Številka 300
TRST, v četrtek 29. oktobra 1908
Tečaj XXXIII
........ IZHAJA VSAKI DAN mumm
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstn in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petni, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ste?, po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč I
NAROČNINA ZNAŠA
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na ni-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. V&roenlna na nedeljsko izdanje „EUIMOSTI" stane : eelo-..	letno K 5-20, pol leta 2 60	^
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko*
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost*1- - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu. ul. Giorgio Galatti št. 18. Po5ino-hranilni?ni račun U. 841 652. TELEFON It 11-57.
BRZOJAVNE VESTS
Plenarna seja avstrijske delegacije.
BUDIMPEŠTA 28. Predsednik dr. Ma-deyski ja otvorii sejo ob 9 ;/4 u:e pred peludne. Po prečitanih došlih ulogah je delegacija nadaljevala razpravo o proračunu ministrove za unanje stvari.
M. Seliger je izjavil, da se socijalni demokrati ne strinjajo z navdušenjem, ki vlada sedaj radi aneksije Bosne in Herce govine.
Del. Kramar je rekel, da je vsled preobrata v Turčiji bila naša vlada prisiljena storiti to, kar je storila. Pravnega razloga ni najti, pač pa moralne razloge. Te si treba ustvariti z povsem drugo upravo Bosne in Hercegovine, kakor je bila dcsedanja. — Govornik je prešel potem ca slovansko vpra sanje, ki se bliža z velikanskimi koraki, katerega se pa Avstriji ni treba bati, ako bo v svojem delovanju nasproti Slovanom pravična in ako se ne bo na Ogrskem tako zatiralo Slovanov, kakor se to v resnici dogaja. Razburjenje radi aneksije ne bi bilo tako veliko, ako ne bi bilo nevarnosti, da pride Bosna k Ogrski, kajti na madiarsko svobodo (hungaria libertas) ne veruje danes več noben človek na sveta. Avstrija je postavljena sedaj med slovansko in nemško vprašanje, in subsistenčni problem te monarhije je v tem, bo ti Ii te dve vprašanji rešeni mirno ali pa katastrofalno.
Del. Sušteršič je izjavi!, da jugoslovanska vprašanje ni konfesijonelno vprašanje, marveč čisto narodno vprašanje, ki je je možno rešiti na podlagi popolne enakopravnosti vseh vero-izpovedanj.
Govorili so še grof Thun, Nemec, Koz-lowski, nakar je bil vsprejet proračun mini-sterstva za unanje stvari. — Nato je pričela delegacija razpravljat^ o okupacijskem kreditu. Poročal je dr. Sušteršič. Zatem je bila razprava prekinjena.
Avstro-ograke čete so zapustile sandžak.
SARAJEVO 28. Av-trc-ogrske čete so danes zjutraj iz Plevlja odmarširale proti bosanski meji. V Sarajevo prispejo v več oddelkih bržkone 31. t. m. Potemtakem je z današnjim cin°m sandžak popolnoma izpraž-njen. V Pievlju je bil včeraj v častniškem kazinu banket v slovo katerega so se udeležili turški častniki garnisiie. Napiio se je ce~ar;u in kralju Franju Josipa in sultanu. Po napimicab je godb<* zasvirala avstrijsko in turško himno. Avstro ogrske čete so prejele mnogo dokazov simpatij. Turško prebivalstvo žaluje za njimi.
Francoski poslanik v avdijenni pri cesarju.
DUNAJ 28. C. kr. br. biro poroča iz Budimpešte: Cesar ]e ob 1. uri popoludne v budiDski dvorni palači vzprejel v prsebni av-dijenci francoskega poslanika na Dunaju, Croziera. Pismo predsednika francoske republike, ki je je poslan k izročil cesarju in v katerem se na;prej izraža zah?ala za naznanilo pri vtelesenja Bo «ne in Hercegovine, je sestavljeno v najprisrčnejih izrazih. V pismu zagotovlja predsednik, da stori republika, imajoč pred očmi splošne evropske intereie in ohranite/ miru. vse možno, da pride do sporazumljenja in da se bo pri tem prizadevanju dala voditi od čutstev najprisrčnoje simpatije, ki navdaja obe vladi na Dunaju ia v Parizu.
Banka oropana ob belem dnevu.
BUDIMPEŠTA 28. (O-r. biro). V novo peštansko podružnico tukajšnje komercijalne banke je prišlo dane* opoludne več z revol-
PODLISTEK.
Vedeževalka.
(Povest; ruski spisal A. K. Lebedev)
Poslovenil Al. B—c.
Nazadnje se že niso hoteli spominjati več usodnega dne 16. aprila.
Zjutraj je imel Nesvetovič poila v svojem kabinetu ; po kosilu je prebiral časopise in pisma, poslana mu iz mesta, pred večernim čajem se je pa šel s svojo soprogo iz-prebat po vrtu.
Počasi sta cbšla ves vrt okoli in okoli. Obema je bilo veselo pri srcu tega prekrasnega, svojemu koncu se bližajočega dne.
Oba sta biia zatopljena v svoje mi3li. Dospevši do lopice, sta stopila noter in sedla k okrogli hrastovi mizi.
Solnce je uprav zahajalo za strmim bregom reke Volge. Reka je temnela pod senco, ki se je dvigala od nasprotnega brega;
verji oboroženih oseb, ki eo prerezale tele-foničee žice, zasedle izhode in navzočim uradnikom zagrozile, da jih ustrele, ako bi se branili. Roparji so potem ugrabili iz blagajne 42.000 K in zbežali. Policija je bila takoj obveščena in je začela zasledovati zločince.
Duma o tvor j ena.
PETROGRAD 28. — Po slovesni službi božji le bila dane«; duma zopet otvoriena.
PETROGRAD 28. (Petr. brz. ag.) Po otvoritvi državne dume, je tajnik najprej prečital naslove 204 uloženih zakonskih načrtov, Nsto je zbornica razpravljala o interpelaciji, podpisani od 87 poslancev, ki je imela za predmet prepoved, ki jo je mestni poglavar izdal včeraj g'ede debata po predavanju pref. Pcgadina o aneksiji Bo3ne in Hercegovine.
Poal. Maklakov (kadet) je rekel, da je prepoved v vsakem oziru neumljiva in žalitev ruskega narodnega čutstva. Predlagal je nujnost interpelacije, ki je biia enoglasno vspre-jeta. — Prihodnje seje so določene za ponedeljek, sredo in petek. — Socijalisti se niso udeležili današnje seje.
Izvolski v Fetrogradu.
PETROGRAD 28. — Danes zjutraj je prispel semkaj rmki minister za unanje stvari.
Poljske šole v Variavi zaprte.
VARŠAVA 28, — Na ukaz generalnega guvernerja je biio zaprtih več tukajšnjih poljskih šol. Generalni guverner žuga, da ukaže polagoma zapreti šs obstoječe noljske šole v Varšavi in potem vse ostale v Poljski, akn bodo poljski otroci še nadalje bojkotirali državne ruske šole.
Konferenca evropskih vlasti.
RIM 28. — (Jjje se, ua bo konferenca evropskih vlasti v Napolju ali pa v FIo-renci.
IZ PERZIJE.
TEHERAN 28. (Nem. kab. družba). — Pričakuje se, da bo jutri razgTašen nov volilni red. Novi parlament, obstoječ iz zbornice in senata, bo imel posvetujoče pravice. — Vsak:h 50.000 prebivalcev bo volilo ecega poslanca. — Mesto Teheran bo potemtakem imelo Štiri odposlance; po prejšnjem velilnem redu jih je imelo 32. V Teheranu je mir.
Dunaj 28. Ministerski predsednik baron Beck je danes zjutraj prispel iz Budimpešte.
Budimpešta 28. Finančni odbčk poslanske zbornice je pričel razpravliati proračun za leto 1909.
Dunaj 28. FML v pokoju Viktor vit. Pokornj-, bivši divizijonar v Požunu, se je radi neozdravljive bolezni ustrelil.
Černovice 28. Danes se je slovesno vršiia stoletnica obstanka prve državne gimnazije.
Saragossa 28. Kralj Aifunz in kraljica Viktorija sta prispela semkaj.
DOGODKI NA BALKANU.
Nad Balkanom se še vedno gromadijo oblaki. Zadnje brzojavne vesti so osobito vznemirljive, ker je očitno, da važne enunci-jacije srbske diplomacije na potovanju, spremljata vladi na Cetinju in/v Belemgradu z oboroževanjem svojih mej. Srbski diplomate, a osobito siarina-Bokelj — torej avstrijski Srb — dr. Tomanović, ki se sedaj mudi v Rimu, ne označajo evoje misije v inozemstvu kakor prosjačenje, ampak kakor zahtevanje.
Tomaaović je ministerski prodsednik Črnogore in kadar tak človek pravi — ka-
kor je včeraj rekel rimskim novinarjem — da Srbi žive v dobi pričakovanja in da oni zahtevajo od konference pravice, ia ako ne, da jo bodo sami iskaii — potem je pač jasne, da sta srbski državi na Balkanu na vse pripravljeni.
Nemške novine mečejo polena in ka-menie na rasko diplomacijo in ruski dvor, ker sc je „drznil"* pritrjati. „panslavinstični" agitaciji iz Belegagrada. Mislimo, da Slovanom ni treba čuditi se Nemcem, ako j* njiia čudna slovanska vzajemnost. Mi hočemo tudi danes caglašati samo to, da na« navdaja oso-bitim ponorom dejstvo, da so v tem momentu vse slovanske države složne.
Vsem onim Slovanom, ki se preko mere radujejo na aneksiji, naj pride spoznanje, da sedaj ne gre samo za košček zemljišča na Balkanu, ampak za veliko borbo med germanskim in slovanskim svetom, Kje je mesto v tej borbi za nas Jugoslovanane? Ali naj še le nagla-Samo to ? Na slovnn^ki strani, ako smo — res Jugoslovani!!
IZ BOSNE.
Bodoči bosanski deželni zbor.
Kakor poročajo iz Sarajeva, bo bodoči bosanski deželni zbor štel 80 členov in sicer 52 izvoljenih in 2S vizilistov. Pravoslavni bodo imeli 22 izvoljenih členov in 4 viriliste (štirje metropoliti); mohamedanci dobijo 18 izvoljenih členov in 7 konfesijenelnih glavarjev (šest muftije? ia reisul-ulema), nadalje 4 zastopnike veleposestva in 6 županov kakor vi-rilistov, skupno torej 35 zastopnikov.
Katoliki bodo imeli 12 izvoljenih članov in tri škofe kakor izriliste, skupno 15 zastopnikov; razun tega bodo imeli pravico glasovanja tudi štirje sekcij ski načelniki, ki ae pri-števajo katolikom.
Interpelacija glede Bosne in Hercegovine v ruski dumi.
Iz Petrograda javljajo: V političnih kro-j gih se govori, da je interpelacija glede Bosne i in Hercegovine v ruski dumi nemožna, ker | taka vprašanja ne spadajo v njen dalokrog, Srbska Rječu zopet izhaja.
„Srbska Riječ", ki je po proglašenju ■ aneksije prenehali izhajati, izhaja zopet, a je i stalno zaplenjena, tudi tedaj, ako samo regi-; 3trira dogodke. Tako poroča „Srbobram".
Predavanje ruskega profesorja o Bosni.
PETROGRAD 28. Sinoči je profesor Pogadin v političnem klubu predaval o Bošci i in o avstro-ogrski okupaciji. Navzoči so bili J predsednik dume in mnogo poslancev. Pogadin {je v svojem govoru hudo napadal avstro-j ogrsko politiko. Debato, ki je imela slediti in 1 h kateri se je priglasilo za besedo več po-jslancev, je policija prepovedala.
IZ SRBIJE.
Srbsko-črnogotska nota.
DUNAJ 28. „N. AViener Tagblatt« poroča iz Berolina: K^kcr brzojavljajo iz Petrograda, so iisti ob avili srbsko-črnogorsko noto, ki pr&7!, da hzovete Srbija in Črna-gora kontlikt, ako jima Rusi i p ne preskrbi teritorijalne kompenzacije.
Zahteve Srbije.
CARIGRAD 28. „Moniteuf* Oriental" poroča, da glasom zacesi;ivih poročil zahteva Štoija kakor kompenzacijo sledeče: 1. Pas bosanskega ozemlja za Srbijo in pas Hercegovine za Črnogoro; 2. Ureditev meje na gotovih točkah ; in 3. da Turčija te zahteve podpira. Ako se tem zahtevam ne ugodi, bo Srbija zahtevala za Bosno avtonomijo, in ako se tudi to odkloni, odpošlje bande v obe
in samo se v daljnem loku Volge, tam na horizontu S3 se iskrili poslednji žarki zahajajočega solnca. Od drevja, katero je rdečilf» večerna zarja, padale so na zemljo mrežaste, gibajoče se sence. Ako res vlada kedaj popolna, tiha sreča tu na zemlji, četudi le za trenutek, — tedaj se sme reči, da je vladala takrat v senčnici prostranega, starinskega vrta. Vspričo preobilice sladkih čuvsrev in srcu dragih spominov sta oba nekoliko časa zmedeno molčala.
Saj v prav tej udobni lopici sta onadva preživela mnogo srečnih ur svojega življenja ; in prav v tej lopici sta se pomirjevala ob časih nesporazumljenj'a in razdvojbe. Prav ta lopica je bila torej naizaupnejša spremljevalka jasnih in senčnih dni njunega zakonskega življenja.
In nocoj, tega tihega in krasnega pomladanskega večera je napisal soprog s s vični ito m na mizo prav lepe in temu slovesnemu trenutku primerne stihe. Ona, prevzeta od dragih spominov, sklonila se je nad Držo io prečrfila :
Pokoj in mir v duši !
Pozabljeno naj bo,
Kar nama kdaj kalilo Življenje je mirno ! Pokoj in mir v duši... Mir naju je objel ! »Nad nama varujoča krila je bož:i sel razpel.
Ona je obmolknila in pogledala moža, on pa, ne umaknivši oči cd nje, gledal je ta mili obraz, katerega bi se ne mogel nagledati nikdar zadosti.
Iz njegovih oči je sijala neugasljiva
i ljubezen.
; Naenkrat je objel njo val neizrekljive ' nežnosti do soproga. On se je zdrznil, strastno objel soprogo in jo poljubil.
V tihi zamiš!jeno3ti sta šla zopet iz lopice. V nižjem delu vrta se je že temnilo. Na nebu so se jele pojavljati posamezne zvezdice. Nebesni rob na zahodu je še rdel v žareči zarji in razsvetljeval z večim odsevom zaraščeni vrtni drevored.
Onadva sta šla molče že nekoliko korakov, a n&enkrat sta se nehote stresla po vsem telesu. Mimo njiju je švignil gozdni kljunač z ostrim šumom skoz zrak, pridušeno kurlika), zavil v strmino :n krepko sfrčal k potoku v bližnji soteski.
Ta trenotek pa se je na dnu soteske
od Avstro-Ogrske zasedeni deželi. L^st do" stavlja, da je misija Novakovića, knkor se zdi, konečno izpodletela.
V krogih porte se je pred nekoliko dnevi čulo, da je Srbija v resnic: stavila gorenje zahteve. Porta je pa izjaviia. da ne more storiti ničesar. Glede Novakovića se v ministerstvu za unanje stvari zatrjuje, da njegova misija ni oficijelna in da je pri Tevfik paši govoril le o splošnih stvareh.
Ovacije Vukotiću.
Iz Belegagrada poročajo: Vojvodi Vukotiću, ki se vrača v Črnogoro preko Novega pazarj3, so bile v Kragujevcu prirejene '«.-ike ovacije. Izpred njegove kočije so izpregli konje in ga potem v kočiji odpeljali v njegovo stanovanje.
Srbsko črnogorska zveza.
Dobro obveščeni srbski politiki potrju ejo, da se je povodom navzočnosti vojvode Vuko-vića v Belemgradu sklenila med Srbijo in Črnogoro bojna in odbojna zveza.
ČRNAGORA.
Črnogora se oborožuje.
DUNAJ 28. „Reichspost-4 poroča iz Kotora : V Črnogori so poklicani ped orožje vsi moški od 16 do 52 kt, sposobni za vojaško službo. Odločilna akcija je odložena do povratka srbskega predstolonasl€df:ika iz Petrograda.
Črnogorski odposlanec Mijusković o položaju.
„Slov. Narodu*4 brzojavljajo iz Petrograda : Črnogorski odposlanec, državni svetnik M.juković se je o položaju y Črnigori izrazil tako-le: Narodna masa v Črnigori živi v silnem razburjenju, ker jej ni možno sprijazniti se z zaplenitvijo slovanskih .'dežela, za katere je bilo prilito toliko dragocene črnogorske kr.-i. Ve3 narod enodušno zahteva vojno in jaz ne vem^ kako dolgo se bo mogla vlada boriti s tem vse-občin razpoloženjem. V koncu koncev se bo treba ukloniti narodni volji, ako se pravočasno ne ukrene vse, da se vprašanje mirno reši. Takojšnje sklicanje evropske konference je neo Jložljivo. Mi Srbi smo pripravljeni zadovoljiti se s Hercegovino, v skraj-nem slučaj u z ozemljem, ki bi spojilo na severu sandšaka Novi pazar Črnogoro 3 Srbijo. Koin-penzacijena škodo Turčije ne maramo.
Iz Bolgarije.
Otvoritev sobranja. — Prestolni govor.
SOFIJA 28. Danes je bilo otvorjeno sobranje s prestolnim govorom, v katerem omenja car proglašenje neodvisnosti, ki jo je preglasil navdahnjen od edinega ideala bolgarskega naroda in kakor čuvar njegovih interesov, in ki je bila navdušeno vsprejeta, za kar se zahvaljuje narodu.
Glede vprašanja orijentske železnice pravi prestolni govor, da splošna gospodarska politika Bolgarske, izla»ti nje železniška p'j!i'.ika ter ugroženi interesi deželne brambe neizogibno zahtevajo, da se vse železniške proge bolgarskega ozemlja združijo v rokah države. Iz tega pogleda je vlada sklenila prevzeti obrat orijentskih železnic, a je ob enem obvestila upravo, da spoštuje nje dokazane pravice in da jo primerno odškoduje.
Prestolni govor nadaljuje : V svojih prizadevanjih, da utrdi mednarodno stališče Bolgarije, da se dvigne do stopinje neodvisne države s pravico, da sama določa Evojo politiko, zamore Bolgarija na to računati, da najde pri vseh velesilah dobre dispozicije.
Izlasti se nadeja car podpore velike os* o*
zabliskalo zadonel je strel, kljunač je padel kakor kamen na zemljo, in — Nesvetovič se je zagrabil za prsi, zaletel se v stran, zamahnil z rokama in težko padel vznak ta tla. kakor bi bil izpodkošen. Iz njegovih :.rsi je kapala rdeča kri.
— „Saša!* je zahropel, „ni lagala proklet a vešča!*4 Na ustnice mu je stopila krvava pena.
Divji, nečloveški krik, poln groze in obupa, se je razlegnil po tihi okolici starinskega vrta. Iz dna soteske je bilo slišati hitre in hlastne korake, in črez trenotek je stal lovec Nikita 3 kadeče se puško v rtki pred gospo, katera je stala tu nezavestno, topo...
Nikita je prebledel kakor pražnje p atao, ko je ugledal svojega gospodarja. Puško je vrgel iz rok, padel na kolena k umirajočemu gospodarju, kropil mu s solzami otrp:.elo roko in govoril z zadušenim glasom :
„Gospod in reditelj moj, mene skesanega ubij in sam živi !"*
Prav ta čas je odbila osma u~a v stolpu b'ižnje vaške cerkve.
(Konec.)
Stran TI
»EDINOST« štev. 300
V Trstu, dne 29 oktobra 1908
boditeljice Bolgarsk?, S posebnim ve- ieljem mentalni krogi. Dobro. Ali potem naj govore konstatuje car slovesen in ijubeznjiv vf prejem z isto odločnostjo tudi na nemško stran in od strani avstrijskega cesarja, kar i e dokaz naj tudi nemškim buršem kažejo trdo pest. dobrih namer monarhije.	p0 ta\^ metodi pa, kakor jo prakticirajo av-
Prestoini govor apeluje na n-' ^od, naj striiske vlade, se doseza le dvojno in na-odobn naloge m dejanja, ki se jih je m0raIo sprotno namenu ohranjevanja miru: na nem-ukremti vsled resnih političnih dof 50dkov. gki strani raste objestnost, na češki pa v isti Bolgarska pošlje reserv' ,ste na meri ogorčenie, ki išče odduška bilo tudi v dopust.	nezakonitih dejanjih. Eno in drugo razpolo-
SOFLJA 28. „Agence Ha vas« p0roča iz ženie 3° moment, ki ne dovaja do pomirjenja. Sofij e : Vsled korakov veles-' j ig bolgarska Obsedno stanje! O da, to je odredba, ki ne vlada sklenila pusl&ti jutri d a dopust 75.000 zgreša efekta za — moment. Ali, kar je v reserviatov. Vlada se nadej,' t	pokaVe ta dušah, plameni dalje in utegne vsaki hip
odredba brezkoristnoat \o]s priprav Tur- Z0Pet izbruhniti. Vlade pa govore vedno, da ®Je« —	hočejo dovesti do resničnega pomirjenja med
'javno povelie. naj odpošljejo v Prago vse prejšnji govorniki. Nato se je diiaštvo mirno orožnike, ki so na razpolago. Do sedaj je razšlo. Ostali del dneva je bil miren, odpotovalo iz Galicije v Prago Bto orožnikov. V ponedeljek 26. t. m. zvečer je nastal
j v rCafe Continental" na Prikopeh med izzi'.a. ; j očimi burši, katerim so prišli pomagat njih kolegi iz Dunaja, Gradca, Lipskega, Berlina Devina (Magdeburg), Bonna itd., ter čeških _! prebivalstom konflikt, vsled česar se je tam
IZ TURf J1JE
Zahteve porte rad i preVzetja dela drzavnef a 3olga
„ Frankf. Zeitung' t poro5it da zahteva Češkem! Vseavstrijsko" vprašanje je to. Eks
riin *7 Q V-7-	___ k / '	nn In	nlnl riftiori foCfJ
nasprotujočimi duhovi. Obsedno stanje pa je sredstvo, ki nima moči nad dušami.
Kdor hoče ozdravljati, mora od stran jati vzroke bolezni. A kje je vzrok bojem na
aei zog ni ene' skup škib kar
fnr"jr	F^uoi,	ucbMcm : t stiavsbrijsnu vprašanje jo
točn rRumelim dp^ vzame Bolgarija za Vz- plozije na Češkem so le delni pojavi tega 909 mrl A Jf nZr državnega dolga v znesku vprašania, kakor Bmo jih doživeli nedavno rmrinska Pa za Bosno in Her' tudi v slovenskih deželah. Vsi izgredi na e	m u frankov.	ČeSkem in Slovenskem so le spremljevalni
Oflii hm TavIv ——————	pojavi velike borbe za rešenje vseskup-
DUJI IlU IBSlf (J|fl# - POllOUni VGlikl negaavstrijskegaproblema:ve-
17 AVAffi u nnnAf	like borbe na nemški strani za
U irefll V PlUgl.	'nadvladje in za gospodstvo, na
Dne 27. t< mt s0 8e vršijj v Pragi po- slovanski pa za enako pravo! Tu aovni veliki_ i Zgredi proti Nemcem. Izzval pa je vzrok. Tega se mora odpraviti, Ako ne, je te novo r ,gre(je tisti vzrok, ki smo ga mi bo avstrijska vlada Še mnogokrat siljena dm czia ^ y dopisu iz Prage: nebrzdana konsignirati vojaštvo, pošiljati dragonce na objestnos1^ nemških buršev, ki hočejo za vsako ulice in proglašati obsedno etanje v Pragi in ceno »neto ByQj ^umej« na najglavneji in,— drugod! To je tisti klanec, preko kate-naioc.::nf z- ui;cj pra§ki, na Prikopih, pa če rega bo morala vsaka avstrijska vlada v — b* LJ* ieli radi tega pretakati potoki krvi svojo pogubo, dokler se ne prične govoriti med op ema narodnostima. Da-si so morali tudi Nemcem resno besedo, ki jej bodo — vedeti,	je 0dločna reakcija od češke strani ako ne pomore — morala slediti tudi deja-
Jbna, so vendar hoteli imeti tudi ome- nja In glavna beseda na nemško adreso bo ^a dne svoj „bumel", to je: izzivalen morala biti ta, da naj si izbijejo definitivno ?n nastop z izzivalnimi znaki v vsenem- iz glave misel, da bi mogli Slovane pritisniti barvah, niso odnehali in — prišlo je, ob tla !
je moralo priti.	Se eno in morda najresnejo besedo na
Na Pfikopih se je zbrala ogromna mno- adreso vlade : V ca ljudstva, ki je dejanski napadala nemške Gori smo označili dolžnost, ki se impo-jijake in jim trgala omenjene znake vzlic nuje avstrijski vladi. Ta dolžnost jo veže vsemu ogromnemu policijskemu aparatu. Po- tem bolj v letu cesarjevega jubi-zvaao je bilo tudi orožništvo, na pomoč. V 1 e j a in aneksije Bosne in Hercegovine!! Pragi je koncentriranih do 700 orožnikov. Kritični časi, v katerih se nahajamo ravno Potem tudi vojaštvo, ki je z nasajenimi ba- vsled poslednjega fakta, in oziri na ojačenje joneti zadržavalo množico. Vojaštvo je stra-' slovanskega elementa vsled tega fakta, bi pač žilo nemško hišo. Spopadi so se vršili tudi zahtevali velike državniške modrosti, ki bi po drugih ulicab, izlasti na velikem trgu sv. morala priti do spoznanja, da najviši interes Vaclava. To se je godilo dopoludne, ali tudi monarhije zahteva, da se vendar enkrat od-na večer so se ponavljale demonstracije. V reče misli na nemško hegemonijo v tej posamičnih mcmentih je bil položaj velekri- državi!
tičen. Konjeniki so s potegnenimi sabljami j Nadalje sm0 -eIi slede5e brzojavke :
razganjali razjarjeno množico. Vojaštvo je TnPTTPir o« T„toi M	Aa
postopalo z nenavadno brezobzirnostjo. Re-1 TOPLICE 28. Tukaj so se vrš le de-
darji so ranili mnogo oseb. To pa je le	T man]-6m olTgu-
prilivalo olje v plamen in viharje bil tolik, mladih ljudi je pevaje narodne pesmi, hcd. o
da so se konii nlašili in so nekateri celo po mestu* NJ,llOVO stevjI° Je Polagoma naraslo popadali na tla	nekaten cel° na 200. Skušali so predreti do češke „Be-
* Po 10. uri', ko je bila množ-ca od tam	st^aža p,a zasedIa tof in , dru5e
pregnana, je vojaštvo zasedlo trg sv. Vaclava SteTaf.nalo	^
in so čuvali razna nemška poslopja.	. - 6
Razbur enje med prebivalstvom je to- j CESKA LIPA 23. Tukaj so se ponovile liko, da se je bati novih izbruhov. Vlada se demonstracije v večem obsegu. Okolu 2000 baje resuo bavi z namero proglašenja ob- oseb ie »zzivaje in pevaje hodilo do mestu
Položaj v Pragi.
(Dopis).
PRA.GA 27. vinotoka 1908. Praga še ni mirna; pa tudi mirna po
... 6 j i, j i- •	j nabrala množica liudi: toda	policna, katere
stati ne more, dokler se dovoljuje par	nadu-	, i r •	i i j
XT	' ... J i	,. i i je vedno cela unca poma, ie kmalu demon
tim Nemcem provocirati po glavnih	ulicah '	.. v-j	• u
aeSke prestole Ki^ teL a.,,	d. so ^ *	^
tu dopolnilne drz, zborske volitve (na Kral.	r	r
sednega stanja.
in ponovno skušalo priti do „Besede" in do
Vivogr&dih), in občinske volitve, je sicer prebivalstvo nekoliko razburjeno, vendar se zadržuje popolnoma mirno; in kljub temu, da se je vsled škandalov nemških v deželnem zboru razmerje med obema narodnostima poojstrilo, vendar se ni po demonstracijah 17. in 18. t. m. zgodilo nič vznemirljivega, Le v glavnih dveh praških ulicah — na Prihopeh in na Vaclavskem trgu — vlada vedno nekako izjemno stanje. To pa ravno vsled goriomenjenih provokacij od strani Nemcev. Nemcev je v Pragi okoli 7—8 od sto; pa zlic temu, da so v taki manjšini, se jim ne godi kakor slovanskim manjšinam po drugih avstrijskih mestih. Omenim naj le, da ima okoli 50 tiaoč praških Nemcev: univerzo tehniko, umetniško in obrtno šolo, trgovsko akademijo, 7 gimnazij, 4 realke, moško in žensko učiteljišče, dekliški licej in dekliško gimnazijo, višjo dekliško šolo, več trgovskih, meščanskih in ljudskih šol. V Trstu in okolici je brezdvoma tudi vsaj 50 tisoč — Slovencev; sedaj pa primerjati stanje slov. šolatra tržaškega s stanjem nemškega v Pragi!! Ni čuda torej, da nemški predrznosti in nadutosti ni meje: oni ne marajo enakopravnosti, oni zahtevajo privilegije! ;In sedaj zatevajo za se privilegij, da smejo javno po glavnih praških ulicah izzivati. Hoditi namreč v srcu mesta sredi med češkim ljudstvom z nemškimi trakovi — to pač ni nič drugega nego izzivanje !
Slavna vlada pa, ki stoji na stališču jednakopravnoBti, varje z oboroženo silo te previlegije nemških buršakov. Toda pražko prebivalstvo ima tega zadosti; odločno je naplaviti kcnec tem razmeram: v svoji hiši ne trpi razgrajačev, gostje pa naj bodo mirni, če ne: vrata so odprta, in dokler bo dovoljeno razgrajačem provocirati — Praga ne bo mirna.
* * *
Za nedelje, 25. t. m, je bil skiican shod vseh dijakov čeških visokih šol v starodavnem Klementinu, da manifestira za drugo češko vseučilišče v Brnu.
Govorili so na shodu: Nj. magnificenca g. rektor Hejrovsky, prof, dr. Drtina, dalje zastopnik „Zveze češkoslovanskega studen-stvaM itd. Po shodu se je vršil impozanten manifestačni obhod po mestu.
Med tem časom so po Prikopih pričeli bumlati" nemški burši. Nebroina množica
V tej
ulici (v kateri je največ nemških trgovin), grozno trpi promet, ker je skoro vedno ali zaprta ali vsa od policistov zasedena. Zato so se začeli že nemški trgovci pritoževati n&d preširnost nemških buršakov.	M.
Gad na prsih.
ii.
Ruske novine protestujejo proti temi ali dobro vemo, s kakšnim uspehom. Ravno o minolih dneh je bilo vsled posredovanja Nemčije ruskim listom prepovedano pisati ostre č.anke proti Nemcem in ruski uradni listi se vsemožno trudijo, da onemogočijo vsaki ostrejši nastop listov proti Nemcem m da blažijo neprijeten utis. Ako ruska vlada ostru postopa proti ruskim listom, tem ene:-gičneje si počenja proti časopisom poljskim, posebno v kraljestvu Poljskem. Tako je b: n. pr. v decembru 1907 ustavljen v Lodžu. za mesec dnij „Rozw6ju zaradi članka, proti nemškem uplivu na šolstvo vlodžskem okraju; varšavski ,.Perze-glad Porannyu je bil obsojen v globo 300 rubljev zaradi članka ^Uspešen boj z nem-ščino„; „Kuryer Zagiebia"' v Varšavi je bil obsojen v globo 50 rubljev zaradi podlistka, v katerem se je pisalo proti temu, da bi varšavski Poljaki obiskovali nemško gledališče in podobno se je dogodilo tudi drugim listom. Na dalje je zanimivo in sioiptomatišk;-, da pruska vlada ni prepovedala v Btrolinu poljskih shodov proti razlastilnemu predlogu, ali pod slovansko vlado (v Lublinu) je bilo zapovedano odstraniti s trgovin napise : kotujmo prusko industrijo !4
Ali idimo globlje. Opazujmo ob'o sme: ruske politike nasproti Nemcem. Ant. Osi howskij je pisal o tem v petrograjski rRusiji'. Nemške kolonije, podpirane od ruske vlad . je nazval neprijateljske posadke v s cu slovanske zemlje ter jih označil kakor sprednje straže vaenemških teženj. In kakor da ni dovolj že to da Nemcem v teh središčih nemškega špijonirstva deli vlada enake pravice kakor Rusom. Nemški živelj se marveč podpira in favorizuje, v mestih pomaga vlada na vse načine s-.ediščem nemških hakatist*^. Trgovske zveze so Nemcem olajšujejo ir. ugodnosti, ki jih uživajo trgovski potniki iz Nemčije, se odrekajo ruskim podanikom. Ob taksnih razmerah ni čuda. da
In v spris o vseh teh žalostnih dogodkov	, drugih čeških zgradb, vendar jih je straža
gre objestnost nemških buršev tako daleč, da	vsaklkrat razgnala, Konečno se je posrečilo
hočejo ponavljati svoja izzivanja z vsenemškimi	demonstrantom razbiti okna na neki oddaljeni
znaki. To ima vlada od s?oje večne — po-	gonilni, v kateri se je nahajalo veče število
pazljivosti nasproti tem razposajencem!!	socijalnih demokratov. Tudi na uredništvu
Nemško novinstvo bo seveda hotelo lista «^3bote" so bile razbite šipe. Areti-
zvračati vso krivdo na Čehe in bo po svo-	rana !?a
jem znanem Lfernalnem načinu tudi te iz-DEUN28. Vzlic svanlnim proglasom
grede izrabljalo, da bo še bolj podpihavalo	županov v Dečinu in Podmokhh so se v mi-
strasti med razbeljenimi Nemci in tako tudi Doh.no^ ,zf?Ž I .?odm^lh P™ovlh \večl izzivalo v češkem narodu še veče ogorčenje, ^en. Na češki šoli so bile razbite vse sipe, Ali ob vprašanju, kdo je pravi krivic, treba na ,Narodnem domu« nekoliko šip. Oroz-imeti pred očmi važno dejstvo, da Tsi ništvo je moralo večkrat nastopiti z nasajenimi
čeSki odločilni faktorji pozivali prebivalstvo ^^MAomr no o- i i o češko, naj se premaguje in naj se vzdržuje ! r ,M°tTI1 28* ®m0ČI °k?!° 8\ UTf*Q 3.6 na izgredov, dočim se ni na nemšld strani, sto- IJilcah	veca . mnoz£a	ln ->8
rilo čisto nič, da bi se vplivalo pomirjevalno demonstrirala pevaje Die Wacht arn na Nemce	RheinJ. Policija je množici zabranila, da ni
' Tudi 'predvčerajšnjim je pražki magistrat ^if Pr(Jdreti »Besede« in do drugih izdal manifest, s katerim je pozival prebival-	Poslopij. Ob 8 in pol uri zvečer so
stro, naj se ne da;a izzivati in naj sodeluje b!:e ulice izpraznjene. Na koncu Homutovske za ohranitev miru in reda. Manifest skuša ,uUce' POldrugi k.iomBter daleč ol mesta so se pomirjevalno vplivati z zatrdilom, da store 6p1°^leJ sklfpme	nacijonalcev, soci-
vsi češki poslanci vse možno, da se odstra- ?aInih deP°k,ra m Ceh°7, astal je pretep, nijo -zroki motenja miru.	vfndar m b!1 nihce rar!^n-. Nekega uradnika
Eksekutivni odbor mladočeške stranke	glavars va ki je pnhitel z orož-
je odooslal ministerskemu predsedniku baronu m§fc?°m' Je zadel kamen, tako tudi nekega Becku brzojavko, v kateri protestuie proti S"re,inikf'.	izgrednice razkropili.
temu, da ne prepove nemškega izzivaiva z	D?..osu:,bl sta blh a,rretlfam' 0b. Ufl P^
vsenemškimi zoaki od strani nemškega diia-	noci je bil zopet mir. Mestni svet je v spora-
štva in naglasa ogorčenje, ki je zavladalo	?amu 2 okra^im glavarjem izdal proglas v
med trgovci obeh narodnosti ker se i—rede	katerem svan Pred zgredi. Mestna policija
ni preprečilo z iedno&tavno pre»ovedjo° Br-	'e protl đera0ĐStrant0m postopala zelo strogo,
zojavka zahteva," naj se javno nošenje izzival-;	PRAGA 28. Danes predpoludne je bilo
nih znakov prepove vsaj za toliko časa da	zopet mnoS° občinstva na Prikopih. Okolu
se duhovi pomirijo. '	100 nemških dijakov se je posamično Bpre-
Čas ie, zadnji čas, da bi se tudi baron	h^*1*0 po ulicab* Ker Je bil PoložaJ kritičen,
Beck spomnil stare govorniške figure ki pa	s0 redaru spraznili Prikope.
izraža le staro notorično resnico, da ie češke-'	USTJE (nad Labo) 28. Včeraj je prišlo
nemški spor grobišče vseh avstrijskih mini-	tukai popolnoma nepričakovano do izgredov,
sterster. Tudi njega požre ta spor, ker se	Povo<1 50 dali Praški dogodki in izlasti go-
tudi on drži stare, povsem zgrešene' metode	vorica> đa. 3e ^ll posl. Licka aretiran. Na
postonania vlad nasproti temu sporu. Metoda	*Besedi" ie biio razbitih 50 do 60, na
pa je, da si vlade dajajo naravnost nareko-	PraSki kreditni banki pa 6 šip. Peku Holubu
vati svoje postopanje od velikih nemških	in.nekaterim češkim mesarjem so bile raz-
liatov z glasovito * zdražbarico rNeue Freie	deJane prodaialnice. Po teh izgredih je bilo na
Pre3se" na čelu. Djčim Cehom kažejo le	trSu govorov. Urednik Patzelt je govoril
trdo pest, kopita vojaških pušek. sablje dra-	° Praških dogodkih in konečuo zahteval, naj
goncev in grožnje z obsednim stanjem, pa	se množica raziđe. Do izgredov je prišlo tudi
gladijo Nemce z gladko roko in s tem —	^ pn demonstrantje so poške-
četudi morda nehote — še b Jj netijo strast	dovah h,Se-
in fanatizem, na nemški strani. Vlada mora	Gališki orožniki v Pragi,
skrbeti za mir in preprečati nasilje in vBako	LVOV 28. Deželno orožniško poveljstvo
nezakonito dejanje. Tako govore guverna-	je poslalo vsem okrajnim poveljstvom brzo-
J* UUlUlUki	UUIUOBI U U. UAI	v UU	i	~ — --------
jih je vsprejela z klici: smramota, Moltkege-: eden plockih guvernerjev poslal v Petrograd sindel, Eulenburg itd. Djbro bi si jim ne bilo 1 podroben smel načrt, kako razkolonizovau godilo, da ni slavna vlada, dobra njih mati, j vso plocko gubarnijo med Nemce iz ra:ha; d:, poskrbela za častno stražo; bilo je namreč , bi bil potlačen poljski živelj! (Prepis teg» j nastavljenih po ulici nič manj ko 40o žaa- proslulega memoranduma je v rokah nek ■darmov, 800 policistov peš, 60 policistov na odlične osebe varša.ake). Tu Ji se ni čuditi. : konjih, poleg tega je bilo v Jožefovi vojašnici! zakaj je ruska vlada prepovedala poljščino v I konsigoiranih 26 kompanij vojakov ia 2 od-1 ž i d o v s k i h Šolah v Lodžu, ter zaukaza a delka dragoncev! Lspa družba, kaj?! Ob nemščino. Umevno je, da ti slavni čini taki „asistenci" torej so bumlaii burši po ; ruskih uradov dobivajo s^oj odmev v cemškeu-ulici. Toda kratko je bilo n;ihovo veselje, i tisku, posebno v „Hercldu*'. nemškem daev-j Kajti ob 11 in pol uri se je približal Priko- niku petrograjskem.
jpem slavnostni sprevod slovanskih dijakov, j Ali tudi drugače ruska vlada protežu ki je bil policiji v redu naznanjen in dovo- {nemške predstraže. Mejtem, ko Poljakom lljen.	dolgo ni bilo dovoljeno, da si ustanovijo v
i Da se prepreči konflikte, je policija po- Varšavi nedolžen veslaški klub, se je
M , _ ~ ~ ___ti___	l, C X ..	UicK	domn č 'i IT r I! \\ itrsnlr
: tisnila vse nemške dijake v „nemško ' (Deutache3 Hau?). Pri tem so napadli
hišo burši
na
Visli že davno šopiril rWarschauer Jacht-Club", ustanovljen od tamošnjih bogati policijo; ranjenih je: dva dijaka (Nemca) in Nemcev. V Lodžu je ruska vlada ustavil: 6 policistov, med njimi eden revirski ins- izdajanje poljskega lista „Djiennika Loiziego'. pektor. Šele policiji na konjih se je posrečilo j ali kmalu na to je dovolila ustauovitev dveL ugnati nexško druhal ter zapreti vrata — ' nemških listov („Lodzer Zeitung-' in ,.Lodzei
.Nemške hiše".
Tagblatt"), ki priobčavata često uprav haka-
Tedaj pa prikoraka impozantni sprevod	tisti^ke članke, slovanskih dijakov. Bilo jih je okoli 6000, ki To favoriziranje Nemcev gre tako daleč,
so po 8 v eni vrsti stopali pnnosno črez Vac-	da je na pr. ob otvoritvi novega mostu ta
lavski trg, Prikope do stare Radnice (mestne	Visli v Wioclaw:ku, bližje pruske m.-e.
hiše). Na čelu sprevoda je bilo 7 vseučel.	izpustil zastopnik ruske vlade nemški
! profesorje.'.
Dostojno, zavedajoč se
popolnoma, da
govor. Dasi tvorijo Nemci v Lodžu samo vsega prebivalstva, razdelila je ruska
manifestirajo za kulturno zahtevo, se je mestne šole na nemške in poljske, : pomikal sprevod po širokih ulicah. Stotisoč- j Nemcem ni bila v Rusiji sreča vedno tako glava množica ob straneh pa je burno po- mila. Preobrat datu;e od dobe, ko se i: na zdravljak svoje miljence. Posebno tudi Slo-1 prestolu ruske carice pruska prmcizinju. ^ venci — tega, kakor pravijo Četi, Benjamina vlade Aleksandra III. je bilo še vse drugače, slovanskih narodov — so bili predmet navdu- Takrat je vladal zakon, da x\emti, ui šenim ovaciiam ; polei? „Na zdar" klicev Hi: pruski podaniki, ne injrejo pjsedova-: znn-vedno slišal „Ž ivi o Slo vinci! Živio miU brath"! ljišča ter ne morejo o.tt ravnatelji tovarea. j Nemogoče je popisati prizore s sprevoda. Ne Kdor ni znal poljsko ah rusko, ni mogel pole mladež, amoak tudi stari gospodje in ele- stati niti mojster v tov rai. Ali Nemci so gantne dame še niso mogle vzdržavati solza znali odstraniti tudi to zavoro, ob pogledu na te legije navdušenih boievnikov,' V odgovor na ukaze od let 188, 1888. na to bodočnost in nado slov. narodov. In, in 1892. je bil izdan v Berolmu zakon, po zdelo se je, kakor da hoč3jo objeti in polju- katerem ostane vsakemu Nemcu ki je vspre-biti tu blagoslavljati svojo navdušeno mladino, jel rusko državljanstvo, se nadalje ohranjeno Ta pa se je, z dostojno resnostjo se pomika-j nemško državljanstvo in vse dolžnosti, izh.-!joč, zahvaljevala za ovacije z iz srca kipe- j jajoče iz tega — t. j. braniti povsod nemške ,na čimi -Na zdar !" klici. Ia skoro
bi človek koristi. In tako je postalo rusk i državljanstvo
zavidal nemške burše, ki so pri oknih iz za-	Nemcem samo hfccija. Ker predpisi za pndo-
prte hiše občudovali to svečanostno razpolo-,	bitev ruskega državljanstva ntao strogi, si
ženo množico. Oai so se poprej tepli ter bili	pridobivajo Nemci teh pravic jako hitro. Po
sramotno pognani iz ulice, po kateri sedaj	petih letih si pridobiva vsak v Ruaiji bivajoči
zmagonosno stopajo njih slovanski tovariši.	Nemec rusko državl;an3tvof in ruska država
Kaki občutki so jih le obhajali ? ! Jasno ti	je tako v kratkem pridobila stotisoie novici
je bilo če si v tistem momentu obrnil pogled	podanikov, ali — samo po imenu. |v nemško hišo: zdelo se ti je namreč, da Tudi nemška diplomacija se je pobrinila,
gledaš v — menažarijo.	da so bili ukazi od let 1887,—1S9 2. raz*e-
Sprevod se je pomikal do staroniestke	ljavljeni! Storjeni so koraki, da se število
1 radnice; na velikem trgu so zopet govorili	nemških konzulatov v RuBiji pomnoži. Vposled*
V Trstu: dne 29. oktobra ISOŠ
»EDINOST* 300
Stran I i
njem času se deluje na ustanovitvi drugega nemškega konzulata v kraljestvu Poljskem. Na interpelacijo, podano 11. svečura t. 1. v parlamentu berolinikem v stvari nemških podanikov v Lodžu, je odgovoril sekretar von Schon, da „je že vse storjeno za njih sigurnost. Med Nemčijo in rusko vlado gre sedaj za ustanovitev nemškega konzulata v Lodžu".
Potem se ni čuditi, da ruska vlada ni dovolila ustanovitve češke šole v Lodžu.
F. K.
Kriza v Avstriji.
Sedaj se že glasno govori o demisiji vsega miai3terstva Beckovega. Ali je g. baron Beck res že popolnoma pri kraju se svojo toli slavljeno „energijo potrpežljivosti" ? Zdi se, da je temu tako. Dogodki v Pragi eo bržkone izbili sodu dno. Beckova „energija potrpežlivosti" je biia menda v resnici le energija — zanašanja in računjanja na po-p c trpežl i i v o a t m samozataje van je Slovanov. To je bila postavka v Beckovih računih, na katero je baziral svojo energijo ..potrpežljivosti", vedno račuoaje, da bo mogel Nemce sititi z neprestanimi dobrotami, Slovane pa zavajati z lepimi besedami k — potrpežljivosti !
Sedaj pa je ta postavka — demisija obeh ministrov čeških je zanesljiv znak za to — padla iz Beckovih računov ; potrpežljivost Čehov je poSila ; s tem je energija Backova Izgubila podlago, je obvisela v zraku in rezultanta vsemu so glasovi o — demisiji vsega mmhterstva Beckovega.
Govori se celo tudi, da je dosedanji minister za notranje stvari baron Bienerth že dobil nalog za sestavo novega ministarstva. Nu, tako daleč morda se nismo; ali daleč proč tudi ne. Nemci so se s7ojo nenasitnostjo že marsikateremu nemškemu ministru i z k'o pali grob in izkopali so ga tudi sedanji, po veliki večini odkrito nemški vladi . . . Grob je že izkopan. Čakati le treba dneva, ko pogrebci prineso mrtveca. Ali pa bo agonija rea trajala do preko srede novembra, ko se ima sniti naš državni zbor ?!!
Ogrska
Froti pluralni volilni pravici.
V Budimpešti je teh dni meščanska radikalna stranka imela velik shod, na katerem je protestirala proti načrtu voliloe pravico s plurilaim zi?temom. S shoda je bila odposlana cesar u brzojavka proti pluralnemu zistemu. V imenu ženskega društva je na shodu zahteva! Arnold Meler uvedenje volilne pravice tudi za ženske.
Drobne politične vesti.
Nov nemški dnevnik v Carigradu. „Fraakf. Zeitung" poroča, da prič-ie 15. novembra t. 1. izhajati v Cari- , gradu nov nemški dnevnik, v nemškem in francoskem jeziku pod imenom „Oimanischer 1 Lloydu.
Ponudba za Kreto. Iz Aten poročajo, da ponuja Grška za Kreto pet milijonov f.ankov.
Dnevna vesti.
Jjgosiovani in dogodki na Balkanu. Pod
tem naslovom smo prinesli minolo soboto članek iz naših poslanskih krogov, ki je pozival Jugoslovane na složno delo. Zadovoljstvom opazimo, da je zagrebški ,.Obzor" posnel ta t anek v polnem obsegu.
Druga davčna administracija v Tr3tu. — „Wiener Zeitung" je priobčila včeraj naredbo fhančnega miniaterstva glede ustanovitve druge davčne administracije za Trst. Vlada se je določila za to odredbo po mnogostranskih rahtevah.
Novi urad bo imel naslov „C. k. davčna administracija II", dočim bo že obstoječa administracija nosila Št. I. K tej poslednji bodo spadali mestni okraji: I. (Sv, Vid), II (staro mesto), III (novo mesto) in IV. (Barriera nuova) in okraji IV.. V. in VI predmestij (sv. Ivan, Rojan in Barkovlje), davčna občina Lonier in Prošek in Opčina v zgornji okolici. >'o'*a administracija II pa bo obsezala : mestni okra; V (Barriera veccbia) in VI (sv. Jakob) t.ev predmestja I. (Skedenj), II (sv. Ana) in i II (Farneto), izvzemši davčoo občino Lonjer.
Novi urad začne svoje delovanje 9 1. novembra 1908 Administraciji II pripadajo posli, zadevajoči direktne davke, razun Zemljinega ia posebnega davka od industrije in razun eksekucij, kateri posli ostanejo admi-* -traciji I za ves teritorij mesta, oziroma provincije.
Za obseg nove davčne administracije bo ' začetkom perijode 1910—1911 za odmerjanje: davkov ustanovljen poseben okraj odmerjanja III. in IV, razreda s komisijama, ki bosta j sestavljeni za III razred od šestih, za IV. od !
8 členov. Jednako bo za osebni dohodninski davek sestavljena komisija 18 členov, ki začne poslovati s prvim januvarjem.
Demisija. Odbor „Trg. izobraževalnega društva" v Trstu je v svoji seji dne 27. t. m. ob prisotnosti desetih odbornikov, oziroma njihovih namestnikov soglasno podal svojo demisijo in to vsled napada na predsednika in občni zbor v nekem slovenskem listu od minole sobote.
Izredni občni zbor tega društve bo v nedeljo dne 15. novembra nb 3. uri popo-ludne v društveni dvorani, kjer naj imajo členi „Trg. in izobraževalnega društva" v Trstu priliko govoriti in voliti.
Važna razsodba za gospodarje in vajence. Tukaišnje obrtno sodišče je te dni izreklo razsodbo, ki je važna za vajence, oziroma njihove stariše.
Oče nekega čevljarskega vajenca je tožil gospodarja na razrešen je pogodbe glede pouka vajenca, ker je delo tega poslednjega po treh letih učenja kazalo, da se ni nič naučil, da torej gosoodar ni posvečal potrebne pažnje pouku. V dokaz za to trditev so bili predloženi sodišču črevlje in poprave, ki jih je izvršil vajenec. In res so bili ti izdelki spoznani nerabnimi.
Gospodar je prigovarjal, da radi slabega dela vajenčevega se ne sme klicati gospodarja na odgovor, ker delo dokazuje le, da vajenec ne odgovarja in da ni sposoben za obrt.
Obrtno sodišče pa je ugodilo zahtevi očeta vajenčevega z utemeljevanjem : da izvršeno vajenčevo delo ne odgovarja praksi treh let, da je izvršeno jako nemarno, kar dokazuje, da ni gospodar posvečal vajencu tiste pažnje, ki jo zahteva zakon. To je dokaz, da gospodar ni skrbel, da bi se bil vajenec priučil obrri. Tu je torej podlaga za razrešenje pogodbe pred ča3om in zato je sodišče ugodilo tožbi.
Novo poslopje za pomorsko oblast. Z
Dunaja javljajo, da je finančno ministerstvo privolilo, da se sedanje poslopje pomorske oblasti proda. Kupna cena je določena baje na 1,400.000 K. Na istem zemljišču bi se imeli zgraditi dve novi poslopji: ena za pomorske oblasti, druga za hotel. To poslednje pa da bi se gradilo le v slučaju, ako Lloyd ne izvede načrta za preureditev svoje palače v hotel. V tem slučaju bi se na dotičnem stališču zgradilo poslopje za ravnateljstvo državnih železnic.
Čistilo (kremo) v prid družbi sv. C. in M. prodaja poleg že objavljenih trg. Anton Miklavec pri sv. M. M. spodnji.
Večina naših trgovcev imajo že na predaj čistilo in tudi užigalice. To pa ni dovojj ampak tudi občinstvu je v dolžnost, da kupuje te izdelke. Vsaka slovenska gospodinja naj odločno zahteva tam, kjer nakupuje blago da jej dajo edino le čistilo in užigalice v prid naši družbi.
Glavno zalogo ima Vekoslav Piesničar v. Giulia 19.
C. in kr. vojna mornarica. Glasom brzov javnega poročila je vojna ladija „Leopard" j dne 27. t. m. prispela v Moji, od koder se ; 29. t. m. poda v Kobe. Na ladij i vso zdravo, j
Velika zaloga plnščeu
dolgih paletot, jop, oblek, kril in bluz za gospe in gospodične. Obleke in površniki za dečke in dekliee vsake starosti. — Cene zmerne.
Giorgio Jess fu G.
Trst, ulica Barriera vecchia štev. 15.
Nova pro dajalkioa
G. 3[ehiayan
TRST — Corso štev. 23
Ni potrebno naročati na Dunaja URE
nikelnate od K 4 naprej srebrne „ „ 9 „ zlate , „26
PRSTANI
14 karatni od K 6 naprej 14 „ i fliiam. „ 10 n BUDILKE
garantirane od K 3.S O naprej
Vrhu tega bogata Izbera zlatih in srebrnih verižic, uhanov, Broohes Itd.
Olomuškc ožemčke
najbolje kakovosti kakor tudi delikatni SIK po ki 3 SO — poštnine prosto — pošilja ■
F. Vyvlečka, Olomuc II,
Potovalci s samo provizijo iščejo se za vse kraje.
^_____s_______7IZ
Direktni dovoz štajerskih kokoši is ajc. Specijaliteta : Graške poularđs Cene dogovorne. — Postrežba na dom
Ulica Campanile št. 15*
Zdravnik in ranocelnik
Dr. Dinko Tecllozić
specijalist
ZA GT&OŠKE BOLEZNI
v ulioi Stadion 6, I. n. Telefon 18. IV (gledal. Fenice)
K
!r.
n
k j*
k
ter ordinira od 2. do 3. ure popoludne. yf ^
ZKKKKKKKKK
TOVARNA POHIŠTVA
Alek§an(L Levi Jliiizi
£rst — ulica delta £esa 11 45.
Trajna zaloga pos?ši*ai
liifca do!;a Sanlta šxo>.-. It
Pisarna:
utira Lazzarotto vece^o
Zaloge ;
Plazzn. Ho^arlo štgiv. :
U.'.ca L?zzar^'rto vocchio š.cv 39.
Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo.
Telefon: 6-70 ; '6-58. (Za informacije vprašati 6-70),
ši
(10,
&
% Gumijevi izdelki in podmorske cevi.
i Josef Reithoffer'* Johne Dunaj
I
m
Podružnica v Trstu - Corso 29
® Zaloga dežnih plaščev za gospode in gospe ter vaeh vrst čevljev
— *a jahače in ribiče.	—
Tržaška mala kronika.;
Nezgoda rada neprevidnosti. Zidar Abj-, zij Medeot, star 53 leti stanujoč v ulici Ros-setti št. 41, je bil včeraj zatopljen v svoje delo, ko ga je naenkrat nek tovariš pomotoma vdaril z železno ročico po podbradku, tako da mu je stri spodnjo čeljust. Zdravni-, ska postaja ga je dala prepeljati v bolnišnico. —
Konjsko kopito. Včeraj zjutraj je slikar Ivan Saksida, star 17 let, Btanujoč v ulici Sette Fontane št. 442 in uslužben pri gradnji nove hiše v Rojanu. dobil tako brco od konja, napreženega k tovornemu vozu, da se mu je strla nosnica.
Kočija trčila z tramvajem. Kočjaz Flori-jan Vnuk, star 24 let, stanujoč v Skednju št. 192, zaposlen pri tvrdki Faber, je včeraj zjutraj vodil kočijo; na vogalu ul. S. Giorgio je kočija trčila skupaj s tramvajskim vozom. Sunek je bil tako močan, da je kočjaž zletel na tla. Dobil je dolgo rano na desnih senceh in praske na kolenih. Imel ie počasen vtrip in sililo mu je ca bljuvanje. Zdravniška postaja ga je poslala v bolnišnico.
. ki na vino
■ za bolehne in rekonvalescente, m
Provzroea voljo do jedi utrjuje želodec in ojaeuje organizem.
i
Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kada je treba se po bolezni ojačiti.
Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali.
Izborni okus.	IV* Izborni okns.
J. SERRAVALLO - TRST
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
Najvspešneje sredstvo proti
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH
revmatizmu in protinu
je TFKnriNfl CnniNR f,rireiena* fafad» 6o9ina,lekarna jnu JKataa iella Salnle" pri
1 L-I vvjvllli 1 VjUL/llll 1 Od lekarnarjev: sv. Jakobu in Josipa godina, lekarna ,jfll']gea' farneto 4
Steklenica stane K 1*40. Iz Trsta se ne ođpoSilja manje od 4 steklenic proti poŠt. povzetju ali proti anticipatni pošiljatvi zneska 7 K franko po3*. in zavoja
SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI ___
ariSke prodajatnice obuvala
Irsl ul. S. £ntonio št. 4 (hiša 7ertii)
(Calzoleria parigina
kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrne
;iran IV
»EDINOST« štev. 300
V Trstu, dne 29. oktobra 1906
ne
Napokon et les femmes. Napoleon, Bocapa.te, amnak Molinari, star 25 let iz Benetk, je sinoči napovedal vojsko dvema prostitutkama in jih už.gai s pomočjo brc, ugrizkov in klofut. Spravili so ga na Si Heleno v ulici TJgor.
Koledar In vreme. — Danes: Zenobij muć. — Jutri: Klavdij muč, — Temperatura včeraj ob '2. uri popoludne -f- 20° Cela. Vreme včeraj : lepo.
Vremenska napoved za Primorsko : — Oblačno spremenljivo. Hladni vetrovi. Temperatura mi!a. Semterja jutrnje megle.
Naše gledališče.
Kakor smo včeraj naznanili, vprizori Dramatično društvo v prihodnjih praznikih kar tri igre, in sicer v nedeljo popoludne „Mlinar in njegova hči", kakor popularne predstavo ob znatno znižanih cenah, zvečer pa Rossegerjevo ljudsko igro „Na sodni dan". V ponedeljek, na sv. Jušta dan, bo pa repriza Ohornove igre „Bratje sv. Bernarda".
Vprizoritev treh iger v dveh dneh je v raši gledališki zgodovini nekaj dosedsj nevi-djenega. Tak napor, ki dokazuje zmožnost in dobro voljo toliko vodstva kolikor igralcev, vzbuja ves rešpekt in zaslužuje pozornost" našega občinstva, ki mora biti ponosno na takem vzcvetu našega gledališča. Da isto ne nazaduje, marveč progresivno napreduje v dosedanji smeri, k temu prispevati je dolžnost in stvar časti vsakega zavednega Slovenca.
Glede predstav omenjamo še, da bosta toliko v igri ..Mlinar in njegova hči", kolikor „Na sodni dan" glavni vlogi v rokah g.e Danilove in g.a Verovška. Poskrbljeno je tudi za rove, krasne dekoracije.
Tržaška gledališča:
POLITEAMA ROSSETTI. O uspehu včerajšnje premijere Smaregliove opere „Istrska svatba" spregovorimo jutri. — Danes repriza.
FESJCE. Sinoči se ie otvorila opereina sezona Magnanijeve družbe. Vprizoritev Stras-sovega „Pomladnega diha" je potrdila slavno ime te operetne družbe, ki je na Italijanskem dvignila opereto na visok umetniški nivo. Drevi starozeana Lecocquova opereta „P o m p o n."
Društvene vesti.
PEVSKO DRUŠTVO „ZARJA" v Rojanu uprizori v nedeljo dne 1. novembra (na dan vseh Svetih) žalo-igro v petih dejanjih „Mlinar in njegova hči".
Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vstopnina 60 st., Sedeži 40 st. Predstava se vrši v dvorani rKonsumnega društva v Rojanu.
Glasbeno društvo „Trstu v Trstu. Z
ozirom na to, da se je priglasilo že nekaj učencev za klavirsko šolo in za tamburaški zbor, se prično že dne 1. novem- ; bra z rednim poukom obeh predmetov. — J Kdor želi pristopiti k društvenemu tambura-škemu zboru ali v klavirsko šolo se lahko prijavi pismeno ali ustmeno vsaki dan od 8—12 ure zjutraj in od 4—7 ure zvečer ali pa vsaki torek in petek od 8 ure in pol do 10 ure zvečer v prostorih Trž. podp. in bral. društva ulica Stadion št. 19 I nad. — Vse predmete podučuje društveni kapelnik H. O. Vogrič,
Telovadno društvo „Tržaški Sokol."
Vaditeljski zbor „Tržaškega Sokola" naznanja da priredi, v slučaju Slepega vremena, v nedeljo dne 1.! listopada t. 1. pešizlet v Ricmanje. Zhirališče pred Narodnim Domom. Odhod točno ob 2. uri pnp. — Na zdar !
„Čitalnica'4 pri sv. Jakobu opozarja p. j n. pevke in pevce na današnjo pevsko vaju. s Ker se prične z novim zborom, naj nihče ne manjka.
Vsprejemajo se nove pevske moči. V ne- ; deljo veliki plesni venček.
Nar. deSav. organizacija
Nocoi ob 8 uri v društvenih pr03torih se bo vršil sestanek vseh zaupnikov in odbornikov skupin radi nedsljskega ;
občnega zbora.
V nedeljo dne 1. novembra 1908 ob 10. uri predpoludne priredi „Narodna delavska organizacija" v dvorani Narodnega doma L redni občni zbor se sledečim dnevnim redom :
1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pre-gledovalcev računov. 5. Nadomostna volitev odbora 6. Slučajnosti.
Književnost in umetnos.
Slov. umet. klub. „Skala* v Trstu. V
včera šnji odborovi seji slov. umet. kluba . Skala" se je sklenilo prirediti klubovo bo-
žično razstavo, ki naj nudi občinstvu kakor PoJoviCfi, pruvi umetniški uMiek tako tudi priložnost _____ nabaviti si cb priliki bežičnih praznikov po
sk'aaiiča se odda. Naslov pove ..Ir.s. oddelek' Edinosti.	16?o
nizkih cecfch originale naših domač h un.etni-, ,
Išče se mlada učiteljica
kov. Podrobnejše porcčilo^prinesemo	P™	oJieIek
Vesti iz Goriške.
Morilec vipavskega dekana pomiloščen.
Na smrt obsojenega morilca vipavskega dekana Erjavca, Viktoria Pangerca, je cesar pomiiostil na dosmrtno ječo.
za deklico.
Narodni greh prŠ^VT^lj:
kovanem fotografskem ateljeju Antona J erkiča v Trstu zraven velike poste 5t. 10, v Gorici Gosposka ulica št. 7. — Svoji k svojicu !	1267
lip J I. vrste prodajam na drobno in debelo IvIClI po ugodni ceiJ v moji štacuni. Via Pe-tronio 2. — Ivan Počkaj, trgovec jestvin. 1711
Vnerfplin 11- oktobra L zgubila se je llgUCIJU lovska puška v rumeni usnjati torbi po poti iz Komna v Nabre/.ino. Kdor jo prinese Vincencu Vidorno v ulici Torre b'anca rit. 17, dobi 150 kron nagrade.	1712
proda se po ceni.Iščejo se kupci in krčmarji. Pojasnila daje Poreška klet (Cantina pareniina) na Opčinah št. 176.
Istrsko vino
Cevljarnica
Artura Umeka v Trstu, ulični Fabio Severo št, 9 B, sprejema popravljanja po zmernih cenah. _lf»79
Kraški teran
in belo vipavsko, prodaja Ančon Stare, Tr.-t. ul. San Lazzaro štev. 22, po 9G stotink liter, in belo 72 stot- Za gostilničaije in krčmarje dogovorne cene
lfo2
Pohištvo
rabljeno v jako dobrem stanu se proda po aizki ceni. Natančneje se izve v gostilni „pri stari breskvi" ulica Belvedere štev. 17.	1651
| Trst, ulica Pattgilana štev. 8. Trst
Znloja Salni. vina
Prodaja se zajamčeno pristno, nevo dalmatinsko vino lastnega pridelka iz Podstrane pri Spijetu. — Brezplačno na dum i>o sledečih - ceaah :	-
< "rno. po t»4 st. Opolo „ Ti,t
Belo viško po M>st. Istrsko . . „ 64
FilJ.laika (krčma) v ul. G. Rosslnl IO. I
Podmojster za premico
popolnoma zmožen slovenskega jezika, z dolgoletno prakso v predilstvu, natančen delavec,--
JST se išče za takojšen nastop.
Ponudbe s prepisi spričeval, starostjo in zahtevami naj se pošljejo pod „W. V. 2164" na naslov RUDOLF MOSSE, Dunaj L	-
Qtannvsnip Primerno maIa družina (3 OlOllUVGlIje osebe) v bližini velike vojašnice.
Prednost imajo stanovanja v novi	hiši, ali ona. katera imajo vpeljano vodo in plin.	Pogodba tudi za več let. Ponudbe pod „Tri osebeu	na Inseratni oddelek Edinosti.	1721
Pmiioio oblek, površnikov, paletote za moške nUUdja in dečke. Plačilo na obroke. Kost o r i s, ulica S. Giovanni 16, I.o, tik Restavracije „Cooperativa" ex Hacker.	1695
i
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš soprog in oče
TOMAŽ ČIAČ
sinoči ob 9. Tiri, po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši jutri 29. t. m. ob 4. popol iz hiše žalosti pri sv. Mar. Magd. spodnji št. 176.
TRST, 28. oktobra H»GS. IVANKA ČIAČ roj. KARIS, soproga. Fran, Anton, Josip, sinovi.	Marija, hči.
H. O. V0GRIC, kapelnik
TRST
ulica G. Boccaccio St. 9, I. nsd.
Podučuje klavir na domu in stanovanjih !
BOGOMIL PIN0
bivši urar v Setanl
ma ?voio Dcvt
m ur
v T3SSTU Vincenzo Belliri st. 13
oaaptL-tl cerkve »t.
vsakovrstne verižice po pravih to vat. cenah.
T jsfajbolja Dalmatin. vinaT
^ iamčeno pristna iz fiolnčnega otoka Visa ^ / navadna v sodih in fina namizna v buteljkah \
/ Cpolo, črno in belo sladko.
J S PECI J A LI1ETA :	pristna Kurtelaška i
/	v buteljkah. — tfamo pri	s
✓ JURAJ-u MAHASOVIĆ, TRST s
J ulica CMozza ste?. 17 urej s. Pirttnrtt) J
^Dostavljanje franko r.a dom. - Cene zmerne. - Svcji k svojim
DROGERIJA
Josip Zigon
nLCasr
FILUALKA NA PROŠEKU ST£V. !40
Izbor drog, barv. čopiče v, pokrsti* ps-rfumov, fin. milo — Zaloga minsralne voska za parketa, na mrzlo pripravljenega sirupa, tarnarinda, malino i ca itd. itd.
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi izvedeneo
TRST, Carlo Goldonijev trg štev,
Zastopnik tovarne kolesen ^ototoles i
Napeljava in zaloga električnih zronfkov. luči in prodaje gr»-mofoiioT, zonofocoT, in focografov. Zalog* priprav za točUi pivo Las-ina delavnica za popravljanje Siv. strojev, koles, motokoies tid
Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah. TELEFON štev. 1734.

" DCJ.CE " i
NAJBOLJŠA
namizna vina.!
Prodajam c.ijtiuej^e in .•aj.iicieto pristno vino, ml	litrov n.ijir« ] l>ri-r-
plačuo na uom /a j oiaiuezue litre a ponku^njo v orig. buteljtah 1 1. 6 stot. več, brez buteljke).
pristni viški opolo po 68 s». Cmo Dalmatinsko „ 65 ,, pristno viške belo „ 76 „ Is trski teran „ 56 „
Sprejmem poSiljatve [tri' pof;-; p povzetju) v stKlih ne mauje o»l it* ter račacain »od«; posebt-j] 24 ttc:;i.K manj pri litru.
Uzorci : za vsit posamezen uzore prosim, ua se posij'.1 25 Btotlnk v pc.i in znamkah.
Ob prilikah spomnite si- moje t-os;ate zaloge buteljk z Sumeeim vinom, siHd-kiin dezertuim in mediciualnim, kak r tudi z likerji id sirupi izvrstne frakovdi in po jako zmernih conah.
Preprodajalcem popust.
E. JURCEV
Trst, Acqucdotto št. 9.
Zaloga preizkušanega in pristnega
vina
Trgovina z manifaktumim blagom
Ant. Saiizin pok. Frana
TRST — ulica Barriera veccMa štev- 11
Velika izbera: Srajc za moške belih, barvanih in faštanjastih. Zimske maje, spodnje hlače, konfecijonirano blago za delavce; ovratnice, ovratniki. ■■ NAJNIZ JE CENE.
G. BORCIC — TRST.
Via Lazzaretto vecchio št 5.
Prodaja na debelo in v tranzitu, kakor tu li na dom v sodčkih, steklenicah in boteljkah.
— V dobroznani žganjarni —
FERDINAND PEČENKO
v ulici Wiramar štv. 1
dobijo se vedno
pristne pijače I. vrste, kakor n. i r. žganje, slivovec in brinjevec : :
kakor tudi mrzle pijače
frambois, tamarindi in šemade.
= Novo pogrebno podjetje
pisarna in prodajalna Uia Uincenzo BclUni št. 13.
Telefon Št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon St. 1402
Zaloga oprave ulica Massimo D' Azeglio št. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do naj elegantne j še vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor : kovinaste in lepo okrašene lesene
rakve; Čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da se ni bati konkurence.
Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo HENRIK STLBELJ in drujtU
fclsfilnirri ekslrakrom)
S. m ■ i — mi iTrm— '
?< I 3 K * p J h ^
mn:
Vv ^ n a sv^r
veru^^v

Zastopnik Altierto Tedeschi, Trst Corsoilll
Tovarne m delavnice pohištva in stavbenih izdelkov v SOLKANU pri - Gorici. ==
Laatan železolakl tir:
Gorica, drž. kolod., Solkan
Mizarska zadruga v Solkanu
ZALOGE: SOLKAN,
TRST, via Caserma 4
Osrednje ravnateljstvo.
ZALOGE:
REKA Via Pile 2 SPLiT.na novoj cbali
Brz.: ZADRUGA - Trst Telef. št. 1631 interurban Žage v Soteski (Bohinj)
Letna produkcija = K 1.000 000 =