124, številka. Ljubljana, y torek 30. maja 1905. XXXVIII. leto. -Tiha i raak dan zvečer, iiimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman aa avatro-ograke dežela za vat leto 16 K, aa pel leta 18 K, aa četrt leta 6 K 60 h, za en meaee S K 80 k. Za Ljubljano a pošiljanjem na dom za rae ,,i j4 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en meaee S K. Kdor hodi aam penj, plača aa vae leto 22 K, aa pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za en meaee 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — N» naročb* brea istodobne Tpošiljatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila ae plačaj« od peteroatopne petlt-rrate po 12 h, če ae ae oznanilo tlaka enkrat, po 10 h, če ae dvakrat, in po 8 h, če ae tiska trikrat ali večkrat. — Dopial aaj io izvole frankovati — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih ulicah it. 6, in aieer uredništvo v I. nadstropja, apravniStvo pa v pritličju. — UpravniStvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t J. administrativne atvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon fit. 85. Vabilo na naroćbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo nt «evo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da poilljanje ne preneha In da dobe vse številke. SLOVENSKI NAROD j velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: tfae leto. . K 22-— I Četrt leta . K 5-50 Pol leta . . „ 11-— I En mesec . „ 190 Peš janje na dom se računa za vse leto 2 K S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto . . K 25-— I 6etrt leta . K 6-50 Pol leta . . ii 13*— I En mesec . „2*30 £JT Naroča se lahko z vsakim dnevom a nitratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. gy List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času. Upravništvo »Slovenskega Naroda". Za našo „staro pravdo", L Se je na Slovenskem nekaj duhovnikov, ki so narodnega mišljenja, ki imajo sr<33 za narod in za njegove nacionalne interese, ki imajo željo in voljo, delati na to, da se slovenskemu narodu da tudi v cerkvi kar, mu gre po pravu in po pravici. Ko je bil sklican v Rim zbor škofov na posvetovanje o slovanskem bogoslužju, bo se omenjeni narodni duhovniki obrnili do ljubljanskega škofa s prošnjo, naj se zavzame v Rimu za slovansko bogoslužje. Dotična prošnja se glasi: Presvetli gospod knezoškof! V kratkih dneh pohite vladike, načelu-ječi katoliškim južnim Slovanom, v Rim, pozvani od poglavarja sv. katoliške cerkve, da se tamkaj posvetujejo o staroslovenskem bogoslužju, ki je poleg sv. vere najdražja dedžčina, ostavljena nam od naših apostolov Da me ne ljubi!... Vekoslav Spindler. (Konec.) Tekli so dnevi . . . Ljubil bena jo, Marico, a ne več z istimi čuvstvi, kakor prvi trenutek. Takrat sem jo ljubil kol; bitje sebi enakovredno, kot bitje, ki čuti, da je vredna moje ljubezni in ki spozna, da sem jaz vreden njene ljubezni. A počasi sem spoznal, da njena ljubezen ni ona silna, ponosna, priklopljajoča ljubezen, ki se ne more razdreti nikdar, ampak ljubezen sužnje do svojega gospodarja, ljubezen sužnje, ki upa, da jo dvigne nekoč gospodar ic bu ženjgtva v svobodo. In takšna ljubezen se mi je zdela slabotna, nevredna človeškega bitja, sramotna. To je ljubezen človeka, ki nima ne trohice *ere v svojo moč, v svojo duševno silo, v samega sebe. In minila so leti, in z vsakim letom bol) sem Čuti), da se v moji duši porajajo težke in mučne sanje o bodočnosti. Zvezati se s bitjem, ki fie kakor vdana žival plazi pred me-°oj na kolenih — zveiati se za večne Čase! A čutil sem zopet, da sv. Cirila in Metoda. StaroslovenBko bogoslužje, slovesno posvečeno v Rimu za papeža Hađrijana II. in vsemu slovanskemu narodu zajamčeno od naslednika mu Ivana VIII., je kakor vse delovanje sv. Cirila in Metoda odobril pred četrtstoletjem papež slavnega spomina blagopokojni Leon XIII. z okrožnico »Grande mu-nus«. Ponosni na to so dvignili katoliški Slovani svoje glave, češ, sedaj je došel trenutek, ko zaori po naših svetiščih zopet stari: Gospodi pomiluj — napočila je doba, ko se nam povrne dragocena pridobitev sv. Cirila in Metoda — staroslovenska služba božja. Sv. stolica je dala natisniti prelepo glagolsko mašno knjigo in jel se je pripravljati vzboljšani čaeo-slov, ali nenadoma je počil glas, da je staroslovenska služba božja omejena samo na nekatere vladikovine in v njih le na nekatere posamične cerkve. Presvetli gospod knezoškof! Ljubljansko vladikovino diči slavna zgodovina, a poleg neomejene zvestobe sv. katoliški veri menda ni slavnejše točke v njej, nego je dejstvo, da je i ona čuvala nekdaj dedščino sv. Cirila in Metoda — staroalovensko služb:- božjo. Staroslavna cerkev sv. Petra »zunaj obzidja ljubljanskega«, ki je mati naših cerkva in tudi mati Vaše stolnice, je nekoč gojila staro* slovensko službo božjo po zapadnem obredu in kakor mati so se ravnale tudi hčere. Do malega pri vseh starejših cerkvah ljubljanske škofije se nahajajo glagolski ostanki — dokazi, da se je pred nekaterimi stoletji opravljala služba božja tu v posvečenem staroslovenskem jeziku. Glagolska najdišča so našteta v znamenitem članku drja. Josipa Grudna »Glagolica v akvilejski metropoli in njen pomen za slovensko slovstvo« (»Katoliški Obzornik« 1905, 141), a njihov zapisnik bi se dal po točnej-šem preiskovanju Še pomnožiti. Ome- njeni spis je neovrino dokazal, da je glagoliea in ž njo vred staroslovenska služba božja po zapadnem obredu nekdaj živela in cvetela v okvirju sedanje ljubljanske škofije. V svojem in v imenu svojih versko iz narodno mislečih tovarišev se drznem prespoštljivo prositi Vašo presvetlost: Blagovolite se spominjati na bližnjem rimskem zborovanju sta roslovenske sirote, ki so jo zatrle med nami časov sile. Blagovolite ščititi ono, ki je zanjo trpel kruto preganjanje in dveinpolletno ječo naš veliki vladika M »tod. Kakor nasledniki glagoljaše?, ki so toliko sto let izvrševali staroalovensko službo božjo v naši domovini, se usojamo priporočati Vaši milostni pozornosti in vneti brambi nastopne točke: 1. Razveljavi naj se naredba, da je staroslovenska služba božja navezana le nekatere oerkve: neomejena bodi pravica, ki jo je dobil ves slovanski narod od rimskih papežev Hadrijana II. in Ivana VIII. 2. Dovoli naj se staroslovenska služba božja po rimskem obredu načeloma za vso ljubljansko škofijo, koder bivajo Slovenci. 3. V ljubljanskem bogoslovskem učilišču naj se uvede pouk staroslo-slovenščine. Iskreno prosimo, da v zgodovinsko važnem trenutku, ko se bode odločevala usoda naše glagolioe, ne zabite tamkaj na grobu sv. Cirila, da ste vladika pokrajini, ki ima neovržno dokazano pravico do dedščine slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda — ne zabite, da ste slovenski škof. Z najodličnejšim spoštovanjem V Ljubljani, dne 15. velikega travna 1905. Ivan Vrhovnik, m. p. župnik trnovski, v svojem in v imenu svojih versko in narodno mislečih tovarišev. Kaj je škof Jeglič na to prošnjo odgovoril in če je sploh kaj odgovoril, ne vemo. Hvaležni pa so lahko vsi zavedni narodnjaki gospodu župniku Vrhov iku in njegovim somišljenikom, da so storili ta korak in ž njim po-svedočili, da so ne le katoliški, marveč tudi narodni duhovniki. Prošnja, ki jo je vložil g. Vrhovnik, je važen pojav in zdi se nam umestno, da iz-pregovorimo o tem pojavu še nekaj besed. Vojna aa Daljnem Vitokn. Rusi na morju poraženi. Sinoči je došla iz Tokija ta-le brzojavka: V bitki pri otoku Tsusimi so bo potopile tele ruske ladje: Oklopnici »Borodino« in »Imperator Aleksander III«, oklopne križarke »Admiral Nahimov«, »Dimitrij D o n s k o j«. »Vladimir Monomah«, obrežna oklopnica »A d -mi ral Ušakov«, zaščičeni križarki »Svjetlana« in »Zemčug« in transportni ladji »Kamčatka« in »Srtesin«. Ujeli pa so Japonci oklopnici »Orel« in »Imperator Nikolaj« in obrežni oklopnici »Admiral Senjavin« in »Admiral Apraksin«. V celem se je potopilo deset ladij, štiri pa so bile ujete. Ladje »Borodino« in »Imperator Aleksander III«, ki ste se baje potopili, in oklopnica »Orel«, ki je bila ujeta, kakor zatrjuje zgornje poročilo, so bile največje in najmodernejše oklopnice, kar jih je imelo rusko brodovje. Vse te ladje so bile enotnega tipa, po 121 m dolge, 23 m široke in so obsegale po 13516 ton s 15 800 konjskimi silami. Na krovu so imele po 58 topov, vozile so po 18 morskih milj na uro in bo bile zgrajene v letih 1901. in 1902. Vsaka ladja je imela posadko 830 mož. Oklopna križarka »Admiral Nahimov« je bila zgrajena 1.1885., vozila je po 16 morskih milj in obsegala 8524 ton s 7768 konjskimi silami. Na krovu je imela 36 topov in posadko 57 2 mož. »Dimitrij Donskoj« je bil zgrajen I. 1883., vozil je 17 milj in obsegal 6200 ton. Na krovu je imel 44 topov in 5 50 mož. Križarka »Vladimir Monomah« je bila zgrajena 1. 1882, je obsegala 5593 ton in vozila 17 vozlov. Armirana je bila i 31 topovi in je imela na krovu 550 mož. Obrežna oklopniea »Admiral Ušakov« je bila zgrajena 1. 1893., je vozila 16 vozlov in obsegala 4126 ton. Njena posadka je štela 404 može. Križ*rko »Svjetlano« so zgradili 1. 1898, vozila je po 20 milj in obsegala 3727 ton. Njena posadka je štela 402 moža. »Z e m č u g« je bil zgrajen 1.1903, je vozil po 25 milj na uro in obsegal 3103 tone s 17000 konjskimi silami. Na krovu je imel 3 34 mož. Oklopnica »Nikolaj 1.« je bila zgrajena 1. 1889, vozila je po 15 milj, obsegala 9672 ton in je imela na krovu 6 23 mož. Obrežni oklopnici »Admiral Apraksin« in »Admiral Senjavin« ste istega tipa, kakor gori navedeni »Admiral Ušakov«. Če je torej gori navedeno porodilo resnično — in vzroka nimamo, da bi o tem dvomili — se je v bitki z ladjami vred potopilo 4500 mož, okoli 2 000 pa jih je bilo ujetih. Po tem poročilu so cd ruskega brodovja ostale samo še te-le ladje: Oklopnioi »Knjaz Suvorov« in »Oslabi j a« in križarke »Nava-rin«, »Sisoj Veliki«, »Avrora«, »Al mas«, »O le g«, »Izumrud«, »Dnjepr«, »Rion«, »Peterburg« in »Smo len s k« ter nekaj torpe« dovk. jo še vendar ljubim, da zaničujem samo ono suženjsko v njenem bitju. Vendar pa sem dobro videl, da revno to zatemauje mojo ljubezen, in da bi jo sčasoma zatemnilo pope 1 a o m a. In če se zgodi to v par letih, kaj potem? Čutil sem pa, Četudi nejasno in negotovo, da se to nekoč mora zgoditi, da mora priti do tistega težkega trenutka .. . Nekoft sem ji to tudi odkrito povedal. Sedela sva na vrta. Razložil e 3rn ji natanko vse svoje misli. Poslušala me je tiho, Bkoro brez diha. čutil sem dasi sem zrl pred sebe v dolino, da je bil njen pogled uprt na mene, otožen, obupen . . . Ko sem »končal, sem začutil, kako je krčevito stisnila ustnice, kako so ji privrele solze v oči. Zaplakala je divje, vi rja se mi krog vrata, pritisnila osolzni obraz na moje liee ter pridušeno vtkliknila: »Brez tebe mi ni življenja! Bodi srečen! Ne spominjaj se mene nesrečnise!« In zagrnila se je v svoj šsl ter odhitela. Bil je večer, in mrak je legal nad pokrajino. In naravnost skozi polja je hitela tja dol, odkoder so mi bili na uho glasovi Dra\ inih valov. Zrl sem za njo sprva, k>tkor okamenel. Kaj takega nisem nameraval, niti oddaleč mislil. Poskočil sem in hitel zanjo. Nedaleč od brega sem jo do šel. Krepko sera jo prijel za roko in jo zadržal. »Kam hočeš?« sera vzkliknil razburjeno. Skušala se mi je izviti. »Pusti me, nesrečnico!« je jeknila plakaje. »Že davno se mi je zdelo, da me ne ljubiš. Danes si mi to vsaj odkrito izpovedal! A moje življenje je brez tebe samo obup in nesreča!« In hotela je dalje. »Kdo ti je rekel, da te ne ljubim?« sem pričel z nekoliko mehkejšim, a vznemirjenim glasom. »Vidim, da me nisi razumela. Pojdiva po tej poti počasi nazaj, in razložil Ti bom natanko, kaj in kako mislim. In videla boš, da je moja ljubezen do Tebe ista, kakor je bila prve čase najine sreče!« Nekaj, kakor žarek upanja in radosti je zatrepetalo v njenem očesu. Vrnila sva se. Počasi sva stopala čez polja, in še enkrat sem ji govoril o vsem, kar je čutila moja duša. In zatrdil sem ji neštetokrat, da jo še vedno ljubim, iskreno in vdano, le njena ljubezen naj bi bila ponosna, kakor je ponosen orel v svobodnih višavah. Poslušala me je vdano. In rekla mi je, da se hoče truditi, da bo me zadovoljila v vsem, da hoče osobito v tej točki biti drugačna. A njene besede so bile otožne, tihe, ponižne . .. In zopet so potekali dnevi. A vedno bolj sem čutil, da se njeni »jaz« spremeniti ne da in ne more. In vedno težje je ležalo to čuvstvo kot breme na moji duši. Reči ji, da ne morem živeti ž njo in jo tirati v smrt, njo, ki se mi je zdela vredna velikega in srečnega življenja, za to sem jo ljubil preveč, a vedno in vedno so mi zatemnjevale mojo veliko in vzvišeno ljubezen težke misli o njeni suženjski naravi, ki mora počasi uničiti njeno in mojo srečo. In moja duša, toli jaka in toli ponosna, je iskala zaman izhoda k jasnemu solncu.---------» Počasi, nevede kam, s težkimi mislimi v duši, sem stopal b polja proti domu. Noč je zagrnila zemljo, na nebu pa so zasijale zvezde in lesketale v temo. In nenadoma sem stal pred kapelico, in lučka je brlela pred Marijino podobo. Prijelo me je nekaj neodoljivega in nehote sem pristopil. In takrat sem jaz, ki že od davna ne nosim v svojem srcu one vere, ki me jo je nekoč učila moja mati, jas, ki ie od davnih let niso moja ustna šepetala vdane, svete molitve, pokleknil na stopnice baŠ na mesto, kjer je pred nedavnim klečala Marica, in ozrl sem se v obraz Marijin, obsevan od večne lučke, in moje ustne bo šepetale molitev, globoko, verno in srčno molitev: »Daj, o Kristova mati, da ugasne v njenem srcu blazni plamen ponižne ljubezni, daj, da pozabi njena duša mene, nesrečnika, daj, o Marija, da me ne ljubi; da me ne ljubi! . . . Osreči njeno življenje, ki je vredno velike sreče, na drug način, izruvaj iz njenega Brca ljubezen in vse spomine na mene, daj, da me ne ljubi... da me ne ljubi ! . . .« In trepetala je večna lučka, hipno je izplamenela, in ozrl sem se v obraz Marijin, otožen, kakor je bil njen obraz pod križem njenega sina, in zdelo se mi je, da so se gibale njene ustnice in šepetale: »Vse zaman ! .. . Ona te ljubi . . . ona ta ljubi!« In poskočil sem kakor blazen in hitel v zvezdnato noč---- In ona me ljubi še vedno s ono ponižno, udano ljubeznijo ... in mojo dušo oklepajo vedno bolj težki okovi neareče . . . okovi mračne bodočnosti . . . Vesti o bitki. Japonsko brcdovjp s* je že v soboto zjutraj zapletlo v ljut boj z rusko eskadro. Glavna bitka pa se je šele vnela med 2. in 3. uro popoldne, ko ste eskadri neposredno trdili druga ob drugo. Neprestano se je slišalo izpred Tsusime silno grmenje topov. Proti jutru se je pojavil en del Togovega brodovja pri Vusungu in je tamkaj napadlo rusko brodovje. Boj je divjal na vsi črti na najljutejši n&din. Druge vesti iz Tokija pravijo: Japonska zmaga je popolna. Rusi beže in Japonci jih zasledujejo. Od 10. ure do štirih popoldne se je slišalo silno streljanje pri Šanghaju; domneva se, da se tam ševedno bije bitka. Iz Londona pa javljajo: Baltiško brodovje je bilo večinoma razpršeno in je bežalo proti vzhodu v Tihi okean. Silne ruske vojne mornarioe ni več. Gospodstvo na morju na Daljnem Vztoku ostane definilivno v japonskih rokah. Nič manj nego štirinajst vojnih ladij, med njimi dvanajst največjih, so Japonci v bitki ali potopili ali pa ujeli. Japonci sami niso baje izgubili niti ene ladje. 2000 ruskih pomorščakov je bilo ujetih. Število utopljenih in ubitih je zelo veliko; med njimi se nahaja tudi osem poveljnikov. O admiralu Rožestven-skem sa ne ve ničesar. Uradno pa 89 poroča iz Tokija: Admiral Togo javlja vladi, da je rusko brodovje v soboto in nedeljo izgubilo te-le ladje: Potopilo se je pet križark, dve veliki oklopnioi, ena obrežna oklopnica, dve kri žarki prostovoljnoga brodovja in trije torpedni ruŠilci; ujeti pa ste dve veliki oklopnici, dve obrežni oklopnici, ena križarka prostovoljnega brodovja in eden torpedni rušilec. Ujetih je bilo več nego 2000 Rusov. Togo pripominja, da je japonsko brodovje ostalo nepo* škodovano. Drugo poročilo ii Tokija pa pravi, da je ujet admiral Nebogatov in ž njim 3000 pomorščakov. To Togovo poročilo komentirajo v Londonu tako, da ga ni smeti vzeti dobesedno, kakor da bi je-ponsko brodovje ne imelo nikakih izgub. Razne ugledne londonske tvrdke so namreč dobile iz Tokija poročilo, da so Rusi potopili tri japonske križar ko in na jmanj 12 torpedov k. Po brzojavki iz Tsingtava sa pri Oko širni v Korejskem prelivu še vedno nadaljuje bitka. V boj so zapletene one ruske ladje, ki imajo manjšo hitrost. Vtis vesti o porazu v Petro-gradu. Na poročilo o pričetku pomorske bitke v Korejski morski ožini polastila se je vsega prebivalstva v Petrogradu velikanska razburjenost. E^^^^^^^^^=--- Koristka. Povest. (Dalj©,) „Gospod kaplan," je pripomnil Jaklič, „verujte mi, jaz rad odpustim vsem, ki me sovražijo, samo tistim ne, ki me dolgočasijo. Razodetje! Le eno razodetje je mogoče; to se misli, ki jih razodevajo modri možje. Tako razodetje je misel o ljubezni do bližnjega, misel o bratstvu in o enakosti vseh ljudi, misel o svobodi. Ali tudi modri možje so zmotljivi. Celo narava sama je zmotljiva in spravi časih na dan kako tele s petimi nogami ali kak drugi nenaravni stvor. Nezmotljiv je samo papež." „Oprostite gospod," je rekel kaplan in je nejevoljno vstal, „ali jaz nisem prišel sem, da bi poslušal, kako se Vi norca delate iz verskih svetinj. Trdovraten grešnik ste in pazite, kako bo-dete pred sodnim stolom dajali odgovor." Kaplan je zapel svojo suknjo in vzel klobuk. Obrnil se je že, da bi odšel, a stopil je še enkrat k Jakličevi postelji. „Oh, kako se Vi meni smilite," je rekel z mehkim glas t m, nkaj bo iz Pred ministrstvom vojne mornarioe se je ibrala silna množica ljudi, ki ki so s nervosno napetostjo pričakovali vesti s bojišča. Nižji aloji niso sprva hoteli verjeti poročilom o ruskem porazu; mnogo občinstva pa je bilo v z pričo nesrečnih vesti radostno vzhičenega. Neki mornar je na Nevskem prospektu pozval množico, da naj zakliče Japoncem trikrat »slava«, čemur so se vsi odzvali. Vojaška patrulja je takoj prihitela in prijela več oseb. Dispozicije Rožestvenskega pred bitko. »Daily Telegraph« poroča, d a jebaltiško brodovje naložilo premog s transportnih ladij ob obrežju Luson 22. t. m. in prihodnji dan je križarilo severno L u z o n a, nakar je Rožestvenskirazdelil brodovje v več delov, zavozil skozi cesto Baši in odplul proti severu. Zjutraj 25. t. m. so bili Rusi jugovzhodno Loochov otokov; p o č a s n e z a š č i č e n e križarke in transportne 1 a d j o j e p o s 1 a 1 Rožestven-skinazaj v Šanga j, g 1 a vno brodovje je pa odrinilo proti Tsušimi. Četrto baltiško brodovje. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Petrograda: Neki pomorski častnik, ki je pred kratkim dobil povelje, naj bo pripravljen, da odrine s četrtim brodovjem v Vzhodno Azijo, je naznanil, da je v pomorskem štabu zvedel, da Četrto brodovje za zdaj sploh ne odpluje. Vzrok zato je odkritje velikih poneverjanj. Govori se o 28 milijonih. Poročila došla v Pariz. Poročila o pomorski bitki, ki se je bila v Korejski morski ožini, so jako neznatna. Ne vesenič o ozidu pomorskega boja, ki sicer ni videti odločilen. Iz kitajskega vira je došla vest, da je rusko brodovje premagano in razbito in da japonske ladje zasledujejo rusko brodovje proti Vladivostoku. To je vse. To malo pa ni potrjeno. Veselje v Tokiju. V Tokiju so poročilo o veliki pomorski bitki z velikim veseljem sprejeli, ker ljudstvo zaupa Togu in njegovim ljudem. V Tokiju so mnenja, da bo del baltiškega brodovja dospel v Vladivostok, toda Togo gotovo ne bo opustil, da uniči glavne ruske ladje. Japonski listi so priredili posebno izdajo in proslavljajo japonsko zmago in sicer kot velepo aembno zmago. Kavalerijski boji v Mandžuriji. Linevič poroča 28. t. m. v Pe-trograd: Postojanke armade se niso spremenile. 25 t. m. je napadla ko njenica Simiaohen iu Sinluohuan. Sinlunshuan je obstreljavala artiljerija, valed česar ao se naši oddelki umaknili od tam. V Sinlunahuanu ao naše prednje atraie sprejele sovražnika s ognjem in ga prisilile, da se je umaknil proti jugu. Oddelek Mi-ščenka je pri zadnjem napadu uplenil vojno blagajno s 2760 jeni. Parlamentarni položaj. Dunaj, 29. maja. Državni zbor se skliče 14. junija. Zasedanje bo trajalo do konca meseca julija. V razpravo pridejo sledeče zadeve: 1. Zakonski načrt o zvišanju duhovskih plač; 2. določitev proračunskega provizorija za drugo polovioo leta 1905. Nadalje želi vlada prvo branje nove trgovinske pogodbe s Nemčijo, ako bodo razmere na Ogrskem to pripustile. Tudi volitve v delegacije se morajo izvršiti, ker je za rano jesen nameravano zasedanje delegacij. Kriza na Ogrskem, Budimpešta, 29. maja. Poslanska zbornica je razpravljala danes o Kossuthovem predlogu za avtonomni ogrski carinski tarif. Posl. Kossuth jo š? enkrat obširno utemeljeval svoi predlog ter naglašal, da neodvisna stranka ne misli s tem izzvati carinske vojne z Avstrijo. — Posl. grof Karolvi se je sicer zavzemal za Kossuthov predlog, toda boji se, da stoji Ogrska pred dogodki, kc je najbrže prepozno sestavljati samostojni carinski tarif. Pač pa priporoča, naj se napravi med Avstrijo in Ogrsko užitninska meja. — Trgovinski minister je rekel, ako bi se ogrskim posestnikom odpisali vsi davki, bi s tem še ne bila poravnana škoda, ki bi jo zadala kmetijstvu samostojna carina. Ogrska bi ne dobila nikjer nadomestila, ako izgubi avstrij ske odjemalce. Budimpešta, 29. maja. DoČim se je z ene strani poročalo, da so Člani za novo Fejervarvjevo ministrstvo že določeni, zagotavljajo v političnih krogih, da se je Fejervarvjeva misija razbila. Cesar je baje že vnaprej izvedel, da so Fejervarvjeva pogajanja brezuspešna, zaradi tega je opustil misel, da bi temu zaslužnemu možu poveril tako nehvaležno nalogo. Budimpešta, 29. maja. Pred sednik poslanske zbornice, J tast h, izjavlja v nekem listu, da Felerv*ry ne uravnava sebi poti za sestavo ministrstva, temuč dela to za nekoga drugega. Za vsak slučaj pa, naj pride karkoli hoče, nastane neizogibno boj med absolutizmom in parlamentarizmom, v katerem bo zmagal zadnji. Nove srbsko ministrstvo. Bel grad, 29 maja. Novo ministrstvo je sestavil predsednik kluba samostojnih radikalcev, Ljuba Sto-janović, in sicer je sam prevzel predsedstvo in notranje zadeve. Ostali portfelji so se razdelili sledeče: Jovan Z u j e v i ć notranje zadeve in nauk, Nikola Nikolić pravosod-stvo, Ivan P a v i Č e v i 6 narodno aro- apodaratvo, dr. Milan Marković, finance,VladaTodorović zgradbe, polkovnik Vaza Antonić vojno. Za vojnega ministra je bil prvotno imenovan polkovnik MihaelŽivković ki pa je bolan. Odstavljen bolgarski minister. Sofija, 29. maja. V vladnih krogih se govori, da se minister za javna dela, Popov, odstavi zaradi poneverjenja. Njegov portfelj se je ponudil predsedniku sobranja dr. G a -tavu, ki pa je ponudbo odklonil, vsled tega postane Popova naslednik posl. Halačev. Dogodki v Macedoniji. Carigrad, 29. maja. Grška vlada je poslala velesilam odločno protestno noto proti sultanovemu irade, s katerim so se maoeđonski Kuoo-vlahi proglasili za posebno narodnost. V noti se naglasa, da je sultan s tem ukazom kršil pravice ekumenskoga patrijarhata. — Obenem ss naznanja, da namerava ekunsenaki patrijarhat v Carigradu proglasiti Kuoovlahe ze šizmatike, kakor se je to zgodilo svojeČasno z Bolgari. Carigrad, 29. maja. Bivši sko-peljski vali in sedanji načelnik nadzorstvene komisije v Yemenu, S a kir paša, je postal maršal. Načelnik macedonskega orožniŠtva, italijanski general Degiorgis paša, je dobil turški Iftihar-red v briljantih. Nemiri na Ruskem. Petrograd, 29. maja. V Nabi-čevanu (erivanska gubernija) so biie 25. t. m. pravcate bitke med Armeni in mohamedani. Armenov je cbležalo 22 mrtvih, dočim so imeli mohame-dani le dva mrtva. Štiri osebe so našii zažgane. Število ranjenih ni znano. Varšava, 29. maja. V Siedlcah so nameravali Židje posnemati svoje varšavske rojake. V nekem gozdu blizu mesta se je zbralo več sto zidov, odkoder so hoteli vdreti v mesto. Bilo pa je avizirano vojaštro, ki je sumljivo drahal obkolilo in odvedlo v zapore. Pri tem je bilo 50 oseb ranjenih, med njimi 7 težko. Petrograd, 29. maja. Tajni državni svetnik Bezobrazov, kije najbolj svetoval in prigovarjal, da se je začela vojna z Japonsko, je sedaj zaradi zlorabe uradne oblasti, podkupljivosti in izsilovsnj* odstavljen od svoje službe. Dopisi. Iz Idrije. (Dopolnilna občinska volitev v I. razred). V nedeljo ae je vršila tu dopolnilna volitev v I. razred za občinski svet. Klerikalcem v tem razredu ne bo zraBtla nikdar več tako rumena pšenica kakor to pot; nikdar več ne bodo tako blizu zmagi kakor so bili v nedeljo. Bili pa so si tudi svesti zmage kakor še nikdar. Celo svoje prepričanje so zatajili in šli v boj ne kot politična stranka, ampak kot gospodarska, oziroma stranka brez imena. Celo odločno naprednim volčičem je »nekai voliloev« pošiljalo listke z »gospodarskimi« kandidati. sredovati, da dobi Jaklič kaj zaslužka, Čim okreva toliko, da bo mogel delati. Po dolgih tednih je končno Jaklič zapustil posteljo in nekaj dni potem je šel prvikrat na izprehod. To je bil za njegove prijatelje dan veselja. Vsi bo ga spremili na Grad, vsi so se trudili, da bi ga razvedrili in pripravili do smeha, ali kazalo se je, kakor da bi postal med boleznijo Jaklič ves drugačen, kakor da mu leži nekaj posebnega na srcu. Prijatelji niso niti slutili, kaj bi to moglo biti in so brezkrbno pripovedovali Jakliču, kaj se je vse zgodilo v času njegove bolezni. Govorili so tudi o Olgi, o njej še največ, ker je bilo o njej nuj vol povedati. „To ti je tica," je pravil Lipe, „ta ti ve, kako se hudiča za rep ujame. Polno ljubimcev ima. Slavika je Že skoro popolnoma ožeU; baron Tako je napravil zaradi nje 'oliko dolga, da bo moral Še oficirsko juknjo sleči; vladnega konci pista, tistega, ki zna z nezmotljivo sigurnostjo uganiti starost vsa-kega konjaka, s> premestili na Štajersko, da so ga rešili bankerota; kapelnik Lercher pa je pobegnil, ker ga je Olga spravila v tale dolgove, da so ga hoteli zapreti." Gotovo ubožno spričevalo za te re. organizatorje občinskega gospodar, stva, da bo jih nihče ni upal pripo. ročati b svojim podpisom. Za n«. predno stranko bo bile Šanse v resnici precej neugodne, ker se je v0. lilo še po starem imeniku, tako d« je v njem mnogo odločno naših Bpodov, ki bo sedaj drugod v službi, gospodje pa, ki so sedaj na njih mestu, niao še bili v imeniku. Na to so klerikalci računili. pa so se k* meljito zaraČunili. Več omenjenih gospodov je namreč poslalo pob • stilo i i klerikalni up je Šel po vodi Izvoljeni so bili sledeči gospodje: zi odbornika Andrej Perko, živino, zdravnik z 21 glasovi; za namestnike pa dr. Robert Ogoreve sodni pristav, z 21 glasovi; Alojzi] p!. Kosehin, gl. rudn. blagajnik, z 20 glasovi in dr. Milan Papež rudn. zdravnik z 21 glasovi. Kleri-kalni kandidatje so dobili: Jo*. Vi. tovš, o. kr. otkrbnik, 18; i vaj Vogelnik, vodja čipkarske šok 18; Vaslav Helmioh, poštar, 19 in Ivan Tušar, rudn. cfioijal, IS glasov. Kakor se torej vidi, klerj kaln« nade niso biie zidane ravno na pesek. Ker bo baš volitve tisti nesreča, v kateri se skušajo pravi prijatelji, zato priobčujemo tu on« gospode, ki so volili klerikalno, d* jih tako otmemo pozabnoati. Morda bo b tem le komu ustreženo. V boljša razumevanje celega položaja, srna pridmli tudi majhen komentar, odkritih klerikalcev nismo komentira i Ti-le so: Tušar, Seitel, Brenig, Daniheika (Ceh, prej napredea; g. Goli si gotovo ruje lase, da prea Časom nad takim možem ni naiei dopsdajenja), Buchal, Vitovš (Ceh jako priljubljen, baje še vedno napreden, da so je še tembeij čuditi, kako se je dal ujeti v klerikalne mreže), Oswald, Gostiš.«', Arko( OnuŠič, Zazuia Jo s., davčni kontrolor, (dosedej polmiš-poltič; svetovali bi temu gospodu, naj s v ji katoličanstvo raje realizuje na drug način, bo bolje za njegovo duš " Zazuia Ivan, Jeglič, Helmioh (na tihem že večkrat kandidat za županski stol, ki se p* sicer ni mešal v politiko razen pri kvartab in na lovu), Vogelni*, Novak J o s., Lah. K-r so kler: kalci računili na gotovih 22 glasov, ne vemo, katere gospode je doletela še ta čast, da so jih tudi prištevali med to raznobarvno »gospodarsko« družbo. Nelepo bi bilo od nas, ko b< ne ovekšali tudi nekaterih gospodov, ki so briljirali b svojo odsotnostjo, dasi bi kaj takega ne pričakovali od njih. Če bi bila naša stranka propadla, bi bila to zasluga sledečih gospodov: Inženir šotola, ki je imel »nujno« opravilo pri Far?; ufii te'j risanja na realki Vinko L vični k, ki se ima baš napredni stranki zahvaliti za marsikaj in prof. Makso Pirnat, »najpristnejši idrijski liberalec«, ki se je pa baje bal zameriti onim klerikalcem, ki &o člani »Slov. plan. drultra«. Za liberalce se torej ni bal. Na ta način je gospod profesor zanesel politiko t to društvo, za posledice bo torej odgovoren aamo on. Svetovali bi mu, kaj naj napravi, pa upamo, da bo že sam ukrenil vse potrebno, da ne bo društvo trpelo radi osebnosti Pohvaliti moramo še gosp. šabca, ker se je moško držal tako, da ga klerikalci n so mogli pregovoriti. S tem bi bilo to poročilo končano. Padla je morda kaka preostra beseda. AH pri taki priliki se bom imeti ozirov. Kdor ni z nami, je proti nam! G. „Kaj neki dela z vsem tem denarjem?" je vprašal Sodar. nSaj mora imeti že celo premoženje." „ Ničesar nima/ je dejal Lipe. „Konjiček mi je pravil, da ima pat mnogo krasnih oblek in dragocene^ nakita, denarja pa da ima prav malo. Imela bi ga lahko, ko bi bila razum nejša, ali njej ni za denar, njej je same za uživanje. Vozi se vedno, vsak večer je v gostilni in ker jo igralci in igralke Časte in obožavajo, morajo njeni ljubimci plačevati brezštevilne buteljke šampanjca." „Kaj pa bo potem, ko bodo izginili ti ljubimci in ne bo dobiti drugih ■ Takih norcev, ki bi se hoteli uničiti zaradi kake ženske, je v Ljubljani jaki malo." „Kaj bo potem," je menil Lipe, „n* to Olga sama ne misli, zanjo eksistira samo sedanjost.- Jaklič ni med tem pogovorom rekel nobene besede, ali Sodarja je obšla slutnja, da Olge še vedno ni pozabil ui zato je umolknil, dasi je nameraval Lipetu drastično odgovoriti. Tudi ostali prijatelji niso ničesar rekli in tako »c je pogovor kmalu zasukal ua druge stvari. (Dalje prin.) Vas! Strašna kazen Vas Čaka. Ljubi gospod, spoznajte vendar svoje zmote. Premišljujte o tem, kar sem Vam povedal, premišljujte temeljito — jutri pridem zopet, morda Vas vendar še spravim z Bogom in rešim večnega pogubljenja." Jaklič je samo nalahko odmahnil z roko; govoriti ni mogel vsled prejšnjega napora, ali na lice mu je legel izraz, ki je kazal, da si kaplanovega obiska več ne Želi. Kaplan je še nekaj trenotkov stal pred njegovo posteljo, potem je z osornim „z Bogom" odšel. Ko so Jakličevi prijatelji zvedeli, da je bil šentjakobski kaplan pri bolniku, je zavladala med njimi velika nevolja in stara Rozmanka je slišala toliko očitanj, da se jih je začela braniti z metanjem kuhinjskih posod. Jakličevi prijatelji so bili nejevoljni, češ, da je kaplan bolnika po nepotrebnem trpinčil, sicer pa so bili ponosni na Jakliča, da je ob smrtni uri, ko se navadno razkadi ves heroizem, ostal zvest svojim nazorom. Sklenili pa so, da Jakliča ne puste nikdar več samega v varstvu stare Kozmanke, nego da bo vedno edem izmed njih ostal na straži. In izpolnjevali so zvesto svojo nalogo. Celo „rdeči krojač", kakor so imenovali smešnega razširjevalca anarhističnih spisov, ni mogel nobenega Jakličevih prijateljev več zvabiti na skrivne shode, na katerih so se delali raznovrstni blazni naklepi; prijatelji so se popolnoma posvetili skrbi za Jakliča. Tiho so tekli dno vi. Razen zdravnika in stare Rozmankc ni bilo nikdar tujega Človeka pod streho. A tovariši so zvesto in požrtvovalno skrbeli za bolnika in uČakali veliko zadoščenje. „Zdi se mi," je rekel zdravnik nekega dne, nda je bolnik iz nevarnosti. Najhujše je prestane" In potem se je obrnil k prijateljem, ki so stali okrog njega, vsakemu je posebej dal roko in vidno ginjen rekel: „Če naš bolnik ozdravi, se ima za to zahvaliti samo Vam, edino Vam, čestiti gospodje. Nobena mati ne more lepše in bolje še skrbeti za svojega otroka, kakor ste Vi skrbeli za svojega prijatelja. Verjemite mi gospodje, šele tu sem spoznal in se prepričal, kaj je resnično prijateljstvo." Zdravnik se je še dolgo časa raz-govarjal s prebivalci podstrešja. Zlasti ga je zanimal Jaklič in obljubil je po- Dnevne vesti V Ljubljani, 30. maja. — Osebna vest. Pristav dr-*vne železnice v Kranju, g. Fran ,apajne> Je premeščen k inomo-fcemu ravnateljstvu. — V avdijenci pri cesarju ita včeraj višjesodni predsednik v Gradcu g. grof Gleispach in spe-erijski trgovec v Ljubljani gospod Roger st. — Slovansko bogoslužje. Gospod župnik Vrhovnik se je v rojem in v imenu versko in na-lQdno mislečih duhovnikov obrnil s posebno Bpomenico do ljub-jsnskega škofa. To je velevažen in :.-■!■?!£nimiv korak. »Slovencu« pa ,§ividno ni všeč. Omenil je ta ;:ziv z obskurrjo notičioo, kakor du ii bilo par krščanskosooialnih šno-sarčkov vložilo tisto spomenico, ne a splošno in visoko spoštovan du-ovnik v imenu svojem in svojih cmišljenikov. »Slovenec« je svojo ctico namenoma tako zasukal, da )d3 e njegovih »bralcev« ne more ■edeti, da je gospod Ivan Vrhov-iik — katoliški duhovnik in upnik trnovske župnijo v j i ubi j a ni. Mi se temu manevru *.■: ne čudimo. Zdi se nam popol-loma naravno, da skuša »Slovenec« jrikriti dejstvo, da niso vsi du-ovniki v taboru izdajalskih klerikalcev, marveč, da se neka-eri duhovniki kot narodni možje avzemajo za slovansko bogoslužje, med tem ko »Slove-iec« in njegovi duhovniki ovražijo slovansko bcgo-•užje in stoje z dušo in s te-esom na laški strani. In ti iz-ajalci hočejo poštenim narodnjakom lajati lekeije, ti izdajalci hočejo, nt*] do verjame, da so narodnega miš-ecia? — ,9Slovenecc< ima vedno \: Ig jezik in ga iztegne dostikrat udi tedaj, kadar bi bilo v njegovem ?=:uem interesu najbolje, če bi molil Tako se je te dni po svoje za-zel za siromaškega pisatelja Po -Iravskega. Sicer ima »Sloven-»va tiskarna« stotisoče p r e -no ž en j a, a s tem maste različni ii&goslovljenci svoje trebuhe in celj ftrsdsjočemu Podravskomu in nje-jpvi ubožni družini niso privoščili lolda Kakor znano, se je Društvo ilcvenekih književnikov in časnikar-ev zavzelo za Podravskoga in libe-alna dobrosrčnost se je tudi to pot zkazala. Farji okrog »Slovenca« niso lali niti vinarja. Na stotisočakih sede, niti za najubožnejšega človeka ni-najo krajcarja. Imajo pa zanj — raznih besed. »Slovenec« jih « jako mnogo naklepal teh p r a z -pih besed in je med drugim tudi fcapadel Pisateljsko pod-iorno društvo, da za Podrav-skega ničesar ne stori. Lagati in Jbrekovati je pač železna srajca »^Icvenčevih« duhovnikov! Tudi v em slučaju so lagali in cbrekovali. Msateljsko podporno dru-itvo podpira namreč Po-Iravskega po svojih močeh 'dno. To je »Slovenec« gotovo redel, pa se je lepo potuhnil. So pač ?entlemeni, »Slovenčevci«! — Nemško - nacijonalna Blavnost v Domžalah. V četr-B* 1. junija prirede domžalski Ti "••ci veliko veselico povodom bia- 3lovljenja zastave svojega pevskega fruStva. K tej slavnosti pridejo smci iz Tržiča, Celja, Beljaka in veda tudi ljubljanski Turnverein, Nštvo Edelweiss in drugi. Tudi ttofesor Binder pride ter žlahtna gospoda iz Ljubljane. Vsi ti bodo javno nastopali po slovenskih ( !) Domža-*h' Ako pomislimo, da Nemci ne puste javno nastopati drugi narod-r°3ti zlasti pa Slovencem nikjer, kjer }&iBjo večino (glej Celje!) in če se fcv&žuje, da so ta nemška društva, il pridejo v Domžale, vsa nemško-fi*cijonalna in prononsirana, smatrati Moramo to nemško slavnost v Dom-tot izzivanje Slovencev, ^»d vse Škandalozno pa je, da se spusti, da se blagoslovi z a -Uva nemškega društvav !ov©neki cerkvi! Tudi to je izcivanje, katero ima na vesti župnik Bernik! Njegova narodna zavest tiči menda le pri Marijini družbi, ki se prav pridno goji, ker se š njo upa aajeziti nemški val, ki od dne do dne bolj preplavlja nekiaj povsem slovensko vas! — Odvetnidka zbornica kranjska bo imela jutri, 31. t. m. ob 3. uri popoldne v pisarni pred sednika svoj redni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo o poslovanju odbora v preteklem letu. 2. Poročilo o ra šunu v preteklem letu, določitev proračuna in prispevka za zbornico. 3. Volitve: a) predsednika, 2 odber nikov in 1 namestnika (ker izstopi o gg. dr. Maj aron, odnosno dr. Kri« prt r m dr. Munda ter dr. Tekavčič); b) predsednika disci plinarnega a veta (ker izstopijo gg. d r. Muuda, odnosno dr. Papež in dr Suyer ter dr. Slane); c) zbornic nega pravdnika in namestnika (ker izstopita gg. dr. Te kavč ič in dr. Pire) 4. Predlogi odborovi. 4 Eventualni nasveti zborničnih članov. — Za pisatelja Podrav-skega so nadalje še darovali: gosp. Gregorij Krek, o. kr. dvorni svet nik, vseuČiiiški profesor v pok. itd. v Ljubljani, 20 K; g. Viljem Pol a k, tovarnar v Tržiča, 10 K; g. Fran Podkrajšek, železnični cfifijal v Ljubljani, 4K; g. Anton Dolenec, železnični mojster v Logatcu, 2 K ia g. Ivan Krizman, urednik »Slov. Štajerca« v Kranju, 2 K. — Vsem plemenitim darovalcem bodi izrečena presrčna zahvala! — Letno poročilo odbora Kranjskega društva za varstvo lova v Ljubljani za XIV. društveno leto 1904. Število društvenikov je znašalo koncem leta 1904 27 ustanovnikov in 303 redne Člane. Za posebne zasluge v službi za varstvo lova leta 1904. so se prisodile te-le nagrade lovskim čuvajem: Jožef Strah pri D. Mar. v Polju 60 K j Ivan Hribar, Soteska 50 K; Fran Griinthal, Domžale 40 K; Mat. Raje r, Razdrto 30 K; Juri Vavpotič, Podgorje 30 K; Mat. Kraher, Svetli potok 30 K; Anton O m e j e c, Mengeš diplome in 20 K. Dalje se je dovolilo Štirim zapriseženim gozdnim in lovskim čuvajem graščine Ortenek remuneracije po 5 K, skupaj 20 K. Kranjska hranilnica je podarila 200 K. Koncem leta 1904. je prenehala doba delovanja gg. odbornikov: Otomar B a m b e r g, Fric Kavčič, F. M. Regorschek in dr. Kari Schmidinger, ki se smejo zopet voliti. — Društvo je imelo v letu 1904. prejemkov 3503 K 36 v., izdat kov pa 3290 K 33 v.; premoženje koncem leta 1904. znaša 9214 K 81 v. — V občini Stranje pri Kamniku se ie od pusta sem nič ne poufiuje, tako, da ne bodo znali otroci niti brati niti risati. — Napad. V Kr»nju so 28. t. m. zvečer napadli trije dosedaj še neznani fantje Štefana Pavhčka, briv skega pomočnika, ko s« je vračal proti domu. Napadovalci so zahtevali od njega denar, ker ga pa ni botel dat', so ga oauvali z nožem in ga raniii po hrbtu, nogah io rokah. Pav-lička ko pripajali v deželno bolnico. — Razstavo vajen&kih del prirediti pbrtni zadrugi Radovljica in Bled Bcorazumno z obrtno napredo-d .v»».fi-1 šol> v R%dovl|ioi v prostorih ftovega šolfckvga poslopja v Radovljici. Razstava *»s otvori dne 29. julija ter traja do 6 avgusta 1905 Podrobnosti sledijo. — Miliarija. V soboto je prišel na Toplice profesor dr. Ortner z Dunaja v spremstvu dr. Zupan ca in dr. Plečnika proučevat miliarijo. Zdravniška komisija je obiskala vse okužene vasi in pregledala vse btlnike in konstatirala, da epidemija pojema. Dr. Ortner je bil namenjen ostati nekaj časa na Toplicah in študirati to čudno bolezen, a prišel je prepozno. Miliarija je ponehala, da ni več nevarnosti, tudi ni nobenega hudega slučaja in profesor dr. Ortner se je včeraj odpeljal domu. Domača zdravnika sta tudi dognala, da niso vse naznanjene ženske zbolele na miliariji in da vsa stvar ni tako huda, kakor se je mislilo začetkoma. Zadnje 4 dni se je pripetil le 1 nov, pa prav lahek slučaj v oddaljeni vasi Suhor. Z deževjem, je upati, izgine tudi epidemija. Topličarjem bodi povedano, da je miliarija napadala doslej le kmetske žene, ki so na polju delale. Za može in žene, ki ne opravljajo poljskih del, ni ta bolezen nevarna. Kdor je namenjen na Toplice zdravit se, naj se mili-arije prav nič ne straši. Zdravniki priporočajo kopanje, snago in redno življenje. — Gospodarski odsek vasi Gorica vas se v imenu vasi aahva-ljuje požarni brambi v Ribnici za naglo in neumorno delovanje pri požaru tovarne G. Turnherja v Gorici vasi, katera je pogorela 26. t. m., da se je ogenj) hitro omejil in pogasil, da se ni razširil na druga poslopja v Gorici vasi. Ravno tako se aabva ljuje tudi požarni brambi v Dolenji vasi. — Telovadno društvo ,So- s*Olc V Postojni. Ker se na nedeljo, dne 21 t. m., napovedani iz'et v Orehek in Prestranek radi neugodnega vremena ni mogel vršiti, priredi se prihodnji izlet v četrtek, diw 1. junija t. 1, nakar opozarjamo brate Sokole in prijatelje »Sokola«. Zbirališče v telovadnici ob polu 2 uri pop. Ker je izlet čez Brda ▼ Or«hek v tem času rea krasen. prid*fcnv*ti je obile udeležbe Na »dar! — Ponevepienie denarnih pisem na progi Dunaj—Trst. Okrožno sodišče v Celju opozarja one stranke, ki so pri spoliranju ameriških pisem, ki so bila namenjena na Dolenjsko in Hrvatsko, trpele kako škodo, naj naznanijo svojo škodo pri imenovanem sodišču. — Akad. tehn. dru*ttro „Triglav" v Gradcu imm sv«i II redni občni zoor v ar^do, t j 31. t. m., ob 8. uri avečer v druetve nih prostorih. — Tržaške bombe pred dunajskim porotnim sodi« ščem. Včeraj so se naznanila vprašanja, ki se stavijo porotnikom. Ta vprašanja so: 1 j Za vse obtožence, če so sok rivi veleizdajstva in na predlog državnega pravdništva eventualno vprašanje o kaljenju javnega reda; 2.) za Subana in Cozzija zaradi hudodelstva zarote; 3) za vse obtožence vprafianje zaradi hudodelstva proti zakonu o razstreljivih; 4) za Subana vprašanje o delujočem kesu z ozirom na razstreljiva, ki jih je spravil v Avstrijo; 5) za Subana in Depaula vprašanje o kaljenju javnega miru in razžaljenju Veličanstva z razširjanjem prepovedanih tiskovin; 6.) za Subana in Depaula vprašanje radi poziva k postavno prepovedanemu dejanju, ker sta raz obesila italijansko trikoloro. Zagovornik dr. Rosenfeld ponavlja svoj predlog, naj se stavi vprašanje o pre stopku posedovanja razstreljivih reči. Na to se je začel zagovor. — Mednarodna panorama »Matuška« Moskva s prekrasno carsko palačo Kremelj bi morala biti vsakemu Slovanu to, kar je Meka Mohamedanom. Ker pa ne pripuščajo vsakemur sredstva, da bi potoval na slovanski sever, porabiti je treba ta teden ugodno priliko v panorami Moskva ima v izobilju pravih znamenitosti, saj že Kremelj sam tvovi takorekoč mesto zase z dvema samostanoma in dvoranami, ki so posejane z zlatom, da človeka blešči. Panorama nas vodi po vseh sobanah, celo v carjevo in carično spalnico, zakladnico, orožarno itd. Mesto ima nebroj dragocenih cerkev, samostanov, palač, spomenikov itd. — Pri hodnji teden se razstavi cesarski grad Sehonbrunn in slikovite partije s Sovernika« — Nesreča. Včeraj popoldne se je peljala z vozom Elizabeta pi. Sohrev, oes. kr. sodnijskega svetnika vdova, skozi mestni log proti Viču. Ko je zavozila na glavno cesto v bližini Lavričevega posestva na Viču. se ji je splašil konj. V razburjenosti je skočila z voza. Pri skoku ji je spodletelo ter je padla in zadela a uncem ob cestni kamen. Bila je ta koj mrtva. Truplo so prepeljali v Ljubljano. — Kaznjenec Vilhar Reiner i je želel danes zjutraj prostosti; pobegnil je iz justične palače, ko je Bnažil vrata. Pazniki so takoj opazili begunca in ga zasledovali. Na Dunajski mitnici ga je pa zgrabil mitnički paznik Ivan Kirer in ga izroči! zopet v varstvo zasledujočim pazni kom. — Tatvina. Včeraj je ukradel nekdo perici Ceciliji Habičevi iz Bizovika iz veže na Kongresnem trgu št. 4 tri zavitke umazanega perila. — Mestna policija je areto-vala Franceta Vernika, bivšega prevoznika, ker je zagrozil F. R, da ga bode ustrelil. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 19 Slovencev, 135 Hrvatov in 13 Maoedoncev — V Podbrdo je šlo 7 Hrvatov. Iz Hrušioe je prišlo 26 Hrvatov. — Izgubljene in najdene reči« Roman Kranja, ključar, je izgubil srebrno tula uro in srebrno oklopno verižico, vredno 36 K. — Mihael Strah, delavec, je izgubil rjavo denarnioo, v kateri je bilo približno 18 K. — Včeraj med 7,2. in 2. uro popoldne je nekdo iigubil srebrno uro 8 srebrno verižico, v vrednosti 36 K na potu ii Spodnje Šiške do tobačne tovarne. Pošteni najditelj naj jo odda v upravništvu našega lista. — Našla se je srebrna ura i verižico. Ime najditelja se izve v uredništvu našega lista. — Našel se je majhen lovski pes. Cigar je, naj pride ponj na Sv. Jakoba trg št 6. — Ljubljanska društvena godba priredi jutri zvečer v hotelu »Ilirija« (Kolodvorske ulice) vrtni koncert. Zadetek ob 8 uri. Vstopnina 40 vin. — Mestna kopel. Od dne 21. aprila do dne 20. maja t. 1. se je oddalo v mestni kopeli vsega skupaj 3004 kopeli, in sicer za moške 2100 (prsnih 1600, kadnih 500), za ženske 904 (prsnih 282, kadnih 622). — Hrvatske novice. — Hrvati za P. Miklavoa. Izmed hrv. listov so Slovencem najbolj naklonjene »Hrvatske Novine«, ki jih izdaje v Virju goreč rodoljub in vse slovan Perosl. Ljubic. Ta list je povzel tudi naš poziv ta badnega •lov. pisatelja P. Miklavoa ter poziva premožnejše hrv. sloje, naj prispevajo kaj za trpečega brata. Prvo darilo je dalo uredništvo »Hrv. Novin«. — Konferenoa vseh hriaško-slovenskih poslancev. Klub hrvaške stranke prava je imel v so j boto sejo ter sklenil, da predlaga na j sestauku oposicijonalnih hrv. poslan-! oev, naj bi se sklicala konferenoa vseh poalanuev Hrvaške, Slavonije, Dalmacije, Istre in slovenskih dežel na skupno konferenco, da se posvetujejo in sklepajo o političnem položaju. — Vpokojen je zagrebški veliki župan Bude p i Budisav-ljević, ker je bil izvoljen za poslanca. — Potres so čutili včeraj ob 1. pop. v Zagrebu. — Najnovejše novice. — Umrl je bivši Španski ministrski predsednik Silvela. — Samomor duhovnika. V rumunski vasi Dalču na Ogrskem se je župnik Žula oblekel v žensko obleko ter se v podstrešju obesil. — Velikanski roji hudih muh so se pojavili v okolici Teme s v ar a. — Grški prestolonaslednik s soprogo je prišel v Be-rolin. — Župnik — poneverjalec. Bivši državni poslanec župnik Ta-niazkivicz je poneveril 40000 K, vsled česar ga je lvovški škof odstavil. — Vdova umorjenega velikega kneza Sergija se preseli za stalno v Darmstadt, ker dobiva neprestano grozilna pisma. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 30. maja. V procesu zaradi tržaških bomb so porotniki danes odgovorili na stavljena vprašanja Oprostili so soglasno vse obtožence radi žaljenja veličanstva, spoznali jih pa za krive tajne zarote, prestopka zoper zakon o razstrelivih in zoper društveni zakon. Sedaj se sodni dvor posvetuje o kazni Dunaj, 30. maja. V zadevi tržaške iredentovske zarote se je danes izrekla razsodba. Na pra-vorek porote je sodišče obsodilo Subana na G mesecev, Depaula pa na 9 mesecev težke ječe. Salatei je bil obsojen na 100 K denarne globe, Cozzi se izpusti, ker se kot inozemec ne sme obsoditi radi za-lote. Tudi Salatei se izpusti iz zapora, ker je njegov zagovornik dr. Rosenfeld zanj položil 100 kron. — Danes zvečer baje nameravajo v Trstu prirediti velike demonstracije, vsled česar se je vse potrebno ukrenilo, da se prepreči vsako kaljeoje miru in reda. Budimpešta 30 maja. Kombinacija z baronom Fejervary-jem se je razbila. Fejervary pravi sedaj, da je postopal na lastno odgovornost; to pravi pač zato, da bi odvrnil od dvora neprijetnosti, ki jih je pripravila opozicija. Rim 30. maja. G ar i bal d i je objavil članek, v katerem pravi, da A strija ni sovražnica Italije in da bi Italijani že davno imeli v Avstriji avtonomijo in vseučilišče v Trstu, če bi ne ščuvala Nemčija. Nemčija in cesar Viljem sta naj večja so vraž-nika Italije. Lvov 30. maja. V mestu Na-hičevanu v Kavkazu traja že štiri dni strašno klanje. Belgrad 30. maja. S kraljevim ukazom se je danes razpustila skupščina. Nove volitve so razpisane na 23. julija, nova skupščina pa se snide 7. avgusta Variava 30. maja. Tovarnarji iz Lodza so pribežali v Varšavo. Odklonili so delavske zahteve in se zdaj boje občnega klanja in požiga Rusko-Japonska vojna. London 30. maja. Iz Šan-ghajaseporoča, da so Japonci v sobotni bitki izgubili sedem velikih ladij,med njimi dve oklopnici, Rusi pa da so izgubili le štiri velike ladje. Petrograd 30. maja Tu je razširjena govorica, da je admiral Rožestvenski ranjen in da se je njegova admiralska ladja „Knjaz Suvorov" potopila. VVashington 30. maja. Poslanik Združenih držav brzojavlja iz Tokia, da so vse japonske ladje ostale nepoškodovane. London 30 maja. Japonska vlada še vedno ne dopušča nobenih brzojavK o bitki pri Tsusimi; kar je došlo brzojavk z Japon 8kega, so vse oficijozne. Sodi se, da ima to namen, prikriti japonske izgube v sobotni bitki London 30. maja. Togo je javil, da je razen ruskih ladij, ki so bile v s o b o t o uničene ali ujete, v nedeljo potopil še tri ruske torpedovke in ujel eno ladjo prostovoljnega bro-dovja in eno razdiralko torpedo v k. Tudi pravi, da je japonsko brodovje nepoškodovano. London 30. maja. Razen že naznanjenih ladij so Japonci ujeli tudi ladjo „Sisoj Veliki". Admiralska ladja „Knjaz Suvorov" je bila v bitki poškodovana, a njena usoda še ni zoana London 30. maja. Brzojavka iz New Vorka javlja, da so Rusi izgubili šest ladij zajedno z oklopnico „Boro-dinoa. Zmaga je na ruski strani. Rožestvenski je bil pripravljen na najtežje izgube, samo da čim najbolj oslabi Togovo brodovje. Rim 30. maja. Ker še točnih vesti o pomorski bitki v Korejskem prelivu ni, se podrobnosti pričakujejo z veliko napetostjo. Tu se sodi, da se to, ako je rusko brodovje izgubilo šest ladij, a se je vkljub temu posrečilo foreirati prehod skozi preliv, ne more smatrati za poraz, marveč za uspelo operacijo. London 30. maja. „Daily M a i lu javlja iz WashiDgtona: Ministrstvo mornarice je dobilo iz Tokia poročilo, da se je potopila ruska admiralska ladja rKnjaz Suvorov" in da se je ž njo vred potopil tudi admiral Rožestvenski. VVashington 30 maja Japonski poslanik Takahira je dobil iz Tokia uradno obvestilo, daje Togova zmaga popolna in ruska mornarica uničena. London 30. maja Iz različnih poročil o pomorski bitki pri Cuzimi je posneti, da se jeTogo s svojim brodovjem mudil v Masa m p u, ko je debil obvestilo, d a se je rusko brodovje prika zalo v Korejski ožini pri Cuzimi Hitel je takoj tja. Rusko brodovje je jadralo v dveh kolonah. Togo je naskočil brodovje od obeh strani, in ko so prišle ruske ladje v nered, jih je potisnil proti japonskemu bregu, od koder so začele vse tam čakajoče japonske ladje nanje streljati. Naskoki japonskih torpedovkso imeli največje uspehe. Ruske ladje, ki so utekle, utegnejo najbrže priti v Vladi-vostok. Berolln 30. maja. Iz Petro-grada se javlja, da je admiral Rožestvenski samo ranjen. Veliko ogorčenje je vzbudila vest, da se je admiral N e -bogatov s 3000 pomorščaki vdal. London 30. maja Neka r u • ska vojna ladja se je 150 milj severno od Cuzime približala obrežju in razobesila belo zastave. Petrograd 30. maja Tukaj kroži govorica, da so se razen t oklopnice „Knjaz Suvorova potopile še tri križarke. Berolin 30. maja. Uničeno je 1. in 3 brodovje admirala Rož-destvenskega; 2. brodovje je pobegnilo, Japonci je zasledujejo in traja boj še vedno. V bitki pri Čuzimi so Japonci izgubili 3 križarke in 12 torpedovk. London 30. maja. Admiral Togo je javil v Tokio, da je rusko ladjo „Vladimir M o no mah" najprej vzel in da se je šele potem potopila. Petrograd 30. maja. Japonci molče trdovratno o svojih izgubah. Sodi se, da čakajo na uradno rusko poročilo, ki je odpošlje iz Vladivostoka admiral Rožestven-ski, in da skušajo dotlej prikriti svoje izgube. Q "^B^TolirT 30. maja. Na mand-žurskem bojišču je maršal O y a -m a zavzel Čangtahu in vrgel armado generala Kaul-b a r s a. Pariz 30. maja. „Matinw je cd merodajne japonske strani izvedel, da misli Japonska staviti za Rusijo jako poniževalne mirovne pogoje, češ, nihče ne more zahtevati, da bi bila sedaj tako velikodušna kakor pred tremi meseci. Ako se Rusija ne ukloni, se bo v o j na nadaljevala. Berolin 30. maja. Iz Vašing-tona se poroča, da sc tamkajšnji vladni krogi popolnoma prepričani, da se v najkrajšem času sklene mir. Vašington 30. maja. Ameriški poslanik v Tokiju brzojavlja, da mu je japonska vlada sporočila, da ni bil dotični parnik, ki ga je admiral Rožestvenski 20. t. m. potopil pri otoku Formozi, ameriški, temveč angleški. London 30. maja. V Tckio so Tcgovo zmago praznovali s kolosalno slovesnostjo. Se dobi povsod! 57i neobhodno potrebna zobna Creme i-| vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave IMMIIIIIIIIPIMII 1— I Bonna poročila. Zahva a Občni zbor Kmetske posojilnice ljnbljanske okolice je podelil za nakup učil dvorazredni liudski šoli na Jezici 30 kron. Za to velikodušno darilo se podpisano šolsko vodstvo Kmetski posojilnici toplo zahvaljuje. Šolsko vodstvo na dne 25. maja 1905. Anton Žibert. Meteorologično poročilo. Viiin« a%& morjem 80e-a. Srednji sračri tl&k 786-0 mm Maj Cas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura v C.° Vetrovi Nebo 29. 9. zv. 740 6 15 2 si. svzh. jasno 30 7. zj. 739 3 101 al. j j vzhod iasoc • 2. pop 738 5 203 p.m. svzh. del. jasno Srednia včerajšnja temperatura: 15 2° Gormale: 15 7°. — Padavina 0 0 mm. „Kreditna banka'1 v Uradni krmi dan. bora« 29. Htdoibral papirji. i' , majeva renta..... i'\ srebrna renta..... l*/t svatr. kronska renta . . 4% „ alata . . . 4°/c ogrska kronska „ . . . *•/, „ alata «... 4-' , posojilo dežele Kranlbka . 41 , posojilo mesta Spllat . *V/a - « Z«dar . 4 Vi0/« bos.-hera. iel. po s. 1902 4 c češka det. banka k. o. **/• m » n *• • 4*/sc , *8t- pisma gat d. hip. b. 41 i° • pešt. kom. k. t i. 10°/0 pr....... 41 a° 0 sast. pisma Innerst. hr. •V/. » n ogrske een. dei. br....... 41 1' o P*B- °8r- bip. ban. . 41 / l obL ogr. lokalnih ie- lesnie d. dr..... 41 ,•/• obL ^eŠke in d. banke . 4% prior. Trst-Poree lok. žel. i prior. dol. žel..... •o/0 „ Jnž. žel. kup. »/i1/, . 4» / , svat. pos. sa Žel. p. o. . Rre«k«. Srečke od L 18601t .... 1864 n n „ tizske ..... „ sem. kred. I. »misij* • • n- » • „ ogr. hip. banke . . . „ srbske a frs. 100'— , turške...... Sasilika »refke .... Xr*ditne « • . . (nomoske . - . . Krakovskt „ Ljubljanske „ Arst. rad. križa „ . . Ogr. » • •» ... Rudolfov« BalcburŠke ...... Dnnajske kom. » . . Delnice Južne železnice..... Državne železnioe a.Tstr.-ogrske bančne delniee Avstr. kreditne banke . . . Ogrske „ „ . . . Žimostenske „ . Premogokop v Mostu (BiHx) . Alpinske montan..... Praske Žel. mdr. dr. ... . Rhna-Qlaranyi...... Trborljske prem. družbe . . a. v«tr. orožne tovr. dražbe . Češke sladkorne družbe . . Valute C. kr. eekin .... . 10 franki........ 20 marke........ Sovereigcs . . . . . Marke....... . . Laški baukove...... Etublji......... Dolarji........ Žitne LJubljani. maja 1906. Blago 100*80 100*65 100*70 119*90 98* 10 118-15 101 — 101*60 100-— 102-60 100'60 100- 70 102-20 108-65 101- 60 101*50 10105 101- — 101*76 100'— 323 60 10195 100-60 100*35 100*60 119*70 9790 117-95 99-60 100*00 100 -101*60 10016 10015 101 20 10765 100-50 100-50 100 05 10C-— 100-76 99*— 99-50 321 60 11 0 95 159 — 295'— 170 — 307 — 807 — 276 — 106 25 142 75 26 10 485 — 78— 89 — 66 — 67 60 37-35 64-— 75- !42 - 75 50 50 89 664 1647 662 77» 246« 6b0 F. 2 7 «649 550 283 611 172 11-32 19 10 83*48 23*96 117-27 95 40 153-50 4-84 161-— 298 — 172 — 314"— 313 40 280 — 113 — 143 75 2810 495 — 83-50 97 — 72 30 59 60 39-35 68 82 hO 651 50 90 — 666 75 1656 - -663 50 779 — 246-50 657 — 528 50 2659 — 651 — 5J87 — 615 — 175 — 11 37 19-1* 23*56 24 04 117-47 96 60 264*--6 — Prodajalka! vajena Špecerijske trgovine in razpeča vanja tobaka, želi vstopiti v mesta ali na deželi s 1. avgustom v kako trgovino. Naslov pove uprav. fSl. Naroda". Zavarovalna družba prte vrste išče otnpp zastopia in a k % iziterje izvežbane v tej stroki z obilim znanstvom. Pismene ponudbe z referencami pod ..Zastopnik" na upravništvo ..SI. Naroda". 1740—2 iaški koncert se vrši Jutri, v sredo, 31. maja t. I. v hotelu „Južni kolodvor". ^^ss*»jsa j» ar- ca * . Začetek ob 8. uri zvečer. K obisku vljudno vabi udaoi 1544—4 cene v Budimpešti. Dna 30. maja 1906. Termin. Pšenica sa maj . . . . „ 100 kg. K Si „ oktober . . . fl 100 , . Koruza B julij . . . . „ 100 B B Oves n maj . . . . „ 100 „ „ a oktober ... w 100 „ „ ■flteaaart-a. 20 vin. višje. 16-36 13-28 1468 1130 11-36 o (D a a I Vsled sodne dovolitve se bode na javni dražbi prodalo v zapuščino zamrlega g. Ivana Turka v Ljubljani spadajoče posestvo pod vi. št. 221, kat. obč. Petrsko predmestje I. del, obstoječe iz dveh njiv: pare. št. 284/2 v razmerju 9197 m in pare Št. 296 v razmerju 7416 m s kozlcem, ki imata lepo lego blizu novega pokopališča in sta pripravni za stavišča. Izklicna cena, pod katero se ne bode prodajalo, znaša 20.175 K 60 h. Vsak ponudnik mora pred dražbo položiti vadij v znesku 2018 K. Dražba se bode vršila na licu mesta dne 31. maja i. I. ob 3. popoldne. Natančneji pogoji se bodo naznanili pri dražbi. V Ljubljani, dne 27. maja 1905. Aleksander JCudovernik 1741—2 c. kr. notar kot sodni komisar. Šivilja dobro izurjena, se priporoča za izdelovanj Ženskih oblek. — Sprejme tudi izurjeno d, la%ko. — Povpraša naj se 174., v Ljubljani, Dunajska cesta 29 Milostiva gospa! Ali ste že poizkusili izvrstne zmesi vsak dan sveže žganih raznih kav 1B83 Prve ljubljanske vele pražarne za kavo? Ces. ki. avstrijske državne železnice C kr. ravnateljstvo dri. železnice v Beljakn. Izvod Iz ^rozn.egra, reda. Veljaven od dne 1. maja J 805 leta. ODHOD IZ LJUBLJANE jnž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. url 24 m pojoči rja* vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inom ost, Monakovo, Ljnbno, čez Sdzthal v Aasi Solnograd, cez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7 uri 5 zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, &ez BtU v Solnograd, Inomost, Cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine /are, Hr Francove vare, Prago, Lipsko, Cez Ainstetteu na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobi' v v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Žene;! Pariz Dunaj. — Ob 3. uri 68 m popoldna ' osobni vlak «» Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensf?« Ljubno, čez Klein Reifling v Steyr, Line, Budejsvice, Plzen, Marijine vare. Heb, Francove Karlove vare. Prage direktni voz I. in II. razr. , Lipsko, na Dunaj 5ez Amstetren. — | 10. uri ponoči osobm vlak v Trbiž. Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo direk* voz L in D razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. ( 7. uri 17 m zjutraj i Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotal — Ob 7. uri 8 m zvečer % Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJDBIJANO juž k PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. un V,c m zjutraj 03obni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakd Inomost, direkt. voz 1., II. raz). Solnograd Franzensfeste Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Bel«* Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 ra dopoldne osobni vlak z l naja čez Amstetten, Prago (airektni voz 1. in II. razreda/, Karlove var . Heb V rijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Brege: Inomost, Zeli ob jezera, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, bmohor. Pontabel. — Ob 4. 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, SeJ.Tthala, Beljaka, iCelovc*, Monakovegu mosta, Franzensfesta, Pontahla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, B. Celovca, Pontabla, čez Selzthal m inomosta, in Solno hoteli, Ob neugodnem vremenu bo koncert v dvorani se vrt otvor? v soboto, 3. junija t. I. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po c aj razno vrst nejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z ronanjšnjocuni se vplačili. Vsak Član ima po preteka petih let pravico do dividende. ^sii-aVTiJva/' vzala m 22. gl zavarovalna To gl n v r ^ ^ 1.. R02. fondi: 31,865.386*80 X. Izplačane odškodnine in kapitallje: 82,737.159-57 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vH*>Mkoxl slovansko • narodno upravo. 5-63 Vu pojMnil« daje : Generalni z« eto p v Ljubljani, čegar pisarne so v lastne) bančnej hifti v «c»a*p«»«la*ftcUm nUoali «Ae*. Zavamjo poslopja in premičnine pr.r požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cen jaje takoj io najkulantce o Oživa najboljfti sloves, koder posluje Dovoljaje iz Čistega dobiCka izdatne podpore v narodne m občnokoristne nara ene. Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. _ Schicht-ovo štedilno milo z znamko „jelen". Ono je IV zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perila neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN11. 106^—88 Ustje Juri Sehieht največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu, Dobiva se povsod! Ustje Izdajatelj in odgovorni nrednikj: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarna". D+:C