številka 14 / 5. junij 1989 cena 7000 din en narod, ena država, en vodja SLOBODAN MLOŠEVIČ Montanistika 5 Program Anti-komunistične zveze 23 Dve izdaji mojih pogovorov 26 Sojenje komunistom 31 Film 38 Pas koji je voleo vozove? 42 Harem 44 Zahvala 48 Če to storis enkrat, si filozof. Če to storiš drugič, si perverznež! (Voltaire) K objavi Bavčarjevih »spominov« nas ni nagovoril ne Janez Stanovnik ne Igor Bavčar niti kakšna posvečena politična ambicija, še manj »maščevanje odboru« (zakaj neki?). Dvomim tudi, da nam jih je v nabiralnik podtaknila Udba. Mi butci naivni smo pa nasedli in skoraj raztreščili bolj sveto od svetega, kar Slovenci premoremo: politično altemativo z njeno sveto kravo na čelu. Odbor za varstvo človekovih pravic je na sredini skupni seji nenavadno natančno ocenil Tribunino zlohotno politično perverzijo in če jih ne bi spomnil, bi kmalu pozabili na temeljno politično kozlarijo, predajo neavtori-ziranega Bavčarjevega umotvora policiji. Kot otrok, ki razbije šipo in pravi, da je kriva žoga. Drugo dejanje. Prepoved Tribune na zahtevo Igorja Bavčarja zaradi »pi-ratstva Tribuninih urednikov« (Večer, 29. maj 1989). Filozofija preraste v perverznost. Mediji poskrbijo za reklamo, nekaj srečnežev, ki se dokop-ljejo do Tribune v ponedeljek med 9. in 15. uro, ko je bila še legalni »hot stuff« pa za kopije, ki potujejo iz roke v roko hitreje, kot bi neprepovedana Tribuna. Prepoved je zgolj še formalnost, če ne že slabo doskočen salto-mortale Bavčarjevega naskoka v prvo politično ligo. Tretje dejanje. Mat v treh potezah ali objava skalpiranih, pardon - avtori-ziranih tekstov v Mladini, uradnem glasilu »dostojanstvenega, toda odloč-nega«. Komaj verjamem, da je narod zadovoljen z degradacijo, ki mu jo je tokrat serviral Igor B. z avtorizacijo dokumenta, ki ga je v njegovi »pur« verziji smela uživati le neka elita po kalupu že znanega akterja. Kako absurdno kratka je pot od filozofije do kozlarije! In, ali po treh ponesrečenih preizkusih ni čas za zamenjavo »teze«? Ponesrečenim interpretom pa v vednost: Tribuna svojega odnosa do četverice in procesa ni v ničemer spremenila, tudi do Odbora ne, le čas za »maskenbal« so slabo izbrali in morda je tudi podlaga za odskočno desko izbrana nekoliko narobe. Morda Vas pa »integralna« verzija le doseže. Jaz Vam to od srca privoš-čim! V Ljubljani, 1. junija 1989 Vaš Hamfri Bogart P. S.: Prosim Vas, ne nasedajte nesramnim govoricam, da je že prevečkrat omenjeni gospod dobil od Mladine za objavo »dokumenta Odbora za varstvo človekovih pravic« (Deio, 18. maja 1989) renault 19. Bo še kdo rekel, da smo si to izmislili mi, grešni kozli slovenske pomladi. TRIBUNA jc glasilo UK ZSMS Ljubljana - Ti*k: Tinkarna Ljudske pravicc - LJfBU ANA - Na*lo\: Kcrsnikova 4 Ljubljana. tcl.: (Obl) MV-4% - V urcdniStvu dcžunimo vsuk dchivnik micJ 10, \n 11. uro - Olavni urcdtiik: Karli Erdlen - Od^oNorni urcdnik: Totni Drozg - Lcktorica: KliiK Nivcs - Naslov-nica 14 Stcvilkc: totogratlja - Joco Znklar*ič. montaža - utvdniitvo in soiicknvi - Izhajamo vsakih Stirinajst tlni - Trcnutna ccna: 7000 din (cn Jožok in ic malo) OproSčcno tcmcljncga davka za promct po sklcpu št, 421-170/22 I. IV} - Naslcdnja štcvilka izidc l". julija ^ . PISMA IVU ZAJDELI Ivan Jan, Partizanska 10/c, 64000 Kranj Ivu Žajdeli - pozdrav, (čeprav pozno) (ob naštevanju »smešnosti«), saj ste me tudi vi pozdravili! Všeč mi je tudi, da ste mi poslali neposredno tisto pisanje. Toda, če bi bilo le-to in tako natolcevano, vam prav gotovo ne bi odgovoril. Datirano z istim dnem kot vaše (18. 4. 89) me je s podobno vsebino razveselil tudi J. Mar-kež. A vajino pisanje je tako podobno. kot bi ga pisal isti človek, zato ne morem odgnati različnih sumov. Kot bi ju pisali voditelji »Zveze društev slovenskega proti-komunističnega društva« v Torontu (DSPB - glej njihove prispevke v koledar-jih celovške Mohorjeve družbe - in dru-god). In ker na vsa dogajanja pri nas gle-date s takega, povsem nasprotnega zor-nega kota, vas čisto razumem, dasiravno opletate z jezikom izobraženca in z ra-zlično napaberkovanostjo vse od mene, do Ceneta Tovornika, Vinka Levsteka do To-neta Kebeta. Kaže, da ste strašen pravičnik, ki pa kaj hitro besedovanje o zgodovinopisju pre-nese na današnjo politiko in tako prejudi-cira vse tako, kakor mu ustreza. Toda - jaz se ukvarjam predvsem z medvojnimi zade-vami in vedno bolj ugotavljam, da so v zgodovinopisju res »osupljive vrzeli«, s čemer se z vami strinjam, samo seveda z drugačnega zornega kota. kakršnega mi vsiljujete vi. Pisma in nastopanja kakršna so vaša ali Markeševa me na osupljiv način hočejo prestrašiti in iz njih kar štrli želja po tem, da bi nehal pisati in raziskovati. Vse kar pišem, je dokumentirano, brez »izmi-šljotin«. Čeprav je vaše pisanje bolj zmerjanje, provociranje in hkrati prvošolsko poučeva-nje, se vendarle oglašam kajti vsi znaki ne vem kolikokrat že kažejo na to, da gre za opravek s človekom, ki ob kakršnemkoli pisanju o belogardizmu, domobrancih, o narodni izdaji ali o medvojnem delova-nju škofa dr. Rožmana in njegovega kroga, ki ponori tako, kakor bik, ki ga dražijo z rdečo barvo! Ne vem - ali pa - zakaj ste taki, tako nestrpni? Jaz vendar ne morem in ne bom raziskoval vsega. pa če še tako naštevate, kaj vse mi morate še in Še dopovedovati. Saj bi pisal tudi o pobi-janju domobrancev, pa o dachauskih pro-cesih, a o tem morajo pisati tisti, ki zadeve poznajo globlje. To je že povojni čas. Nič mi ne gre za propagando, temveč za bi-stvo: kdo je bojeval boj proti okupatorju in kdo je raje šel z njim proti OF in partiza-nom češ, raje tako, kot z boljševiškimi komunisti, ki partizanstvo vodijo! O tem bojevanju pri vas ni zaslediti besede. tem-več vse druge, sicer hude zadeve, vendar stranske, kot... no ja, ne da se mi pojas-njevati. Ob tem vas prosim, če še enkrat prebe-rete tisto moje v Delu. Ali sem koga osebno užalil ali ozmerjal, ali pa sem raz-mišljal in spraševal o načelnosti? Vi delate drugače in me napadate osebno. V krat-kem pisemcu me kar trikrat opozarjate, naj »ne bom smešen«. To pa sem v nekih krogih že slišal - vaših, čeprav ste član (nisem si zapomnil katere) humanistične organizacije, govoreč o človečanskih pra-vicah. In tak, kakršen ste, vam ni težko zapisati, da jaz »z enostranostjo podaljšu-jem duha državljanske vojne...« In zadaj jaz vzklikam: zaboga! Bodiva resnejša in nehajte pisati s stališča, kot da je bila pri nas le državljanska vojna itd. - a ne predv-sem NOB! To vam pa ne diši! Seveda pa obljubljam, da bom pisal (in sem že) o temnih straneh v partizanstvu. Pri vsem tem posegate v arzenale A. B.. ki je o meni pisal in širil strašne izmišljotine, kar vam zdaj prihaja prav. Zelo nizko ste šli! Le kaj se vam je zgodilo v družini, le kaj se podi po vaši glavi? Prav rad bi - ne glede na žalitve-govoril z vami in vam po-kazal vrsto dokumentov. Dotlej pa vam priporočam, da preberete - če ste že, še enkrat - FerenČevo knjigo »Nacistična raz-narodovalna politika v Sloveniji v letih 1941-45«, pa od Š. Podbevšek »Sveti Urh« - pa še kaj. A da je bil ustanovni sestanek OF (sprva Protiimp. fronta) 26. aprila 41. vem dlje kot vi. Glede Stalina in njegovega nasilja drži, a glede propagande je bilo drugače. O tem morda Še osebno, ker si ne predstavljate teh dogajanj pred vojno. Mo-ram nehati in prilagam nekaj različnih ko- PU- IVAN JAN TOVARIŠU IVANU JANU Ivan Jan zapiše takoj na začetku katego-rično trditev, ki jo sicer uporablja klasični partizanski publicizem po slovenskem ča-sopisju, »da je največ zla in irtev povzro-čilo izdajstvo (osebno, narodno ali kakšno drugo)«. Pravzaprav se srečujemo s klasičnim problemom, ko resnejši zgodovinarji ali zasebni analitiki, ki poznajo problematiko tudi s kakšne druge plati. enostavno vsa ta leta niso reagirali na vso to poplavo tek-stov, ki so imeli izključno tendenciozno propagandne namene. V polemike se niso spuščali zaradi oportunizma, nekaj pa za-radi psihološko nemogoče situacije, ko se ti ne zdi vredno, da bi odgovarjal na take in drugačne pristranosti. S pristranostmi pa vemo, kako je - prej ali slej so netočno-sti oziroma izmišljotine. Učinki in rezultati stanja, ko se ni odgovarjalo na te tekste, so porazni. Indoktrinacija je strahotna, tako da celo pri sposobnejših slovenskih pozna-valcih, analitikih vsega, kar se dogaja okrog nas, pušča osupljive vrzeli. Zadnji tak tipičen primer tega »pojava« je Mladi-nino pisanje o Vinku Levstiku (ne pa Lev-steku, s čimer se tako zagnano ukvarja Tone Kebe v Nedeljskem dnevniku), češ, kaj pa če je na osnovi »čudnih« okoliščin, ki ga obdajajo, sodelavec SDV. Rezultati paranoje, indoktrinacije, nekaj pa celo, vsaj pri Janši in Bavčarju, špekulacij. Na drugi strani pa se še vedno znova srečujemo s t. i. »rdečimi konstrukti«. Če navedem le najnovejše: podlistek I. Jana »Odstrte zavese« v Delu od 8. 12. 88 do 14. 1. 89, ter umotvori, ki jih na svojih straneh vztrajno objavlja uredništvo Ne-deljskega dnevnika, ne da bi dalo možnost do besede tudi drugi, prizadeti, strani: naj-prej Cene Tovornik 5. 2. s tekstom »Do-mobranski kaplar razlaga zgodovino«, nato pa še 19. 2. isti avtor s tekstom »Drugi obraz poročnlka Levčka«. Za To-vornikom se sedaj srečujemo še s Tonetom Kebetom: »Moja legitimacija je revolver!« (19. 3.) ter »Poročnik v pavjem perju« (26. 3.), kjer Kebe odkriva izredno pomembne podatke o tem, da Levstik sploh ni to, ampak je Levstek, in da sploh ni bil domo-branski poročnik, ampak le kaplar. Ko piše Ivan Jan o tem, »da je največ zla in irtev povzročilo izdajstvo (osebno, na-rodno in kakšno drugo)«, ter da »tega izhodišča - namreč tega, da je tu in tam pač padel Slovenec - ne moremo in ne smemo izrabljati za zamegljevanje meje med zlo-činci, okupatorjevimi sodetavci in njiho-vimi Irtvami, ki so branile narodno svo-bodo«, torej, ko vse te uničujoče sintagme kar tako vrže na papir, stori celo vrsto nasprotujočih si tendencioznih izpeljav, pa čeprav na drugem mestu izjavlja, da mu »ni všeč delitev irtev na dobre in slabe«. Z ugotovitvami. ki v njegovem kratkem tekstu kar nekajkrat nasprotujejo ena drugi, se vidi, da se Jan v tej »novi« situ-aciji »dodatnih kriterijev«, kot pravi. nika-kor ne more znajti. Rad bi šel v korak z »dodatnimi kriteriji«, ob tem pa ne more iz svojih miselnih shem agitpropovske pu-blicistike, ki je do nedavnega obvladovala še popoln medijski monopol nad resnico. Ker Jan že toliko in s tako lahkoto go-vori o »izdajstvih«, »zločincih«, »sodelav-cih okupatorja in njihovih žrtvah«, mu je enkrat že potrebno povedati ter nato, če bo potrebno, ponavljati še naprej, da so te uničujoče kategorije: prvič, izredno rela-tivne, odvisno pač s kakšno tendenco ho-češnekoga onemogočiti, sebe pa povzdig-niti; ter drugič, protirevolucija se je začela, razplamtevala ter nato temeljila na točno določenih lastnostih ter početjih komuni-stov. Vsi tisti, ki so do leta 1941 brali takrat najbolj brana slovenska Časopisa Slovenca in Jutro, so vedeli o naravi ko-munizma ter Stalinovih čistkah, ki iz tega komunizma izhajajo, prav vse. Leta 1941 se je začel ter razplamtel krvavi vosovski teror, KP pa je preko OF izdala zahtevo, da se izven OF ne sme organizirati proti okupatorju nobena politična skupina - monopol nad NOB ter nastavek za revo-lucijo, oziroma državljansko vojno. Na tri, v tistih časih uničujoča dejstva (predvsem še na vosovski terorizem ter »vojvodsko« pustošenje), res ni bilo mogoče reagirati drugače kot samoobrambno - z vaškimi stražami. Bučar v Usodnih odločitvah na moje veliko presenečenje celo piše, da leta 1941 Slovenci niso kaj prida vedeli o dogajanjih v Sovjetski zvezi. Vse, ki to trdijo, ne vem na osnovi česar, sicer (retorično vpraša- PISMA nje?), pozivam, naj prelistajo samo Slo-venca in Jutro iz 30-ih let ali pa vzamejo v roke knjigo Marka Jenšterleta Pogledi na Sovjetsko zvezo, ki je pred leti izšla pri založbi Krt. Začetki oziroma vzroki državljanske vojne na Slovenskem, so ključni elementi za vsakega resnega pisca o kakršnikoli medvojni situaciji. Prav o absolutnem za-molčevanju teh treh naštetih korenin, po-dobnih pa je še več (naštel sem morda le bistvene) lahko vsak poljubno govoriči kot o »sodelovanju z okupatorjem«, »narod-nem izdajstvu«, pa tudi o »zločinstvih«. Pri vprašanju »zločinstva« je stvar že brez ti-stih začetnih, vzročnih elementov razteg-ljiva na vse, ki so pač kakorkoli mučili in pobijali. Jasno pa je, da o »zločinih« in »zločincih« ve veliko več povedati »zmagu-joča« stran, ki ima pod sabo vse medije ter propagando, poražena pa do besede ne more priti. Na pisanju »zločinov« na-sprotne strani se zakrivajo lastni. Če jih je pri drugi strani premalo, si ob teh medij-skih monopolih oziroma monopolih nad »resnico«, res ni težko izmisliti, skonstru-irati ali potencirati novih. Jan se ob ugotovitvah okrogle mize o žr-tvah vojne z velikim začudenjem sprašuje, če »naj razume« vse, kar je bilo tam izreče-nega, npr. »da ne botno več pisali o izdaj-stvih in nasilju belogardistov in domobran-cev«. Še ne vem kolikokrat se bo Janu moralo javno povedati: Ja, še naprej pi-šimo o »izdajstvih in nasilju belogardistov in domobrancev«, če vse to seveda obstaja. Kajti početje, ki ga Jan imenuje s temi in podobnimi sintagmami, je v nekem real-nem zgodovinskem okviru izredno rela-tivna zadeva. Prav zato na drugi strani pišemo tudi o nasilju in zločinih vosovcev in partizanov! Zapisal bom še drugače, Janu osebno morda bolj razumljivo. Ce že tako vztraja na izključnem »izdajstvu in nasilju« druge strani, naj piše, vedno znova naj piše še o tem, kako je bilo z mučenji in nasilju v njihovih, partizan-skih vrstah. Danes je namreč povsem jasno ob vsem včdenju o medvojnih tragičnih dogodkih, da partizanski pisci toliko pišejo o »zločinih« na drugi strani predvsem zato, da tako lažje zakrijejo lastne ter »opravi-čijo« privilegije, ki jih imajo. Kolikor mi je znano, Jan sicer zelo rad ljudi nasprotnega mnenja preganja po sodiščih, vendar javni nastop je pač javni nastop. Tvegan je in hkrati prav zato odgovoren, zato naj Ivan Jan pove, kaj več o pošastnem mučenju ter usmrtitvi Petra Stareta. Pa ne samo tega, kaj da je Stare bil, ampak to, kako so ga mučili in usmrtili. Prav neverjetno pa je Janovo vprašanje, če »je mogoče, da bi t. im. ,sprava' kaj omilila, kaj spremenila?« Naj zapišem še enkrat, kar sem že in bom moral še neštetokrat. Zame pojem »narodna sprava« pomeni predvsem de-monopolizacijo zgodovinske resnice, deta-buizacijo t. im. emigrantske literature ter njihovih življenjskih situacij po 45 letih, kakor tudi civiliziran pokop vseh mrtvih, vseh žrtev državljanske vojne ter okupacije na Slovenskem. Jan govori tudi, šicer preko besed razpravljalca na okrogli mizi, o »oživljanju duha državljanske vojne«. Tega duha ni potrebno oživ'jati, saj že najmanj 48 let pustoši po tej deželi z vsemi svojimi prvinami in še posebej zaradi tega tragičnega dejstva je narodna sprava nujno dejstvo, ki ga zahtevamo tudi mladi. Naj Janu še prišepnem, da OF ni bila ustanovljena 27. 4. 1941, kot piše v Go-renjskem glasu (7. 3. 89). Ljubljana, 18. 3. 1989. IVO ŽAJDELA Ljubljana KASTRAT ALI EKSTRAKT Menim, da je bila objava »Mojih pogo-vorov« Igorja Bavčarja nujna in neizo-gibna, vendar ne odobravam časa ter na-čina objave. Do objave je prišlo dosti prepozno in še to le zaradi piratskega natisa v Dnevniku, Tribuni in Borbi! Pa še tedaj je bila v Mla-dini objavljena le prečiščena verzija. Toda to je kastrirana verzija - pa veste zakaj? Tip, ki je kastriran - evnuh - je še vedno človek, ampak spolni nagon mu je šel. Točno tako je s tem tekstom. Osebno sem prepričan o politični nuji prikaza pogovo-rov Odbora z visoko politiko SR Slovenije, čeprav lahko le ugibam o popolnosti Bav-čarjevega sporočila. Objava je bila nujna. Pa ne le zaradi škandala, ki ga je sprožil Stanovnik s svojo »hudobno« reakcijo. Javnost se je že dosti prej spraševala, zakaj Bavčar skriva politični dialog (monolog?) z režimom. Odbor ni z njim dosegel niče-sar. Pomisleki in upi, ki so jih vzbudila ta dogovarjanja, pa so morda škodili učinko-vitosti Odbora. Priznam pa, da je dober občutek sedeti pri Stanovniku. Tudi, ko smo mi sedeli tam - ielel je, da bi predsed-stvo UK omililo eno svojih akcij - sern se počutil pomembnega. Slovenska politika se v veliki meri raz-vija v medijski temi. Tudi sedaj objavljeni zapiski odbora so bili namenjeni sprva le za strogo interno uporabo. Zakaj je tako? Vprašanje je preraslo že v nerazumevanje, in ne le pri meni. Sploh, ko se je zvedelo, da je Bavčar delil zapiske tudi drugim ose-bam, ki še zdaleč niso člani kolegija Od-bora. Zame ne igra vloge to, kdo je tov. Čelik, ampak le dejstvo, da je dogodek z njim potrdil, da poročilo ni ostalo v ok-viru kolegija. Še vedno sem prepričan, da si po vsej podpori, ki jo je Bavčar dobil od alternativne scene (tudi UK!) in javnosti, alternativci in člani Odbora (tudi Tribuna je eden od članov Odbora) zaslužimo vsaj toliko zaupanja kot Šef policije in njegovi zaupniki. ALEX PEČNIK DragiTRIBUNAši! Podpiram Vašo odločitev za objavo Bavčarjevih »MOJIH POGOVOROV«. Zato sem seveda toliko bolj razočaran, ker te odločitve ne podpira tudi Igor Bavčar. Kot zavedni demokrat bi moral te zapiske ponuditi TRIBUNI v objavo pravzaprav on sam. Če je Bavčarjev argument ta. da je s TRIBUNINO objavo njegovih pogovo-rov kršena njegova zasebnost, to še ne pomeni, da je s tožbo za zaplembo TRI-BUNE Igor Bavčar že vzpostavil civilno družbo. Vsekakor se ne Bavčarju s svobode, ne Janši v NEDELJSKEM DNEVNIKU ni posrečilo narediti »afere Stanovnik«. Sta-novnik je nastopal polovičarsko tudi v jav-nosti in Bavčar nam v svojih pogovorih Iahko razkrije samo to, da tako misli tudi privatno. Razkrije pa lahko tudi intimne in zakulisne razloge za Stanovnikovo pozi-cijo, ki je pač takšna, kakršna je. Če naj bi bila s TRIBUNINO objavo Bavčarjevih zapisov o pogovorih ogrožena Igorjeva in-timna sfera, potem je Bavčar to isto storil Stanovniku na precej bolj problematičen način, ko je te zapiske dostavil šefu Ijub-ljanske policije. Bavčarjeva »velika gesta« je zelo MAJHNA politika. Zakaj naj bi imela do teh zapiskov pravico in pristop SAMO policija, javnost pa ne? Victor LASZLO, Casablanca SPOSTOVANI GOSPOD MARKOVIČ, Pošiljava vam odprto pismo v imenu Koordinacije slovenskih ekoloških skupin. Naš namen je med drugim tudi ekološko osveščanje javnosti in podpiranje pozitiv-nih trendov, ki se navezujejo na ekologijo. Dejstvo, da je industrija razvitejših de-lov države pod pritiskom ekološko osveš-čene javnosti vse bolj prisiljena uvajati či-stejše tehnologije, ki zmanjšujejo polucij-sko obremenitev okolja, ima v nekaterih primerih za posledico višjo ceno produk-tov, zaradi vkalkulacije stroškov sanacije. Take primere lahko najdemo tako v Slove-niji kot tudi na Hrvaškem, v Vojvodijn> Srbiji... Ta cena se v nekaterih primerih pozna na zelo različnem spektru proizvo-dov od agrarnih produktov preko galvan, kemične industrije, težke industrije... in celo energetike. Da navedeva za primer: republiška sani-tarna inšpekcija je naredila pozitivno po-tezo s tem, da je določila rok za očiščenje dimnih plinov, ki predstavljajo veliko po-lucijsko obremenitev za gozdove... Za-radi tega bo cena kilovatne ure proizve-dene v omenjenih energetskih objektih verjetno dražja. To dejstvo se že manife-stira v primeru tovarne aluminija Kidri-čevo. Tovarna aiuminija Kidričevo se je namreč odločila za predčasen ukrep in pri-Čela kupovati električno energijo iz SR Srbije, ki takega ukrepa o namestitvi fil-trov še ni uvedla. Spremenjeni energetski plani Slovenije, ki vključujejo varovanje okolja, pa s tem in tudi zaradi pomanjka-nja drugih ukrepov posredno silijo v ne-upoštevanje ekoloških poti razvoja tudi PISMA druge. Slovenija bo tako lahko zaradi ne-efektivnosti zvezne vlade posredno polu-cijsko obremenjevala okolja drugod. Kriza industrijske nerentabilnosti teh področij jih zato sili v to, da stroške varovanja okolja postavljajo na zadnje mesto. Najin predlog zvezni vladi je sledeČ: naj se vzpostavi ekološka zakonodaja na zvez-nem nivoju, ki bo regulirala ekološke za-konodaje po republikah. Ta zvezna zako-nodaja mora predpisati in pobrati iz posa-meznih republiških zakonodaj najstrožje kriterije za posamezne sektorje. Če bi v zvezni zakonodaji prišlo do kompromis-nih kriterijev, bi to lahko imelo za posle-dico regresivne efekte in zaviranje pozitiv-nih trendov. V tem primeru bi bilo bolje, da zvezna vlada takih ukrepov ne uvede. Zvezna zakonodaja mora biti zato najbolj napredna in represivna. Kot alternativo temu predlogu pa ponu-java varianto sprožitve protidumpinških postopkov znotraj posameznih republik napram drugim republikam za določene produkte kot so: energija, surovine, iz-delki, polizdelki. Ti protidumpinški po-stopki bi bili seveda sektorski kot je zako-nodaja represivno sektorska v določenih regijah. Ta ukrep je našemu ekonom-skemu in političnemu trenutku neprime-ren ter zakonodajno entropijski, vendar je to nujna logika ekološkega razvoja, če zvezna vlada ne bo poskrbela za ekološko zakonodajo in realizirala to zakonodajo v praksi. Prosiva za vaš odgovor in razmišljanja o tem. Bojan Korenini, Peter Kodermac za Koordinacijo slovenskih ekoloških skupin SOCIALIZEM PO MERI MIKULIČA Kaj je v ozadju Mikuličevega videnja SFRJ v razmerju 6:2? Slovenija in Hrvaška se nista postavili, ampak sta bili privedeni v tak položaj. Nanju se z vidika nerazvitih gleda kakor izkoriščevalki, a v pogojih na-šega federalizma sta ti dve izkoriščani. No-bena federalna skupnost ne sme sprejeti tisto, od česar ima več škode kakor koristi. Nasproti temu se postavlja vprašanje, kje in kdaj se začne odgovornost za nacionalni interes. CONDITIO SINE QA NON skupnega življenja je v tem, da začnemo eni drugim priznavati lastni notranji raz-voj, šele potem se bodo pokazali skupni interesi. Kot osem samostojnih držav bi si tako ali tako morali med seboj pomagati. Slovenski interes za hitrejšimi demokratič-nimi procesi ni napreden samo za Slove-nijo temveč za celotno SFRJ (to danes predstavlja najmočnejši interes in bi ga bilo treba priznati kot interes vseh). Z druge strani pa slovenski interes, pose-bej še odpiranje slovenskega vodstva proti ostalim družbenim slojem, lahko ogrozi priveligirana mesta ostalih vodstev v fede-raciji. Ne vem, v čigavem imenu in zaradi česa bi slovenski narod in slovensko vod-stvo to upoštevalo. Edini razlog za previd-nost je možnost, da partijski-vojno-policij-ski aparat SFRJ zaradi ohranjanja trenut-nega stanja intervenira v Sloveniji. Vendar izgledi za takšen poseg niso veliki, saj bi s takšnim ravnanjem naši predstavniki vlade pokazali svetu, kako razumejo de-mokracijo v praksi. Slovenija pa bi imela pravico do vojne pomoči iz OZN. Enkrat bi bilo potrebno na zvezni ravni (kakor tudi v Sloveniji zaradi »jugoslo-vana« tipa Z. Polič) rešiti dilemo, ali je pomembnejše, da o notranjem razvoju SR Slovenije razmišlja slovenski narod v de-mokratični razpravi ali ostala SFRJ z go-vorntških odrov in mitingov. BORIS VEDENIK Vinkovci, N. Miljanoviča 12 MEDSKOFIJSKI ODBOR ZA ŠTUDENTE Ljubljana. Jurčičev trg 2 Ljubljana. 22. maja 1989 Ugotavljamo, da je izvrševanje verskihi pravic v času izvrševanja vojaške obvezno-sti močno omejeno in odvisno predvsem od samovolje starešin. Verni vojaki so ob tem izpostavljeni tudi posmehovanju, zani-čevanju ter drugim oblikam diskrimina-cije. Vojakom je onemogočeno redno pre-jemanje in branje verskega tiska. obisko-vanje verskih obredov ter posedovanje Svetega pisma in drugih verskih knjig. Kr-šitve takšnih navodil naj bi bile po zagotav-ljanju posameznih starešin strogo kazno-vane. V želji, da bi prispevali k rasti demokra-tične kulture in spoštovanju temeljnih člo-vekovih pravic in svoboščin, je MedŠkofij-ski odbor za študente iz Ljubljane v imenu vernih študentov in vojakov sklenil podati naslednjo ZAHTEVO: 1. Preuči naj se dosedanji odnos do ver-nih vojakov ter do izpolnjevanja njihovih verskih pravic in dolžnosti v času izvrševa-nja vojaške obveznosti. Prav tako naj se preuči izpolnjevanje verskih pravic in dolž-nosti občanov, vpoklicanih na vojaške vaje. 2. Izvrševanje verskih pravic in dolžno-sti, branje verskega tiska, obiskovanje obredov ter posedovanje verskih predme-tov naj se v Času izvrševanja vojaške ob-veznosti izrecno dovoli. 3. Zato, da ne bo ta pravica, ki spada med temeljne človekove pravice tudi po mednarodnih konvencijah, odvisna zgolj od samovolje posameznih starešin, je po-trebno njene temeljne elemente navesti v Zakonu o vojaški obveznosti ter v Pravil-niku o izvrševanju vojaške obveznosti. Navedena zahteva je poslana pristojnim republiškim in zveznim organom ter sred-stvom javnega obveščanja. Medškofijski odbor za študente. EKOLOGIJA IN EKONOMIJA Marsikje pri nas še vedno prevladuje mnenje, da si interesi ekologije in ekono-mije nesprotujejo. Ekologi zahtevamo fil-tre na tovarniških dimnikih, čistilne na-prave... industrija pa na ta problem gleda s strogo kapitalsko logiko, ki pravi, da bi to znatno podražilo proizvodnjo. Pri tem pozabljajo, da se je delitev na proste do-brine, kot so zrak, voda... in takoimeno-vane ekonomske dobrine krepko spreme-nila. Že dolgo živimo v razmerah, ko po-stajajo dobrine, ki smo jih imenovali »pro-ste«, čedalje bolj redke dobrine in to jim narekuje njihovo ceno. To pomeni, da mora biti v ceno vsakega proizvoda poleg stroškov produkcije vključena tudi cena, ki jo je pri tem moralo plačati okolje in ta ekološki dodatek naj bo enak stroškom sanacije za povzročeno škodo. Na tem me-stu razširajmo formulo (w = c + v + m) ki pravi, da je produkt vrednostno sestavljen iz porabljenih elementov konstantnega ka-pitala, variabilnega kapitala in presežne vrednosti. Zahtevam torej vključitev eko-loškega faktorja (E fa) v vrednostno se-stavo produkta, zato naj se formula sedaj glasi w = c + v + Efa + m. Ostajanje na stališčih stroge ekonomske racionalnosti na račun neupoštevanja ome-njenega ekološkega faktorja pomeni biti gluh in slep za posledice, ki jih nosi s seboj parmanentna industrijska rast. Zahvalju-joč temu drsi naša kvalitega življenja ( s tem ne mislim na količino dobrin, ki so nam na razpolago) in celo naša civilizacija navzdol po asimptotični krivulji k svojemu koncu. V Sloveniji se pojavlja tudi svojevrsten paradoks razvojne logike. Slovenija svoje akumulacije na vlaga v revitalizacijo okolja temveč v hitrejši »gospodarski« razvoj dru-gih področji, pri tem pa ostaja strošek degradiranega okolja na naših ramenih. To pomeni, da smo deležni večine slabosti razvitega sveta in skoraj nobene njegove prednosti. Tak širokogruden način življe-nja je z ekološke strani nedopusten. Še večja nesmiselnost takega početja pa se kaža ob dejstvu, da bodo države Evropske gospodarske skupnosti po letu 1995 do-sledno sprožile postopke proti izdelkom, ki bodo narejeni na nečistih tehnologijah - slovenski izdelki zelo verjetno ne bodo izjema. Rešitev za Slovenijo predstavlja torej strogo zavzemanje za revitalizacijo okolja in vlaganja v razvoj ekološko čistih in varč-nih tehnologij. Bojan Korenini UNIVERZA Zahteva po ustanovitvi vi-sokega šolstva tehničnih ved, kot so: mehanika, jamomer-stvo, geologija in kemija sega v drugo polovico 18. stoletja, ko so si kranjski stanovi pri-zadevali doseči ustanovitev take šole. Kranjska je bila v tisti dobi med glavnimi proizvajalkami jekla v Avstriji. Idrija pa je bila skoraj monopolni proiz-vajalec živega srebra in po-memben vir dohodkov mo-narhije. Ker je bila v podob-nih razmerah takrat ustanov-ljena prva rudarska akade-mija na svetu v Freibergu na Saškem, so bili to osnovni ar-gumenti za ustanovitev samo-stojnega šolstva na domačih tleh. Želje Kranjcev so bile krat-kotrajno uresničene le v času ilirskih provinc, ko smo do-bili naše prve splošno izobra-žene inženirje. Po 1. svetovni vojni so 130. let stara prizadevanja Sloven-cev ostala ista. V novo usta-novljeni državi - kraljevini SHS - je bila Slovenija rudar-sko, kovinarsko in sploh teh-nično najbolj razvita. Ob tem je bila najbolj naravna zah-teva, da mora imeti novou-stanovljeno vseučilišče v Ljubljani tudi tehnično vi-soko šolo. Redni pouk se je začel z zimskim semestrom v letu 1919, že meseca maja pa je pričel delovati začasni visb-košolski tehniški tečaj, ki je omogočil slušateljem, da so dejansko absolvirali snov pr-vih dveh semestrov. Med 50-imi slušatelji tečaja je bilo tudi 6 kandidatov za študij rudarstva, od katerih jih je 5 diplomiralo leta 1923. V prvih letih po ustanovitvi sta v pedagoškem in organi-zacijskem pogledu sestavljali rudarski oddelek dve enoti, in sicer Inštitut za rudarstvo ter inštitut za rudarska merje-nja in geofizikalna raziskova-nja. Za potrebe študija rudar-stva sta bila na Tehniški fa-kulteti še Mineraloškopetro-grafski inštitut in Inštitut za rudna slojišča. Leta 1920 pa je pri Filozofski fakulteti ob-stajal že tudi Inštitut za ge-ologijo in paleontologijo. Prevelika obsežnost enovi-tega študija, približanja mon-tanističnih visokih šol v Le-obnu in Pribramu, predvsem pa rastoča potreba po stro-kovnjakih z bolj specializira-nim znanjem, so glavni argu- MONTANISTIKA VTOZD MONTANISTIKA VTOZD MONTANISTIKA VTOZD VTOZD MONTANISTIKA VTOZD MONTANISTIKA VTOZD VTOZD MONTANISTIKA VTOZD MONTANISTIKA VTOZD VTOZD MONTANISTIKA VTOZD MONTANISTIKA VTOZD VTOZD MONTANISTIKA VTOZD MONTANISTIKA VTOZD VTOZD MONTANISTIKA VTOZD MONTANISTIKA VTOZD VTOZD MONTANISTIKA VTOZD MONTANISTIKA VTOZD VTOZD MONTANISTIKA VTOZD MONTANISTIKA VTOZD VTOZD MONTANISTIKA VTOZD MONTANISTIKA VTOZD VTOZD MONTANISTIKA VTOZD MONTANISTIKA VTOZD VTOZD MONTANISTIKA VTOZD MONTANISTIKA VTOZD VTOZD Montanistika spada k Fakulteti za nara-voslovje in tehnologijo in je sestavljena iz treh odse-kov (geološkega, rudarskega in metalurškega). V le-tošnjem letu praznuje 70. letnico obstoja injo zato ob tem visokem jubileju tudi predstavljamo. menti, ki so privedli do loči-tve fužinarstva od rudarstva in v letu 1939 do ustanovitve samostojnega metalurškega odseka. Po drugi svetovni vojni so večkratna pregrupiranja v bi-stvu pomenila samo preime-novanje posameznih organi-zacijskih enot brez pomemb-nih vsebinskih sprememb. Že obstoječe montanistične enote so tako pripadale Fa-kulteti za rudarstvo in meta-lurgijo takratne tehniške vi-soke šole in nato rudarsko-metalurškem oddelku Fakul-tete za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo. Leta 1960 je bil iz vseh mineralo-ško-geološko-palentooloških disciplin na ljubljanski uni-verzi ustanovljen samostojni geološki odsek. V tem letu so se geološki, rudarski in meta-lurški odsek združili v odde-lek za montanistiko v sestavi novo organizirane Fakultete za naravoslovje in tehnolo-gijo. S tem je Montanistika dobila sedanje ime, organiza-cijo in vsebino. Vzporedno z organizacij-skimi vprašanji so se pojav-ljali tudi prostarski problemi. Neutrudno iskanje prostorov je prineslo odseku za rudar-stvo v začetku namestitev v adaptirani stavbi »Dečjega doma« na Aškerčevi cesti. Leta 1939 so se pričela dela za novo zgradbo: 1948 se je rudarski oddelek že mogel preseliti v končano drugo nadstropje, v šolskem letu 1950/51 pa je bila v uporabi že celotna stavba na Ašker-čevi 20. Tu sta dobila prostor tudi del metalurškega in ge-ološkega odseka. V tej ma-tični stavbi so 4 večje in 4 manjše predavalnice, labo-ratorij predvsem rudarskega odseka, mineraloška zbirka, obe knjižnici - rudarsko-me-talurška in geološka - z več desettisoč enotami, kabineti vsega učnega in tehničnega osebja rudarskega odseka in dela drugih dveh odsekov. Tu so tudi pisarne administracije Montanistike. Montanistika razpolaga s ca. 3000 m2 efek-tivnih površin, čigar lastnik je sama, hkrati pa ima določene prostore še v najemu. Problemi sedanje lastniško najemniške prostorske situ-acije Montanistike so nasled-nji: - neugodnosti zaradi delo-vanja na treh lokacijah; - zelo visoki materialni UNIVERZA stroški, ki že desetletja za 100% presegajo s strani izobraževalne skupnosti priznano dotacijo; - kronično pomanjkanje kabinetnih prostorov in skrajna obremenitev preda-valnic in laboratorijev. Montanistika redno zaposluje skoraj 80 ljudi učnega, tehničnega, administrativ-nega ter pomožnega osebja in samo v Ljubljani izvaja za preko 400 slušateljev v 14-tih letnikih in ob obveznostih, ki izha-jajo iz matičnosti, letno okrog 14000 ur pouka. Na Montanistiki se poleg pedagoškega dela odvija obsežno znanstveno-razisko-valno delo od temeljnih del za neposredne uporabnike. S pomočjo raziskovalnega dela ustvarja Montanistika že skoraj polo-vico svojega prihodka. Na geološkem odseku je doslej zaključilo študij: 22 geoloških inženirjev 174 diplomiranih geoloških inženirjev 21 magistrov geoloških znanosti 43 doktorjev geoloških znanosti Na rudarskem odseku: 30 rudarskih inženirjev 626 diplomiranih rudarskih inženirjev 10 magistrov rudarskih znanosti 15 doktorjev rudarskih znanosti Na metalurškem odseku: 211 metalurških inženirjev 915 diplomiranih metalurških inženirjev 83 magistrov metalurških znanosti 37 doktorjev metalurških znanosti Vsa ta vrsta skoraj 2000 strokovnjakov je skozi 70 let zagotavljala naši ožji domo-vini neodvisno pridobivanje naravnih bo-gastev. Z upoštevanjem celotne dotacije ISS je mogoče pri trenutnih razmerjih oce-niti, da izobrazba enega montanističnega inženirja stane družbo namensko ca. 45 milj. din (okrog 6500 $). Poleg tega pa je iz Montanistike izšlo že več kot 110 magi-strov in več kot 100 doktorjev montanistič-nih znanosti. TRIBUNA: Ali lahko opi-šete na kakšen način se finan-cira visoko šolstvo? VIDERGAR: Določen del denarja dobi fakulteta od Izo-braževalne skupnosti, ostalo pa si moraš zaslužiti sam. Ljudje si morajo sami priskr-beti določtna sredstva in zato tekajo okrog za poslom. Že en tcden ugotavljam, da na oddelku manjka kar 30 ljudi (od 80-ih), ki so vsi upravi-čeno odsotni. Sedaj je ogromno terenskega dela, hkrati pa je veliko tudi peda-goškega; vendar pa je nujno. da si na ta način najdemo do-datni vir zaslužka. Po popisu invcntarja sedim na tleh. ker je že vse odpi-sano. Ko so nam na Izobraže-valni skupnosti sporočili od-ločitcv, da moramo sami kriti polovico amortizacijc. smo sc našli v zelo kočljivi situaciji. Amortizacijo je treba kriti iz lastnih sredstev. za kar sem enkrat sicer nabral dovolj sredstev, sedaj pa sem sc od-ločil, da tako nc gre vcč. Opi-sal bom tisto, kar je za odpis, nabavljal pa novih stvari ne bom več. Na katedri sem sam in ne morem zagotoviti toliko raziskovalnega denarja, da bi si lahko kaj privoščili. Komaj vežemo konec s koncem. PAVŠIČ: S tcm. ko si mo-ramo sami služiti denar. prav gotovo trpi kvalitcta študija. Ce dobiš za eno delo veliko denarja, za drugega pa malo. boš seveda tisto delo, kjer več zaslužiš. bolj cenil. V svetu je eksistenca univerzitetnega profesorja zagotovljena. zato lahko skrbi za kvalitetno pe-dagoško delo, lahko pa se po-sveča tudi raziskovalnernu delu. Pri nas pa ni dovolj sredstev ne za eno ne drugo. zato sedaj razprodajamo O poloiaju fakultete v druzbi smo se pogo-varjali s predstojnikom VTOZD Montcmistike, prof. Franc Vidergarjem, rer 'prof. Jernejem Pavšičem, članom stavkovnega odbora na VTOZD Montanistika. svoje znanje industriji za majhne denarje. VIDERGAR: Industrija za majhen denar najame »sužnja« na fakulteti, češ šola ima majhno režijo. zato lahko to stori ceneje. Če boš to od-klonil. pa bodo rekli. da šola noče sodelovati s prakso. Ti-sto, kar se imenuje pravo ra-ziskovanje, je bolj malo pove-zano s prakso. Raziskovalec bi moral imeti zagotovljen OD, da se mu ne bi bilo treba ukvarjati z denarjem, ampak bi se lahko ubadal s problemi svoje stroke. Včasih se je predstoj-nik v času svojega dveletnega mandata ukvarjal predvsem s pedagoškimi problemi. da-nes pa si vezan samo na »lov za denarjem.« PAVŠIČ: Materialni stro-ški se zažirajo v naše OD, ki so tako mizerni, da marsikdo ne verjame v resničnost po-datkov. Naš TOZD je ver-jetno najbolj kritičen na ce-lotni ljubljanski Univerzi. saj če npr. geologi naredimo ek-skurzijo na teren. nam stro-škov nihče ne pokrije. VIDERGAR: Vcasih de lamo kombinirane ekskurzije iz večih predmetov hkrati. To sicer zniža materialne stro-ške, nisem pa prepričan. da to koristi učnemu procesu. Osebni dohodki so pri nas nizki. Marca je npr. redni profesor dobil 2.850.000 din. lansko povprečje je katastro-falno. Asistent ima približno za polovico manjšo plačo. Pa to ni vse. Vzemimo npr. po-polno osiromašitev šole. Na te probleme opozarjarno že dalj časa. vendar naletimo v večini primerov na gluha ušesa. TRIBUNA: Mislite, da bi se situacija spremenila, če bi se delež družbenega proiz-voda, ki ga namenjamo v SR Sloveniji za izobraževanje. povečal od 4,1 % na najmanj 5 odstotkov? PAVŠIČ: Po izračunih, ki so jih delali, bi moralo 5.5 odstotka zadostovati za nor-malen potek izobraževanja. kakor tudi za tretjo stopnjo. Ta prispevek je enak tudi v vseh ostalih razvitih deže-lah. VIDERGAR: Verjetno pa računajo še na dodatna sred-stva od raziskovalne skupno-sti. Vsa stvar ne pelje nika-mor več. Imamo skoncentri-rano birokracijo in admini-stracijo. Le-ta pa si je olajšala delo pri razdeljevanju de-narja na ta način. da plaču-jejo programe. Zakaj ne bi šli na sistem; toliko pripada enemu pedagogu. admini-stracija pa naj potem zagotovi denar, pri takem načinu fi-nanciranja bi lahko izvajali tudi kontrolo nad dkvaliteto njegovega dela. Če bi imel univerzitetni profesor takšno plačo. kot jo zasluži. se bodo na razpis javijali ljudje. na-stala bo konkurenca in preda-vatelji bodo pripravljeni na raziskovalno delo. Tako se bo dvignila tudi kvaliteta in dejansko bodo delali tisto. za kar so kvalificirani. Ne pa, da se bodo ukvarjali z lovljenjem UNIVERZA denarja. Prerekamo se za drobtinice, nekdo pa ti dolguje cel kos. To ne gre! Iz osnove je treba spremeniti zakon o financi-ranju Univerze. PAVŠIČ: V družbi je treba dati ustrezno mesto izobrazbi. To pa se da storiti le z ustreznim plačilom. VIDERGAR: Šolstvo je šlo v ekspan-zijo, ko so uvedli financiranje po progra-mih. Število pedagogov je pri nas padlo za polovico, medtem ko se je na Univerzi podvojilo. Tam, kjer je dosti študentov si lahko izmisliš deset smeri. Pri nas pa ni mogoče, da bi imeli smeri brez študentov. Trganje smeri in drobljenje predmetov nima nobe- nega smisla. bolje je, da si študentje na drugi stopnji pridobijo osnovno znanje, sama specializacija za bolj usmerjeno delo pa je stvar podiplomskega študija. Toda pri nas prakticiramo, da Ijudje iz prakse 'prihajajo na tretjo stopnjo. PAVŠIČ: Trg delovne sile je pri nas tako majhen, da se mora diplomant prila-gajati trgu in razmeram. ki trenutno vla-dajo, ne glede na to, za kaj se je usposab-ljal v času študija. Radi bi, da bi se pri nas normaliziral magisterski študij. VIDERGAR: Vendar je pri nas stvar taka, da ko nekdo pride v prakso in se tam zaposli, enostavno ne vidi razloga, da bi šel na bistveno nižjo plačo. Pri nas npr. ne moremo nuditi stanovanja. Vse to pa ima za posledico, da traja študij magisterija in zatem doktorata povprečno 10 let. TRIBUNA: Kako mislite, da bo reagi-ralo združeno delo na zahtevo po poveča-nih dotacijah za šolstvo? PAVŠIC: Važno je, kako jim bo vsa stvar predstavljena. Združeno delo bo re-agiralo v smislu tržnega gospodarstva. (Če nekaj damo, potem hočemo nekaj tudi dobiti.) VIDERGAR: Vsak je preveč orientiran na lastne koristi. Če si v težavah, potem je jasno, da se boš najprej zanimal za svojo korist. Pri nas pa je večina podjetij v veli-kih težavah. PAVŠIČ: Univerza parcialno prodaja svoje znanje, namesto, da bi ga prodajala organizirano. Lahko bi razvila določen program, ne pa da se vsak posameznik dogovarja zase. Na vseh ravneh se vidi neo.rganiziranost, razdrobljenst oz. ne-učinkovitost. Vsak TOZD je Jugoslavija v malem. VIDERGAR: Zmeraj smo se ozirali na potrebe gospodarstva in nismo proizvajali več diplomantov, kot jih naš ozek prostor konzumira. Drugje nihče ne vpraša, če se bodo lahko zaposlili. Tako pride do situ-acije, ko je v eni stroki dovolj kadra. ven-dar pa je vprašljiva kvaliteta le tega. če nima ustrezne prakse. TRIBUNA: Na VTO Montanistiki ste imeli 25. 4. 89 opozorilno stavko. Kaj ste zahtevali? PAVŠIČ: V prvi vrsti je to stavka zaradi neustreznega mesta Univerze pri nas. Zah-tevali smo spremembe pri odločanju o vi-sokem šolstvu, financiranju visokega šol-stva in zakonskem urejanju položaja Uni-verze. VIDERGAR: Na-fakulteti ni denarja za literaturo, ne za potovanja. Sredi Evrope smo ostali otok, ki je izredno »zaplankan«. Nobena raziskovalna naloga ne prenese več potovanja v tujino. PAVŠIČ: Človek mora potovati po svetu, če se hoče izobraževati. Povezave preko telekomunikacij in raznih knjigah ne morejo nadomestiti tistega, kar daje osebni kontakt. Na fakulteti ni dovolj kadra, saj so mladi raziskovalci v zelo slabem položaju. Imajo nizke OD, nobene možnosti za stanova-nja. Zaradi tega najlepša leta porabijo za ustvarjanje lastnega eksistenčnega mini-muma, za kar pa porabijo preveč energije, tako da so za raziskovalno delo že preveč iztrošeni. TRIBUNA: Mislite, da je sedaj, ob zak-ljučku semestra, primeren čas za stavko? PAVŠIČ: Čas je vedno primeren, takrat ko prekipi. Če ljudje s tistim denarjem ne morejo več živeti, je to primeren čas. Ne glede na to, v kakšni fazi je študijski pro-ces. Človeku je žal, da bodo najbolj priza-deti študentje, saj je sedaj čas izpitov in kolokvijev. VIDERGAR: Naši študentje niso bili za nič prikrajšani in razen tistega, kar je v sredo odpadlo, vse drugo teče normalno in mislim, da je naša osnovna težnja, da ničesar ne dosegamo na račun študentov. Če bo kaj odpadlo, bo to potrebno nado-mestiti. TRIBUNA: Ali mislite razglasiti po-polno stavko, če se vaše zahteve ne rešijo v doglednem času? PAVŠIČ: Imamo stavkovni odbor, če-prav trenutno ne stavkamo. Smo v fazi čakanja na dogovor dekanov in odziv insti-tucij, ki so zadolžene za izobraževanje. V primeru, da se ne izpolnijo naše zah-teve, bodo šle vse tehnične fakultete v stavko. Čakamo na rezultate stavke Filo-zofske fakultete. Oni so piloti, ki sondirajo teren za celotno Univerzo. Dekani pre- vidno gledajo s svojih stolčkov, kako se bo stvar odvijala. Isto pa je tudi z rektoratom. Na Univerzi je neenotnost interesov, ki pa izvirajo iz neenotnega finančnega položaja enot. VIDERGAR: Na osnovi protesta pri dr. Horvatu so sicer nekaj obljubljali, ven-dar pravijo, da so pravila za vse enaka in če hočeš nekomu nekaj dati, moraš dru-gemu vzeti. Merila so sicer res enaka, ven-dar šole niso enake. Če je že en faktor različen, potem ne moreš dobiti istega re-zultata. TRIBUNA: Kako je s podporo študen-tov in javnosti? PAVŠIČ: Pogrešamo podporo študen-tov, študentske organizacije. Prosili smo jih, naj nas podprejo, oni pa nam niso sporočili svojega stališča. RK ZSMS je podprla težnjo celotne Univerze. Na Filo-zofski fakulteti so študentje edini z delavci fakultete. Tam študentje močno stojijo za profesorji in jih podpirajo. Odločno stojijo za njimi, kljub temu, da imajo oni največ škode, saj ne morejo opravljati izpitov, kolokvijev, itd. Montanisti pa niso dali nobenega glasu, kljub temu, da jih je stro-kovni odbor dvakrat prosil, naj zavzamejo stališče. VIDERGAR: Javnost posveča proble-mom in uspehom univerze premalo pozor-nosti. Ob 70. letnici naše fakultete so prišli kolegi iz cele Jugoslavije in peli slavospeve naši šoli, saj je to edina šola rudarske in geološke smeri na Balkanu, ki obstaja že 70 let. Montanistika je do sedaj dala že 2000 inženirjev in to je nekaj pomenilo v povojnem času, ko se je ogromno de-narja, ki je bil ustvarjen po rudnikih, pre-lilo drugam. Vendar je ta obletnica minila brez posebne publicitete. Če pa se v rud-niku zgodi nesreča, so takoj zraven novi-narji. Sedaj večina ljudi niti ne ve, kaj je to montanistika. UNIVERZA PAVŠIČ: Če pogledamo samo informa-cije, ki so v sredstvih javnega obveščanja sedaj. Del ljubljanske Univerze stavka, kar se omenja le z nekaj vrsticami, med-tem ko poročajo o stavki delavcev Agro-komerca na prvi strani z velikimi črkami. V skupščini obravnavajo vstop Jugoslavije v Evropi, ki naj bi temeljil prav na znanju, istočasno pa v skupščini ne razpravljajo o problemih ljubljanske Univerze, ki naj bi bila nosilec tega projekta. Ne moremo v razvito Evropo z razsulo Univerzo. TRIBUNA: Zakaj mislite, da fakulteta že prej ni mogla urediti svojih problemov in kaj mislite o tem, da je naša fakulteta precej obremenjena z ideološkimi pred-meti? PAVŠIČ: To je odraz nemoči na fakul-teti. Včasih je fakulteta enotno nastopala navzven in je nekaj pomenila, sedaj pa vsak TOZD nastopa zase. To je uspeh politike, ki je na ta način uspela razbiti Univerzo. Neenotnost se vidi tudi sedaj, pri organizaciji stavke. Uradna slov. poli-tika sicer podpira stavko, oz. naše zahteve, vendar pa ničesar ne ukrene. Politika ra-čuna, da se bodo te sile umirile, oz. spro-stile v medsebojnem prerekanju. Če bi enotno nastopali, politika ne bi mogla kaj drugega, kot ugoditi našim zahtevam in to v zelo kratkem času. VIDERGAR: Ogromno sil se porabi za interne boje. Kapitalist točno ve, kaj hoče od človeka. Poskuša ga razbremeniti vsak-danjih skrbi, tako da lahko njegov delavec razmišlja o svojem delu. Pri nas pa se vsi obremenjujemo s privatnimi problemi. Naš sistem ne zna iz človeka potegniti tistega, kar zna in zmore. PAVŠIČ: Določene stvari se dajo doseči z enotnostjo in široko podporo. Tudi v na-šem primeru se čuti splošna politična apa-tija. To, da je univerza v krizi, je vzrok politične kri-ze. Od konca vojne so nas tlačili navzdol, rezultat tega pa je splošna apatija. VIDERGAR: Ideološki predmeti imajo takšno težo kot strokovni predmeti. Ze osnovne in srednje šole so slabo organizi-rane. Na fakulteti se pritožujemo, da pri-dejo Ijudje s slabim predznanjem, po drugi strani pa so otroci in dijaki preobreme-njeni. Sigurno nekaj ni v redu z našim šolstvom. PAVŠIČ: Pri izdelavi programa za os-novne šole so sodelovali tudi visokošolski učitelji, to pa je bilo po moje napačno. Učenci se že v osnovni šoli učijo podrob-nosti brez kakršnekoli osnove, učijo se o snovi, ki jo ne morejo navezovati navz-dol. Na vsak način bi morali poenostaviti samo organizacijo Univerze oz. posamez-nih fakultet. To je vse preveč komplici-rano. Vse to so mine, ki jih je visokemu šolstvu postavila politika, da bi ga čim bolj spravila na tla. Politiki ne bodo spodbujali visoke izobrazbe, če je sami nimajo. Spod-bujali bodo strokovno ali srednjo izo-brazbo, katero še lahko razumejo, visoke pa ne razumejo; to je že izven njihovih sfer. Šef, ki nima osnovne šole, ne bo spodbujal visokega šolstva. VIDERGAR: Denarja je pri nas dosti, samo nepravilno je razporejen. Za dolo-čene stvari mislijo, da jih je treba delati zastonj. Ta mašinerija ima silno vztrajnost, ker ima ogromno zobnikov. V šolstvu ne gre brez sistematike. PAVŠIČ: Rektorat reagira tako kot kakšen dinozaver, ko mu stopijo na rep, čez pol ure obrne glavo, čez kakšen teden pa se premakne. VIDERGAR: Mene je strah monolit-nega nastopa Univerze. PAVŠIC: Sistem izobraževanja mora biti preprost. Živimo v času, ko vse bolj poudarjamo, kako mora narod za ohranitev svojega ob-stoja braniti kulturne pridobitve in dediš-čine, ter jih dalje gojiti. Največkrat pri tem mislimo poleg jezika na literarne in li-kovne stvaritve. Vendar pa se moramo zavedati, da z enako pomembnostjo spada v narodovo zakladnico tudi znanje, nena-zadnje tudi tehnično. Nepravilna odločitev lahko v trenutku izniči delo mnogih generacij, povratek na-zaj pa je v najboljšem primeru vsaj dolgo-trajen. Vprašati se moramo, kaj bi v današnjem svetu pomenil narod, ki bi znal igrati, peti, plesati, smučati in še mnogo drugega, ne bi pa znal delati za ustvaritev materialne os-nove svoje eksistence in kulturne nadgrad-nje. Izjava študentov: Mi se sicer strinjamo s stavko profesor-jev, vendar se mi zdi, da že malce pretira-vajo vsi skupaj s temi štrajki. Slabo je to, da so se odločili za stavko ravno sedaj ob koncu šolskega leta. radio GL4S liubliane STEREO * v v zivo * ***-** **+*™*JpmT* **> TUD| o VA&IH PROBLEMIH POKLIČITE NAS: 3X8*954,3X8-944 BEATA KANDUTI: V sredo smo stavkali solidarnostno s Fi-lozofsko fakulteto. Na zboru delavcev smo se dogovorili, da bomo danes počakali, kaj se bodo odločili na ostalih fakultetah. Mi smo se odločili za stavko, vendar so hoteli profesorji še prej končati svoje pedagoške obveznosti: Imeli smo dve možnosti: 1.) Po prvem predlogu naj bi šli takoj v stavko. 2.) Zmagal je predlog, da zaenkrat še počakamo, da vidimo, kaj se bodo odločili na ostalih fakultetah. Zahteve smo posta-vili iste, kot so jih postavili na FF. Sra-motno je, da imamo tako nizke plače, npr. naša knjižničarka je dobila prejšnji mesec 1.600.000 dinarjev, ob tem, da ima višje-šolsko izobrazbo. Sami ne moremo iti v stavko, ker smo premajhni, zato bomo počakali, da se bodo odločili tudi ostali TOZD-i. UNIVERZA Datum: 21. 4. 1989 Izobraževalna skupnost Slovenije, Posebna izobraževalna skupnost za rudarsko in geološko usmeritev, , Posebna izobraževalna skupnost za kovinarstvo in metalurgijo. ZADEVA: protest VTOZD Montanistika se po mnogih neuspešnih opozorilih in prizadevanjih za izboljšanje svojega položaja zateka kzadnjemu še dostojnemu in organiziranemu ukrepu, to je k pismenemu protestu proti politiki in načinu financiranja, ki sta do skrajnosti osiromašila in razvrednotila pedagoško delo. Svoje ravnanje opravičujemo, utemeljujemo in pojasnjujemo z naslednjim: Montanistične enote: rudarski odsek, geološki odsek in metalurški odsek, ki so nosilci študija treh strok, so že zgodaj v 70-tih letih pričeli opozarjati neposredne upo-rabnike kadrov v gospodarstvu in industriji na vse večje zaostrovanje personalnih in materialnih problemov na šoli. Po ustanovitvi posebnih izobraževalnih skupnosti pa je predvsem Montanistika kot celota naslavljala vloge na obe priza-deti PIS za rudarstvo in geologijo ter za metalurgijo oziroma kasneje na PIS za ko-vinarstvo in metalurgijo. Naj v zvezi s tem navedemo nekatere dokumente, ki so bili poslani izobraževal-nim skupnostim: - Poročilo za skupščino PIS RG o po-slovnem in materialnem položaju delavcev na VTOZD Montanistika (1. 1978),! - Poslovna problematika VTOZD Montanistika (marec 1979),! - Vloga VTOZD Montanistika za do-datna finančna sredstva glede na primanj-kljaj sredstev za materialne stroške (nov. 1979),! - Odgovor VTOZD Montanistika v zvezi s »Pobudo« PIS za rudarsko in geološko usmeritev (sept. 1983). V vseh vlogah je bila navedena širša analiza materialnega in kadrovskega stanja namontanistiki, navzdržnost meril financi-ranja in predlogi za izboljšanje. Predvsem so bile izpostavljene specifič-nosti: - velika heterogenost študija z malo štu-dentov na posameznih smereh in usmerl-tvah, - potrebnost in velika zahtevnost teren-skih vaj, - stacioniranost montanistike na treh lokacijah, - potreba po relativno visokem številu pedagoških delavcev, zaradi izredne razve-janosti strokovnih in znanstvenih disciplin treh montanističnih strok. Povdarjena je glavna posledica navede-nih specifičnosti: materialni stroški VTOZD že od vsega začetka bistveno pre-segajo pokrivanje le-teh s strani IS. Iz tega vzroka so OD na montanistiki vedno zao-stajali za OD na drugih VTOZD FNT, ki nisoimele tako visokih in specifičnih mate-rialnih stroškov. V zadnjih 10-tih letih je povzročilo dodatno poslabšanje material-nega položaja montanistike tudi dejstvo, da je matična stavba relativno stara in, da sose pojavila zahtevna vzdrževalna dela: - priključek na toplovodno omrežje za-radi dotrajanih kotlov. - popravilo odpadajoče fasade, - obnova strehe, - obnova strelovodnega omrežja, kar vse je VTOZD opravila pretežno z lastnim financiranjem. Velik odliv sredstev je, poleg nizkih OD, zahteval tudi skrajno varčevanje pri opremljanju in vzdrževanju laboratorijev, učilnic, kabinetov, pomožnih prostorov in pri nabavi literature. Koliko je stanje pereče ilustrira tudi po-datek, da so inšpekcijske službe po pre-gledu stavbe na Aškerčevi 20 izdale od-ločbo o kompletnem beljenju in pleskanju prostorov z rokom 1. 10. 1990. za kar pa montanistika nima nikakršnih financ. Da je materialno stanje nevzdržno ka-žejo tudi sledeči podatki: 1.) Povprečni neto mesečni OD so v letu 1988 na VTOZD Montanistika za posa-mezne kategorije delavcev znašali (zao-kroženo): 2.) Vrednosti točke za izračun OD so se v obdobju enega leta gibale takole (če jih izrazimo z DEM): februar1988 september 1988 januar1989 marec 1989 2,21 2,08 1,66 1,59 kar kaže na 28% padec višine OD glede na vrednost DEM v enem letu. 3.) Osebni dohodek najvišje kategorije (rednega profesorja) je s tem dosegal v marcu 1989: 2,850.000 do 2,900.000 din (glede na starost in število reelekcij), ali 670 do 680 DEM. Dovoljujemo si to navedbo zaradi pri-merjave z zahtevami osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev! 4.) Priloženi izvleček bilance za leto 1988 kaže: - da je v skupnem prihodku montani-stike (4,060.053.548.- din), Izobraževalna skupnost participirala samcfs 45,3% (1,840.481.720.- din), vse ostalo si je pa morala VTOZD zaslužiti z dodatnim de- ldm. - Če apliciramo predhodni podatek na OD pedagoških delavcev, konstatiramo, da je ISS v letu 1988 nagrajevala vzgojno izobraževalno delo takole: mesečno neto: asistenta docenta izr. profesorja red. profesorja 385.000 din 544.000 din 602.000 din 761.000 din - Montanistika je morala zaradi perc-čega kadrovskega stanja nameniti precejš-nja sredstva za, avtorske honorarje (205,168.640.- din) in še večja (335,084.190.-din) v poslovni sklad za po-sodobitev opremljenosti odseka za meta-lurgijo, predvsem na zahtevo metalur-škega gospodarstva, ki se je namensko od-povedalo delu dotacije za OD mladih razi-skovalcev. Posebej pa izstopa skupni zne-sek režijskih, materialnih stroškov, amor-tizacije in revalorizacije, ki z višino skoraj lxl0'; din dosega 55% prihodka s strani ISS (na kar že leta opozarjamo). Glede na prikazani materialni položaj, ki predvsem mlajšim delavcem ne zagotav-lja več niti preživetja, kaj šele pridobitev stanovanj in drugih nujnih dobrin, je kata-strofalno kadrovsko stanje razumljivo: Protestu zaradi desetletnega odklanja-nja naših zahtev za ureditev materialnega položaja VTOZD Montanistika in njenih delavcev s strani ISS, ki je pripeljalo do prikazane nevzdržne situacije, dodajamo zahtevo, da se način financiranja v najkraj-šem času izboljša. Individualni in samou-pravni organi VTOZD ne morejo več prevzemati odgovornosti za kakršne-koli posledice, ki se dogajajo in, ki se lahko pokažejo ob navedenih katastrofalnih raz-merah. Srečno! Ljubljana, 20. 4. 1989 Predstojnik VTOZD Montanistike prof. dr. Franc Vidergar, dipl. ing. STRAJK asistent 850.000 din docent 1,200.000 din izr. prof. 1,330.000 din redniprof. 1,680.000 din tehničnisod. 730.000 din knjižničar 770.000 din referent (finančni) 1,030.000 din snažilka 470.000 din hišnik 460.000 din UNIVERZA Izjava delavcev filozofske fakultete, sprejeta na izrednem zboru delavcev 22. maja 1989 1) Živimo v svetu, v katerem se na-sprotje med njegovimi razvitimi in nerazvi-timi deli vse bolj kaže v podobi konflikta med deželami-proizvajalkami znanja in de-želami, ki so le njegov pasiven konzument. Proizvodnja in razširjanje znanja sta zato nenadomestljivi predpogoj vključitve v so-dobne modernizacijske tokove, svobodno, avtonomno, v prvi vrsti na strokovna me-rila oprto izobraževalno in raziskovalno delo pa eden najpomembnejših temeljev narodnega in družbenega napredka. Opre-delitev za avtonomijo univerze kot osred-nje izobraževalne in znanstvene ustanove je torej opredelitev za svobodno in nemo-teno razširjanje in proizvajanje znanja, vsako omejevanje akademske svobode in materialno zapostavljanje izobraževalnih in raziskovalnih potreb pa zavestno prista-janje na zaostanek, neenakopravnost v tekmovanju z razvitim svetom in zapira-nje lastnih razvojnih možnosti. 2) Naša družba se sicer deklarativno za-veda sodobnega pomena znanja in znano-sti in v besedah zavzema za nujno rast, toda hkrati se v svojem vsakodnevnem odnosu do izobraževanja in raziskovanja ne obnaša v skladu z razglašenimi načeli. Že iz razporeditve narodnega dohodka in načina finansiranja posameznih družbenih dejavnosti je razvidno, da razvoja izobra-ževanja in znanosti ne šteje med svoje primarne naloge, saj sta obe področji - skupaj s socialo, zdravstvom in kulturo - potisnjeni v drugi plan in bistveno dru-gače vrednoteni kot obramba, notranja varnost aii državna uprava. S 4.1% druž-benega proizvoda, ki ga v naši republiki namenjamo izobraževanju pač ne spadamo v razviti svet, razne druge - začasne in trajnejše omejitve - pa razkrivajo, da izo-braževanje s proizvodnjo znanja še vedno presojamo kot luksus in porabo in ne kot proizvodno in razvojno silo. 3) Način finansiranja univerze in razne zakonske določbe o visokem Šolstvu, ki jih vsebuje zakon o usmerjenem izobraževa-nju prepričljivo ponazarjajo podcenjujoč odnos slovenske in jugoslovanske družbe do izobraževanja in znanosti. Ne le, da spada univerza ob obstoječi zakonodaji med ustanove z izrazito »omenjenimi sa-moupravnimi pravicami«, tudi sam način pridobivanja dohodka, ki deli univerzi-tetne delavce med tiste, ki domnevno samo poučujejo, tiste, ki poučujejo in razi-skujejo in tiste, ki poučujejo, raziskujejo in raziskovalne rezultate bolj ali manj uspešno svobodno prodajajo na trgu, kaže na popolno nerazumevanje pomena in na-rave univerzitetnega dela, v katerem sta izobraževalni in raziskovalni proces neloč- ljivo povezana. S sramotno nizkim vredno-tenjem pedagoškega dela (2.890.000 din za visokošolskega učitelja v marcu 1989) so univerzitetni delavci v bistveno slabšem položaju kot njihovi kolegi v izvenuniver-zitetnih raziskovalnih ustanovah, ki se uk-varjajo izključno z raziskovanjem, različne možnosti pri prodaji znanstvenih rezulta-tov na trgu - povsem jasno je, da imajo naravoslovne in tehnične vede v tem po-gledu občutno prednost pred humanistiko in družboslovjem - pa povzročajo nesoraz-merja in včasih že kar skrajne razlike zno-traj univerze. 4) Delavci filozofske fakultete smo imeli v letu 1988 - kot kažejo izračuni povprečnih osebnih dohodkov - najnižje osebne dohodke med delavci v visokem in višjem šolstvu v Ljubljani. Še posebej smo s svojimi dohodki zaostajali za delavci v sa-moupravnih interesnih skupnostih in pri-stojnih komitejih za vzgojo, izobraževanje in raziskovalno dejavnost, saj je delavec naše fakultete - kljub visoki izobrazbeni strukturi ustanove - prejel povprečno le 87.46% dohodka zaposlenega v republiški izobraževalni skupnosti in 76.78% do-hodka zaposlenega v republiškem komi-teju za vzgojo in izobraževanje. Opisani trendi se v marsičem nadaljujejo v leto 1989, saj delavci filozofske fakultete v do-hodku tudi nadalje zaostajamo za večino zaposlenih v ustanovah s primerljivo izo-brazbeno strukturo, zlasti pa seveda za zaposlenimi v republiški upravi. Za pri-merjavo: čisti osebni dohodek rednega univerzitetnega profesorja na naši fakulteti za mesec april 1989 je znašal le 53.50% dohodka predsednika enega republiških komitejev, razlika v realno izplačanih osebnih dohodkih pa je seveda še mnogo večja. Slabo finančno in materialno stanje fa-kultete se kaže tudi na številnih drugih področjih, posebno v prostorski stiski, ki do skrajnosti otežuje izvajanje izobraževal-nih programov in pomanjkanju sredstev za študijska potovanja in udeležbo na znan-stvenih srečanjih doma in v tujini. Delavci filozofske fakultete smo prek pristojnih fakultetnih organov odgovorne za organizacijo in finansiranje izobraževa-nja in znanstvenega raziskovanja v naši republiki večkrat podrobno opozorili na svoje težave in vse bolj nevzdržno stanje v ustanovi. O tem, da je univerza družbi potrebna, ne nameravarno razpravljati. Prav tako pa ne moremo pristajati le na navidezno univerzo. Ker so naša opozorila ostala brez rezultata, smo se na izrednem zboru 22. maja 1989 odločili za stavko. obenem pa s to izjavo ustanovitelju Uni- verze Edvarda Kardelja V Ljubljani Skupš-čini SR Slovenije in slovenski javnosti spo-ročamo naslednje zahteve: 1) Zahtevamo, da se naši osebni do-hodki izenačijo vsaj z osebnimi dohodki zaposlenih v samoupravnih interesnih skupnostih in v republiški upravi in sicer tako, da bo dohodek rednega univerzitet-nega profesorja izenačen z dohodkom predsednika republiškega komiteja. doho-dek asistenta pa z dohodkom samostoj-nega svetovalca v republiškem komiteju. To razmerje naj se ohrani tudi v prihodnje. 2) Zahtevamo, da se na novo in sistem-sko preuredi način finansiranja univerze in sicer tako, da bo univerza celovito in enotno finansirana za svoje raziskovalno in izobraževalno delo. Povsem nevzdržno je ločevanje na 2/3 dohodka za poučevanje in pedagoško dejavnost in 1/3 za razisko.vanje in znanstveno dejavnost, ki vodi do nesmi-slov kot je npr. odrekanje raziskovalnega deleža in pravice do raziskovalnega dela učiteljem, ki se s svojimi raziskovalnimi nalogami niso uspeli pravočasno vključiti v obstoječe raziskovalne projekte. 3) Zahtevamo, da novi zakon o univerzi zagotovi njeno avtonomijo. Pod avtono-mijo univerze razumemo: - da univerza sama odloča o svoji ka-drovski sestavi, izključno na osnovi stro-kovnih mnenj in ocen voli in izbira svoje delavce in sodelavce, hkrati pa na čelo svojih samoupravnih in vodstvenih teles samostojno in po lastni presoji voli in iz-bira delavce iz lastnih vrst; - da univerzitetni delavci sami, izk-ljučno na podlagi strokovnih kriterijev, do-ločajo normative, ki zadevajo delovne ob-veznosti univerzitetnih učiteljev kakor šte-vilo učiteljev, ki so potrebni za izvajanje posameznih programov; - da univerza samostojno in neodvisno odloča o svoji notranji organizaciji, o svo-jih članicah in o razmerjih med njimi. Delavci in učitelji filozofske fakultete se s temi zahtevami pridružujemo protestu ljubljanskih vzgojno izobraževalnih usta-nov proti mačehovskemu odnosu republi-ških in zveznih oblasti do šolstva in izobra-ževanja in podpiramo zamisel o skupnem zboru delavcev vseh stopenj izobraževanja od vzgojnovarstvenih ustanov, prek osnov-nih in srednjih do višjih in visokih šol, na katerem bomo oblikovali skupen predlog zahtev za spremembe v družbenem vred-notenju in finansiranju vzgoje in izobraže-vanja in izboljšanje razmer na vzgojno-izobraževalnem področju. Ljubljana, 22. maja 1989 Delavci in učitelji filozofske fakultete v Ljubljani UNIVERZA Dejstvo, je da dosedanji sindikat, ki je bil in še vedno je zgolj transmisija vladajoče partije ni sposoben korenitih sprememb. Njegovi edini re-zultati z vzpostavitvijo nove oblasti so bili zgolj posredno zatiranje stavk delavcev s po-močjo represivnega aparata ter visoka poraba finančnih sredstev (poraba slovenskega sindikata je enaka porabi In-stituta Jožef Stefan), od kate-rih so imeli glavno korist le nekateri, delavci pa so od ve-like pogače dobili zgolj drob-tinice. Minimalne politične spre-membe zahtevajo reformo sindikata, ki bi mu lahko za-gotovila tudi v nadalje nje-govo legitimnost, vendar žal obstoječi sindikat ni sposo-ben korenitih sprememb, ne samo zaradi njegovih napak v preteklosti ter transmisijski vlogi. temveč tudi zaradi ne-primerne organizacijske strukture, kateri pa se ni pri-pravljen odpovedati. Torej. če nam dosedanji sindikat ne more, oziroma ni sposoben ponuditi ničesar novega, je potrebno ustano-viti novega. ki pa seveda ne sme biti privesek starega tem-več popolnoma neodvisen. Pobuda o ustanovitvi neod-visnega sindikata je prisotna že dlje časa, vendar do sedaj ni bila izvedena nobena večja NEODVISNI SINDIKATI Enotedenski bojkot profesorjev na Filozofski fa-kulteti je sprozil veriino reakcijo, saj so se bojkotu pridmzile tudi nekatere ostalafakultete, prav tako pa se je njihovim dosedanjim zahtevam (zvišanje oseb-nih dohodkov, avtonomnost univerze ter sprememba financiranja) prikljucila tudi pobuda po ustanovitvi neodvisnih sindikatov pedagoških delavcev. konkretna akcija, ki bi nje-govo ustanovitev pospešila. Ena izmed naj učinkovitejših akcij bi bil zagotovo množi-čen izstop iz dosedanjega sin-dikata zaradi sindikata, kar bi pospešilo njegovo počasno odmiranje, hkrati pa odprlo pot neodvisnim sindikatom, ki ne bi bili enotni, temveč bi se prilagodili poklicni struk-turi včlanjenih. Na Matematični fakulteti v Ljubljani je iz režimskega sindikata izstopilo že 37 včla-njenih, na Inštitutu Jožef Ste-fan pa so zadržali sindikalni denar, vse dokler sindikat ne bo pripravljen spremeniti svoje politike. Vzporedno z omenjenimi dejanji so se po fakultetah razširile pobude po ustanovitvi neodvisnega sindikata pedagoških delav-cev, čigar funkcija bi bila ko-ordinacija sindikatov fakul-tet. vanj pa ne bi bili vklju-čeni samo pedagoški delavci na fakultetah temveč tudi v vrtcih ter srednjih šolah. Do naslednjega dejanja je potem samo še koraic: ustanovitev neodvisnih sindikatpv v de-lovnih organizacijah. Biserka Karneža VINARSTVO 62001 M A R I B O R-TRG SVOBOOE 3 UNIVERZA AntiČni tvorci postanejo učitelji literature in likovne umetnosti. In ne samo, da pride do obnovitve filologije in preobrazbe literature in umetnosti, pač pa se filozofija loči od teologije in postane avtohtona znanost o človeku in naravi. Večina univerz v Italiji se je formirala v 13. in 14. sto-letju, ko je naraščajoče boga-stvo življenja zahtevalo več skrbi za višjo izobrazbo. Ob začetkih so univerze premogle največkrat le po tri profesure, in sicer stolici za cerkveno in civilno pravo ter medicinsko stolico. Kasncje se tema pridružijo Še reto-rika, filozofija in astrono-mija, ki je bila skoraj pravi-loma identična z astrologijo. Plače za ta dela so bile silno različne, včasih je dobil predavatelj za plačilo bajno vsoto. Z dvigom izobrazbene ravni se je pojavilo tudi tek-movanje in tako so učni za-vodi skušali drug drugemu odvzeti sloveče profesorje. S tem v zvezi je npr. Bologna leto in pol - od svojih držav-nih dohodkov, kar je znašalo 20.000 dukatov porabila za univerzo. Nastavitve so praviloma veljale za določeno dobo, včasih le za posamezne seme-stre in nekateri docenti so bili prisiljeni v popotno življenje kakor gledališki igralci. Bili pa so tudi primeri do-smrtnih profesorskih služb. Prihajalo je do obvezovanj, da svojih predavanj ne bodo ponavljali nikjer drugje kot samo v tistem mestu. Nekaj je bilo celo neplačanih ali prostovoljnih učiteljev. Med prej navedenimi pro-fesurami jc bila humanistu cilj - stolica za retoriko. Ven-dar je bilo odvisno veliko od njcgovih zmožnosti, da si je v fiim večjem obsegu prisvojil znanje Antike in je za kate-dro nastopil tudi kot jumt, filozof ali astronom, Ti začetki ponovne osvoji-tvc izgubljene antične kul-ture, notranje ureditve znan-stvenih disciplin. kakor tudi življenjski pogoji predavate-Ijev, so bili zelo različni. Olede na dohodke so bili vi-soko v vodstvu posamezni ju-risti in medicinci. Prvi zlasti zato. ker so služili kot stro-kovni, državni svetovalči v pravnih sporih in zadevah. INITALIA... Foio: Milan Mrčun Za vpliv Antike na renesančno izobrazbo je bilo najprej nujno, da se humanizem polasti univene, do česar je postopoma tudi prišlo, Sprva je hilo očitno obnovljeno zanimanje za la-tinsko literaturo in pa ielja - najti izgubljena antična dela ter jih pripraviti za Čim boljše razumevanje, jih ilustrirati in pojmovati kar najbolj pravilno. Ta ielja je pritegnila bolj iivo zanimanje za an-tično livljenje in smisel - iz česar se rodi občudova-nje, posnemanje in prilaščanje. V Padovi je bila v 15. stol. juristova plača 1000 dukatov letno. Znamenitega zdrav-nika so hoteli nastaviti s plačo 2000 dukatov in s pravico do javne prakse, medtem ko je imel v Pisi 700 zlatih forintov. Že zavoljo take cene, ki sta ju uživali glavni stroki, bi bilo razumljivo, če so se tudi po-membni filologi skušali uve-ljaviti kot juristi ali medicinci. Sicer pa si je moral vsakdo. ki je na kateremkoli znanste-nem področju hotel nekaj po-meniti, polagoraa dodobra prisvojiti celotno humani-stično metodo. Tudi službe filologov so bile večinoma nestalne in za-časne, kljub dobrim plačam in z možnostjo postranskega zaslužka. Tako je bilo kar običajno. da je mogel isti pro-fesor delovati na različnih ustanovah. Očitno je bilo menjavanje profesorjev predavateljev kar priljubljeno. saj so pri vsa-kem upali na novo korist ali prednost. In seveda je tako delovanje razumljivo v času, ko je bila neke vrste znanost šele v razvoju in tako tudi odvisna od posameznih oseb-nosti. Za slušatelje oz. učeče se ljudi ni bilo glede gibanja iz kraja v kraj nobene ovire. In tudi prostora za svobodna predavanja je bilo več kot do-volj - večinoma po samosta-nih. V prvih desetletjih 15. stol. je univerza v Florenci dosegla višek svojega sijaja. Predava-nja je obiskovala predvsem dvorna gospoda Evgena IV. V istem kraju je delovala po-poina univerza pri očetih Av-guštincih v San Spirito. A tudi ugledni zasebniki so §e trudili. da bi filološke in filo-zofske teme med seboj predi-skutiraii. Accademia de filarmonici v Veroni je bila omenjena že pri Vasariju - Vita di Sanmic-hclc lcta 1480, ko se zbere poscbna šola harmonijc. ki jo je sestavljalo 15 članov, Accademia Platonica je predstavljala florcntinsko srcdiiče fiiozofskih Itudij. Accademia Romana usmeri na filozofijo. filok gjjo. arheologijo in pravo. Accademia Napoletana - je središče zlasti filoloških Studij. Bila je manj nagnjena h poganstvu, zato pa bližje takratnemu sodobnemu živ-ljenju. UNIVERZA Zanimivo je, da sicer zelo bogato filološko in antikvarno življenje v Rimu ni imelo z rimsko univerzo - Sapi-enza dolgo časa skoraj nobenega stika in se je opiralo skoraj izključno na osebno na-klonjenost posameznih papežev in prela-tov. V obdobju pod papežem Leonom X. pa pride do večje reorganizacije Sapienze, na kateri je poslej delovalo 88 profesorjev, vendar je novi razcvet rimske univerze tra-jal le malo časa. Nekaterim učenjakom so pomagali zbiralci, prepisovalci in proda-jalci. Osebni stiki, disputacije, stalna uporaba latinskega in tudi grškega jezika, pogosto menjavanje učiteljev in redkost knjig, obli-kuje takratni študij v svojevrstno podobo. Latinske šole so bile v vsakem kolikor-iiko pomembnejšem kraju - njih namen bila zgolj priprava na višji študij, pač pa je prišlo znanje latinščine na vrsto takoj po branju, pisanju in računstvu. Latinščini pa je sledil pouk logike. Prej omenjene latinske šole (sedanje srednje), niso bile odvisne od cerkve, tem-več jih je vzdrževala mestna uprava. Mnoge med njimi pa so bile zasebne usta-nove. ' Šolstvo se je pod vodstvom nekaterih odličnih humanistov (Vittorino da Feltre iz Mantove, Guarino iz Verone...), po-vzdignilo v t.i. sistem višje vzgoje. Vzgoji telesa in vsem plemenitim teles-nim vajam so pripisovali isto pomembnost kot znanstvenemu pouku. Vittorino je začel k svojemu pouku vključevati tudi otroke siromašnejših. Ves način take vzgoje pa je bila strogo religi-ozen. Pisanje traktatov o vzgoji princev, ki je bila dotlej izključno zadeva teologov, sča-soma postane naloga humanistov. V 15. stol. torej zmagovito stopi v ospre-dje zanimanje za Antiko in tako stari sho-lastični sistem doživi precejšen polom. Treba je poudariti, da je bila Italija kljub inkviziciji, ki je bila stalno na delu in se je ukvarjala z zažiganjem zdravnikov kot sra-motilcev boga. v Evropi prva in brez pri-mere v matematiki in naravnih vedah (Pa-olo Toscanelli, Luco Paccioli, Leonardo da Vinci...). Sodobne zbirke so se začele formirati že zgodaj in so koristile primerjalnemu štu-diju rastlinstva in živalstva. Prva jedra veli-kih zbirk rokopisov in javnih knjižnic pa segajo h plemiškim gospodom in papežem 15. stoletja. METKAJAKŠIČ Viri: Jacob Burchardt - Renesančna kultura v Italiji Atillio Mornigliano - Storia della lette-ratura Italiana KOLEGIJ DEKANOV UNIVERZE EDVARDA KARDELJA JE NA SEJI 29. MAJA 1989 SPREJEL NASLEDNJI KOMUNIKE: - Izohnr/cvalna skupnosC Slovfiiijc moni sprotno spicinljah in za^otavljati oscline dohodke dclavcev v visokcni šolslvu v sklariu / (Iružbeifim do^ovorom, ki rioloča povprečje osebnih dobodkov v visokem šolstvu v višini KiO% nad povprečjcm v ^ospodarstvu. - Od republiške skupščine pričakujemo, da ustrczno ppveča delež sredstev iz družbenega bruto proizvoda za izobraževalno dejavnost, - hkrati je traba do jeseni izdelati nov sistem financiranja visokega šolstva, ki bo zagotavljal razvoj visokošolske^a izobraževanja in preprečeval ekstenzivno širjenje izobraževalnih programov. Jane/ Peklenik RektorlJlK UNIVERZA ELSA povezuje študente prava, kamor so vključeni tudi študenti podiplomskega Študija kakor tudi mladi di-plomirani pravniki do dopol-njenega 30. leta starosti. Taka razširitev pojma »štu-dent« je potrebna, ker se za določene aktivnosti v ELSA zahteva dobro znanje civil-nega in mednarodnega prava. ELSA deluje v vseh zahod-noevropskih državah, razen v Franciji in Irski, od vzhod-nih držav pa so včlanjene Madžarska in Poljska, Bolga-rija pa ima status opazovalke. Jugoslavija je član ELSA od leta 1986, ko se je kot prva lokalna skupina priključila ELSA Zagreb, od lanskega leta pa deluje tudi na ljubljan-ski Pravni fakulteti. ELSA deluje v takoimeno-vanih lokalnih skupinah (lo-cal groups), ki pa se morajo povezati v nacionalno organi-zacijo, kadar so v eni državi tri (ali več) lokalne skupine. Z združitvijo v nacionalno or-ganizacijo lokalne skupine ne izgubijo svoje samostojnosti, saj se združujejo zgolj zaradi koordinacije in lažjega kon-taktiranja s tujino. Dejavnosti ELSA so zelo raznovrstne in presegajo v svojem obsegu običajno po-nudbo študentskih strokov-nih organizacij. - STEP ali Short Term Exchange Programme omo-goča izmenjavo strokovnih praks za pravnike. Deluje po načelu recipročnosti, kar po-meni, da se praksa, ki se jo zagotovi v lokalni skupini, za-menja s prakso v tujini. Na ta način se omogoči spoznava-nje tujih pravnih ureditev, kar je še posebej pomembno v tem trenutku, ko se Evropa vse bolj združuje. Znano je, da naša pravna ureditev ni ravno najbolj usklajena z ostalimi ureditvami v Evropi. - Organiziranje strokov-nih seminarjev in konferenc je še pomembnejše, da ne re-čem težišče dejavnosti ELSA. Tako na primer ELSA Bergen (Norveška) le-tos septembra organizira se-minar z naslovom Pravna ureditev varstva Severnega morja in Črpanja nafte v Se-vernem morju. Na teh semi-narjih je okoli 50 do 60 udeie-žencev iz vse Evrope, preda-vatelje pa zagotovi organiza-tor. ELSA Zagreb v sodelo- ELSA V seriji člankov, ki izhajajo v Tribuni o medna-rodnih strokovnih študentskih organizacijah, je možno predstaviti tudi ELSA. ELSA pomeni Euro-pean Law Siudents' Association, torej je to organiza-cija, ki zdruzuje študente prava. Namen te organiza-cije je, da omogoči evropskim študeniom prava boljše moznosti spoznavanja tujih pravnih ureditev, jih usposobi za delovanje v bodoči zdruieni Evropi in krepiti medsebojno selovanje in razumevanje. vanju z angleškimi kolegi or-ganizira tečaje angleščine za pravnike v Dubrovniku. - Bilateralna menjava štu-dentskih skupin je oblika de-lovanja ELSA, ki omogoča skupinam študentov (10-12 članov) obisk druge lokalne skupine ELSA. Ti seveda po-tem tudi gostijo skupino štu-dentov iz tujine. Taka oblika delovanja omogoča globje spoznanje določenega univer-zitetnega središča. - ELSA Law-Review je strokovna revija, v kateri ob-javljajo strokovne članke člani ELSA iz vse Evrope. Omogoča torej mladim ambi-cioznim študentom prava, da postanejo njihova prva stro-kovna dela dostopna dokaj ši-rokemu krogu občinstva na evropskih pravnih fakultetah, saj izhaja v angleščini. Poleg tega izdaja ELSA tudi svoje glasilo. ELSA ima na mednarodni ravni v načrtu še nekaj pro-jektov, kot na primer vzpo-stavitev informacijske mreže pravnih podatkov. Dosedanje aktivnosti ELSA Ljubljana, ki je še zelo mlada skupina, so bile obisk skupine naših študentov pri helsinški ELSA (septembra letos pričakujemo njihov po-vratni obisk) in udeležba na nekaterih seminarjih, ki so jih organizirale druge skupine. Druge aktivnosti so bile ve-zane na čisto organizacijska vprašanja, saj se poizkušamo osamosvojiti izpod okrilja OO ZSMS PF, kjer so temu zelo naklonjeni, in se organi-zirati kot društvo. Trenutno je naša zahteva vložena pri pristojnem organu. V začetku leta 1990 name-ravamo organizirati seminar, na katerem bi obravnavali, kako uskladiti našo pravno ureditev, da bi postala bolj prilagojena potrebam zdru-žene Evrope. Trenutno iš-čemo tudi sponzorje za ta projekt, vendar upamo, da bomo glede na pričakovano udeležbo mladih pravnikov iz cele Evrope naleteli na razu-mevanje z našimi prošnjami. Ker bi želeli izmenjati tudi nekaj idej, bomo jeseni 1989 obiskali tudi nekatera po-djetja s prošnjo, da nam to omogočijo. Korist bo oboje-stranska. saj bi se naš človek seznanil s pravno ureditvijo trga v tujini, naše podjetje pa bi dobilo marsikateri koristen nasvet za reorganizacijo v skladu z določili Zakona o podjetjih. V tujini namreč zelo dobro poznajo pojme kot družba z omejeno odgo-vornostjo, delniška družba... Menimo, da bi ELSA s svojimi aktivnostmi lahko pripomogla k približevanju k združeni Evropi, saj je spoznanje pravnih ureditev Evrope predpogoj za vključi-tev vanjo. Za vse, ki jih zanima kaj več, pa še dva kontaktna na-slova: 1. Pravna fakulteta v Ljub-ljani, Mladinska soba, Trg osvoboditve 11. tel. 331-611 n.c. 2. KOMISP - za ELSA, Kersnikova 4, Ljubljana Pripravil: Žiga Bahovec, secretarv general - ELSA Ljubljana UNIVERZA 1. CILJI RAZISKAVE IN VZOREC 1.1. Cilji Raziskovalni center UK ZSMS Ljubljana je izvedel anketo o interesnih dejavno-stih Študentov, katere cilj je bil ugotoviti seznanjenost štu-dentov z obstoječimi interes-nimi dejavnostmi, ki delujejo pod okriljem UK ZSMS Ljubljana in zanimanje zanje. Obenem smo hoteli ugotoviti tudi strukturo interesov štu-dentov Ljubljanske univerze, njihovo zanimanje za sodelo-vanje v različnih interesnih dejavnostih in kaj študentje najbolj pogrešajo. Nenazad-nje smo z anketo hoteli tudi ugotoviti, na katerih področ-jih naj se UK ZSMS po mne-nju študentov bolj, na katerih manj angažira. 1.2. Vzorec Anketo smo razposlali po pošti 1039 slučajno izbranim študentom na podlagi vzorca, ki ga je za namene raziskave pripravil CRU. Vprašalnik nam je vrnilo 631 anketiran-cev kar je 60,7% vzorca in 2,88% celotne populacije rednih študentov na ljubljan-ski Univerzi. Primerjava strukture vzorca s strukturo populacije je podana v tabeli 1.1. Najslabše so se anketira-nju odzvali študentje Višje pomorske šole iz Pirana, kar je glede na temo raziskave popolnoma razumljivo. Štu-dentje iz Pirana prav gotovo nimajo veliko koristi od inte-resnih dejavnosti, ki se doga-jajo v Ljubljani. Zato smo s te šole dobili le en izpolnjen vprašalnik. Zanimiv je tudi velik presežek deleža vrnje-nih vprašalnikov študentov fakultete za elektrotehniko nad realnim deležem teh štu-dentov v populaciji. Nepoz-navanje dogajanja na tej fa-kulteti nam onemogoča, da bi ugotovili, ali so študentje te fakultete iz kakršnegakoli ra-zloga posebej zainteresirani za interesne dejavnosti ali so preprosto bolj »pridni« od ostalih. Da je poznavanje interes-nih dejavnosti in nasploh sez-nanjenost z življenjem štu-dentov v Ljubljani bil po-memben faktor pri izpolnje-vanju vprašalnika, nam poleg INTERESNE DEJAVNOSM NA UNIVERZI izpada odgovorov anketiran-cev z VPS Piran kaže tudi struktura vzorca po letnikih v primerjavi z realno struk-turo (Tabela 1.2). Med tem ko je delež študentov prvega letnika v vzorcu manjši kot v populaciji, so deleži ostalih treh letnikov v vzorcu večji. Delež anketirancev iz četr-tega letnika najbolj presega realnega. Delež v vzorcu zo-pet pade pod delež v pppula-ciji anketirancev iz petega let-nika (MF in FNT-Veterina) in absolventih prve stopnje, med tem ko je delež absol-ventov druge stopnje zopet večji od realnega. Te oscila-cije v odzivu na anketo naj-laže razložimo s poznavanjem in zainteresiranostjo za po-dročje interesnih dejavnosti. Na anketo se je odzvalo nekaj več moških (58,6%) kot je njihov delež v populaciji (57,5%), vendar razlika ni bistvena. Kot je pri anketira-nju po pošti nasploh pravilo, lahko tudi pri tej anketi priča-kujemo, da so se nanjo bolj odzivali anketiranci, ki se bolj zanimajo za interesne de- TABELA 1.1 Struktura anketirancev po fakultetah V P D PA 5,4 5,5 -0,1 VVŠ 1,1 2,0 -0,9 VŠŠD 1,3 1,2 +0,1 VTVŠ 0,3 1,0 -0,7 VPŠ-Piran 0,2 1,7 -1,5 VŠZD 3,3 2,8 +0,5 FF 12,0 11,3 +0,7 EF 10,8 10.6 +0,2 PF 4,1 4,0 +0,1 FSPN 4,3 3,9 +0,4 FTK 1,4 1,9 -0,5 FS 7,0 7,8 -0,8 FE 10,7 9,2 +1,5 FAGG-A 3,2 2,4 +0,8 FAGG-GG 2,2 2,7 -0,5 FNT-MA 1,1 1,2 -0,1 AGRFT 0,3 0,4 +0,1 FNT-FI , 0,6 1,0 -0,6 FNT-MO 1,8 2,2 -0,4 FNT-KE 5,6 4.8 +0,8 FNT-FA 2,1 1,8 +0,3 FNT-TE 1,8 1,9 -0,1 FNT-KI 0,2 0,1 +0.1 BF-AG 3,0 2,9 +0.1 BF-ŽT 1,6 1,1 +0,5 BF-GO 1.0 0,8 +0,2 BF-VE 1,3 1,6 -0,3 BF-BI 1,3 1,5 -0,2 BF-LE 1,0 1,6 -0,6 BF-Žl 1,1 1,2 -0,1 MF 6,5 5,9 +0,6 ALU 1,0 0,8 +0,2 AG 1,4 1,1 +0,3 UNIVERZA javnosti in so z njimi tudi bolj seznanjeni. V vzorcu torej prevladujejo tisti ki »imajo kaj povedati« o tem področju. Taka pri-stranskost vzorca je za ugotavljanje »ob-jektivnega stanja« sicer neprijetna, se pa spremeni v prednost, če podatke, ki jih dobimo na podlagi anketiranja takega vzorca, uporabimo kot napotek za delova-nje na raziskovalnem področju. Pričaku-jemo lahko, da bo del populacije, ki ni zajet v vzorcu, pri nadaljnjih akcijah na tem področju ostal pasiven, ali pa prevzel eno od že obstoječih stališč. Pri taki upo-rabi podatkov je torej bolje, da odgovori ljudi brez izdelanega mnenja ne meglijo slike. TABELA 1.2 Struktura po letnikih 1. letnik 34,8 37,7 -2,9 2. letnik 24,7 23,1 +1,6 3. letnik 15,1 13,6 +1,5 4. letnik 10,1 8,4 +1,7 5. letnik 1,1 1,2 -0,1 Absolventil. 2,8 5,7 -2,9 Absolventi II. 11,4 10,3 +1,1 Strnimo ugotovitve o vzorcu v nekaj stavkov. Vzorec je dovolj velik, da lahko na podlagi dobljenih podatkov sklepamo na realno porazdelitev mnenj v populaciji. Odkloni v strukturi vzorca od strukture populacije niso zelo veliki. Lahko jih ra-zložimo predvsem z večjim odzivom ljudi, ki jih področje interesnih dejavnosti bolj zanima. Ta pristranskost vzorca sicer pov-zroča, da so mnenja izražena v anketi bolj artikulirana kot so v realnosti, vendar je to za namen ankete ugodno. Skratka podatki dobljeni v tej raziskavi so smiselni šele kot podlaga za akcijo. 2. SPLOŠNI PODATKI O ANKETIRANCIH 2.1. Stanovanje Največ anketirancev živi pri starših (42,8%), od tega 28,8% v Ljubljani, osta-lih 19,0% pa je »vozačev«. 27,3% anketi-rancev stanuje v študentskih domovih, 21,9% pa je sostanovalcev ali podstano-valcev (podnajemnikov), 8,0% živi v dru-gačnih aranžmajih (lastno gospodinjstvo, sorodniki itd.). Ce primerjamo te podatke s podatki dobljenimi ob vpisu na fakultete (podatki so dostopni na CRU, vendar imajo drugačne možne odgovore) lahko sklepamo, da smo v anketi zajeli manjši delež tistih, ki stanujejo pri starših, predv-sem »vozačev«, kar znova govori v prid tezi o večjem odzivu bolj zainteresiranih anketirancev. Pri starših namreč po podat-kih s CRU stanuje 45,2% študentov, nad 10 km pa se jih vozi 26,6%. 2.2. Viri sredstev za preživljanje Skoraj dve tretjini (63.3%) anketiran-cev prejema štipendije. Tem štipendija predstavlja 52,1% mesečnih dohodkov. Nadaljnjih 36,3% sredstev dobijo od star-šev, 7,5% zaslužijo z delom preko štu-dentskega servisa, preostalih nekaj več kot 4% pa zaslužijo na druge načine. Tisti, ki nimajo štipendije, dobijo pov-prečno 79,1% denarja, s katerim razpola-gajo od staršev, 11,1% zaslužijo z delom preko Študentskega servisa, približno 8,8% pa na druge načine. Zanimivo je, da če izločimo anketirance, ki ne delajo preko Študentskega servisa, razlika v zaslužku z delom preko ŠS med tistimi, ki imajo štipendijo in tistimi, ki je nimajo, preneha biti statistično značilna. Oboji cenijo delež denarja, ki ga zaslužijo z delom preko ŠS na približno petino. Prej omenjena razlika nastane zato, ker je več tistih, ki štipendije nimajo, prisiljeno delati preko ŠS. Od an-ketirancev, ki nimajo štipendije, namreč 44,8% izjavlja, da dobivajo določen del dohodkov z delom preko SS; medtem ko je takih med štipendisti 35,0%. Vsaj nekaj dohodkov dobiva z delom preko SS več kot tretjina (38,6%) anketirancev. 29,6% anketirancev dobiva od staršev nad 75 % mesečnih dohodkov. Največji delež takih (45,6%) je med študenti, ki živijo pri starših v Ljubljani, med anketi-ranci, ki živijo v študentskih domovih pa je takih le okoli 12,8%. Ženske dobivajo večji delež denarja od staršev. To zanimivo dejstvo lahko štejemo za stranski produkt dejstva, da ima v primerjavi z moškimi štipendije manj anketirank. Kar se tiče dela preko študentskega servisa, razlike med spoloma niso statistično značilne. An-ketirance smo prosili, naj ocenijo deleže denarja, ki ga dobivajo iz navedenih virov. Zato nam dobljeni podatki ne dovoljujejo zaključkov v smislu diskriminacije žensk. To vprašanje ostaja odprto za naslednje raziskave. Neizpodbitno dejstvo pa je, da so dekleta bolj odvisna od staršev. 3. »Potrošniška skupina« se predvsem zanima za šport in kino, delno pa še za resno glasbo in rock. med tem ko je zani-manje za ostala področja »podpovprečno«. Ta skupina je največja in zajema 52,9% anketirancev. 4. Skupina pasivnih kaže na vseh po-dročjih manjše zanimanje kot ga pripisuje svojim znancem. Še najmanj odstopa od »okolja« pri zanimanju za kino in rock, medtem ko so ostala zanimanja močno »podpovprečna«. Kot v kulturni eliti, je tudi v skupini pasivnih 14,9% anketiran-cev. Če gledamo s strani področij, o katerih smo spraševali, lahko ugotovimo naslednje razvrstitve. Za gledališče se najbolj zanima kulturna elita, sledi plesno-športna sku-pina, »potrošniki« kažejo rahlo »podpov-prečno« zanimanje, med tem ko je skupina pasivnih zelo nezainteresirana za gleda-lišče. Za kino (film) se najbolj zanimajo »potrošniki«, sledi kulturna elita, delno se za kino zanima tudi plesno-športna sku-pina, pasivni pa so le rahlo »podpov-prečni« v svojem zanimanju zanj. Slikar-stvo zelo zanima kulturno elito, zanimanje potrošniške skupine zanj je malo pod hipo-tetičnim povprečjem, ostali dve skupini pa kažeta izrazito nezanimanje zanj. Resna glasba najbolj zanima kulturno elito plesno -športna in potrošniška skupina sta blizu »povprečnega« zanimanja. med tem ko skupina pasivnih zopet pade globoko v smer nezanimanja. Glede plesa in baleta dobimo dva pola: plesno-športna skupina in kulturna elita se dokaj zanimata za to področje, približno enako daleč, vendar v negativno smer pa kaže indeks zanima-nja ostalih dveh skupin. Za rock se kul-turna elita dokaj zanima. plesno-športna skupina kaže izrazito nezanimanje zanj, »potrošniki« so rahlo nad »pasivci« pa ra-hlo pod »povprečjem« zanimanja. Tudi »alter scena« je domena kulturne elite, ostale tri skupine pa so zanjo nezainteresi-rane. Folklora delno zanima pripadnike plesno-športne skupine, zmerno nezani-manje zanjo kaže kulturna elita, ostali dve skupini pa kažeta veliko nezanimanje za-njo. Pri športu znova zasledimo polariza-cijo zanimanja, tokrat v paru »potrošni-ške« in plesno-športne skupine s pozitiv-nim ter skupine pasivnih in kulturne elite z negativnim indeksom zanimanja. Kino ima pozitivne indekse zanimanja pri treh skupinah, kar lahko kaže na to, da je najbolj popularen način zabave in interes-nega udejstvovanja med študenti. Na drugi strani s tremi negativnimi indeksi stojita »alter scena« in folklora. Pri prvi je pozi-tivni indeks dokaj visok, kar kaže, da je to področje relativno ekskluzivno, da ima do-kaj stalne člane in publiko. Pri drugi je pozitivni relativno nizek. Očitno lahko v tem primeru rečemo. da zanimanja za to TABELA 3.2 SKUPINE INTERESOV GLEDALIŠČE KINO SLIKARSTVO KULTURNA ELITA 48.9362 13.8298 . 41.4894 PLES-ŠPORT 22.9358 8.2569 -56.8807 »POTROŠNIKI« -0.8982 22.1557 -0.5988 PASIVNI -32.9787 -1.0638 -69.1498 GLASBA PLES ROCK KULTURNA ELITA 58.5106 38.2979 13.8298 PLES-ŠPORT -8.2569 47.7064 -55.9633 »POTROŠNIKl« . 7.7844 -24.2515 5.3892 PASIVNl -70.2128 -43.6170 -8.5106 ALTERSCENA FOLKLORA ŠPORT KULTURNA ELITA 22.3404 -11.7021 -43.6170 PLES - ŠPORT -80.7339 7.3394 35.7798 »POTROŠNIKI« -49.8024 -63.7725 36.8263 PASIVNI -31.9149 -78.7234 -29.7872. UNIVERZA TABELA 4. 1 ZANIMANJE ŠTUDENTOV ZA OBSTOJEČE INTERESNE DEJAVNOSTI 1 2 3 4 5 NOČE HOČE SODELUJE 2 + 3 INDEKS UZŠŠO 60,4 35.3 4,3 39.62 0 108 APZTT 88.3 11,4 - 0.3 11,73 0 027 AFSFM 82.8 13.2 1.1 14.26 0.078 ŠPKKAZINA 48,8 47.9 3.3 51.19 0 065 SKAKADEMIK 68.5 31.2 0.3 31,54 0,010 ŠKUC 65.0 34,2 0.8 35.02 0.023 FORUM 84.4 15.7 0,0 15.69 0.000 ŠOLT 80.8 18.4 0.8 19.18 0 041 TRIBUNA 85.1 14.6 0.3 14.90 0.021 RŠ 71.6 26.9 1.4 28.37 0.050 KRT 82.4 16.3 1.3 17,59 0 072 ČASOPIS 73.4 25.8 0.8 26.62 0 030 APZVV 94.3 5.1 0,6 5.71 0.111 APD 59.1 39.8 1.1 40.89 0,027 področje, se pravi za folkloro, med štu-denti praktično ni, vsaj ne takega, da bi vzpodbudilo večjo aktivnost na tem po-dročju. Ostala področja zanimanja se glede indeksov zanimanja po grupah delijo dva proti dva. To so področja. ki realno določajo interesne skupine. kot so se po-kazale v naši raziskavi. 4. ODNOS ŠTUDENTOV DO OBSTO-JEČIH ORGANIZIRANIH OBLIK IN-TERESNIH DEJAVNOSTI 4. 1. Zanimanje študentov za obstoječe organizirane oblike interesnih dejavnosti Da bi ugotovili. kakšen je odnos študen-tov do obstoječih interesnih dejavnosti, smo anketirance prosili naj se opredelijo glede vsake od organizacij, ki delujejo na različnih interesnih področjih pod okriljem UK ZSMS. Anketiranci so morali za vsako navesti, ali so člani oz. sodelujejo pri delu organizacije, če niso člani pa še ali bi hoteli v tej organizaciji sodelovati ali ne. (tabela 4.1) Dobljene podatke lahko beremo s sta-lišča strukture zanimanja za obstoječe oblike interesnega udejstvovanja, ali pa s stališča pokritosti (zadovoljenosti) inte-resov študentov z obstoiečimi oblikami. Prvi način branja nam kaže, katere od obstoječih oblik so bolj »perspektivne« in katere manj. se pravi katere od aktivnosti bi veljalo širiti in jim posvetiti več pozor-nosti, da bi kar najbolj zadovoljili interese študentov. S tega stališča je na prvem me-stu ŠP Kazina, se pravi plesna dejavnost, za katero se zanima 51,19% anketirancev. Sledijo Planinsko društvo Akademik (40,89%). UZ ŠŠO (39,62%), ŠKUC (35.02%) in Smučarski klub Akademik (31,54). Vse to so dejavnosti, ki so po svoji naravi lahko množične, zato bi veljalo v nadaljnjem razvoju interesnih dejavnosti razmisliti o širjenju teh organizacij ali usta-navljanju novih na tem področju. Enako velja za Radio, Študent in Časopis za kri-tiko znanosti, ki sicer delno že spadata v bolj ekskluzivne oblike interesnega delo-vanja, kjer je bolj od števila pomembna resnost in stalnost sodelovanja, pa kljub temu več kot četrtina anketirancev kaže interes za sodelovanje v njiju. Ta dva me- dija bi kazalo torej še bolj odpreti za pri-spevke študentov, seveda ob upoštevanju uredniške politike in kvalitete prispevkov. Za ostale oblike interesnega delovanja štu-dentov lahko trdimo, da je zanimanje an-ketirancev za njih bolj ali manj v skladu z njihovo naravo, je pa kljub vsemu dokaj veliko (preračunano na celotno populacijo rednih študentov ljubljanske univerze bi predstavljal najmanjši procent zanimanja - 5,71% za APD »Vinko Vodopivec« - približno 1200 ljudi, kar bi predstavljalo prav impozanten pevski zbor). Podatki to-rej kažejo, da šo možnosti za širjenje teh oblik, vsaj kar se zanimanja študentov za-nje tiče, dokaj ugodne. To trditev potrjuje tudi drugi način branja podatkov. Če gledamo na dobljene podatke s sta-lišča pokritosti (zadovoljevanja) interešov so rezultati katastrofalni. Število članov in sodelavcev v obstoječih organiziranih obli-kah interesnih dejavnosti v primerjavi z vsemi, ki jih sodelovanje v njih zanima (tistih ki že sodelujejo in tistih, ki so izjavili da bi hoteli sodelovati), v najboljšem pri-meru ne presega 12%. V delovanje obsto-ječih oblik je vključenih torej manj kot osmina zainteresiranih. Res je, da obstaja dokaj velika razlika med deklarirano željo po sodelovanju in realnim interesom, ki posameznika pripelje do sodelovanja v neki obliki interesnega udejstvovanja. Res je tudi, da lahko v vzorcu obstajajo določene napake (čeprav jih že sama veli-kost vzorca minimalizira). Lahko bi našli še druge vzroke za razliko med deklari-rano pripravljenostjo za sodelovanje in de-janskim sodelovanjem, vendar po mnenju raziskovalcev niti seštevek vseh teh vzro-kov (kar bi pomenilo, da vsi vzroki večajo razliko - zelo dvomljiva predpostavka), ne bi mogle pojasniti tako velikih razlik med deklariranim in realiziranim interesom. Iz tega lahko sklepamo, da obstoječe oblike interesnega delovanja niso sposobne vklju-čiti vseh zainteresiranih v svoje delo. Možni razlogi za to so slabo informiranje potencialnih sodelavcev, zaprtost za nove člane, pomanjkanje sredstev in pogojev za širjenje dejavnosti, lahko pa obstajajo tudi kakšni drugi razlogi. Ugotavljanje pravih razlogov bi zahtevalo posebno obravnavo in nove podatke. Naša raziskava lahko pokaže (in tudi je pokazala) le. da taki problemi obstajajo ter da za eventuelno slabo delo in pomanjkanje članstva ni kriva zgolj »nezainteresiranost« študentov. Anketirance smo prosili tudi naj ocenijo ali jim redna mesečna sredstva (štipendija in pomoč staršev ali sorodnikov) zadoščajo za normalno življenje. Študentje relativno ugodno ocenjujejo svojo preskrbljenost skozi redne vire sredstev. 56,8% anketi-rancev trdi da jim ni treba pretirano »zate-govati pasu«, 23,3% anketirancev pa vča-sih celo nekaj denarja ostane. Na drugi strani je 10,6% anketirancev izjavilo, da z rednimi sredstvi, ki jih imajo na razpo-lago, ne morejo normalno živeti, 6,6% pa lahko preživi le, če dela honorarno. 1,8% anketirancev sploh nima rednih mesečnih prihodkov. Po teh podatkih je torej pri-bližno 20% študentov kljub štipendijam in študentskim domovom še zmeraj socialno ogroženih. 2.2 Struktura porabe sredstev Študentje po lastni oceni porabijo za hrano in stanovanje povprečno 45,66% svojega denarja. Pri tem so vračunani tudi tisti, ki stanujejo pri starših in zato za te stroške ne dajo nič ali le zanemarljiv delež svojih finančnih sredstev. Takih, ki ne da-jejo denarja za hrano in stanovanje, je 18,5%, nadaljnih 12,5% pa jih porabi za te namene do četrtine svojega denarja. Četrtina (25,0%) anketirancev porabi po svojih ocenah od 25 do 50% svojih meseč-nih prihodkov za osnovne življenjske po-trebe. Največji delež anketirancev (32,2%) je ocenil, da porabi za te namene med pol in tričetrt svojega denarja.Neza-nemarljivih 11,7% pa porabi več kot triče-trt mesečno razpoložljivih sredstev za hrano in stanovanje. Za študijske obveznosti porabijo Štu-dentje povprečno 17,60% mesečnih pri-hodkov, za kulturo 10,66%, za šport 7,62% in za zabavo ter ostale izdatke 18,5%. Glavni postavki v stroškovniku študentov sta torej hrana in stanovanje, se pravi zagotavljanje temeljnih pogojev za življenje. Stanje postane še jasnejše če izračunamo povprečen delež stroškov za osnovne pogoje preživetja brez tistih, ki za to ne porabijo ničesar. V tem primeru se povprečje zviša nad polovico (53,21%) mesečnih prihodkov študentov. Če pri-merjamo strukturo porabe z viri sredstev lahko ugotovimo, da z večanjem deleža sredstev, ki ga prispevajo starši pada delež stroškov za hrano in stanovanje. Smer po-vezanosti je pri štipendiji kot viru sredstev ravno obratna. To kaže, da je štipendija v glavnem instrument socialne politike, da je torej prejemanje štipendije lahko indi-kator težjega socialnega položaja posa-meznika. Stroški študija, kot je bilo priča-kovati, niso odvisni od virov sredstev kot indikatorja materialnega položaja študen-tov, pri izdatkih za kulturo, šport ter za-bavo in ostalo pa s s štipendijo kot virom v obratnem sorazmerju, kar znova potrjuje prej navedeno tezo. UNIVERZA 3. ZANIMANJA IN AKTIVNOSTI ŠTUDENTOV 3. 1. Aktivnost študentov Ena od pomembnejših stvari, ki so nas v tej raziskavi zanimale, je bilo, koliko se študentje ukvarjajo s kulturo in športom. P6 dobljenih podatkih se s športom uk-varja dobra tretina- (39,6%) študentov, od tega 21,7% predvsem v kraju stalnega bi-vališča, 12,3% predvsem v Ljubljani, 5,6% pa tako v Ljubljani kot doma. S kul-turo se ukvarja 27,8 študentov, od tega 11,3% v kraju stalnega bivališča, 12,0% v Ljubljani in 4,5% doma in v Ljubljani. Študentje ostajajo dokaj vezani na domače okolje, kar se tiče kulturne in športne ak-tivnosti. Doma se s kulturo ali športom ukvarja 39,4%, v Ljubljani pa 29,8% štu-dentov. Zanimivo je tudi, da sta kulturna in športna aktivnost v Ljubljani statistično povezani, kar za aktivnosti v kraju stal-nega bivališča ne velja. Ti podatki dajo slutiti, da so študentje, ki so v Ljubljani aktivni na športnem ali kulturnem po-dročju, na vseh področjih bolj aktivni od ostalih. V interesnih dejavnostih, ki jih podpira UK ZSMS Ljubljana sodeluje oz. je včla-njenih po dobljenih podatkih zelo malo študentov, manj kot 5% v vsaki od njih (glej tabelo 4.1, st. 3). Po drugi strani je 29,8% anketirancev odgovorilo, da je včlanjeno v druga športna društva, 15,8% jih je članov kulturnih društev izven UK in 14,1% je včlanjeno v razna druga društva. Procenti se približno pokrivajo s prej nave-denimi odgovori o ukvarjanju s športom in kulturo. Podatki torej kažejo da pri inte-resnih dejavnostih pod okriljem UK ZSMS ne gre toliko za samo nezainteresiranost študentov. Napaka je prej v teh organizaci-jah samih in v načinu lastne predstavitve ter pridobivanja članov. 3. 2. Struktura interesov študentov Za kakršnokoli delo na področju inte-resnih dejavnosti je prav gotovo po-membno ugotoviti, kakšen je interes za posamezna področja. Ker nas je zanimal potencialno aktivni interes, se pravi inte-res, ki bi se ga pod določenimi pogoji dalo usmeriti v aktivno sodelovanje, smo anke-tirance prosili, naj ocenijo svojo zanimanje za gledališče, kino (film), slikarstvo (raz-stave), resno glasbo, ples in balet, rock, »alter sceno«, folkloro ter šport. Za vsako od teh področij so anketiranci navedli ali se zanj zanimajo bolj, enako, ali manj kot njihovi znanci. Rezultati so podani v tabeli 4. Med študenti prevladuje intenzivnejše zanimanje za šport nad zanimanjem za ostala področja. Sledijo mu zanimnje za resno glasbo, kino, ples in balet ter za gledališče. Za ta področja se bolj od znan-cev zanima nad 20% anketirancev. Na »repu« intenzivnejšega zanimaja sta ostali zanimaje za alternativno »sceno« in za fol-kloro. Pri vrstnem redu glede manjšega zanimanja od znancev se je najbolje odre-zalo zanimanje za kino (film), sledi gleda- TABELA 3.1 STRUKTURA INTERESOV BOLJ R ENAKO R MANJ R INDEKS* R GLEDALIŠČE 21.9 5 62,2 2 15,9 2 5,8 3 KINO 24,4 3 66,5 1 9,1 1 15,59 1 SLIKARSTVO 19,06 6 47,6 7 33,4 7 -14,26 7 R. GLASBA 26,0 2 49.0 6 25,0 5 0,95 4 PLES. BALET 22,5 4 49,4 5 28,0 6 -5,39 6 ROCK 16.7 7 60,5 3 22.8 4 -6,02 6 ALTER SCENA 10.3 8 37.4 8 52,3 8 -41,20 8 FOLKLORA 6.8 9 39,5 9 53,7 9 -45,96 9 ŠPORT 32.5 1 50,0 4 17.5 3 ' 14.74 2 *lndeks smo izračunali tako, da smo dali procent anketirancev, ki so manj zainteresirani za določeno področje. odšteli od procenta tistih, ki so bolj zainteresirani. Možen obseg indeksa je od -100 do 100. lišče in šele nato šport.Zopet sta najkrajšo potegnili »alter scena« in folklora. Naj-manj se anketiranci po lastni oceni razliku-jejo od svojih znancev po stopnji zanima-nja za kino, gledališče in rock. Za ta tri področja je nad 60% anketirancev oce-nilo, da se zanje zanimajo približno enako kot študentje, ki jih poznajo. Te podatke lahko jemljemo kot indikatorje »soglasja« o navedenih področjih zanimanja. V kom-binaciji z indeksom interesa, ki smo ga izračunali, lahko dajo dovolj konkretna napotila za usmerjanje akcij na področju interesnih dejavnosti študentov. Indeks in-teresa bi lahko imenovali tudi indeks »ak-cije najmanjšega odpora«. Kaže nam od-klon zanimanja za posamezna področja od hipotetičnega »povprečnega zanimanja«. Z drugimi besedami, če bi UK ZSMS ali kak drug subjekt nameraval delovati na področju interesnih dejavnosti, bi naletel na najmanj negodovanja, če bi posvetil več pozornosti dejavnostim, ki imajo pozitivne vrednosti, na račun tistih, ki imajo nega-tivne vrednosti indeksa. 3. 3 Skupine po strukturi interesov Opazovanje interesov ljudi skozi pov-prečne ocene je seveda problematično, saj zakriva razlike in podobnosti, ki bistveno vplivajo na interesno združevanje ljudi. Zato smo v nadaljnji obdelavi klasificirali anketirance po podobnosti strukture zani-manj, kot se je kazala v dobljenih podat-kih. S pomočjo tako imenovane cluster analize metodi najbližjih sosedov smo do-bili štiri skupine, ki jih lahko poimenu-jemo: 1. Kulturna elita za katero je značilno intenzivnejše zanimanje za resno glasbo, gledališče, slikarstvo, ples in balet ter al-ternativno sceno. Zanima jih še kino (film) in rock, manj kot njihovi znanci se zani-majo za folkloro, najmanj pa za šport. V to skupino se je uvrstilo 14,9% anketirancev. 2. Plesno-športno skupino označuje in-tenzivno zanimanje za ples, šport, pa tudi za gledališče in delno še za kino in fol-kloro, za ostala področja pa se zanimajo manj kot njihovo okolje. Tej skupini pri-pada 17,3% anketirancev. AVTOR: NINO RODE (PREDAL: URBAN VEHOVAR) Prvi korak ka lelepaliji: pljit\:anje. .S//¦./•. IV l.\/..\Rl.\K U našoj predsiavi tek ce se deliti činovi. S//-./¦.! \ l..\/..\Rl:\ f( V/.sii nm ostavili na cedilu. Prvo smo išli na mlevenje. Crnci mogu da odahnu. Rohove sad uzimaju iz Jugosla vije. S//./.IN l..\/..\lil.\ /( J\e mogu da smislim za njih ništa lose što več Odluka je pala. Pobedila je dilema, klasič nisu uradili. nim nokuutom. POLITIČNO Te dni se v Ljubljani mu-dijo predstavniki estonskega KOMSOMOLa. Z enim od njih, ANDRESOM LIND-MAEM, smo naredili in-tervju, ki je obenem tudi od-sev tega, koliko povprečen estonski mladinec pozna pro-bleme, ki se tičejo Estonije. TRIBUNA: Najprej me zanima vaša mladinska orga-nizacija, KOMSOMOL. Ali in v kolikšni meri ste še ve-zani na komunistično partijo in ali obstajajo tudi kakšne neodvisne mladinske in štu-dentske organizacije? ANDRES: Naš KOMSO-MOL ni več tisto, kar je bil nekoč, to pa predvsem v smi-slu vezanosti na partijo. Že nekaj časa delujemo dokaj neodvisno in mogoče bo kmalu nastala tudi kakšna nova, neodvisna mladinska ali študentska organizacija, situacija se iz dneva v dan spreminja in... TRIBUNA: Kaj pa štu-dentje, ali študirajo predvsem v Estoniji ali grejo študirat tudi v Moskvo, Lenin-grad...? ANDRES: Vedno manj je takih, ki bi študirali izven re-publike v Sovjetski zvezi, vedno več pa je tistih, ki do-bijo štipendije v tujini in po-tem tam študirajo. TRIBUNA: Ali poleg znanstvene izmenjave z za-hodnimi državami obstaja tudi drugačna vrsta sodelova-nja? ANDRES: Seveda obstaja, kulturna na primer. Zdaj ko smo se nekako osvobodili ru-skega kulturnega vpliva, imamo mnogo več stikov s Finsko, Švedsko in drugimi zahodnoevropskimi drža-vami. Najbolj smo seveda po-vezani s Finsko, saj je naš jezik zelo podoben finskemu, prav tako pa gledamo finsko televizijo in tako pridemo do večjega števila informacij z vseh področij. TRIBUNA: Ali imate pri gledanju finske televizije kakšne probleme, je to dovo-Ijeno? ANDRES: Pred leti, ko smo za gledanje finske televi-zije v naše televizorje ugraje-vali posebne adapterje, je vlada z dekretom prepove-dala ugrajevanje le-teh. Pri-hajali so v domove in iz tele-vizorjev jemali adapterje, se-veda pa to ni preprečilo, da INTERVJU KAKO SMO Sl PODOBNI ne bi ljudje še naprej sprem-ljali finskega tv programa. TRIBUNA: Ti si bil že večkrat v Sloveniji, zanima me, ali po tvojem mnenju ob-staja kakšna podobnost z Estonijo? ANDRES: Ja, že štirikrat sem bil v Sloveniji in situacija v Estoniji je podobna situaciji v Sloveniji. V naših časopisih sem opazil nekaj člankov, ki so primerjali položaj Slove-nije v Jugoslaviji s položajem pribaltskih republik v SZ; po-sebej še ekonomski položaj. Povprečna plača v Estoniji je 250 rubljev mesečno, kar je 25 ameriških dolarjev, med-tem ko je v drugih delih SZ občutno nižja. TRIBUNA: Kaj pa poli- tična situacija? ANDRES: Tu prav tako gre za podobnost, le da se politična situacija iz dneva v dan spreminja. Pred krat-kim se je Estonija izrekla o tem, da je del zahodne Evrope, uradno pa je bilo re-čeno, da so bile pribaltske re-publike predolgo pod okri-ljem Stalinovega režima. TRIBUNA: Ali imate pri »priključevanju« k zahodni Evropi kakšne probleme s sovjetskimi oblastmi? ANDRES: Najhujše te-žave povzroča zvezna biro-kracija, saj so Sovjeti vedno skušali vzpostaviti odnose z zahodnoevropskimi drža-vami, ki so seveda nujni, kajti brez teh stikov dandanes tudi SZ ne more živeti, Pribaltske republike že zaradi svojega geografskega in vsekakor tudi ekonomskega položaja te stike hitreje in lažje nave-zujejo. TRIBUNA: Kaj pa zakon-ske omejitve v zunanji poli-tiki? ANDRES: Obstajajo, toda niso tako striktne in se jih lahko obide. TRIBUNA: Kaj pa eston-ski parlament, kako je ta se-stavljen? Koliko članov ko-munistične partije je v njem? ANDRES: Ravno pred dvema mesecema so bile voli-tve in zelo zanimivo je, da je zdaj v parlamentu veliko čla-nov ZK. Verjetno je vzrok temu tudi dejstvo, da so novi vodje naše, estonske, KP po-dobne usmerjeni kot večina Estoncev, rekli bi, da so z ljudstvom. Toda, kot sem že prej omenil, situacija se nenehno spreminja _in tre-nutno ugled KP upada. Ra-zlog tega je skrit predvsem v tem, da komunisti veliko govorijo, naredijo pa nič ali zelo malo. TRIBUNA: Ali obstajajo v Estoniji tudi druge stranke in kakšen je njihov položaj? ANDRES: Obstajajo, ven-dar pa niso priznane kot stranke, so neuradne. Te stranke so »Nacionalna fronta«, »Stranka estonske neodvisnosti«, ki je zelo ek-stremistična, saj zahteva po-polno odcepitev Estonije, Rusi pa so osnovali »Inter-front«, prosovjetsko usmer-jeno stranko. Te stranke za-konsko seveda niso enako-vredne komunistični, tako da nimajo svojih poslancev v parlamentu. Člani strank si-cer lahko sedijo v parla-mentu, ne zastopajo pa svojih strank. TRIBUNA: Ali v Estoniji trenutno obstaja stranka, ka-tere član si ti, oziroma katere član bi ti bil? ANDRES: Ne, mogoče mi je všeč program »Nacionalne fronte«, vendar pa ne bi bil njen član. TRIBUNA: Bi za konec še kaj sam dodal? ANDRES: Spominjam se slike z demonstracij v eston-skem mestu, ki je bila objav-ljena v Timesu. Pod njo je bilo napisano: »Jugoslovani so demonstrirali in zahte-vali...« Zanimivo je, kako smo si podobni. LENJA POLITIČNO Toda zanimivosti so se se-daj šele začele. Pod različ-nimi naslovi in poglavji v zgo-dovini in enciklopedijah sem opazil, da so zapisane popol-noma izključujoče trditve ter pravi logični absurdi. Name-sto, da bi mi uradno zapisana zgodovina kaj povedala, sem bil po njenem branju popol-noma zmeden in na koncu ve-del še manj, kot pred prebira-njem. Pred branjem sem si ustvaril vsaj predstavo, po branju nisem vedel ničesar. Da bi se seznanili o bistvu Šavlijeve teorije o Venetih, zaradi katere sem se spustil v kratko analizo uradne zgo-dovine, naj jo na hitro opi-šem. Teorija v grobem trdi in dokazuje, da je nekdanje no-riško kraljestvo, ki je obsta-jalo na našem teritoriju še pred prihodom Rimljanov in v imperiju kot provinca z no-tranjo avtonomijo, imelo di-rektno nadaljevanje v Karan-tanski državi. Veneti - prebivalci nekda-njega Norika - pa naj bi bili Slovani. Teorija o selitvi Slovanov iz Pripjatskih močvirij eno-stavno ne drži, pravi. Prado-movina Slovanov naj ne bi bila tam temveč v srednji Evropi. KAKO MU ODGOVARJA URADNA ZGODOVINA: V članku bom navajal izk-ljučno citate iz enciklopedij in uradnih zgodovinskih knjig. NORIK (ENCIKLOPEDIJA JUGOSLAVIJE -ZAGREB 1965) Vzhodna alpska pokrajina s središčem na današnjem Koroškem. Na jugu je segala do Savinjske doline s Celeio. V predrimskem obdobju pa celo do današnje Gorenjske in Ljubljanskega področja. Prvotno središče Norika je bilo v bližini Šentvida (St. Veit) na Koroškem, kjer je moralo biti tudi plemensko središče Noreia. Ob prodoru Keltov v vzhodnoalpske do-line in izgradnji Akvileje, ki je postala izhodišče ekspan-zije Rimljanov, se središče Norika prenese južneje na GOSPOSVETSKO POLJE, kjer je v bližini že bilo mesto Virinum, severno od Gospe Svete. V bitki pri Norei (113 pr.nš.)« pride rimska vojska na pomoč proti Cimbrom in je poražena. Po porazu vstaje VENETI NAŠI PREDNIKI Ko sem prebiral knjigo Joška Šavlija: » Veneti naši davni predniki«, sem si rekel: »Zanimiva teorija, toda teorij, je veliko. Tudi sam bi verjetno znal napisati kakšno, pa poglejmo,« sem si mislil, »kaj pravi o tem uradna zgodovina.« panonskih plemen (16) so Rimljani učvrstili svoj položaj in pripojili svoji državi Norik kot vazalno kraljestvo pod cesarjevim protektoratom. Po mišljenju nekaterih avtor-jev je bil takrat iz Norika izd-vojen teritorij današnje Go-renjske ter skupaj z Emono priključen Panoniji. Po spre-jetju krščanstva je bila Taur-nija središče nadškofa, med-tem ko Virinum propade pred 558. Tedaj se je začelo sloveni-ziranje celotne pokrajine. V 7. stoletju pa na področju Norika nastane nova sloven-ska politična tvorba. KAJ PIŠE O NORIKU »ZGODOVINA SLOVENCEV«: Ob prihodu prvega vala Keltov v 3. st. pr. n. š. se kot odgovor na njihov prihod na-rodi kulture žarnih grobišč organizirajo v Noriško kralje-stvo. Ta zajema ljudstva se-verno od Save, v posočju ter predelih Postojnskih vrat. Središče kraljestva je bilo na Koroškem na Štalenskem vrhu nad Gospo Sveto. Leta 200 pr. n. š.. ko pride do ponovnega vdora Keltov, jim Noričani preprečijo vdor na slovensko ozemlje ter jih usmerijo na jug v Italijo. Rimljani osnujejo kolonijo Akvileio, da onemogočijo na-selitev Keltov v ravnici (180 pr. n. š.). Na kamnu glavnega mesta Norika so našli zapisana vsa plemena, ki sestavljajo nori-ško kraljestvo... (Tavriski, Karni, Norici...). NORICI (ENCIKLOPEDIJA LEKSIKOGRAFSKEGA ZAVODA, MCMLX) Stanovalci Norici so bili verjetno ilirsko-keltskega po-rekla. V 5. in 6. stoletju so v Norik prodrla germanska plemena, dokler zemlje niso zasedli Slovani in Avari (okoli 600). VENETI (ENCIKLOPEDIJA LEKSIKOGRAFSKEGA ZAVODA) 1. Keltski narod na atlant-ski obali... 2. Narodi na severu Italije med obalo Jadrana med Pa-dom in Istro med drugo pun-sko vojno pridejo pod oblast Rimljanov, ki so na njihovem teritoriju osnovali kolonijo POLITIČNO Akvileio. Njihov teritorij, sprva vključen v Cisalpinsko Galijo, je bil za časa Avgusta skupaj z Istro del desete italske pokrajine Venetia et Histria. Pod Rimljani so uživali polno avtonomijo (89 pr. n. š.) in dobili »ius Latinum«. Poznani so bili kot veŠči trgovci, posebno kot posredniki (?) robe, ki je prihajala z Baltiškega morja na Ja-dran, t. i. »jantarjev pot«. Venetski jezik, katerega edini ostanek je 200 kratkih napi-sov, pripada indoevropski jezikovni sku-pini. Na začetku so ga smatrali kot enega od ilirskih dialektov, novejša lingvistika pa ga smatra za samostojni jezik blizu italskim jezikom. Pisava venetskih napisov je pov-zeta od Etruščanov in ima lastne grafične znake in fonetske vrednosti. VENDI (ENCIKLOPEDIJA LEKSIKOGRAFSKEGA ZAVODA) Ime, s katerim Nemci danes imenujejo Lužiške Srbe in koroške Slovence (Win-den, Wenden),*. Kot »Venedi« se pojav-ljajo pri Pliniju (1 st.), kot Veneti pa pri Ptolomeju (2. stoletje). Po antičnih izvorih so Veneti stanovali ob obalah Baltika in porečju Visle. Obstaja mišljenje, da so Germani ime Veneti, ki so ga uporabljali na začetku za Ilirom sorodne Venete, pre-nesli na Slovane. Ko pa so se ti odselili iz njihove soseščine v smeri jugozahoda, so zapuščene venetske pokrajine zavzeli Slo-vani. *ima določen izvor. NOREIA (ENCIKLOPEDIJA LEKSIKOGRAFSKEGA ZAVODA) Antično naselje Keltskih Tavriskov je glavno mesto Norika. Pri Norei so Ger-manski Cimbri potolkli (113) Rimljane. Leta 59 pa so mesto oblegali keltski Boji. Po rimski osvojitvi Norik, nekoč pomem-ben centei trgovine z železom in zlatom, hitro propada. Njeno ime dobi mala poštna postaja severno od Virinuma. ILIRI (ENCIKLOPEDIJA JUGOSLAVIJE) Ilirska plemena so naseljevala skoraj vse današnje jugoslovansko ozemlje (Istro, Slovenijo, Gornjo Hrvaško, Dalmacijo, BiH, Črno goro, zahodno Srbijo s Koso-vom, severno in zahodno Makedonijo...) ILIRI (ENCIKLOPEDIJA LEKSIKOGRAFSKEGA ZAVODA) Indoevropska etnična skupina je v antič-nem času naseljevala pretežno področje balkanskega polotoka. V notranjosti de-žele živijo: Karni, Latobici in Norici. Jezik je soroden mesopijskemu in venetskemu jeziku. ZAKLJUČKI: Ko si preberemo definiciji za Venete in Vende si ne moremo kaj, da se ne bi povprašali od kod vsa ta protislovja? Tako so Vendi npr. nemško ime za Venete, ki so sorodni Ilirom. Pod geslom Veneti pa piše, da je njihov jezik, kakor se je smatral za ilirski, verjetno podoben italskim, še do sedaj pa ga niso razvozlali. Zanimiva je tudi trditev, da ti živijo v pokrajini Venetia et Histria in nikjer drugje. To lahko skle-pamo tudi po tem, da na našem ozemlju živijo Ilirsko keltska plemena, ki so tudi našteta v ostalih poglavjih. Štrene pa nam ponovno zmanjka. Zgodovina namreč za-nika, da bi prebivalci nekdanjega Rima zapustili Venetsko pokrajino, ki bi jo brez bojev nato zavzeli Slovani. Po knjigah se v tem delu Italije naselijo Ostrogoti in kasneje Langobardi, ki ustvarijo Ostrogot-sko, kasneje Langobardsko državo. Slo-vanska naselitev pa sega po knjigi »ZGO-DOVINA SLOVENCEV« zgolj do črte Tržič-Fara-Krmin-Čedad-Hamin-Pušja vas do bizantinskega Limesa na robu Fur-lanije. Na teh zahodnih mejah še današnje dni poteka manj ali bolj podobna mejna črta. Sedaj se pojavlja seveda več vprašanj: 1. Od kod naše manjšine v globini Ita-lije? 2. Ali germanska plemena niso znala ločiti »romansko« govorečih prebivalcev, ki so jim vladala skoraj 100 let od slovan-skih sosedov in jih enostavno imenovala Veneti (Lombardija se npr. danes imenuje po Langobardih, ostankih nekdanje Lan-gobardske države v Italiji.). 3. Kako je mogoče, da so se narodi Noriškega kraljestva organizirali v Noriško kraljestvo, če so Kelti prišli sem šele v 3. stoletju pr. n. š. V enciklopediji piše, da so bili Kelti-Iliri stanovalci Norika. Organizi-rali pa so se zato, da bi se borili proti Keltom. 4. Prebivalci Noreie so bili Kelti - Tavri-ski, ki je bila glavno mesto Norika, v kate-rem so živeli Noričani, ki so bili Iliri. No-reia se torej ne imenuje po svojih lastnih prebivalcih Tavriskih, temveč po sosedih Ilirih - Noričanih. Noreio pa so Kelti oble-gali šele 59. 1. n. š. Na kamnu glavnega mesta Norika so našli vsa plemena, ki se-stavljajo noriško kraljestvo... (Tavriski, Karni, Norici...). Da pojmi niso popolnoma razčiščeni, kažejo tudi zapisi v istih knjigah. Prva zanesljiva poročila o Slovanih izvirajo iz časov 1. in 2. stoletja našega štetja, ko pisci naštevajo ljudstva onkraj meja Rimske dr-žave. Trije pisci (Plinij, Tacit...) uporab-ljajo za zahodni del Slovanov, ki naj bi živeli ob mejah Rimskega imperija, ime Veneti. Obe skupini slovanskih plemen, pravi zgodovina, sta tedaj zajemali celotno ozemlje slovanske pradomovine, ki pa naj bi živeli - glede na to, kar se učimo - med Dneprom, Prutom, Bugom in Pripjatom. Torej onstran meja mejnih rek Poljske in Romunije, nekje v današnji Ukrajini. Ka-teri so potem ti zahodni Slovani, ki so Rimljanom najbliže? Mar tisti v bližini Čr-nega morja? Ali pa so takrat ti že za Kar-pati? Prihodnjič: MANIPULACIJE S SELITVAMI? Peter Kodermac Galerija SKUC, Stari trg 21, Ljubljana Torek, 13* junija 1989 ob 20. uri Otvoritev razstave »PROCES« fotografije: Tone Stojko strip: Diareja video: Studio 379 Brut VABLJENI! POLITIČNO Kljub skupnemu državljan-stvu, atfmadi in valutni enoti še nobenemu režimu ni uspelo uveljaviti jugoslovan-stvo kot nacionalno in hkrati kot politično opredelitev. Vedno je lahko nastopalo samo na račun nacionalnega, pa če si je še tako prizade-valo, da bi te nacionalne opredelitve nadomestilo ali celo povsem ukinilo. S kanč-kom ironije bi lahko rekli, da je jugoslovanstva vedno več samo, ko gre za jugoslovanski dinar - pa še to je samo v ko-ličinskem smislu zaradi 1000% inflacije. Abstraktno jugoslovanstvo pa ni samo domena jugoslo-vanskega unitarizma, saj se je začelo uveljavljati tudi pri ju-golcvici. Razmišljanja o funk-cioniranju povsem abstraktno zamišljene države in s stališča povsem abstraktnega.»držav-ljana« te in takšne tvorbe so našla plodna tla v nekaterih intelektualnih krogih. Jugo-slovanska levičarska srenja se ni znašla na pozicijah »evro-levice« ampak »jugolevice«. Prav evropska opcija bi bila tista, ki bi zahtevala dosledno demokratično stališče. saj je vstop v Evropo hkrati garan-cija za očuvanje demokratič-nih struktur in za parlamen-tarno demokracijo. Demo-kratično stališče pa predpo-stavlja minimum tolerance do vseh »drugih«, ki jih srečaš v političnem prostoru. In kako naj bi bila »jugolevica« demokratična in tolerantna. ko pa jo motijo jugoslovanski nacionalizmi in tudi politično združevanje v nacionalnem okviru? Ce naj bi imeli po njihovem levičarskem scena-riju demokratično ureditev, potem naj bi bila le-ta uteme-ljena na abstraktnem držav-ljanu in principu »en človek - en glas«. V jugoslovanskih razmerah bi to pomenilo ma-jorizacijo v korist največjega naroda ali pa »neprincipielne koalicije« vseh ostalih. Nauk, ki sega tja do sprejemanja Vi-dovdanske ustave, do te »ju-golevice« še ni prodrl, saj fe-deralne enote kot narodne države njim ne morejo nič po-meniti. Tu ne gre samo za dediščino marksističnega »in-ternacionalizma«, ampak bolj za neutemeljenost takega »ju-golevičarstva« v političnem telesu lastnega naroda. Svojo politično moč zato ne črpa in ne more črpati iz neobstoje- KVADRATURA KROGA Kakor v matematiki ni mozno izračunati kvadra-ture kroga, tako v politiki ni realna pozicija in program, ki bi bil utemeljen na jugoslovanstvu. čega »jugoslovanstva«. am-pak jo lahko pridobi le na domačem, torej nacionalnem terenu na račun omejitev de-mokratične igre. za katero si na besedah ti »jugolevičarji« toliko prizadevajo. Rezultat vsega tega je ta. da ima avtoritarni federali-zem nacionalnih komunistič- nih strank večjo politično podporo, kot pa jo lahko kdaj koli pridobi »jugoslovanska demokratična iniciativa« ju-golevice ali jugoslovanstvo še tako medijsko uspešnega mladinskega vodje Gregano-viča. Jugoslovanstvo kot poli-tična pozicija prav tako ni premislilo svojega ekonom-skega programa. Ob vsem govorjenju o transnacional-kah in ob vse večji udeležbi tujega kapitala v jugoslovan-skem gospodarstvu - je kapi-tal še vedno formiran kot na-cionalni kapital. Ustava iz 1974. leta je te odnose samo zacementirala do norosti, ki se ji je reklo »dogovorna eko-nomija«, toda sam proces razsrediščenja jugoslovanske ekonomije in vse večjega raz-polaganja z lastno akumula-cijo se je začel že od Kidri-čeve smrti naprej. Zato s sta-lišča »jugodemokratov«, ki kljub svojemu političnemu le-vičarstvu priznavajo delova-nje tržnih zakonitosti in no-čejo obnavljati model stalini-stične planske ekonomije, prav nacionalizem ogroža »skupni jugoslovanski trg«. Toda z zanikanjem nacional-nega političnega in tudi eko-nomskega prostora se ne uve-ljavlja tržna ekonomija ali po-litična demokracija, ampak prerazpodelitev in preglaso-vanje. Namesto postopnega odpiranja nacionalnih ekono-mij v širši prostor se poskuša ta prostor že spet enkrat kon-struirati in konstituirati na-silno in proti interesom posa-meznih delov, regij in naro-dov. Da pa ravno ta ab-straktni »državljan«, v čigaf interesu naj bi se to vse po-čelo, ne obstaja in ne more obstajati tudi brez vseh vmes-nih - tudi nacionalnih - sto-penj, jugolevičarskih teoreti-kov ne zanima. V imenu ab-straktno občega jugoslovan-stva postaja »jugodemokra-cija« projekt, ki enim jemlje zato, da bi dajala drugim. Zato je »jugolevičarski« pro-jekt demokracije, ki upošteva samo abstraktnega »držav-ljana«, demokratičen samo po obliki. Kvadrature kroga, ki se ji pravi funkcioniranje jugoslovanske federacije, pa ni zmožen razrešiti. saj je brezvsebinski v tem. ko med »državljana« in državo name-sto vrste mediacij postavi samo abstraktno racional-nost. MLADEN A. ŠVARC POLITIČNO MALO REKLAME ZA NAJNOVEJŠO ZVEZO! PROŠNJA ZA SPREJEM ANTIKOMUNISTIČNE ZVEZE V SZDL Ker SZDL v tem razburkanem času upošteva pluralizem mnenj in gibanj, mora ta konferenca sprejeti ANTIKOMUNISTIČNO ZVEZO (AZ) pod svojo streho. AntikomunistiČna zveza je pripravljena legalizirati svoje delo-vanje, ker pa je SZDL še vedno pod močno komunistično kontrolo, obstaja možnost, da AZ ne bo sprejeta v to zvezo vseh zvez. V tem primeru AZ ne bo uradno registrirana in bo prisiljena delovati ilegalno, podobno kot njena tekmica ZK. Komunisti po tolikih letih nelegitimne oblasti svoje zveze še vedno niso legalizirali. AZ nima točno določenega političnega programa, ampak bo svoje delova-nje prilagajala komunistični politiki v kritičnem in zaničevalnem smislu. Z raznimi provokacijami in antipolitičnim delovanjem bo komunistom po-magala sestopiti z oblasti. Ni pa res, da bi bila AZ sovražna do komunistov. Celo nasprotno! Njim je zahvalna za svoj obstoj. Komunistična perverznost je ustvarila antikomuniste. AZ se obvezuje, da se ne bo potegovala za oblast in da bo obstajala samo v tej samoupravni komunistični ureditvi. Ko pa se bo ta »nestrankarski pluralizem« transformiral v večstrankarski sistem, se bo AZ sama ukinila. V parlamentarni državni ureditvi komunisti niso kot mafijaši, temveč upoštevajo pravno državo in eivilno družbo. AZ se bo zavzemala, da se ukinejo privilegiji ZK, oziroma, da se ZK izenači z ostalimi politicnimi zvezami, te zveze pa se formirajo v stranke. Ker so komunisti tej državi naredili neprecenljivo politično, materialno, raz-vojno, ekonomsko in kulturno škodo, bo mogoče bodoči parlament komuni-stično partijo prepovedal. Na podoben način so v Nemččiji prepovedali nacistično stranko. V zdajšnji jugo politiki AZ ne vidi bistvene razlike med Kučanom in Miloševičem. Oba prilagajata komunistično politiko svojemu okolju. Oba sta rdeča, razlika je samo v niansah. Politično sta se izšolala že za časa vladavine velikega jugoslovanskega komunističnega diktatorja Josipa Broza. Za njegovo in komunistično oblast so bila žrtvovana številna človeška življenja. Spomnimo se samo izvensodnih usmrtitev vojnih ujetnikov, dacha-uskih procesov, »Stare pravde«, Golega otoka... Še danes se od Vevčanov pa do Maribora uporabljajo nekaj »blažja« represivna sredstva. Lep primer licemerja slovenskih komunistov je prodaja Janše in ostalih »vohunov« za ljubo oblast. Sicer pa bi ta komunistična oblast že zdavnaj padla, če je ne bi podpirali politična policija in JLA, oziroma generali in vojaška obveščevalna služba. Upajoč, da bo RK SZDL ugodno rešila prošnjo, se v imenu AZ prijatelj-sko zahvaljujem in vas pozdravljam! DOL Z RDEČO BANDO, NAJ ŽIVI AZ! 24 2: POLITIČNO Po treh urah razprav na ko-legiju (Bavčarjevega) Od-bora, naj bodo zapiski objav-ljeni spremenjeni ali v origi-nalu, kje naj bodo objavljeni in ali ne bi bilo bolje, če vse-eno ne bi bili objavljeni, sem pripomnil, da je, kolikor mi je znano, Mladina tekst že dala v tiskarno stavit. Kako uro prej je dr. Keber razumevajoče zaključil: »Go-tovo je, da bomo danes ugo-tovili, da se je Igor dokončno odločil, mi pa delujemo kot njegov konzulant.« Dr. Stres je svetoval: »Ob-java (popravljenih »Pogovo-rov«) bi imela smisel, če bi noter šli novi elementi, ki jih tukaj ni. Mene ne zanima re-digiran avtorizirani tekst, (Originalni) teksti so pa zu-naj.« Ce je originalno Bavčar-jevo poročilo objavila Tri-buna, ki ima po Gantarjevem mnenju »sovražen odnos do Odbora« (čigar član je), je polikano verzijo objavil časo-pis, ki »si je to zaslužil« (Demšar), »medij, ki ima od-govornost do sedanje politike Odbora« (Gantar). ((Spom-nim se, kako mi je Bavčar v jeseni zavrniJ že dogovorjen in terminiran intervju za Ka-tedro - saj bo intervju že v Mladini.)) Razlika med verzijama ni le v tem, da je originalna soč-nejša. Manjkajo begajoči stavki o Borštnerju in Le-Ijaku. Bolj zabavno je, da je izpuščena tudi uvodna hval-nica Školču - odstavki, ki se mi zdijo pomembnejši za bralce - pomembnejši za pre-sojo članov odbora o njiho-vem predsedniku, kakršnega se sam vidi, od zabavnih vlož-kov o Dizdareviču, »po-trčku«, ipd. Dobro je, da je prišlo do objave - in to je zasluga Tri-buninega piratstva (»Od pi-ratstva s programi Mikro Ada briljantno posluje« se je na sestanku Kolegija, predsed-stva UK in Tribune zazdelo Gorazdu Drevenšku), skrbi pa me, da toliko ljudi iz moje okolice meni, kot je rekla štu-dentka iz ljubljanske ekolo-ške skupine - »da Bavčarju že na faci piše, da je svinja«. Lani sem ga zagovarjal, vsaj čcz poletje, sedaj ga ne DVEIZDAJI MOJIH P0G0V0R0V Dialog na kolcgiju Odbora, kako je p rislo do z.cipiso v: Pavlc Gantar >Mi sindsc zmcnjlf.« ¦Srcčo Kirn: »Saj se nismo zmcnili.« več. ((Se decembra nisem od-dal že napisanega komentarja za Katedro o nekem, po mo-jem grozljivem sestanku Ko-legija, ko je Rudi Šeligo po-nudil izstop DSP iz Odbora - bal sem se biti Kasandra, bal sem trdo pisati o IB - in ne v prejšnji ne v tej Tribuni ni najavljenega članka o al-ternativi s kritiko Odbora - kako naj rečem, da je s to skoraj sveto stvarjo morda ne-kaj hudo narobe?)) Še vedno nimam mnenja. Bavčar se včasih neumno vede, njegove' poteze so včasih nekorektne in pod nivojem za govorca Odbora za varstvo človeko-vih pravic, ampak ljudje smo zelo neumna species in IB je politično vzgojila ZSMS 70. let. Ne vem. Ne bi rad vrgel prvega kamna in nisem tako prepričan kot moj sosed z Gerbičeve, da bi bilo bolje za nas vse, če alternativa začne od začetka, kot če bo morala korakati pod Bavčar-jevim vodstvom. Better red than dead. Pravim pa, da se z njim ne da pogovarjati in priznam, da včasih dvomim v njegovo poštenost. Upam pa, da se motim. Na zgoraj omenjenem se-stanku kolegija - IB me je v jeseni vrgel ven (po zboro-vanju pred skupščino, ki ga je izsilila študentska organiza-cija s pomočjo DSP in neka-terih članov kolegija), potem mi je rekel, da sem še vedno notri, sedaj spet nisem - sem Bavčarja in sopotnike skušal opozoriti, da je bila Tribu-nina objava originalnih Pogo-vorov tudi njegova krivda - jaz bi kolege najbrž lahko prepričal, naj tekst umaknejo (če bi mene na Odboru kdo prepričal, da ta tisk ni dobra stvar). Jasno pa je, da Bav-čarja ne bo nihče poslušal. Jasno je tudi, da IB in kolegi takšnih stvari ne bodo slišali, pa če bi jim na uho kričal. Ubogi bivši boljševiki - zakaj vidijo same sovražnike, zakaj mislijo, da se jim vsi hočejo maščevati? Če bi Bavčar ozdravel od 70. let (verjamem, da Janša je), bi si upal glasovati zanj, če bodo kdaj volitve - sedaj pa ne. Pa še vprašanje zanj: zakaj si nam jeseni prisegal, da se ne pogovarjaš s politiko (to se nam ni zdelo nič napačnega in tudi iz tvojega obnašanja smo čutili, da se). Zakaj si mi, ko sem prišel po svojo kopijo Pogovorov, trdil, da si dal kopijo že Drevenšku, ki ni o tem nič vedel? Zakaj neumne male neres-nice in drobna spodjebavanja tistih, ki ti politično niso všeč? Laii o velikih rečeh, če že moraš. Zakaj odbijaš ljudi, ki bi radi delali, pa ti politično niso dovolj na liniji? Še dolga pot nas čaka. SAMO RESNIK POLITIČNO Ko se je slovenska politika znašla na razpotju - ali po-slušna jugo-unitaristična smer, ali sebi, skupščini in svoji javnosti poslušna smer - so bila v slovenskem jav-nem prostoru že oblikovana stališča o tej poti, mimo kate-rih slovenska politika ni mo-gla molče: zgodovina jo je pač za korak prehitela. Ne brez razlogov lahko domne-vamo, da je bil proces proti četverici sprožen s strani slo-venski politiki nasprotnih, jugo-unitarističnih sil. Želele so povzročiti »diferenciacijo« v slovenski javnosti in sloven-ski politiki na podlagi v Jugo-slaviji močno prisotnega strahu. Če je bil v poprejšnji - morda celo v vsej - zgodo-vini Jugoslavije ta strah še vselej pripravna in učinkovita baza, ki je služila kot »brat-sko« vezivo subjektivnih sil v državi, pa se je ta velika jugoslovanska stvar na slo-vensko pomlad zalomila. Stvari so bile tako v sloven-skem občestvu kot v sloven-ski politiki že predaleč: bile so že preblizu stvarnosti. Pod pritiskom resnice, ki jo je vse odločneje in glasneje izražal prenekateri državljan Slove-nije. je slovenska politika ostajala povsem nemočna za obnovitev stare. velike vezi jugoslovanstva. Po drugi strani pa je omenjeni pritisk »stvarnosti same« prisilil k resnici tudi njo samo. Pri tem je precej irelevantno ali »je imel«. Stanovnik v mislih kaj povsem nasprotnega medtem ko je modroval o nujnosti demokracije, svo-bode, ipd. Na kratko: oblast je bila prisiljena obnašati se etično. Vsak eventuelni cini-zem je bil tako ali drugače pritisnjen ob zid. Domneven poskus unitarizma, da bi si pridobil slovensko politiko, je spodletel. Deklarativne etike v Sloveniji skupaj s ci-nizmom in licemerjem, ki jo le-ta producira, je nadvladala civilna etika slovenskega ob-čestva. Etika, ki črpa svojo legitimnost iz sfere neposred-nega človeka, in iz njegovim idealov. iz njegovega čuta moralnosti in ne iz sveta predsodkov, ki jih določa neka vseobsežna in nadča-sovna država, oziroma ideja o njej. Pričel se je neogiben proces eliminiranja lažne etike. ki sega tudi v zadnjo slovensko vas in je za domala vse boleč. Hkrati s kritiko SLOVENSKA POMLAO l-oto: Joco ŽnidarSič Eno- osnovnih pridobitev t.i. slovenske pomladi, ki je zdaj ze druga zapovrstjo, vidim v tem, da so se v slovenski politiki oblikovali določeni etični temelji. Seveda nimam v mislih deklarativne etike, katere v slovenski politiki - kakor tudi ne nobeni drugi, tudi Hitlerjevi ne - nikdar ni manjkalo. Merim na tiste temelje in etiko, ki so se oblikovali v bistveni povezavi med slovenskim občestvom in slovensko politiko. slovenske in jugoslovanske politike in njunih zgodovin, in ob zavzemanju novega od-nosa do skupnih političnih in etičnih vprašanj. zahteva tudi novo mero samokritike med vsemi državljani, posebej pri tistih, ki so bili lojalni. Vendar se pri vsem tem zdi, da vsega še ni konec in da unitaristična zver še zmeraj utegne zaseči slovenski poli-tični prostor. Le da tokrat ne več na političen način. na na-čin političnih pritiskov in gro-ženj, temveč na odkrito mili-tarističen način. z odkritim vojaškim nasiljem. Relevant-nost tega pomisleka uteme-ljujejo dogodki na Kosovu. kjer smo priča obnovi starega fanatičnega komunizma. Le-ta je vrhu tega še preoblečen - kot se je to dogajalo in se še dogaja v SZ - v vzorce pan-slavistične ekspanzivne ide-ologije. S prevzemanjem stare formule »jugoslovan-stva«. po kateri »Srbi najbo-lje vedo. kaj je Jugoslavija in kako naj deluje«. skuša zvezna država Jugoslavija re-šiti svojo kožo, oziroma tisti svoj totalni videz. ki ne razli-kuje med državo in ljudmi. ki prebivajo v njej. (Vemo. da so Srbi leta 1918 komaj pri-stali na uporabo imena Jugo-slavija za področje SHS. ko pa so. so ga takoj napolnili z ustrezno vsebino). Vcliko-srbski problem v državi sc da-nes rešuje tako, da se ga ne le priznava, temveč tudi pravno legitimira: »Stara« Jugosla-vija naj bi tako dancs rcšila problemc »moderne« Jugo-slavije. To je problemc. ki jih poraja zavest ljudi. posebej teh v Sloveniji, nato pa šc v Hrvaški: da jim ni treba v Jugoslaviji verjeti. temveč da jim zadostuje vera vase in v svojo etnično in etično poli-tiko, bodisi na ravni posa-meznika, družine, vasi, me-sta, ali naroda. Unitaristom gre »na roko« dejstvo, da ima poiitika ideološkega nasilja« - bodisi »velikosrbskega« ali »unitaristično jugoslovan-skega« - Jugoslaviji bogato tradicijo. Politični. etični in etnični totalitarizem se kot rdeča nit vlečejo skozi zgodo-vino Jugoslavije. Danes se nastavlja vpraša-nje, če morda občestvo in njegove politične subjektne instance vendarle že niso pre-rasle tisto kritično stopnjo nezdrave simbioze z idejo ju> goslovanstva. po kateri jim ni POLITIČNO več moč drugače kakor kvečjemu z nasi-ljem. Torej z okupacijo vsiliti totalitaristi-čen način bitja in žitja. Na vprašanje o po-zitivnih možnostih nadaljnega razvoja Ju-goslavije v okviru dejanskega (in ne dekia-rativnega) pluralnega koncepta je sedanja zvezna vlada že odgovorila z odnosom do Kosova in še posebej s tihim blagoslovom srbski politiki nasilja in ekspanzionizma. Zato to vprašanje štejem za sekundarno. saj menim. da so bile z omenjeno zvezno politiko (za katcre Mastnak pravilno ugo-tavlja. da je ni več moč imenovati niti »politika«) izčrpane. oziroma zavržene vse bistvcne možnosti za razvoj pluralnega po-litičnega koncepta v Jugoslaviji. To je kon-cept. ki ga v Sloveniji jasno izpostavljamo za conditio sine qua non sodelovanja Slo-venijc v Jugoslaviji. in s tem kot vrhovni pogoj obstoja jugoslovanskc političnc skupnosti sploh. Čcprav se o tem lc malo govori javno. tu vendarle prevladujc strah pred posegom zvcznih oblasti v Slovcnijo. in sicer s srcd-stvi. kot so vojska. izredni ukrcpi in po-dobno. Vprašanje te možnosti je seveda odprto. kar pa nc pomcni. da se o njcj ne da vnaprej reči nckaj stvari. Prva od tch jc ta. da Slovcnija ni Kosovo. Tako tudi ni tistih vsaj navidez lcgitimnih motivacij. ki bi upravičevale podobno ravnanje v Slove-niji. Hkrati nc smemo pozabiti. da Slove-nija kljub različicam glcde ekonomskih aspcktov - sodi v samo središče Evrope. Tisti. ki bi si drznil poscči z nasiljeni vanjo. bi segcl v srcc Evropc. Pri tcm cvropske skupnosti (EGS. Alpc-Jadran. Efta. cvropskc državc posamično) nc bi moglc ostati neprizadctc. Narobc. Okupacija Slovcnijc bi bila v bistvcnem smislu hkrati okupacija Evropc. Nad Slovcnijo nanireč ni moč niti v imenu nikakršne solidarnosti s prcganjanimi »jugoslovanskimi manjši-nami-. v imcnu nikakršncga panslavizma. Slovcniji ni sovražna lc »srbifikacija« ali »rusifikacija«. temvcč tudi »jugoslovanifi-kacija«. V kolikor sc prej omenjcni idcolo-giji skrivata za njcnim imcnom. seveda. Da pa sc skrivata prav dancs. nam nc dokazujc lc Kosovo. zaplcti okrog imcno-vanja jezika na HrvaSkem ipd.. tcmvcč npr. tudi banalno dcjstvo. ki ga jc prcd ncdavnim iz Beograda prinescl cden glas-benih sodclavccv Radia Študent. To je prisrčna brošurica s pomcnljivim naslovom »Sovjetski Komsomol«. Prcvedeno v srbo-hrvaščino jo brczplačno dclijo mladim v Bcogradu kljub tcmu. da na notranji strani stoji (čctudi v cirilici) jasno zapisana ccna: 25 kopcjk. Skratka: Kosovo. Armc-nija. Azcrbajdžan in podobni fenomeni na Slovcnijo niso »aplikabilni«. Vsaj na stra-tegijski ravni ne. pa čeprav je ta raven totalitarna - uporabna na socialističiii rc-publiki Sloveniji. V kolikor bi bil napireč ta poseg uresničen. bi bil to takšen n|inus za Jugoslavijo. da ga vcrjetno nc v Evropi ne v Aziji ne bi preživela. V Evropi zato ne. kef bi to bil. kot smo že z^pisali. napad nanje. v Aziji pa zato ne. ker1 niti SZ nc bi odobravala takšnega mednarodnega mi-nusa. Jugoslavija pa si je zaradi ravnanja z Al-banci in Turki že pridobila precejšen mi-nus pri muslimanih, natančneje. pri Arab-cih. ki so že pred časom sklicali svet za zaščito Albancev v Jugoslaviji. Hipoteke ekspanzije je Jugoslavija tako rekoč že iz-črpala. Preostaja ji le še državljanska vojna ali pa koncept demokratičnega pluralizma. koncept. ki ne gre v zanikovanje stvarnosti temveč njej naproti. Kar se Slovenije in Slovencev tiče. je stvar odločena: pluralizem je tu: politika se počasi - hote ali nehote - polni z nje-govo vsebino. Med bistvena vprašanja. kot je npr. vprašanje izbire med nestrankarsko ali strankarsko obliko pluralizma. se odlo-čajo na tleh. kjer je ideja pluralizma v te-melju že povsem legitimna slovenska poli-tična in etična intenca. To so procesi. ki jih ne more nič več ustaviti. Izjema je zgodo-vinsko in moralno zaslepljen militarizem. kar pa je. kot smo pokazali. majhna mož-nost. Ves napor, ki ga slovenska politika ta čas potrebuje. mora iti v smeri ohranjanja pridobljenega civilnega prostora. Pri tem ne mislim le na državno verificirano slo-vensko politiko. temveč na politiko civil-nih oseb v celoti. Tu pa zadenemo ob morda najbistvenejše vprašanje sedanje slovenske zgodovine in njene usode. Gre za vprašanje: kako ta pridobljeni, skromni prostor demokracije - svobode, življenja, ali nasploh zgodovine ohraniti? Pravzaprav je odgovor enostaven. Glasi se: Ravnajmo suvereno! Suverenost vse bolj vstopa v zavest ob-čestva kot neogibni princip slehernega po-litičnega delovanja: tega na zvezni. repu-bliški aii čisto osebni ravni. Predstavlja tudi enega glavnih pogojev in meril za osnovni pogoj demokracije. ki mu npr. John Kean. angleški politolog in filozof (glej intervju v Mladini št. 12) pravi: »Emancipacija državljana od države. em«ncipacija. ki se vrši na podlagi ostrega razlikovanja med civilno družbo in dr-žavo.« Menim. da smo danes v Sloveniji že na tisti točki razvoja politične emancipa-cije. ko je razlika med državo in nami že evidentna. Dogodki. kot so bili aretacija in proces četverici. sprejemanje ustavc na Kosovu. obnašanje zvezne in republiške (posebej srbskih) oblasti do nas. ter kot vrhunec nasilje na Kosovu (do katerega je pripeljala prav narcisoidna logika države). so nas iz poprejšnjega »dogmatičnega drc-meža« le pomagali zbuditi. V tem smislu so nam služili kot stimulansi za zavedanje dejanske stvarnosti in dejanskega stanja stvari. ki ga prepoznavamo pod imenom država. Po mojem mnenju je v zvezi z »drugo slovensko pomladjo« in politično emanci-pacijo občestva v Sloveniji mogoče tvegati še več in reči. da je bil z zborovanjem v Cankrjevem domu dosežen politični kon-senz med slovensko pravno oblastjo in nji-hovo predstavniško bazo. Le-ta se je tudi samo-legitimiral v doslej najbolj jasni in razviti obliki kot princip in torej v^rhovni pogoj vsake nadaljne slovenske politike. Z njim je postala suverenost in neodvis- nost tudi javni pogoj slovenske politike. Razlika med državo in civilno družbo je s tem všla v slovensko politiko kot njen legitimni in konstituivni element. Najsi jo v trenutkih nelagodja uradna slovenska politika še tako skuša potlačiti in pozabiti. brez nje ni več konsenza med predstavniki slovenske politike in tistimi. ki jih ti pred-stavniki predstavljajo. Tisto. kar je na-sprotnike slovenske politike po njeni samo-legitimaciji najbolj razburilo. je bilo to. da so ostali brez slehernega. količaj razumnega argumenta proti prenovljeni slovenski politiki. Konsenz. ki se je etabli-ral v Cankarjevem domu. je namreč teme-ljil na načelih etike. S tem, ko so Slovenci v enmož zahtevali in suvereno zastopali tisto. o čemer si Srbi NIKDAR NISO DOVOLILI DVOMITI (poštenost. človečnost. humanost. princi-pielnost). je bila v srbski politki izzvana agresije in maščevalnosti. ki se je nato še nekaj dni nemočno izlivala po beograjskih ulicah. Ta pasivnost. informacijska inert-nost - ali kakorkoli bi že ta fenomen po-imenivali - je sprožil pri nas cel val ener-gičnih kritik. Pri teh pa je bilo. kolikor vem, precej manj refleksije v smislu spra-ševanja, čemu je temu bilo tako. Precej več je bilo obsojanj. Z vsemi se strinjam v tem. da je bila takšna medijska reakcija dejanje »nepoguma«. »ne-samozavesti«. »neosveščenosti«. »neodločnosti«. Morda bi jim lahko prideli celo vzdevek »neodgo-vornosti«. Hkrati pa menim, da je ta feno-men zlahka pojasnjljiv. če se ozremo na zgodovino »slovenske medijske perce-pcije«, oziroma politične zavesti spoloh. Zlahka ugotovimo. da slovenska demokra-cija - z izjemo zadnjih let. in nekaj pone-srečenih poskusov v preteklosti - zgodo-vine takorekoč nima. Siovenska politična zgodovina je predvsem zgodovina strahu pred politiko. V tej zgodovini je bila etika. označena s pojmi svoboda, suverenost. sa-mostojnost odločnost in še bi lahko našte-vali, praviloma podrejena politiki in ideji lojalnosti oblasti. Ta pa je bila. kot vemo, skoraj zmerom neslovenska oblast. Ali pa oblast, ki je simbiozno zraščena z drugimi oblastmi in politikami. od katerih je tako ni bilo moč razločiti. Danes je poglavitni referenčni vir »srbske rehabilitacije« srb-ska zgodovina sama z vsemi (kot bi dejal morda Slavoj Žižek) simbolnimi registri in ostalo psihološko navlako. Poglavitni slo-venski referenčni vir pa je predvsem etika sklicevanje na univerzalna občeveljavna ter v ustavi in nekaterih mednarodnih fo-rumih tudi deklarirana načela. Če se torej srbski centralizem sklicuje na etnično t. j. srbska zgodovina, Kosovska bitka. itd. in na teh »falsifikatih stvarnosti« utemeljuje svojo »samo-zavest«. se Slovenci sklicu-jemo na svojo etiko. Na tisto. kar nima zgodovine, kar je bolj ali manj izven pro-stora in časa. kar je »umna entiteta«. kar je idealno, skratka nekaj. kar šele mora do-končno postati in se dokončno potrditi. Če upoštevamo ta dejstva, nam kajpak mora biti jasno. odkod strah in neodločnost slo-venskih medijskih delavcev. Ker le-ti delu- POLITIČNO jejo javno, je njihov strah pred na Jugu rehabilitirajoče se zgodovine - toliko bolj razumljiv. Vsekakor je bolje, da so molčali ali dajali plašne komentarje k dogajanjem v Beogradu, kakor pa da bi - po tradiciji - hiteli sočustvovati s podivjanimi in razuz-danimi množicami. ki so rohnele proti Slo-veniji in Kosovu. Konec koncev pa se je psihični in ver-balni teror - kakor se je o tem izrazil eden kritikov - obrnil proti njihovim akterjem samim. Orožje, ki so ga tam kriče zahte-vali. so tudi dobili. Danes je uperjeno tudi že proti njim samim. Dvomim, da jih da-nes v Srbiji ne dvomi v svoje politične vodje precej več. kakor napr. pred mese-cem ali letom. Kmetom, o katerih je govo-ril Bogdan Bogdanovič, so se do danes gotovo pridružili še drugi »strahopetci«. V Beogradu je bila tako vsa ideološka jugoslovanska mašinerija. ki jo označujejo parole »bratstvo in enotnost«. »centrali-zem«. »jugoslovanstvo«, itd.. razkrita kot najbolj sprevržen in zakrknjen naci-šovini-zem sam. Ta resnica je potrdila tudi »re-trospektivne dvome« o prisotnosti »uni-verzalno človeškega« (kar naj bi izražala parola bratstvo in enotnost) v pretekli ju-goslovanski zgodovini. Zgodovina bratstva in enotnosti se je razkrila kot zgodovina ultraslavističnega velikosrbstva. Podobno. kot je v Sovjetski zvezi »bratstvo in enot-nost« zgodovina ruskcga ultra-pan-sla-vizma. Zborovanju v Cankarjevem domu je tako bilo moč očitati le še očitne nesmi-sle. kot je tisti o uporabi židovskega sim-bola kot metafore za jugoslovanski. ozi-roma srbski odnos do Kosova. Skratka: zapletlo se ni pri Slovencih - zapletlo se je pri Zidih. Besna reakcija na Jugu pa je posredno in simbolično potrdila upraviče-nost uporabe tega. skozi tako rekoč vso zgodovino zahodne civilizacije preganja-nega simbola. na primeru Albancev. Bes, ki naj bi povzročil eliminacijo slehernega videza simbolne povezave med Židi in Al-banci. se je, spričo lastne nemoči, hkrati že usmerjal v opravljanje tistega svojega po-slanstva, ki ga je RK ZSMS s svojim »bed-žem« v njem prepoznala. Skriti ni bilo več mogoče ničesar. Razen morda števila oseb. ki jih je POLITIKA TEGA BESA umorila. Ali ni dogodek v C. D.-ju skupaj z dogajanji po njem že označeval bistven korak v smeri tistega. kar bi lahko simbo-lično izrazili kot PRIBLIŽEVANJE KONCU SLOVENSKE ZIME. Sam ener-gično zastopam tovrstna pozitivno usmer-jena vprašanja. V tem smislu menim, da se moramo odločneje posvetiti POZITIV-NIM MOŽNOSTIM IN POGLEDOM, ki jih aktualna politična situacija v Sloveniji radikalno odpira. Če tega namreč ne bomo storili mi. se zna zgoditi, da se bo našel kdo drug, ki bo našo vitalnost - naše poli-tično življenje - zamenjal. Izrabil bo našo nepripravljenost za »našo stvar« in jo na-pravil »za svojo«. Spomnite se tega, ko boste jutri kritizirali Miloševiča, Grača-nina, Dizdareviča, Drnovška ali Stanov-nika. Ne pozabite, da je Miloševič tujec. Pojem odcepitve danes zato kar »vpije« po premisleku, ki bi ga »razbremenil« na-vlake predsodkov in napravil vsaj malo bolj smiselnega. Premislek pa je navsezad-nje tudi predhodnica ustavnopravne verifi-kacije in opredelitve vsebine »ločitve«. S tem izrazom je podobno kot npr. s poj-mom pluralizma. Še pred nekaj leti je po-menil »bavbava« v obliki »restavracije meščanske družbe«. Pluralizem pa še da-nes v nekaterih predelih Jugoslavije pred-stavlja srčiko sporov, ki jih sprožajo ra-zlične politične usmeritve in njih interpre-tacije. Danes nam je v Sloveniji glede plu-ralizma popolnoma jasno: imamo ga za normalen pojav demokracije. Po drugi strani pa se zavedamo še druge bistvene lastnosti, ki jo označuje ta pojem. Namreč to, da pluralizem ne pomeni nič drugega kakor tudi javno LEGALIZACIJO DEJ-STVA. DA SMO SI LJUDJE A PRIORI MED SEBOJ RAZLIČNI. IN DA smo torej že po definiciji nosilci RAZLIČNIH NAMER. Danes. ko smo sposobni takš-nega globljega dojetja pojma pluralizem se nam zdi »normalna stvar«. da je vsako nasprotovanje pluralizmu kot načinu delo-vanja politik hkrati tudi NASPROTOVA-NJE STVARNOSTI. t. j. ČLOVEŠKI STVARNOSTI. Ker, žal. živimo v času. ko na svetu še niso ustvarjeni politični civilni mehanizmi. ki bi nadzorovali ter uspešno usmerjali ideološke državce in sploh institucionalne politikc. je pač IDE-OLOŠKA IN POLITIČNA NOROST ŠE VEDNO POGOSTNA OBLIKA POLI-TIČNEGA DELOVANJA. Ncmara sc kaže celo kot »normalna« in zato tudi etično dopustna oblika političnega delova-nja v dvajsetem stoletju. Prepogosto pač-pozabljamo dejstvo, da nas od Kristusove smrti in starih Grkov ločuje le dva tisoč let, na moralnem in političnem nivoju pa lc malo, ali pa celo sploh nič. Dobro vemo, da nam idealno merilo politične demokra-cije še danes v mnogočem predstavlja prav starogrška politika in njeni polisni tcmclji. Iz tega bi lahko celo sklepali na tisto po-gostno resignirano misel v evropskem pro-storu, da smo tako po mišljenju in domi-šljiji kot tudi po filozofiji in politiki nižje od tiste stopnje. ki so jo stari Grki doscgii. Spomnimo se samo dejstva, da se danes, kot v srednjem veku, masovno uničuje in sežiga čarovnice, le da se jih prepoznava pod drugimi imeni (iredentisti, separatisti, protiislamisti, protirevolucionarji, itd., vse do »protidemokratov«). Podobno se sedaj dogaja s pojmom - oziroma vsebino in smislom pojma - »lo-čitev«. Ločitev Slovenije od jugoslovanske politične skupnosti ne predstavlja vrhovni ali celo izključni namen subjektov politike v Sloveniji. Nasprotno. Ločitev predstavlja zgolj enega od možnih učinkov, ki izhaja iz podrejenosti politike v Sloveniji drugemu principu, in sicer principu suverenosti, sa-mostojnosti in upoštevanja lastne politične subjektivitete. In še naprej. Učinek odce-pitve je v primeru, da se omenjeni vrhovni namen in princip slovenske politične volje ne bo v celotnem jugoslovanskem prostoru spoštoval, CELO NUJEN IN NEOGI-BEN. V primeru nadaljnjega nespoštova-nja, zasramovanja in nasploh neupošteva-nja principa suverenosti slovenske politike SE IZGUBLJA SLEHERNI SMISEL POLITIČNE POVEZAVE SLOVEN-SKEGA PROSTORA Z DRUGIMI ET-NIČNO POLITIČNIMI PROSTORI. S tem je zanikana možnost vsake zdrave izmenjave in s tem že tudi skupnost sama. Vse, icar pri takšnem konfliktnem stanju lahko opravi nasilje in orožje, je zgolj to, da s krvjo »sešije« ali »poveže« ločene skupnosti med seboj in v najboljšem pri-meru vzpostavi VIDEZ SKUPNOSTI. Te-daj postane ta obsedenost zahteve »brat-stva in enotnosti«, ki se sklicuje na krvno bratstvo med ljudmi in narodi. do kraja iztirjena norost. Namesto »bratske skup-nosti« rezultira le še »krvavo bratstvo«, bratstvo Kajnov in Abelov. Takšnih »skupnosti« danes žal v socialističnem svetu ne manjka. Če se vrnemo k osnovni stvari. stvari »ločitve«. Kaj ločitev pomeni v širši stvarnosti? Pri tem se ponuja več možnih vidikov. Politič-nega in pravnega smo že upoštevali. Kar se ekonomskega aspekta tiče, je odcepitev nemara že dolgo mišljena, deloma ver-jetno že celo uresničena, vsekakor pa - če-sar se vsi zavedamo - najmanj krizna stvar. Srbska ekonomija in politika sta prispevali levji delež k temu, kar lahko imenujemo »ekonomska odcepitev« Slovenije od Sr-bije (in s tem posredno celo tudi od Jugo-slavije), in sicer s tem, ko sta v en glas uvedli ekonomsko blokado Slovenije in jo tako pridružila starejši, tj. politični blo-kadi. Kar se ekonomije tiče, je ta morda v primerjavi z vsemi drugimi vidiki »odce-pitve« še najbolj kočljiva stvar. saj kot vemo »denar ne pozna nobenih meja in ovir,« kakor v morali tudi v ekonomiji, na trgu ne. To velja tudi za kulturniška doga-janja v tej vse bolj »neobstoječi skupno-sti«. Institucije pisateljev so si, kot vemo, že dolgo »v laseh«. V teku zadnjega leta pa so se jim v njihovi »politični idejni in mo-ralni« različnosti priključili domala vsi estradni umetniki in kulturniki po »novi« Jugoslaviji. Tako danes Olivera Katarina in Emir Kusturica navijata za Miloševiča in za uveljavitev »velesrbskih pravic« na Ko-sovu, Rudi Šeligo in Laibach pa za sloven-ski parlament in človekove pravice. Odce-pitev je na področju kulture že domala popolna. Razna »jugoslovanska kulturna srečanja« tega dejstva ne zmanjšujejo, temveč predstavljajo kvečjemu dokaz o načelni prevladi umetnosti nad politiko: o prevladi, ki je v umetnosti sploh zelo redka, saj je le malo umetnin, ki jo res-nično dosegajo. . Podobno je z dogajanji, ki so etične narave. Pri tem se je jasno izrazilo neko dejstvo, s katerim ideologija politike tako rekoč nikdar ni resno računala. Na-sprotno. Prizadevala si je za njegovo »uki-nitev«, oziroma potlačitev. Gre za to, da je etika tako slehernega človeka kakor tudi širše etnične, jezikovne in narodne skup- POLITIČNO nosti, tesno povezana z okoljem, v kate-rem nastaja. Pri posamezriiku je to najprej družina, pri etnični narodni skupnosti je to narod. S tem potrjuje SVOJO IDENTI-ETO. V tem smislu so »družinskost«, »na-rodnost«, »jezikovnost« in znotraj tega celo tudi »narečje« ABSOLUTNI PO-GOJ, MIMO KATEREGA NOBENA RACIONALNA IN ETIČNA POLI-TIKA NE MORE ITI, NE DA BI ZA-PADLA TRAGIČNIM POSLEDICAM. V Jugoslaviji pa je vse to nekaj SPOR-NEGA, nekaj, kar bi po presoji politične ideologije BILO TREBA ZAMENJATI Z NOVIMI, SOC-REALISTIČNIMI IN KOMUNISTIČNIMI IDEALI, OBREDI IN NJIHOVO MORALO. Tako smo da-nes priča VRHUNCU RAZPADA TE IDEOLOGIJE. Dobro vemo, kam vse in kako globoko je ta ideologija in njena ne-zavedna religija posegla v ravneh medčlo-veških odnosov. Le malo je manjkalo, da niso ukinili tudi družine (spomnite se ko-munističnega zanosa s konca 19. in začetka 20. stoletja!). So pa jo zato bistveno priza-deli. Orvvellovi fantastični viziji smo sicer ušli, a to je kaj majhna tolažba, če se spomnimo, da nismo ušli veliki zgodovin-ski utopoiji. Ta pa je bila še strašnejša od Orwellove - če upoštevamo dejstvo, da je bila resnična, oziroma v mnogočem OSTVARJENA. Naj za konec podam še eno cvetko o tej naši, že drugi zapovrstjo, slovenski po-mladi (cvetke pač sodijo v ta kontekst, mar ne?!). Imperativ »bodimo subverzivni - ravnajmo naivno«, ki ga je lani lansiral Slavoj Zižek, lahko zamenja »bodimo po-šteni - ravnajmo suvereno«. Menim na- mreč, da ta drugi imperativ radikalno raz-vija tisto pozitivno vsebino, ki jo je nosil že prejšnji. To pove pa še nekaj: če je bilo še lansko leto »poštenje« nekaj »naivnega«, če je bila suverenost nekaj »subverziv-nega«, pa dans temu ni več tako. Oboje - poštenje in suverenost - sta prešla v ob-vezo obnašanja političnih subjektov. In s tem je pravzaprav šele postalo jasno, kaj pomeni poštenost. Proces demokracije v svojem bistvu namreč pomeni prav to. da stvarnost sama »prihaja do besede«, ozi-roma veljave, in da se tisto, kar imenu-jemo politične pojme, razvija ob vse bolj polnem, racionalnem upoštevanju pogojev in mej človeške stvarnosti - tj. ob upošte-vanju stvarnosti dejanskega občestva. Molk, anonimnost, nezavedanje, pred-sodki predstavljajo najširšo osnovo tako za poolitične kot tudi siceršnje manipulacije. Glccle slovenskega občestva lahko z gotovostjo trdinio. da je tisto krizno mejo nezavedanja. kjer »biti pošten« pomcni »biti subverziveii" in kjer »biti suveren« pomeni »biti naiven«. prešla. Ne vem natako. na katero pomlad se je to zgodilo. a zgodilo sc jc. Dejal bi: zgodila se jc zavest. »Etične« in »poli-tične« bolezni - brezobzirnost. totalita-rizcni. paranoja. shizofrenija in ne-vroza - ki so krožile po našem sociali-stičnem kozmosu in ga obvladovalc. so njej že nodreicna. Z njo pa je avtomatično vzpostavljena že tudi civilna kontrola nad menjavo in logiko moči ter militarizma. Tisto, kar je gospod Stipe Šuvar javno pred nedavnim obljub-ljal - da se bo bobu moralo reči bob in popu pop - je v Sloveniji že stvarnost. Gospod Stipe pa se je medtem v samih temeljih znanega jugoslovanskega pro-blema prve vrste - na samem dnu Kosova - že krepko zlagal. ko je zatrjeval tamkajš-njim rudarjem, da »ni nikakršnih zapi-skov« o kontrarevolucionarjih med Al-banci in da »novembrske demonstracije niso bile vodene z albanske strani ire-dente«. Pod vtisom znanega slovenskega rekla o oslu in ledu se sprašujem, koliko oslov je še na Balkanu, ki so pripravljeni še enkrat stopiti na takšen tanek, lažnivi led, na katerega nas vabijo nekateri gospodje, ki se imajo za politike. In to ob upošteva-nju dejstva, da se omenjeni led danes pro-daja pod imenom »Jugoslavija«??? Hvala lepa. Cankarjevi hlapci so zdaj že zgodo-vina. ki je v Sloveniji, upam, nihče več ne želi ponavljati. Bob naj tako ostane z bo-bom (čeprav se je hotel razširiti na »Jugo-slovane«), pop naj ostane s popom (čeprav se morda trudi, da bi postal Bog - saj nam je znana zgodovina »religij«), in Bog z Bo-gom (čeprav so ga nekateri hoteli zmanj-šati na neobstoj ali nedostopnost). Besede pač navsezadnje le niso kot denar. ki bi ga bilo moč zamenjati v devize ali nepremič-nino! (»Kdor ima ušesa, naj posluša!«). Pa lepo zbogom, dragi bralci ali poslu-šalci! Vaš ponižni, dežurni filozof, ki se trudi hoditi po obljubljeni poti suverenosti in svobode: svobodi in suverenosti naproti, ROK TOZD OSKRBOVALNI CENTER TOZD VELEBLAGOVNICA UUBUANA TOZD VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA TOZD VELEBLAGOVNICA KOČEVJE TOZD VELEBLAGOVNICA TITOVO VELENJE TOZD VELEBLAGOVNICA SLOVENJ GRADEC TOZD VELEBLAGOVNICA RAVNE NA KOROŠKEM TOZD VELEBLAGOVNICA ŽALEC DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE SKUPNIH DEL nama TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA LJUBLJANA POLITIČNO Vendar je zadevo na-knadno zapletel in popestril še sam Nikolay Tolstoj. Ker je novinar Nigel Watts svojo obremenilno oznako doku-mentiral iz Tolstojeve knjige Minister in pokoli, se je Tol-stoj prostovoljno pridružil Wattsu na zatožni klopi. Kot rečeno, sojenje Niko-layu Tolstoju in Nigelu Wattsu, ki se neposredno tiče Slovencev, se pripravlja že več kot eno leto. V tem času se je intezivno nabiral denar za najetje odvetnikov, pri če-mer je slovenska politična emigracija angažirano sode-lovala že od samega začetka. Na procesu bo zaslišanih okoli 300 prič in tudi zaradi tega bo ta proces trajal precej dolgo. Kako se bo slovensko dnevno časopisje obneslo to-krat? V primeru sojenja esdeve-jevskemu najetemu morilcu Sindičicu je bilo s svojim pragmatičnim apologetskim »praznim prostorom« v na-sprotju z Mladino popolnoma poraženo. Sojenje Tolstoju bo zato še kako indikativno. MINISTER IN POKOLI Nikolay Tolstoj je dal ko- nec aprila 1986 v Londonu v javnost obširno (442 str.) knjigo The Minister and the Massacres (Minister in po-koli). Že leta 1977 je njegova knjiga Victims of Valta (Žr-tve Jalte), ki obravnava ame-riško in angleško izročanje ruskih vojnih ujetnikov v Nemčiji in Avstriji, povzro-čila veliko razburjenje v An-gliji. Knjiga Minister in po-koli je povzročila še večjo ne-jevoljo, ker je v njej prikazan Harold Macmillan, angleški ministrski predsednik od leta 1957-1963, ki je takrat še ži-vel. Po Tolstoju je Macmillan glavni krivec za predajo Ljo-tičevcev in domobrancev iz Vetrinja in Kozakov iz Li-enza, pa tudi za zavrnitev Hr-vatov pri Pliberku. Ker knjiga pomeni velik korak k spoznanju celotne resnice o vetrinjski tragediji, kakor tudi o kozaški in hrva- SOJENJE KOMUNISTOM 6. junija se bo v Londonu začelo sojenje proti političnemu zgodovi-narju in publicistu, grofu Nikolayu Tolstoju. - Tozi ga nekdanji brigadni general Toby Low - sedaj lord Aldington ki je bil načelnik Keightleyevega štaba britanskega V. korpusa, ki je maja 1945 zasedel Koroško. Toby Low je eden redkih še zivečih vodilnih ukterjev, ki je neposredno sodeloval pri predaji slovenskih domobrancev maja 1945 iz begunskega taborišča Vetrinj pri Celovcu naravnost v parti-zanske roke. Velika večina od 12.000 vrnjenih je bila takoj po izročitvi pobita po raznih krajih Slovenije. Te dogodke je v knjigi Minister in pokoli, ki je izšla v Londonu 1986, podrobno opisal Nikolay Tolstoj. Med mnogimi reakcijami na Tolstojevo knjigo je bil tudi zapis britanskega podjetnika Nigela Wattsa v samozalozniški brošuri Vojni zločini in uprava šole Winchester, kjer je Tobyja Lowa naravnost obsodil vojnega zločinstva zaradi neposrednega sodelovanja pri iz.ro-čanju beguncev. Ker je pač moral Toby Low kot lord Aldington nekaj dati na svoj lordovski naziv, je proti Nigelu Wattsu sprožil toibo zaradi razžalitve. ški, ne nazadnje pa bo tudi eden od glavnih elementov na bljižnjem veleprocesu v Londonu, ki se bo začel 6. junija proti Nikolayu Tol-stoju, bo koristno, • da na kratko podam njeno vsebino. Mimogrede: knjiga je izšla v angleškem jeziku, zato jo revija slovenske politične emigracije Tabor iz Buenos Airesa že v več številkah ob-javlja v slovenskem prevodu. Tabor se v Sloveniji ne sme brati! Zanimiv je Tolstojev uvod, kjer prikaže, kako je raslo njegovo poznavanje teh tra-gedij. Gradivo je zbiral 12 let. V prvem poglavju Srečanje na Dravi prikaže prodiranje angleških armad v severov^ zhodno Italijo proti Vidmu in Trstu in kako so se tem četam - VI. oklopni diviziji - 3. maja pri Krminu predali srb-ski in slovenski četniki ter primorski domobranci. V na-slednjih dneh je bila VI. divi-zija prestavljena na Koroško. General Murrav je zapisal v svoj dnevnik, da je dobil dober vtis o četnikih, da so pošteni in odkriti. Izecno jim je zagotovil varnost. Nato Tolstoj s poudarkom pove, da je bil tedaj sklep angleške in ameriške vlade, da mOrajo biti protikomunistične enote, ki se predajo, razorožene in poslane v begunska tabo-rišča. Titovi predstavniki v Italiji pa da so zahtevali čimprejšnjo izročitev in da so temu bili naklonjeni tisti ofi-cirji, ki so morali razmišljati o nalogah, ki jih bo imela vo-jaška vlada. Končno pove, da so dospele v Vetrinj sloven-ska, srbska, ruska in nemška skupina. V drugem poglavju Beg na-roda Tolstoj podrobno pri-kaže umik teh skupin iz Ljub-ljane, čez Ljubelj in čez Dravo. Pri tem širše opiše bitko pri Borovljah. Tretje poglavje je posve-čeno prihodu kozaške sku-pine, ki se je v zgodnji jeseni 1944 pomikala skozi Ljub-ljano, Postoj.io, Gorico proti Vidmu, zavila tam proti se-veru in se nastanila v Carniji, nedaleč od Tolmezza. Zlasti spomladi 1945 so DEMOKRKOJ^ POLITIČNO Kpzaki tarri imeli spopade z italijanskimi partizani. Nekaj dni pred prihodom angle-ških sil pa so se pomaknili čez prelaz Ploc-ken v zgornjo Ziljsko dolino. Ko so An-gleži prišli tja, so kozaško skupino odvedli v Peggez pri Lienzu. Četrto poglavje pojasnjuje Macmillanov obisk v Celoveu - kar je jedro Tolstojeve prejšnje knjige Celovška zarota - in posle-dice njegovega razgovora s štabom V. kor-pusa. Macmillanov poseg v dogajanja na Koroškem je bil tt čez dva dni usoden za hrvaške beguhce, ki so jih v Pliberku An-gleži ustavili s silo, nekaj dni kasneje pa usodeii za Srbe in Slovence v Vetrinju ter za Kozake v Lienzu. V peterti poglavju prikazuje Tolstoj Strategijo prevare, o načinu, kako preda-jati Titovim in sovjetskitn silam vojaške in politične begunce. Predaja in izročanje v Jugoslavijo je vse-bina 6. poglavja. Na 36 straneh je razložen in osvetljen ta tragični dogodek slovenske in srbske zgodovine. Sedmo poglavje The Pit of Kočevje (Ko-čevsko brezno) je posvečeno streljanju do-mobrancev v Kočevskem Rogu. V zgoš-čeni obliki na 32 straneh navaja Tolstoj zgodbe treh slovenskih domobrancev, ki so se rešili iz množičnih grobov. Najdaljše v knjigi je 8. poglavje Predaja Kozakov. Več odstavkov posveti dejstvu, da je bilo med njirni večje število carskih oficirjev. ki so med obema vojnama živeli v raznih evropskih deželah in niso bili sov-jetski državljani. Angleži so najprej ločili vse oficirje od celotne skupine v Peggezu pod pretvezo, da gredo na važno »posveto-vanje« v Spittal na Dravi. Tam so jih obko-liii in s silo natrpali na kamione, jih odpe-Ijali v Judenburg in izročili Sovjetom. V naslednjih dneh so z zvijačo in grobo silo prepeljali v Judenburg Sovjetom v roke še ostale Kozake iz Lienza, vključno stare in mlade, družine in otroke. Tragična usoda nekdanjih ruskih emi-grantov iz prve svetovne vojne, ko so se v ruski državljanski vojni 1. 1919-1920 bo-rili proti Sovjetom, je izražena v 9. po-glavju Stari emigranti se vračajo domov. Na nekcm, meslu pove Tolstoj, da so se celo sovjetski oficirji čudili, da jim Angleži vračajd tudi te emigrante. Vračali so jih v gotovo srnrt. Pod naslovom The Arrival of the Field-marshal prikazuje 10. poglavje prihod feld-niaršala Alexandra. Za Šlovence je bil izredne važnosti, ker je Alexander z de-kretom dokončno odredil, da slovenski ci-vilni begunci ne bodo vrnjeni proti svoji volji. Za Kozake pa je bil ta dekret prepo-zen. Že naslov sam - Razplet dvojne zarote - pove vsebino 11. poglavja: kako je v teh 40. letih po končani drugi svetovni vojni prihajala na dan resnica o treh tragedijah izročanja in pred,ajanja beguncev na Koro-škem. V zadnjem 12. poglavju Vprašanje mo-tiva razčlenjuje Tolstoj motive in razloge, ki so Angleže privedli do usodnega izroča-nja in predajanja. Navedba vsebine doka- zuje, da je srbska in slovenska vetrinjska tragedija obširen sestavni del Tolstojeve knjige. IZROPANI ARHIVI Že ob pisanju o dachauskih procesih, Golem otoku, Nagodetovem procesu in v podobnih primerih se je publicist znašel pred dilemo, kako se problematike lotiti. Ali se spustiti v sizifovo obleganje poslopij in se soočiti z zahrbtnimi pogledi uradni-kov, pri katerih naj bi bili arhivirani doku-menti o določenem dogodku, ali pa se ob zavedanju sizifovstva naslanjati le na priče-vanja in shematske kronologije? Danes vemo, da je o dachauskih proce-sih na razpolago kar precej arhivskega gra-diva, vendar je dostop do tega gradiva skrbno koordiniran v obliki posebnih pravno-zgodovinskih komisij (konec 60-ih t. im. Janžekovičeva komisija, danes pa Bavcon-Nečakova komisija). Kako pa je z vračanjem Slovenske na-rodne vojske konec maja 1945 iz Vetrinja pri Celovcu? Kako je z ravnanjem te mno-žice ljudi, ki so jih Angleži predali partiza-nom? Danes verao, da je bilo takrat izro-čenih od 11.000 do 12.000 vojnih ujetnikov - pripadnikov domobranske vojske in nji-hovih sorodnikov - civilistov. Ali obstajajo o tem dokumenti? Medtem, ko so angleški arhivi glede tega dogodka zelo bogati, pa so slovenski arhivi na to temo »prazni«. Iz pričevanj pobeglih iz taborišč in mo-rišč je razvidno, da so se delali takrat vsaj spiski z osnovnimi podatki o vrnjenih. Kje so ti spiski danes? Ali se nahajajo v kakš-nem skrivnem arhivu, ali pa so uničeni? Na vsa ta vprašanja je ta trenutek sko-rajda nemogoče odgovoriti. Če dokumenti obstajajo, bi morali biti v arhivu OZNE, tako slovenske kot jugoslovanske, ki sta takrat sprejeli vrnjene begunce ter tudi izvajali usmrtitve. Dokumenti slovenske OZNE se nahajajo v arhivu RSNZ (Sla-vija). Za ta arhiv je znano, da smejo vanj vstopiti le posvečenci in da ni udeležen pri popisu fondov. Za zgodovinopisje in torej tudi za publi-cistiko pa velja, če ni neposrednih doku-mentov iz »prve roke«, ki veljajo za pri-marne zgodovinopisne dokumentne vire, uporabljamo kot primarne vire tudi prlče-vanja in spomine. Ob opisovanju strahotne kalvarije vrnjenih, posebej pa še samih usmrtitev, smo prisiljeni posegati po boga-tem pričevanjskem gradivu, ki ga je skozi desetletja izdajala slovenska politična emi-gracija. Nasprotno pa je sam delež Angle-žev pri izročanju skrbno dokumentiran in arhiviran ter po zaslugi političnega zgodo-vinarja in publicista Nikolaya Tolstoja kar dobro monografsko publiciran v več knji-gah. Svojevrsten kulturni barbarizem je, če nekdo (ne)primerne zgodovinske doku-mente načrtno uničuje, še posebej pa v času, ko ni več nobene posebne nevarno- sti, da bi se lahko »sovražnik« dokopal do teh virov ter z njimi nekomu škodoval. V tej smeri je v javnosti kar precej govoric. V javnosti živi prepričanje, da vkolikor niso bili določeni »spiski« oziroma doku-menti uničeni takoj ali hitro po nekem »ekscesnem dogodku«, je veliko doku-mentarnega gradiva bilo osebno odtuje-nega ali po domače, ukradenega v »nadalj-nji izgradnji socializma«. Določeni arhiv-ski fondi z eventuelno zelo »obremenil-nim« materialom so bili skrbno pregledani in »počiščeni«. Dokumenti so izginili »nez-nanokam«. Zato se je potrebno ravnati po načelu, če neko arhivsko gradivo ni do-stopno, bodisi, da je pod političnim em-bargom, ali da je enostavno izginilo, kot da tega gradiva ni. Nasloniti se je torej treba na pričevanja in spomine preživelih, pa tudi eksekutorjev. VETRINJSKA TRAGEDIJA Da je na Slovenskem v letih okupacije 1941-45 divjala državljanska vojna, ni po- trebno izgubljati besed. Resda komunisti še danes ne priznavajo, da je šlo za držav-ljansko vojno, vendar, ne vem, koga imajo za norca tisti. ki govoričijo o revoluciji, hkrati pa trdijo. da državljanske vojne na Slovenskem ni bilo. V začetku maja 1945 se je torej kot posledica končane državljanske vojne proti severu valila velikanska množica be-guncev. Cilj je bila Koroška, ki so jo za-sedli Angleži. Večje vojaške grupacije. ki so se valile proti severu. so poleg Nemcev sestavljali Kozaki. ustaši. ljoticevci in se-veda Slovenska narodna vojska, oziroma domobranci. poleg teh pa še precej civili-stov. Slovenski domobranci so bili skupaj s ci-vilisti nastanjeni v taborišču v Vetrinju pri Celovcu. Takoj za tem se je začela razvijati velika zarota in kupčija. Ker pri nas arhiv-skega gradiva o teh dogodkih ni. pišejo zgodovinske študije na osnovi arhivskega gradiva o tej tematiki tam, kjer so arhivi in nasploh odnos do arhivskih dokumentov na nekem civilizacijskem nivoju, to pa je Velika Britanija. Do sedaj je najbolj poglobljeno o tem pisal britanski politični zgodovinar in pu-blicist Nikolay Tolstoj, pranečak slavnega romanopisca Leva Tolstoja. Že leta 1977 je izdal o tej problematiki knjigo Victims of Yalta (Žrtve Jalte), ki na več kot 600 straneh obravnava ameriško in angleško nasilno izročanje vlasovcev in kozakov v Nemčiji in Avstriji, ter z njo povzročil veliko razburjenje v Angliji. Ker se je Tolstoj v Žrtvah Jalte omejil le na izročanje ruskih vojnih ujetnikov. ki jih je zajel dogovor med Združenimi državami Amerike, Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo v Jalti februarja 1945. zato v njej ne omenja vetrinjske in pliberške tragedije. Ko pa je zvedel zanju, sta pritegnili vso njegovo pozornost. Po večletnem zbiranju in preverjanju podatkov je leta 1983 izdal POLITIČNO v angleški kulturno-politični reviji Enco-unter v Londonu razpravo o tragičnih do-godkih na Koroškem v maju 1945 pod značilnim naslovom The Klagenfurt Con-spiracy (Celovška zarota), ki je zbudila začudenje in osuplost. Za Slovence, Hr-vate in Srbe po svetu pa je bila in je moralno zadoščenje. Tolstoj je v razpravi dokumentarno do-kazal, da je poglavitni krivec za nasilno izročitev slovenskih domobrancev, srbskih prostovoljcev in četnikov iz Vetrinja ter za ustavitev in zavrnitev hrvaških begunskjh množic pri Pliberku britanski konserva-tivni politik Harold Macmillan. Macmillan je bil od anglo-ameriškega vdora v severni Afriki (1942) pa do konca vojne britanski rezidenčni minister pri vr-hovnem poveljstvu v malem mestecu Ca-serta pri Neaplju. Macmillan je kot opol-nomočeni minister večkrat odločal v na-sprotju s politiko vlade v Londonu. Po vojni je bil član raznih britanskih konser-vativnih vlad, tudi zunanji minister in končno celo premier (predsednik vlade). Med drugim Tolstoj v Celovški zaroti, ki je izšla leta 1986 v slovenskem prevodu pri Mohorjevi družbi v Celovcu in velja za tipično »prepovedano« literaturo, opisuje, kako so se spomladi 1945, ko so se Nemci umikali z Balkana, velike množice prestra-šenega prebivalstva skušale prebiti v Italijo in (po 1. maju, ko je bil umik v Italijo onemogočen zaradi partizanskih divizij v Primorju) v Avstrijo. Med njimi so bili slovenski domobranci, srbski prostovoljci, črnogorski in hercegovski četniki ter ogromno število hrvaškega domobranstva in ustaši. Med temi slednjimi so vsekakor bili mnogi, ki so zagrešili vojna hudodel-stva, ko so bili na oblasti. Pri Dravi na Koroškem je val beguncev zadel na prve oddelke britanske osme armade in bil od-ločen reko prekoračiti. Krajevni britanski častniki so dobili za-poved, naj skušajo za vsako ceno prepre-čiti, da bi te množice prešle čez reko (to se nanaša na Hrvate pri Dravogradu). Pri Pliberku se je tem oficirjem posrečilo ve-čino Hrvatov pregovoriti, da so se ustavili, čeprav bi si bili zlahka priborili prehod. Vendar je nekaterim močnim skupinam uspelo predreti redke britanske vrste in se jim vdati. To velja za manjše število Hrva-tov, ki so prišli do Dravograda in še naprej pred 14. majem. Za tem omeni Tolstoj taborišče v Vetrinju, ki je bilo pred očmi poveljstva angleškega V. korpusa v Ce-lovcu. Vdaja jugoslovanskih beguncev Angle-žem in poznejša prisilna izročitev je od začetka do konca spadala britanskemu V. korpusu, ki je bil kot del 8. armade v zase-deni Avstriji (narKoroškem in na Štajer-skem). Njegov poveljnik je bil generalni poročnik Charles Keightley s sedežem v Celovcu. 6. oklopna divizija tega kor-pusa pod gen. Murrayem je zasedla ozem-lje vzdolž jugoslovanske meje. Murray je 13. maja sprejel vdajo 12.000 beguncev, med katerimi je bilo večje število žensk in otrok. Ko jim je omenil, da bi jih rad premestil kam dlje od meje, so bili takoj za to. Bali so se, da bi jih britanska vojska izročila Titu, ker so vedeli, kaj jih v takem primeru čaka. Murray je bil obveščen, da je Tito večkrat poslal Britancem zahteve, naj mu izroče njegove nasprotnfke, a si ni mogel misliti, da bi londonska vlada v kaj takega privolila. Privolila res ni, a je do nasilnega vrača-nja vendarle prišlo. Navzočnost slovenske manjšine na Koroškem je spodbujala Tita k novim ozemeljskim zahtevam. Močne skupine slabo discipliniranih partizanov so se vtihotapile na Koroško in v Trst in povzročale britanski vojaški upravi resne težave. KUPČIJA 17. maja 1945 je bila divizijskim povelj-nikom izdana tajna zapoved V. korpusa, da morajo vse jugoslovanske državljane, ki so sedaj na njegovem področju, čimprej izročiti Titovim silam. Povelje je podpisal brigadni general Toby Low, načelnik Ke-ightleyevega štaba. Dva dni kasneje, zve-čer 19. maja, se je Low sešel s Titovim polkovnikom Ivanovičem, podpoveljni-kom 3. jugoslovanske armade. Sporazu-mela sta se, da se bodo partizanski oddelki v prihodnjih dveh dneh umaknili južno od avstrijske meje; pa da bo V. korpus vrnil vse jugoslovanske državljane z zasedenega ozemlja, ki so se bojevali na strani Nemcev ter njihove somišljenike v taboriščih jugo-slovanski armadi. Še isti dan je bilo v Podroščici izročenih 1000 Hrvatov. Vsekakor je glavna odločitev o predaji ujetnikov padla 13. maja, ko je britanski rezidenčni minister pri zavezniškem glav-nem poveljstvu za Sredozemlje Macmillan precej skrivnostno pripotoval v Celovec h generalu Keightleyu. Kajti 14. maja 1945, dan po Macmillanovem odletu s Ko-roške, je gen. sir Brian Robertson, ki je bil glavni upravni častnik v zavezniškem po-veljstvu v Caserti, dal 8. armadi zapoved, da je treba »vse ugotovljene jugoslovanske državljane, ki so se vdali in ki so služili v nemških oddelkih, razomiiti ter jih izro-čiti Titovim silam«. Ta zapoved je prevrgla vsa dotedanja navodila. 29. aprila 1945 je namreč angleški ministrski predsednik Winston Churchill svojemu zunanjemu mi-nistru naročil, naj 15. armadna skupina »jugoslovanske protipartizanske sile razo-roli in pošlje v begunska taborišča, ker je edino taka rešitev mozna«. Macmillan je izkoristil svojo avtoriteto v vrhovnem Stabu za Sredozemlje in z njo od Robert-sona izsilil tak ukrep. Ker je Tolstojeva razprava zbudila po-zornost v angleški javnosti, je druga lon-donska televizijska postaja BBC 4. jan. 1984 predvajala 23 minut trajajoč doku- mentarni film Celovška afera, ki je posku-šala s prikazom dokumentov na ekranu, s pričevanjem še živih angleških oficirjev, ki so morali sodelovati pri nasilnem izroča-nju in s pričevanjem treh rešenih srbskih prostovoljcev, ki žive v Avstriji, osvetliti tragično dejanje izročanja jugoslovanskih beguncev Titovim silam. Posebno pozornost je zbudil v tem do-kumentarcu gen. Low (sedaj lord Alding-ton), ki se s Tolstojem za Celovško zaroto ni hotel pogovarjati. Priznal je, da je on kot načelnik Štaba izdal povelje divizijskim poveljnikom V. korpusa za izročitev jugo-slovanskih beguncev. Branil se je očitka. da je bila narejena politična kupčija s parti-zanskim poveljnikom v razgovoru 19. maja. A film nato pokaže dokument: prve štiri točke sporazuma obsegajo tehnično stran partizanskega umika s Koroške, peta točka pa organizacijo izročanja beguncev. Low je nato skušal sporazum opravičevati, češ da je bil za Angleže ugoden, saj so partizani prostovoljno odšli s Koroške in je bila s tem odstranjena nevarnost grozečega spopada. Vodja oddaje je nato takoj pri-stavil, da je bila pri tem narejena politična kupčija: za umik partizanov s Koroške - izročitev beguncev! Bivši oficir Nichol-son je k temu pripomnil, da je ob izročanju beguncev imel močan občutek, da je šlo za politično kupčijo, ki je bila verjetno nare-jena v Beogradu. Leta 1979 je Milovan Djilas za londonski Encounter dal med drugim dve zanimivi izjavi. Prva je v zvezi z usmrtitvami: »Alije Tito izdal direktno povelje ali ne, ne ve nihče. Gotovo pa je bil naklonjen radikalni rešitvi - iz pragmatičnih razlogov, kot so tudi Angleii iz pragmatičnih razlogov vra-čali nesrečne begunce.« In druga: »Mi (ju-goslovanski komunisti) sploh nismo mogli razumeti, zakaj Britanci pritiskajo k izroča-nju beguncev.« ŠTEVILKE V Vetrinju je bilo z domobranci vred Slovencev več kot 20.000. S Srbi vred je bilo v Vetrinju ca. 25.000 do 26.000 begun-cev. Od tega so v dneh od 27. do 31. maja 1945 Angleži z grožnjo in prevaro izročili Titovim oboroženim silam 10.000 do 11.000 slovenskih domobrancev in več sto-tin civilistov ter 3000 srbskih (Ljotičevih) prostovoljcev in 500 srbskih četnikov. Deset dni prej so Angleži pri Pliberku ustavili in zavrnili okrog 200.000 (dvesto tisoč) hrvaških beguncev redne hrvaške vojske domobrancev ter ustaških enot in 3000 črnogorskih in hercegovskih četnikov in več desettisoč civilnih beguncev. Kaj jih je ob nasilni vrnitvi v domovino doletelo? Danes lahko z gotovostjo trdimo, da je bila velika večina vseh malo prej naštetih usmrčena! IVO ŽAJDELA POLITIČNO CIRIL ŽEBOT NARODNA VSTAJA NA GORENJSKEM (lll.i »UUDSKA REVOLUCIJA« V LJUBLJANI Videli smo, kako je prenos »narodnoo-svobodilne vojne« z Gorenjskega v Ljub-ljansko pokrajino pozno poleti 1941 poka-zal, da je namen te spremembe izzvati občutljive in razdražljive Italijane v takšne protislovenske represalije, ki bi prvotno zmernejšo italijansko zasedbo tako popol-noma sprevrgle, da bi za nezavarovano slovensko ljudstvo postala hujša od nem-ške. Konec ljubljanskega azila naj bi KP omogočil, da bi v Ljubljanski pokrajini izvedla načrtovano »ljudsko revolucijo« proti deniokratičnim izročilom in prihod-nosti slovenskega naroda. Nihče v Slove-niji ni tega načrta KP hitreje spoznal in globlje uvidel ter modreje svetoval, kako ga preprečiti, kot prof. Ehrlich. Zaupnik KP v krščanskosocialistišni »ustanovni skupini« v OF, Tone Fajfar, je v svojih spominih takole opisal partizanski umik iz Gorenjske v Ljubljansko pokra-jino: Poleg množičnega organiziranja je bila v poletnih mesecih (1941) glavna skrb Fronte ta, da prenese partizanstvo tudi na področje Ljubljanske pokrajine... Glavno poveljstvo in vodstvo komunistične partije sta se zavedali, da bo slovensko partizan-stvo zatrto, če se bo omejilo samo na ozemlje zasedeno od Nemcev... (ker) sta bila nemška vojna sila in policijski aparat mnogo popolnejša od italijanskega... Po drugi strani pa sta ravno začetna nepriprav-Ijenost in občutje popolne vamosti pri Itali-janih pornenila za organiziranje partizan-stva neprecenljivo prednost... Tako je Glavno poveljstvo začelo tudi v Ljubljan-ski pokrajini organizirati partizanstvo: Prvi dotok v tukajšnje čete je prihajal z one strani Save, od koder so se prvi gorenj-ski... partizani morali umikati pod silovi-tim nemškim zasledovanjem.. .21 (Podčrtal C. Ž.) Fajfar pa ni povedal vse resnice. Zamol-čal je ključno dejstvo, ki ga je ugotovil Metod Mikuž, pisec prve zgodovine tako imenovane NOB na Slovenskem, da je namreč pri prenosu partizanstva z Gorenj-ske v Ljubljansko pokrajino v resnici šlo za »ljudsko revolucijo... proti lastni izdajal-ski kapitalistični gospodi«,22 tj. za načrtno ustrahovanje in uničevanje nosilcev pred-vojne slovenske demokracije, v kolikor so se rešili nacističnega uničenja na Štajer-skem in Gorenjskem ter se ohranjali pod dotlej zmernejšo italijansko zasedbo v Ljubljani. Miicuž svojo ugotovitev zani-mivo razlaga, ko piše: Najmočnejša buržuazna klerikalna frak-cija(= predvojnaSLS-C. Ž.)jeposlalaen del svoje eksekutive v London in Rim, en del pa je ostal v domovini. Tudi ta del je imel nalogo voditi morebitno simbolično borbo za okupatorjem, ki pa je... spričo tako zgodnjih začetkov narodnoosvobo-dilne vojne dobila tudi že svoje zgodnje reakcionarne izraze v znanih parolah, da še ni čas... (V Sloveniji) zaradi zgodnjih za-četkov OF in njene revolucionarne borbe... ne moretno iskati kvislingov v pravem pomenu besede... Simbolično borbo proti okupatorju... je bilo nemo-goče začeti drugače kot... s kontrarevolu-cijo... Če ne bi bilo (komunistične partije) in OF... bi zelo verjetno nastala tudi slo-venska »ilegalna vojska«, ki bi... maja ali aprila 1945, ali pa morda celo nekaj mese-cev prej, res simbolično udarila po prema-ganih Nemcih in tako bi se... slovenska burluazija zmagoslavno ponovno (sic!) usedla za vrat delovnemu ljudstvu. Buržu-azni računi so bili torej silno jasni in veli-čina jugoslovanske revolucije je... da jih je tako temeljito prekrižala.«23 (Podžrtal C. ž.) Ta citat je pomemben, ker domala ci-nično priznava stvari, ki jih je KP v času vojne trdovratno zanikavala. Ena od teh je priznanje, da bi se bila svetovna vojna za Slovenijo končala maja 1945, tudi če ne bi bilo komunistične »narodnoosvobodilne borbe«, tj. da le-ta ni pomembno vplivala na izid druge svetovne vojne. Še bolj po-membno pa je priznanje, da se je komuni-stično vodstvo ob nemškem napadu na Sovjetsko zvezo odločilo, da vojne raz-mere uporabi za nasilno boljševizacijo Slo-venije. V ta namen je predvojno demokra-tično večino pavšalno označilo za »kontra-revolucionarno«. Njene kadre je bilo treba že po leninističnih, kaj šele stalinističnih pravilih čimprej uničiti (politično za vsako ceno, fizično pa, v kolikor bi se pokazalo izvedljivo) brez ozira na to, kje je katera od tako zaznamovanih demokratičnih osebnosti med vojno bila - v Ljubljani, Londonu, Rimu, Gonarsu, na Rabu ali v Dachauu - in kaj je tam delala. Kako je komunistično vodstvo to svojo varljivo leninistično zasnovo med vojno prikrivalo; kako je izraza »izdajalec« in »kontrarevolucionar« namerno mešalo, enačilo ali združevalo; kako je za braneče se žrtve rdečega nasilja uporabljalo v Slo-veniji nikdar rabljeno ime »bela garda« (oznaka oboroženih nasprotnikov boljše-vizma v ruski državljanski vojni 1917-1921) - vse to postane jasno iz Miku-ževega priznanja, da je, enako kot moril-ska VOS, tudi »celotna propaganda (OF) bila izključno v rokah komunistov«.24 Sicer pa je o tem ohranjeno izvirno povojno pričevanje Tita samega leta 1972, ko je v zvezi s tedanjimi političnimi čistkami na Hrvaškem, zatem pa tudi v Sloveniji, Srbiji in Makedoniji, izjavil: Nekaj podobnega je bilo v zasedeni Slo-veniji. To je bila drlavljanska vojna. Toda med vojno o tem nismo hoteli govoriti, ker bi to ne bilo v našem interesu.25 (Podčrtal C. Ž.) Vemo že, da je v tej, v »ljudsko revolu-cijo« usmerjeni NOB v Ljubljanski pokra-jini odigrala izredno vlogo Varnostna ob-veščevalna sluiba (VOS) kot »specialna partijska borbena organizacija... proti slo-venski kontrarevoluciji«. VOS je začela de-lovati že avgusta 1941 - en dokaz več, da je pri OF šlo predvsem za vnaprejšnje brato-morno nasilje nad protikomunističnimi Slovenci. V prvi povojni kroniki o tako imenovani NOB je Mikuž glede vloge VOS postal še bolj odkrit: VOS (je) morala zaradi obrambe revolu-cije... včasih nujno poseči... po fizičnem uničevanju organizatorjev slovenske kon-trarevolucije... Od začetka (v jeseni 1941) teh likvidacij (sic!)... do likvidacije enega od stebrov slovenske kontrarevolucije, bivšega bana Natlačena (13. okt. 1942), je bilo v Ljubljani 49 smrtnih obsodb.. .26 (Podčrtal C. Ž.) V nadaljnjem opisovanju Vosinih umo-rov, ki jih je ukazalo komunistično vod-stvo, navaja Mikuž, da je odlok SNOO (Slovenski narodnoosvobodilni odbor = prejšnji »vrhovni plenum OF«) o »zaščiti slovenskega naroda« (sic!) 16. sept. 1941 določal. »koga razen izdajalcev je še treba kaznovati s smrtjo«, dalje, da o tem odlo-čajo »posebna sodišča. katerih postopek je nageh usten in tajen«, da zaslišanje »krivca« (sic!) ni potrebno in da je »smrtno kazen treba izvršiti takoj«.11 (Podčrtal C. Ž.) Marsikaj kaže na to, da je po tem džingi-skanskem postopku umor prof. Lamberta Ehrlicha dne 26. maja 1942 naročil Edvard Kardelj. Po odhodu vodstva slovenske KP in OF iz Ljubljane na Dolenjsko sredi maja 1942 je namreč Kardelj še do srede sep-tembra 1942 ostal v Ljubljani kot »opolno-močenec IOOF«.28 V Ljubljani se je tedaj Kardelj skrival v prikletnem bunkerju pri Romihovih na Poti na Drenikov vrh tik pod Rožnikom, komaj lučaj od družinske hiše moje zaročenke Iče Korunove, na za-četku Večne poti. Z Romihom sva se osebno poznala, ker je pred vojno bil za-poslen v kabinetu bana dr. Natlačena kot pomočnik banovega osebnega tajnika dr. Jožeta Kovačiča, katerega je Romih tako neverjetno za nos potegnil.29 V Ljubljani so naročene umore izvrše-vale leteče skupine Vosinih morilcev pod vodstvom Zdenke Kidrič, ki je bila žena sekretarja CK KPS in OF Borisa Kidriča.30 Na podeželju pa so Vosini agenti med partizani morili vodilne člane predvojnih demokratičnih združenj in političnih strank, večkrat z njihovimi družinami vred, ter izbrane duhovnike31 na osnovi komunistične predpostavke, da »se je kon-trarevolucija izoblikovala že v stari Jugo-slaviji«.32 Italijanske oblasti teh zločinov KP nad slovenskimi žrtvami niso ne prei-skovale ne ustavile, temveč so jih še stop-njevale z že omenjenimi represalijami proti slovenskemu ljudstvu, vključno s streljanjem talcev, med katerimi je le redkokdaj bil kak znan komunist.35 V ta- POLITIČNO kem položaju, ki je postajal vedno brezup-nejši, je ponovno nastopil na slovenskem zgodovinskem odru prof. Lambert Ehr-lich. Tokrat je nastopil z izrazom morda najmočnejšega in gotovo najbolj neustraš-nega protesta proti dvojnemu uničevanju v zasedeni in razkosani Sloveniji, okupa-torskemu in komunističnemu, kar jih je bilo izrečenih v tistem času strahot, in to s polnim imenom neprikritega obtoževalca vseh uničevalcev slovenskega naroda. * Vemo že, da je prof. Ehrlich po vrnitvi iz Črne gore konec aprila 1941 predložil dr. Natlačenu daljnosežni predlog za čim-prejšnjo podtalno obnovitev suverene na-rodne oblasti za zasedeno Slovenijo, da pa njegov nasvet ni bil sprejet. Enajst mese-cev po tistem zamujenem zgodovinskem trenutku je prof. Ehrlich spričo stopnjeva-nih grozot KP in italijanskih oblasti v Ljub-ljanski pokrajini po skrbnem posvetovanju s slovenskimi pravnimi strokovnjaki pri-pravil močno protestno spomenico italijan-skim oblastem v Rimu in Ljubljani. Ker je v Ljubljanski pokrajini po 20. jan. 1942 dejansko vladala italijanska vojska, je prof. Ehrlich izvod svoje spomenice v za-četku aprila 1942 poslal na italijansko voja-ško poveljstvo generala Maria Robottija v Ljubljani. Spominjam se, da so šju-dentje, ki so to Ehrlichovo spomenico ne-sli na zasedbeno vojaško poveljstvo, pove-dali, da jih je dežurni oficir nahrulil, češ da bi, če bi bilo po njegovem, avtorja in pri-našalce take spomenice aretiral. Na razširjeni seji sekretariata Zveze ko-munistov Slovenije 26. avg. 1969, ki je razpravljala o zatrti slovenski »cestni aferi« tistega poletja, me je javno napadel Edvard Kardelj. Silno se je hudoval nad mojim posredovanjem pri Svetovni banki v Washingtonu za rešitev že odobrenega posojila za slovensko avtomobilsko cesto od Sentilja do morja, ki ga je Beograd proti dogovoru usmeril v druge, južne na-mene. Nejevoljen zaradi mojega posredo-vanja me je Kardelj poveza! z delom prof. Ehrlicha, kot ga ja sam zmaličeno prika-zal. V odgovor na ta Kardeljev napad, ki je bil objavljen doma in v tujini,34 sem izdal brošuro Odgovor Edvardu Kardelju," v kateri sem med drugim zapisal: »Pozi-vam Edvarda Kardelja, da tisto spomenico (prof. Ehrlicha italijanskim oblastem) ne-okrnjeno v celoti objavi v istem tisku, kjer je njeno vsebino prenaredil, besedilo pa zamolčal« Kardelj tega ni storil. Ni popra-vil niti posmrtne krivice prof. Ehrlichu ne obžaloval njegovega umora, ki ga je bil verjetno prav on naročil.36 Zaradi mojega težavnega odhoda iz Ljubljane po italijanski predaji jeseni 1943 sta ostala moj in Ehrlichov arhiv v Ljub-ljani. Zato nimam kopije izvirnega bese-dila Ehrlichove spomenice, katere osnutek sem tipkal najprej po njegovem narekova-nju, nato pa ga po megovih popravkih pretipkal tudi na čisto. Sele več let po vojni sem dobil v roke odlomke te spomenice, kot so bili objavljeni leta 1951 v Ljubljani v knjigi Frančka Sajeta37, ki takrat ne bi bila mogla biti niti pripravljena niti tiskana brez režimskega naročila ali vsaj pristanka. Iz tega drugotnega in pristranskega vira je nekoliko bolj zadržani poznejši kroničar OF in NOB dr. Metod Mikuž povzel nekaj kratkih odstavkov Ehrlichove spomenice, čeprav je v isti sapi o njej pristavil, da je »zelo dolga«.38 S to pripombo je Mikuž morda želel povedati, da v svoji slavo-spevni kroniki NOB ni smel objaviti Ehr-lichovega izvirnega dokumenta o voini sti-ski slovenskega naroda v celoti ali vsaj izčrpneje. ZavoJjo izrednega pomena Ehr-lichove spomenice pač navajam tu vse od-stavke, stavke in besede, kolikor in kakor jih je objavil partijski avtor Belogardizma, da bodo mogli vsi Slovenci presoditi, kako »obremenilno« zvenijo celo tisti deli Ehr-lichove spomenice, ki so jih po vojni s po-sebno skrbjo izbrali cenzorji takratnega stalinističnega režima v Beogradu in Ljub-ljani. Čeprav je te odlomke izbrala partija, sklepamo po poznanem mi Ehrlichovem slogu pisanja, da ti iz izvirnika iztrgani in pristriženi citati v Sajetovi knjigi niso bili prenarejeni. Navajam jih v istem zapo-vrstju, kot so bili tam objavljeni. Da bo lažje razvidna vsebinska zgradba nepo-polno ponatisnjene spomenice, sem neka-tere staVke objavljenih citatov delno pod-črtal, tri vsebinsko različne skupine citatov pa ločil z zvezdicama (**): Dne 3. maja 1941 je Visoki komisar za slovensko ozemlje Eksc. Grazioli razglasil zastopnikom slovenskega javncga življenja Kraljevi ukaz, da se ustanovi Ljubljanska pokrajina. Po tem ukazu bi imela Ljub-Ijanska pokrajina glede na svoje strnjeno slovensko prebivalstvo avtonomni ustroj, upoštevajoč etnične značilnosti prebival-stva. Vladno oblastvo vrši Visoki komisar, njemu v pomoč pa naj bi bil svet 14 pred-stavnikov, izbranih iz produktivnih skupin slovenskega prebivalstva (konzulta). Z istim kraljevim ukazom je bilo sloven-sko ozemlje priključeno kot sestavni del Kraljevini Italiji. Slovenci so gledali na to novo nastali poloiaj kot na manjše zlo in za tisti hip ugodno rešitev, če so primerjali stanje v Ljubljanski pokrajini s strahotnim prega-njanjem Slovencev na slovenskem ozem-lju, ki so ga zasedli Nemci. Vendar pa so bili vsi slovenski juristi mncnja, da po mednarodnem pravu more Italija izvrševati le začasno državno oblast, kakor ji to do-voljuje vojaška zasedba. Italija vrši po tem naziranju državno obiast namesto suverena na osnovi dejanske oblasti in v skladu z vojnim pravom - v korist okupatorja in zaščito prebivalstva na zasedenem ozem-lju. Končni pravni poloiaj slovenskega ozemlja pa bo se uredil šele po sklepanju miru. O »debeleciji«, t.j. popolni podredi-tvi, zdaj še ne more biti govora, ker je državna oblast kr. Jugoslavije od mnogih države še pravno priznana. Vsekakor bo pri mirovnih pogajanjih jugoslovanska vlada, ki se javlja iz Londona, še nastopila kot sopodpisnica. :| Fajfar, op. cit., str. 39-40. " Glej 17. pogl. te knjige. str. 427. » Mikuž, Pregled I. str. 301-302. 24 Mikuž, Pregled 1, str. 207. - Čeprav so komunisti skušali na vse načine prikrivati boljše-viško-prevratni značaj svoje zatrjevane NOB. so se v tem prikrivanju kmalu sami izdali: Demo-kratične žrtve svojega nasilja so imenovali z ru-sko-boljševiškim nazivom »bela garda«. ki je bil ime protiboljševiških (ne protiruskih) sil v sov-jetski državljanski vojni. J5 Vjesnik, Zagreb, 24. maj 1972. - V svojem poročilu Titu 17. jan. 1943 ga je Kardelj tako-le poučil o razvoju v Sloveniji: »OF ni koalicija... so (pa) v (vrhovnem) plenumu OF elementi koalicije, vendar ti niso odločilnega pomena ... Osnovne... skupine, ki drže tudi OF: poleg nas (še)sokoli in krščanski (socialisti)... da OF ne bi bila koalicija... je bila med nami in njimi dosežena dokajšnja enotnost celo za etapo sov-jetske revoiucije... gre za ... blok Kompartije s srednjimi sloji in drugimi patriotskimi ele-menti. ki se spreminja v enotno gibanje pod vodstvom Partije. (T. Ferenc. op. cit.. str. 583. podčrtano v izvirniku.) -6 Mikuž. Pregled I, str. 205-206. - T. Ferenc pa je leta 1987 povedal, da jih je že do maja 1942 v Ljubljani bilo umorjenih preccj več. Glej op. 52 k temu poglavju. 21 Mikuž, Pregled 1, str. 207. T. Ferenc pa je leta 1987 priznal, da večinoma sploh ni bilo kakrSnikoli sodič in da ni bilo »niti zapisnikov zaslišanj osumljenih in usmrčenih Ijudi niti ute-meljitev izreka smrtne kazni« (op. cit.. str. 360-261). Mikuž navaja dve vrsti smrtne kazni nad drugimi »razen izdajalci!: »belogardisiični organizatorji, ki so zaloteni brez oroija v ro-kah«, in pa tisti, ki so bili obtoženi »organizi-rane, sistematične belogardistične propagande«. (Mikuž, op. cit., 11. str. 160-161). Ko Fajfar v istem smislu navaja »ilegalnc organizacijc zu-naj fronte«, tj. nekomunistične odporniSke or-ganizacije proti okupaciji, ki so nastale že spo-mladi 1941 (šc prej kot OF!), omenja, da je eno teh organizira! (Ivo) Peršuh. Zato ga je »spo-mladi 1942 zadela krogla narodne pravice«. (Fajfar, op. cit., str. 35.) 2S Fajfar, op. cit.. str. 89; tudi Jesen 1942. str. 30, op. 4 ter Ivan Maček, op. cit., str. 142. 2y Kolikor je meni znano. so »podrobnosti« o Romihovi predvojni zaposlitvi v kabinetu bana dr. Natlačena zgrešili vsi kroničarji OF. 1(1 Mikuž, Pregted 11, str. l$6;Jesen 1942, str. 30, op. 4, str. 110, 202 in 443. ter več pisem v Dokumentih, op. cit. M O teh žrtvah komunistične revolucije v Ljubljanski pokrajini v času italijanske okupa-cije gl. Črne bukve, op. cit., in Bela knjiga slovenskega protikomunističnega upora 1941-1945, 2. izdaja, Cleveland 1985. 12 Mikuž, Pregled, st. 300. •V1 Zelo pomembna izjema je bil Tone Tomšič. organizacijski sekretar CK KPS, ki so ga Itali-jani ustrelili v Ljubljani 21. maja 1942. (Mikuž. Pregled 11, str. 29.) Glej opombo 54. poglavja te knjige o podobni tragični smrti krščanskega so-cialista dr. Aleša Stanovnika. Bežno se spomi-njam vojnodobnih govoric, češ da so tudi To-neta Tomšiča ltalijanom izdali komunisti sami. 14 Kardeljev govor je bil objavljen v slovenski izdaji v štirih posebnih prilogah v DELU in tedniku KPJ Komunist konec okt. in 2. nov. 1969, v angleškem prevodu pa v ameriškem informativnem vestniku v dogajanjih v deželah vzhodne Evrope (F. B. 1. S., Eastern Europe, Yugoslavia, 21. nov. 1969, No. 222, Supl. 16). vs Celovec 1969. Celotno besedilo Odgovora je navedeno v 16. pogl. te knjige. 16 Glej op. 26 v tem poglavju. 17 Franček Saje, Belogardizem, str. 284-289. se nadaljuje KULTURA Izrazna sredstva v arhitek-turi so vse njene sestavine in slogovne prvine. V danaSnji organični arhitekturi so vsc sestavne prvine obenem tudi slogovne. Možnosti za nji-hovo sestavljanje in prepleta-nje so neskončne. Vloga arhitekture v cerk-veni urnetnosti je bistvena, ker so vse druge vrste umet-nosti vsaj do neke mere po-drejene prostorninskemu or-ganizmu cerkve. Judovska vera je bila v času očakov vezana na štiri sve-tišča - Sihem, Betel, Mam-bre, Beršaba - med tavanjem po puščavi na šotor, pozneje na jcruzalcmski tcmpelj. Krš-čanskn vera pa ni vezaha na kraje in stavbe: zadnja ve-čerja je bila v navadni obed-nici in prvi kristjani so se zbi-rali k lomljenju kruha v pri-vatnih hišah. Konec drugega stolctja je takratni najboljSi apologet v latinščini, Mark Minucij Fe-liks, dotna iz Scvernc Afrikc (po poklicu ndvokat v Rimu) zviška podu&l pogana Ceci-lija: »Mi, Kristjani nimamo tic templja ne oltarja.« Hotel je reči - ju ne potre-bujemo, kajti »Bog je duh in tisti. ki ga molijo, ga morajo moliti v duhu in resnici.« Scveda so kristjani kmalu spoznali, da izraz ~ v duhu in resnici - nikakor ne prcpove-duje zunanjih izrazov ver-skega življenja. In žc v prvih desetletjih po milanskem ediktu, leta 313,jc nastala ve-lika in v svojih mejah popolna krščanska cerkvena arhitek-tura. Cerkev je zakrament ali učinkovito znamenje odreše-nja in edinosti. Tudi naj-manjša krajevna cerkev je v vsem svojem delovanju zna-menje, ki »oznanja in gradi božje kraljestvo«. Liturgija pa je vrh, h kateremu teži cerkvena dejavnost in vir, iz katerega izvira njena moč. Cerkvena skupnost je torej nujno bogoslužno občestvo in naravni prostor za bogo-služje. Tako mora cerkev izražati strukturo cerkvene skupnosti in pospeševati bogoslužno občestvenost. In kar je pri tem Se posebej pomembno: stavba sama postane zname-nje cerkvene zakramentalno-sti, ki jo je deležna. Kot prostor in struktura sc mora ujemati s posebnimi KLARIS Estetsko iivljenje je večkrat edina špranja v du-hovni svet in najlazja pot k Absolutnemu, ki mu Kristjani pravijo Bog. Poglejmo, kaj pravzprav cerkev z vidika stavbar-stva predstavlja za krščansko občestvo, ki se v njej zbira. Arhitektura je obenem s kiparstvom in slikarstvom objektivno - prostorninska umetnost, kjer je njeno osnovno izrazno sredstvo objektivna prostorninskost snovi. Gre za oblikovanje razsežne snovi in vo-lumna, za ustvarjanje notranjega prostora. Pri tem je potrebno določiti neskončno potencialnost prostora, ga razdeliti, omejiti, urediti in oblikovati kot snov. značiinostmi in potrebami konkretne cerkvene skupno-sti. Kristjani so se najprej zbi-rali v privatnih hišah; v več-jem prostoru v prvem nad-stropju, kjer so stanovali go-spodarji. Pozneje so začeli preurejati notranjost privat-nih hiš, ki so ostale na zunaj nespremenjene, notranjščina pa je služila izključno skup-nim potrebam občestva. Ime-novali so jih Domus eccle-siae. V začetku 3. stol., še med preganjanjem, so nastale prve posebne stavbe, ki so bile zunaj še vedno povsem enake zasebnim hišam, zno-traj pa so bile že od samega začetka urejene za bogo-služne in vzgojne namene skupnosti. Ta novi tip stavbe so sredi 3. st. imenovali Kyriakon ali Dominicum (gospodova hiša). Tudi uradne listine govo-rijo o Krščanskih templjih. Prve so postavili v »zunanjih« rimskih provincah, posebno na vzhodu, V sredini so imele dvorano. okoli nje so bili manjši prostori. Najlepši ohranjcn primer je v helenističnem mestu Dura Europos ob Evfratu. Stavbo so sezidali in znotraj poslikali pred letom 256. Ko je v srednjem veku pre-vladovalo juridično pojmova-nje cerkve (poudarek je z li-turgične skupnosti prešel na institucijo) je bila cerkev - stavba še vedno dom verni-kov, a ne več povsem sedež bogoslužnega občestva; ver-niki so bili bolj ali manj pa-sivno navzoči pri obredih, ki so jih opravljali duhovniki onkraj pregraje, prezbiteriju, v nerazumljivem jeziku. Z razvojem individualizma so se začela množiti središča zasebne pobožnosti - družin-ski ali cehovski oltarji. po-dobe... Hiša molitve mora biti jasna - nitida - in pripravna za molitev in svete obrede. Pomeni, naj bo jasna, sijajna kot kristal, preprosta in ra-zumljiva, obenem pa v polni meri funkcionaina; s svojimi posebnostmi in potrebami ev-haristične daritve. Praktični vidiki, ki naj jih današnja arhitektura pri zi-davi cerkvenih objektov upo-števa, so naslednji: KULTURA - funkcionalni in družbeno-družabni vi-dik - plastična podoba žive in dejavne cerkve; - oznanjevalni - že s svojim obstojem oznanja odrešenje; - ekonomski - tovrstni čut narekuje prostorsko gostoljubnost, obzirnost in pravo mero tudi za neverujočega; - eshatološki - tudi tloris in oprema naj izražata romarsko naravo cerkve, njene dinamične vere. V prvi krščanski dobi je bil poudarek svetosti, sakralnosti na občestvu in ne na kraju, kjer se zbirajo. Kasneje pa se tudi razvoj imena - Domus ecclesiae - preu-smeri na dom Boga, sedež sakralnosti oz. svetišče. Ime Dominicum, ki so ga uporabljali prva stoletja za cerkev. se jasno nanaša na izraz Cena domini (Gospodov obed) in Memoriale Domini (Gospodovo spomin-sko slavje). ki pomenita evharistično dari-tev. Stavba je sveta, ppsvečena, ker se v njej zbira duhovniško občestvo, Škof posveti kraj in prostor za »sveto skupnost«, ki v njcm opravlja bogoslužje, in sicer s tem, da v njem opravi sveto mašo. Nekatere pomembne sestavine cerkve kot svetišča: umetnine kot znamenja in simbol nadnaravnih stvari; Tabernakelj z Evharistijo - cerkev jo shranjuje Šele od 9, stol. Ostanki mučencev in svetnikov, ki jih je do nadaljnjega moral imeti vsak po svečen oltar, Križ in Kristusova podoba (smrt. vstajenje, poveličanje, drugi pri- hod) ter druge svete podobe in kipi. Prostor je lahko sakralen z dveh vidi-kov: ker je s posebnim obredom posvečen in določen - pravni in obredni vidik, ali pa ker sam po sebi izraža neko nadnaravno stvarnost - izkustveni vidik. - Naravna zakramentalnost prostora (v stešnah so odprtine. da ostanemo v stiku z neskončnim prostorom vesolja). - Izrazna ali estetska (versko izkustvo, ki ga je dal prostoru arhitekt). - Izraznost pa podeli prostoru le umet-niška ustvarjalnost. Sodobni arhitekturi priznavajo večjo pripravljenost za izražanje verskega izku-stva, kot sta bili npr. eklektična arhitek-tura prejšnjega in racionalistična na za-četku tega stoletja, ker je njena interpreta-cija prostora bolj duhovna. JZačetek moderne cerkvene arhitekture postavljamo, vsaj za Evropo, v prva leta po prvi svet, vojni, ko so nastale prve železobetonske cerkve, Glavni dejavniki razvoja so bili: potreba po obnovi ali po-pravilu po uničenju v vojni, nadalje splošni razvoj arhitekture, ki so ga omogočile nove gradbene snovi, še posebno bcton, in nazadnje liturgično gibanje, ki je močno vplivalo na vrednotenje in pojmovanjc bo goslužnega prostora. Za dobo po drugi svet. vojni je značilna izredna stavbena dejavnost. Samo v Nern-Čiji, na Nizozemskem in v Franciji so v le-tih 1945-1965 postavili okoli 12.000 novih cerkvenih poslopij. Arhitekti skušajo doseči predvsem litur-gično funkcionalnost in izrazno sakralnost z izvirnimi, modernimi, včasih prav drz-nimi oblikami. Istočasno nastajajo prepro-ste, cenene serijske cerkve za posebne po-trebe (priseljenci), začasne cerkve, misi-joni). Prvi preobrat v cerkveni arhitekturi je prinesel šele 2. vatikanski cerkveni zbor z liturgično reformo ter z novimi ekleziolo škimi pogledi in pastoralnimi metodami. Pri zidanju cerkvenih objektov naj bi skrbno pazili. da bodo primerni za oprav-ljanje obredov in dejavno sodeJovanje ver-nikov. S tem so nenadoma odpadle vse vezi prejšnjih tisočletnih obrazcev v tlorisu in oblikovanju cerkvenega prostora, Pri vsenn tem pa naj bi bil poudarek bolj na pleme-niti lepoti kot pa na razkošnosti. Na splošno se zadnja leta v cerkvenem stavbarstvu pojavljata med seboj povezani težnji - zidanje majhnih ccrkva in večna-mcnskih prostorov. Papež Janez je pri neki avdienci dejal, da razkošne cerkve v mestih, kjer obsta-jajo revne četrti, predstavljajo pravo izzi-vanje. Razvoju na tem področju ne botrujejo samo finančni in urbanistični razlogi, tem-več tudi novi eklezioloSki vidiki in du-hovne usmeritve. Omogočila ga je tudi demitizacija cerve, ki ni le »božja hi§a«, ampak tudi dom vernikov in gostoljubna hiša tudi za neverne. METKA JAKŠIČ CIKLUS - PESMIZA RUMENO BARVO na dnu morja pišem pesmi za rumeno barvo na dnu morja pišem pesmi za rumeno na dnu morja pišem pesmi za na dnu morja pišem pesmi na dnu morja pišem na dnu morja na dnu na dnu čisto majhen na dnu bolestno zvit z mučeniškimi kretnjami pišem nadnu več zraka za rumeno barvo na dnu morja KLjUČ mar niste nikoli vcdcli kako lepo je biti ključ s teboj odpirajo vrata v novi prostor ali čas s teboj se zapirajo pred svctom med Stiri stene s teboj si mlad fant odpre vrata terase preden bo naredil odlofiilen korak z desetega nadstropja ko te imajo zraven se sploh ne zavcdajo koliko pomeniš ko pa te ni te rabijo preklinjajo prosijo te vendartisi ključ preklet ključ ncpomcmben kos kovine imajo te le za to da lahko s teboj ustvarijo popolni mehanizem za odpiranje vrat ti si nula lepO je biti kljUČ lirad Klinc KULTURA NOVICE - Ljubljanski kinematografi so vzporedno s predvajanjem CESARSTVA SONCA, ki te dni poteka v kinu Komuna, pripravili retrospektivno predstavitev filmov Stevena Spielberga. V Mini kinu Union bodo tako po vrsti prikazani: Lov za izgubljenim zakladom (Raiders of the Lost Ark, 1981), Teksas ekspres (The Sugarland Express, 1974), Indiana Jones in Tempelj smrti (Indiana Jones and the Temple of Doom. 1984). E. T. - Vesoljček (E. T. - The Extra Terrestrial, 1982), Smešna invazija na Kalifornijo (1941. 1979). Barva škrlatna (The Color Purple, 1986), Dvoboj (The Duel, 1971) in Zrelo (Jaws, 1975). Za popolno predstavitev tega superuspešnega avtorja manjkata le Bližnja srečanja tretje vrste (Clouse Encounters of the Third Kind) in TV film Nekaj zlobnega (Something Evil). Zamudniki in Spielbergovi navijači pa bodo le prišli na svoj račun in si premierno ali reprizno ogledali manjkajoče delce iz njegovega opusa. Če je šlo vse po načrtih, se v času, ko tole berete, izteka že tretji film iz te retrospektive. Termini predvajanja so vnaprej določeni in zaenkrat veljajo naslednji podatki: 6., 7. junij - E. T. - Vesoljček, 8.-11. junij - Smešna invazija na Kalifomijo, 12. - 14. junij - Škrlatna barva, 15. -17. junij - Dvoboj ter 18. - 21. junija - Žrelo. Filmi Dvoboj, Žrelo in Teksas ekspres bodo prikazafii v sodelovanju s Kinoteko. Kot je ninogim znano je Steven Spielbcrg tudi uspešen filmski producent. Pri Kinematografih so mislili tudi na to plat njegovega ustvarjanja in pripravljajo retrospektivni prikaz filmov, ki jih je produciral. Ta ciklus bo predvidoma na sporedu po izteku zgoraj naštetih filmov. - Na vstop na platna ljubljanskih kinodvoran že čakajo: ameriška komedija scenarista in režiserja Roberta Bentona (Kramer proti Kramerju, Prostori v srcu (NADINE s Kim Basinger in Jeffom Bridgesom v glavnih vlogah. film Roberta Redforda MILAGRO (Milagro Beanfield War), pa HIŠA IGER (House of Games) Davida Mameta in še ena komedija iz ameriške produkcije - DVA PARA DVOJCIC (Big Business). Ta film je režiral Jim Abrahams iz Kentucky Fried Theatra, nam bolj znan kot rcžiser (skupaj z bratoma Zuckcr) filmov AH je pilot v letalu? in Kdo mi ubije ženo?, glavni vlogi pa igrata Bette Midlcr in Lily Tolmin. Ko smo že pri čakanju na »vstop« - usoda ljubljanskc prcmiere Remingtona, filma Damjana Kozoleta. je do nadaljnjega šc neznana. Pri Kinematografih so nam povedali, da je vzrok za večmescčno čakanje menda tehnične naravc. Filmska kopija ni najboljša za javno predvajanje in ekipa jo poskuša izboljšati. - Dvorana kinotckc proti siceršnjim načrtom za mesec dni zapira svoja vrata. Zaradi intervencijskih dcl v dvorani (priključitve na mestni toplovod) bo kinoteka JULIJA ZAPRTA. - Še obvestilo iz kinotečnega sporcda. Ob rcdnem programu so v kinoteki pripravili tudi obširnejši ciklus filmov z naslovom »Negativci v ameriškem filmu«. Kot ste lahko že opazili (trije njegovi filmi so se odvrteli že v maju, zadeva pa se nadaljuje tudi v juniju) je prvi na vrsti Charles Bronson (pravo ime Casimir Buchinsky). igralec, ki smo si ga najbolj zapomnili v filmih Sedem veličastnih. Ducat umazancev. Bilo je nekoč na Divjcm zahodu. Chatova zemlja... (glej spored kinoteke)! M. K. KULTURA PROGRAM KINOTEKE Torek, 6. 6. 89 DIVJA REKA (WILD RIVER), ZDA, 1960. Režija: Elia Kazan. Glav. vl.: Mont-gomery Clift, Jo Van Fleet, Lee Remick, Albert Salmi, Bruce Dern (v barvah) ob 22. uri MIRNI DNEVI V CLICHYJU (STILLE DAGE I CLICHY/QUIET DAYS IN CLICHY), Danska, 1969. Scenarij (po delu Henryja Millerja) in režija: Jens Jor-gen Thorsen. Glav. vl.: Paul VaJjean, Wyne John Rodda, Susanne Krage Sreda, 7. 6. MADAME X (UETRANGE MADAME X), Francija, 1951. Režija: Jean Gremil-lon. Glav. vl.: Michele Morgan, Henri Vi-dal, Arlette Thomas, Louise Conte DRAGA MOJA, OSTANI Z MENOJ (....UND DU MEIN SCHATZ, BLE-IBST HIER), Avstrija, 1961. Režija: Franz Antel (Bockerer). Glav. vl.: Vivi Bach, Hans von Borsody, Hans Moser STRAH NAD MESTOM (PEUR SUR LA VILLE), Francija, 1974. Scenarij in režija: Henri Verneuil. Glav. vl.: Jean-Paul Belmondo, Charles Denner, Lea Massari (v barvah) Petek, 9. 6. JULIA, ZDA, 1977. Režija: Fred Zinne- mann. Glav. vl.: Jane Fonda, Vanessa Redgrave, Jason Robards ml., Hal Hal- brook, Maximillian Schell (v barvah) Sobota, 10. 6. PLAMEN NAD SMIRNO (YOU CANT WIN'EM ALL), Vel. Britanija, 1970. Re- žija: Peter Collinson. Glav. vl.: Tony Cur- tis, Charles Bronson, Michele Mercier, Gregoire Aslan (v barvah) Nedelja, 11. 6. KINO ZA GROŠ (NICKLEODEON), ZDA - Vel. Britanija, 1976. Režija: Peter Bogdanovich. Glav. vl.: Ryan in Tatum O'Neal, Burt Reynolds, Brian Keith (v barvah) Ponedeljek, 12. 6. VISOKA NAPETOST (HIGH ANXI- ETY), ZDA, 1977. Režija: Mel Brooks. Glav. vl.: M. Brooks, Madeleine Kahn, Cloris Leachman, Harvey Korman (v bar- vah) Torek, 13. 6. PIRANA (PIRANHA), ZDA, 1978. Re- žija: Joe Dante. Glav. vl.: Bradford Dill- man, Heather Menzies, Kevin McCarthy (v barvah) ob 22. uri POZABLJENI (LOS OLVIDADOS), Mehika, 1950. Režija: Luis Bunuel. Glav. vl.: Alfonso Mejia, Estella India, Miguel Inclan, Roberto Cobo Sreda, 14. 6. LENNY, ZDA, 1974. Režija: Bob Fosse. Glav. vl.: DUSTIN HOFFMAN, Valerie Perrine, Jan Miner DVA V AVTU (ZWEI IN EINEM AUTO)..Avstrija, 1951. Scenarij in režija: Ernst Marischka. Glav. vl.: Hans Moser, Johanna Matz, Susanna von Almassy Četrtek, 15. 6. VELIKI JACK (SAINT JACK), ZDA, 1979. Režija: Peter Bogdanovich. Glav. vl.: Ben Gazzara, Denholm Elliott, James Villiers, Joss Ackland (v barvah) Petek, 16. 6. SERPICO, ZDA, 1973. Režija: Sidney Lumet., Glav. vl.: Al Pacino, John Ran- dolph, Jack Kehoe (v barvah) Sobota, 17. 6. CHATOVA ZEMLJA (CHATO'S LAND). Vel. Britanija, 1971. Režija: Mic- hael Winner. Glav. vl.: Charles Bronson, Jack Palance, Richard Basehart (v barvah) Nedelja, 18. 6. KRVAVA MAMA (BLOODY MAMA), ZDA, 1969. Režija: Roger Corman. Glav. vl.: Shelley Winters, Pat Hingle, Don Stroud, Robert de Niro (v barvah) Ponedeljek, 19. 6. DIPLOMIRANEC (THE GRADU- ATE), ZDA, 1967. Režija: Mike Nichols. Glasba: Dave Grusin (pesmi: Simon & Garfunkel)., Glav. vl.: DUSTIN HOFFMAN, Anne Bancroft, Katharine Ross (v barvah) Torek, 20. 6. POLETJE '42 (SUMMER OF '42), ZDA, 1971. Režija: Robert Mulligan. Glav. vl.: Jennifer O'Neill, Gary Grimes, Jerry Ho- user (v barvah) ob 22. uri EKSTAZA(EXTASE),.ČSSR, 1932. Sce- narij (po zgodbi Viteslava Nezvala) in re- žija: Guctav Machaty. Glav. vl.: Hedy Ki- esler (kasneje Hedy Lamarr!), Aribert Mog Sreda, 21. 6. OGLEDALO Z DVEMA OBRAZOMA (LE MIROIR A DEUX FACES), Fran- cija-Italija, 1958. Scenarij in režija: Andre Cayatte. Glav. vl.: Michele Morgan, Bo- urvil, Ivan Desny PET MINUT PRED DVANAJSTO/ ZDAJ SMO PA TAM - (ES SCHLAGT), Avstrija, 1950. Režija: E. W. Emo. Glav. vl.: Theo Lingen, Hans Moser, Susi Nicoletti Četrtek, 22. 6. PRISLUŠKOVANJE (THE CONVER- SATION), ZDA, 1974. Scenarij in režija: Francis Ford Coppola. Glav. vl.: Gene Hackman, John Cazale, Allen Garfield, Frederic Forrest (v barvah) Petek, 23. 6. OSAMLJENEC Z ZAHODA (THE BULL OF THE WEST), ZDA, 1971. Re- žija: Paul Stanley. Glav. vl.: Charles Bron- son, Lee J. Cobb, George Drury (v bar- vah) Sobota, 24. 6. POBESNELI BIK (RAGING BULL). ZDA, 1980. Režija: Martin Scorsese. Glav. vl.: Robert de Niro, Cathy Mori- arty, Joe Pesci (v barvah) Nedelja, 25. 6. DOBER, GRD, HUDOBEN (IL BU- ONO, IL BRUTTO. IL CATTIVO), Ita- lija, 1966. Režija: Sergio Leone. Glasba: Ennio Morricone. Glav. vl.: Clint East- wood, Eli Walach, Lee Van Cleef*(v bar- vah) Ponedeljek, 26. 6. Z LEPOTO IN ŽALOSTJO (UTSUKUS-HISA TO KANASHIMI TO). Japonska. 1965. Režija: Masahiro Shinoda. Glav. vl.: Mariko Kaga, Kaoru Yachigusa, So Yamamura (v barvah) Torek, 27. 6. PUSTOLOVŠČINE ARSENA LUPINA (LES AVENTURES DE ARSEN LU- PIN), Francija-Italija, 1956. Režija: Jac- ques Becker. Glav. vl.: Robert Lamo- ureux, Liselotte Pulver, Otto Hasse (v bar- vah) ob 22. uri ZADNJI TANGO V PARIZU (LAST TANGO IN PARIS). Francija-Italija- ZDA, 1972. Režija: Bernardo Bertolucci. Glav. vl.: Marlon Brando, Maria Schne- ider, Jean-Pierre Leaud (v barvah) Sreda, 28. 6. ZAKAJ PRIHAJAŠ TAKO POZNO? (POURQUOI VIENS-TU SI TARD?), Francija, 1959. Režija: Henri Decoin. Glav. vl.: Michele Morgan, Henri Vidal, Francis Blanche KVARTET SCHRAMMEL (SCHRAM- MELN), Avstrija, 1944. Režija: Geza von Bolvary. Glav. vl.: Marte Harell, Paul Horbiger, Hans Moser Četrtek, 29. 6. GRK ZORBA (ZORBA THE GRE- EEK), Vel. Britanija-Grčija, 1964. Scena- rij (po romanu Nikosa Kazantzakisa) in režija: Michael Cacoyannis. Glasba: Mikis Theodorakis. Glav. vl.: Anthony Ouinn, Alan Bates, Irene Papas, Lila Kedrova Petek, 30. 6. MOŽ, KI GA NI BILO (THE MAN WHO NEVER WAS), Vel. Britanija, 1955. Režija: Ronald Neame. Glav. vl.: Glifton Webb, Robert Flemyng, Gloria Grahame (v barvah) KULTURA Ali res? The Cure so prišli k nam, ko so dejansko ustva-rili zadosti močno zaledje (kapital), ki jim omogoča vse. Tudi popolno perfekcijo na koncertu. In to, kar smo doživeli v hali Tivoli v sredo zvečer, je bila res paša za oči in (kar se zvoka tiče) ušesa. Manjkala pa je glasba, utripa-joča in živa. The Cure so nam prodajali dolgočasne blink, blink akorde z zadnje plošče, ki so jih prepletli z nekaterimi starejšimi poskočnicami. Ii^ ob vsem tem je prepolna hala padla dol. Zakaj? Vsega hu-dega vajena publika se zbaše v dvorano. Vročina, dim, znojna telesa ali na pol trupla (alkohol in drugi omamljajoči elementi!). Do tukaj vse enako kot ponavadi. Potem pa kristalno čist zvok in 5000000000 lučk v različnih kombinacijah. Seveda ob tem še dober show (ubogega Ro-berta Smitha karizma lije kar v potokih, najbolj seveda v srca najstnic, na katere The Cure sedaj štartajo očitno in brez pretvarjanja). Za name-ček pa še tri ure koncerta! Ali ni to... mega? Mislim, da ne! Vse našteto je le predpogoj za dober kon-cert. Muzika pa je dogodek. Ista vasica, dan potem! Dogodek - Pixies! Kdo sploh so? Band. ki je »in«, pa ne na vasi. Na njih so padli dežurni kritiki NME-ja, in MM že lani, ko so njihov drugi album Surfer rosa proglasili za al-bum leta. In le mesec po izidu nove plošče Doolittle so se Pixies ustavili pri nas. Ponu-dili so nam: - na trenutke in v pavzah precej škripajoče ozvočenje, - malo število nevpadljivih lučk, - ter muziko. Pred polnimi Križankami so trije bostonski fantje in eno dekle stali na odru ter igrali in se nam smehljali skozi »hrup«, ki so ga povzro- ]? čali. Ob popolnoma nezvezd- L niškem in »no image« na- § stopu. so nam v glave filali ž neverjetno količino energije, o ki so }O sproščali popolnoma L. kontrolirano. Predstavili so nam prerez svojega delova-nja. priigravali so materiale s prvih dveh in seveda večino (deset) komadov z zadnje plošče. Pixies so odigrali uro in pol koncerta, torej dvakrat manj kot prej omenjeni »mega« zvezdniki; in bilo je cool (kul)! IGOR IVANIČ THE CURE SO »mega«, PIXIES SO! 24. 5. 89, HALA TIVOLI- THE CURE 25. 5. 89, KRIŽANKE - PIXIES Mala vasica na severu Balkana. Dogodek - THE CURE. Band, ki je »in«. In sploh, a veš... mega! Pa tud koncert, a veš... mega! Aja, še to! Jasno je, da so Pixies tako kot The Cure band, ki igra zaradi slave, uspeha, in seveda denarja. Razlika med njimi je le v na-činu, na katerega se nam pro-dajajo. Pixies to počnejo z glasbo... in zaradi te jih poznamo (in hodimo na kon-certe). KULTURA Foto: Bojan Salaj KULTURA Bila so leta, ko je potova-nje z vlakom predstavljalo avanturo. In potem statusni simbol tedanjega jet-seta. In še potem nekakšno »socialo«. In danes eleganten način po-tovanja na krajših relacijah. Seveda v svetu, ki je znova vzpostavil nekako normalne odnose na nivoju življenja, ki se tiče tovrstnih »dobrin«. V.tem kontekstu predstav-Ija železniška postaja prvi stik 7. mestom. Popolnoma irele-vantno je, ali je to prvi stik, ki se ponavlja iz dneva v dan, ali pa le enkraten, recimo turisti-čen. Gre za motiv prihajanja in zapuščanja nekega mesta, v tem primeru Ljubljane. Nova ureditev blagajni-škega dela Železniške postaje Ljubljana je bil vsekakor njen poseg v del mesta, ki komaj še zasluži imc Postaja. Ven-dar je očitno, da je to mesto še preveč »vas«. da ne bi pa-dalo iz enega ckstrema v dru-gega. In vsak ta drugi ek-strem je ekscesen. Če naj bi bil vsak prostor namenjen do-ločeni uporabi in ljudem, ki taisti prostor na določen na-čin uporabljajo, močno dvo-mim, da je med potniki Jugo-slovanskih .železnic prav ve-liko takih, ki bi jih ob nakupu vozovnice navdajal občutek PAS KOJIJE VOLEO VOZOVE? Leta 1972 je Italo Calvino (1923, Kuba; tehtnica/ prašič) spisal ciklus črtic z naslovom »Le cittd invisi-bili«. Sodečpo uporabljenosti citata -pogovora med Kublaj kanom in Marcom Polom (most-kamen-obok), je bila ta knjiga med arhitekti v zgodnjih 80-ih letih best-seller. Izposodil si bom črtico, v kateri popotnik prispe v Trudo: »... ko sem pristal v Trudi, bi pomislil, da sem spet na letališču, s kate-rega sem vzletel... svet je prekrit z eno samo Trudo, ki se ne začne in ne konča, le ime na letališču je drugo.« bogoslužja. Menjava določe-nega števila denarnih enot za listek papirja z vpisano rela-cijo je pač popolnoma brezo-seben, gol funkcionalni akt, pri čemer človeka navdušu-jeta samo dve stvari: Čim krajša vrsta in čim manj smradu. Nikakor pa ni po-trebe po gotskosti nekakšne strukture, baročnosti balda-hiniziranja, »kao«-igrivosti pohodne površine, še naj-manj pa po misteriozni pri-sotnosti nečesa svetega, kar naj bi prihajalo skozi okna. Železnica je v svojem bistvu zelo funkcionalen izum. Naj-bolje bi bilo, če bi tudi njene (arhitekturne) pritikline svojo pojavnost začenjale iz te pozicije. Stvar romantike na železnici je namreč nekaj povsem drugega, tudi dogaja se povsem drugje. Zato se zdi popotniku, ko prispe v Trudo, drugaČen samo napis na letališču. Zato povsod kupujemo vozovnice na železniških postajah pri okencih, samo v Ljublani v kapeli. In zato malce zavidam Su-zanni Vega, ki še vedno lahko z istim glasom prepeva: »I finish up my coffee / It's time to catch the train.« Tomaž Brate KULTURA Prvi del, 15. - 19. junij A. FILMSKA SUKA/PROSTOR B. UVOD V TEHNIKO/FILM/VIDEO C. PRAKTIČNE POSTAVITVE/ANALIZE A 1. SCENARISTICNA DELAVNICA / ADAPTACIJA / DRAMATURŠKA STRUKTURA Dogajanja: teorija/praksa filmske govorice, praktične postavitve analize, artikulacija luCi; pisanje teme, scenaristično oblikovanje, snemalna knjiga, dramaturgija; projekcije filmov/analize, razgovori Prifetek: ZKOS, Kidričeva 5, četrtek, 15. junij ob 16. uri sejna soba Orugi del, 30, junij - 10. julij A. FILMSKA SUKA/PROSTOR- PRAKSA/5TUDIJ SEKVENCE B. AOAPTACIJA SCENARIJEV/5T0RYB0ARD C. SNEHANJE PROJEKTOV D. GROBA MONTAŽA, MIX, TON EKSPERIMENTALNI STUDIO A. PREDAVANJE IZ TEORIJE EKSPERIMENTA B. MIŠLJENJE/FILM/BIVANJA C. EKSPERIHENTALNI STUDIO/VIBRACIJE Vodi: Ivan Obrenov Dogajanje: oblikovanje sneroalnih knjig, realizacija Studijskih/ eksperimentalnih projektov, analize, refleksije; projekcije filnov /videa/ analize; montažni studio; tonski studio; Gostovanje avtorjev/pogovori/nočne seanse/day and night session/ Pričetek: petek, 30. junij ob 15.30 - ZKOS, sejna soba, Kidričeva 5 SEMINAR/LABORATORIJ bodo vodili: Oovan JovanoviC (Beograd), Ivan Obrenov (Novi Sad), Radovan Čok, Janez Stare (AGRFTV), Janez Horvat (RTV) in gostje z različnih področij! \U\li OUJOd HSUSAOIS JAJd Na seminarju in v laboratoriju boste lahko realizirali svoje ali skupinske .študijske in avtorske projekte v multimedijalnein izrazu, ali s fotografijo, 16 mm in N 8 fllBom. U raatic in VHS videcm! Uspeli in zreli projekti se lahko vključu-jejo v nizko/nizkoproračunsko produkcijo ZKOS, programe ljubljanske TV, sodelujejo na festivalih ipd. TO JE VAŠA PRILOŽNOST, NE IZPUSTITE JE ROK PRIJAVE: 12. junij 1989 prijavite se lahko tudi osebno na ZKOS KOTIZACIJA: 100.000 din Nakažite jo na žiro račun ZKOS ¦ žiro rač.: 50'01-678-47478 z oznako ZA LABORATORIJ! Dijaki, Studenti in člani filmskih klubov imajo popust! NASLOV ORGANIZATORJA: ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE Ljubljana, Kidričeva 5 tel.: 061 211-828 int. 37, tov. Jarh 061 217-860 7.a vse, ki ste izven Ljubljane sta zagotov-ljena prehrana in prenočišče v Dijaškem domu l.Cankarja, Poijanska 26-28, .tel. Ofi1 318-577! Sob« s: rsrervirajte dovolj zgodaj! JAUOR LESNA INDUSTRIJA PIVKA LIFE IS LIFE Vpliv islama in njegovih verskih ter socialnih princi-pov je bilo čutiti tudi v naši neposredni bližini, zlasti v II. polovici 14. stoletja, z nase-ljevanjem Turkov na balkan-ski polotok. Njegov močan vpliv je bilo čutiti celih šest stoletij, zlasti v tistih prede-lih, kjer so prebivalci že ko-nec 15. stoletja sprejeli islam kot edino pravo vero in pod njenim vplivom spremenili svojo socialno strukturo ter poglede na religiozno, soci-alno ter pravno življenje. S propadanjem Arabske moči in kulture je začela pro-padati tudi islamska družba. Vse svobodne ustanove iz pr-vih dni islama so se izgubile v zadušljivi sferi teoloških fa-rizejev, ki so dolga stoletja ohranjali status quo in nji-hova krivda je, da preteklost kot Damoklejev meč visi nad sedanjostjo. Breme preteklo-sti je moč čutiti tudi pri nas in namen pričujočega dela ni zgolj spoznati vpliv musli-manske religije na spolno di-hotomijo v Arabskem delu sveta, temveč tudi posredno nakazati njen vpliv v tistih predelih Jugoslavije, kjer prevladuje prebivalstvo islamske vere. OBDOBJE PREDISLAM-SKIH ARABCEV Za lažje razumevanje mu-slimanske religije in njenega odnosa do moških in žensk, je potrebno osvetliti tudi na-čin življenja pred uveljavi-tvijo islama, ki pomeni revo-lucionarno spremembo v obi-čajih in tradiciji predislam-skih Arabcev. Stari običaji in navade imajo še vedno mo-čan vpliv v islamskem svetu, glas ženske je komaj slišen in milijoni od njih nimajo zago-tovljenih osnovnih človeških pravic. ki izhajajo iz korana. Pogosto se krivda za slab po-ložaj, seveda predvsem žensk, v tem delu sveta pripi-suje verskim zakonom. De-jansko pa vzrokov ne smemo iskati zgolj v muslimanski veri, temveč predvsem v na-vadah nekdanjih poganskih narodov, ki nimajo ničesar skupnega z islamom, ne na-zadnje pa tudi v napačnem interpretiranju korana kot svetega pisma muslimanov. Rojstvo ženskih otrok je bilo v obdobju predislamskih Arabcev nezaželeno. Da se ne bi rojeni ženski otrok pre-dal grehu, so jih žive zakopali HAKEM SPOLNA DIHOTOMIJA PRI MUSLIMANIH Zahteva arabskih muslimanov po izročitvi ter smrtni obsodbi av-torja Satanskih stihov R. Rushdija ni sproiila zgolj val ogorčenja pri napredni svetovni javnosti ter svetovni uspeh Satanskih stihov temveč tudipojav nove rushdiade, tokrat na Kitajskem. Kitajski muslimani so zahtevali, da se prepove prodaja knjige »Seksualne navade« dveh kitajskih seksologov, v kateri med drugim opisujeta tudi spolne navade pri muslimanih, hkrati pa zahtevajo, da se njuno pisanje kaznuje s smrtno obsodbo. V Jugoslaviji se lahko »pohvalimo« s paleto kopij originaiov, kot so stalinizem, pinochizem, Libanon... Tako tudi razvnem strasti, ki jih je sprožila afera Rushdi, ni popolnoma nemogoč. Rushdiadi navkljub je v pričujočem članku prikazana spolna dihotomija pri muslimanih (s poudarkom na pololaju iensk), hkrati pa je posredno podan tudi opis spolnih navad vernikov islamske religije. v pesek ter pripisali Bogu. Na ta grozen in nečloveški način je opozorjeno tudi v koranu: »Ne ubijajte svojih otrok, boječ se siromaštva. Mi hra-nimo njih in vas; njihovo ubi-janje je velik greh. (Koran, 17:31) ali »Skriva se pred ljudmi za-radi nesreče, s katero je ob-darovan. Razmišlja, ali naj obdrži otroka kot ponižanje ali naj ga živega zakoplje v zemljo. Grozno, kako odlo-čajo. (Koran, 16:59) Zaradi siromaštva so se po-služevali tudi drugačnih oblik. Zakoni so moškim do-voljevali nakup in prodajo žensk. Njihova cena je bila pogosto zelo nizka, v zameno zanjo si lahko dobil tovorno žival. Ženska je bila del hiš-nega inventarja moža, brez pravic in dolžnosti. Izrazito negativen odnos je bil do vdov. ki po moževi smrti niso imele nobene pravice do imetja, prav tako se tudi niso poročali z njimi, saj bi morali skrbeti za njihove otroke. Šele z islamom se odnos do vdov spremeni. zlasti po bitki z JUDI na Uhudu. Po Ko-ranu vdovam in njihovim žen-skim ter moškim otrokom pripada del imetja po umrlem možu, prav tako je priporo-čena poroka z vdovo. saj se na ta način poskrbi za otroke - sirote. Zaželena poroka z ovdovelimi ženskami je tudi eden od poglavitnih vzrokov ohranitve poligamije v musli-manskem svetu. Zakonska zveza je bila brez materialnih in moralnih obvez. Moški so lahko imeli neomejeno število žensk, tako tudi začetek poligamije in haremov izhaja iz obdobja predislamskih Arabcev. Islam pa je kasneje poliga-mijo omejil, kajti povsem ukiniti poganske navade, ki je nastajala v stoletjih, ni bilo mogoče. Poroke so se vršile v krogu najožjih sorodnikov, možje so se lahko poročali s svojimi sestrami, materami, sestričnami, nečakinjami, kar je islam prepovedal in prepo-ved tudi razširil. Polog ožjih sorodnikov je poroka prepo-vedana tudi z materami in se-strami po dojenju ter pastor-kami. (Koran, 4:23). Po Ko-ranu tudi ni dovoljeno vzeti ženo v prisilno nasledstvo (Koran, 4:19), (poroka žene umrlega moža) z najstarejšim bratom ali kakšnim drugim LIFE IS LIFE sorodnikom. Prepoved takšne zakonske zveze pa ni vidna pri Kurdih, kjer je takšna zakonska zveza celo obvezna, kar je bilo tudi vidno v turškem filmu Jol (Pot). Tako lahko zopet potrdimo, da so stari običaji in tradicija predislamskih Arabcev še vedno močna, kljub verskim zakondm, ki jih predpisuje Koran. Ženskam so moški v času menstruacije dodelili posebno samico, v katero so po-polnoma zakrite ženske prinašale hrano. Odnos do žensk v času menstruacije se tudi z islamsko vero ni znatno spremenil. Pokrivanje ženskih obrazov (tako imeno-vane feredže) se je začelo s stikom Arab-cev z drugimi vzhodnimi narodi. Pobud-niki zakrivanja ženskih obrazov so bili epi-kurejski kazuisti, ki so se v prvem stoletju islama zoperstavili ženski svobodi in se pri tem sklicevali na določena poglavja v Ko-ranu. Omenjena poglavja govorijo o zakri-vanju telesa pred nezaželenimi pogledi, vendar iz njih ni razvidna zahteva po zakri-vanju obraza (Koran, 24:30, 31 ter 33:59). Pravila zakrivanja telesa pa so določena tudi za moške in se bistveno ne razlikujejo od pravil, ki veljajo za ženske. ODNOS DO TELESNOSTI Po Koranu je človek ustvarjen iz zemlje, vode in kosa mesa skladne ali neskladne oblike (Koran, 22:5). Iz moškega je na-stala ženska, vendar ne kot pri krščanski veri iz njegovega rebra, temveč sta oba, moški kot ženska nastala iz zemlje ter blata. V Koranu je uporabljena množina, kar pomeni, da je iz moškega nastalo več žensk. »Bog je ustvaril od vas žene, od vaših žen sinove in vnuke...« (Koran, 16:72) Moškemu so napravljene družice, da se pri njih pomiri in poišče ljubezni, s čemer je poudarjena telesna in duhovna ljubezen med možem in njegovimi druži-cami. Kljub vsemu, da sta moški in ženska enaka pred Bogom, (Koran, 13:3) so še vedno velike razlike na področju družbe-nega življenja in spolnosti. Muslimanska rehgija je s številnimi zakoni poskušala odpraviti slab položaj žensk, kar pa ji se-veda ni povsem uspelo. Po Koranu so žen-ske njive moških in moški lahko k njirn pristopijo kot želijo (Koran, 2:223). Kadar ima moški spolni odnos z žensko in nima pri roki vode, da bi se umil, mora vzeti cisto zemljo, s katero si otre lica in roke. (Koran, 5:7) V časii menstruacije se je potrebno žensk izogniti, dokler ne posta-nejo zopet čiste. V tem času se prekine spolni odnos in mož ter žena sta v tem času ločena. Dobre žene sopokorne možu in v odsot-nosti moža skrbijo za »skrivnosti«. Verni-kom in vernicam je pogled na tuie stvari prepovedan. Pogosto je seveda kot tuja stvar smatrana ženska. Svoje spolne or-gane morajo verniki in vernice zakrivati. »Reci pravovernim, da obrnejo svoje po-glede in varujejo svoje spolne organe. To jim je najbolj čisto. Bog ve, kai oni poč-nejo.« (Koran, 24:30) Od telesnin organov je dovoljeno pokazati obraz, dlan in sto-palo, torej je trditev, da je po Koranu zahtevano zakritje obraza, kot so trdili epikureiski kazuisti, neutemeljena. Svoj nakit lanko ženska pokaže samo tistim, ki zahtev do žensk nimajo, torej otroci in ljudje, ki ne vedo za sramežljiva mesta žensk. Otroci v okviru svoje družine ne prej-mejo nobene spolne lzobrazbe. Tako si znanje o spolnosti v glavnem pridobijo od starejših otrok ali pa z neposrednimi izkuš-njami. Fantje se zbirajo v skupine, v krogu katerih se učijo masturbiranja. Takšno skupinsko učenje vodi mlade fante v ho-moseksualnost v zgodnjih letih, ki pa je seveda s poroko prepovedana. Vsak mo-ški, ki se obnaša kot ženska, je ostro obso-jen s strani družine in okolice in pomeni sramoto za družino. Pri dekletih je kakrš-nokoli izražanje spolnega nagona pred po-roko prepovedano. Svet spolnosti je tako razdeljen na dva dela. V takšni skupnosti nikakor ne veljaio enaka pravila za oba spola, sicer pa, aji sploh v kateri? Zenska aKtivnost se odvija doma, verskih obredov večinoma ne obiskujeio, temveč opravljajo molitve doma.V kolikor pa v moseji sode-lujejo pri verskem obredu, sedijo ločeno od moskih, za zaveso. Duhovniki so lahko samo moški, takoimenovani imami. ven-dar niso posv^čeni kot krščanski duhovniki ali židovski. Zenskese na ulici zadržujejo blizu zidov, medtem ko se moški spreha-jajo po sredini ceste. Moški opravljajo svoje aktivnosti zunaj doma, z ostalimi moškimi se srečujejo v kavarnah, kamor ženske nimajo vstopa. Gledanje nasprotnega spola in pogovar-janje z njim v družbi je seksualni tabu za oba spola, razen za otroke do adolescent-nega obdobja ter zelo stare ženske in mo-ške, ki se lahko svobodno pogovarjajo, vendar pa tudi starejši ženski ni dovoljeno sedeti v družbi moških izven hiše. V okviru družine je prepovedana vsakršna telesna intimnost med možem in ženo pred družbo in otroci. Pravila obnašanja se seveda v posamez-nih okoljih razlikujejo. Zlasti na vasi je še vedno močno prisoten konzervativizem, ki gre z roko v roki z denarjem in družbenim prestižem. Družina skrbi za ugled hčerke, kajti od njenega ugleda je odvisna dobra omožitev. Vsaka ilegalna nosečnost je ob-sojena s strani družine in pogosti so pri-meri, ko je oče raje ubil hčer, kot pa da bi prenesel poglede skupnosti. Niso redki tudi primeri, ko je mož pustil ženo raje umreti, kot pa da bi jo pregledal moški zdravnik. Velik korak k drugačnemu odnosu do telesnosti pomeni ukinitev feredvže, tradici-onalnega zenskega zakrivala. Šele v letu 1936 si je kraljica Irana (žena šaha Pahla-vija) dovolila priti na zaključek diplome brez feredže. Do največje prelomnice pa pride v Turčiji, v času vladavine Ata Tiirka, ki je uvedel številne spremembe, med njimi tudi ukinitev nošnje feredže. V mestih je zaradi drugačnega tipa dru-žin odnos do obeh §polov spremenjen, še posebej do žensk. Zenskam je dovoljeno spremljati moža na obiskih, sprejemih, lahko si tudi same izbirajo zaročenca, brez posredovanja staršev in ostalih sorodni-kov. Zaradi novih generacijskih trendov v mestih, kot tudi na vasi, pa postaiajo pravila lepega obnašanja nejasna, dekleta m fantje so zmedeni in frustrirani, saj so standardi od družine do družine različni. ZAKONSKA SKUPNOST Po Koranu ie pomemben pogoj za vstop v zakonsko skupnost nedolžnost neveste. MoŠki si lahko nevesto svobodno izbira, pri dekletih pa je izbira pogosto prepuš- čena staršem. V interesu družine je, da se dekleta poročijo v družinskem krogu, kar je v nasprotju z muslimanskim zaKonom (Koran, 4:23). Do takšnih porok še vedno prihaja v oddaljenih plemenskih skupno-stih, pri beduinih, pa tudi spodnji in zgor-nji sloji v mestih Sirije imajo vehk interes, da poročajo hčere s sinovi svojih bratov, kajti takšna poroka poveča prestiž družine v okviru sorodstva, pa tudi lastnina se obdrži v družinskem krogu. Poroka muslimanke ali muslimana s pri-padnikom druge vere je prepovedana. »Ne vzemite za prijatelja tisti narod, na kate-rega se Alan jezi.« (Koran, 60:13) V Tur-čiji je bil sprejet civilni zakon. ki dopušča poroko s pripadniki druge vere. vendar ga muslimanske ženske zalo redko izkoristijo. Prav tako je v Koranu priporočeno, da se moški ne poroča z vernicami vse do takrat, dokler ne verjamejo v Alaha. (Koran, 2:221) »Moški, ki nimajo dovolj sredstev za poroko, naj bodo toliko časa krepostni, dokler jim Alah ne pomaga« (Koran 4:33). V preteklosti so lahko tako moški brez bogastva poročali sužnje, ki so bile v nji-hovi lasti, ženitveni dar pa je bil seveda v tem primeru dosti manjši kot pri častitlji-vih ženskah. Zakon s poročeno svobodno žensko je bil prepovedan, dovoljen pa je bil z nesvobodnimi, že poročenimi žen-skami (Koran, 4:24,25). Ce je sužnia v za-konu grešila, se jo je lahko kaznovalo s po-lovico manjšo kaznijo kot svobodno žen-sko. Gospodar suženj ni smel siliti v prešu-štvo, če so bile poštene. Če pa je prislo do prešuštva, ie Alah prisiljenim v prešuštvo oprostil. (Koran. 4:33) Muslimanski zakon je postavil moškega nad žensko, saj je moskemu dodeljena skrb za ženo in trošenje njegovega imetja za vzdrževanje družine (Koran, 4:34). »Dobre žene morajo biti pokorne svojemu možu«, v kolikor je mož menil, da mu žena ni dovolj pokorna, jo je lahko pretepel in pustil v postelji, dokler se mu ni podredila (Koran, 4:34). Opisane razmere so se kljub ohranitvi muslimanskih zakonov v današnji čas pre-cej spremenile, zlasti velja to za mesta, kjer je predvsem izobrazbra žensk vplivala na spremembo odnosov med spoloma. Ve-liko žensk je zaposlenih in finančno niso odvisne od moža. Kljub velikim spremem-bam pa lahko ženska še vedno naleti na vrsto težav. V hiši vlada avtoriteta^moža in njegovega očeta, skupno življenje mora deliti z mlajšimi brati in sestrami moža, pri opravljanju gospodinjskih del pa ji je dode-ljena vloga pomočnice svoje tašče. Status ženske, ki rodi sina, je večji od statusa ženske, ki rodi hčerko. Razlogov za takšen odnos je seveda več, posebno pri tradicionalnih skupnostih. Dekle je za dru-žino po poroki izgubljeno, fant pa prenaša naprej družinsko ime, skrbi za družbeno-ekonomski položaj družine, hkrati pa po-meni tudi varnost za starše na stara leta ter ovdovele in neporočene sestre. StaršemJe dodeljen poseben prostor v hiši sina (Pi-eteta do starejših v muslimanskem svetu - skrb za starejše v muslimanskem svetu zaradi relativno kratke živlienjske dobe ne predstavlja nobenega problema, ker pa se tudi tu starostna doba veča, se pričakuje, da bo tudi v arabskem svetu prišlo do povečanega generacijskega konflikta). Moški otroci so tudi jamstvo, da ne bo prišlo do ločitve med zakoncema. V večini zakonov muslimanskih držav LIFE IS LIFE mora zaročenec ob vstopu v zakon dopol-niti 18 let, zaročenka pa 17 let (teh zako-nov ne upoštevajo oddaljene skupnosti - beduini). Tudi izbira zaročenca, kot smo že omenili, je marsikje še vedno določena, v preteklosti je bilo prepovedano videti ženina ali nevesto prea poroko, kar danes seveda precej redko upoštevajo. Moški, ki želi zapustiti prvo ženo in poročiti drugo, ne sme vzeti od prve žene nobenega imetja. Po muslimanskih zako-nih ni grešnik tisti moški, ki zapusti ženo, s katero ni bil v zakonski zvezi in kateri ni odredil višino imetja (Koran, 2:236). Po-skrbeti pa mora za njeno vzdrževanje. Pred islamom so mnoge poročene ženske živele kot ujetnice, njihov status je bil ne-jasen, z islamom pa so pravila obnašanja do poročenih, ovdovelih ali ločenih po-stala natanko določena. Vdove morajo do ponovne poroke počakati 4 mesece (Ko-ran, 2:234), zakonska zveza pred potekom tega roka je nezakonita. Tudi ločitveni rok traja 4 mesece, v tem času lahko moški žensko ponovno poroči ali pa se lahko po tem roku poroči z drugim. (Koran, 2:226) Ločitev zakona poteka v dveh stopnjah. Prva je občasna ločitev, ki traja »tri me-sečna perila« (Koran, 65:1) ženske in v tem času se lahko obnovi zakonska zveza. Pri nosečih ženskah je čas čakanja do rojstva otroka. V času »čiščenja« mož žene ne sme nagnati iz hiše, razen če je storila grdo dejanje. Dolžan je poskrbeti za njeno eksistenco, v najslabšem primeru zgolj prve tri mesece. V drugem obdobju gre za ponovno vračanje v zakon, ki pa je možno samo dvakrat. Mož in žena se lahko poročita po prvi in drugi ločitvi, po tretji ločitvi pa mož ne more več poročiti svoje žene. Da bi jo lahko ponovno poro-čil, se mora žena najprej prostovoljno po-ročiti z drugim in šele po smrti ali ločitvi z drugim možem. se lahko zopet poroči s prvim. (Koran. 2:229) Ločitev zakona lahko po pravilu zahteva le mož. vendar si lahko po muslimanskih zakonih tudi žena pridrži pravico do ločitve v ženitni po-godbi, kar pa je seveda zelo redko. V pri-meru. da zahteva ločitev žena. mora pu-stiti otroke možu, odnese lahko le svoje osebne stvari. Torej ni zaman trditev, da je ločitveni zakon, ne pa ohranitev poliga-mije, glavni vzrok trpljenja musimanske ženske. Ob vsaki ločitvi mora mož ženi izplačati celotni ženitveni dar, kar ga seveda lahko odvrne od ločitve. V primeru storjenega greha s strani žene (potrditi ga morajo štiri priče), ji mož ni dolžan izplačati ženitve-nega daru (beduin je za vsak najmanjši dvom ubil svojo ženo). Kadar mož ne najde prič, »mora izjaviti pred Bogom štiri pričanja, da je žena grešnica« (Koran, 24:3). Ta muslimanski zakon nikakor ne zado-stuje za popolno zaščito žene pred nasiljem moža, saj je mož v primeru lažnega priča-nja zgolj moralno odgovoren pred Bogom. Z muslimanskim zakonom je možu do-voljeno imeti največ štiri žene, s pogojem, da vsem omogoči enakopraven položaj. Če mož ni pravičen do vseh žen enako, naj ima samo eno (Koran, 4:3). Biti do vseh enako pravičen pa po Koranu presega člo-veške moči, s čemer se potrjuje, da je posedovanje več žen nepravično. POLIGAMIJA Poligamija, stara poganska navada, po-staja vse redkejši pojav v muslimanskih državah. Seveda pa do sodobnih spre-memb ni prišlo povsod. Muslimanski za-koni so poligamijo omejili, povsem odpra-vili pa je niso. Do poligamije je prišlo zaradi prestiža, kajti edino bogat moški si je lahko privoščil več žensk, do poligamije pa je prišlo tudi v primeru, ko prva žena ni rodila moških potomcev. Po borbi Musli-manov na Uhudu z Izraelci, je padlo veliko muslimanskih borcev in tako je ostalo ve-liko sirot v breme vdov, zato se je priporo-čala poroka s temi vdovami. Po bitki je število žensk narastlo, zato so se moški poročali z več vdovami. Tako posedovanje več žen po islamu ni norma, temveč izredna mera za ureditev družbenih odno-sov. S poligamijo je povezan tudi harem, po-seben del hiše, v katerem so prebivale ženske, skrite pred nezaželenimi pogledi. Harema ni bilo dovoljeno zapustiti, razen ob obisku v Meko. Mnogi so imeli harem za prostor, v katerem muslimanske ženske brezdelno preživljajo dan, ponoči pa slu-žijo užitkom razvratnih moških. Sodobna družina ni več poligamno ure-jena, saj ji ekonomski razlogi niso več na-klonjeni (industriizacija hišnih opravil). Drugače je pri beduinih, kjer gre za patri-arhalni tip družine, ki je močno odvisen od ženskega dela v kuhinji in na polju,_ver-jetno pa so prisotni tudi zgoraj navedeni razlogi poligamije. PRAVNI POLOŽAJ OBEH SPOLOV S polnoletnostjo postaneta ženska in moški svobodna državljana in dopuščeno jima je opravljanje pravnih zadev. V za-konu ostaja ženska gospodar svojega imetja, zakon, ki bi bil sklenjen brez nje-nega privoljenja ne velja. Moški ima pra-vico do ločitve, pravico pa si lahko pridrži tudi ženska v ženitni pogodbi, kar pa je žal še vedno redko. Po Koranu moškim kot ženskam pri-pada del. ki jim ga zapustijo starši in so-rodstvo (Koran, 4:7), seveda pa je razlika v deležu. Moškim pripada dvojni delež žensk, kajti moški je tisti, ki mora skrbeti za materialno blagostanje žene, ne glede na to, koliko je žena bogata. V primeru, da so dedinje samo ženske, jim pripada 2/3 imetja, če pa je dedinja samo ena ženska, ji pripada 1/2 imetja. V primeru smrti moža pripada ženi brez potomcev 1/4 imetja, kadar so dediči še otroci, ji pripada 1/8. (Koran, 4:11,12) Moški upravljajo imetje in skrbe za žen-ske, svoje imetje trošijo za vzdrževanje žen. »Svojih darov ne dajte razsipnim, temveč z njimi dobro upravljajte. hranite žene s tem imetkom in prijazno se pogo- varjajte z njimi) (Koran, 4:5). Mož lahko ženo tudi kaznuje, če je grešila. Po musli-manskih zakonih mora pripeljati štiri priče in če žena prizna krivdo, mora biti zaprta v hiši, dokler je smrt ne utrudi. Lahko se tudi pokori. V primeru ločitve mora mož ženi. ki ni grešila, vrniti ženitveni dar ter skrbeti za njeno eksistenco, v najslabšem primeru tri mesece ali do rojstva otroka. V Koranu seveda ni nobenih zakonov, ki bi govorili o tem, da lahko žena kaznuje moža. ki je grešil. Po Koranu so moški kot ženski otroci pod posebno zaščito zakona. Starši in nji-hovi varuhi so dolžni paziti na njihovo imetje in ni jim dovoljeno zapravljanje imetja njihovih otrok oziroma varovancev. Njihovega imetja se lahko dotaknejo samo v primeru, če ga želijo povečati. Vernik ali vernica, ki napravi dobro delo, lahko pride v nebesa. (Koran. 4:124) Žena, ki napravi dobro delo bo nagrajena, dobila pa bo tudi nagrado za dobra dela svojega moža (Koran, 55:25). ZAKLJUČEK Kljub vidnemu napredku v zadnjih pet-desetih letih, so korenine preteklosti še vedno močno zasidrane v miselnosti musli-manske mlade generacije. Tradicionalni vzorci obnašanja so v nasprotju s sodob-nim načinom mišljenja industrijske ere. Iz-zivi tradicionalnega in sodobnega se pre-lamljajo, cena prilagoditve novemu načinu življenja pa povzroča konflikte in vnaša zmedo v odnose med starejšo in mlajšo generacijo. Napačne in nazadnjaške razlage vere so prodrle v islamski svet kot dogma in pov-zročile predvsem izolacijo in zapostavlja-nje žensk dolga stoletja. Prvi korak na poti osvoboditve se je zgodil šele v zadnjem stoletju. Podiranje bremen preteklosti se je seveda začelo najprej v mestih in počasi prodiralo na vas, najbolj trdno trdnjavo patriarhalnih odnosov. Z novimi civilnimi zakoni je postajala poligamija vedno bolj redek pojav, pa tudi vpliv industrializacije ji ni prizanesel. Z izobraževanjem žensk se razlike med spoloma zmanjšujejo, kljub temu pa so še vedno ženske tiste, ki se še vedno srečujejo s številnimi problemi. Rodnost je v tem delu sveta visoka. me-dota kontrole rojstev pa še vedno ni razšir-jena. Tehnike kontrole rojstev po Koranu niso prepovedane, vendar mnogi religiozni in nacionalni voditelji smatrajo, da je kon-trola rojstev v nasprotju z muslimansko etiko. Prav tako so še vedno prisotni šte-vilni seksualni tabuji. BISERKA KARNEŽA LIFE IS LIFE MOJA LJUBA KOKOŠKA! Ponoči sem sanjal, da sem se vrnil k tebi. Bil sem zelo žalosten, ker je vsak odhod žalosten. Ti si mi rekla, da sem ratal drugačen, jaz pa sem ti povedal, da postajam vojak. Oba sva bila ponosna. Se bolj si bila vesela, ko sem ti rekel, da bodi vesela, ker živiš v tako svobodni in veseli državi, ki je ne bo nič ustavilo v napredku, dokler sem tudi jaz vojak in .dokler ne bo. red že čisto do konca dosežen. Tedaj bo naša država umrla, ostali pa bomo samo še ljudje. V sanjah sva bila zelo srečna. Potem sva se pa zbudila in spet sem bil sam. Ko sem zjutraj poslušal na ploščo posneto melodijo trobente, sem spoznal, da je sreča tudi v resnici. Bil sem zato ves dan srečen. Bilo je kot ko sem bil majhen. Podiral in gradil sem lepe gradove iz peska. Bil sem najsrečnejši človek na svetu. Povem ti, da bi se morala imet še rajši, ker čas beži in minute grejo in se ne vrnejo več nikoli. Tvoj vojak. MATJAŽ KRALJ MOJA LJUBA! Hvala za pismo. Jest sem priden. Prišel sem sem na deželo. Je vse ravno in vmes imamo hiše. Jaz živim v hiši bele barve. Zadaj je še nekaj hiš. Moja je podkvasta in hrapava. Zadaj je travnik. Imam tudi pušku in čeladu. Ko sem dobil tvoje pismo, sem jokal pod belo rjuho svoje nove postelje, ki je zdaj moj dom. Moja čelada je zelo lepa, velika in se svetlika. Ponoči je zelo mraz in vse okoli rata belo. Minute grejo počasi. Imamo tudi vaje, če bi bila vojna. Tako gre čas hitreje, kot če bi samo gledali v zrak. Vadimo zato, da nam gre čas hitreje in če bi bila vojna. Poznamo praktičke in teoretičke vaje. Vsaka ima svojo teoretičko in svojo praktičko stran. Veliko tudi tečemo. Najraje spim, ker potem sanjam. Najraje sanjam o tebi. Tukaj smo vsi kakor bratje. Živimo kot en sam mož. Cisto sam pa si samo, ko kakaš. Kakaš vsaka dva dni. Nekateri ne morejo kakati tudi štirinajst dni. Potem še težje vadijo, če bi bila vojna. Nekaterim tudi smrdijo riti. Poleti pa rasejo zadaj na travniku rožice in metuljčeki letijo po zraku okoli. Zdaj pa moram nehat, ker tuli sirena in imamo kosilo. Zelo te mam rad. T .* Tvoj zvesti ljubimec in vojak, kkalj mauaz, DRAGA MOJA KOKOŠKICA! Imam te rad. Smo zelo utrujeni. Zato počivamo pred hišo in zdaj ti pišem. Spredaj rasteta dva drevesa. Eden je tudi topol. Oba imata tudi korenine. Je zelo lepo, ko šumita. Tudi zdaj šumita. Prej sem drgnil cev od puške. Zdaj pa imam mir. Tudi rožice imajo korenine, ampak ker so bolj majhne od drevesa, jim rečemo koreninice. Z njimi jejo zemljo, ko so lačne. Mi pa jemo stvari, ki pridejo ven iz zemlje, ker zrastejo. Na travniku imamo: ivanščice, trobentice, marjetice in regrat. Rožice imajo nad koreninicami Še stebelce. Stebelce se deli na: prašnike, pelod in cvetke. Gor prihajajo čebelice. Potem naredijo med in mi ga zajtrkujemo. S čebelicami živimo kakor pravi bratje. Vsak dan gremo tudi na grič in gledamo dol. Vmes prepevamo pesmi in vzklikamo. Tam je še več rožic in dreves, in če bi bila vojna, bi se oblekli in skrili vanje, da nas ne bi ubil in zasužnjil sovražnik. V zemljo smo skopali tudi luknjico in se skrili vanjo, če bi bil sovražnik, za vsak slučaj. Tako padajo bombe čez, če jih kdo meče. Vsak je moral izkopati eno luknjico za sebe in za svojo puško in mitraljez. Potem se je vsak lepo skril noter in streljal ven. Zunaj pa je napadal sovrag, če bi bil zares. Potem pa nam je oficir ocenil luknjico, da bi vsak vedel, kako je dobra. Jaz sem dobil štiri. Bilo je dobro. Za druge primere imamo tudi municijo. Kot vidiš, zelo veliko garamo. Imam pa te rad. Tvoj zvesti ljubimec in vojak, A> KRALJ MATJAŽ DRAGICA MOJA! KOKOŠKA MOJA! Imam te rad. Vstajamo ob šestih zjutraj. Zbudi nas himna in potem je radio. Imamo tudi posneto trobento za zjutraj in zvečer. Potem imamo vesti. Na njih imamo tudi pohvale za vojake okrog po svetu. Ne maram pa telovaditi, ker je kot če bi bil robot. Telovadimo v vrsti in eden šteje do tri. Potem naredimo gib. Takrat mi je težko. Lažje je, ko gremo na zajtrk. Rad imam zajtrk. Najraje pa imam jajčka na oko. Potem pridejo oficirji in nas učijo o velikih stvareh na tem svetu in okrog. Danes so bile na vrsti reči iz rdečih knjižic, ki so o narodu, kako živi. Narodi se delijo na svobodne narode in na nesvobodne narode. Nesvobodne narode morajo svobodni narodi osvoboditi, da so potem bolj srečni. Na koncu bomo vsi na svetu srečni in vsi bomo stražili svobodo. Mi branimo narod, da ga ne bi ubil in zasužnjil sovražnik. Sovražnik pa je huda beseda, ker je hudoben. Je potuhnjen kot lisica, zato je treba biti pozoren kot jastreb, da se ne skrije v ljudstvo. Sovražniki sploh nimajo srca. Zato se skrivajo v tujini, doma pa pustijo lačne in bolne ljudi. Drugič ti pa bom povedal tudi o metku, koliko je težek in koliko meri. Zdaj pa grem poslušat poročila, da bom videl, če se je sovražnik že prebudil. Potem grem pa spat. Adijo. - Tvoj zvesti vojak, vitez, ljubimec in čuvar, MATJAZ KRALJ NAŠ 60ST NIPULATOR I71ANIPULAT0R 111: urcdništoo iq soddavcl ^udciitsfegga čosoplsa tr(buqa $c r|q|lep^c ^ualju^cmo glauncmu \t\ odgouort^cmu urcdqll^ tnladlqlqG rubrtl^ ^a ncsd3lčqo,po^voualqo, pnsduscm pa bngpbčrip rctjomlrcijjc qaicgo časopiso. jadonoufno ig.manlpulatoijem Tccieljno r»odiftče v i juU iftr.i-Eno- v Ljubljani J« v zed«vi prcdla^tulje lgorje Jb«včsr^o, l;.ubljene, Prolotsrnko ?, kl *» zostopts »aL. Dro^o UeiLimr, odv#fc-iik iz. L^ubljene proti neGprotni etrankit 1. UK ZSrtS, fciubljjan«, Hersnikove A in 2, Toraai Droftg, odgovorni ur^Jalk^kribun«, L^ubljan«, Karcnikov« * zeradi prcdlog« ze lxdu^o ea^Mft-j odr*db« cklcnilo: JK Zoi-ij, Ljubljena, xuirrj:ikovo A in a"omofcu Urotf;u, odpovorn«ou uredniicu Trioune, Ljuul^Gne, Hmteai)u>ve 4 se pr«pov«o ^lanor kol«gl^e Odbora sb Tarstvc ClovekoTih pxwvlc v L^uhl^ae^l. Predl«ff«t»X3 *• predla^o, ds m irdc zočaf«nfl odrvdbe tudl protl Tlsksrol l^odsk* pr«vlo« r. t«^ ku 6 dnl od pr*^sifi pljsn«ga odprevka t*^a ttklepe. Georor j« potrvbno vloiitl piRDO v treh i=vodih «11 pe podoti urt3ic r.e eopisntk jjtI tea r.odieču. Ucpvor r^cfiuje ^ eo«ljno rodi&č« v ILJubljHni—tocte v L^ubl^pai. ij8 podlivd A. od-.tnvko H. Llen» />nkon« c lrvrSilrs^« po^topVaj pritor.L« oli u^ovor nc 7.r)drv.it»i iLvr*Lb«».