260. številka XXIII. leto, 1890. Ithaja vsak dan mvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vatro-ogers ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., ih teden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta • gld. 30 kr., za jeden mesec, 1 gld K) kr. Za pošiljanje na dom tirana po 10 kr. za mesec po HO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oz nan i la plačuje se od četiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če «•, dvakrat, in po 4 kr., če bc trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopiai ae ne vračajo. — Uredništvo in up r a v ni 11 v o je v Gospodskih ulicah 6t. 1B. OpravniBtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Deželni zbor kranjski. (IX. seja, dne 11. novembra leta 189 0.) (Dalje.) Posl. baron S C h w e g e I porota o prošnji pre-paratorja F. Schulza za zvišanje plače in o proračunu muzejskega zaklada. Prvemu dovoli se do reorganizacije muzeja zvišana osebna doklada 350 gld. (za 200 več nego dozdaj, kar se ustavi na dotičnem mestu proračuna.) Pri proračunu naavetuje finančni odsek nekatere spremembe in nove izdatke za herbarij in druge stvari, tako da so skupna potrebščina kaže o6129 gl. (proti prvotno predlaganim 4879 gl.) pri pokritji pa ae donesek dež. zaklada zviša od 4G01 gld. na 5651 gld. tako se skupno pokritje, s 6129 gld. bilancira s potrebščino. Proračun se odobri v tej obliki. Finančni odsek izreka dalje svoje obžalovanje, da se reorganizacija muzeja še ni izvršila. Posl. dr. Tavčar omenja, da se je izdalo za nemško po Dežmanu sestavljeno knjigo 600 gld., a zastonj išče jednako slovensko knjigo, ki je za nas jednako važna, ker dež. muzej ne obiskujejo samo Nemci. Jednaka slovenska knjiga je potrebna, torej stavi resolucijo: Dež. odboru se naroči, da se ali Dežmanova knjiga (ki je prav dobro sestavljena) preloži na slovenski jezik ali pa napravi jednaka nova v slovenskem jeziku Omenja pa, da bi sa pač moralo gledati, da bode jezik Čist in pravilen, a ne tak, kakor se zdaj nabaja v muzejalnih poročilih. Poročevalec baron Schwegel se strinja s predlogom dr. Tavčarja, kateri se vsprejme. Istotako se odobri predlog o potrebi reorganizacije muzeja. Posl. baron Schvvegel poroča v imnnu fin. odseka o zgradbi dež. gledališča, katero uprašanje se je zavleklo tako na dolgo zaradi razprav, katere so se vršile o prostoru, na katerem je bilo postaviti novo gledališče. Obširnemu poročilu deželnega odbora povzamemo: Zgodovina teb pogajanj znana je iz zasedanj 1. 1888 in 1889 in dotični sklepov deželnega zbor«. Ker je bilo proti stavišči na Cea. Jožefa trgu mnogo ugovorov in se je ponudila dež. odboru prilika kupiti za staviščo jako pripraven prostor, to je Majerjevo vilo in vrt, sklonil je nakup, pod pogojem, če se bode posrečilo v to potrebna denarna sredstva pridobiti, ne da bi ae deželi novo breme naložilo. V to svrho se je obrnil do kranjske hranilnice in do mestuega magistrata s prošnjo, da prva podari prispevek 20.000 gld., drugi pa, da bi znesek obljubljenih 15.000 gld., ker odpade brezplačni odstop stavišča, na 30.000 gld. zvišal. Hranilnica je radodarno tudi v tem slučaji pospeševala občekoristni namen ter dovolila naprošeni doBpevek, za kar ji je deželni odbor izrekel najtoplejo zahvalo. Mestna občina pa ni ugodila proŠuji, ter občinski svet ni pritrdil nasvetu, da se dovoli naprošeni prispevek 30.000 gld., temveč ostane v veljavi prvotni sklep. Deželni odbor nazuanil je potem svojo zahvalo in da bode prispevek mestne občine v zmislu navedenega sklepa znašal 22.500 gld., a izrekel nado, da bode mestna občina vender glede na veliko važnost gledališča za stolno mesto vender še pozneje zvišala svoj prispevek. Ker je deželni odbor na svojo odgovornost nasproti sklepu deželnega zbora iz 1. 1889 kupil to stavišče, je treba, da vis. deželui zbor posledobno to odobri, kakor tudi zgradbo, ki se je že pričela in se je tvrdka Tonaies zavezala spraviti zgradbo do 1. nov. h. 1. pod streho. (To se pač ni zgodilo. Op. poročevalca.) Na vsak način pa se bode skrbelo, da se zgradba prihodnje leto tako pravočasno v vseh delih dovrši, da bode mogoče v jeseni 1. 1891. pričeti s predstavami. Po več nego 4letnem prestanku bode torej deželno stolno mesto imelo zopet gledalište, zavod, ki je v socijalnem in gospodarskem oziru tolikanj važen ; imelo bode lep in primeren, novodobnim zahtevam ustrezajoč Talijin hram. Poročevalec pravi takole: Finančni odsek popolnoma pritrjujoč nakupu novega stavbišča, katero zmatra za popolnoma pripravno, pritrjuje tudi nakupni svoti 35.000 gld. in predlaga, da se odobri. Istotako predlaga, da se za potrebno posojilo 100.000 gld. sme tudi dovoliti 41/a°/o obresti, če se ne doseže nižja obrestna visočina, ter, da ae za ta sklep pridobi najvišje potrjenje. Dalje naj se dovoli celotni kredit 11.700 gld. za razna nujna dela, katera v proračunu neso mogla biti ustavljena, to je za vodovodno napravo 1000 gld. za razliko v ceui mramornih stebrov 200, za različna popolnilua dela, katera zahteva vlada, 3000 gld., za razliko pri železnih konstrukcijah 2500 gid., za nekatere delavske mostove na odru v železji mesto v lesu razlika 2500 gld., za opravo odra in avtomatičnega aparata za ogenj 2500 gld., končno zahteva se Še 6300 gld. za umetniško irvršitev zgradbe, tako, da vsa vsota znaša 18.000 gld. za izredne nove potrebščine. Deželni odbor naj torej pri mestni občini nadaljuje pogajanja, da pridobi še manjkajočih 7500 gld. tudi naj naprosi še jedenkrat hranilnico za nov prispevek v pokritje gori navedenih izrednih troškov. Konečno naj deželni odbor izposluje pri vis. vladi, da postava od 1. 1886, s katero so se premeuile meje mej občino Šiško in meBtom Ljubljanskim, pridobi najvišje potrjenje. Vsi predlogi tin. odseka, kakor smo jih tu naveli, bili so pri glasovanji potrjeni. (Konec prih.) Pol i dični razgled. NoftrttiiJe dežele. V Ljubljani, 12. novembra. Deželni »bori* V Sleškem deželnem zboru je bila huda debata o predlogu, da se pomnoži Število deželnih odbornikov za jednega, katerega bode volil ves zbor. Nemci so stavili predlog ta le zategadel, da si zagotovo večino tudi za ta slučaj, ko bi zastopnik veleposestva potegnil s Slovani. Za svoj predlog zahtevali so nujnost, čemur so se upirali slovanski poslanci. Ker so veleposestniki potegnili z liberalci, bila je vsprejeta nujnost z dvema tretjinami glasov. Slovanska opozicija je na to ostavila dvorana, Nemci so pa v sprejeli nasvetovani predlog. Italijani v isterskem deželnem zboru volitve poslanca Mandiča zaradi tega ne razveljavijo, ker se boje novih volitev. Slovanski poslanci bi nekda vsi potem odložili mandate in vlada bi najbrž deželui zbor razpustila. Pri novih volitvah bi pa Italijani utegnili zgubiti precej mandatov. Češkonemška sprava. Ko nehajo zborovati deželni zbori, se snide v Pragi shod nemških zaupnikov, da se posvetuje kaj storiti, ker Cehi uečejo vsprejeti Dunajskih punktacij in so zlasti pri posvetovanji o preosnovi deželnega kulturnega soneta pokazali, da se več ne drže Dunajskih dogovorov. Pri tej priliki bodo se pa tudi posvetovali, ali naj se udeleže deželne razstave, ali pa ne. LISTEK. Med knjigami in ljudmi. (OeSki spisal Svutopluk Čecb, preložil I. Skalar ) II. (Dalje.) V tem uprle so se ji oči preko plota na cesto, zabliBnile so se veselo, in vse njeno telesce je močno zadrhtelo, kakor bi hotelo bliskoma, kakor skoči antilopa, švigniti naprej, kakor bi hotelo razprostreti ljubeznjivi roki. Vender premagalo je svojo ganjenost in samo njene žareče se oči kazale so nepremični pravec, kamor je v tem hipu težilo vse njeno bitje. Pogledal sera v ti smeri. Uzrl sem mračni obraz Karlov z nagubančenim čelom, s povešenim očesom, s stisnjenimi ustnicami, obraz Lakor temuo zastrto okno, za katerim slutiš neko nenavadno tajnost. Vzdramil se je iz mislij in pogledal na vrt. Uzrl jo je. Hipoma se je pa zjasnil njegov obraz: zdelo se je, da sem dosleden v primeri, kakor bi se temno zastrto okno najedenkrat na iztezaj od- prlo vsem solučnim žarkom, in kakor bi se v njem prikazala podoba tihe sreče. Srečanje kopernečih očij, nasmeh, lahek mahljaj z roko — hipno sem videl pred saboj v podobah obeh zakoncev prizor radostnega pozdrava, ki se je dan na dan nekoliko-krat ponavljal, vender doslej še ni izgubil ničesar svoje prvotne svežesti. Toda takoj so zopet ohlad-nele, potemuele moževe poteze. Prepoznal je mene. Zdelo ko mi je, da so se mu obrvi približale bolj druga drugi, nego so bile prej. A spoznal sem ob jednem, da se ponosni, vsakemu ižesu kljubujoči vrat vender nečemu uklanja — nečemu tako majhnemu in lahkemu, da bi se pod njim niti steblo cvetličino ne sklonilo — rožnemu brezpetniku vesele ženice! Izlet na otok je bil sklenen in ugovor napram mojemu pogoju, da preskrbim čoln, zaunrl je mlademu možu v oku in na ustnih, ko se je žena priliznjeno stisnila k njemu. Sklonil je glavo. Vse svoje in Jakobove sile sem moral upo-trebiti, da sem dobil do nedelje čoln, ki bi bil vsaj od daleč podoben onemu, s čimer sem hotel krasno rojakinjo iznenaditi. Najel sem za drage novce najlepšo izletno ladjico, s katero se je mestice ponašalo, in obesil sem okrog njenih bokov kite svežega cvetja, da bi zakril djodo obledelo barvo. Da, posrečilo se mi je najti ribarja Laba, sloko postavo s črnimi očmi in lasmi, katerega sem s pomočjo pisanega platna in širokih pentelj lahko spremenil v gondoljerja s semanjih podob krasne Venecije. V nedeljo o dogovorjeni uri čakal sem, kakor je bilo skleneuo, na bregu. Prekrasen dan je bil. Pred manoj na gladini jezera se je zibal nakičeni čoln pomakajoč zdaj na desni zdaj na levi svoje cvetne lance v prozorni vodi; v ospredji ladjice je stal ponosno vzravnan improvizovaoi gondoljer pod suho dlanjo radovedno v daljo zroč. Ta slikoviti stalež je imel čisto eetetiški namen, kajti najmanjega uzroka ni bilo, da bi gledal radi vremena. Gladko, zlato je ležalo jezero pred nami; divne podobe skal na okrog plale so v solnčnem žaru, in nad njimi modra, veličastna nebeška kupola, samo sem ter tija Bvešena kakor s pajčevino z lahkim, strganim oblačkom. Zrak je bil dišeč in svež; veličasten glas zvonov vznašal se je nad okolico. Nisem dolgo čakal. Kmalu sem zagledal na peščeni stezici od mesta prihajajočo dvojico. Ona je bila daues osobito jasno, veselo oblečena. Od rožnega čreveljca do umetnega metulja, ki je razpenjal nad njenimi rjavimi lasmi v cvetih slamni- Posvetovanja spravne komisije deželnega zbora jako počasi napredujejo. Huda debata se je bila unela pri posvetovanji, o čem bode imel sklepati zbor odposlancev deželnega kulturnega soveta. V vladni predlogi je, da se bod* mej drugim zbor posvetoval o stvareh, katere jej predloži poliedelski minister. Mladočebi pa s tem neso bili zadovoljni in so predlagali, ia se namesto jioljedelskega ministra v predlogo ustavi ceiki »ieželni minister. Vladni zastopnik se je izrekal proti temu, ker bi se v tem slučaji predloga ne mogla predložiti sankciji, ker ni češkega deželm ga ministra, temveč, so v Avstriji !e ministri s portfeljem in brez portfelja. Nazadnje ie komisija vsprejela posredovalni predlog, da se v predlogo namesto besed „poljedelski mi-niBter" postavi beseda „vlada". Mladočehi so napovedali svoj predlog kot votum manjšine. Vlada in Mladočehi. Dunajska vlada že računa s tem, da pri bodočih državnozboi skih volitvah pridobe Mladočehi lepo število mandatov. Oficijozna glasila že pišejo o tem in izražajo misel, da se vladi Miadočehov ni bati. Ko jedenkrat pridejo do vladne sklede, se bode ž njimi že dalo govoriti, kakor se je z Staročehi, katere so v ozadje porinili dr. Gregr in tovariši-Vladni listi so preverjeni, da bode dr. Gregr nadaljeval le dr, Kiegrn politiko, ko dobi vodstvo češkega naroda v rok*'. Jeli njih mnenje utemeljeno* videli bodemo po državnozborskih volitvah. Sicer je pa veliko vprašanje, bi si li dr. Gregr upal nastopiti to polzko pot, kajti takoj bi se proti njemu postavila tretja češka stranka z realisti. Ta stranka je sprva, kakor Mladočehi bila proti češkemu državnemu pravu, nedavno se je pa že izrekla za češko državno pravo in bi gotovo poskusila MladoČebe s pomočjo državnega prava izpodriniti, kakor so poslednji spodrinili Sturočehe, če bi le dr. Gregr in tovariši se izneverili češkemu državnopravnemu programu. Omejen je govorniške svobode. V vladni predlogi o zjcdmjenji predkrajev z Dunajem je tudi določba, da bodo smeli govornika, ki bi preveč razsajal v mestnem zboru in bi se ne menil za predsednikove opomine, izključiti za več sej. To določbo je jako dobro pobijal dr. Lueger in očital županu, da je vse škandale v mestnem zboru le on zakrivil s svojim strankarskim postopanjem. Župan je zagovarjal predlogo. Posebno se ;e pa odločno zanjo izrekel namestnik grof Kiel-mannsegg, ki se je pri tej priliki pokazni velikega nas rotnika protiaemitov. Očital jim je, da nespo-dobno postopajo v mestnem zboru in pretil celo, da hode viada razpustila mestni zbor, če bi se škandali ponavljali. Večina se je seveda izrekla za vladno predlogo in tako se bode omejila svoboda govora v Dunujskem mestnem zboru. Kiistijanskemu prebivalstvu se vlada pač ni jirikupila s svojimi iz-jnvami, ki nasprotujejo pravemu liberalizmu. Dunaj čani torej dobe" svoj „Mnulkorbgesetz". Državni zagovorniki v liusiji. Rusko pravosodno ministerstvo hoče nastaviti posebne zagovornike za itmete. Ti zagovorniki bodo plačani od države in bodo brezplačno v zadevah do 500 rubljev zagovarjali kmete pri sodiščih v civilnih in kazenskih zadevah, pa tudi pri administrativnih oblastvih. Še le v zadevah nad 500 rubljev bodo smeli računati po posebni tarifi Taka naprava bode jako koristna, ker kmetsko ljudstvo teško odvetnike plačuje. Naredil se bode pa s tem hkratu konec zakotnemu pisaštvu. Povišanje carine v Rusiji. Kmetijska komisija v ruskem ministerstvu notranjih zadev se je izrekla, da se poviša carina na kmetijske pridelke, poniža pa carino na kmetijske kovih barvena krila skladala se je njena obleka iz tako ljubeznjivih oblik in bnrev, da bi si najbolj pesniška krojaška pamet težko izmislila dražestnejšo pomladno obleko. In vender sem takoj spoznal, da muaeliuova pesem ni izBtrižena iz nobenega modnega lista, temveč, da jo je sestavil samo dober okus in srečna roka ljubeznive žene, ki je v nji nehote izrazila svoj značaj. Njen 80j)rog je bil oblečen v črno navadno obleko; dasi je vladala v njegovih potezah navadna resuoba; bilo je čelo ipak gladko in obrvi mirne. Vidno se je trudil, da prilagodi bvojo zunanjost okolnostim. Ko sta se približala, izmaknila mu je roko izpod pazduhe in pohitila naprej. Žugajoč mi s prstom klicala je od daleč : „Ah, tak je bil torej vaš pogoj? Nisem mislila, da ste tako lokavi. Izvedli ste del sporeda, katerega sem vam, nič zlega ne sluteč, prepustila, na tak način, da se moram uže naprej sramovati za ostalo." Odgovoril sem primerno. Občudovanje, kaker-šuo se je zrcalilo v njenem očesi, ko je motrila okrašeno ladijo in domišljavega gondoljera, ki je baš popolnoma nepotrebno pogreznil veslo v mirno vodo, prisililo me je na smeh. (Dalje prib.) stroje. Poslednje se je za potrebno spoznalo v ruski državi, da se bolj razširijo kmetijski stroji. Sibirska železnicam Da se bode gradila sibirska železnica, je že za gotovo skleneno, kakor se piše v „Kolnischo Zeitung" iz Peterburga Ta železnica bode ne le velike narodnogospodarske, temveč tudi veiike strategične važnosti, kajti ruska moč ob Tihem morji iu ob kitajski meji se bode potem jako po-vekšala. Rusija Še nema mnogo železnic, toda železnice njene ob meji so jako dobre. Rovi grški ministerski predsednik se posebno zanima za Makedonijo, kakor se je izrazil proti „Terapsovemu" dopisniku. Po njegovem mnenji bode ta pokrajina vsekako kedaj pripala Grški. Ta izjava nam marsikaj pojasni. Tu*li cerkveni spor je zdaj nam še umljiveji. Grki boje se za Makedonijo, zato pa hočejo vso pozornost nanjo obračati. Će se v tej deželi utrdi bolgarska cerkev, potem je za helenstvo izgubljena. To se pa mora vsekako preprečiti. Patrijarh bode na vso moč oviral razvoj bolgarske cerkve, Atenska vlada bode pa tudi vso pozornost obračala na Makedonijo in se ne bode toliko brigala za Krečane. Grkom Be pa utegne pri petiti, da jim Anglija izpred nosa vzame Kreto, ko bodo sami škilili v Makedonijo. JBJvrojtska kultura v Afriki. Slavni potovalec Stanley, ki je razkril doslej nepoznaue afriške pokrajine, povedal je časnikarjem nasproti tudi vse podrobnosti, zaradi katerih je bil major Bartelott ubit. Te podrobnosti bo take, da so z gnusom obračamo od takih razširjevalcev kulture. Bartelott hotel je otrovati nečaka Tippo-Tipa, ugriznil neko žensko v lice, nekega dečka brcnil tako silno, da je umrl, druzega dečka je dal bičati, dokler ni duše izdihnil. Druga taka zver, z imenom Jameson, plačal je po šest robcev za zaklanega dekleta in narisal prizore, ko so se dekleta klale. To ji' pač skrajna krutost in Angležem bi bolje pristojalo, da pometajo pred svojim pragom in se bavijo s krutostmi in v nebo kričečimi čini svojih rojakov, nego pa z razmerami mej kaznjenci in prognanci v Sibiriji, o katerih dosledno trosijo same laži v svet. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani, 11. novembra. Navzočuih je 26 odbornikov, predseduje župan GrasRelli, kateri se spominja s toplimi bo sedami umrlega mestnega odbornika Ničmana. Nadalje naznani župan zahvalo mesta Prage za dopo-slanih 500 gld. za preplavljence. Potem naznanja, da je došel dopis c. kr. vrhovnega poštnega vodstva na mestnega odbornika dr. Maj aro na pred log, naj bi se uveli na c kr pošti v Ljubljani dvojezični pečati. Poštnega vodstva dopis, katerega pre bere zapisnikar in kateri vzbuja pri nekaterih delih občno veselost, pri drugih pa^opravičen odločen odpor, pravi, da se bodo dvojezični poštni uradni pečati napravili kadar bodo obrabljeni sedanji nemški pečati in za uradni posel nesposobni. (Klici: Kdaj pa bode to ?) Mestni odbornik dr. M a j a r o n odločno izjavi, da s takim odgovorom c. kr poštnega vodstva v Trstu nikakor ni zadovoljen. (Občno pritrjevanje.) Kdaj pa se bodo ti zgolj nemški poštni pečati proglasili obrabljenimi ali v dveh, treh, ali v petih letih? Dr. Majaron nasvetuje, nujno naj se pošlje na c. kr. trgovinsko ministerstvo prošnja, da se takoj uvedo dvojezični pečati v Ljubljani pri poštnih uradih. — Nujnost se takoj j e dn o g 1 asn o prizna. Mestni odbornik Hribar naglasa, kako raz-žaljiv je dopis c. kr. poštnega vodstva v Trstu za avtonomni mestni zbor Ljubljanski. Po letu 1882. bilo je mnogo dvojezičnih pečatov, a pozneje so se morali umakniti čisto nemškim. (Klici: Ćujte ! Cujte!) Iz Zagorja, Št. Petra in Vrhnike pa bo se zahtevali od poštnega vodstva dvojezični pečati menda kot obrabljeni, da so se namestili z zgolj nemškimi. Mestni zbor nikakor ne more biti zadovoljen s takim odgovorom poštnega vodstva v Trstu, zaradi tega odločno podpira nujni predlog dr. Majarona o tej za narodno slovensko čast važni zadevi in ga prav gorko priporoča. Predlog dr. Majarona se jednoglasno V8prejme. Mestni odbornik dr. Tavčar nasvetuje v imenu pravnega in personalnega odseka o potrjenji kupnih pisem glede pekovskega posestva in nasvetuje, ker se je vsa zadeva že ponavljaje razpravljala v meBtnem zboru, naj se pritrdi kupu, katerega sta sklenila gg. Velkoverh in Perdan, naj se za skupljeno vsoto 3730 gld. nakupijo vrednoBtDi papirji in tako plodonosuo naloži ves denar v korist udeležencem te zadruge. Predlog se vsprejme. V imenu finančnega odseka poroča mestni odbornik dr. Stare o škuntrovanji mestne blagajnice dne 18. junija. Našlo se je vse v popolnem redu. kar naj zbor vzame na znanje. — (Se zgodi.) Mestni odbornik Ra v n i h a r poroča za finančni odsek jako podrobno in temeljito o računskih zaključkih občinskih za I. 188!). in dokazuje, da so isti jako povoljni. — (Pozneje jih priobčimo.) Mestni odbornik Hribar poprime o tej zadevi besedo in reče, da ga izvestje poročevalčevo jako veseli, kajti v nemških listih tukajšnjih in vnanjih se v jedno mer trosi laž, kako slabo je mestno gospodarstvo, odkar je narodno slovenska večina v mestnem zboru Ljubljanskem. Žalostno je, da so se jednaki glasovi slišali celo iz vrst narodnih odbornikov A danes konstatuje se jako izvrstno gospodarstvo mestnega zbora. Nič manj ko 52 550 gld. se je leta 1889 prihranilo, dasi se je izdalo pri novi ljudski šoli za 30.000 več, nego je bilo proračuojeno. Nikdar se še ni z mestnim premoženjem tako dobro gospodarilo, kot pod sedanjo narodno večino in prav nič se niso mestne finance na slabše obrnile. V manjših mestih, kakor v Gorici pobira se za mestne prispevke 32%, v Celji 32% v Mariboru 27% priklada od vseh direktnih davkov, dočim Ljubljansko stolno mesto pobira le 0% doklado na davke, 4% stanarino in 5% vodovodni donesek za stanarino, gotovo najlepši dokaz, da je mestno gospodarstvo sedanje narodne večine dosti boljše, nego kateregakoli prejšnjega zastopa. — Potem se računski zaključki odobre. (Daljo pri h.) Občni zbor c. kr. kmetijske družbe Kranjske. (Dalje.) Tajnik g. Pire poroča v imenu glavnega odbora ob ustanovitvi novih podružnic. Kot načelo naj velja: Vsak ud pripada v ono podružnico, v katere okoliši ima svoje redno bivališče. Udje sodnega okraja spadajo v podružnico, ki se imenuje po dotičnem okraji. V tistih okrajih, kjer dosedaj še ni podružnic, oskrbuje naj glavni odbor podruž-niška posla za ude tistega okraja toliko časa, da se podružnica ustanovi. Ako krajevne razmere zahtevajo, smejo se začasno iu po dovoljenji občnega zbora stalno ustanoviti še druge podružnice, ali le s tem pogojem, da imajo nove podružnice najmanj 20 udov in da tudi število udov že obstoječih po-družuic zaradi ustanovitve nove ne pade pod to število Vsled to organizacije bode vsega skupaj na Kranjskem trideset podružnic in mej njimi sedem novih, in sicer Škofjuloka, Tržič, Ljubljansko polje, Litija, Žužemberk, Črnomelj in Velike Lašče. Predlog se odobri. Tajnik g. Pire poroča v imenu glavnega odbora in nasvetuje: Ker bode sedaj z izvršitvijo nove ribarske postave mnogo posla, naj bi se pri c. kr. kmetijski družbi jednako konjereJBkemu odseku ustanovil ribarski odsek, v katerega bi naj se poklicali veščaki o ribarstvu. Nasvet se jednoglasuo odobri. Na vrsto pridejo sedaj predlogi podružnic, o katerih poroča tajnik g. Pire Da se prirede premovanja goved, stavijo na-sledne podružnice predloge. Ribniška: Glavni odbor izpoBluje naj, da se vrši I. 1891 premovanje goved v Ribnici; Mokrouoška: naj se 1. 1891 priredi premovanje goved v okrožji Mokronoške podružnice; Kos tanje viška: da se priredi premovanje prihodnje leto vtem kraji, in Novomeška: ob prodaji plemenskih bikov v Novem mestu naj se priredi tudi premovanje goved in naj se ob tem pre-movanji ne ozira samo na muricidolsko pleme, marveč na vsa plemena, naj se mesto velikih premij deli več malih in naj se tudi pismena priznanja dajo. Poročevalec g. Pire nasvetuje v imenu glavnega odbora, da se prepustijo ti predlogi glavnemu odboru, kateri bode na podlagi podpor, katere bode dobil v ta namen od deželnega zbora kranjskega in kmetijskega ministerstva, potrebno ukrenil. Gledal bode tudi na male premije, ker je uverjen, da je kmetovalec vesel, če le kaj malega dobi. Vodja g. Dolenec želi, naj bi bilo gotovo premovanje živine v Novem mestu, kajti zadnje je bilo I. 1876, in da bi se prej ko mogoče prodajala plemenska živina na Dolenjskem, kajti pozneje dolenjski kmet nema denarja, sedaj pa se že za kako lepo Živinče deuar dobi. Gospod Peruci predlaga, da bi se tudi kak j junec holandske pasme kupil, ker v Ljubljanski okolici ta pasma prav dobro uspeva. To ve iz svoje skušnje, ker je priredd dve kravi tega plemena in mora reči, da sta bili prav lepi in mlečni. Muriei-dolska živina našim krajem ne ugaja, ker razven lepe sive barve nema ničesar druzega na sebi Za trjeval je govorniku neki kmetovalec, da odkar je svojo domačo živino zamenil. z muricidolsko, ima pač mnogo sive barve, a mleka m1. Muricidolska goved je prva stopinja zboljšane panonske pasmo ter degenerira, ako nema dobre hribovske krme, katere ima na Štajerskem v izobilji. Govornik pravi, da bi imel Še nekaj opomniti. V dolžnost si šteje, da se v imenu barjanov deželnemu zboru, posebno pa prečastitemu g. deželnemu glavarju dr. Poklu karju za sklepe storjene za zboljšanje Ljubljanskega barja zaiHaljuje. Slavni vladi pa mora tudi hvalo izkazati, da je tako blagohotno te predloge podpirala. Ne bi o tem dalje govoril, ko bi se v tej zadevi neki pesimizem v inteligentnih celo merodajnih krogih ne pričel širiti, češ, vse to drago delo bode brez koristi, voda bode nastopala, kakor sedaj nastopa. A to ni tako, to govori brezmisel-nost. Vedeti je treba, da ni naše barje pred osuše vanjem nič vredno bilo, nihče ni hotel tega sveta, zastonj ne. A ko se je 1. 1782 prekop mej Gradom io Golovcem naredil, postala je polovica mlakuže seuožeti. Ko se je l. 1830. jez v Vo.lmatu podrl, kateri se je pa, žalibog, zopet vzdignil in prekop proti Selu naredil, cenil se je barskega Bveta čisti dohodek na 17.000 gld. Ko se je potem zopet odtok skozi mesto in Cesarski graben za 4 črevlje zniža), poskočilo je barje tobko v ceni, da plačuje na leto nad 30.000 gld. direktnega davka, to je že nekako 150.000 gld. čistega dohodka. Iz tega se izprevidi, da ne bode davkar za zboljšanjem barja teško korakal. Gotovo pa je, da dežela kranjska ne bode za malo svoto, katero jej bo treba za zboljšanje barja nakloniti, žalovala Govornik pravi, da Be druge dežele ža zboljšanje sveta jako zanimajo, tako na primer Švica, Bavarska, Pruska, Saksonska in posebno Francoska. Opomui samo na Švico, katera je imela regulovauje Siute pred seboj. Ni se prestrašila velikih troškov, katere je tilo rVeba skozi 50 iet v to izdajati, doseglo se je, kur se je nameravab?, dotični avet so je osušil. Končno prosi poslance, naj še dalje naklonjenosti Ljubljanskemu barju ne odtegnejo, naj bodo zagotovljeni, da jim bode narod zato hvaležen in da bode uspeh primeroma žrtvam velikansk. Potem se vsprejme predlog glavnega odbora. (Daljo prih.) DomaČe stvari. — (Višja slovenska d e k 1 i A k a S o 1 a v Ljubljani.) Mestni zbor Ljubljanski je po nasvetu poročevalca zjedinjenih odsekov finančnega in šolskega g. Valentinčič-a skoro jednoglasno sklenil v včerajšnji seji: 1.) Mesto Ljubljansko prevzame dar g. Josip. Gor up a. 2.) Obvezuje seustanoviti višjo dekliško šolo s slovenskim učnim jezikom proti temu, da za uzdržavanje te šole deželni zbor privoli 4000 gold. letne podpore in mestu prepusti bolniška poslopja s pripadajočim delom vrta, ter otvori to šolo takrat, kadar pride v posest g. Josipa G o r u p a darila; 3.) Mestnemu magistratu se naroča, da potrebno o tej zadevi ukrene. — (Grozno!) Včerajšnja „Tagespost" bila ie toli nesrečna, da je dobila v roke od mestnega urada v Gradci izdane služniške bukvice, ki imajo poleg nemškega tudi slovenski tekst. Ubogo tetko iz Stampfergasse začel je zbok te prikazni kar krč lomiti in vsa obnemogla toži, kako je mogoče, da se ka) tacega dogaja v mestu, čegar nemški značaj se vedno poudarja. Morda čas ni več daleč, — tako jadikuje tetka — da se bodemo kakor nekdaj, ali naj se piše „Graz" ali „Gnitz", prepirali o tem, ali se ima pisati „Graz od«r Gradec". Zares, grozno! — (Zabavni večer Pisateljskega društva) se odloži na prihodnji teden, ker so danes zvečer razne seje. — (O ruskem ca rje v iČ i) piše „Triester Zeitung", da je bil na svojem potovanji jako radodaren. Vse železnično oBebje in sploh vsak, kdor je imel pri tem potovanji kaj poBla, dobil je kako dragocenost za spomin ali pa deuarno darilo. Načelnik železnične postaje v Trstu, g. Mahorčič dobil je dragoceuo zlato uro z urezanim ruskim grbom in verižico, vozniki kočij, v katerih se je carjevič s spremstvom s kolodvora do Št. Andreja VOJOl — bilo jih je 7, — dobil je vsak po 20 gld. v zlatu. — (»Paraš t o s") za pokojnim stotnikom g. Pavlom PetriČićem bil je danes dopoludne ob 10. uri v tukajšnji protestantski cerkvi. Dasi to ni bilo posebej razglašeno, došlo je vender mnogo in odličnega občinstva k temu cerkvenemu opravilu, katero je bilo znamenito že zaradi tega, da se je v nemški cerkvi čula pravoslavna beseda božja. — (Umrl) je včeraj ob 11. uri dopoludne tukajšnji meščan in hišni posestnik Tomaž P i r n a t, 76 let star, na sv. Jakoba Trgu. Pokojnik je bil brumen mož, izredno blagega srca in je daroval precejšnje vsote za sirote Vincencijivi družbi. Bil je pa tudi zmirom neupogljiv narodnjak, in mnogokrat je naglašal, da brez slovenske narodnosti tudi katoliške vere ne bode. Blag spomin vrlemu možu ! Bodi mu zemlja lahka! — (Tukajšnji odbor uradniškega društva) vabi vse p. n. člane k mnogobrojni udeležbi zabavnega večera, katerega priredi društvo povodom petindvajsetletuiee uradniškega društva v soboto dne 15 t. m. ob 8. uri zvečer v hotela „Stadt Wienu novih prostorih. Pristop imajo tudi po članih upeljani prijatelji društva. — (Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaj i) ima v petek 14. t. m. točno ob osmih zvečer v „Hotel royal" I. Singer-strasse 3 mezzanin svoj občni zbor z že objavljenim dnevnim redom. Vabijo se poleg vseh udov, usta-novnikov etc. vsi Dunajski Slovonci kot dobro došli gostje. Po končanem zboru domača zabava. — (Glas iz občinstva.) Piše se nam: V vseh krogih Ljubljanskega prebivalstva pozdravil se je s posebnim veseljem sklep našega mestnega zbora, da se ima s 1. novembrom prepovedati predkupovauie. A danes 12. novembra je še vse pri starem na trgu, osobito „za vodo", kjer se prodaja kuretnina, zajci in druge za naše gospodinje važne stvari, tu oblastno gospodarijo branjevke, katerih nesramnost presega že vse meje in morajo raztogotiti vsacega, kdor početje gleda. Kakor jastrebi planejo te zašnofane ženske in trgajo kupcem iz rok že na pol prodano blago. To je že preveč, zato j>rosimo, da se temu odpomore, zato poudarjamo, da so najlepši sklepi oni, ki se točno izvršujejo. — (Okrajna bolniška bi a gaj na Ljubljanska) prejela je v dobi 15 mesecev 18983 gold. 83 Va kr-> izdala pa 17511 gold. 91 kr., turej je preostalo koncem oktobra meseca letos 1471 gold. 92 J/a kr. Troški razdelijo se tako-le: Izplačalo se je bolnikom 8079 gold. 18 kr., zdravnikom in za bolniško kontrolo 2840 gold. 6 kr., za zdravila in druga lečilna sredstva 1489 gold. 72 kr., oskrbovalnih troškov v deželni bolnici 1014 gold. 34 kr., pogrebščine 516 gold., upravnih troškov 3415 gold. Va kr., raznih troškov 100 gold. 35 kr. in povračil na prispevkih 57 gold. 25 7a kr. Iz statistike posnamemo, da je obolelo 932 moških in 145 ženskih udov, umrlo pa 29 moških in 6 ženskih udov. — (C in k r. djržavno vojno mi niste r-stvo) si namerava zagotoviti potrebnih 5600 zimskih plaht (kosov), 8500 letenskih odej in 7100 kavalerijskih konjskih plaht za leto 1891. po kakovosti in velikosti novih uzorcev leta 1889 , shranjenih pri monturnib upravnih zavodih potom splošne konkurencije. Ponudbe morajo najkasneje do 20. novembra 1890. 1. do 10. ure dopoludne uložene biti pri uložnem zapisniku državega vojnega roinisterstva. Podrobni pogoji in ponudbeni obrazci so na ogled tudi v pisarni trgovske in obrtniško zbornice v Ljubljani. Dobiti pa jih je tudi po 4 kr. tiskovno polo pri kornib (vojaškega komanda) intendancah. — (S Ptuja) se nam piše 11. novembra: Kakor je vsako leto pri nas običajno, praznovala se je tudi letos Martinova nedelja slovesno. Prostori v „Narodnem domu", bili so skorej vsi zasedeni najbolj odličnega društva. Opazili smo tudi nekaj dobro došlih tujcev. Pač bi bilo želeti, da bi se večkrat napravljali zabavni večeri, da se občinstvo bolj vzbuja za narodno našo stvar. Slišali smo lepo vrsto napitnic, katere bile so vse z navdušenjem vsprejete. Dalmatinec g. Croci, napijal je g. dr. Hrovatu, predsedniku društva. Gosp. Svet, krasnemu ženskemu spolu, v imenu narodnih dam, zahvaljeval se je g. dr. Cucek. G. Hočevar pozdravljal je vrlo in jako izvežbano pevsko društvo, in napijal slovanstvu. Gospodje pevci pa so krasno popevali, tako da nam je ta zabavni večer prehitro minol, in nam bode gotovo ostal vsem v prijaznem spominu. Slišali smo še več druzih nagovorov, mej katerimi gotovo najboljši zahvalo zasluži govor gosp. Sveta, ki se je spominjal družbe sv. Cirila in Metoda in v ta namen nabral lepo svoto 10 gold. — (Kat politično društvo v Konjicah) ima v nedeljo dne 16. novembra ob 3. uri popoludne svoj občni zbor s tem dnevnim redom : 1 ) Volitev novega odbora 2.) Govor o potrebi domače obrti v povzdigo narodnega blagostanja. 3.) Politični razgled in razni nasveti! Družbenike vabi odbor. — (Društvo „Sukoltt v Z ago rji za Savo) priredi prvi Sokolski večer dne 16. novembra t. I. v gostilni g. Medveda s sledečim vspore-dom : 1 ) Kegljanje na dobitke, traja od 3. ure popoludne do 7. ure zvečer. 2.) Komičen prizor. 3 ) Petje. 4) Pies. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. — (V Gradci) občili bo danes zjutraj morilca Rabil iz Ilza, ki je bil dne 20. Septembra obsojen na smrt in katerega cesar ni pomilost.il. — (Iz Žužemberka) javlja se uradnemu listu, da so pri Kunčah prav blizu hiš videli starega medveda. Prebivalci v Bodečem kamnu izpovedujejo, da je v obližji cela medvedja rodbina to je: medved, medvedka in dva mladiča- — (Razpisana) je na dvorazrednici v Kropi služba druzega učitelja. Plača 400 gld. in stanovanje. Telegram* „Slavenskom Narodu": Berolin 11. novembra. Cesar je dvakrat poklical dr. Kocha, da mu je poročal ob uspehih svojega zdravljenja sušice. Državni zbor bode nekda dobil predlogo, da dovoli 500.000 mark za gmotno podporo nadaljnih poskusov glede zdravljenja infekcijozuih bolezni j. Peterburg 11. novembra. V poučenih krogih se dvomi, da bi se bilo s francoskimi tvrdkami sklenilo 3°/° posojilo, kakor trdijo inozemski listi. Kolonj 11. novembra. „Kolnische Zei-tung" izvedela je iz Rima : Papež poklical je jezuitskega generala Anderledvja semkaj. Posvetovanje bode se nekda tikalo nio/nost',, da se jezuitje zopet pokličejo v Nemčijo. Rim 11. novembra. Papež je odredil, da „Moniteur de Rome" neha izhajati zaradi svoje pisave o Boulangerji. JLOndon 11« novembra. Danes zjutraj trčil je pn Tauntonu tovarni vlak z brzovla-vlakom. (Juje se, da je deset oseb mrtvih, osem ranjenih. London 11. novembra. Pri nezgoai pri Tauntonu uncl se je prvi vagon osebnega vlaka. Nemogoče je bilo rešiti ljudi izpod razbitih voz. Sest oseb je zgorelo. Berolin 12. novembri. Deželni zbor otvoril se je s prestolnim govorom, ki napoveduje celo vrsto zakonskih načrtov, mej drugim zakon o jednotnem prihodninskem davku. Državne finance so take, da ne treba nobene neposredne pomnožitve državnih dohodkov, a ne dopuščajo tudi nobenega znižanja. Prestolni govor napoveduje dalje zakon o ljudskem šolstvu, razširjenje državnih železnic. Razvoj delavskih razmer zahteva neprestano polno pozornost vlade. Pri prijaznih odnošajih z vsemi v nanj im i državami, kateri odnošaji so se tekom tega leta še bolj ojačili, sme cesar zanesljivo pričakovati, da se mir tudi nadalje ohrani. Razne vesti. * ( N a j g o r k e j š i kraj v E v r o p i) je Ma-laga, kjer je gorkejšo, nego v Alžiru. Najvišja vročina je 43 3° C, najnižja toplota tega kra|a je bila 0° in to v nenavudni hudi zimi 1885 leta. Srednja letna temperatura tega kraja je 19 1° C. srednja temperatura meseca avgusta pa 27 1° C Okrog Ma lage rastejo banane in njih sadje dozori ter tudi slo-dorna trstika uspeva v Malaški okolici, doČim skoro nikjer v severni Afriki no raste zaradi premajhne gorkote, * (B 1 a z n e c i v Angliji.) Število blaz-necev v angleških blaznicah se je zadnji čas podvojilo. Uzrok temu je največ pijanost. Tudi mnogo žensk zblazni vsled pijanosti. * (Goreč konj.) V Berolinu razpočila se je cestna petrolejska svetilka in užgala opravo nečemu konju. Niti kočijaž niti kdo drugi se ni upal približati nesrečni živali, ki je strašno skakala in bila okrog sebe. Še le, ko se je konj zgrudil na tla, so ogenj pogasili. Konj je bil tako opečen, da so ga morali poslati konjaču. * (Razredno loterijo) upeljali eo v Srbiji. Srečke se ž> tiskajo in bodo kmalu na prodaj. Prodajale «e bodo cele srećke, polovice, četrtinke iu ofininke. * (Največji barometer na svetu) je v stolpu Saint Jai\ues v Parizu Visok je 12]/a m. in popolnjen z barvano vodo, katero varuje lzhla-; i'nja sloj olja. ki je na njej. Ta barometer je namenjen za riiwj>e poskuse. * (Slepar No mi nar. ) Nedavno zaprli so v Zugu v Švici znanega kleparja Eduarda Nomi-narja, kateri je bil nekdaj vseučiliščui profesor v Ino/nostu, potem pa igral v visokih, zlasti finančnih krogih Dunajskih, veliko ulugo, ilokler ga neso zaprli in obsodili zaradi raznih sleparij). V Švico je letos prišel pod izmišljenim imenom Henrik de Ra vier iz Mihalvofalve na Ogerskem. OHleparil je več ofiob Ko so ga -zaprli, našli so pri njem njegovo maturno pptičevalo in tako izvedeli, kdo da je. * (Ribja moka) V Vardo-u na Švedskem so letos napravili tovarno, v kateri meljejo posušene ribe. Ta moka je jako ukusna in se da porabiti za razna jedila. * (Najem Ščino zaigral.) V Parizu je hišnik velike hiše pobral nedavno najemnino in v nadi, da jo podvoji ali potroji, pri dirkanji s stavami scaigral. Mnogoletna opnxovnii|n. Proti slabosti želodca in pomanjkanju »lasti do jedij, »ploh pri vseh želodčnih boleznih B6 pristni Moli-ovi „ S el d 1 i t z- p r a šk i u zelo odlikujejo od druzib sredstev, 8 svojim prebavljenje pospešujoči m iu želodce okrcpčujoćim ter kri čistečim uplivom. Cena škateljici 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar, e. in kr. dvorni založnik na Dunaj 1, Tuohlanben J*. V lekarnah po deželi zahtevaj vadno izrecno Moli-ove preparata 1 njega varstveno znamko in podpisom. 1 (65-16) m toj i I 5j Ai* \hv. leto ^iil. l.«»0; xa pol letu I gld.2.90; mm Četrt letu gldL 1.1». | J iS ' W *ii joi : 11. novembra. Prt Malici . Heiss, Beer, Bock Goldman, Knseror, Stern z Dunaja. — Maverhoter, Griinbiicbl iz Celovca. — Becbj ll Prage. — Gotzl /. iiledft. Pri Slomi : FZH. Piircker, Spinetti iz Gradca, — Rosanis, Miiller, Feistadtl z Dunaja. — Pavlovift iz Zagreba. Mnlly iz Tržič«. — Giovanovich iz Zadra. — Sehinigu iz Prage. Pri iti n( HJMke m eenarji : Kavčpik iz Kranja. — VVabitsch iz Ljutomera. Pri južnem kolodvoru: Klein z Reke. — Mu-rinšek iz Pulja. — Peris iz Jaške. — Asehwander iz Trata. — Schidlof l Dunaja. Umrli si? - SJaaa»l.j«i9ži: 10. novembra: Fran Siman, podobarjev sin, 21 dnij, Rožne ulice št. 21, za slabostjo. 11. novembra: Tomaž Pimat, hišni posestnik, 77 let, sv. Jakoba trg št. 8, za kapjo. Meteorologično poročilo. Q Cas opazovanja Stanje barometra v mm, 1 em-peratura Vetrovi Nlbo Moki ina v mm. 11. nov. 7. zjutraj 2. popoi. B, zvečer 780'6 mm. 7299 mm. 730-9 mm. 4*4n'C 7 4° C 1 8" C brezv. si. iah. hI zah. megla d. jas. megla 0-00 min. Srednja temperatura 45', za 0,1IJ pod norraalom. XD\ajQLA502m "borza dne 12. novembra t. 1. {Izvirno teUgrafično por; čilo.) včeraj — danei Papirna renta.....gld. 88 75 — gld. 88*76 Srebrna renta....., *8«5 — „ Hi 90 Zlata renta......, I07~$fi — „ 107*78 fS°/„ marčna rt-nta.....1<>1 40 — „ 101*60 Akcije narodu*! bank« . . „ i*8~» — — n L'84 Kreditne akcije.....n 308*85 — ,, 304 25 London........„ M5'80 -- „ 116-60 Srebro........„ — — — „ Napol.......... i* 14'/, — . M4 C. kr. cekini .... „ »49 — „ ;'47 Nemško marke.....„ I 6 75 — „ fiBlJ^1/« 4",0 državne srečke iz I. 18f>4 'J5 gld. 132 gld. — Rt, Državne srečke iz I 1H*>4 100 . 1S1 „ - , ngerska zlata renta 4°/n....... 102 „ 30 » Ogt-rska papirna renta 5°/0...... 99) g 60 „ Dunava ieg. srečke 5°/0 . . , 100 gld. 121 „ — „ Zemlj. obč. avstr. 4Vi"/0 zlat' «aat. listi . . 114 „ 50 „ Kreditne sivčke......100 gld. 181 „ — , Rudolfov,, srečke..... 10 „ 19 n — , Akcije anglo-avstr. banko . 120 „ 163 „ 5'J „ Traimvay-drufit. velj. 170 gld. a. v. . — „ — Zahvala. Ne/možni osobno se zahvaliti vsem onim, kateri so nam izrazili svoje sožalje povodom smrti našega nepozabnega -oproga, oairoma brata, gospoda c. in kr. topničarskega stotnika PAVLA PETRICIC-A zahvaljujemo se tem potom najsrčnojo vsem za došlo nam dokaze sočutja, za mnogobrojno udeležbo pri sprevodu In »a prekrasno vence, kot zadnji pozdrav preb agcinu pokojniku. i • Žalujoči sorodniki. Zahvala. Za razne prijave dobrodejnega sočutja zaradi izgubo prelj ubijene hčerke izrekava prisrčno hvalo, ravno tako se zahvaliva prijaznim nosilcem in svetilcem. (841) Brežice, dno 11. novembra 1890. Dr. Fran in Rozina Firbas. V najem se odda takoj iiiagaciii na dvorišči „Pri Itaci" v Šiški si. 14. Najemnina znaša 40 gld. na leto. (842) ♦ Denarna posojila posreduje oselmtn, lci Je morejo vrniti, na ukerpte ali dolžna pl«iuia9 — po zuiernili J ol(i*«'Klili, povraeljlva v malili obrokili. t Bančna agentura v Budimpešti. J I^a,rlsriaa.gr 13. (698—8) ♦ Vprašanjem naj so priložita dve marki za odgovor. Učenec 14—!♦> let star, slovenskega in nemškega jezika zmožen, VHpreJme «e takoj t prodajalnlco m mešanim blagom. — Kje? pove iz prijaznosti upravništvo »Slo-reMkega Naroda". (831—4) J. Gioiitiiii-jeva knjigarna in trgovina s papirjem irna na prodaj nastopne nove «tvari; Tanz-Albnm, \Viener, ^^i^'.jitSk" po pošti 1 gld. 80 kr. Tanz-AIbum, steirisehes, pK^l6!1^ 20 kr., po pošti l gld. 30 kr. ^ Schreiblailender ftir Advokaten und Mntsirn za ,t't<, I**91; - 1 gld. 10 kr., po pošti 11111(11 C i 20 kr. (836—1) Patent Sclireibunteriagskalender na dobrem pivneut kartonu, izdaja za pisarnice in salone, po l gld. 50 kr., pu poŠti 1 gld. 60 kr. Vflprejmem takoj v svoj« pisarno spretnega notarskega kandidata. Oni, ki so tudi v prepirnih rečeh izurjeni, imajo prednost. Iijirol XXa.iiM&, 838) e. kr. notar v Idriji. Razglas. Vsprejme se v službo občinski tajnik i letno plačo 400 gld. Prosilci, kateri zo zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, ulože naj proSnje z dokazi sposobnosti pri podpisanem županstvu tla Icoiien lega mesecu, v Ziipaiiwtvo v 1 *l;itiini dne 11. novembra 1890. (840—1) Anton Kovše. i ♦ X I ♦ i ♦ ♦ 1 ♦ I g :>«i i*«i olje iz kitovih jeter f m iia|ciNte|He, uajsvežejHe iu iiajuplivueJHe vrste niediciualiBo olje iz kitovllt jeler. Sliiropr<'\erjeuo ttredNtvo proti kašlju, zlasti pri plueiiili btdeznili, fikrolel|uili itd. Mata steklenica 50 kr., dvojna steklenica 0O kr. KergoiiMko l>orHeli-«>vo olje lz kltovlli Jeter v trioglatib steklenicah 1 gld. (793—-ti) Deželna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" Ludovika Grečel-na |^ v I -i i 111 ► lj ji ti i. na ^loHtuem (i-«^ii -i lužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je po neskončni modrosti Vsemogočnega naš preljub-Ijeni soprog, oziroma oče, tast in start oče, gospod TOMAŽ PIR. M A T hišni posestnik dne 11. novembra ob 3/410. uro dopobtdne, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, po dolgi bolezni, v 77. leta svojo dobe, mimo v Gospodu zaspal. Truplo predrazega pokojnika preneslo se bode dne 13. novembra ob 4. uri popoludue iz hiše št. 8 na sv. Jakoba trgu na mirodvor k sv. Krištofu in položilo v lastni grob. Sv. maše zadušnice darovale se bodo v mestni župnijski cerkvi pri sv. Jakobu. V miru počivaj! V* Ljubljani, dne 11. novembra 1890. Cecilija Kuveuik roj. Pirnut, .Marija rirnai roj. Itemšur. b6i. soproga. Izabela iu Janko Kavčnik. Ivan Kavcuik, c. kr. okr. sodišča pristav, zet. u n u k a. (839) -""vi* Izdaiatelj in odgovorni urednik: Drauotin liri bar. Razpis ustanov, Povodom praznovanja štiridesetletnice vladanja Nj. Velečastva ja Frana Josipa I. ustanovila je trgovska in obrtniška cesarja zbornica 8 ustanov po 25 gld. za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske. Te ustanove se s tem za leto 1890 razpisujejo. Prošnje naj se podpisani zbornici