Ameriška Domovi ima
A%°,“
^ AMGUCAH iH tPfRtT
mm« in uH&uAoe oto.?
/Ir /1/1’ c BI J G/% Ud— H O /1/1 E'
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. MAY 29, 1968
iLOVCNIAN
MORNING NCWSPAPtift
STEV. LXVI — VOL. LXVI
Spominski dan
so, da bi mi živeli v svobodi.
Ohranimo jih v hvaležnem spominu!
Novi grobovi
Nicholas Makar
V ponedeljek zvečer je umrl po dolgi bolezni na svojem domu 83 let stari Nicholas Makar s 7917 Maryland Avenue, doma iz vasi Lisce pri Zumber-ku na Hrvaškem, odkoder je prišel v ZDA pred 60 leti, mož Anne, roj. Herak, oče Nicholasa, Petra, Johna, Michaela, Mary Relic in Anne Ferris, stari oče in praoče, brat Daniela in Johna. Bil je član HBZ št. 403. Pogreb bo iz Ferfolia pogreb, zavoda v petek opoldne, v cerkev sv. Nikole na E. 36 St. ob 12.30, nato na Kalvarijo.
Francoska policija je zasegla veliko orožja
Policija je prijela večje število ljudi v Parizu, Lyonu in Marscillesu ter zaplenila večje količine orožja.
PARIZ, Fr. — Splošni štrajk se vleče dalje, še vedno vse stoji. -Na svojih mestih so ostali le u-službenci elektrarn in plinarn ter delno uposlenci listov, radia te televizije, da je možno obveščanje javnosti. Radio in televi-2ija sta v glavnem omejena le na Poročanje novic in objav. Vojaštvo vrši najnujnejše javne službo. odvaža odpadke v Parizu in Pokopava mrliče. Vojaška letala Prevažajo tudi civilne potnike roed Parizom in New Yorkom. ^se druga javna prometna sred-stva stoje. V Parizu štrajkajo tudi izvoščki.
Levičarske skupine so odločene vreči DeGaullovo vlado in končati generalovo oblast. Nekateri skrajneži se pripravljajo na te nalogo s silo. Policija je nekatera taka gnezda izvohala in prijela večje število ljudi, pri kate-rte je odkrila orožje in strelivo, teed drugim doma izdelane bom-)e- Samo v Latinski četrti Parian Jo bilo v zvezi s to “zaroto” Prijetih 40 oseb, med njimi le 6 študentov in dva fantina. Levi-^nrji, predvsem komunisti, bi rudj DeGaullovo vlado nadomestili z “vlado ljudske fronte”. Po Purlamentarni poti jim to ni u-JPelo, sedaj skušajo cilj doseči p0 drugi poti.
. delavstvo je z izjemo rudar-tev odklonilo dogovor, ki so ga s tenih unijski vodniki z zastop-teki vlade in podjetij. Zahteva Se več, kot jim je bilo obljublje-^ Minimalne plače bodo po do-§°voru povišane od 45 no 60 cen-°v (3 franke) na uro. Vsi ostali °tevci bodo dobili 10-odstotno P°višanje plač, delovni teden se u ob istih zaslužkih skrajšal od ^r na 40 ur. Ukinjene bodo o-°Jitve socialnega zavarovanja c tenske jeseni, delavske unije 0 ° dobile svoj delež pri uprav-iJanju podjetij.
G Gaulle pripravlja med tem ° robni predlog za reforme, ki d* , rnisli predložiti narodu v o-0 ritev pri splošnem ljudskem j. asovanj:U- Objavil jih bo preko ^ te in televizije v ponedeljek, • Junija, glasovanje o njih pa ""J bi bilo ie 16. junija.
CLOUDY
Delno 'težja, okoli 65.
oblačno Naj višja
Vremenski
prerok
pravi:
z možnostjo temperatura
William Gorše Sr.
Na svojem domu na 19131 Locherie Avenue je umrl 58 let stari William Gorše Sr., mož Frances, roj. Cesnik, oče Wil-liama, praoče Jennifer, s i n Frances, roj. Stražišar, in pok. Johna, brat Pauline Ulle, Anne Cesnik, Julie Strnad, Franka, Edwarda, pok. Johna, pok. Louisa, pok. Emme Perko in pok. Mayme Samsa. Pokojnik je bil rojen v Brownfieldu, Pa. in je bil zaposlen 41 let pri Hillwood Manufacturing Co. Bil je član Društva Napredek št. 132 ABZ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek ob 10.30 dopoldne na Lakeview pokopališče.
---—o....
Načrtu podpiranja tujina ne obetajo nič dobrega
WASHINGTON, D.C. — Kot je znano, bi administracija rada videla, da bi ji Kongres izglasoval nakazilo $2.9 bilijona za podpiranje tujine, $2.5 bilijona za civilno podpiranje, $400 bilijonov pa za vojaške podpore. V Kongresu hočejo varčevati in zato je treba pričakovati, da bodo gornji zneski močno priškarjani. Kongresnik Passman, stari sovražnik podpiranja, bi rad dovolil le $1 bilijon; njegova beseda sicer veliko pomeni, ker je načelnik pristojnega Domov ega pododbora, toda čisto obveljala pa ne bo. Ni izključeno, da bo znesek za podpiranje znižan le na $1.9 bilijona.
To bo za administracijo hud udarec, pa tudi za tiste, ki računajo na ugodnosti podpiranja. Mednje pride lahko tudi Tito. Prva poročila o letošnji letini trdijo namreč, da bo Jugoslavija imela slabo letino za pšenico. Jo bo torej treba zopet uvažati in plačati v gotovini. Titove blagajne nim.ajo dolarjev. Ameriška u-sluga bi torej prišla dvakrat prav, ako bi bila mogoča. Majhen znesek za podpiranje tujine bi tako upanje skoraj popolnoma uničil.
-----o-----
Sežiganje vojaških po-zivnic je zločin
WASHINGTON, D.C. — Zvezno sodišče je odločilo s 7:1, da je sežgan j e vojaških pozivnic zločin, ne pa “svobodno izražanje”, ki ga ščiti ustava. Edino sodnik W. Douglas je glasoval proti stališču svojih tovarišev v Vrhovnem sodišču, toda ne zato, ker bi se strinjal s sežigalci vojaških pozivnic, ampak zaradi dvoma, ali ima zvezna vlada pravico klicat pod orožje državljane, ne da bi Kongres preje razglasil vojno.
Vrhovno sodišče je dejansko potrdilo sodbo nižjega sodišča, ki je obsodilo Davida O’Briena iz Framinghama, Mass., do 6 let ječe, ker je sežgal svojo vojaško pozivnico češ, da je v nasprotju z v ustavi zajamčeno “svobodo govora”.
Značilne občinske volitve v Dljonu na Francoskem
V OREGONU JE ODLOČNO ZMAGAL SEN. MC CARTHY
Pri včerajšnjih demokratskih primarnih volitvah je v državi Oregon zmagal sen. E. J. McCarthy. Dobil je 44% glasov, njegov glavni tekmec sen. R. F. Kennedy pa le 38%. Na republikanski strani je dobil R. Nixon 72%, R. Reagan 22% in Rockefeller 5%. — Vse kaže, da bo dobil demokratsko nominacijo za predsednika H. Humphrey, republikansko pa R. Nixon.
CLEVELAND, O. — Sen. Eugene J. McCarthy je dobil nepričakovano odločno zmago pri primarnih volitvah v državi Oregon na zahodni obali. Sen. Kennedy, ki se je v začetku premalo posvečal Oregonu, je skušal v zadnjem tednu popraviti, kar je bilo mogoče, toda mu ni uspelo. Doživel je poraz, ki utegne pokončati njegove izglede za dosego imenovanja za demokratskega predsedniškega kandidata. Richard M. Nixon je kot pričakovano odnesel veliko zmago nad svojimi tekmeci. Dobil je 72% oddanih glasov, njegov najmočnejši tekmec na zahodu dežele, “ljubljeni sin” Kalifornije, R. Reagan 22%, njujorški guverner N. Rockefeller pa le 5%.	~	.. ~	=
Hanoi; Vielnam je ena celota, en sam narod!
Zastopnik Severnega Vi'etna-ma v Parizu je dejal, da je Vietnam ena dežela, zato se lahko Vietnamci bore za njo v kateremkoli njenem delu, ki je napaden.
PARIZ, Fr. — Severni Vietnamci doslej še niso priznali, da imajo svoje čete v Južnem Vietnamu. Najbližje temu priznanju je prišel glavni zastopnik Ha-noia pretekli ponedeljek na razgovoru z ameriškimi zastopniki v hotelu Majestic, ko je dejal, da je Vietnam ena sama celota, “ena sama dežela in ko so Združene države Vietnam napadle, ima vsak Vietnamec pravico, da se proti njim bori v katerem koli delu svoje drage domovine”. V Hanoiu je vlada v posebni izjavi povedala skoraj prav isto in s prav istimi besedami.
Ameriški zastopnik Harriman je v Parizu ves čas pritiskal na zastopnike Hanoia, da priznajo navzočnost severnovietnamskih čet v Južnem Vietnamu. Tako je na zadnjem razgovoru obeh delegacij pretekli ponedeljek dejal, da je Severni Vietnam poslal v Južnega “najmanj 200,000 svojih vojakov od jeseni 1964, da pa je teh sedaj tam okoli 85,000”. Ostali so padli ali pa bili ranjeni.	'	i
Dokler Hanoi ne prizna, da ima svoje vojake na jugu, se ni mogoče z njim razgovarjati o njih, o omejitvi njihovega števila in o omejitvi vojaških potrebščin, ki prihajajo iz Severnega Vietnama v Južnega. Izjava hanojske-ga zastopnika pretekli ponedeljek naj bi bila prvi korak k priznanju dejstev, ki jih ni mogoče utajiti. Z njihovim priznanjem bo odprta pot k stvarnim razgovorom po načelu daj-dam. Amerika bo ustavila letalske napade, če bo Severni Vietnam pristal na omejitev pošiljanja svojega vojaštva in vojnih potrebščin na jug. Tako bo prišlo do omejitve vojskovanja in pogajanj o njegovem končanju.
-----O—1
Potniško letalo treščilo v plamenih na tla
BOMBAY, Ind. — Včeraj zjutraj je treščilo severozahodno od tu v plamenih na zemljo indonezijsko potniško letalo z 29 osebami na krovu. Vsi potniki in posadka so mrtvi.
Letalo je bilo na poti iz Djakarta v Indoneziji preko Bomba-ya, Karačija in Kaira v Amsterdam na Nizozemskem.
PRAGA, ČSR. _ Tovariš Kosygin se je sicer vrnil nepričakovano hitro v Moskvo, toda ni odšel iz Prage praznih rok. Pridobil je tovariša Dub-čeka pristanek, da bodo čete Varšavskega pakta lahko imele svoje letne vojaške vaje na Češkem. Novi režim bo dalje začel nategovati vajeti, kadar bi češka javnost hotela iti predaleč v tisku, radiu in na televiziji. Končno je Dubček obljubil, da režim ne bo dovolil nobene politične stranke izven Narodne fronte. Prave ravnopravne politične opozicije proti novemu režimu torej na Češkem še ne bo.
S tem konservativna struja v Kremlju še ni bila zadovoljna. Še takrat, ko je bil Kosygin v Pragi, je pognala proti
PARIZ, Fr. — Goli slučaj je nanesel, da so bile preteklo nedeljo v Dijonu, mestu s 140,000 prebivalci^ delne občinske volitve. Umrl je župan, ki je bil tudi občinski svetnik. Izvoliti je bilo treba naslednika. Pri prvem glasovanju ni noben kandidat dobil večine, pri drugem glasovanju je pa DeGaullova skupina zmagala z 25,000 glasovi proti levičarskim 20,000.
Ako ne bi sedaj vladale v Franciji izredne razmere, bi bili pri volitvah verjetno zmagali levičarji, kajti komunistična agitacija je bila kot ponavadi odlična. Zmaga protikomunistične desničarske koalicije pomeni, da so francoski volivci začeli gledati kritično na sedanje štrajkovno gibanje.
Kritičnost bo naraščala, kajti delavci so pri pogajanjih z vlado in podjetniki dobili vse v par dnevih, za kar bi se drugače morali boriti dolge tedne. Stroške za delavske uspehe bo seveda moral plačati francoski potrošnik. Zato Francozom ne bo lahko dopovedati, zakaj je treba štraj-ke nadaljevati. Nadaljevanje bo samo odganjalo volivce od protivladne koalicije. Zato mislijo politični opazovalci, da se generalu ni treba bati, da bi zgubil 16. junija bitko pri referendumu, akoravno bo moral morda zelo odločno nastopati, da zopet u-stvari red in mir v svoji deželi. --------------o------
Nepričakovane posledice razgovorov v Parizu
WASHINGTON, D.C. — Da se razgovori v Parizu o Vietnamu ne bodo hitro premaknili z mrtve točke, smo vsi pričakovali. Na par posledic nismo računali. Na primer:
Našim golobom so razgovori zavezali jezike. Ne morejo očitati Johnsonu nobene bojevitosti več, ker vietnamski komunisti o-čitno sabotirajo razgovore. Zato vlada med levičarji v Kongresu in v naši javnosti tak mir. Nihče se ne more zaletavati v vedno hujše vojskovanje v Vietnamu, saj je jasno, da je pobuda za vojskovanje prešla v komunistične roke. Teh naši levičarji nočejo napadati. Rajše molčijo.
Ako bi se Johnson ne bil odpovedal kandidaturi in ne bi bilo razgovorov v Parizu, bi naši golobi razgrajali na debelo. V tem so postali mojstri.
Ko človek premišljuje vse to, se ne more znebiti vtisa, da je našim levičarjem več za politiko kot za blagor naše dežele.
njemu najtežjo bombo. V u-radnem glasilu ruske armade Rdeča zvezda je bil objavljen članek, ki trdi, da obstoja zveza med “ameriško podtalno” politiko in češkimi “domačimi procesi”. Menda je ta članek opozoril Kosygina, da je treba iti takoj domov, da ne bodo njegovi tovariši v Kremlju napravili kakega nepremišljenega in prenaglega koraka.
Med tem so se v Pragi začele oglašati žrtve češkega stalinizma. Predsedstvo partije je sicer že načelno odločilo, da morajo vse te žrtve dobiti zadoščenje, toda žrtvam to ni zadosti. Ustanovile so svoj “klub 231”, ki naj doseže, da bo novi režim res popravil krivice vsem, ki so kaj trpeli pod češkimi stalinisti. Takih
Pri demokratskih primarnih volitvah je bil predsednik L. B. Johnson še vedno na volivnici, ker je prepozno izjavil, da ne bo več kandidat za predsednika. Zanj je bilo oddanih 13% glasov, za H. Humphreyja pa 5%. Zvezni senator W. Morse se je komaj zvlekel skozi, dobil je 48% glasov, njegov tekmec R. S. Duncan pa 47%. Sen. Robert F. Kennedy je priznal še pred volitvami v Oregonu, da mu bo morebitni poraz tam hudo škodoval in ga utegnil celo ustaviti na poti do dosege imenovanja. Vodnik njegov volivne kampanje, bivši glavni poštar L. F. O’Brien je dejal sinoči, da je poraz sen. R. F. Kennedyja v Oregonu zanj močan udarec, vendar pa ne usoden. Končni položaj bodo ustvarile primarne volitve v Kaliforniji prihodnji teden.
Vodnik volivne kampanje sen. McCarthyja M. Stone iz Kalifornije je pripisal zmago sen. McCarthyja ne toliko novi politični strategiji, ki se je izražala v jasnejšem in odločnejšem nastopu proti sen. R. F. Kennedy-ju, ampak v večjih denarnih sredstvih, ki so bila na razpolago vodnikom volivne borbe sen. McCarthyja.
Humphrey-Nixon
Zmaga sen. McCarthyja pri primarnih volitvah v Oregonu temu ne bo pomagala dobiti imenovanje na demokratski konvenciji, otežila bo pa to sen. Kennedyju, ki je glavni tekmec podpredsednika ZDA H. H. Humphreyja. Tako se je položaj zadnjega močno popravil in vse
žrtev je menda okoli 140,000, med njimi kar 40,000 težkih slučajev.
Klub 231 je zahteval najpre-je generalno amnestijo za vse žrtve, toda s to zahtevo ni prodrl. V češkem parlamentu so sklenili, da naj se vsak slučaj obravnava rednim potom pred sodnijo. V ta namen je parlament izbral posebno komisijo, ki naj izdela potreben zakon. Zakon bo predvidoma sestavljen šele poleti, ker je v pripravljalnem postopku treba pregledati ogromno gradiva. Vsekakor bodo žrtve stalinizma lahko že sedaj imele pravico do dela in povrnitve očitne škode, kar se jo da dognati v hitrem postopku.
kaže, da mu imenovanja ne more nihče več preprečiti.
Na republikanski strani je položaj postal tudi dosti bolj jasen. Guv. N. Rockefeller, ki je pred 4 leti pri primarnih volitvah v Oregonu zmagal, je dobil včeraj le 5% glasov. S tem je kot resen tekmec Niixonu odpadel, če se seveda do konvencije ne zgodi kaj posebnega, kar bi razpoloženje volivcev popolnoma spremenilo.
Tako je zelo verjetno, da bomo imeli jeseni pri predsedniških volitvah izbiro med demokratom H7 Humphreyjem in republikancem R. Nixonom. Oba sta precej bolj konservativna, posebno še Nixon, kot pa njuni strankarski tekmeci.
-----o-----
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je včeraj na tiskovni konferenci dejal, da pošilja Severni Vietnam v Južni Vietnam čete in vojne potrebščine v večjem obsegu kot kdajkoli preje, pri tem pa zahteva, naj ZDA končajo letalske napade. Čas je, da se od “fantazije in propagande” preide k stvarnim razgovorom v Parizu, če naj ti privedejo do miru.
WASHINGTON, D.C. — Obširno iskanje atomske podmornice Scorpion, ki je izginila nekje na poti od Azorov v Norfolk v Virginiji, je ostalo doslej brez uspeha. Vojna mornarica sc trudi na vse načine, da bi pogrešano podmornico pravočasno našla, čim dlje jo ne izslede, tem manjše je upanje za njeno rešitev. Podmornico in moštvo je mogoče rešiti le, še je ta obtičala kje na kontinentalni plošči, kjer morje ni globlje od 650 čevljev. Če je izginila v globinah Atlantika, je rešitev nemogoča.
PARIZ, Fr. — Včeraj je odstopil prosvetni minister A. Pey-refitte, dolgo tarča študentov. Prosvetno ministrstvo je prevzel sam predsednik vlade G. Pompidou. V Pariz se je vrnil kljub prepovedi vlade znani levičarski študent Cohn-Ben-dit. Ponoči je v govoru na Sorbonni dejal, da “bo nasilje, dokler bo obstojala kapitalistična družba”. Delavske unije in študentje so napovedali za danes nove demonstracije proti vladi. Splošni štrajk ni nič popustil in nikjer se ne kaže, da bi se bili pripravljeni štrajkujoči vrniti na svoj posel. Predsednik republike j Charles De Gaulle je odpo-
Iz Clevelanda in okolice
Dobrodošli—
Iz begunskega taborišča Latina v Italiji so se preselili v zadnjem času v Cleveland, Ohio, Mr. in Mrs. Milan in Jožefa Ivankič, njuna sinova Željko in Rudolf ter Oskar Zuber. Dobrodošli!
Ni več prostora—
Federacija klubov slov. upokojencev sporoča, da ima že 8 avtobusov za izlet v Enoy Valley v Pennsylvaniji 20. junija polnih in da jih ni mogoče več najeti, zato tudi ne sprejema več prijav za ta izlet.
Godbe se bodo pomerile—
Jutri popoldne ob štirih se bo začelo v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue tekmovanje kakega ducata godb združeno s plesom v okvori Petkovškovega radio kluba in Polka Party. Za ples bosta igrala od sedmih dalje Pecon in Trebar. Vsi vabljeni!
Raznašalca iščemo—
Uprava lista išče raznašalca za Huntmere, Parkgrove, Grove-wood, Arcade, Glencoe in E. 161 St. Kličite 431-0628.
Pogreb prestavljen—
Pogreb umrle Elle Rusnov bo v petek ob 8.45 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St., v cerkev sv. Nikole pa ob 9.30. Skupno sv. obhajilo—
Oltarno društvo pri Sv. Vidu ima v nedeljo, 2. junija, skupno sv. obhajilo med sv. mašo ob osmih zjutraj.
Urad zaprt—
Jutri je Spominska dan ali Dan okraševanja grobov, zvezni praznik za vso deželo. Urad AD bo zaprt.
SSK vabi na piknik—
Slov. športni klub »vabi jutri, ko praznujemo Spominski dan, svoje člane in prijatelje na piknik v Squire’s Castle. Zbirališče ob desetih dopoldne pred Baragovim domom.
Borzna igra se mu ni obnesla—
A. M. Arden, 28 let stari bivši uslužbenec Union Commerce Banke v Clevelandu, se je sredi lanskega leta spustil v borzno trgovanje z vrednostnimi papirji z denarjem banke, kjer je bil zaposlen. Posel ni uspel, ko so cene v začetku leta padale dalje. Pregled v banki je dognal, da manjka preko $600,-000. A. Arden je priznal svoje ravnanje in obljubil vse povrniti. Dolžan je še okoli $150,000. Banka ni utrpela več kot $5,000 škode, ostalo je krito z bondom. Včeraj se je proti A. Ardenu začela razprava pred zveznim okrožnim sodiščem.
------o-----
Do 9,000 čevljev globoko
JOHANNESBURG, J. Afr. — Rovi v nekaterih zlatih rudnikih nedaleč od tod segajo do 9,000 čevljev globoko v zemljo. Spadajo med najgloblje na vsem svetu.
toval danes zjutraj iz Pariza na svoje posestvo v vzhodni Franciji brez vsake izjave in navedbe vzroka te poti.
SAIGON, J. Viet. — Ameriško in južnovietnamske vladno sile so skoraj očistile Saigon in neposredno okolico, kjer so pred par dnevi rdeči začeli znova vrsto močnejših napadov. Do obsežnih bojev je prišlo tudi pri Khe Sanhu na severu, kjer so rdeči dvakrat napadli ameriško postojanke, pa bili vsakokrat vrženi nazaj.
Kosygin se ni vrnil praznih rok v Moskvo
/iMEItlSKA DOMOVIIVI
« > „ • !" vi i
tiU7 Si. Clur Ave. — UBnderson 1-00211 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAHOCNtNA;
£& Združene države:	,
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I meaeca Ka Kanado in deželo izven Združenih držav: j. $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece t Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION BATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 fur one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
“	No. 107 Weds., May 29, 1968
Spominski dan 1968
Pred sto leti je poveljstvo Grand Army of the Republic izdalo ukaz o okrasitvi grobov vojakov, ki so padli v koinaj pred tremi leti končani državljanski vojni, dotlej naj večji in najbolj krvavi, kar jih je naša dežela doživela. To je bilo prvo praznovanje Spominskega dne, ki se je nato razširil in uveljavil naglo po vsej deželi in postal zvezni praznik.
Po grobovih padlih vojakov bodo vihrale jutri zastave naše dežele, očetje in matere se bodo spominjali svojih sinov, žene svojih mož, sestre in bratje svojih bratov, ki so padii v vojnah tega stoletja na raznih tujih bojiščih od Filipinov, Kitajske, Tihomorskih otokov, Koreje in Vietnama, pa do’ Italije, Francije, Nemčije in severne Afrike. Sinovi Amerike so se povsod tam borili za svobodo svojih zaveznikov in prijateljev, pa tudi za svojo lastno.
Naši fantje in možje se že štiri leta bore za svobodo proti komunističnemu nasilju v Vietnamu. Razgovori o pripravah na mirovna pogajanja v Parizu, ki so ponekod vzbudili toliko upanj na skorajšnji konec prelivanja krvi, so to še povečali, namesto da bi ga omejili.
Nihče ali le malo je takih v današnjem svetu, ki bi se radi vojskovali, ker jim je moritev všeč in pri srcu, velika večina ljudi si želi miru, mirnega življenja. In vendar imamo vojne kar v vrsti držav. Na Srednjem vzhodu pokajo puške, pa tudi topovi in ragljajo strojnice skoro iz dneva v dan na mejah Izraela. V Jemenu divja še vedno državljanska vojna, prav tako v Južnem Jemenu, nekdanji angleški koloniji Aden. V Afriki divja gverilska vojna na portugalskih ozemljih Angola in Mosambik in v Rodeziji. Največja in najbolj krvava vojna je trenutno v Južnem Vietnamu, kjer merijo svoje sile Južni Vietnam in njegovi zavezniki, predvsem Združene države, s Severnim Vietnamom in njegovimi podporniki. Severni Vietnam podpira ves komunistični svet od Mao Tsetunga do Tita, glavna podpora pa prihaja seveda iz Sovjetske zveze in iz rdeče Kitajske. Po malem se vojskujejo tudi v državah Latinske Amerike, kjer skušajo komunistični gverilci s podporo s Kube omajati obstoječe vlade in pripraviti tla za rdeče režime.
Vse te vojne divjajo svojo pot neoziraje se na Združene narode, ki so bili ob koncu druge svetovne vojne ustanovljeni, da bi bil svet “za vedno rešen vojn’’. Ustanova, v katero je bilo stavljenih toliko upov, je izgubila še tisto bore malo moči in vpliva, ki ga je imela v prvih letih, zlasti v času korejske vojne, ko se je pod vodstvom Združenih držav postavila v bran napadu Severne Koreje na Južno. Od tedaj so Združeni narodi naglo slabeli. Že pri reševanju spora v Indokini leta 1954 niso igrali nobene vloge. Tega je rešila konferenca v Ženevi poleti 1954 mimo njih in brez njih.
Res so ustavili izraelsko-britansko-francoski napad na Egipt jeseni 1956, toda to le zato, ker so bile v tej zahtevi edine Sovjetska zveza in Združene države. Krizo na Srednjem vzhodu leta 1958 so reševale že Združene države same, ko je poslal predsednik Eisenhower ob revoluciji v Iraku ameriške marine v Libanon. Združeni narodi so obsojali rusko nasilje na Madžarskem novembra 1956, toda storili niso nič. Ruski tanki so kljub protestom Združenih narodov mečkali madžarske borce za svobodo in neodvisnost njihove domovine.
Združeni narodi so šli delat leta 1960 red in mir v afriški Kongo. Uspelo jim je rešiti njegovo enotnost in streti upor Čombeja v Katangi. Pravega miru v Kongo le niso prinesli. ^Sedaj bi radi spravili na tla Rodezijo, Portugalsko in Južno Afriko, toda za to nimajo potrebnih sil. V ZN se je namreč nabrala v zadnjem desetletju kopica malih držav in državic Afrike in Azije, ki imajo številčno večino, ki pa vse skupaj ne predstavljajo moči niti dobre srednje države razvitega zahodnega sveta. Njihovi zastopniki v Združenih narodih se gredo politiko, razpravljajo, sklepajo in glasujejo, toda za to se svet komaj kaj zmeni. Izrael je mirno izjavil, da sklepa ZN o vrnitvi starega Jeruzalema ne priznava in se ga ne ho držal. Južna Afrika je odklonila zahtevo po izročitvi Jugozahodne Afrike posebnemu odboru ZN Tega niti ni pustila, da bi šel tja.
Svet se je vojskoval in se nemara še dolgo bo kljub vsem lepim načrtom in zamislim dobrih ljudi Kdo je predložil boljši načrt za mir v svetu kot Jezus Nazareški v svojem nauku o ljubezni do bližnjega? To je bilo pred več kot dva tisoč leti in stotine milijonov ljudi se je oklenilo Njegovega nauka, toda vojen ni bilo konca. Krščanski narodi so se med seboj vojskovali in se vojskujejo, kot da bi nauka o ljubezni do bližnjega nikdar ne slišali!
Slovenci smo sami sebi radi pripovedovali in drug dru gemu zagotavljali, kako dober krščanski narod smo Pa ie nenadno zavrelo, pridivjala je komunistična revolucija in naša dežela je doživela moritev kot nikdar preje in jo upaj-
mo, ne bo nikdar več. Sovraštvo je seglo v srca tako globoko, da ga čas še ni mogel iz njih potisniti. Še vedno počivajo tisoči poklanih in nedolžno pomorjenih v neblagoslov-Ijeni zemlji, nasprotniki še mrtve zmerjajo z izdajalci, sovražijo jih torej še v grobu!
Ko so v naši deželi pred sto leti prvič praznovali Spominski dan, so položile žene, matere in hčere padlih šopke cvetja ne le na grobove svojih dragih pokojnih, ampak tudi na grobove padlih nasprotnikov. Čutile so, da so se ti prav tako borili iz prepričanja in dali svoje življenje v veri, da se bore za dobro in pravilno stvar.
Kdaj bo med Slovenci doma in v tujini prevladalo tako prepričanje?
jtE^Xfr^x^xXXXXyYYTTTTXTTTXYTYYXYTTTTIIXXXYl
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček.
f y TTX¥!f frYEIf KYY YYYTUxx^lfcx'xxxx^lg Y±xxxxx±xxxtxxxx^ExYYYY?
Duluth, Minn. — Velika noč je že nekaj tednov za nami. Binkošti bodo tu v kratkem. Mogoče še preje, kakor bodo te vrstice objavljene. To zato, ker v listu ■postaja manj in manj prostora. Dopisnikov z dolgimi dopisi pa je več in več in tako čas beži, prostora manjka in zakasnitve pridejo. Tako je bilo nekdaj, je zdaj in bo še za naprej. Vsem je treba postreči s prostorom in s tem in onim. To je seveda znano le tistim, ki so imeli kdaj opravka s časnikarstvom. Potrpeti pa je treba z vsem in vsemi. Drugače nastanejo kisli obrazi, grenki ugovori in včasih še kaj več.
Tik pred Veliko nočjo je doživela naša Amerika tragičen slučaj. Nekako podoben slučaju velikega demokratičnega predsednika Abrahama Lincolna. Takrat je padel on radi prizadevanja proti suženjstvu in za svobodo. V tem zadnjem letošnjem slučaju je padel sin zamorskega rodu, dr. M. L. King, v prizadevanju, da bi pomagal do svobode svojim ljudem. Življenje mu je bilo vzeto po zločinsko. Sodi razmere kdo tako ali tako, na take načine se taka vprašanja ne rešuje. Rešujejo jih tako in dopa-dejo se taki načini le fanatikom, ne pa ljudem z zdravim razumom. Pač žalosten slučaj, ki kaže, kako daleč je še človeštvo od pravega razumevanja prave demokracije, poštenosti in pravičnosti. Seveda bi razlaga o tem zahtevala cele litanije razlag in pojasnil, katere pa človeštvo še ne zna predočiti samemu sebi, ne svojim novim rodovom, vsaj zgleda tako. In dokler bo egoizem v človeških srcih vseh raznih plemen vladal nad ljubeznijo in nad dobroželjnostjo do bližnjega, kaj naj pričakujemo do tedaj drugega. Kol, meč, puška in druga morilna sredstva bodo upoštevana po takih “patriotih človeštva”. In dokler bo tako, bo še mnogo takih slučajev. Žalostna ugotovitev, priznam! Pa kako naj bi sodil drugače?
Pojdimo k drugim vprašanjem in zadevam.
* L. B. JOHNSON je spreten politikar. To mu je treba priznati. Dalje je treba priznati, da njegovo politično življenje ga je vpreglo kot predsednika ZDA v zelo težke naloge gospodarskih, političnih in socialnih problemov. Posebno še v mednarodne politične probleme! Morda v normalnih časih bi nikoli ne prišel na predsedniški stol, tudi če je še tako sposoben in praktičen politik. Kajti politikarji iz vzhoda ZDA so v normalnih časih, kadar jim čas dovoljuje, vedno na vrhu. Toda čas, v katerem je bil podpredsednik pod predsednikom J. F. Kennedy jem, ga je po atentatu na J. F. Kennedyja postavil na prvo mesto za predsednika ZDA. V volitvah leta 1964 je zmagal kot kandidat za predsednika in predsedoval naprej.
O njegovem predsednikovanju so različne sodbe. Mnogi ga hvalijo :— in zopet drugi po svoje ... Tako se godi večinoma vedno vsem javnim osebnostim. Danes hvala in opevanja — jutri graja in druga sodba.
L. B. Johnson je človek in kot tako mnogim ugaja — mnogim ne. Vsem ustreči se ne da. Vsak
predsednik seveda gleda za tem, da bi bil priznan in da bi ostal častno spoštovan v zgodovini domovine. Tekoče in obstoječe probleme vsak predsednik rešuje nekoliko po svoje, največkrat pa po nasvetih vseh vrst poklicnih svetovalcev, s katerimi je obdan.
Nasveti in načrti so taki in taki — svetujejo to in ono, kakor zdravniki za kake nove, nepoznane bolezni. Reševanje problemov, zlasti človeških, pa zadeva pri poizkusih in izvajanjih na sitnosti in težave.
Da ne bomo samo pri resnem zamišljenju pri tem, naj vmes za kratek čas omenim, da sem na Belo nedeljo v Keewatinu o tem govoril sodraškemu Antonu. Ta me je nekaj časa zvesto poslušal, nato je pa nam on razodel, kako je treba biti previden pri reševanjih kakih “problemov”. O-menil je slučaj, kako je neki Kočevar bika krotil, ki ga je kupil od nekega posestnika v Ribnici, da bi ga popeljal v Kočevje, kjer takrat niso imeli nobenega bika, krav pa nekaj.
Ribničan je pripeljal bika iz hleva na “furžlju” (železni verigi) in ga je izročil Kočevarju, rekoč:
“Tu ga imaš Hans, pa ga lepo vodi domov . ..”
Hans lepo prime za “furželj”, pod pazduho pa je imel vitek brinov korobač.
“Hej!” — je pognal bika in ga malo s korobačem švrknil po hrbtu. Bik pa je zamolklo prhnil in se obrnil proti Hansu ter je že glavo poniževal, da bi se zapodil vanj. Hans se mu enkrat srečno umakne, ko se je bik drugič zasukal in pognal proti njemu, ga je Hans prijel za rogove, misleč, da bo bika tako ukrotil, bik pa ga z rogom sune v trebuh in pritisne ob staro lipo pri hiši.
Hans je zastokal in padel v nezavest. Sosedje so bika zapodili nazaj v hlev. Med tem so pa z vodo in drgnjenjem spravili Hansa k zavesti. Ribničan, ki mu je bika prodal, mu je pa dejal:
“Ti neumni Hans! Bika se ne kroti tako. Za rogove se ga ne sme prijeti, ne za glavo! Bika je treba krepko za rep prijeti, pa za mošnjo — pa stisniti, da mu sapo vzame — pa se poda!”
Ko mi je sodraški Anton ta dogodek, ki se je “dogodil” v Ribnici, povedal, sva se mu jaz in Kožuharjeva Neža zasmejala. Anton pa je naju resno pogledal in trdo pripomnil:
“Nu, kaj nej res taku? Naši politikarji, ki trkajo na nas s svojimi apeli za glasove, prav tako rešujejo razne sitnosti. Vse polno nasvetov imajo, a nobeden nič ne reši, ko pride na vrh, ampak le še nove težave kliče in ustvarja. Nobeden pa ne prime tam, kjer bi kaj zaleglo! Kakor kočevski Hans, taki so!”
Že sem mislil, da bo rekel, da naši politični kandidatje bi se morali iti k Ribničanom učit, kako se sitnosti rešuje. Najbrže je imel to na jeziku, pa za enkrat menda radi obzirnosti in prijaznosti ni hotel tako izjaviti.
Šaliti se je lahko. Pri vsem pa ne smemo pozabiti, da naše ZDA niso nič kaj v prijetnem političnem položaju. Doma kriče, družabne razmere, v vojni smo, iz katere izgleda, da ne bomo tako kmalu izlezli. Svet čud-
no gleda na nas. Vse to vpije: Amerika, potrebna si pravega Mojzesa, da te bo izpeljal preko morja sitnosti in težav! Glej, da najdeš v prihodnjih volitvah takega Mojzesa!
Andrejček
Nova maša pri Mariji Vnebovzeti
Rev. Thomas Zagorc
CLEVELAND, O. — V nedeljo popoldne ob petih bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Avenue nova maša rev. Thomasa Zagorca, sina Mrs. Frances Zagorc, 778 E. 154 St., in pok. Martina Zagorc. Po sv. maši bo sledil v farni dvorani sprejem gostov.
Rev. Thomas Zagorc je slovenskih staršev sin. Obiskoval je farno šolo pri Mariji Vnebovzeti, bil v Eymard Seminary, nato v noviciatu očetov Naj sv. zakramenta v Barre in nato študiral bogoslovje v semenišču očetov Najsv. zakramenta. Tekom svojega diakonata v St. Jean v New Yorku je študiral na Fordham univerzi.
Novomašnikov brat rev. Frank Zagorc je že dolgo let misijonar v Afriki in član istega reda.
Slovenski Spominski dan
CLEVELAND, O. — Narod, ki ni pripravljen z žrtvami braniti svoje svobode, ni vreden svobode! In narod, ki ne spoštuje svo-žih žrtev za svobodo, ni vreden, da živi v z žrtvami pridobljeni in ohranjeni svobodi. V nenehnem prerivanju med narodi za obstoj šibkejših in nadvlado močnejših more obstati samo trdoživo ljudstvo, ki zavestno brani svoj obstoj z ohranitvijo svoje narodne biti. Kadar so te osnove ogrožene, je narodna volja v preizkušnji med udobnim popuščanjem in težkimi žrtvami, da v prenehanju narod mirno za vedno zaspi, ali pritisk vzdržati, da si ohrani prostor za življenje svojega rodu.
Slovenski spominski dan je čas hvaležnosti in spoštovanja, S strahoto in dobroto ožarja spomine preteklosti, razumevanje in odpuščanje mrtvim združuje slovenski narod, da bo iz razvalin sovraštva zopet vstal prerojen v ljubezni in medsebojnem spoštovanju. Spomin in molitev za narodne žrtve nas odmakne iz prostora življenske ozkosti v spoznavanju, da med mrtvimi ni prijateljev in sovražnikov. Kolikor so to nekoč morda bili, jim je božja sodba že razkrila njihove resnične namene v .življenju.
Mati in družina ne morejo pozabiti svojih, otrokom trajno v spominu lebdi podoba očeta, ki se ni več vrnil, njim družina o-hranja nevidno navzočnost med svojimi dragimi.
Domovina je širši dom narodne družine in daje varstvo vsem svojim otrokom. Kadar po sovražnikih do krvi razbičana z ljubeznijo boža svoje mrtve 6-troke, je vsaka kaplja njih prelite krvi žrtev njene lastne krvi. Ob smrti je domovina kakor dobra mati, ki z ljubeznijo doumeva, da za žrtev življenja ni več človeškega merila za priznanje ali obsodbo, ker le Bogu je ob zadnjem smrtnem vzdihu bila razkrita duša umirajočega telesa.
Človeške slabosti ne morejo trajno zasenčiti namena in veličine žrtvovanja življenja. Ustre-
Koncert pevskega zbora Korotan
Letošnja koncertna sezona se je v Clevelandu podaljšala kar preko pomladi v zgodnje poletje. Bila je zato izredo živahna, saj smo v zadnjih dveh mesecih imeli kar štiri glasbene večere. Zadnji med njimi — samo po času, čisto gotovo pa ne po kvaliteti, je bil koncert pevskega zbora Korotan, ki smo ga doživeli preteklo soboto zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Koncert sam je bil nekaj izrednega v našem koncertnem življenju. Vse je bilo nekaj drugače kot ponavadi. Presenetila sta nas najprej tisk in likovnost programa, za kar gre zasluga g. A. B. Pustu. Nekaj izrednega je bila tudi odrska oprema, za kar je treba pohvaliti go. Zalko Likozar. Razsvetljavo je usmerjal z velikim razumevanjem g. M. Dolinar, g. dr. M. Pavlovčič je pa v kratkih, slikovitih in jedrnatih besedah napovedoval program. S svojim sodelovanjem sta mnogo pripomogla h koncertnemu uspehu, za kar jima je treba dati priznanje.
Prijetno nas je iznenadil tudi pevski zbor sam, ki šteje kar 46 glasov, povrhu pa, če smo prav šteli, še 8 solo glasov, dodati moramo seveda še umetniške sile, ki so se nadpovprečno obnesle pri izvajanju klavirskih točk, odnosno spremi j an ju pevskega zbora. Žal nam manjka prostora, da bi ocenili vsak pevski uspeh solo glasov in klavirskih virtu ozov posebej.
Zbor sam je postal pravi steber naše zamejske pevske kulture. Takega odkritja nismo pričakovali, če povemo po pravici. Vsem nam je še v spominu, s kako velikimi težavami se je zbor moral boriti po odhodu
Ijen talec je pred smrtjo v ječi v Celju v poslovilnem pismu napisal: “Umrl bom danes popoldne, sem popolnoma spravljen in vdan v božjo voljo ... Še en ljubeč pozdrav v imenu Jezusa in Marije”.. . V. Goličnik. Tisoče in tisoče nemih ust, ki so se — kakor pri tem nesrečnem talcu — z božjim vzdihom umirile za večnost, ne more iz groba zakričati: Nehajte zlorabljati žrtve našega življenja! Kot slovensko ljudstvo, tudi mi smo verovali, molili in zaupali v Boga! Ne za komunizem! — za svobodo domovine je bila prelita naša kri!
Med mrtvimi ni več prijateljev in sovražnikov. Le v molitvi moremo skupno zajeti vse gorje domovine med vojsko in revolucijo, vključiti vse slovenske žrtve za svobodo domovine in obseči tudi sinove slovenskih mater, ki jih je znova domovina poslala na bojišča v Koreji in Vietnamu.
Slovenski spominski dan: V nedeljo, 2. junija, bo ob 10.45 spominska sv. maša pri Lurški kapeli na Providence Heights, Chardon Road, kot doslej redno že mnoga leta. Takoj po sv. maši “Libera” in skupne molitve za mrtve ter polaganje venca. Ob dveh popoldne pete sv. litanije istotam. Petje in spremljavo vodita Janez Rigler in Rudi Knez.
V slučaju slabega vremena bodo spominske svečanosti v novi kapeli istotam.
Slovenske narodne noše se zberejo pred kapelo in v procesiji spremljajo duhovnika z Najsvetejšim do oltarja pri kapeli Lurške Marije. Vsi, ki imate narodne noše, ste lepo vabljeni, da se te spominske svečanosti za padle Slovence v nošah udeležite.	Jože Melaher
svojega prvega dirigenta. Kolikokrat se nam je zdelo, da je že omagal. Pa ni. Idealizem, vztrajnost, ljubezen do petja in požrtvovalnost, vse ga je držalo pokoncu. Seveda ima levji delež na tem uspehu tudi sedanji u-metniški vodja in dirigent g. inž. F. Gorenšek. Kamorkoli smo pogledali, karkoli smo opazili ali premislili, povsod smo čutili njegovo roko — in njegovo voljo! Na koncu koncerta ga je sicer občinstvo nagradilo, kot je navada, toda vse to skupaj je bilo le skromno priznanje za trud, ki ga vlaga v Korotan. Za plačilo naj ima zavest, da je dvignil svoj pevski zbor do zavidanja vredne višine. Ako bo zbor tako napredoval, kot je zadnji dve leti, bo kmalu postal zaokrožena celota, ki jo bo pevska zmogljivost p0' stavila na prvo mesto med našimi zamejskimi amaterskimi pevskimi zbori.
Ali je sestav zbora tak, da lahko stremi za to častjo? Mislimo, da je. V tehničnem pogledu ima muzikalična nadarjenost pevcev še odprto pot pred seboj, ubra-rtost glasov lahko stremi še višje, mlada leta pa dovoljujejo še večji razmah v ritmiki in dinamiki. Kar še manjka, je le še napredek v vežbanju. To pa ni pri dobri volji nobenega nepremag' Ijiva ovira. Seveda se bo pa moral posvetiti tudi impresivnem^ prepevanju, kar amaterski zbori radi zanemarjajo. Mislijo, da je že zadosti, ako lepo izražajo svoja čustva. Ker so poslušalci s tem zadovoljni, sklepajo, da so dosegli svoj cilj. Po tej poti si bo zbor lahko utrl sloves, da je p°' stal res prava reprezentančna pevska skupnost v našem ameri' škem zamejstvu.
Na koncertu je največkrat nastopil mešani zbor. Pokazal jc’ da obvlada intonacijo, da verjame v ubranost glasov, da i1113 smisel za ritmiko in dinamik0-Njegova sreča je pa v tem, da Še nima kandidatov za solo prepe' vanje. To je najlepši vtis, ki sm° ga dobili od koncerta.
Nastopila sta samostojno tudi moški in ženski zbor. Pri tem ji' ma ni manjkalo samozavesti. L0 tako se je zgodilo, da so tudi nekatere zahtevnejše točke na sP0' redu dobile svoj pravilni um^' niški izraz. To je treba tem bob podčrtati, ker imajo amaterski zbori navadno težave, kadar m°' rajo hitro prehajati na prim01, od umetne glasbe na folklorn0 in narobe. Če imajo pri tem še opravka s pisano družbo skladu' teljev z različnimi temperamenti, je nevarnost za spodrsljaj0 tem večja. Kaj takega na Kor° tanovem koncertu ni bilo. ^se točke so bile izvajane v duhu skladateljev in seveda tudi ’ dirigenta.
Korotanov koncert je bil torof zares pravo doživetje. To je naj višja hvala, ki mu jo moremo iz reči in seveda tudi dirigentu b' inž. F. Gorenšku.
Obisk je bil tudi nad pričak0 vanje dober. Pomisliti moram0 namreč, da Korotan še nima sv° j ega stalnega in zvestega obči0 stva, kaj takega si šele ustvari9' Upamo, da mu bo njegov zadm koncert mnogo pripomogel k mu cilju.	I-A-
“Zbornik Svobodne Slovenije 1968”
Dober teden je že, odkar sm prejeli iz Argentine letoš^l Zbornik Svobodne Sloven1! Menda n'e pričakujemo v leta nobene svoje knjige šno napetostjo in s toliksnl hrepenj en jem, kakor si 2elip\ j prav vsako leto ravno Zborni Svobodne Slovenije. Saj pa j° osrednja publikacija, ki iz' vsako leto v založbi sloven3 politične emigracije, ^eto3^ Zbornik SS je po vrstnem r° , že dvajseti. Kako lepa števil^;'
Uredniki letošnjega Zborn' . so v glavnem isti, kakor so ^ pri prejšnjih letnikih, namr (Dalje na 3. strani)
SLOVENSKI SPOMINSKI DAN
Ušivim v spomiiE - živim v opomin
V	nedeljo, 2. junija, ob 10.45 sv. maša pri Lurški kapeli nt» Providence Heights, Chardon Road (kot vsako leto). Maševal bo č.g. Jože Cvelbar. Takoj po sv. maši skupna molitev za padle Slovence in polaganje venca. Ljudsko petje
spremljavo bosta vodila Janez Rigler in Rudi Knez.
Narodne noše se pred sv. mašo zberejo pred novo kapelo, 0d tam spremljajo duhovnika v procesiji do oltarja Lurške Marije.
Popoldne ob dveh večernice s petimi litanijami.
V	slučaju slabega vremena bo sv. maša v novi kapeli
istotam.
ODBOR DRUŠTVA SPB CLEVELAND

BoOOMIR MAGAJNA:
GRANIČARJI
videz brezskrbno je odšel na 0(tiiik in se razveselil, da bo
'Jjel
jutrnji vlak. Po peronu se
^- sprehajalo nekaj mladeničev črnimi ovratnicami in s pu-aini na ramah. Preden so ga u egnili vprašati po izkaznici, že pristopil k njim in se pričel Pravem tržaškem narečju ^ziti na ljudi v tej okolici, s aterimi se ni mogoče sporazumi zaradi predaje lesa.
^ ; zatohli kmečki izbi pa naj ^ mjši vrag namesto njega, stal je zgodaj, da pobegne s rvim vlakom nazaj v mesto.
je mogoče vendar bivati dkn v teh dolgočasnih gozdo-1 > kjer ni nikake zabave, niti ^0stene gostilne ne. Mladeniči Se mu smejali in neki mu je ponudil cigareto. Volarič se ^ Zahvalil in skočil na vlak, ki 6 tedaj pridrevil iz Postojne.
^ lak je oddrdral čez Kras, 9Prej nad globoko dolino. Cerk-1Ce So se že belile po hribih in j rah, potem so predori zakrili ^z§odnjo podobo. Ko je bil na s^u§i strani nad visoko planoto, o Ze prve zarje zaplavale nad nnežnik in šinile z njega daleč Vs ^Poznava^ j6 vsak zid) s^ako drevo. Za kamnitimi griči je ^°Zate vasi. S širokimi očmi .strmel vanje. Ni bilo ulice po .jh vaseh, ki bi je ne bil pre-nekoč. Na neki postaji je Sem ° nc^aj miličnikov na voz. ^	1 so v kot in skoraj zasehali
VaPanec. Polastila se ga je skrb. jey21 Se sedaj mim0 znanih kra-■ Lahko vstopi kak znanec v pi 'Vzkliknil bo v začudenju, rok 1 .^° ^ njemu, da mu stisne kQ ° 'n potem bo hitro vsega kioT Njegove misli so burno rh zazdelo se mu je, da e0 °d glava. Zagledal je doma-So '•Vas' Llkna njegovega doma v prvih sončnih žarkih. v*P je zakril oči z dlanmi. l.0vC misli je hotelo zdreviti po j.ei^an'k. Odkril je oči in zastrta. n,V 0^na- ^a Prvjm spita oče Za Za drugim Roža in Zora,
rda sta mati
spal nekoč sam. jetl - °'-'* mati in oče že zbu-kj f’. ^rda slišita vrisk stroja, njih. Morda se je ok^9 dvignila in gleda skozi Pa °	vlaku, mala sestrica
fania morda vprav o njem lih] retpm oknom leže v miznici me9ntna pisma in na steni visi ska " s^ka. V hlevu muka Li-VSo Jjtske gotovo niso prodali, kot 1U®° črvino bi prodali prej kam^0 ^red vasjo se svetijo in ,ni S P°kopališča. Beli kamni tklile^reSe in žalujka. Kje leži ' Vas ie izginila za gri-n0 r, 0k°Pališče se vidi še ved-^ -Postaja.
Vsto-^11 Se i6 Plašno v kot. 60g P a j® truma ljudi. Hvala nai UT. sami Tržačani — spoz-yKa ne Lo nobeden.
Vs;ld Starič popila ^aričk;
^a
Spominski dan
A
je prebledel. — Je Marička, sosedova , a 7~ dekletce desetih let. ji p ° endl J° je zibal nekoč in drži lp)r,Vcdoval pravljice. V roki
CVetjejL°Sa™ Z1 divjim kraškim
jom. Na vlak je prišla pro-
dajat cvetje in morda se vozi tudi v Trst. Včeraj je nabrala cvetje po ogradah. Marička, mala Marička, prijateljica Zore.
Dekletce je zastrmelo vanj, on vanjo. In naenkrat je odprla usteča in stekla k njemu. Volariču se je spačilo lice. “Kaj hočeš, mala?” ji je osorno zaklical italijanščini. “Kaj hočeš vendar?” je nadaljeval v tujem jeziku. “Prodaj mi šopek! Koliko stane?”
Dekletce je prepadlo zastrmelo vanj in se ni genilo.
“No, mala bedakinja, daj šopek!” Vzel je sam šopek iz košare in stisnil dekletcu liro v roko. Dlan je ostala odprta. Lira se je skotalila na tla. “Bimba neumna!” je zaklical. Miličniki so dvignili glave in se zakroho-tali. Pobral je liro in jo zagnal koš. Dekletcu so privrele solze v oči, on se je pa okrenil k oknu. Dekletce se je opoteklo drugi voz.
Volarič je na videz zdolgočasen zazehal skozi okno. Grizel je ustnice, da bi pregnal žalostni sij iz lastnih oči. Na njegovem kolenu so ležale cvetlice — šopek cvetlic — povezan s slakom. Vsako cvetlico v šopku je poznal — bilo je sto spominov v vsaki. Rasle so za podrtimi zidovi ograd, skrite, skoraj nevidne. Nabrala jih je Marička, kot jih je sam bral nekoč z Mileno. Morda je tudi Zora pomagala trgati te drobne rože ...
Vlak je drevil — mimo njega je bežal Kras: čeri — puščave— ograde — kadunje — robidovje — brinje — borovci — trstje — njive _ vasi. Kras — prečudno polje, kakor da je vsaka misel na njem obzidana s posebnim zidom — vsako čuvstvo obdano s skalovjem. Zemlja med zidovi in skalovjem pa je rdeča kakor kri. Vlak je drevil dalje. Njegove misli so ga prehitevale, vlak je hitel skozi pokrajine spominov — in potem je zablestelo morje. Tiha, skoraj brez valov je ležala Adrija pred njim — gledal je ves pijan od doživetja in izstopil na širokem kolodvoru. Sprejelo ga je hrupno mesto, jcakor ga je tolikokrat poprej; toda sedaj je nekje med visokimi hišami stopala smrt — lahko jo sreča kjerkoli — lahko na sredi hrupne množice na trgu, lahko za mračnim samotnim vogalom. Ozrl se je. Za njim je šla na začetku ulice Marička — na začetku dolge ulice. Morda bo prišla še stokrat v Trst, kakor jih je prišlo tisoč in tisoč pred njo in bo ulica njen dom, s katerega se ne bo povrnila nikdar več. Ozrl se je še enkrat, Marička je utonila v množici.
Begal je po skritih ulicah v strahu, da bi ne srečal znanca, do desete ure, ko je. stopil v gnezdo, v kavarno, kjer so se zbirali naj večji zatiravci njegovega ljudstva. Kavarna je bila polna ljudi. Komaj je sedel, je že vstal od neke mize človek srednjih let, šel s širokimi koraki proti njegovi mizi in se bučno
MEMENTO MORI!
Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev že zasula je lopata! Odprta noč in dan so groba vrata; ai’ dneva ne pove nobena prafka.
Pred smrtjo ne obvar’je koža gladka,
od nje nas ne odkup’jo kupi zlata, ne odpodi od nas življenja tata veselja hrup, ne pevcev pesem sladka.
Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, in od veselja do veselja leta, da smrtna žetev vsak dan bolj dozori.
Znabiti, da kdor zdaj vesel prepeva, v mrtvaškem prtu nam pred koncem dneva
molče trobental bo: “Memento mori!”
France Prešeren
------o-----
— Povprečen avtomobilist v
ZDA prevozi milj.
letno okoli 7,800
smejal na tej kratki poti. Udaril je Volariča z dlanjo po rami, mu zaklical v tujem jeziku vrsto brezmiselnih stavkov in potem prisedel. Prav tako bučno mu je odgovarjal Volarič, tako da se nista prav nič razlikovala od hrupne okolice, kjer so ljudje s črnimi ovratnicami, s kadečimi se pipami v ustih kvartali med krilom in vikom.
Ta igra je bila naj popolnejša izmed vseh, kar jih je igral v življenju. Z enim pogledom v oči tovariša se je prepričal, da mora živeti za temi očmi nepopisno plemenita duša. Tak smejoč se, bučen nastop bi uprizoril lahko tudi kdo drugi, toda takega pogleda kot Volaričev tovariš bi ne mogel imeti nihče drugi kakor človek, čigar ime je bilo znano od vseh bregov Istre, čez ves Kras do tolminskih gora. Nič ga niso motili elegantna črna obleka in dolga črna ovratnica ter veliki samokres za pasom, ki ga je nosil znani nepoznanec. Mož je bil ne prevelike in nekoliko čokate postave. Toda lice je bilo izredno izrazito in polno moške lepote. Obrvi so se krepko bočile nad živimi, širokimi, nekoliko sanjavimi očmi. Na ostrorobnih ustnicah pa je ležalo nekaj trpkega, kar ni izginilo niti med tem veselim hrupnim govorjenjem. Mož je široko razkoračil noge, obute v visoke svetle škornje, in treščil cigaretnico pred Volariča ter naročil dve čaši piva.
(Dalje prihodnjič)
Kultura
(Nadaljevanje s 2. strani)
Miloš Stare, Joško Krošelj, Pavel Fajdiga in Slavomir Batagelj. Ovitek odnosno njegovo u-metniško zamisel je ustvaril letos spet mojster France Gorše. Kakor vsi dosedanji letniki tako je izšel tudi letošnji v Založbi Svobodne Slovenije v Buenos Airesu. Zbornik obsega letos 324 strani velikega formata. Natisnila ga je Tiskarna Vilko v Buenos Airesu. Tiskan je na finem papirju in ga krasi velika vrsta slik. Umetniško prilogo je uredil akadem. slikar Ivan Bukovec.
Uvod v letošnji Zbornik je napisal univ. profesor dr. Milan Komar. Naslovil ga je čas v zdomstvu. Je to globoko razmišljanje, vredno, da se vsak ponovno ustavi ob njem.
Uvodu sledi 3. nadaljevanje svojevrstne razprave z naslovom Boj slovenske manjšine na Koroškem. Tokratno nadaljevanje obsega polnih 42 strani. Razpravo je napisal dr. Anton Podste-nar, kar je seveda psevdonim. V letošnjem Zborniku sta priobče ni 8. in 9. poglavje; osmo ima naslov Rešitev problema in voditelji manjšine, deveto pa Koroški Slovenci in civilna oblast. Je to tehtna razprava, ki obravnava problematiko slovenstva na Koroškem. Kako nujno je ter kako aktualno zlasti utegne postati to vprašanje že v najbližnji prihodnosti. Od pravične rešitve tega vprašanja zavisi v veliki meri usoda vsega slovenstva.
Nato sledi v Zborniku vsega skupaj še 60 daljših ali krajših prispevkov, ki so vsi pomembni po svoji vsebini kakor tudi po obliki, napisani od malone ravno tolikšnega števila Zbornikovih sodelavcev. Vsi ti prispevki so razvrščeni pod naslednja osrednja vsebinska zaglavja: Razprave - Domukenti-Pričevanja, Slovenska žena doma in v svetu, Slovenstvu v čast, narodu v ponos, Pogledi in misli mladih, Razgledi, Sovenska beseda in pesem, Slovenci v zamejstvu, Slovenci v izseljenstvu in V spomin našim rajnim.. Podroben prikaz razprav izpod navedenih zagla-vij bo podala Ameriška Domovina naknadno.
Navedeni vsebinski del Zbornika zaključuje pregled “Knjižnih izdaj slovenske ideološke e-migracije, zamejskih in izseljenskih Slovencev”. Iz pregleda, ki ga je sestavil Zdravko Novak, je razvidno, da je izdala slovenska ideološka emigracija odnosno zamejski in izseljenski Slovenci v času od 1. julija 1966 do 30. junija 1967 skuuaj 46 knjižnih tiskov.
Ameriški Slovenci si lahko nabavijo Zbornik ali pri Slovenski pisarni v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio,
44103 ali pa pri Ligi KSA, P.O. Box 32, Brooklyn, N.Y. 11227; kanadski Slovenci pa si ga lahko kupijo v Slovenski pisarni v Torontu, Ont. V ZDA je cena letošnjemu Zborniku $5.50, v Kanadi pa 6 kanadskih dolarjev. Rojaki, sezite po njem in opozorite nanj tudi druge! Zbornik je tudi najlepše darilo, ki ga lahko poklonimo svojim prijateljem, zlasti pa naši mladini za različne slovesne priložnosti.	J. S.
Washington se voijan pomiriti s Castrom?
WASHINGTON, D. C. — Po nekaterih vesteh so Združene države pripravljene začeti novo politiko do Fidela Castra in njegove rdeče Kube. Sporočile so mu, da bi bile pripravljene obnoviti s Kubo redne diplomatske odnose, če se Castro odpove vsej sovjetski vojaški pomoči in ustavi podpiranje rdečih revolucij po državah Latinske Amerike. Vprašanje odškodnine za ameriško lastnino na Kubi bi reševali šele nato, ko bi bili redni odnosi že obnovljeni.
Poročilo trdi, da Castro v začetku ni kazal za namig Wa-shingtona nobenega pravega zanimanja, da pa je sedaj svoje stališče spremenil. Rdeči vodnik Kube ima težave s Sovjetsko zvezo, ki se je naveličala trošiti za Kubo milijone, ne more pa od tega pričakovati nobene prave koristi. Nikita Hruščev je upal nekdaj Kubo spremeniti v sovjetsko vojaško oporišče, pa je moral svoje načrte opustiti, ko je John F. Kennedy zagrozil, da bi Kubo vojaško zasedel, če Sovjetska zveza ne umakne od tam svojih raket za srednje daljave, s katerimi bi lahko ogrožala Združene države.
Fidel Castro je še vedno zagrizen komunistični revolucionar, z Moskvo je prišel navzkriž zaradi tega, ker se on še vedno vnema za oborožene vstaje, med tem ko so v Moskvi za politiko mirnega sožitja, ki je manj nevarna svetovnemu miru.
Policijski uradnik Kou das po Uliksovi poti
ATENE, Gr. — Grška javnost bo imela sedaj novo zabavo, nič povezano s politiko. Mladi atenski policaj Koudas se je namreč zagledal v svojega junaka Ulik sa, ki je glavna oseba v znani Homerjevi pesmi Odiseja. Uliks se je spustil — tako pravi Homer — na pot na okoli blizu starodavne Troje, križaril 10 let po Sredozems kem morju in se končno pojavil doma na otoku Itaki, kjer ga pa ni nihče pričakoval, tudi vsi kavalirji njegove žene Penelope, ki je z njimi obračunal na takrat običajen grški način.
Koudas se je podal iz pristani-
H --
PELIKANI — Slika kaže skupino pelikanov v živalskem vrtu v Vincennes svežini pomladi.
v Parizu v

TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
Slikarska in pleskarska dela zunaj in znotraj. POKLIČITE ZA BARVANJE VAŠE HIŠE SEDAJ! Poleti smo ves čas zavzeti. j Izvršimo dela po vrsti, kakor jih prevzamemo.	■
Brezplačen proračun — zmerne cene.	I
MALI OGLASI
Sen Kresne noči
15. junija 1968 pri Sv. Vidu Že imate vstopnico?
šča Pirej ob žvižganju siren in ob svetlobi neštetih raket naj-prvo v Dardanele in od tam začel 3,200 milj dolgo pot grškega junaka, ki ga bo peljala najprvo v Tunis, od tam na Liparske otoke, od tam na Korsiko, od tam v Capri, odkoder bo Koudas potoval s svojo barko, podobno Uliksovi, skozi Mesinski preliv na Korfu, od tam pa na otok Itako. Vsa pot bo trajala predvidoma 3 mesece. Kakšno Penelopo bo pa na Itaki našel, pa poročilo ne govori. Grška javnost bo potovanju skrbno sledila.
-----o-----
Južno-afriško zlato naj
gre na prosti trg
NEW YORK, N.Y. — Združene države upajo, da bodo pripravile Južno Afriko do tega, da bo prodajala na svobodnem trgu svojo produkcijo zlata, letno o-koli tisoč ton. S tem bi bila ponudba povečana in bi krila potrebe ali pa jih presegla. Tako bi ostala cena zlata nizka, blizu u-radne cene $35 za unčo.
V Pretoriji za sedaj na to uho nič kaj prida ne slišijo. Zavedajo se, da bodo za svoje zlato nemara dobili več, če počakajo z njegovo ponudbo na svobodnem trgu ali pa to omeje tako, da ceni ne bodo škodovali. Južna A-frika krije do 40% svojih nakupov v tujini z zlatom.
Narodna garda je morala miriti črne v Louisvillu
LOUISVILLE, Ky. — V ponedeljek je prišlo tu v črnskem predelu mesta do precej hudih izgredov, požiganja in ropanja. Mestni župan K. Schmied je prosil guvernerja za pomoč narodne garde. Ta jo je poslal. Tekom noči je bilo še več streljanja iz zased, nato pa se je postopno vrnil mir. Tako je bila policijska ura včeraj zjutraj ob 5.30 u-kinjena.
V državi Kentucky so imeli včeraj primarne volitve in je bilo treba odpreti o pravem času volišča tudi v Louisvillu.
dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo žensko za lahko gospodinjsko delo in pripravo kosila za starejši par. Od 10 dop. do 3 pop., konec tedna in prazniki prosti. Kličite 531-2641 po 4. uri. _____________ (107)
Female Help Wanted
WOMAN... Part time or short hours to trim white garments; handy with fingers ... also good if experienced in POWER MACHINE SEWING. PLEASANT CONDITIONS... AIR CONDITIONED.
721 Caxton Bldg. MAin 1-8299 ______________________008)
MAUOGLASI
Stanovanje oddajo
Štirisobno stanovanje s kopalnico oddajo odraslim na Lock-year Ave. za $65 na mesec. Kličite 391-3895.	(108)
Hiša naprodaj
V	bližini 185 ceste se proda dobro ohranjena hiša 6 sob, kopalnica. Kličite 481-2214.
__________	(109)
Oddamo sobo
V	fari Marije Vnebovzete (Collinwood) se odda poštenemu moškemu velika spalna soba, parna kurjava, privaten vhod, 15220 Saranac zgoraj, št. 1. Tel. UL 1-3876.
Ženitbena ponudba
Iščem dekle za resno spoznanje za bodoče življenje, naj si bo Slovenko, Avstrijko ali Nemko. Imam stalno službo v bližini Toronta. Pišite pod šifro: “Družico išče” —. Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103.	(108)
Ženitbena ponudba
Slovenka srednjih let, dobro izobražena in imam novo zidano hišo z vsemi pritiklinami, se želim spoznati z dobrim katoliškim Slovencem od 50-58 let starega v svrhu ženitbe, po možnosti zaželjena slika. Pisati pod značko “Spomlad” na Ameriško Domovino.	(108)
V najem
Dve stanovanji po štiri sobe vsako stanovanje, samo odraslim. Na 1233 E. 71 St. Kličite Al Pestotnik po 5. uri 731-9431.
(109)
Prodam avto
Proda se specijalni 98 Olds-mobile avto, 14,000 milj. Kličite 432-1585.	—(108)
Hiša na prodaj
Prodam 5 let staro hišo “ranch style”, 6 sob v Euclidu med 185. in 200. cesto. Kličite 531-5616 po 4. uri.	(108)
Hiša naprodaj
Prodam radi bolezni moderno zidano hišo, 5 sob. kopalnica, dnevna soba, kuhinja, klet, peč na plin, garaža, vrt z drevjem, blizu cerkve in šole v okolici Collinwooda. Kličite 531-2896.
(108)
Hiša naprodaj
14620 Aspinwall, blizu cerkve Marije Vnebovzete, 2-družinska, 5-5, garaže, lot 50 x 130.
HRIBAR REALTY GL 1-2500
(107)
Kupim avto
Kupim malo rabljen avto. Ponudbe na naslov Joe Gojevic, 6414 Varian Ave.	—(108)
Naprodaj
Prodam Maytag pralni stroj, rabljen samo dvakrat, poceni. Kličite po 5. uri pop. HE 1-4769.
(107)
V najem
Odda se neopremljeno stanovanje 6 velikih sob, 2 spalnici, v drugem nadstropju stanovanjske hiše na 1083 E. 71 St. južno od St. Clair j a. Kličite 843-8033 po 6. uri.	(110)
V	fari Marije Vnebovzete
na prodaj dve dvodružinski hiši pri Holmes Ave. Ena je na 157 St., druga pa na 160 St.
LAURICH REALTY 481-1313	496 E. 20« St.
Naprodaj
Štiri stanovanjsko zidano poslopje v okoli sv. Vida, po pet sob vsako stanovanje, velik lot, štiri zidane garaže, plinski fur-nezi, predeljena klet, pomagam financirati. Kličite EX 1-6074.
(29,31,7 jun)
Pozor-Poslovni prostori v najem
V	popolnoma prenovljeni zgrabdi na vogalu E. 66 in St. Clair. Prostori primerni za pisarno, lokal ali ordinacijo. Notranjo razdelitev se uredi po dogovoru kliči 881-9243.
—(29,5 jun)
Stanovanjc se odda
Oddamo stanovanje 5 sob, popolnoma na novo dekorirano, plinska peč, garaža, starejšemu mirnemu paru na 6619 Bonna Ave. zgoraj. Kličite po 4. uri popoldne.	—(111)
Naprodaj
Lepe sadike, paradižnike, paprika in različne cvetlice. Na 28836 Chardon Rd.
,24,29,31 maj
== Karel Mauser:
VEČNA VEZ
Vesela je bila ponudbe. Zdaj šele je Frank videl, da se je Matt izkopal iz najhujšega.
Potlej je prišel prvi obiisk, ki je Matta spet za cel tedon pokopal. Ko je odhajal, je bil Frank ves iz sebe. Matt je bil bled, roke so se mu tresle, da niti za-preči ni mogel sam.
Frank mu ni upal reči besede. Ko je Matt stopil V poslopje, se se mu noge tako tresle, da je moral na stopnicah obstati. S silo je uravnaval misli, se mučil, da bi se zbral, da bi se umiril, toda ni zmogel.
Jane je sedela na stolu. Negibna kakor kip. Potlej je nenadoma vstala, nagnila glavo in rekla na glas:
— Nekdo joka. —
Stala je, kakor da posluša, potlej je sedla na p o s t e 1 j o in pričela posnemati zvonove, ki zvone mrličem.
— Bim, bim, bim. —
Matt je vekal in sestra ga je hotela poriniti na stran.
Tedaj se je Jane zasukala.
no.	-!»<1
— Kar morem in srnjem rada storim. Vsega ne smem. —
— Mislil sem, ko bi ji kupili punčko. Kakor otrok je zdaj, morda bi se igrala. —
— Ni mogel zadrževati solza. Pustil je, da so mu tekle.
— Sur, je bilo težko uradnici.
Položil je denar na mizo in se zahvalil. Potlej je odšel, še obstal na hodniku, preletel z očmi vsa vrata, stene, zamrežena okna in stopil proti izhodu.
Zunaj je bil lep in jasen dan.
Iskal je okno, za katerim je Jane. Ni ga našel. Preveč je bilo oken, vsa zaprta z močnimi železnimi križi.
Vzdignil je roko, poklical ženo po imenu, potlej pa potegnil z rokavom prek oči in pognal. Za ovinkom so okna zginila in voz je ropotal po trdi cesti.
Ustavil je za hišo. Slišal je visoki glas Franka in glasek Andreja.
— Ku-ku, Andrej. —
Andrejček je kobalil proti
Matt je videl njene oči. Čudno njemu.
kalne in gledale so čezenj nekam daleč.
— Nekdo joka, — je spet rekla. In kakor da zbira svoje blodne misli je strmela v Matta.
— Matt, — je rekla nenadoma.
Poklical jo je.
Zastrmela je vanj, naredila korak pa spet obstala in nagnila glavo.
— Nekdo joka. Bim, bim, bim.
Matt je bruhnil v krčevit jok in strežnica ga je odpeljala.
Ko se je umiril, je odšel v pisarno in uredil papirje. Uradnica je bila prijazna in Matt je č»til, da ima usmiljenje z njim.
— Misel imam, morda bi mi mogli ustreči, — je rekel plaš-
CHICAGO. ILL. * 9
BUSINESS OPPORTUNITY
CHICKEN UNLIMITED In Chicago. Established business for quick sale by owner. Call between
9 a.m. — Noon. For further information 754-8302.
(107)
BAKERY
Northwest suburb. Very good opportunity.
Call
259-8617
___________________________007)
GROCERY AND MEAT MARKET In same family 80 years. Near Loop. 8-9 p.m.
RE 4-4943
(107)
— Bumf, — se je zasmejal Frank. Potlej je letel in ga vzdignil.
— Zdaj pa ti loviš. — Andrejček je dal rokice čez oči:
— Ku-ku.
Frank je letel s svojo trdo nogo in se skril za drevo.
— Ku-ku, Andrejček. —
Otiroče je opletalo za njim in se spotikavalo ter glasno smejalo.
— Tic, tic. —
Frank je počakal, da ga je Andrej prejel za hlače.
— Alament, si uren. —
In je spet letel in opletal z nogo. Za njim vriskajoči otrok. Matt je šel proti njima. Ko ga je Frank zagledal, je obstal kakor ukopan.
— Kako? —
Zmignil je z rameni.
— Te je spoznala? —
— Poklicala me je. Ce me je spoznala, ne vem. Morda za trenutek. —
— Hm, je rekel v zadregi Frank. — Midva z Andrejčkom sva se pa šla skrivalca, — se je nasmeh — nil.
Otroče je prikobalilo do Matta, ki mu je ponudil roko. Ni je hotel.
FISH & TACKLE BAIT SHOP Restaurant & gas station. Living quarters on premises. Sale due to illness. Good going business on U.S. 12. 2% miles North of Wauconda. 526-8056
(108)
RESTAURANT
Owner must sell because of illness. Make offer, $15,000. 109 E. Main St., St. Charles, 111.
837-7230
(110)
ICE CREAM — BY OWNER Mr. Softee Truck — 1962 Rebuilt. Fresh Paint. — $5800.
Call 448-8669
(108)
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE
Live in. 5 day week. Care of 3 children. Lite housework—cooking. Room, board — $20 week.
739-7910 after 7 p.m.
(107)
BABYSITTER FOR 3 Live in. $30 week. References required. North side.
248-7967
(107)
SMALL SNACK SHOP Ideal for retired couple. Good business. $1,900. 1211 North Paulina. 276-4289
______________________________(111)
TAVERN
For sale by owner. The House of O'Sullivan. 3325 W. Irving Park. Going business. Average $1,000 per week.
AV 2-1787 or IN 3-9560
(109)
COOK — HOUSEKEEPER 50-60 years. Live in. Private quarters. 5 day week. Northwest suburb. $85 plus travel expenses per week. References.	DU 1-2107
(107)
REAL ESTATE FOR SALE
FOR SALE BY OWNER Georgian home on Brown’s lake. 5 houses North of Brown’s Lake Resort. 3 bdrms., Vh. baths, 1% car garage. Cyclone fence. Used ali year round. RO 4-9045 or RO 4-8799
(108)
PARK RIDGE BY OWNER Custom built ranch in S.W. wooded section. Excellent condition. Very close to Main South High School. Priced upper 30’s. By appointment. 825-3930 or 631-5450
(108)
— Tic! —
Frank se je vrgel v travo in Andrejček mu je zlezel za vrat. —Hi! —
— Stric je konj, stric je konj,
—	je vpih Frank.
Otrok je ploskal in se smejal. Tedaj se je Matt prvič nasmehnil. Frank je ujel njegov nasmeh in ko je Matt odšel po voz, je Frank pomežiknil Andreju.
— Fant, bo bo! —
Potlej je vrgel otroka po tleh, se postavil na vse štiri in vpil.
— Hi, hi! —
In otrok je ponavljal za njim: — Hi, hi!
Matt je še od vrat gledal za njima. Lezla sta in kobalila, rezgetala in lajala, Frank je oponašal muco in gosko, puto in petelina, Andrejček pa krilil z rokami in se smejal na vsa usta.
In Mattu se je zdelo, da je rekla Jane skoz zamreženo okno:
— Matt, od Franka se uči. Moja naj lepša leto so v otroku.
In se je spet nasmehnil, čeprav je čutil solzo, ki je pritavala do ust.
•<: * *
Zvečer sta prišla Steve in Dorothy z Barbaro. Matt je pustil, da sta se otroka preganjala s staro Kristino po kuhinji. Sami so odšli v sobo.
Povedal je, kar je videl in zvedel. Dorothy se ni zganila. Steve je samo globoko vzdihnil. — In misliš, da te ni spoznala?
—	je rekla čez čas Dorothy.
— Mislim, da ne, — je dihnil Matt. — Poklicala me je kakor včasih, toda bilo je samo ime. Za tem imenom ni čutila ničesar več. —
— Kaj so rekli zdravniki? — je vprašal Steve.
— Govoril sem z njimi, rekli so mi neko ime in čutil sem, da bi mi radi na lep način povedali, da ni več pomoči. —
Frank se je presedal in bobnal s prsti po mizi. Tako bi rad odrinil ves ta pogovor. Prvi je čutil Steve, da je nocoj za Matta dovolj. Vzdignil se je. Matt mu ni branil. Za njim se je vzdignila Dorothy. Matt jo je ošinil s praznim pogledom.
— Lahko noč, Matt, — je rekla tiho in odšla v kuhinjo. Sklep-nila so vrata, koj nato je stara Kristina odnesla Andrejčka v posteljo.
Frank in Matt sta ostala sama. — Tako je, Frank, vidiš, — je pretrgal tišino Matt.
— Vidim, — je bil Frank nejevoljen. — Toda poglej, Matt, če bo šlo kar naprej tako, Andrej bo komaj vedel, da ima očeta. Nobene stvari več ne vidiš. Ko sem prišel v Ameriko, sem spravil za seboj Nosetovega iz Strug. Ti rečem, fant tak kakor podna vrata. Tedaj sem delal v Johns-townu. Fant se je gnal kakor ura, jaz pil, on vsak ficek prihranil, oženil se je, imel tri otroke, take kakor namalane. Sem si mislil, nebesa ima. No in potlej. Sanavagan, ob tisti nesreči, ko je pokopalo tudi Drob ničevega s Ceste, je končal. Ostala je žena, trije otroci. Pa ti povem, če si hud ali ne, vse je tista ženska sama spravila pokonci. Jaz sem se nekaj časa slinil okrog nje pa je prav, da me ni vzela. Nikoli prida nisem bil in tudi ne rečem, da sem, vidim pa dobro, kdo je možak in kdo ni in kaj vse zmore človek, ki ima voljo. —
Matt se mu je nasmehnil.
— Takole, vidiš, saj vem. Rada sta se imela in težko ti je. Toda zapomni si, da ona ne trpi več. Zdaj ima svoje sanje, svoj svet in, čeprav imam figo vere, to pa vem in župnik doma so vedno rekli, da bo na drugem svetu drugače. Tam boš tako našel kakor je bila takrat na ohceti. —
Smehljal se je, pa je vekal. Solze so mu tekle po licih, ko je vsako besedo pribil ob mizo.
Tedaj je Matt vstal, se mu naslonil na ramo in zahlipal:
— Frank, midva bova Vedno J skupaj. Za strica boš Andreju.—
Frank ga je trepljal po hrbtu: — Zlaj pojdi spat, Matt. In premisli, kar sem ti rekel. Dobro ti hočem. In Andrej tudi. Fant je komaj pričel živeti. — Ko je Frank lezel v posteljo, je godel kar naprej:
— Pridigujem Mattu pa sam vekam. —
Potlej je zamahnil z roko:
— Kdo ne bi vekal? Poznal sem jo komaj, pa je ne bom pozabil. Kako naj jo Matt? — Potegnil je odejo do vratu in vzdihnil po svoji navadi:
— Eh, križ je križ. —
Zaprl je oči, toda zaspati ni mogel.
Preprosti razgovor s Frankom in njegova velika ljubezen do otroka sta Matta vendar globoko pretresla. Čutil je, da ima v Franku dobro dušo. Tudi s staro Kristino je bil zadovoljen. Otrok
se je bil navezal nanjo in kar odlegla je za staro mamo. Imela ga je rada, Mattu se je zdelo, da ga kar preveč razvaja. Dom in delo sta prihajala v ravnotežje.
Jesen se je začuda hitro prevesila v zimo. Pota so bila nastlana z listjem, ki je primrznilo k tlom in koruzna polja so po cele dni šumela v vetru, ki je z vso silo vlekel čez jezero.
(Dalje prihodnjič)
Velik kup bi ga bilo
Vojna mornarica ZDA porabi letno povprečno 18 milijonov funtov surovega masla.
SAVA vabi na SEN KRESNE NOČI 15. junija 1968. Ne pozabite na vstopnico!
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
Za vsakovrstna tiskarska dela
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice.
*
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE
•WTip
LETEČE OČI IN UŠESA — Ameriška kontinetalna obramba ima posebna letala EC-121, katerih vsako ja opremljeno z najnovejšimi elektronskimi napravami, ki “vidijo” že zelo na daleč vsakega morebitnega sovražnika, ki bi se bližal našemu kontinentu. Slika kaže ta letala na enem njihovih oporišč v ZDA.
LASTNA PODOBA. — Umetnik Elis Jtdiana izrezuje svojo lastno glavo iz bloka koralnega kamna. Juliana živi v Curacao na nizozemskih Antiljih.
GOBE ALI VODNO CVETJE? — Ne prvo ne drugo. Slika kaže reliefni načrt za počitniško naselje, ki bi ga rad nek švicarski arhitekt postavil pri Altwisu v kantonu Luzerne.