RASTLINE Lobodika Piše: BORIS JAGODIC Lobodika (Ruscus aculea- tus L.) spada v družino lili- jevk, ki šteje okoli 2000 vrst. Lilijevke so zelo pestra dru- žina in so razširjene od trop- skih do zmerno toplih ob- močij. Rastejo tudi po Arkti- ki in Antarktiki. Večinoma so to zelnate trajnice, ven- dar so med njimi tudi eno- letnice in redki grmi ali celo drevesa. Takšen grmičast predstav- nik je lobodika. V zemlji ima globoko, zelo razvito koreni- no, iz katere poganja do 80 cm visok grm z ravnimi in razvejanimi vejami. Te nosijo kožnate, zelo čvrste in jajčaste navidezne liste, ki so proti vrhu zelo špičasti in zašiljeni. V bistvu so to poganjki vej, kar imenujemo cvetove, ki se nahajajo v sredini navideznih listov. Iz njih se razvijejo moč- no rdeče jagode, ki vsebujejo po dve semenki veliki kot ko- ruzno zrno. Lobodika cveti spomladi od marca do aprila. Raste po hrastovih gozdo- vih v južnem delu srednje Evrope, zlasti po primorskih gozdovih, po suhih, sončnih, skalnatih goljavah in v makiji. Lobodika vsebuje v koreni- ni steroidne saponine, ruscin in ruskozid ter dva aglikona ruskogenin in neoruskoge- nin. V zdravilne namene nabi- ramo korenine, ki jih očistimo zemlje, zrežemo na drobne koščke in posušimo. Droga je zelo grenkega okusa. Izvlečki iz droge delujejo vazokonstriktorno, povišujejo tonus sten krvnih žil ter zmanjšujejo vnetje ven. Poleg tega so še ugotovili, da izbolj- šujejo tudi pretok limfe. To zadošča, da se izboljšajo teža- ve pri krčnih žilah, ki niso nič drugega kot razširjene in osla- bele žile. Izvleček iz korenin podpira zdravljenje hemeroi- dov, ki niso nič drugega kot odebeljen venec ven na danki. Olajša se bolečina, težave se zmanjšajo in izgine neprijet- no srbenje. Nove raziskave so pokazale, da hemeroidi niso le razširje- ne žile na danki, marveč gre pri tem za mešano obliko ve- nozne in arterialne preskrbe, pri čemer je pomemben arte- rialni dotok pri prepletu žil na najspodnejšem delu črevesja. Zato uporabljamo izvlečke iz lobodike skupaj z vodnimi izvlečki nepozebnika pri teža- vah s hemeroidi, ki jih dobi- mo v obliki mazil in svečk. Ljudsko zdravilstvo pa upo- rablja liste in kofenino za čaj, ki olajša odvajanje vode in pospešuje pečenje, pri teža- vah, ki jih povzročajo bolezni mehurja, pri ledvičnem pesku in kamnih ter za lajšanje bole- čin pri gihtu in revmatizmu. Za čaj vzamemo eno zvrhano žličko posušenih listov in jih prelijemo s skodehco vrele vo- de, pokrijemo in ohladimo. Večje količine čaja pa uporab- ljamo za kopeli pri raznih kožnih boleznih. LEPOTA IN ZDRAVJE Spomladansko ^e^ v e ciscenie Hkrati s prvimi močnejši- mi sončnimi žarki običajno močneje zažarita tudi ne- snaga in navlaka v stanova- nju in okrog njega. Tedaj se človek hote ali nehote loti čiščenja in pospravljanja. Opravilo, ki ga večina izmed nas iz leta v leto redno opravlja doma in na delov- nem mestu, lahko občutno pripomore k dobremu po- čutju in vitalnosti, pa tudi k varovanju zdravja in okolja. Omogoči nam, da se znebi- mo škodljivcev, strupov, ne- snage in nevarnih snovi, ki so se v prostorih zadrževali in kopičili v zadnjih šestih hladnejših in turobnejših mesecih, prepreči razvoj mr- česa v bližajoči se topli sezo- ni, obenem pa zagotovi tudi pogoje za zdravo in organiz- mu prijazno poklicno udejs- tvovanje in bivanje. Med predpogoje učinkovite- ga spomladanskega čiščenja nedvomno sodi dobro zrače- nje ter temeljito odstranjeva- nje neuporabnih snovi in predmetov, nesnage in uma- zanije. Najboljša je naravna ventilacija, neuporabno kra- mo pa zaupamo strokovnja- kom za kosovni material ali jo sami sortiramo in odvržemo v ustrezne smetnjake. Za čišče- nje pa si letos namesto ško- dljivih in nevarnih kemikalij, ki nam bodo povrh vsega še pošteno zastrupile okolje in osušile denarnico, omislimo naravna čistila, ki so jih poz- nale in s pridom uporabljale že naše babice (delale in žive- le so v veliko bolj zdravem in organizmu prijaznem okolju). Med omenjena ekotoška čisti- la iz domače shrambe sodijo: navadni in alkoholni kis, sol, limonin sok, soda, mazavo milo, alkohol, plavljena kreda (kalcijev karbonat), boraks, salmijak (amonijak, ki ga upo- rabljamo le izjemoma pri tr- dovratni umazaniji in ga pred uporabo razredčimo na pro- stem ali pa v res zračenem prostoru), soda bikarbona ipd. Kupiti jih je moč v proda- jalnah z živili in čistili, droge- rijah in lekarnah. Najprej se odpovejte spre- jem, uporabljajte generalna čistila (za sleherno vrsto ma- teriala ne potrebujete specifič- nega čistila), natanko upošte- vajte navodila za uporabo, ki jih ponuja proizvajalec, upo- rabljajte zaščitna sredstva (ro- kavice, maske, predpasnike, halje, zaščitno obuvalo, pokri- valo ipd.) in ne mešajte čistil (kombinacija varekine in amonijaka sprošča smrtno ne- varen plin). Učinkovita domača čistila Keramične ploščice, oblo- ge iz umetnih mas in kovin- ske površine očistimo z uni- verzalnim čistilom, ki vsebuje 250 gramov mazavega mila in 3 jedilne žlice sode bikarbo- ne, ki jih raztopimo v 2 litrih vroče vode. Čistilno mešanico lahko uporabimo še vročo (zlasti pri trdovratni umaza- niji ), ostanek pa prelijemo v plastenko in dobro zapremo, pred vsako uporabo pa teme- ljito pretresemo in po potrebi ogrejemo. Učinkovita pa je tu- di pasta iz jedilne sode (raz- redčimo jo z limoninim so- kom in vročo vodo). Učinkovito domače čistilo lahko zmešamo iz 50 gramov milnih kosmičev (drogerija), ki jih drobno zmeljemo v me- šalcu in jim dodamo 150 g plavljene krede ter 80 g jedil- ne sode, vonj pa požlahtnimo še kapljicami limoninega soka ali sivkinega olja. Hranimo v neprodušno zaprti posodi in uporabljamo za čiščenje naj- različnejših površin. Čistilo za kuhalnike, šte- dilnike in pečice si sami pri- pravimo iz 2 jedilnih žlic ma- zavega mila in 1 jedilne žlice sode bikarbone, ki ju dobro zmešamo, namažemo na one- snaženo grelno aH kuhalno površino, pustinvo delovati 10 - 15 minut pri temperaturi 100 stopinj C, nato izklopimo gre- lec, pustimo čistilno maso, da se ohladi in jo zdrgnemo z vlažno ščetko, nato pa splak- nemo in podrgnemo z vlažno krpo. Pri trdovratni umazaniji postopek takoj ponovimo. Ku- halne površine pa lahko oči- stimo tudi s časopisnim papir- jem in s kožo slanine. Kovinske predmete in povr- šine (tudi okrasne predmete. kuhinjsko posodo in jedilni pri- bor) čistimo z mešanico sveže- ga limoninega soka in nera- zredčenega vinskega kisa (raz- merje 1:1) ali pa s koncentrira- no solno raztopino, s katero namažemo umazane kovinske površine, pustimo delovati do- kler se ne posuši, nato splakne- mo z vroči in hladno vodo ter takoj obrišemo in po želji zloš- čimo do visokega sijaja. Steklene predmete in povr- šine (okna, obloge, predelne stene, ogledala, vitrine ipd.) lahko dobro očistimo s časo- pisnim papirjem in s kisovo vodo (mešanica v razmerju 1:1). Kadar ne želimo dodat- no zamazati okolice, pa na- mesto časopisnega uporabi- mo bel papir za zavijanje (iz cvetličarne, bonboniere, deli- katese). Uporaben je tudi al- koholni kis, raztopljen v mlač- ni vodi. Perilo obelimo z naravnimi belili, kot so boraks, beli kis, jedilna soda, pecilni prašek in ostala belila, ki sproščajo ki- sik. Učinkovit pa je tudi limo- nin sok in strte jajčne lupine (slednje dodamo perilu v stroj v posebni vrečki). Kovinske predmete (žeb- lje, žice ipd.) zavarujemo pred rjo z vazelinom ali pa z običajno šolsko kredo (veže nase vlago in preprečuje rja- venje). Sobne rastline rešimo ško- dljivcev z raztopino cigaretne- ga pepela ali zelenega maza- vega mila. V litru vode razto- pimo jedilno žlico mazavega mila ali pepel 2 cigaret, jo nalijemo v steklenico s pršil- ko, dobro pretresem in z raz- topino temeljito napršimo na- padeno rastlino (tudi spodnje strani listov in cvetov). Čez 2 - 3 dni postopek ponovimo. BIO KOLEDAR 44 ZA RAZVEDRILO PETICA ZA RAZVEDRILO 45 46 lEUTON-ROMAN Knjižnica se je v novo stav- bo pričela seliti 6. novembra 1967 in po dveh mesecih pre- kinitve ponovno pričela po- slovati za bralce. Knjižnica je bila poslej odprta ob delavni- kih vsak dan od 7.30 do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Rezultati politične zrelosti Uradna in (skromna) slove- sna otvoritev je bila 3. julija 1968. Na njej je predsednica občinske skupščine Olga Vra- bič kljub veliki zamudi pri gradnji smelo poudarila po- men »rezultatov politične zre- losti družbene sredine, ki je tudi v zaostrenih pogojih ohranila zdravo težnjo, da bi zagotovila čimbolj skladno na- predovanje družbe.« Medtem ko so občinski po- litiki sebi peli slavo in se lovili v lastnih brezpomenskih stavčnih umotvorih, je tri- najst uslužbencev Študijske knjižnice z vso resnostjo ure- jalo in postavljalo knjižnično gradivo. Zadostne prostorske možnosti so po dvaindvajse- tih letih obstoja ustanove končno dovoljevale razširitev knjižnične aktivnosti v nor- malne okvire. Veliko več po- zornosti so lahko posvečali tudi domoznanskemu gradi- vu, tj. zbiranju celejenzij. Če- prav je upravnik Študijske knjižnice prof. Novak, kolikor mu je dopuščal čas, urejeval celejenzije že pred tem, je lahko opravil komaj kaj več kot le najbolj neodložljive sprotne posege in zasilne po- pise. Tako je bilo tudi poslej, saj je knjižnici še vedno pri- manjkovalo primernega ka- dra in to kljub temu, da so že leta 1967 pridobili prvo »pra- vo« diplomirano knjižničar- ko. Naslednja leta so bila v slo- venskem knjižničarstvu zelo razgibana, saj je stroka pre- tresala idejo o novi koncep- tualni ureditvi knjižnic. Odlo- čitev je padla leta 1971, ko je takratni kulturnoprosvetni zbor republiške skupščine sprejel koncept splošnoizo- braževalnega knjižničarstva. Njegov glavni namen je bil dvig ljudskih knjižnic na višjo raven in da jim poleg boljše kvalitete omogoči tudi večjo strokovnost. Zaradi dosežene stopnje strokovne in organi- zacijske razvitosti je Študij- ska knjižnica postala jedro za integracijo splošnoizobraže- valnih knjižnic v celjski obči- ni. Gabrcani ne dajo svoje knjižnice Prva je »v program« za združitev maja 1972 prišla knjižnica DPD Svoboda Ga- berje. Pogajanja med člani Svobode in celjske Kulturne skupnosti, ki je združitev »usmerjala«, niso bila nič kaj prijetna. Velike težave so na- stopile zaradi »nasprotovanja nekaterih lokalnih dejavni- kov, ki v združevanju ama- terskih knjižnic pod enotnim strokovnim vodstvom in z enotnim poslovanjem vidijo samo negativne strani«, so o takratnih dogodkih poročali mediji. In zakaj so bili v Ga- berju proti združitvi? O tem so v Večeru zapisali: »Nas- protovanje utemeljujejo s tem, da jim študijska knjižni- ca ne zagotavlja nadaljnega razvoja knjižnice in da jim še nihče ni dostavil konkretne analize ali dal garancije, da bo razvoj knjižnice tudi za- gotovljen. Prav tako očitajo, da je postopek pripojitve k študijski knjižnici potekal mimo njih in po nesamou- pravni poti. Mnenja so, da so s tem, ko so jim ustavili fi- nančno pomoč, izvajali na- nje pritisk«. Več kot očitno je, da je morala celjska Kul- turna skupnost gabrsko Svo- bodo trše prijeti, če je želela izvesti načrtovano reorgani- zacijo knjižnic v občini. Ka- ko so se dogodki odvijali ka- sneje, ne vemo, vendar dva meseca kasneje laiii^^ beremo, da je »prišlo d, združitve knjižnice 'Svobo da' v Gaberju s Študijsi^ knjižnico v Celju.« Manj težav je bilo z združj tvijo Mestne ljudske in Študjj ske knjižnice, ki so jo izpeljal v začetku leta 1974. Zavest poslenih v obeh ustanovah, d, lahko uspešno delo nadaljuje jo v smotrno integrirani inrj cionalizirani obliki, nam jasn, kaže izid referenduma, ki si ga uspešno izpeljali 27 dc cembra 1973. Tako se je končalo triletn, »prehodno« obdobje, v kate rem so se vse obstoječe knjiž niče v Celju združile v osred njo knjižnico. Osrednja knjižnic« Celje i »Podružbljanje knjižni&i ske politike, pa navsezadnj tudi neodtujene knjige lahk spodbudi prav dobra rešite samoupravne organiziranosi v združeni Osrednji knjižnic Z zborom knjižnice, sestavljj li ga bodo delegati - bralci ii delavci knjižnice, je naravn; na pot, ki lahko spremei knjižnico v vitalno kulturn središče.« S temi besedami s pospremili v življenje celjsi« združene knjižnice, ki so si stavljale novo Osrednjo knji: nico Celje. Stavba Študijske knjižnice je bila leta 1967 naposled zgrajena. Njeni prostori še danes služijo prvotnemu namenu. Pri objavi romana Zadnji vitez - plemeniti Heldenstamm je prišlo do napake, zato si v zadnjih številkah Tednika nadaljevanja niso sledila po pravilnem zaporedju. Za na- pako se bralcem iskreno opravičujemo in tokrat objavlja- mo pravilno 55. nadaljevanje romana. Po njenem kratkem in čudnem »zakaj« je ugasnilo v njem sleherno upanje, pa tudi zadnje potrpljenje. Z mrzlim nasmeš- kom seje priklonil in rekel: »Potem pa z Bogom - in mnogo sreče!« Zadnji stisk roke, pa sta se razšla kot dva tujca. Prisiljen nasmeh je zastal na Rinem obrazu, smehljaj vljudnosti je bil to. Medtem ko seje trudoma vlekla po stopnicah k vozu, da bi takoj legla, se je njena trdota spremenila v mehko čustvo, dokler ni krčevito zajokala. Njeni spremljevalki seje smilila, toda ni je tolažila, češ daje boljša prejokana noč kot brezplodno čakanje in upanje. V istem času je hitel Pepi Kink s podvojenim korakom, kamor so ga nesle noge. S praznimi občutki je prišel do Alojzovega stanovanja. Hitro je stopil k prijatelju, ki je pravkar previdno in nežno zavijal paketič. Tako je bil presenečen nad nepričakovanim prihodom, da mu je paketič skoraj zdrsnil iz roke. »Od kod pa ti?« je zajecljal bolj nejevoljen kot vesel. »Si vedel, da Ita jutri odpotuje? Si morda zaradi tega prišel?« Besede so kar vrele iz njegovih ust. Bilo je očitno, da mu njegov prihod trenutno ni bil ljub. Sedaj, ko je deklica po njegovem mnenju že vse prestala, mu res ni bilo treba priti. Kakor je sicer imel prijatelja rad, maje dal sedaj to jasno videti. »Pomiri se!« mu je nervozno zaklical Pepi. »Da, vedel sem, moj oče me je obvestil, da se preseli Rakova družina v Jugoslavijo, zato sem se pravkar poslovil od Ite. Jutri se odpeljem zopet v Opatijo. Hotel sem te le pozdraviti.« Zdelo se je, da je Alojz pomirjen. Prijateljev glas in njegov izraz sta mu vse povedala. Kljub temu je bil radoveden, kaj se je zgodilo. Ker pa je prijatelj molčal, gaje vprašal: »Kaj pa je Ita rekla, ko te je zagledala, in kdaj si bil pri njej?« »Pravkar prihajam od nje k tebi. Kaj je rekla? Ne veliko, pravzaprav mnogo premalo. Mogoče mi veš ti več povedati? Čudna deklica je, pri njej se ne znajdem - prava uganka!« »Prav taka kot ti!« Alojz je položil paketič na mizo. »Ti bi jo moral pustiti v miru, to sem ti že davno rekel.« »Pustimo to, ona me ni nikoli ljubila. Kar sem takrat dosegel, je veljalo drugemu. Jaz sem bil samo nadomestek. Ita se odpelje - in prav je tako.« Zadnje besede so zadela Alojza v srce. »Da, Ita se odpelje! Nihče ne izgubi z njo toliko kot jaz. V vsem svojem dejanju in pehanju je prišla k meni na razgovor in po svet. Njeno srce je bilo zame odprta knjiga. Jutri jo moram zapreti, pa ne vprašaj, kako mi je pri srcu.« Strt od bolečine je vzel paketič zopet v roko. »To je vse. kar ji morem dati. JU so spomini mnogih skupno preživelih ur « »O odprti knjigi govoriš?« je vprašal Pepi. »Tudi jaz sem prišel noter - in na kak način?« »Seveda si prišel, vendar si bil ti edini primer, ki ga nisem mogel razvozlati.« Spomnil seje mnogih premišljevanj in sije moral priznati, da bi gotovo tudi to uganko lahko rešil, ko bi hotel vedno globlje pogledati v njeno srce. Strah ga je bilo, da bi tam zagledal skrito iskrico ljubezni, o čemer si deklica sama ni bila popolnoma na jasnem. Alojz je hotel imeti Ito kot svojo sestro, in sicer samo zase. Zato je postavil marsikatero zavoro med njo in Pepija, ker se mu je ta zdel edini, kije imel prednost pri njej. Usoda je hotela drugače! Sedaj jo je kljub temu moral dati, celo za vedno. Začelo ga je dušiti in želel je biti sam, ker mu je šlo na jok. »Pusti me samega Pepi!« Njegov glas je zastal, toda prijatelj gaje razumel in odšel presunjen in brez besede. Ves omotičen je šel dalje in je vedno znova premišljeval besedo »Zakaj?« Vsega tega kratko malo ni mogel doumeti. V prizadetem občutku seje njegov pogled zaostril. Še nikdar mu ni glas nobene deklice tako uničevalno zvenel kot ta. ki ga je slišal danes. Naslednje jutro je Ita že ob šestih odprla vagonska vrata. Njen izraz na obrazu je pripovedoval o solzah v prečuti noči. Gledala je v novo jutro. Razočaranje in bolečine so vodile np spomin v preteklost. Sveži zrak jo je malo poživil. Z globokin vzdihom se je naslonila na vagonska vrata in z objokanim očmi spremljala pot, po kateri je včeraj hodila. Redke besedi ki so bile izgovorjene, so spremljale njene misli. Pogled na aro ji je povedal, da bo v treh urah vse končans Dvignila se je in se pričela oblačiti. Izbrala sije isto obleko.l jo je nosila prejšnji večer Odslej se je ta obleka imenovali »obleka slovesa«. Na postaji je bilo bolj in bolj živo. Zbirali so se ljudje, ki so s nameravali odpeljati. Gospa Rakova je prišla z objokanim očmi. Slovo od njenega lepega doma je bilo zelo bridko. Uso& večine teh, ki so bih v tem vlaku, je bila več kot trda. Tudi Itaj bila ganjena. Vsako mlado srce gleda z zaupanjem v svet, pr& Ito pa je bil ves zagrnjen s temno senco. Voz s sodi pitne vode se je pomikal od vagona do vagoni Vsak je zajel, kolikor je le mogel, ker se ni vedelo, kako doli bo potovanje trajalo. Hkrati so delili tudi zajtrk. Vse se] godilo z veliko naglico in čas je bežal, kot bi ga podil. Vedno večji je bil pri vlaku tok ljudi, ki so hoteli vzeti slovoa potnikov. Pred Rakovim vozom jih je bilo največ. Šele sedaj} Ita spoznala, koliko prijateljic in prijateljev je zapustila. Znow in znova so prihajali s spominčki in darili in rožami - konca in kraja. Gospa Rakova je imela prepolne roke cvetja,^ ga ni imela več kam odložiti. Vedra, vrči, kozarci - vse je polno rož. Z žalostjo je Ita ugotovila, da se dijaku ni zdelo vredno, da^ jo počastil za slovo s kako cvetlico. Alojz, njen mlados^^ prijatelj, ji je izročil največji šopek in za spomin več vezani klavirskih not, kjer so bile vse najljubše pesmi, ki so jih s/cu?" igrah in peli, med temi tudi »Zgubljena sreča.« Ita je prisrčno objela svojega dobrega prijatelja, se joM naslonila na njegove prsi in hlipaje rekla: »Alojz, ljubi Alo][ tako mi je, kot hi se poslavljala od svoje mladosti.« Tudi on[ je brisal solze, ki se niso in niso hotele ustaviti; prisrčno f pritisnil deklico k sebi, ne da bi mogel spregovoriti le besedi<^^ Prevelika je bila njegova bolečina. Mlajši Alojzov brat Ignac ju je šele ločil. Vedno so še prihajali zvesti zrmnci. Večina je čakala^ odhod. Sirena je zatulila, znamenje za vstop. Uradniki ^ odstranili lesene stopnice ter s težkimi železnimi dro^^\ zaprli vozove. Nihče ni smel več zapustiti vlaka. PostO-f načelnik je obhodil ves vlak, da bi se prepričal, če je vse v r^^jj Pri vozu Rakovih je obstal. On, kije bil pri tolikih transpor^^^. je moral priznati, da je bila to najlepša slika od vseh. ^ kraljica rož je stala Ita za železnim drogom. Vsa objokan<^\ odzdravljala z glavo, ker so bile roke polne cvetja, ter lahnim nasmehom zahvaljevala za zadnjo počastitev. "PITICA V MODENEM VRTINCU 47 Latinski sarm v novomodnem Milanu Cvetje v laseh, volančki in prosojnost, to je le nekaj modnih novosti v milanskih butikih po nekaj letih modnih ro- i^jnj v italijansko prestolnico pret-a-porter mode se mi je Ijončno zgodilo. Tistih nekaj jjjemskih dni namreč nisem Ijila deležna niti ene dežne prhe, tudi mraz in veter nista ^la v ušesa. Skratka, son- ien, skoraj poletno prijazen obraz si je nadel Milano v prvih marčevskih dneh. Gneča v samem mestu, pred- vsem na sejmišču Modamila- 50, pa je bila tako kot vselej - tomaj znosna. Na sejemskem jionipleksu ob Piazzi 6. Febbra- 10 se je dogajala nova moda, ki lena ogled postavila tendence a prihodnjo jesen in zimo. Ob lem so svojo modno vizijo za prihodnje hladne mesece pred- stavili številni italijanski in tuji feliki tekstilni proizvajalci ter radi manjše blagovne znamke s svojo butično ponudbo. Ven- iar, saj imam prav, kajne, da las zdajle, ko prihaja čas zele- nja in cvetenja regratovih lučk, prav malo ali pa čisto nič ne zanima, kaj se bo nosilo pri- hodnjo zimo? No, pa vendarle - le en pogled na panoje s skica- top-trendov. Kot kažejo smernice, se bomo v sezoni lesen/zima 97/98 le izluščili iz Hjhujšega minimalizma. Ti- stega s tako oprijetimi oblačili, da so šivi kar pokali in dolžina- mi krilc, ki so pokrivala le... Torej optimistična vest za vse, Ifl so jim hribčki kipeče kože doslej odvračali misli na tovrst- no modno opravo. Daljša, Jdobnejša krila in plašči bodo med ostalo ponudbo kraljevali ia modnem prizorišču čez ne- ^ mesecev. la hip in cez nekaj tednov Seveda me je že drugi dan tiivanja v Milanu radovednost "dnesla prav v osrčje najbolj prestižne italijanske modne Ponudbe. Fotografiranje je na sejmišču Modamilano še vedno prepovedano, ampak če ni v bližini varnostnika... V pritličju hale 1 so informacije za novinarje - trendi za sezono jesen/zima 1997/98. Na slovitih ulicah Via della Spiga, Montenapoleone, St. Andrea, Via Manzoni... se bo- hoti šopek trgovin z eminentno zvenečimi kreatorskimi imeni. Prava veseloigra za oči so obla- čila in dodatki, razstavljeni v teh modnih hramih. Čeprav se večina oblikovalcev oklepa sta- re preverjene formule revivala sedemdesetih let, pa je latinski šarm razvpite Evite Peron ozi- roma Madonne iz najnovejše filmske uspešnice obeležil tudi nekatere kolekcije za pomlad/ poletje 1997 Cvetje v laseh je že ena iz- med domislic, pa asimetrični ramenski izrezi na oblekah in za nekatere prijetno presene- čenje, za druge razočaranje - volani! Vsekakor je to prava novost, saj volani in volančki niso bili v modnem dogajanju že celih deset let. Videti pa je bilo prejšnji te- den v milanskih trgovinah po- leg cvetja in volanov še nekaj mode, ob kateri se človeku kar samodejno izvije kakšen »bog- sejihusmili«. Ja, Italijani ga znajo res lomiti. Saj ne boste verjeli, ampak vzorci divjih mačk se kljub napovedim o njihovem modnem pokopu na oblačilih še kar naprej pretegu- jejo po izložbenih oknih. Lani je bila v modi transpa- rentnost le kot slutnja. Odkri- to, pa vendar zakrito, niti od daleč vulgarno, a prav zato še bolj izzivalno - se je glasila. Letos o kakšni dvomljivosti ni dvoma ali preprosto: vse se mora videti skozi prosojno tka- nino. In, če »tisto« ni estetsko neoporečno, je lahko tovrstna moda hudo spolzek teren... Armanijevi kostimi za občudovanje Seveda pa nudijo mnoge mi- lanske butične prodajalne tudi obilico estetskih užitkov Pose- bej tiste, aranžirane v total-loo- ku . Od obleke, čevljev, torbice, pasu, pokrivala, šala, celo nakita v isti barvi. Rumeno-oranžno- rdeča sončna barvna paleta je brez dvoma vodilna. Prezreti ne kaže tudi rjave barve nutelle, kot ji pravijo Italijani, ki prehaja v bež , slamnate in smetanaste tone. V prav takšnih sem obču- dovala Armanijeve kostime, do- delane in izdelane do takšnega perfekcionizma, da se jih skoraj ne drzneš dotakniti. No, pa če smo odkriti, tudi zaželeno ni tipanje, obračanje in mečkanje, če ne izraziš resnega namena odnesti tisto reč s sabo v naku- povalni vrečki. Ampak, drage gospodične, tudi, če je vaš žep preplitek za takšen vrhunski tekstilni izde- lek, nikar ne tecite mimo Arma- nijevega butika na St. Andrei, če ste že v Milanu. Tam si lahko poleg izjemne mode ogledate tudi prodajalca, ki daje videz, kot bi ga pripeljali naravnost iz snemanja filma, v katerem igra vlogo latinskega zapeljivca... Kdo ve, morda pa je pripravljen prav zato, da ga v te namene »odkrije« kakšna gospa Joan Collins ali Sharon Stone. Obe namreč nakupujeta prav v teh butikih, kadar se pač mudita v Milanu. Vendar z razliko, da se ne drenjata med denarcev pol- nimi mladimi Japonci in Korej- ci (za katere je znano, da so najboljši kupci tovrstne mode), saj za to priložnost prodajalne, nemara kar celo ulico, prepro- sto zaprejo. Mi, navadni smrtniki lahko o takšnem privilegiju seveda le sanjamo. Sanje o novi vzorčni barvi- tosti spomladansko-poletnih oblačil pa bomo nadaljevali prihodnjič. Ne le sanje iz pa- riških in milanskih modnih višav, kar na domača tla se bomo spustili. In ugotovili, da smo lahko lepo in modno ob- lečeni tudi, če nismo lastniki zlate kreditne kartice. Le iz osnovne zapovedi je potrebno izhajati. Ta pa pravi: vse, kar se nam poda in nam je všeč, je najbolj modno. Zato ne obračaj mo svojega stila oblačenja po naj- novejšem modnem vetru, tem- več le kakšno njegovo sapico ujemimo v svoj stil. Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK , Latino šarm s cvetjem v laseh - za pomladne in poletne noči. Eden izmed milanskih butikov Valentina. Obleka asimetrič- nega kroja v stilu Evite Peron velja 3 milijone lir. ^.^sojnost je letos lepa in modna. Vendar, če ^0. kar razkriva, ni lepo, je bolje pozabiti na modo. Modni moški '97 - tip latinskega ljubimca: skrbna negovanost, modna osveščenost in nečimrnost. Med najbolj obleganimi butiki so tisti z blagovno zrmmko Prada. Anketno nagradno vprašanje marca: KATERI IZMED NAJNOVEJŠIH TRENDOV ZA LETOŠNJO POMLAD IN POLETJE VAM JE NAJBOU VŠEČ? a) minimalistični, oprijeti kroji; b) »cvetlična« romantika in prosojni materiali; c) drzni, geometrijski vzorci v močnih barvah. 48 RUMENA STRAN TRAČ-nice Županov ples 1 Le čemu tako zaskrbljen po- gled celjskega župana Jožeta Zimska? Pa menda ja med plesom na 26. Valčkovem večeru ni raz- mišljal o tem, da ob zvokih Nočne izmene tudi sam služi nočni šiht, ko ob svojem po- slanskem in županskem delu zmore še toliko energije, da vrti pete v prid bolj cvetočega videza mesta ob Savinji!? T4T Prihodnji teden bo v Laško spet prišla priljubljena hrvaš- ka pevka Tereza Kesovija. Naj- bolj znana laška Toneta že vsa nestrpna odštevata dneve. Koristna poteza Žalski svetniki iz vrst LDS, ZLSD in DESUS so minuU četr- tek protestno zapustili sejo in s tem povzročiU nesklepčnost. Zaradi tega bodo vsi svetniki dobili samo potne stroške, ne bodo pa jim izplačali sejnin. Glede na to, da sejnine niso mačji kašelj v žalskem prora- čunu, svetnikom predlagamo, da še večkrat zapustijo dvora- no. Korist bo dvojna. Sprejeli bodo manj umnih sklepov, v občinski malhi pa bo ostalo še nekaj tolarjev. Županov ples 2 Milan Dobnik, župan občine Žalec:»Hja, če že otrokom na domačem Miš-Mašu pečem palačinke, pa naj svojo prislovično savinsjsko škrtost zanikam še s tem, da Celju poklonim kakšno rožico.« ZAKAJ TAKO? Celje - moje umazano mesto Fotografije so bile posnete na ulicah mesta, ki je nekoč veljalo za biser ob Savinji. Smo res poštah povsem brezbrižni do tega, v kakšnem okolju živimo. Morda pa se bo kdo od pristojnih le zganil? Foto: IVAN STRMOLE Korito za rože je postalo smetnjak. AMADEUS POROČA Pozlačeno ideja Zasebno podjetje SiJQ^ d.o.o. je z nadvse izyi^_ no idejo nakazalo rejj, tev Zlatarne. Njihou^ manekenke bodo odsl^ »zlatenke«. Doma in „ tujini bodo prodajale iz. delke iz zlata in drugiji žlahtnih kovin. Geslo celotne ideje je: Zadiui prodam, spredaj kasi ram! Po sliki sodeč se^ bati le tega, da bo ne\ do odkupil vse skn paj... Violina za zgodovino Poznavalci trdijo, da bo ovekovečena violina nekoč vredna celo več kot znane Stradivarijevke. Z njo je namreč Sviroslav Strmil zaigral odlomek iz svoje originalne operete pod oknom gospoda Školča. Iz arije povzemamo začetni spev: Luna sije, pozna je že ura, prosim, prevzemi raje državni zbor! Jožek, za tebe ni kultura, kdor te je postavi, ta je nor... Številne trgovine in lokali v mestu so zapuščeni, izložbe pa so prostor za plakatiranje brez meja. Lokalna avtobusna postaja je ogledalo celjske zanemarjenosti.