Naročnina mesečno
25 L)in, za inozemstvo 40 Din — ue-deljska izd'uju ce-loletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/UI
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Teletom uredništva: dnevna služba 2050 — nočno .>446 2ЧЧ4 m 2050
Cek. račun: Ljub« Ijana št. 10.650 in 10.349 ca inserate; Sarajevo št v. 7563, Zagreb št v. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava; Kopitarjeva 6. telefon 2992
dan zjutraj, razen dneve po prazniku
Oster levičarski kurz v Španiji
Tudi Katalonija proti anticerkveni politiki Madrida
i iimiiiiiiiiiiiiiii i иииши—ii—■ Kako
om'liti brezposetnost
Brezposelnost z vsemi svojimi strašnimi moralnimi in socialnimi posledicami uarašča vedno bolj tudi med nami. Dan za dnem beremo, kako podjetja radi gospodarske krize odpuščajo uredništvo in delavstvo. Le majhen del teh rtduci-rancev najde drugod zaposlitev. Vso ostrino tega abnormalnega gospodarskega stanja, ko tisoči delazmožnih ljudi zaman iščejo zaposlitve in kruha, bomo občutili zlasti sedaj v zimskem času, ki že trka na duri. Vsak javen delavec in zlasti vsi, katerim je na skrbi dobrobit ljudstva in njegovo zdravje, je dolžan iskati potov in sredstev, kako odpomoči strašm mu socialnemu zlu, ki gloda na moralnem in gospodarskem zdravju našega naroda.
V	naslednjem navajamo od naše strani nekaj predlogov za samopomoč proti brezposelnosti. Predajamo jib javnosti v prosto diskusijo v upanju, da se iz njih vendarle izcimi kaj konkretnega. Naši predlogi merijo na to, da je treba brezposelne zopet povesti nazaj na delo.
Pravičnejša ureditev delovnega trga je po nnšem prepričanju neprimerno večjega gospodarskega in tudi etičnega pomena, kakor če se le o tem razmišlja, kako brezposelniku zagotoviti kako socialno podporo. Najbolj ohranimo in dvignemo človeško dostojanstvo v delavcu tedai, ako mu damo priliko, da ustvarja, da dela in si z lastnim trudom služi svoj kruh.
Evo torej nekaj Čisto konkretnih, praktičnih predlogov za omiljenje brezposelnosti.
Zakonito naj bi se prepovedalo dvojno službovanje in dvojen zaslužek vsem, ki imajo iz ene službe tolikšno plačo, da morejo pod nornalnimi življenjskimi pogoji t njo shajati. Pravtako naj bi upokojenri, ki uživajo tolikhno penzijo, da jim je zadostna življenjska preskrba, ne odjedali s postranskimi elulbami kruha mlajšim delovnim močem. Pri naši gospodarski strukturi moramo računati z brezposelnostjo kot nekim trajnim socialnim pojavom. Tem zdravejša bo družba, čim preje se izvede nujno potrebna operacija. Obstoječe stanje je gotovo nezdravo in nenormalno, ko na eni strani tisoči delazmožnih in sposobnih ljudi mesece in leta zaman iščejo zaposlenosti, na drugi strani pa imate ljudi г dvojno in celo trojno plačo v taki izmeri, da bi vsaka zadostovala za preživljanje one družine. Kjer manjka delovnih moči, tnm je sistem dvojnih zaalužkarjev lahko čisto ■a mestu, ne pa pri nas, kjer imnmo polno brezposelnih. S takim zelo umestnim in potrebnim socialnim zakonom bi se tudi socialni niveau družbe bolj izenačil, kar bi imelo le dobre po-■ledice. Iziti pa bi moral tozadevno prav zakon, kajti e kakimi nasveti ali priporočili ali apelira-njem na socialni čut država seveda ne bo nič opravila.
Drugič: Poročene žene, katerih možje imajo ndostno družinsko plačo, naj ee izločijo iz državnih, hanoTintkih in občinskih služb. Ne mislimo tukaj tistih ubogih delavskih družili, ko mora tudi ženn v tovarno in obrat, da z največjim trudom z možem skupaj spravita, kar je njima in otrokom potrebno za borni vsakdanji kruh. To je veliko zlo moderne družine, da se žena ne more popolnoma posvetili domačemu ognjišču in vzgoji otrok, kakor bi bilo treba in za kar je v prvi vrsti poklicana. Proti temu socialnemu zlu, ki ga Je uvedel v gospodarstvo kapitalizem, so se kršč. sociologi in Cerkev vedno borili, kakor priča tudi zadnja okrožnica Pija XL, ki postavlja jasno zahtevo, dn mora biti moževa plača tolikšna, da bo mogel z njo preživljati sebe in družino.
V	mislih imamo marveč ono, kar moči nenaravno obliko novodobnega zakona, ko poročena lena kljub zadostni moževi plači še naprej ostaja v javnih službah. Ni to toliko radi otrok, ki so v takih zakonih zvečina redko šteti, kakor radi tega, da ostane žena tudi v zakonu gospodarsko samostojna in emancipirana od moža. Iz takih zakonov se jo izkotila ideja takozvanih >tovariških zakonov«, odvratna moralna in socialna zabloda, ki ima svoj izvor največ v uradniških plasteh. A mimo tega je obsodbe vreden sistem, ki omogoča, dn sta ponekod oba zakonca — največkrat celo brez otrok — v dobro plačanih službah, ko drugod reditelj številne družine brez posla okrog tava.
Tretjič: Pritisne naj so na podjetja, da v prvi vrsti zaposle naše državljane! Še vedno je polno tujcev zaposlenih v naši industriji in drugod in sicer na dobro plačanih vodilnih mestih, čeprav imamo dovolj nič slabše kvalificiranih domačih moči na razpolago. Pa vzemimo, da se v gotovih panogah res ni mogoče na naših univerzah in v naših obratih tehnično dovolj usposobiti. Toda pri dobri volji bi si v 13 letih naše narodne države vsi obrati, ki delajo in služijo na naši zemlji, lahko vzgojili doinač strokovni naraščaj. K temu vprašanju sc ob priliki še povrnemo s podrobnimi podatki. Zaenkrat le ugotavljamo, da ne gre, da se morajo naši ljudje potikati po svetu s trebuhom za kruhom ali pa zdeli brez posla in obupavati, medtem ko si tujci na naši zemlji služijo dober kruh.
Tn končno: Nadurno delo naj sc po možnosti ukine! Poznamo namreč nadurno delo, ki je le prehodnega značaja ln ga Je po izrednih potrebah treba uvesti od časa do časa in Je nadurno delo, kjer gre za trajno ustanovo in za sistem. V slednjem "primeru naj se odpravi, s čimer bo mnogo brezposelnih mogočo zaposlili. Nadurno delo naj bi so obdržalo le tam, kjer iz tehničnih razlogov uvedba nove delovno ekipe ne bi bila izvedljiva. To nnj bi še prav posebno veljalo za nedeljsko delo. Pripomnimo, da v Nemčiji noben obrat, ki Ima naročila državne uprave, ne sme letel) izvršiti
Razpornka sprejeta
Madrid, 17. okt. Skupščina je s 169 proti 153 glasovom odobrila člen 41 ustave, ki v prvotnem besedilu določa, da se zakon more ločili ali po obojestranskem soglasju zakoncev ali samo po svobodni odločitvi žene ali pa na zahtevo moža, utemeljeno po upravičenih razlogih. Po daljši diskusiji se je k temu členu sprejel amandement, ki paragraf v toliko spreminja, da mora ludi žena svojo zahtevo utemeljiti z upravičenimi razlogi.
Nuncij še ne zapusti Madrida
Kar se tiče stališča sv. stolico, je papežev nuncij msgr Tedesehini izrecno demantiral vest, da je sv. etolica sklenila, da prekine diplomatične odno-šaje s špansko republiko. »Absolulno ni res,« je izjavil mons:gnor, »da bi bil jaz sprejel od Vatikana kakršenkoli poziv, da zapustim Španijo. Ako bi se bilo kaj takega zgodilo, bi jaz to, kakor je navada, naravnost sporočil ministru za zunanje zadeve Lerrouxu.«
Zamora na oddihu
Bivši predsednik vlade Alcala Zamora je odpotoval na deželo, kjer se bo nekoliko odpočil. Bivši notranji minister Maura pa se je udeležil seje konstiluanle. Na vprašanje žurnalistov je odgovoril, da je položil svoje mesto zalo, ker kot katoličan absolutno ne more sprejeli določbe, da redovniki ne smejo poučevati mladine. Tudi ne more absolutno odobravati zasege cerkvenega premoženja. Na drugi strani pa smatra za veliko napako, da je katoliški poslanec Oil Hobles zagrozil z oboroženim odporom proti ustavi.
Silno razburjenje med Baski — Vlada grozi z diktaturo
Do sedaj se ne poroča še o nobenih nemirih, ve se pa, da vlada v baskiških provincah silno razburjenje zaradi proticerkveuih določb ustave. 51 baskiških in navarskih poslancev, ki predstavljajo dva milijona rolivrer. se je podalo v svoje volivno okraje. Ker grozijo nemiri in spopadi med katoličani in komunisti, je novi minister ia notranje zadeve ((uiroga izdal naravnost drakonske odredbe, da se vzdrži mir, in je izjavil, da jc za diktaturo, ee lii se drugače republika ne dala hraniti.
Razburjenje v Baskih zaradi določbe, da se bodo jezuiti izgnali iz dežele, je lako veliko, da kmečko prebivalstvo v l.ovoli nor in dan straži on-dolni historični samostan Družbe Jezusove.
Katalonija proti Azani
Na univerzi v Barceloni se jo vršil oster spopad med katoliškimi in republikanskimi dijaki. Zanimivo jo, da se je večji del katalonskih avtonomi-stov postavil na stran Cerkve. Velika skupina Ka-talonrev jc priredila obhod po mestu, govorniki so protestirali proti kulturnobojiiim določbam ustave, zlasti proti prepovedi, da redovniki ne smejo poučevati mladine. Kakor znano, so redovniki največji poborniki katalonske avtonomije.
Nova vlada Azane je sploh vznemirila vso Katalonijo. Zainora, ki je bil sploh skrajno lojalen politik, se je uaprain Kataloncem zavezal, da jim bo priznal avtonomijo v tolikem obsegu, kolikor je bo pač ..logel doseči. Azana pa sc smatra prostega teh obvez in zato se Katalonci upravičeno bojijo, da se bo protikatalonski kurz v Madridu sedaj še poostril.
Madrid, 17. okl. ž. V raznih mestih Španijo jo prišlo do spopadov med katoliki in republikanci. Do najbolj resnih spopadov je prišlo v Madridu, Valjadolidu in Barceloni. V zadnjih dveh mestih so bili postavljeni močni policijski oddelki pred cerkve iu samostane. Do razburljivih scen je prišlo včeraj v katedrali v Barceloni ob času službe božje, ki je biln namenjena nedavno v Parizu umrlemu pretendentu na španski prestol Jaimu liurbonskrmu. Kljub policijskim stražam je prišlo v cerkvi do pretepa mod nionarhisti in republikanci. Nekdo je ustrelil iz samokresa ter so je neki mladenič zrušil mrtev na tla. Med navzočimi je zavladala strahovita panika. Vsi so drli k vratom, kjer so se odigravale strašne
Berlin. 17. okt. Ig. Nemški državni kabinet je danes nadaljeval svoja posvetovanja, ker je /. včerajšnjimi sklepi nemškega državnega zbora dobil pro6te roke. Nemški kabinet jc sklenil, da prevzame vodstvo nemškega dela v mešani nemško-fran-coski komisiji državni kancler sam. Njegov namestnik v Parizu pa bo namestnik državnega tajnika
Vladi se zolo mudi z odredbami proti Cerkvi
Novi ministrski predsednik Azana meni, da bo njegova vlada zelo pospešila sprejetje ustave, ker je svobodna raznih obvez, ki jih Je imel prejSnji ministrski predsednik Zamora. Kurz nove vlade bo seveda skrajno levičarski. Ministrski svet je že sklenil, da bo protieerkvene določbe ustave čim prej izvedel. Dušnopastirski duhovščini, se bodo plače takoj ustavile, višja duhovščina pa bo dobivala še dve leti za 50 odstotkov reducirano plačo Šolska poslopja redov se takoj konfiscirajo.
Vatikan protestira
Va^kan, 17. oktobra. AA. Papež je uaročh madridskemu nunciju, naj energično protestira pri vladi proti odredbam, ki kršijo svete pravice cerkve na Španskem.
scene. Veliko število je bilo težko ranjenih iu so jih morali prepeljati z rešilnimi avtomobili v bolnišnico. Policiji jc uspelo aretirati nekaj prete pačev, med katerimi se je nahajal tudi morilec, ki je uionarhist. Katoliški poslanci su poslali narodu manifest, v katerem obsojajo napade proti cerkvi in izjavljajo, da ne bodo vee sodelovali v parlamentu.
Slavke
Pariz, 17. oktobra. AA. Iz Madridu |>oročajr. da so železničarji, ki pripadajo andaluzijski železniški družbi, sklenili, da stopijo nocoj o polnoč' v stavko.
nemškega gospodarskega ministrstva dr. Trenile-lenburg. Razen tega se je sestavil .-»oznani članov gospodarskega sosveta, lii ga bodo predložili Hin-denburgu. Sklepa so iz dejstva, da so la dela tako hitro začeli, da bo že v najbližji prihodnjosti pr№lo do prvih odločitev v larifno-gos|Kxlnrskih vpraša njih.
MacDonaldov mandat v nevarnosti
London. 17. okt. tg. Ker kandidira MacDonald samo v svojem starem volivnem okrožju Seaham. kjer se bodo cepili glasovi z« oficielnega kandidata angleške delavsko stranke, za komuniste in za MacDonaldu samega, ni verjetno, dn bo Mac Donnld izvoljen. Tudi izvolitev liberalca sira Her-berta Samueln jo v nevarnosti, tako da je mogoče, da bo od vseh treh voditeljev narodne konlicije izvoljen morda samo Baldvvin. Potem ostane samo ta možnost, da se eden izmed njih, ki bo izvoljen v popolnoma sigurnem volivnem okraju, odstopi v korist propadlega tovariša, da bo la potem v ožjih volitvah prišel v parlament.
Bolgarski kralj znižal svojo civilno listo
Sofija, 17. oktobra.
Včeraj je poklical kralj Boris v avdijenco novega finančnega finistra St. Štefanova, ki mu je v skoro dveurnem referatu podal poročilo o finančnem stanju Bolgarije ter o potrebnih relormah Kralj je izjavil finančnemu ministru, da si san zniža civilno listo za 1 milijon levov (lista je znašala 0 milijonov levov na leto, od sedaj naprej 5 milijonov levov, okroglo 2 milijona dinarjev). — Minister jc kralju izjavil, da bodo ludi ministri in poslanci sledili kraljevemu zgledu.
Matuška vse priznal
Dunaj, 17. okl. tg. Preteklo noč so brez odmora zaslišavali Silvestra Matuško, ki je končno davi priznal, da jc sam povzročil vso napade nn železniške naprave, ki so se v zadnjem času izvršili na že leznice v srednji Evropi. Posebno je priznal, dn je sam brez pomočnikov izvršil napad na železnico pri Neulensbachu na Silvestrovo noč 1930-31, pri Ans-bachu 31. januarja 1931, pri Jilterbogu 8. avgust* 1931 in pri Riatorbagyju 13. septembra 1931.
Italijanska trg. bilanca pasivna
Rim, 17. oktobra, ž. Glavno ravnateljstvo carin je objavilo službeno poročilo o stanju trgovinske bilance Italije v teku prvih devetih mesecev. V tem času je Italija uvozila blaga v vreanosti 9.106,530.069 lir, medtem ko je v istem času izvozi la 7.405,430.006 lir. Radi tega je trgovinska bilar ca pasivna za 1.701,120.063 lir.
Irska proti revolucionarjem
London, 17. okt. tg. Nn Irskem je bil sprejel protiterorski zakon, ki pooblašča vlado, da smo preganjali vso nelegalne zveze. Ker jc bil ta predlog sprejet v senatu in ga je ratificiral guverner, je pričakovali na Trškem številne aretnciie revo-'nrionaric»
__IJ -k*	H £	GT. 31
идак^ж^ммнмим^^
z nadurnim delom. Podobna odredba bi tudi pri I čislo odpravljena, ker zlo je pri obstoječi gospo-
nas bila nn mestu.
S tem smo navedli nekaj praktičnih predlogov za omiljenje brezposelnosti. Vsi so takega značaja, da nobeden no pomenj i resne perturbacije v našem gospodarstvu. Ne rečemo, da bi •/. izvedbo gornjih predlogov bila brezposelnost že
i darsld krizi strašno in še raste kar naprej v nedogled. Toda družba bi z njihovo izvedbo pokn-; zala razumevanje tudi za najmanjšega in najbolj zapuščenega člana človeškega občestvu in se postavila na temelj, ki je trdnejši od vseh temeljev: I na pravičnost
Krvavt protiverski izgredi
Nemško-iraneosho sodelovanje
Vodstvo mešane komisije je prevzel sam kancler
Briintngova zmaga
V petek je državni kancler dr. Briining izšel zmagoslavno iz tridnevne strastne in zelo razburljive parlamentarne debate, ki do zadnjega ni pokazala. kako utegne izpasti odločilno glasovanje. Briiningova zmaga pomenja v resnici evropski dogodek, ker s padcem zunanje politično pomirljive Notranje politične pa socialno pravične in strpljive Briiningove politike, bi cela Evropa bila ogrožena z valom ali skrajnega nacionalističnega fašizma desnice, ali pa poplavo komunistične levice.
Kdo je najbolj zagrizen sovražnik Brlinin-i^'ovc cenlrumaške sredinske politike? Naravno, da obe skrajnosti, komunistična levica in fašistična desnica, ki je — in v tem je ves pomen sedanjega boja popolnoma v službi nemške veleindustrije iu nemškega velekapitala. V prvih časih Briinin-gove vlade je industrija kazala dokaj zanimanja za kanelerjevo politiko. Veleindustrijci so na tihem upali, da bo kancler s prisilnimi odredbami po katerih je moral seči, pokazal razumevanje za njihove /elje. Briining pa se ni dal vpreči kot vojno orodje iu slepa priprega nesocialnih zahtev velekapitala. Kakor hitro so industrijci uvideli, da ima Briining tozadevno svoje, njim čisto nasprotno stališče, so takoj dali znamenje za napad. Že so stopili na dan s tako zvanim urejenim gospodarskim programom«, ki je prava socialna sramota za XX. stoletje.
Bistvene točke njihovega gospodarskega programa so znane: Tarifne pogodbe uaj se ukinejo in pravtako državno mezdno razsodišče. Mesto tarifnih pogodb naj se zopet uvede svobodna pogodba glede plače in delovnega časa. To pa se pravi po domače: Delodajalcem uaj se zakonito prizna, da po svoji mili volji krojijo delavcem pravico in plačo. Pri 4 milijonih brezposenlih, kolikor jih je danes v Nemčiji, bi bilo to istovetno s popolno oblastjo industrije nad delavstvom in izrabljanje delovnih moči pri najbednejši plači. Istot.iko so industrijci tudi zahtevali takojšnjo ukinitev socialnega zavarovanja. Toraj konec socialnih pridobitev delovnega ljudstva zadnjih 100 let.
Na te svoie zahteve je industrija potom ljudske stranke, ki je njihova glasnica, postavila vprašanje zaupanja BrUningovi vladi. Težka industrija je računala, da je prišla njena ura. Na poti pa je BrUning. Industrija hoče namreč še več. Ne le spraviti ob pravico delavstvo, ampak plačati tudi svoje dolgove. Zato je zahtevala, da se renlna marka vpelje kot dodatno plačilno sredstvo, kar bi bilo istovetno z uvedbo nove inflacije.
Briining je vse to gladko odklonil. Medtem je prišia angleška inflacija. Težka industrija je /nova poskusila napraviti sunek proti nemški valuti. Briining je zopet energično odklonil. V tem trenutku je po-ial za težko industrijo nemogoč kot politični voditelj. »Briining mora proč!« ie odslej postala parola velekapitala. Zanimivo ie, da ga iz ; tih razlogov odklanjajo tudi veleagrarci, ki si :ele inflacije, da bi se tako znebili dolgov, v katere ;o zlezli kljub neprestanim državnim podporam.
S tem so podani pravi razlogi zakaj so veleagrarci na vzhodu in veleindustrijci na zapadu prešli roko v roki v napad proti Bruningu. Istočasno naj bi se s pomočjo takozvane nacionalne opozicije zrušil ves sistem, ki ga drži pokoncu demokracija, država naj bi zopet prišla j>od neomejen ciiktat velekapitala. Seveda tega ni mogoče narodu odkritd1 povedali. Zato so svoje namene zavili v bleščeč plašč nacionalizma. Kar deževalo je člankov in zahtev po »nadstrankarski vladi«, po resnično nacionalni vladi . Vse samo fraze, ki naj zakrijejo edino resnični gori označeni cilj.
Da bi predsednik republike Hindenburg izvil opoziciji iz rok najjačje agitatorsko geslo, je kanclerju Bruningu pri sestavi drugega kabineta izrecno naročil, da naj sestavi vlado, ki ne bo nujno vezana na strankarsko obiležje. Nova Briiningova vlada ima tudi ta značaj. Iz istega vzroka sta bila iz vlade izločena oba vodilna centrumaša Wirth in Gtierard, da se onemogoči očitek, češ, Nemčija stoji pod diktaturo centruma. Vendar tudi ta sprememba opoziciji ni prijala. Brezpogojno je hotela odstraniti Briininga in Stegerwalda, ker sta katolika in ker socialno čutita z delovnim ljudstvom.
Težka industrija je torej komandirala ljudski stranki, katero forsira, da zdruši Brtiningov kabinet. Ta je na povelje tudi takoj odšla v tabor nacionalne opozicije« in se udeležila tudi znanega zborovanja v Harzburgu. Kdo je bil zastopan v Harzburgu? Generalni direktorji vseh nemških velebank in težke industrije, veleagrarci, generali, ki si žele nazaj stare prusovske VCilhelmske čase in |x)lem seveda generaloberst von Seeckt, Hugen-berg, Hitler, Seldte, jeklene čelade, grof von der Goitz, vsenemci itd. — samo nacionalistični pre-napeteži in pretepači, toda nobenega sledu o nemškem ljudstvu in celo nobenega sledu o delavnem nemškem ljudstvu. V Harzburgu je torej bil sko van načrt kako vreči Briiningovo vlado.
Napad se je ponesrečil in Briining je s pomočjo socialističnih glasov ostal na krmilu. Užaljeni in osramočeni so se fašisti odstranili iz parlamenta. Vsa Nemčija se je oddahnila. Kajti Briinin-gov poraz bi pomenjal za državo nepregledno katastrofo. Ogromno nasprotstvo z leve in desne bi udarilo skupaj neposredno drugo proti drugemu in državljansko vojno bi se težko dalo preprečiti. Iz tega gigantskega boja pa ne bi izšla zmagovalka težka industrija s svojimi fašističnimi oprodi, ampak komunizem. Bilo je lorej tudi v interesu miru, da je Briining ostal na svojem mestu, kar je v veliki meri zasluga tudi njegove prevladajoče osebnosti. Veliki državnik tudi v najtežjih situacijah ni izgubil živcev, ampak z močno roko votli državno krmilo preko neverjetnih zaprek in težav. Odgoditev parlamenta do 23. februarja 1932 mu daje priliko, da bo v mirnejšem ozračju nadaljeval bnov»!tveno delo v prid svoje domovine in vse L v rope.
V-"c?no več zlata v Franciji
Pariz, 17. oktobra, tg. Včeraj je oceanski par-lik Pariš pripeljal zopet za 420 milijonov Irankov •l at:: iz Amerike, parnik »Olimpia« pa za 400.000 r.mi jv. Od 20. septembra dalje je prišlo iz Amc-i'c v Francijo zopet z a 20 in pol milijarde fran-oy zlata. »Journal Induslrielle* pa računa, da je iinela Federal Reserve Bank zlate zaloge za 3037 milijonov dolarjev lit da ta zaloga še vedno znaša i KI do 1800 milijonov dolarjev v zlatu in da za-; milo 10 odstotno kritje v Ameriki še vedno ni 1 rav nič osrožena
Japonska se ne ukloni
Svečan nastop ameriškega delegata v Ženevi — Japonci ne priznavajo
pravice udeležbe Amerike
Ta'en sporazum med Japonsko inJRusijo po posredovanju Nemčije
Prentiss Gilbert v Ženevi.
Zenevu, 17. okt. Včernjšiija seja Sveta Društva narodov, na kateri se je prvič pojavil delegat ameriške Unije Mr. 1'renliss Gilbert, je bila jako svečana. Društvo je pač hotelo vsemu svetu pokazati, kako je njegova avtoriteta zaradi diplo-nmtične pomoči Ameriko narastla. Poudarja se, da se Amerika sedaj prvič udeležuje mednarodnih posvetovanj Lige, odkar le-ta obstoja.
V otvoritvenem govoru je Brland pobijal japonske razloge proti udeležbi Amerike Stališču Brianda so se pridružili zastopniki vseh ostalih držav. Briand je zelo prisrčno pozdravil g. Gil-berta, ki je odgovoril. Gilbert je podal izjavo, da prisostvuje sejam Svela izključno kot opazovale« in da Amerika ne bo intervenirala pri odredbah, ki jih namerava Svei Društva narodov predlagati v svrho likvidacije mandžurske zadeve. Pač pa jo prepričan, da bo udeležba Ameriko pri posvetovanjih o položaju pripomogla k mirni rešitvi te zu-dovc.
Stališče Kitaja.
Razume se, da je zastopnik Kitaja navzočnost ameriškega delegata jako prisrčno pozdravil. To jiopolnoina odgovarja stališču Kitaja oziroma nankinške vlade, ki je sklenila, da se glede Mandžurije z Japonsko načeloma ne pogaja, dokler le-ta brezpogojno no izprazni Mandžurije. Ako Ju-ponska tega ne stori, potem se je kitajska vlada postavila na stališče, da mora izpraznitev izsiliti Društvo narodov, ako noče, da Kitaj svoje pravice brani z orožjem.
Japonska izjavlja eno, dela pa drugo.
Kar se tiče Japonske, trdijo poznavalci razmer, da je akcijo v Mandžuriji čisto ua svojo roko j izzvala vojaška stranka, ki se že dolgo nahaja v sporu z vladno stranko, kateri načeljuje ministr-
ski jiredsednik Vakacuki. Naj bo stvar kakor že koli, dejstvo je, da so japonska vlada, rada ali nerada, sedaj postavlja nn stališče, da se more Mandžurija evakuirati le pod gotovimi pogoji, ki jih pa Kitaj ne sprejme. .Japonska vlada tudi dozdaj ni bila zmožna — nekateri pravijo, da sploh noče — preprečiti, da ne bi vrhovno poveljstvo japonskih čet v Mandžuriji utrjevalo svojih vojaških pozicij. Japonski delegat v Ženevi zatrjuje, da vojaška komanda v Mukdenu in Kirinu počasi oddaja varnostno službo kitajski policiji, katero je sama oborožila s puškami proti banditom. Japonski poslanik v Washingtonu zagotavlja, da bodo japonske čete nemudoma evakuirale Mandžurijo, kakor hitro bo Kitajska dovolj močna, da zaščiti japonske podanike. V resnici pa so Juponci čezdaljo bolj po-iaščujejo suvereniteto v Mandžuriji in so pravkar podvzeli energično vojaško akciji) v severnem delu južne Mandžurije, da iztrebijo kitajsko roparske čete, ki so po njihovem zatrdilu ubile na tisočo korejskih naseljencev. Najnovejše vesti iz Nankin-ga pravijo, da je japonski okupacijski korpus v Mandžuriji dobil nova ojačenjii in da Japonci kopljejo ter utrjujejo strelske jarke, da so pripravljeni na vsako eventualnost.
Kar se tiče stališča japonske diplomacije napram ameriškemu zastopniku v Svotu Društva narodov, sicer ni res, da bi bila japonska vlada sklenila, da svojega zastopnika iz Ženeve sploh odpokliče, pač pa je naročila svojemu delegatu Joši-zavi, naj Društvo narodov pozove, da bolj skrbno prouči razloge Japonske proti udeležbi delegata Amerike, ki ni članica Društva, ker ta sklep Društva krši statut.
Japonske koncesije Rusiji.
Zadržanje Japonske bo postalo razumljivo, ako se vpošteva vest v Parizu izhajajoče evropske izdaje »Chicago Tribune«, kateri njen dopisnik iz ltige poroča sledeče: Okupacija Mandžurije je re-
zultat tajnih razgovorov med Japonsko. Rutdjo in Nemčijo. Stališče nekaterih nemških demokratičnih listov, ki so odločno poslavljajo na stran Kitaja, je ali samo separatno mnenje nemških delegatov in socialistov, ali pa ni odkritosrčno. Na vsak način obstoja glodo Mandžurije tiha kooperacija med nemško vlado in Sovjeti, Japonska ne bi nikoli Mandžurije okupirala, če no bi bila gotova novtralitote Rusije. Tudi ruski listi se trudijo, da to tiho soglasjo maskirajo z veheinentnimi napadi nu japonsko buržuazno vlado, da pa Japoncev preveč ne žalijo, obenem napadajo kitajski kapitalistični nacionalizem. Japonskn in Rusija sta se do zadnjega časa nahajali zaradi rlbarsklh pravic v vodah Kamčatke v ostrem sporu. Ta napetost sc je v zadnjem času poravnala, v prvi vrsti zaradi tega, ker se je Japonska odpovedala svoji nameri, da zgradi v Mandžuriji novo železniško zvezo, ki bi konkurirala sibirski. Zato pa Rtisiju sedaj podpira ostale japonske namere v Mandžuriji, ni pa še gotovo, kaj je cena te nevtralitete. Spravo med Rusijo in Japonsko je posredoval bivši nemški poslanik v Tokiu dr. Solf. Dr. Solf je tudi posredoval dogovor med Rusijo, Japonsko iu Afganistanom na drugi strani, po katerem bo Rusija zgradila železniško progo preko Afganistana do meje britansko Indije, medtem ko bo Perzija zgradila železnico iz nekegu perzijskega pristanišča skozi vso Perzijo do Afganistana. Te železnice bo financirala po velikem delu Japonska, dočim bo Nemčija dobavila materijal.
Šanghaj, 17. okt. AA. Sovjetski konzul v Muk-denu demantira, da bi se ruske čete zbirale na kitajski meji, Sovjeti nimajo namena poseči v ki-tajsko-japonski spor.
Tokio 17. okt. AA. V zunanjem ministrstvu izjavljajo, da je ženevski sklep nasproten statutom DN, zaradi česar namerava Japonska predlagati odgoditev zasedanja Sveta DN dokler se ne doseže legalna interpretacija statutov.
O čem bodo razpravljali v VUaskingtonu
Pariz. 17. oktobra. AA. V zvezi s potovanjem jiredsedniku francoske vlade Lavala v Združene države piše »Matin«, da bodo francoski in ameriški državniki razpravljali o vprašanju mednarodnih dolgov, o razorožitvi, o reparacijah in o drugih finančnih vprašanjih. Glede mednarodnih dolgov smatra list, da bo Amerika za moratorij, Francija pa pa 50 odstotno znižanje. Francija je j)rij>ravljena sprejeti predlagano progresivno razorožitev pod pogojeni, da se izvrši z zmanjšanjem sedanjih vojnih proračunov. Kelloggov pakt nfej bi «e v zvezi s tem izpopolnil z določbo, ki nrtj njegovo obveznost še bolj učvrsti. V reparacij-
skem vprašanju je Francija mnenja, da ne more odstopiti od takozv. brezjiogojnih anuitet, vendar pa bi pristala na razne olajšave. N. pr. da se plačila v gotovini zamenjajo z reparacijami v blagu. Glede finančnih vprašauj, ki bodo v Washingtonu na dnevnem redu, pravi list, da je Francija v vprašanju razdelitve zlata povsem nnklonjenn zdravi politiki zlntega standarda. V kreditnih vprašanjih pa Francija ne bi nasprotovala temu, da s podporo ameriških krogov uvede na pariškem tržišču take emisije, ki bi okrepile blagajne finančno slabih držuv.
Politične težave v Romuniji
Rakarešt, 17. okt. ž. Narodna kmečka stranka j je sklicala za 10. december v Albo Julio Iri nacin-I nalna zborcrnnja narodne kmečke stranke, na ka-| terili bo nastopil tudi dr. Maniu, ki se je sicer ' umaknil iz političnega življenja Romunije, a ven-j dar obljubil svojim prijateljem, da bo govori! proti j profesorju Jorgi. Ostale opozicijske stranke so pre-j pričane, da je prišel čas, da se Jorga umakne. Opc,-S zicija smatra, da vlada nima za seboj take podpore.
da bi mogla predstavljali državo. Ona ni lako moč-; na, da bi lahko napravila red v notranjosti države, j Smatra se, da vlada ni zmožna, da bi podala da-! našnji proračun, ki bi moral znašati 25 milijard, I ker cd lega zneska odpade sedem milijard na voj-
ne dolgove, 10 milijard na vojne kredite, ostalih osem milijard pa ni dovolj za upravljanje državnega aparata. Vladi sloji na razpolago, ali da zmanjša uradnikom plače, ali pa da reducira uradništvo. Vlada se ne upa storiti niti eno niti drugo, radi česar smatra opozicija, da so ji dnevi šteti.
Bukarcšt, 17. okt. ž. Vlada dela na novem načrtu za ureditev vprašanja denarnih zavodov. Po tem zakonu so obvezujejo vsi Člani upravnega odbora poedinih bank, da bodo z vsem svojim premoženjem garantirali za vloge. Po tem zakonu se sme od osnovne glavnice uporabiti kot rezervo samo 20 odstotkov.
Zasedanje albanskega parlamenta
Prijateljstvo med Albanijo in Italijo
Tirana, 17. oktobra, ž. Albanski parlament se je sestal na četrto redno zasedanje. Pri otvoritvi zasedanja je predsednik vlade Vangeli prečital po-J slanico kralja Zogua, v kateri je kralj sporočil, da je ugled Albanije zrastel v vsem svetu in da Albanija vzdržuje prijateljske odnošaje z državami, posebno se s svojimi sosedi. Poslance je opozoril na Italijansko-albansko sodelovanje in j>oudaril, da je zveza med Italijo in Albanijo postavljena na lo-
jalne n. prisrčno bazo. Ta prisrčnost je dokazana / -.Hi s tem, ker je dala Italija Albaniji veliko posojilo. Nadalje pravi v spomenici, da bo Albanija v naihrajšem času -aključila trgovinske pogodbe z raznimi državami in bodo rešena vsa sporna vprašanja z Grčijo. V svoji poslanici nadalje poudarja kra.j Zogu, da je vlada |)odvzela akcijo za povzui-gc. aržave ter obljubila svojo pomoč za ustanovitev ap;-.'.rne banke.
Ubila komunista
Zagreb, 17. oktobra. AA. S pristojnega mesta smo prejeli tole poročilo:
15. I. m. 60 organi zagrebške policije iskali znanega terorista in komunista Josipa Debeljaka, ki je 30. septembra med aretacijo ubil policijskega organa in nato pobegnil. Izvedeli so, da se nahaja Dcbeljak z nekim svojim tovarišem v Vočar-ski ulici št. 20. Ko je policija stopila v to stanovanje, je opazila v njem znanega komunista Jo-
sipa Adamiča. Ta je hipoma potegnil revolver in ga naperil na policijske organe, ki pa so ga pre-slregli in ga smrtno ranili. Pri njem so našli dva revolverja, razna pisma, napisana s kemičnim črnilom in legitimacije za tri razne neznane osebe.
Debeljak je med tem pobegnil. Policija ga je takoj zasledovala in ga kmalu našla v stanovanju Barice Iveroviča. Ko je policija hotela aretirati Debeljaka, jo je sprejel z revolverskimi streli. Po-j licija je odgovorila in ga ubila. Smrtno ranjeni Adamič je kmalu preminul.
Zdravi otroci so veseli!
Daje zdravo in močno kri — zdrave in močne živce
I Z B O R E N
itftfL/, o lekarnah steklenica po! liha Din 40'
DA/ГЕ OTROKOM VSAK DAN 3 male žličke okusne p a
^угШџт^
za okrepitev krvi, živcev In teka
Po pošli pošilja
LABORATORIJ ALGA, SUŠAK
3 slekl. Energina D. 128'-
6 ...... 248'-
1 zastonj i2 „	D. 492'-
in 2 zasloni
Šefa Zveze jugoslovanskih mest
Ljubljana, 17. oktobra.
Danes ob 9 se je pričela v magistratnl dvorani seja Zveze jugoslovanskih mest. Seje so se udeležili delegati posameznih mest v tako velikem številu kakor do sedaj še nikoli. Seji jo predsedoval |>redsednik. zagrebški župan dr. Štefan Srkulj. Zastopana pa so bila mesta: Belgrad, Cetinje, Knr-lovec, Koprivnica, Kragujovac, Križevci, Mostar, Niš, Novi Sad, Osijek, Petrinja, Sisek, Slavonski Brod, Slavonska Požega, Sombor, Split, Subotica, Varaždiu, Vukovar in Zagreb. Slovenska mesta so zastopali: Ljubljano dr. 'Pur, prof. Jarc, Tavčar, Turk. Oreliek, dr. Rani in ravnatelj Zupan; Maribor: dr. Juvan, dr. Lipold in ravnatelj Barle; Ptuj župan Brenčič; Celje: dr Goričan in ravnatelj Šubic. Skupno je bilo na soji 45 delegatov.
Na seji je zastopstvo Zveze organizacij občinskih uslužbencev Jugoslavije izročilo predsedniku dr. Srkulju in vsem udeležencem spomenico glede neupravičenosti in neumestnosti redukcije prejemkov občinskih uslužbencev v vsej Jugoslaviji. To Zvezo sta zastopala predsednik Fran Govekar in tajnik Kramherger. ljubljansko Zvezo dr. Mnvri-cij Rus in Zvezo občinskih uslužbencev Dravske banovine dr. Rudolf Mole.
V	otvoritvenem govoru je predsednik dr. Srkulj omenjal zahtevo države, naj občine izvrše revizijo svojih dohodkov in izdatkov, in sicer na skrajni minimum. Število osebja se ne sme zvišati, temveč ga tudi dovesti na minimum. Plače občinskih uslužbencev ne sinejo biti večje od plač državnih uslužbencev na enakih položajih. Občino se morajo izogibati preveliko obremenitve prebivalstva z davki. Občinske uprave pa naj še letos lirično z redukcijo osebnih in mnterijalnih izdatkov. Dr. Srkulj je poudarjal, da je treba določiti konkretne osnovne principe, katerih naj se občine drže v zniževanju svojih dohodkov in izdatkov. Treba je tudi najti mejo, do kam sme segnti taka varčnost. Država nalaga občinam vedno večje dolžnosti, in postavka >prenešeni delokrog*, je v občinskih proračunih vsako leto večja.
Po svojem govoru je predsednik dr. Srkulj otvoril diskusijo, ki se je razvijala zelo živahno. Vsi govorniki so v prvi vrsti poudarjali pomen avtonomije mest. Mesta so že spoznala pomen in značaj varčljivosti ter so jo že pričela izvajati v mejah možnosti, še večja varčnost jia ni možna, Ce bi se pa izvajila, bi prišlo do zastoja v življenju mest. Kar se tiče zmanjšanja dohodkov in plač občinskih uslužbencev pa so mesta na socialnem stališču, dn se njihov življenjski stsndard ne moro več znižati, zakaj lo, kar dobiva občinski uslužbe-nec, včasih niti tega ne dosegn, da bi mogel kulturno živeti, i ii zadostuje le za najbolj potrebni kruh. Zato je Ireba vprašanje zniževanja osebnih izdatkov nrejiustiti izključno mes'oin, ki bodo poskušala. da se napravi vse, kar je pač možno.
Seja se je popoldne še nadaljevala. Zlasti le bila živahna diskusija o obliki resolucij, ki naj iih Zveza predloži vladi. Vsi zastopniki so načelno za lo, da resolucija izraža to, kar so poudarjali v diskusiji. Deljena pa so bila mnenja o obliki resolucije. Razprava o leni se je zavlekla do večera.
Resolucija
Peslovnl odbor Zveze mest kraljevine Jugnsla-vije je na svoji jilenarni seji, ki se je vršila v Ljubljani 17. oktobra, po zaslišanju predstavnikov vseh zastopanih mest in dolgi diskusiji o vseh vprašanjih, odnosno o izvedbi največje varčnosti v proračunih mest. soglasno sklenil, da predsednlštvo Zveze mest takoj predloži kr. vladi v imenu jugoslovanskih mest detajlno motivirane predloge o vseh vprašanjih finansiranja naših mest.
V	teh motiviranih predlogih bo Zveza mest med drugim razložila tudi svoje slališče z. ozirom na dohodke mestnih uslužbencev in nujnosti hitre reforme komunalnih financ z neobhodnostjo. da ee čim prej objavi zakon o mestih, kakor tudi sodoben in socialno pravičen zakon o komunalnih financah.
Dunajska vremenska napoved: Vedno bolj oblačno. Ponekod padavine. V bližnjem času je pričakovali novega navala hladnesu severnesa zraka in snega v višjih legat*.