Leto XVII., št. 10 upravuistvo; l^ubljana, Knatljeva ulica a. releton st ai22, 8123, Inseratnl oddelek; LJubljana, Selen-burgova ul a. — Xet 3492, 2492, eodruinlca Maribor: Gosposka ulica St. LL — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. Z. — releton št. L9U Računi pn pošt. ček. zavodih: Lijub-3124, 3125, 31266. ijana St. 11.842, Praga Cislo 78.180, W1en St 105.241. Ljnb^ana, torek U. januarja 193» Cena 1 Din Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica &. Telefon 8122, 8128, 8124, 8125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Avstrijski obisk v Pragi V četrtek bo prišel avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg v češkoslovaško prestolnico. Njegov obisk na zunaj nima službenega značaja. Kancelar bo predaval v Pragi kot gost češkoslovaško-avstrijske trgovinske zbornice o gospodarski obnovi Podunavja. Seveda pa ne more nihče verjeti, da bi vodilni državnik Avstrije šel v Prago res samo predavat. Tega prav za prav tudi službeni krogi ne trde. S češke strani doslej ni bilo še nobene oficielne ali vsaj oficioz-ne izjave o namenu avstrijskega obiska. Na Dunaju pa zatrjujejo, da bo kancelar sicer porabil praško bivanje tudi za to, da bo stopil v stike z nekaterimi češkimi državniki, vendar pa bo baje šlo samo za razgovore gospodarskega zna-čaja.Avstrijski krogi opozarjajo pri tej priliki, da je trgovinska bilanca med obema sosednima državama za Avstrijo močno pasivna, ker severna soseda v Avstrijo mnogo več prodaja, kakor pa od nje kupuje. Verjetno je, da bo dr. Schuschnigg >v Pragi res razpravljal o tej nepovoljni bilanci in skušal doseči njeno popravilo. Manj verjetno pa je, da bi bil to glavni adi cetio edini cilj njegovega potovanja. Mednarodni položaj je danes tudi za Avstrijo tak, da se zdi skoro nemogoče, da bi v Pragi ne govorili o njem, posebno še, ker imata obe sosedni državi celo vrsto skupnih interesov. Da bo politična plat igrala veliko vlogo, je razvidno že iz tega, da je napovedan Schuschniggov sestanek s prezidentom republike dir. Be-nešem in ministrskim predsednikom dr. Hodžo, ki je obenem zunanji minister. Tudi odgoditev že za poprej napovedanega obiska zaradi odsotnosti dir. Hodže kaže na politični pomen bližajočih se praških razgovorov. Mednarodni položaj Avstrije je že od nekdaj tak, da je silil na sodelovanje in zbližan je s Češkoslovaško, samo da avstrijski politki in državniki tega niso hoteli uvideti, odnosno če so uvideli, iz svojega spoznanja niso hoteli izvajati konsekvenc. V zadnjih mesecih pa se je potreba po preorientaciji avstrijske po-li-Like pokazala še v mnogo bolj jasni luči. Znameniti rimski protokol, s katerim se je Avstroja v političnem in gospodarskem pogledu postavila pod zaščito Italije, je precej izgubil na svoji vrednosti, odkar se je Italija zapletla v abesinsko vojno. Tudi gospodarska stran zveze med Dunajem in Rimom se ni obnesfla tako, kakor so bili v Avstriji pričakovali. Niti potem ko so stopile v veljavo sank-cije in je Avstrija z Madžarsko ostala skoro edini liferant za Italijo, ji to m prineslo pričakovanih koristi, ker Italija ne more plačevati bflaga, ki ga ne potrebuje neobhodno za vojne operacije. Zato med Avstrijo in Italijo skoro ni nič več prometa, kakor med Italijo m sankcijskimi državami, vje.siz qvenj—11 rdgov rdgov c o caway To zmanjšanje vrednosti zveze z Italijo je za Avstrijo tem bolj usodno, ker se njena pozicija napram severni v tem času ni izboljšala. Prestali so sicer nekdanji večni incidenti z Nemčijo, kljub temu pa ni prenehala napetost med obema državama. V Berllimi ves čas. odikar razburja Evropo abesinska zadeva, vztrajno molče, tako da ne more nihče soditi, kaj prav za prav nameravajo. Težko pa je verjeti, da bi bili opustili svoje načrte glede Avstrije in da ne bi jih poskušali izvesti, ako bi se nudila ugodna prilika. Zato ni prav nič čudno, ce se v Avstriji pojavlja želja, da bi se zavarovali še na drug način, kakor samo z zvezo z Italijo. Najenostavnejša rešitev, ki se nudi pri iskanju novih poti, je naslonitev na Malo antanto in osvojitev njenega načela gospodarskega in političnega sodelovanja podunavskih držav. Ni prvič, da se pojavlja ta misel tudi v Avstriji, a doslej je ostala vedno le misel, ki je nihče ni resno poskušal izvesti. Sedaj kažejo razna znamenja, da se z njo resno ba-■vijo tudi odgovorni politični voditelji. Da se prvi poskusi vrše preko Prage je razumljivo, kajti med obema državama je največ skupnih ali vsaj paralelnih interesov in najmanj političnih trenj. Zlasti kar se tiče nemške nevarnosti sta si gledanji Prage in Dunaja precej enaki. Glavna ovira je bila tudi v odnošajih med Češkoslovaško in Avstrijo ista, kakor v odnošajih med Avstrijo in drugimi nasledstvenimi državami: stremljenje po restavraciji Habsburž-inov in v zvezi z njim revizionistični načrti, ki jih sicer v Avstriji niso tako javno poudarjali, kakor v sosedni Madžarski, ki pa so vkljub temu obstojali. Ako se v Avstriji odrečejo tem načrtom, potem pač ni nobene ovire več za iskreno in uspešno sodelovanje avstrijske republike z Malo antanto. Brez dvoma bi bila taka politika tudi najboljša garancija za samostojnost in resnično neodvisnost Avstrije. Važno vlogo pri iskanju novih političnih poti igra za Avstrijo tudi njena zveza z Madžarsko. Zato je zanimivo, da bo skoro istočasno s kancelarjevim odhodom v Prago odpotovali avstrijski zunanji minister Berger Waldeneg v Budim- PRIHODNJI TEDEN OBETA ODLOČITVE V ponedeljek se sestanejo v Ženevi svet in oba abesinska odbora Društva narodov Obnovljeni in ojačeni poskusi za dosego miru — Tudi v Rimu popuščajo Ženeva, 13. januarja, d. Razširjene so vesti, da se bosta istočasno s svetom Društva narodov 20. t. m. sestala tudi odbora trinajstih in osemnajstih. Sklicanje teh dveh odborov ne pomeni samo, da bo postavljeno abesinsko vprašanje povsem v ospredje razprav sveta Društva narodov, temveč tudi, da namerava Društvo narodov izzvati odločitev istočasno na dveh straneh, s spravnim postopanjem odbora trinajstih in z možnostjo poostritve sankcij po odboru osemnajstih. Vsekakor bo 20. januar odločilnega pomena za celotno abesinsko vprašanje, pa tudi za nadaljnji razvoj politike Društva narodov. Na podlagi poročil pariškega »Tempsa« iz Rima so v Ženevi že nekaj dni razširjene vesti, da je Mussolini mnogo bolj pripravljen za mirno rešitev spora • Abesinijo kakor prej. Trdilo se je, da namerava Belgija obnoviti Lava/lov in Hoare-ov spravni poizkus v drugi obliki in da podpira ta načrt pri Društvu narodov tudi Vatikan. Res je, da je belgijski delegat pri Društvu narodov prof. Bourquin izdelal mirovni predlog in sicer še pred Lavalovim načrtom, zaradi česar je povsem mogoče, da hočejo zopet oživiti ta predlog, ki predlaga v glavnem, naj se odpošlje v Abesinijo posebna preiskovalna komisija. Kar se tiče posredovanja Vatikana, je dejstvo, da je bermsiki škof v zadnjih dneh dvakrat obiskal generalnega tajnika DN Avenola. Sicer označujejo njegova obiska le kot uljudnostno dejanje, vsekakor pa je več ko verjetno, da je prišlo pri teh obiskih do razgovora o sporednih stremljenjih Društva narodov in Vatikana po končanju vojske. Sklicanje odlbora trinajstih vsekakor kaže, da se pričakujejo mirovni predlogi. Predsednik odbora osemnajstih Vas-concelios, ki je bil na oddihu v Lizboni, se je v soboto vrnil v Ženevo. Trdijo, da nameravajo s pomočjo odbora osemnajstih, ld more takoj poostriti sankcije in izdati prepoved petroleja v Italijo, izvršiti pritisk na Mussolinija, da bi pristal na sprejemljive mirovne predloge odbora trinajstih, čegar posredovanje naj bi bilo pripravljeno za vsak primer, ako bi. se položaj tako poostril, da bi hotela Italija izstopiti iz Društva narodov. Francosko-angleško zbližanje v zadnjih dneh pomeni novo ojiačenje Društva narodov ter Lavalovo popustitev v zunanjem političnem pogledu. To zbližanje bo vsekakor dalo svoje obeležje tudi ženevskim razpravam, ki se bodo pričele 20. januarja. Važnega pomena je tudi napoved, da bo Rumunija predložila odboru osemnajstih seznam svojih izgub, ki jih je utrpela zaradi sankcij. To pomeni oživlje-nje čl. 5. sankcijskega dogovora, ki določa medsebojno podporo sankcijskih držav. Če bo prodrl romunski predlog, bo pomenil sestanek odbora osemnajstih znatno gospodarsko reorganizacijo na vsem evropskem ozemlju, zlasti pa na Balkanu in v srednji Evropi. Italija postaja pomirljivejša Pariz, 13. januarja. w Ministrski predsednik Lava/l je dopoldne 6prejel italijanskega poslaniku Cerruttija, ki se je te dni vrnil s kratkega odmora v Rimu. V Političnih krogih pripisujejo temu razgovoru velik pomen, ker je imel Cerrutt: v Rimu važne razgovore z Mussolinijem ln državnim podtajnikom Suvichem. V pan--ZM prevladuje vtis, da bi bila sedaj italijanska vlada pripravljena za večjo poinir-ljrlvost in da vsaj ne bo ugovarjala. Ce bi se odposlal preiskovalni odbor Društva narodov v Abesinijo. Pri vsetn tem se v Parizu še vedno zavedajo težav, ki jih bo treba na tej poti odstraniti1. Angleška poslanica Italiji London, 13. januarja, o. Angleška poslanik sir Eric Drummond se bo v kraitkem vrnil v Rim. Tukajšnji politični krogi so mnenja, da bo predložil Mussolinijn važno poslanico angleške vlade, spričo katere se more pričakovati popuščanje napetosti, zlasti če bo hotela Italija dati pobudo za obnovo miru. Ta korak je po sodbi političnih krogov v zvezi z akcijo belgijskega kralja in Vatikana ter se veruje, da bo na redno zasedanje sveta Društva narodov, ki se prične v ponedeljek, prišel tudi baron Aloisi. Vsekakor se mednarodne politične razmere že take, da bi bila likvidacija vzhodno-afriškega spora od vsakogar zelo zaželjena. Vprašanje mandata nad Abesinijo London, 13. januarja. AA. Reuterjev urad poroča iz ženeve: Tu še ničesar ne vedo o predlogih, ki jih je baje predlagala Belgija o nekaki komisiji, ki naj se pošlje v Abesinijo, da prouči vprašanje mandata DN nad Abesinijo. V tukajšnjih krogih naglašajo, da Mussolini, če ne bi tega predloga kratkomalo odbil ne bi bil za- dovoljen z mandatom DN, ki ne bi dal Italiji popolne kontrole. Razen tega je popolnoma jasno, da niti abesinski cesar niti države članice DN ne bi pristale na takšno ureditev, če bi sploh prišlo do kakšnega mandata DN nad Abesinijo, bi moral ta mandat temeljiti na dveh temeljnih točkah: 1) popolni anakostavno-sti vseh mandatarskih držav ob izključitvi vseh posebnih koristi za katerokoli državo, vštevši Italijo 2) umiku italijanskih čet z abasmskih tal. Anglija ne bo več zahtevala petrolejskih sankcij? Pariz, 13. januarja, o. »Matin« objavlja vest iz Londona, da se je večina angleških ministrov z ministrskim predsednikom Bal-dwinom na čelu postavila proti petrolejskim sankcijam, ki bi nedvomno izzvale konflikt na Sredozemskem morju. To njihovo stališče bo prišlo do izraza že na prihodnji saji angleške vlade, ki bo pojutrišnjem. Baje je tudi Eden že uvidel, da bi izzvale petrolej-ske sankcije izredno hude posledice in je že mnogo popustil od svojaga dosedanjega intransigentnega stališča. Tudi »Figaro« poroča, da namerava Eden pristati na diplomatsko akcijo za čim prejšnji sporazum z Italijo. V London so prispele vesti, po katerih so v Italiji že nastopile hude težave zaradi gospodarskih sankcij. V bližnjem času se more računati, da bo Italija prisiljena izpremaniti svojo politiko. Deževje še vedno ovira vojevanje v Abesiniji Abesinci napadajo slabše utrjene italijanske postojanke Poročila o bojih si nasprotujejo pešto. Gotovo bo glavni predmet razgo-vodov v Budimpešti ravno kancelarjev obisk v Pragi. Da bi ta dva obiska, praški in budim-peštanski, mogla prinesti že preorienta-cijo v podunavski politiki, je malo verjetno. A važna sta že kot poskusa Addis Abeba, 13. januarja, d. Deževje, ki je že pred dnevi po vsej Abesniji nastopilo in M v sedanjem letnem času ni običajno, je bilo ponekod tako močno, kakor da bi se bili utrgali oblaki. Vojaška operacije so zaradi tega skoraj docela onemogočene. Cesta, ki vodi iz Desija v Addis Abebo, je postala neprehodna. Pravi položaj na frontah še vedno ni jasen. Ker so zaradi deževja vse zveze prekinjene, niso prispela v prestolnico že dva dni nikake vesti niti s severnega niti z južnega bojišča, ugotovljeno pa je toliko, da so vse vesti o ponovnem zavzetju Makalo preuranjene. Kakor zatrjujejo v tukajšnjih vojaških krogih, to tudi ni cilj abesinske ofanzive, marveč nameravajo Abesinci s svojimi operacijami odrezati Makalo od zaledja in jo tako prisiliti k prostovoljni kapitulaciji, ne da bi pri zavzetju doprinašali kakršnekoli žrtve. V tej smeri se vrše sedaj vse abesinske operacije. Abesinci zadnje dni v manjših oddelkih napadajo one odseke italijanske fronte, ki so bili doslej brez vačje važnosti in so zaradi tega tudi najslabše utrjeni in ki jih zdaj Italijani ne morejo več utrditi, ker je prekinjen ves dovoz materiala iz zaledja. Od petka dalje se zaradi tega vrše stalno manjša in večje bitke, v katerih pa so Abesinci skoro vselej zmagoviti. Havasov posebni dopisnik poroča, da se trdovratno vzdržujejo glasovi, po katerih se italijanska čete v Makali in okolici nahajajo v težavnem položaju. Poudarjajo tudi to, da italijanski komunikeji razglašajo, da so italijanske čete imele južno od Makale ob reki Gabat boje z Abesinci. Trdijo, da se na tigrejskem bojišču pripravlja velika abesinska ofenziva. Toliko je gotovo, da so na severno fronto poslali mnogo municije in živeža. Mislijo, da bo sadanje deževje kmalu prenehalo, ker je samo krajevnega značaja. Najbolj dežuje v pokrajini Masuahi. Vreme ovira Italijane Asmara, 13. januarja. w V zadnjih dnevih so bile tukaj in nad ravnino v Eritreji hude nevihte. Zaradi velikih naliv0v so ob reki Takale močno narasli gorskv potoki, ki so zadnjega bili brez vode. Trenutno »e je začela doba takozvanega malega deževja, ki traja približno mesec dni. Do aprila bo ipotem lepo, nato pa se bo začelo hudo in dolgotrajno deževje. Pariz, 13. januarja, o. Meteorološka vest o slabem vremenu v Abesiniji, ki jo je izdal glavni stan italijanske vojske, se mnogo komentira v tukajšnjih političnih krogih. Iz te vesti sledi po njihovem mnenju, da računa Italija že z gotovostjo, da v bližnjem času ne bo prišlo do večjih strateških operacij. Italijanski vladi je to tem bolj prav, ker se med tem pričenjajo nova mirovna pogajanja, pa tudi po zaključku tako z varne matle deževne dobe bo preostalo le še mak> časa za vojevanje, ker bo kmalu nato sledila velika deževna doba. Včeraj je poteklo 100 dni, odkar se je pričela italijansiko-abesirnska vojna in Italijani ne bodo imeli odslej niti polovico tega časa na razpolago za nova vojaška podjetja proti Abesi-ncem. Addis Abeba se pripravlja na zračni napad Addfo Abeba, 13. januarja, o. Abesinska vlada je danes po nalogu cesarja izdala proglas na prebivalstvo prestolnice* v katerem daje navodila za obrambo proti italijanskim letalskim napadom. Proglas navaja, da je treba računati s tem, da bodo Italijani izkoristili velike verske praznike, ob katerih se običajno zberejo v prestolnici velike množice naroda, ter da bodo v tem času od 20. do 22. t. m. izvršili velik letalski napad. V proglasu naroča vlada vsem hišnim posestnikom v Addis Abebi, naj takoj z grade za vse stanovalce svojih hiš primerna in dobro zavarovana zavetišča, v katera morajo sprejeti tudi enako število tujcev, ki se bodo zbrali za praznike v prestolnici. Tudi vlada sama bo dala zgraditi več velikih zavetišč proti letalskim napadom. Sestavili so poseben odbor, ki poučuje prebivalstvo, kako je treba graditi zavetišča. Kako so Abesinci zaplenili 10 tankoT Addis Abeba, 13. januarja. AA. Havasov dopisnik iz Desija priobčuje podrobnosti o bitki, do katere je prišlo 15. decembra v pokrajini širi in ki je bila zelo pomembna za nadaljnje prodiranje abesinskih čet. Te podrobnosti kažejo^ da so italijanskim četam njihovi lastni tanki najbolj škodovali. Po izpovedbah ujetnikov se je abesinskim vojakom po- srečilo samo delno, da so z velikimi skalami zadelali izhod iz soteske, kamor ao zvabili Italijane z 10 tanki. Videč, da so zašli v past^ so se Italijani hoteli umakniti, toda v enem izmed tankov, ki je tvoril zadnjo stražo čete ob vhodu v sotesko, je nastala pokvara, tako da je zadelal izhod in popolnoma onemogočil rešitev iz soteske. Neki drugi tank se je vnel. Abesinski vojaki so bili v zelo ugodnem položaju in so s puškami del Italijanov pobili, napadajoč jih z boka, nato pa naskočili nanje. Od 1.500 Italijanov se jih je rešilo samo okodi 100. Abesinci so zaplenili 10 tankov. Nesreča italijanskega letala Asmara, 13. o. Na letališču pri Masam se je ponesrečil velik italijanski borm-barder. po izvršenem popravilu eo se dvignili trije oficirji s podnaredmikam v zrak, da preizkusijo letalo. Iz nepojasnjenega vzroka je letalo iz višine par sto metrov nenadoma padlo na zesmijo ki se popolnoma razbilo. Vsi štirje člani posadke so se tibili. Isto letalo je sodelovalo v bojLh, pri katerih je padel prvi italijanski letalec. Takrat je bito letalo močno poškodovano m so ga morali poslati v popravilo, vsi štirje člani posadke pa so bili odtokov ani. Ras Desta dobi še 20.000 mož London, 13. januarja, o. »Daily Telegraph« poroča, da je ras Desta zahteval ojačanja. Cesar je zaradi tega odredil novo delno mobilizacijo in ukazal, naj pošljejo rasu Dasti na pomoč 200.0<" mož. Abesinski protest Addis Abeba, 13. januarja. AA. Abesinska vlada protestira proti trditvam italijanske vlade, da. Abesinci zlorabljajo Rdeči križ. Dr. Faraon, član mednarodnega. Rdečega križa je izjavil, da se je osebno prepričal, da so italijanske trditve netočn« in da je rdeči križ razobešen v Abesiniji res samo tam, kamor spada. Odhod angleških ladij iz Gibraltarja London. 13. januarja. w. Angleške vojne ladje >Hood«, »Neptune« in >Orion< so m Gibraltarja odplule v Anglijo, kjer bc moštvo odšlo na kratke dopuste. Splošna mobilizacija v Eritreji in Asmara, 13. januarja o. Vrhovno poveljstvo italijanskih čet v vzhodni Afriki je danes v vsej Eritreji izdalo proglas, s katerim poziva pod orožje vse moške prebivalce te italijanske kolonije, k-' so sposobni za vojaško službo. Proglas naglasa, da se morajo v teku 12 ur javiti pri najbližjem italijanskem poveljstvu vsi moški, stari nad 15 let. Vojaška poveljstva so dobila navodila, da uvrste vse mobiliziran ce, ki so sposobni za frontno službo, v askarske oddelke, manj sposobne pa v delavske kolonije, da zamenjajo starejše domačine, ki bodo uvrščeni v frontno službo. Ta ukrep je bil izdan, ker hoče maršal Badoglio za vsako ceno ustaviti nadaljnje prodiranje abesinskih čet na severu. Ker so askarski oddelki, ki so se doslej borili v prvi črti, zelo zdecimirani, na ojačenja iz Italije pa ni mogoče več čakati, je vrhovno italijansko poveljstvo poseglo po tem ukre- pu, ki je izzval med domačini v Eritreji silno razburjenje. Mobilizacijski proglas obvešča med drugim domačine, da bo vsakdo, ki bi se ne odzval temu pozivu, proglašen za vojnega begunca in postavljen pred preki sod. Enako mobilizacijo namerava maršal Badoglio odrediti tudi v Somaliji, da okrepi čete generala Grazianija, ki jih vedno bolj pritiskajo Abesinci, zllasti v odseku okrog Dola, kjer se vrše zadnje dni večje bitke. Italijansko vojno poročilo Rim, 13. januarja. AA. Ministrstvo za propagando je objavilo naslednji knnmike št 95: Letalstvo je vršilo izvidne polete v Dann-kilu in sicer v pokrajini Terui. Na ostalih tojiščih ni bilo pomembnejših dogodkov, le na e^+rpiski fronti so delovale naše patrulje. Grozeč konflikt na Daljnem vzhodu Moskva, 13. januarja, o. Na zasedanju vsesovjetskega centralnega izvršnega odbora je govoril med drugima tudi vodje vzhod-no-sibinske vojske, ki je izjavil: Če nas Japonci napadejo, jim že danes povemo, da jim bomo kopeli grobove na njihovih lastnih tleh. Proračun za narodno obrambo je znašal leta 1935. 6 milijard rubljev, a se je ta znesek dejansko med letom povečal na 8 milijard. Stroška za vojsko v letu 1936 bodo dosegli najmanj 14 milijard rubljev. Peking, 13. januarja, o. Japonci pošiljajo preko Mandžurije in severne Kitajske vedno večje transporte čet in vojnega ina-terijaiLa na mamdžursko in mongolsko mejo, koder napetost med Japonsko in Sovjetsko Rusijo vedmo boU narašča. Obmejni inoidentf. se vsak dan množe. Dve hudi eksploziji na Japonskem Tokio, 13. januarja. w. V bKžinl mesta Fujui je v nekem vlaku eksplodirala zaloga bencina, prj čemer So štiri osebe zgorele, 20 pa 5'h je bilo huido ranjenih. Domnevajo, da &o brneli bencin « seboj potniki med prtljago ln so bili Zato tudi vsi aretirani Na otoku Kiuf»'u so zlete^ v zrak ter poslopja neke smodinišnVce. Do s»daj so izkopali izpod ruševin 16 mrtvih. Snežni zameti v Nemčiji Berlin, 13. januarja b. V Stuttgartu so snežni zameti povzročili mnogo škode in prometnih ovir. Dočim je na Bavarskem snežilo, je na Wtirttemberškem tako deževalo in se razen tega tudi tajal sneg, da so mnoge reke prestopile bregove, V Sigmariugenu je vsa dolina Dunava pod vodo. Tudi pri Ulgu je Dunav prestopil bregove. Bodensko jezero je v zadnjih dveh dne naraslo za 17 cm, kar pomeni da se je povečalo za sto milijonov kubičnih metrov vode. Praški novinar Izgnan iz Berlina Praga, 13. januarja, b. Dopisnik >Prager Tagblatta« je izgnan iz Namčije, ki jo mora zapustiti v 10 dneh. Utemeljitev berlinskega policijskega predsednika navaja kot razlog za ta ukrep razširjanje neresničnih vesti o notranje-političnih razmerah v Nemčiji. Te vesti bi utegnile škodovati življenjsko važnim intaresom Nemčije, obenem pa zastrupljajo mednarodno atmosfero. Ostavka grškega prosvetnega ministra Atene, 13. januarja. AA. Atenska agencija Poroča: Prosvetni minister prof Rano« je odstopil, ker se ne strinja z vladnim programom o prosvetni poKtiki, Ostavka je sprejeta »JUTRO« št. 10 2 Torek, 1H L 1936. Avstrija išče novih poti | Beležke Kancelar Schuschnigg bo v četrtek posetil Prago ter se sestal z BeneSesn In Hodžo Praga, 13. januarja, d. O potovanju dr. Schusohnigga v Prago, ki mu politični krogi pripisujejo velik pomen, je objavila »Bahemia« daljši članek, v katerem pravi med drugim: Potovanje avstrijskega zveznega kancelar j a v Prago je sicer zasebnega značaja, toda kljub temu bo porabil kancelar to priliko tudi za razgovore z merodajnimi češkoslovaškimi državniki. Predvsem ga bo sprejel predsednik republike dr. Edvard Beneš. sestal se bo pa tudi z ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom dr. Hodžo. List poudarja, da je bil napovedani obisk avstrijskega zveznega kancelarja že predmet mnogih komentarjev. Mestoma pa so mu pripisovali napačen pomen. Poset avstrijskega kancelarja ima predvsem gospodarsko-politični značaj. V prvi vrsti gre za ustvaritev zdravega sodelovanja med srednje-evropskimi državami. Pričakovati je, da bodo razgovori uspeli predvsem v tem, da se realizirajo intelektualne in gospodarske pravice sosedstva. Dr. Schiuschniggova pot v Prago bo v tem smislu pomen i'a etapo v nujni novi konsolidaciji Srednie Evrope. £zUTcg.ua,og5ja Geniat rdtg ltotal teti a m i Glede na napovedani obisk avstrijskega zveznega kancelarja je dal praski prima-tor dr. Baxa poročevalcu dunajske »Sonn- und Montags-Zeitung« izjavo, v kateri pravi med drugim: Obisk avstrijskega zveznega kancelarja bo v glavnem mestu Češkoslovaške republike sprejet s simpatijami in zadovoljstvom. Saj bo po posetu kancelarja dr. Seipla prvič, da šef avstrijske vlade stopi na praška tla. Kot župan glavnega mesta izrekam zveznemu kancelarju dr. Schuschniggu prisrčno dobrodošlico in izražam ob tej priliki nado. da se bodo z njegovim posetom prijateljski odmošaji, ki vežejo Avstrijo in Češkoslovaško, še bolj poglobili. Čustva povezanosti in vzajemnega razumevanja obeh narodov bodo našla v prisotnosti kancelarja med nami gotovo novo oporo, kar je toliko večjega pomena, ker vežejo o>be državi tudi važni gospodam ski interesi. Moja iskrena želja je, da bi napravila Praga na avstrijskega zveznega kancelarja najboljši vtis. Madžarski trgovinski minister v Berlinu Rim. 13. januarja- AA. Agencija Štefani poroča iz Berlina: Madžarski trgovinski in promet, minister Winkler Je prispel v B©rlin. Drevi bQ ime več razgovorov v nemškem zunanjem ministrstvu, jutri se t>o pa sestal s predsednikom nemške Reiehshanke in z državnim konulsarjem kmetijstvo Kratek obisk rumunskega kralja v Beogradu Beograd, 13. januarja, d. Včeraj ob 9. dopoldne je prispel v Beograd v spremstvu svoje suite Nj. Vel. romunski kralj Karal z Nj. Vis. prestolonaslednikom Mihaelom ter se je čez dan udeležil lova, ki gs je priredila visokim gostom na čast Nj. Vel. kraljica Marija v Petravčicu. Lova so se udeležili Nj. Vel. J-radj Karal, Nj. Vis. prestolonaslednik Mihael, Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. Vis. knez namestnik Pavle, grof Tering, predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič in ekscelen-ca Mochoni. Ob 23.30 je Nj. Vel. kralj Karal zopet odipotovail s svojim sprem- stvom nazaj v Rumumijo. Sprejema so se udeležili Nj. Vel. kralj Peter, Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. Vis. knez-namestnik Pavle, predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, dvorna dama ga. Šverljugova, minister dvora in maršal dvora, na postaji pa so se poslovili Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. Vis. knez-namestnik Pavle, kraljevska namestnika-dr. Stamkovic in dr. Perovič, predsednik vlade, notranji minister, vojmi minister, prometni minister, dvorna dama ga. šverljuga, minister dvora in maršali dvora. Sklicanje skupščinskih odborov Beograd, 13. januarja. AA. Predsedniki skupščinskih odlborov za prošnje in pritožbe, za proučitev predloga zakona o gospodarskih zadrugah in za proučitev trgovskega zakonskega predloga, so napoveda'i seje svojih odborov takole: 15. t. m. ob 10. predpoldme odbor za prošnje in pritožbe m ocfbor za proučitev trgovskega zakonskega predloga, in 16. t m. ab 16. za proučitev zakonskega predloga o gospodarskih zadrugah. Naprošajo se vsi člani teh odborov, da zanesljivo pridejo na napovedane seje. Glavni prosvetni svet Beograd, 13. januarja, o. Danes se je pričelo zasedanje glavnega prosvetnega sveta. Današnji seji je prisostvoval tudi prosvetni minister dT. Dobrivoj Stošovič. Minister je izjavil, da se mora glavni prosvetni svet tako reorganizirati, da se bo mogel posvetiti važnim šolskim in prosvetnim vprašanjem, ki zahtevajo vselej čim hitrejšo odločitev. Treba je vzdrževanje ljudske šole postaviti na drugo podlago Učitelji morajo biti pionirji prosvete. V vprašanju pouka je bil že storjen korak naprej z razpisom natečaja za učbenike za nacionalne grupe predmetov. V prosvetnem ministrstvu leži okoli 60 prošenj za otvoritev novih srednjih sol. Zn enkrat teh prošenj še ni mogoče ugodno rešiti. Vprašanje pa je vsekakor aktualno in ga bo treba prej ali slej urediti. Budisavljevičeve kon Serence v Beogradu Zagreb, 13. januarja, o. V Zagreb se ie vrnil prvak bivše SDS dT. Srdjan Budisav-ljevič, ki je v Beogradu imel več konferenc z zastopniki srbske izvenparlamentarne opozicije. Na teh konferencah so bila raz čiščena razna interna vprašanja ter je bil dosežen načelen sporazum o nadaljevanju razgovora med delegati KDK in srbske izvenparlamentarne opozicije. Razgovori se bodo nadaljevali v Zagrebu še pred koncem tega meseca, bržkone okrog 25. Dr. Budisavljevič je v Beogradu obiskal tudi prvaka radikalne stranke in člana ožjega odbora Mišo Trifunoviča. Do sestanka je prišlo baje z znanjem Ljuibe Davido-viča in Joče Jovamoviča. Otvoritev železnice V eles • Prilep Beograd, 13. januarja 0. V nedeljo t>o slovesno otvorjena nova normalnotjr i;-proga Veies-Prilep. Otvoritvi bodo pr.so stvovalj prometni minit:' t Spaho, min«, ster za zgradbe dr. Kminister dr Miha Krek * Dovoljena bolgarska lista Beograa, 13. januarja AA. Z odi'oKom notranjega ministrstva od 13. januarja 1.1. je dovoljeno uvažati in razširjati v naši državi bolgarska lista »M-.r« in »Utro«. Marlene Dietrich v Pragi Praga, 13. januarja. AA. Semkaj je pri spela znana filmska igralka Marlen Diet-rtohov«. Konferenca gospodarskih zbornic Beograd, 13. januarja, p. V beograjsflri trgovinski zbornici se je pričela danes konferenca zastopnikov gospodarskih zbornic iz vse države od vodstvom g. Voje Petkoviča. Konferenca ima nalogo zavzeti stališče glede novega trgovskega zakonika, ki je sedaj pred Narodno skupščino, predvsem pa o družbah z omejeno zavezo in o delniških družbah. Ljubljansko zbornico zastopa nar. posl. Ivan Mo-horič, ki bo v imenu zbornice podal referat o družbah z omejeno zavezo. Na konferenci se bodo sestavile pripombe po načrtu novega trgovinskega zakona, ki bodo predložene Narodni skupščini, od-nosno skupščinskemu odboru, ki načrt zakona sedaj proručuje. Zakon o sodnikih Beograd, 13. januarja, p. Pravosodni minister dr. Mile Miškulin je imal s strokovnjaki in načelniki svojega mnistrstva načrt o sodnikih, s katerimi naj bi se novelizi-ral sedanji zakon. Načrt bo v kratkem predložen ministrskemu svatu v odobritev. Zakon o elektrifikaciji Beograd, 13. januarja o. Ministei .a gradnje dr. Marko Kož ulj je dostavil vsem 'niu.strom na proučitev predflog zakona o elektrifikaciji države. Finančni minister v Zagrebu Beograd, 13. januarja, o. Finančni min'-st©r dr. Dušan Letica je nocoj odipotovai v ZagTeb, kjer se bo udeležil pogreba umrlega narodnega po&lanca za petriajsk' .•»rez Petra Viatkoviča. Premestitve v državni službi Beograd. 13. januarja, p. Iz Logatca je premeščen v Varaždin višji veterinarski pristav Milan Rajšp. H glavni carinarnici v Kotoribi je iz Ljubljane premeščen carinski svetnik Dragič Draškovič. Beograd, 13. januarja. AA. Premeščena sta k pošti Ljubljana I. Ferdinand Nadrag, višji kontrolor pri pošti v Velenju, in k pošti v Velenju Mihael Horvat, bivši kontrolor pri pošti Ljubljana L Beograd, 13. januarja p. Z odlokom prosvetnega ministra so premeščeni Pranja (rotoajer Brežic v Ljubljano, Marija Plesko z Vrhnike v Ljubljano in Helena Kelhar iz Moravč v Zgornjo šiško. Novo vodstvo grškega poslaništva Beograd, 13. januarja. AA. Po odhoda grškega poslanika Mellasa iz Beograda bo vodil posle grškega poslaništva do prihoda novega poslanika prvi tajnik poslaništva Zamarias, ki bo opravljal dolžnosti odpravnika poslov. Obsodba v ukrajinskem procesu Varšava, 13 januarja. AA Sodišče je izreklo obsodbo v procesu proti dvanaj-storici Ukrajincev, zapletenih v umor notranjega ministra Pierackega. Trije s« t>i-M obsojeni na smirt, pa jim je bila kazen spremenjena v dosmrtno ječo. Ostali s© obsojeni na ječo od 7 do 16 tet. Minister D jura Jankovič o nesoglasjih v JRZ »Vreme« objavlja izjavo ministra za šume in rudnike g. Djure Jankoviča, ki jo je dal v Negotinu o prilikah in odnošajih med izvršnim odborom JRZ in glavnim odborom bivše radikalske stranke. G. minister je rekel: »V okviru radikalske stranke so se zelo često ponavljali razni notranji spori ves čas odkar obstoji. Pri teh sporih so vedno zmagali oni strankini prvaki. ki so se najbolj držali strankinega programa. Resnica je, da so se pojavile tudi sedaj neke ne-priJike, ki so izzvale nesporazum med izvršnim odborom JRZ in nekaterimi osebami. Ti spori pa so brez načelne važnosti. Danes ne more nihče postavljati vprašanja. ali naj gre s politiko vlade, ali pa s politiko glavnega odbora bivše radiikol-ske stranke, ker sploh ne gre za dve različni politiki. Do kongTesa ima v JiRZ vrhovno oblast izvršni odbor kateremu »e morajo pokoravati vsi pristaši JRZ.« Zanimiva italijansko-francoska polemika Rektor katoliške univerze v Milamu, p. Gemelli je napisal, poln patriotskega ogorčenja proti »sankcionistom«, v reviji »Vita e pensiero« daljši članek, v katerem je dokazal, da sta »Francija in Anglija pričeli 1914 leta vojno, ki je pokopala ali pohabila na milijone ljudi«. Učenemu milanskemu duhovniku odgovarja sedaj francoski tišk ter ga vprašuje, kako se je mogla deset mesecev pozneje priključiti Italija v svetovni vojni Angliji in Franciji, če »ta bili ti dve izzvali svetovno klanje. Ako sta grešili Anglija in Francija, potem je 5e mnogo večji greh Italije, ki je imela deset mesecev časa za premišljanje m odločitev. Ta greh je tem večji, ker je odo vinska resnica, da je napram Italiji bil Berlin v resnici zelo popustljiv ter je pritiskali na Avstrijo, naj sprejme italijanske zahteve. Po mišljenj« francoskega t »sika je napravil oče Gemefli prav slaibo usfaigo svoji domovini v času, ko potrebuje bolj kakor kdaj francosko prijateljstvo. Italijanski prelat, ki je rektor ene glavnih katoliških univerz v Italiji, je očividno pozabil v svojem rodoljubnem navdušenju, da je Francija danes edina velesila, ki ima še vsaj nekaj razumevanja za težnje m potrebe rta-I i jamskega naroda. Minister dr. Krek o političnem položaju v Sloveniji Nedeljsko »Viemec pri občuje izjavo ministra brez portfelja dr. Kreka o vtisih, ki jih je dobil na svojih shodih v Sloveniji. Med drugim js g. minister rekel: »Vsi shodi so pokazali, da je ljudstvo v Sloveniji zbrano v JRZ. Dr. Korošec uživa neomejeno zaupanje naših narodnih mas, ki enodušno izjavljajo polno soglasnost s programom in delom vodstva JRZ ter še prav posebej z gg. dr. Korošcem in dr. Milanom Stojadinovičem. To pot sem imel vsa zborovanja na Dolenjskem, kjer so mačkovci poskušali organizirati svoj pokret ter zmanjšati moč JRZ. Izkazalo se je, da ta akcija nI prav nič uspela. Ni resnica, da se shod v Metliki ni mogel vršiti. Vest »Politike« o tem je popolnoma netočna. Vesti »Politike« eo že ponovno pokazale neko tendenčno ostrino napram JRZ in drugim našim organizacijam v Sloveniji. V Metliki sem govoril na javnem shodu kar dve uri skupaj ter so se ljudje po govoru vsi zadovoljni razšli. Obšel sem vsa sreze, o katerih govore, da so ogroženi od mačkovcev, ter ugotovil na licu mesta, da stoje ti slovenski srezi strnjeno v taboru JRZ in da odklanjajo vsako mi93l na to, da bi se priključili dr. Mačkovemu hrvatskemu pokretu.% Problem razdolžitvt V Subotioi je bdHo v nedeljo zborovanje dolžnikov, na katerem je bi'l glavni govornik minister za gradnje dr. Marko KožuJ, ki je izvajal med drugim: Tako zvami pokret dolžnikov je segel že preko vse države. Danes je to že pokret, s katerim se mora resno računati. Denar mora priti v poštene roke, ker more samo tako uspešno vršiti svoje veliko poslanstvo. Pri nas vlada egoizem kapitala. Danes je skritega do 2 milijarda denarja, ki je tako odtegujem gospodarstvu. Najpreje so odirala ljudstvo s previsokimi obrestmi, sedaj pa skrivajo denar in škodujejo tako našemu gospodarstvu. Vrniti se moramo v tiste Čase, ko smo se zadolžili, to pa na ta način, da povišamo cene poljedelskih proizvodov na višrimo dobe, ko so kmetje najemala svoje dolgove. Potem ne bo treba črtati dolgov, ker jih bodo kmetje z lahkoto plačali. Ako ee to ne zgodi, potem se morajo dati vsem dolžnikom brez ra®like enake ugodnosti, kakor jih imajo kmetje e kmetsko zaščito. Narodna skupščina mora takoj pristopiti k reševanju tega vprašanja s primernimi zakon: Sestanek slovenskih mačkovcev na Hrvatskem V nedeljo se je kakor poročajo zagrebški listi, vršila v Oakovcu konferenca zaupnikov pristašev dr. Mačka iz nekaterih slovenskih srezov, zlasti iz ptujskega, ljutomerskega in obeh prekmurskih. Konferenci je predsedoval čakovski odvetnik dT. Ante Odič, ki je imel obširno poročilo o političnem položaju ter načrtih dr. Mačka glede bodoče akcije v Sloveniji. Konference se je med drugim udeležilo 15 delegatov iz ljutomerskega sreza, 8 iz ptujskega, 6 iz lendavskega, 10 iz nrurekosoboškega sreza. Konferenca je trajala nekaj ur. Prednjeazljski blok Združitev prednjeazijskih drža v po zgledu Balkanske zveze v svrho enotnega nastopa v mednarodni politiki Ankara, 13. januarja, o. V poučenih političnih in diplomatskih krogih zatrjujejo, da bo v najkrajšem čaai podpisan med Turčijo, Perzijo, Irakom in Afganistanom pakt o nenapadanju in medsebojni pomoči po vzgledu pakta Balkanske zveze. Pobudo za ta pogajanja, ki se bližajo kancu, je dala Turčija, ki se je pri tem sklicevala zlasti na primer Balkanske zveze in Male antante, ki sita dosegli v mednarodnem svetu zavidljive uspehe. Neposredni vzrok za sklenitev ta/kega pakta pa je bila italiiansko-aibe-sinska vojna v vzhodni Afriki in grozeči konflikt, ki bi zaradi tega lahko nastal na bližnjem vzhodu in ob Sredozemskem morju. V vseh glavnih točkah je že dosežen sporazum in sedaj samo še sestavljajo besedilo pakta samega. Pakt bo svečano podpisan v začetku februarja v Bagdadu, kjer se bodo pri tej priliki zbrati k redni konferenci vsi štirje zu-nan;|i ministri, da skupno praoče mednarodna politični položaj ter zarraamejo enotmo stališče. Prednjeazijski blok bo navtraal najtesnejše stike z Bailkamsko zvezo in Malo antanto ter bo tako postal važen činitelj miru v prednji AzijL Obletnica posaarskega plebiscita Saarbrucken, 13. januarja. w. Vse Posar-je je bilo danes v znamenju obletnice lanskega plebiscita o zopetni priključitvi k Nemčiji. Najbolj pomembna je bife svečanost v mestu Saarloiris, ki je dame6 s priključitivd-jo štirih okoliških občin dobilo novo nemško ime Saamlautern. Manifestacijam je tamkaj prisostvoval državni minister dr. F.riok, ki je v svojem govora orisal zgodovinska razvoj Posarja dn razmerje po vojni ter poudarjal, da je bila lanska nemška zmega prš plebiscitu tudi ogromnega pomena aa Hitlerjevo polititoo. Minister dr. Frjck je obiskaJ v teku dneva trudi posaarsko prestolnico, kjer je bilo veliko zborovanje nairodino-sociali^rčne mladine, na katerem je imel propaganden govor. I Zagrebška zdravniška af era pred sodiščem Volitve v Franciji Parjz, 13. januarja, o. V dobro Poučenih krogih zatrjujejo, da bo vlada na ovoji Jutrišnji seji sk>epaJa o razpisu novib parlamentarnih volitev. Po informacijah v vladnih krogih bo najbrže »prejet »klep, d® se razpišejo parlamentarne volitve za 36. april, potrebne ožje volitive pa za 3. mat Zagreb, 13. januarja, o. Pred okrožnim sodiščem se je vršila danes razprava proti nekemiu zdravniku, ki je v zvezi % znano zagrebško zdravniško afero obtožen zaradi nedovoljenega izvajanja splavov. Za proces je vladalo ogromno zanimanje ne samo v zdravniških krogih, marveč Zlasti tudi v ženskem svetu. Zdravnik je obtožen, da je brez utemeljenih razlogov izvršil splav na neki pacijentki, a pri tem postopal taiko neprevidno, da je zagrešfl njeno smrt. Kot priče in strokovnjaki zaslišani zdravniki so podali različna mnenja. Dočim so eni podali o obtožencu najboljše mnenje in odlično ocenili njegove strokovne sposobnosti ter opravičevali njegovo postopanje^ »o drugi smatrali, da ni postopal pravilno ter da je s premalo skrbnostjo zagrešil smrt pacijentlke. Temu mnenju se je pridružila tudi zagreb- ška medicinska fakulteta. Na razpravi je Ml dokazni postopek končan ki bo sodba razglašena pismeno. Od rao-socfbe bo odvisno tiu am koristoljdbje sli za obrtno hsvaj^nje inkriminirane operacije. Za zdravnika gorori tudi dejstvo, da se mož pokojne pacijent-ke ni priključil kazenskemu postopka. Sodba bo afojavljeoa v porredeJjefc. hočejo proč od Rusije Varšava, 13 januarja, o. V gnrztnski sovjetski rePubiiK Je bila alarmirana vsa Policija in vse vojaške posadke, ker »e J« začel razvijati velikopotezno zasnovan f o-kret za odcepitev Gruzmije od sveže sovjetskih republik. Na čelo tega pokreta je stopil Sionun Badža, znani voditelj &ru-zincev, ki jje bil pred štilrimi leti zaradi slične akcije obsojen na dosmrtno Ječo-Pred kratkim je Pobe&nil iz zaporov v Tiflisu, pn. bežal domov in takoj pričel novo akcijo za osvoboditev Gruzinije izpod komunističnega Jarma. Organiziral Je svoje pristaše v četniške oddleke, ki sedaj ipo vsej deželi napadajo sovjetske ob- J listi in preganjajo komunistične funkcijo-narje. Ker uživa povsod podporo prebivalstva, mu Oblasti kljub najstrožjim ukrepom ne morejo priti do živega. Hauptmanova justi-Sikacija odgodena Trenton. 13. januarja, d. Kakor je bilo že objavljeno, je amnestijsko sodišče v N3W Yereeju odklonilo Hauptmannovo prošnjo za pomilostitev, zaradi česar bi moral biti 17. januarja usmrčen na električnem stolu. Sedaj je guverner Hoffmann odredil, naj se usmrtitev odgodi za 30 dni, da se omogoči nadaljnje razjasnjenje ugrabitve in smrti Lindberghovega otroka. Obstoja namreč namera, da se ponovno zasliši oni Condon, ki je bil edini Lindberghov posredovalec pri izročitvi odkupnina Guverner Hoffmann izjavlja, da mora Condon bržkone mnogo vec vedeti o ngrabljenju, kakor pa je doslej izpovedal oblastem. Na guvernerjevo zahtevo je bila za Condonom, ki se nahaja na potovanju v Južni Ameriki, izdana tiralica. Hoda avtomobilska nesreča v Avstriji Dunaj, 13 januarja. V sohoto zvečer se je pripetila v bližini Marta Zella huda avtomobilska nesreča. Skupna članov tako zoj vse Potnike. Le dva sta se rešila, šest pa jih je utonilo. Med njimi je bil tudi pater Benedikt Krdpfer, so&olec zveznega kancelarja dr. Scbuschnigga in njegov osebni •prijatelj. Oblasti, ki so bile kmalu obveščene o nesreče., so takoj odredile reševal no akcijo in §e Ponoči »o dvignili avtomobil iz potoka. Dva potnika sta bčla huda poškodovana, ostatf h pa ni bilo več mo goče rešiti, ker so med tem že podleg" poškodbam. Poplave v Franciji Pariz, 13. januarja. AA. Havas Poroča: Zaradr hudih nalivov v zadnjih 48 urah v pariški pokrajini je Seina zopet narasla. Po mnenju strokovnih krojmv rif'-'1' zaenkrat ni nevaren. Mati zgorela z osmimi otroki London, 13. Januarja. AA » ueiavsUe"1 okraja mesta TlklesleT v lancashirski gTofiji je izbruhnil strahovit Požar. V neki hiši je zgorela mati z oemimd otroki-Oče ee Je rešil 8 skokom sko^i pkng. t Moč angleške vojske Parix, 13. januarja. AA. >Matin« pri-obJsuje podatke o številčnem stanju ored* ne angleške vojake ki je za 21.000 oseb manjša ko skupno osebje ene izmed večja* železniških družb v Veliki Britaniji. Železniška družba L. M. S. Ra£hvays Ima 220.220 nra jev, podofleirjev tn vojakov. Zaprtje, nenormalno razpadanje ln gnilobe v črevesju poneha po uporabi naravne FRANZ-JOSEFOVE grenčice. OgL n & tac. Na Dtmaju aretiran JeigosloveiL Dunaj, D. januarja, d. Pred dvema travnoma se je j®vi4 pri dunajski poiiciji mlad človek, ki je fcipovedal, da je prišel te Madžarske skrivaj brez potnega lista v Avstrijo. Prosil jo za prenočišče, ker je bil brez vsakih srediatev. Lnpovedal je, da jo 33-letni čevljarski pomočnik Vladimir Baifc-Lajič iz Klanca, sreaa Brloga v Jugoslaviji Policijska preiskava je dognala, da i5če nekega Vladimirja Baklajiča že od L \927 beograjska policija zaradi dveh hudih zločinov. Ta Baklajič je meseoa novembra L 1927 sodeloval pri umoru kaplara Žiro. darja Grunjca ter je bil soudeležen nekaj tednov kasneje v vasi Ldbi pri Beograda pri drznem roparskem napadu na pop« Ivana Dukoviča. Aretrranec je trdovratno zanikal, da bi bil v zve®' s tema rfočino-ma, ker pa je bila tiraliri jugoslovensko policije priložena fotografija, ki je popolnoma slična njemu, ni nobenega dvoma, da gre res za zasledovanega zločinca. Pri Baiklajiou so našli tudi doknmente na ime Edvarda Hutteria. kateremu so dokument! res izginili L 1932. Sedaj sbuSšajo ugotoviti, kje se je Baklajič mudil v zadnjih mesecih. Gotovo je, da »e je moral pod imenom Peter Žekov lani meseca septembra zagovarjati pred sodiščem v Kremsu zaradi goljufije. Na Zg. Avstrijskem iščejo tudi od meseca novembra dalje zanajdi drznega vloma v samostan Reinbach nekega Ževkova. Ni izključeno, da je tudi to Baklajid. Vremenski pregled Evropa: Depresija nad severno in vzhodno Evropo, visok pritisk na južno, prevladuje oblačno po vsej Evropi, mestoma dež in sneg. Temperatura je padla v Srednji Evropi. Jugoslavija: Oblačno po vsej kraljevini, samo v vardarski banovini se je deloma zjasnilo. Deževalo je na severovzhodu. Temperatura js padla povsod razen v Pri-morju. Peč —1, šibenik 15. Novosadska vremenska napoved ta danesi Prevladovalo bo oblačno, dež ln sneg. Zjasnilo se bo mastoma na severozapadu, temperatura bo še padla. Dunajska vremenska napoved za torek; Zopet poslabšanje vremena ob severoza-padnih vetrovih. Po jasnih krajih ponoči mraz. podnevi v nižinah še južno. V dveh ali treh dneh morda sneg. ODDDaJDUUmDDDU^ PET KNJIG ZA 20 DIN vam da edino Vodnikova družba j »jurao« st 10 m 19S6, Špekulacije z živlieniem in smrtjo eksportna zadruga pred mariborskim malim senatom 19*000 ljudi oškodovanih po neverjetnih zlorabah Maribor, 13. januarja. Slednjič je prišla v zaključno sodno fazo zadeva »Kmetijske eksportne zadrnget, ki je svojčas povzročila toliko razburjenja. Kakor znano, je bila zadruga v februarju 1932. razpušičena, nakar so Ignacij Krištofič, Franc Kenda in pokojni Matej Žunkovič ustanovili v Zagrebu slič-no zadrugo z nazivom >Edinost«. Zaradi >Edinosti« sta bila obsojena Kenda na 4, Krištofič pa na 3 leta težke ječe, dočim je Matija žunkovič umri v preiskovalnem zaporu. Krištofič in Kenda sta prestala kazen v Lepoglavi. Nedavno so ju prepeljali v Maribor, kjer se je danes razčiščevala zadeva, ki je prizadela okoli 19.000 oseb. • Na zatožni klopi so sedeli danes 33 letni posestnik Ignacij Krištofič iz Bukovcev pri Ptuju, 50 letni Franc Kenda, zasebni uradnik, doma iz Bovca, ter 48 letni trgovec Ivan VVolfond iz Maribora, ki pa je obtožen le zaradi nekih meničnih nepravilnosti. Obsežna obtožnica pripoveduje ••. Od »Splošne ekonomske zadruge« preko »Kmetijske ekonomske zadru-ge(( in »Amintrade« do »Kmetijske eksportne zadruge«. V silno obsežni obtožnici se obravnava ves obširni material ki se nanaša na delovanje glavnih obtožencev. Iz vsebine obtožnice povzemamo v kratkem: Krištofič in pokojni žunkovič sta mislila, da bosta prišla najlažje do denarja t ustanavljanjem raznih zadrug, že leta 1927. sta ustanovila v Račah pri Mariboru » Splošno ekonomsko društvo«, ki je leta 1930. prešlo v likvidacijo. Zatem sta ustanovila zadrugo z neomejeno zavezo, tako imenovano >Kmetijsko ekonomsko društvo«, ki je poslovalo z nakupom in prodajo krompirja in čevljev. Toda že naslednje leto je društvo prešlo v likvidacijo. Toda nista odnehala Junija 1931 sta osnovala društvo >Amintrade« s podnaslovom >Kmetijska eksportna zadruga« in s sedežem v Račah. Tudi s tem ni šlo. Naposled sta ustanovila še četrto zadrugo »Kmetijsko eksportno društvo« z. o. z., ki je imela najprej svoj sedež v Račah, pozneje pa v Mariboru in ki je bila pravilno protokolirana pri sodišču, kar »Amintrade« nI bila. Do uspehov četrte zadruge je obema pripomogel v glavnem obtoženec Franc Kenda, ki ni prevzel pri zadrugi nikakšne funkcije, ampak je bil pri njej samo nastavljen kot pisarniški ravnatelj. Kmetijska eksportna zadruga je bila registrirana pri sodišču dne 18. avgusta 1931. V začetku obstoja se je zadruga bavila z likvidacijo prejšnjih zadrug. Kmalu pa se je v okviru zadruge razvila posebna akcija, ki je šla pod firmo podporne sekcije Kmetijske, eksportne zadruge. Ta sekcija si je postavila nalogo, nuditi svojim zadružnikom posebne koristi z uvedbo zavarovanja za primer smrti in ognja. Intenzivneje je začela ta sekcija delovati novembra 1931. »podporna sekcija« ... Večji razmah je dosegla zadruga, ko so se za zavarovanje za primer smrti osnovali posebni zavarovalni razredi, katerih je bilo 6. 5. in 6. razred sta dobila samostojen pravilnik. Pristojbine, ki jih je moral zavarovanec plačati, leči pravilnik v pristopne in tekoče pristojbine. Pristopne se delijo na vpisnine, pristopnino, upravne stroške in znesek_ ki predstavlja 10 posmrtnim. Višina teh pristojbin znaša od 33 Din v prvem razredu pa do 453 Din v šestem razredu. Zavarovalna vsota pa je znašala v posameznih razredih od 1000 Din v prvem razredu do 36.000 Din v šestem. Število zavarovancev pa ne bi .smelo v posameznem razredu prekoračiti 2000. V pravilniku stoji, da je namen oddelka za posmrtnino zagotoviti svojim članom gmotno podporo za primer smrti bližnjih sorodnikov ali drugih oseb, ki so v njihovi oskrbi, ali v skupnem gospodarstvu. V posameznem razredu je mogla biti ista oseba zavarovana samo enkrat, pač pa v vsakem izmed šestih razredov. Vsak član je lahko prijavil v vsakem razredu po več oseb. Karenčne dobe pravilnik prvotno ni predvideval. Pozneje so funkcionarji zadruge izstavljali sprejemne liste šele 6 tednov po plačilu pristojbin tako da je na ta način nastala šesttedenska karenčna doba. Do začetka 1. 1932. se sploh ni zahtevala nikakšna zdravniška izjava glede zdravja zavarovane osefoe. Ustanovile so se podružnice v Zagrebu in Novem Sadu. Pričela se je obsežna agitacija, da je število prijavnic že 6 februarja 1932. doseglo številko 17 170. »Zlati dež«, ki je sledil, je spravil ustanovitelje zadruge iz ravnovesja. Neki prijateljici v Zagrebu je pisal tedaj Kenda, da mu gre >briljantno«. V obtožnici se ugotavlja, da je vodil obtožence pri poslovanju goljufiv namen, kajti zavarovanje kakršno so uvedli, je v nasprotju z društvenimi pravili. Podporna sekcija s svojimi pravilniki sploh ni bila nikdar protokolirana in razen tega so se ti pravilniki po prilikah menjavali poslovanje sekcije pa tudi s pravilniki ni bilo vedno v skladu. Poverjeniki so imeli posebna navodila. Tako se v navodilu za poverjenika št. 310. navaja, da je zavarovana oseba > lahko stara tudi 100 let.« V nekem pismu v Francijo z dne 21. decembra 1931 pa pišejo zadru-gini funkcionarji, da mora biti zavarovana oseba samo v toliko zdrava, »da lahko hodi«. Posledice niso mogle izostati, V več primerih so zavarovali osebe ki so bile resnično že na smrtni postelji, špe-kulantje so zavarovali tuje osebe, od katerih so mnoge poznali samo po tem, da bodo kmalu umrli. Tako se je zgodilo, da je nekdo zavaroval 18 najstarejših oseb iz cele župnije, špekulacije s smrtjo so prinesle nedo-gledne posledice. Odstotek umrljivosti je zmašal v prvih 4 razredih v razdobju 97 dni 16%, kar da letno 60%. Jasno je, da bi moralo priti v kratkem do poloma. Računska baza zavarovanja je bila takšna da bi se aparat, ki so ga obdolženci spravili v tek, moral v kratkem času sam od sebe ustaviti. Tudi se je ugotovilo, da je večina izplačanih posmrtnin izračunana napačno. Pri tem so obdolženci delali v škodo za-varovateljev. Pri izplačilu zavarovalnine ni bilo merodajno člansko stanje na dan smrti ali dan sprejema, ampak so se izplačale posmrtnine ki niso v skladu ne z enim, ne z drugim članskim stanjem. Namesto 1,570.000 Din je Kmetijska eksportna zadruga v dobi svojega obstoja za 176 smrtnih primerov izplačala komaj 276.577 Din, prispevkov pa je prejela 4,371.017.50 Din. Za sebe so lepo skrbeli Pokojni žunkovič in Krištofič sta je- mala iz blagajne mesečno plačo po 2.500 Din. Dohodki so bili v resnici še večji. Kenda je imel isto plačo, razen tega pa še 12% čistega dobička. Našel pa se je tudi osnutek, v katerem si Kenda določa mesečno plačo na 10.000 Din in razen tega 5% od vseh pristopnih pristojbin in 50% od čistega dobička, tako da bi znašali Kendovi prejemki pri zadrugi več 100.000 dinarjev mesečno. Spričo tega je jasno, da je določba vzadruginem pravilniku, da funkcionarji ne prejemajo plač< imela samo ta namen, da se doseže davčna prostost zadružnih poslov. Razen tega so dvignili pokojni žunkovič, Krištofič in Kenda 29. januarja 1932. iz zadružnega premoženja 300.000 dinarjev ter si med seboj razdelili vsak po 100.000 iDn. Razen tega je razvidno, da so vsi trije obtoženci izdali za svoje osebne namene 115.209 dinarjev. Iz dohodkov četrte zadruge so tudi likvidirali prve tri zadruge. Ni bilo mogoče ugotoviti, koliko denarja je prišlo v dnevno blagajno. V obtožnici se navaja, da so si imenovani trije prilastili od začetka poslovanja pa do začetka marca 1932 okoli 800.000 dinarjev zadružnega denarja. Od že navedenih 300.000 dinarjev je Kenda vrnil zadrugi ves svoj delež v znesku 100.000 Din, Krištofič 90.000 Din, žunkovič pa 75.000 Din. Toda podjetnost je šla še dalje. Z zadružnim denarjem so kupili na svoj račun podravsko tiskarno v Mariboru za 495.000 Din. Imeli so očividec namen, obdržati tiskarno v svojih rokah ter jo izkoriščati v lastne namene. Vse to je dalo banski upravi povod, da je dne 4. marca 1932. odredila likvidacijo podporne sekcije Kmetijske eksportne zadruge. 19. aprila 1932. je sledil razpust in postavitev vladnega komisarja. Imenovani trije glavni akterji pa so sklicali še po likvidaciji podporne sekcije občni zbor na katerem so si dali votirati po 100.000 Din nagrade. S tem jo hoteli že omenjenemu dvigu po 100.000 Din dati zakonito podlago. Neskladnost poslovanja podporne sekcije s pravili ter postopanja pri zavarovalnih poslih z zadevnimi pravilniki, nemogoča računska podlaga zavarovanja, razpolaganje z zadružno imovino v lastne svrhe, vse to vodi v smislu obtožbe do zaključka, da je bilo vse to delovanje podporne sekcije Kmetijske eksportne zadruge preračunano na prevaro. 7, Kenda 9 let robije Kako se zagovarjajo obtoženci Točno ob 9. se je pričela razprava v dvorani šrt. 53. Pred mali senat, ki mu je predsedoval s. o. s dr. Tombak, so stopili vsi trije obtoženci. Kristofiča in Kendo je prestam kazen precej zdelala in sta oba precej shujšana. Kenda je sedel na zatožni klopi v obleki kaznjenca. Upnike je zastopal pri obravnavi upravitelj konkurzne mase odvetnik dr. Šnuclerl, Kendo dr. Ra-potec, Kristofiča dr. Faninger, Wolfonda dr. Pernat. Najprej: Krištofič Po uvodnih formalnostih je pričel predsednik dr. Tomlbak zasliševati obtoženega Kristofiča. Tiho in mirno je Krištofič podali pregled zaporednega snovanja zadrug, pri katerih je vodilno sodeloval. V zvezi z Kmetijsko eksportno zadrugo je omenil, da je bil prvotni namen zadruge samo aksport. Ker pa zadruga ni imela sredstev, se je ustanovila podporna sekcija, ki ji je Krištofič sicer predsedoval, ni pa sodeloval pri sestavi pravilnika. Prevzel je samo predsedstvo podporne sekcije, ki pa ni bila registrirana pri Trgovskem sodišču. Glede dveh ponarejenih menic, o katerih je tudi govora v obtožnici in s katerima v zvezi se je tudi Wolfond znašefl na zatožni klopi, je Krištofič zatrjeval predsedniku, da o teh ponarejenih menicah nič konkretnega ne ve, ker da ni pri ponarejanju sodeloval, in da tudi ni vedel, da bi mogli podpisi biti ponarejeni. Nato pa je predsednik dr. Tombak omenjal, pobijajoč obtožencev zagovor, da je moralo pač biti precej morallne pokvarjenosti, da so potem, ko so v Mariboru prevarili ljudi za tolike zneske, šli še v Zagreb in tam osnovali novo takšno zadrugo. Nato je prišel na vrsto obtoženec Wol-fond. Ničesar ni vedel o tem, da bi mogli biti podlpisi ponarejeni na menicah, ki mu jih je bil predložil pokojni Zunikovič. Tudi jc Wolfond vznemirjeno spraševal, zakaj ga z vso to zadevo spravljajo pred sodišče, ko ima sedaj službo in ko ni na njegovi strani niti najmanjše krivde. Spet je sletMo zasliševanje Kristofiča, ki je navajal, da je imel pri Kmetijski tjksportni zadrugi samo 2000 dinarjev mesečne plače in da so vsi ostali zmeski, ki jih je prejel in ki se navajajo v obtožnici, š9i na njegov račun kot nekakšno posojilo, odnosno predujem na račun niegove olače. Nadalje je predsednik očitail Kristo-fiču. da so se vse manipulacne vršile namenoma in da je pač to njihov največji zločin, da so osnovali novo zadrugo »Edinost« v Zagrebu, ko jim ie oblast prepovedala ooslovanje Kmetiiske eiVsiportne zadruge v Mariboru. Deiail ie, da »o ogoljufa1! v ZflKfrebu ogromno število zavarovancev za okroglo 2 mikrona din-nriev. v Mariboru na »o Dikasir®!'« nad 4 in no-l milj. rona Kendov zagovor »Povejte nam«, je predsednik nagovoril Kendo, »kje ste se seznanili z Žunkovičem in Kristofičem in pod kakšnimi pogoji ste sprejeli sltržbo ravnatelja pri Kmetijski eksportni zadrugi?« »Z Žunkovič eni in Kristofičem sem se seznanil ob neki priliki v Mariboru. Žunkovič me je pričel nagovarjati, naj bi mu pomagal pri trgovini s sadjem, s katero se je že takrat pečala Kmetijska eksportna zadruga. Obljubil mi je nekaj plače in sprejel sem službo pri KES. Toda kupčija ni šla. Za svojo osebo sem bil prepričan, da bo zadruga kmalu zaspala. Nekega dne pa je prinesel Žunkovič na dan pravilnik o posmrtninah ki o zavarovanju proti požaru. Takrat mi je bila poverjena služ-ba organizacije in aikvizicije teh zavarovalnih poslov, dočim je bil Krištofič predsednik takozvane podporne sekcije. Žunkovič pa tajmik, blagajnik m knjigovodjo. »Kako to, da so posli tako naglo naraščali?« »Zadruga je imela takrat ogromno število akviziterjev, pravilnik pa je bil tako sestavljen, da je .vlekel*. Odkrito pa priznam, da nikdo izmed nas ni iz početka mislil, da bodo iz vsega tega nastali milijoni. Pričeli smo z organizacijo sredi novembra, konec januarja pa smo že imeli toliko dela, da ga nismo več zmogli. Kupili smo Ažfbetovo tiskamo in pozneje tudi Sere-čevo hišo za 1,600.000 dinarjev.« »Koliko pa ste zaslužili za svoje delo psi zadrugi?« »Po pogodbi, ki sem jo bil skleni! * Žunkovičem, »em od početka prejemal za svoje delo 2.500 dinarjev mesečno. Določila pa sva tudi, di mi bo pripadlo 50% čistega dobička od vseh poslov. Pozneje pa sem provizijo zniža! sam na 12%.« »Povejte nam odkritosrčno,« je poudaril predsednik, »koliko denarja ste odnesli zadrugi, saj je splošno znano, da ste vi največ zaslužili!« »Če bi bil odnesel to, kar mi je popadalo po pogodbi z Žunkovičem. potem bi moral odnesti najmanj dva milijona dinarjev.« »Kaj pravite vi o pokojnem Žunkoviču?« »Pokojni Žunkovič je bil brihtm glava. Spoznal se je na vse in si je vedel pomagati v vsaki stisJki. Že več let pred ustanovitvijo KES se je Žunkovič bavil s takimi problemi. Pravilnik o zavarovanju je sestavil sam. V tem pogledu sicer ni bil strokovnjak. a zelo prebrisan.« Zastopnik upnikov Nato je sledilo zasliševanje odvetnika dr. Snuderla, ki je bil zaslišan kot upravitelj korlkurzne mase in izvedenec. V svolih izvajanjih je podal točen preg'ed za-druginega poslovanja. Nemalo zabave med številnimi poslušalci ie zbudila njegova karakteriizaciia glavnih akterjev Kmetijske ekspertne zadruge. O Kendi je dejal, da je »navihan« o pokojnem Žunkoviču da je bil »fenomenalen človek«•, o Kristofiču pa, da je »tepček«. Okoli pol 13. so r-*znravo prekkv'5 in se ie nadalievala ob 15. Čim se je popoldne razpirava nadaljevala, se je dvignil državni tožilec Sever ter v daljšem govoru utemeljil zahtevo obtožnice. Nato sta govorila še zagovornika dr. Rapotec in dr. Faninger, nakar se je senat umaknil k posvetovanju. Ko se je vmill s posvetovanja, je predsednik dr. Tombak razglasil sodbo: Upošteva se afera »Edinosti« in se Krištofič obsodi na 7 let robije, Kenda pa na 9 let robije. Ker sta bila oba .že obsojena pred sodiščem v Zagrebu, mora Krištofič odsedeti še tri leta, Kenda pa 5 let robije. Oba sta bila poteg tega obsojena tudi na trajno izgubo častnih državljanskih pra»vic. V drugi točki glede ponarejanja menic sta bik Wolfond in Krištofič oproščena. Zaradi oprostilne razsodbe v tej točki je državni tožilec vložil priziv. Krištofič je kazen spre;el, dočim je Kenda dejal, da si bo še p/omislil, obenem je pa prosil, da mu dovolijo, da kazen odse-di v Lepoglavi. V Ljubljani pa: Vzajemna pomoč in Jugosport Glavni voditelji Vzajemne pomoči, registrirne pomožne blagajne v Ljubljani, so ustanavljali različne zadruge z omejeno zavezo. Tako so ustanovili tudi Jugošport, reg. zadrugo z o. z. v Ljubljani, ki je prevzela tvrdko Rasberger za nad 1.000.000 Din. Za druga je vodila posl? tako, da je bil 17. februarja 1934. od ok.jžnega sodišča v Ljubljani razglašen konkurz, ki se šele zdaj bliža h koncu. Okrožno sodišče je te dni objavilo obširen sklep, s katerim na predlog konkurnega upravitalja dr. Albina Smoleta določa prispevke posameznih zadružnikov v konkurzni sklad. Po tem sklepu je 58 zadružnikov obvezanih prispevati v sklad sorazmerne zneske. Nekateri zadružniki imajo plačati 25 ali 65 večina po 150 Din. Neki član zadruge pa mora plačati 13.050 Din, dva druga 15.000 Din, tretji 13.350 Din in neki član, ki je bil kot zadnji v načelstvu zadruge, 8.650 Din. Kakor navaja sodišče, so znašala pasiva nad 1.000.000 Din. Delež pri zadrugi je bil 25 Din, član pa je obvezan s petkratnim zneskom. Sodišče v sklepu navaja, da sta bili knjiga zadružnikov in knjiga plačanih deležev pomanjkljivo vodeni in zatorej nista zanesljivi. PRI LJUDEH, NAGNJENIH K MAŠČOBI se izkaže naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica kot zanesljivo in prijetno učinkujoče sredstvo za iztrebljanje, ki se more tudi dolgo uporabljati brez posebne dijete. FRANZ • JOSEFOVA grenčica se dobiva v lekarnah, drogerljah in trgovinah z mineralnimi vodamL 30A4S6. Martin Ogorevc t v Konjicah bodo danes položili k večnemu počitku veleposestnika Martina Ogorevca. V grob bo legel eden najuglednejših štajerskih mož, narodnjak, ki Je s svojim zgledom in delom dolga leta izpričeval, kako je treba deslati za narodno stvar in braniti slovensko posest na ogroženih tleh, kamor je nezadržno prodiral vsiljivi, mogočni tujec. Vse življenje je bil delaven in soditi je bilo, da sta ga delo in vsestranska skrb ohranila tako čilega do pozne starosti, saj se Je poslovil od sveta eno manj ko 90. Po rodu je bil iz pišec pri Brežicah (« 1847). S kmetije so ga poslali v šolo, nakar se je živahen in podjeten posvetu trgovini. Zastopal je ljubljansko veletvrd-ko L C. Majer in je v teku let prepotoval vso Slovenijo od Soče do onkraj Mure. S 1. aprilom 1887. se je kot trgovec osamo- svojil v Konjicah. Trgovino je prerod od pokojnega Ivana šepica. Marljiv ln pošten si je hitro pridobil ugled Jflasti med kmečkim prebivalstvom. Njegovo narodno zavednost je izpričeval že sam SokoJ, ki ga je dal postaviti na pročelje moderno prenovljene hiše. Od rane mladosti do smrti je bil Martin Ogorevc zvest sokolski ideji in tako leže z njim v grob eden najstarejših pripadnikov sokolskega bratstva v Jugoslaviji. Pri Ogorevcu je bilo shajališče konjiške narodno zavedne družbe in hiša je kmalu zaslovela po vsem Spodnjem štajerskem. Vrata so . bila gostoljubno odprta vsakemu zavednemu Slovencu in Ogorevčeva roka je bila vedno radodarna za dobre namene. Prelepe Jamne, četrt ure izven Konjic, kjer je imel Ogorevc svojo prijazno zidanico, so pač v spominu vsakomur, ki je kdajkoli obiskal Ogorevčevo družino. Kakor je bil Martin Ogorevc srečen m uspešen v gospodarskem delu, tako mu žal usoda ni prizanašala v družini. Blaga soproga ga je že zgodaj zapustila s tremi otroki. Pavel določen za naslednika, je po prevratu podlegel hripi. Drugi sin Martin je zdravnik, hčerka Anica, poročena Križničeva. pa je v svoji skrbi ostala DANES PREMIERA ! KINO SLOGA Telef. 2730 Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri Dantejev pekel Najgrandioznejši film fantastične vsebine! Nad 5000 sodelujočih. Film po znamenitem DANTEJEVEM »I N F E R N Uc. Zadruga ja sklepala milijonske kupčije. Lani 31. januarja je bil na sodišču narok, na katerem so sklepali o preračunu prispevkov. Proti preračunu je 14 zadružnikov podalo ugovore, ki jih je sodišče v načelu odklonilo ali jih je le deloma upoštevalo. Zanimivo j3. da so trije glavni aranžerji podpisali pristopno izjavo za 1000 deležev, vsi 3 pa so v blagajniški knjigi bili vpisani le s 100 deleži in je bilo dalje vpisano, da so po 900 deležev odpovedali. Šinkovec Rudolf je bil na I. občnem zboru zadruge izvoljen za predsednika, poznej* za podpredsednika. Sploh je bil. kakor poudarja sodišče, glavna oseba Jugošporta, kar izhaja tudi iz zapisnika; on je spadal med ustanovitelje, ki so bili tudi pri Vzajemni pomoči In so ustanovili razne zadruge. Zanimivo je dalje, da so pri nekem članu v knjige vpisali 100 deležev, dejansko pa je podpisal le 10 deležev po 25 Din. Pričakovati je. da bo naposled vendarle likvidirana zadeva Jugošporta. Kako pa se bo še razvijala velika afsra Vzajemne pomoči, ni mogoče točno objasniti. Oškodovancem so pač priznane gotove kvote, toda v blagajni je prav mak) denarja in tako se zadeva Vzajemne pomoči vleč* dalje kakor jara kača. zvesta dragemu očetu. Ko Jega Martin Ogorevc v svojih poznih letih v grob, se ga topilo spominjajo prav gotovo vsi starejši narodnjaki, ki so se nekoč z njim borili za slovenske pravice na štajerskih tleh. čast imenu Martina Ogorevca! Uglednim družinam izrekamo iskreno so-žalje. Albin Erklavec t Ljubljana, 13. januarja. Nenadno je včeraj podlegel hudi želodčni bolezni član opernega zbora g. Albin Erklavec. Že dolgo je bil bolan, a vendar nihče ni pričakoval njegove tako nagle smrti. Se ob praznikih je prepevati na frančiškanskem cerkvenem kom, udeleževal pa se >e tudi v operi vaj in predstav, še v petek je nastopil v gledališču in med predstavo m« je postalo slabo. Ocfipefjafi so ga v bolnišnico, v nedeljo pa domov, kjer je ob poi Ki za vedno zatisrril svoje oči. Umri jo, ko je bi? sterr šele 46 let, in zapustil jo poleg vdove dva mladoletna sm- 2e doSgo je užival sloves dobrega pevca. Rred leti je bil steber moškega zbora Ljubljanskega Zvona, pei je v neštetih oktetih in kvartetih in s svojim lepim baritonom razveseljeval mnoge družbe. Vsi tovariši so ga imefti radi, zakaj bil je človek blagega srca in odločno zarvzet za pravico. že od ustanovitve združenja gleda-Igklh igralcev je bfl v njegovem odbora vedno iniciativen in odločen ter vnet za pravice svojih tovarišev in tovarišic. Ohranjen bo kot pevec, tovariš in človek v častnem spominu. Zadnja pot Matije Bončarja V nedeljo popoldne so se zbrala velike množice pred mrtvaško vežo bolnišnice, odko-Krafcovo - Trnovo« pod v0dstvom skladatelja g. Zorka Prelovca zapel njegovo pretresljivo žalostinko »Poljana toži«. Nato pa se je razvil dolg sprevod, ki je pričal, kako spoštovan in priljubljen ja bil pokojnik. V sprevodu so bila med drugimi narodni poslaneci gg Turk, Koman in Mravlje, Soko\i, gasilci, poštni uslužbenci, župani iz ljubljanske okolice, siromaki ter mnogo ženskega sveta. V kapel' pri Sv. Križu je Po molitvah zidruženi moški zbor zapel: >Usliši nas. Gospode. Ko s0 spustili krsto v jamo. je ob grobu govoril narodni poslanec g. Rajko Turk in se v imenu narodnih in kulturnih dmštev zahvalil Pokojniku za vso zavednost in podporo, pevci so se od dragega prijatelja že Poslovili z večno lepo Devotvo »Vi-gred se povrne«. Večen spomin narodnjaku Bončar ju! IMIMIIIIIIIIMIMIIIItHIHMMIlllllllMIIIIIHHIlll ?et knjig za 20 Din vam da edino Vodnikova dražba Domače vesti * Napredovanje v nagi vojski. Notico v »Jutru« od 3. t. m. popravljamo v toliko, da gg. poročniki Slavko Ogrizek, Albin Držan in Viktor Žerjav niso povišani v ka-petane prve, marveč druge stopnje. * Mednarodni veterinarski kongres se bo vršil let09 24. julija v Nemčiji v Lipskem in je naše ministrstvo za poljedelstvo že ustanovilo nacionalni komitet, ki bo na kongresu zastopal našo državo in naše veterinarstvo. Sklenjena je bila tudi udeležba razstave, ki bo združena s kongresom. Za predsednika našega komi teta je bil izvoljen dr. Sava Ulmanski. * Korespondenca med Herce9ovci in abe-sinskim cesarjem. Za božič je skupina Bi-lečanov poslala brzojavno čestitko abesin-skemu cesarju. Na to čestitko je prispel zdaj iz Addis Abebe radiogramski odgovor v francoskem jeziku, ki je naslovljen na bile-škega meščana Stiačiča, ki je prvi podpisal čestitko. V radiogramu se abesinski cešar zahvaljuje za čestitko in vrača želje srečnih praznikov. * Letala za Abesinijo na zemunskem letališču. Zaradi goste megle je moralo nedavno veliko letalo angleškega Rdečega križa. namenjeno v Abesinijo, pristati v Novem Sadu in je potem pristalo tudi na zemunskem letališču. Sledilo je potem še nekaj angleških letal, ki jih angleški Rdeči križ pošilja v Abesinijo. Angleška letala so urejena tudi za blagovni promet. * Poročila o potresu. Meteorološki zavod v Ljubljani je do včeraj prejel iz raznih krajev dravske banovine, kjer ima organizirane vremenske opazovalnice, 72 poročil o zadnjem potresu. Največ poročil je prišlo iz Štajerske. * Predavanje Narodne knjižnice in čitalnice v Zagrebu, Kraljice Marije ulica 3, bo v sredo 15. t. m. ob pol 21. Predaval bo univ. prof. dr. Fran Bubanovič o kemijski vedi pri Slovanih, zlasti pri Jugoslovenih. Vstop prost. * Novi grobovi. V Podbrezjah je umrl v lepi starosti 87 let posestnik g. Anton Keršič, oče predsednik* okrožnega sodišči v Ljubljana. Pogreb b0 jutri ob 10.— V Št. Jurju ob južni železnici je umrl splošno znani trgovec, gostilničar in posestnik g. Avgust Kincl. Pogreb bo jutri ob 10. — Pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah je umrl g. Karel Kirbisch, lastnik us-njarne in posestnik, 6tar 82 let. Pogreb bo jutri ob 10. — V ljubljanski bolnišnici sta umrla gg. Franc Seibitz. zvaničnik drž. železnic, ter upokojeni strojevodja in posestnik g. Edvard Klarer. Prvega bodo spremili k večnemu pooitku danes ob 14. uri, drugega pa jutri ob pol 16. —^Pokojnim blag spomin, žalujočim, naše sožalje. * Naši muslimani bodo le romali v Meko. Ob začetku italijansko - abesinskega spora 90 nastale tudi velike težave za muslimanska romanja v Meko in Medino. Naši muslimani. ki se navadno že ob koncu ramazan-skega posta svečano priglasijo za hadž - romanje letos še odlašajo. V nobenem kraju pri' nas doslej še ni bilo svečane izjave za romanje, ki ji pravijo ikrar. Tudi »Put-nik«, ki vsako leto organizira potovanja v Azijo, doslej še ni imel o tem točnih informacij. Te dni pa je prispelo v Sarajevo pismo "ki ga je pisal šejk Muhamed Bošnjak, ki že dolga leta živi v Meki in vsako leto sprejema svoje rojake iz stare domovine. V pismu navaja, da je predstavništvo Egipta v Pireju že obljubilo da bo šlo muslimanskim romarjem iz evropskih držav na roko. * Napovedane redukcije v rudnikih Mon-te Promina. Zaradi zmanjšanega izvoza premoga v Italijo namerava društvo Monte Promina v Šibeniku skrčiti obrat svojih rudnikov. Skrčili bodo seveda tudi število delovnih moči in vlada med temi ravnimi rudarji prava panika. V kolikem obsegu bodo izvedene redukcije, še ni znano. vah in plisira tovarna JOS. REICH * Eno srce — ena radenska! * Obledele obleke barva v različnih bar- * Zanimiv staroslovanski nagrobni spomenik so našli v vasi Bročancu in ga bodo poslali sarajevskemu muzeju. V spomenik je vklesanih 12 človeških podob in sicer 6 na eni, 6 pa na drugi strani. Na mi strani je pred šestimi podobami ljudi podoba volkulje. Teh dvanajst figur predstavlja po mišljenju strokovnjakov 12 Svetovidovih sinov, ali 12 mesecev v letu. Volkulja predstav-ja zimo in temo Onih šest podob, pred katerimi stoji volkulja, predstavlja zimsko, ostalih šest figur pa letno dobo Iz Lfnhljjane u— Močno deževen januar. Letošnji januar je v pogledu padavin skoraj abnormalen. Do včeraj je že padlo v 8 dneh kar 83.5 mm, nasprotno je lanski januai ves čas izkazal le 53.3 mm, predlauskim pa &5.4 mm padavin. Lani smo imeli 1-' snežnih dni. Tudi druga leta. 10 let na zaj je bilo januarja veIik0 manj padavin kot letos. Le leta 1927. je bilo hujše, kajt« takrat je januarja v 16 dneh pad'o 150 9 mim padavin, 9 snežnih dni. Leto 192U., ko je začelo 6. januarja snežiti in so traja.' ves mesec siloviti snežni zameti, ko jt bila takrat najhujša zima, je padlo le 73.9 mim padavin. Takrat je bil tudi hud mr^z. ko Je termometer dosegel —24 C. Mehka zima močno vpliva na kmetijstvo. Nesa cm pod površino se že nahajajo mnogi poljski škodljivci, ki se drugače ob mrzili zimi zagrebejo do 1 m gioboko v zemijo Letos, kakor pravijo izkušeni stari kmetje, bo hudo hroščevo leto. Na poljih se je že prikazal na površju bramor. Ozimna žita mnogo trpe in bodo uničena, če se vreme kmalu ne izpremeni. u— Mojstrovina naše čipkarske doma če umetnosti je prekrasna zelena toaleta ?.škodoval. Zadeva se bo končala pred sodiščem, ker je neka priča izjavila, da je tast grozi! snahi s smrtjo. — Tatico beračico je zaprla tukajšnja policija. Je to nepoboljšljiva 151etna Jožeta B.. ki je po mestu beračila in kradla. — Vse šipe so razbili še neizsledeni napadalci J na hiši Friderika Gumzeria pri Sv. Tro-, , , , _ _T ! jici v Slov. goricah. V vseh primerih vrši a— Lepa bilanca sokolskega dela. V ne- , Wast posedovanja, deljo je bil v krčevinski šoli redni letni Iz Celja e_ Na dnevnem redu seje mes-ne^a sveta ki bo v Petek 18. t. m. so poleg Poročil 'odborov še naslednje zahteve: odobritev računskih zaključkov mestne občine celjske za leto 1934. in tri dvanajstlne leta 1935., ter občine Celje-oko'ica za proračunsko leto 1934-35, nakup posestva za mestno uibožntco in posestva za mestno avtobusno Podjetje ter najetje posojila za nakup teh dveh posestev. e— Na ljudskem vseučilišču bo predaval dianes ob 20. g. inž. Janko Kukovec iz Maribora o svetovni razstavi v Bruslju. Zanimivo predavanje bodo spremljale številne skioptične slike. e— Vsi celjski nosačl, organizirani v Podružnici Jugosiovenskega komisionar-skega društva, smejo od novega leta dalje nositi prtljago od vlakov direktno v mesto. Doslej so nosači nosili prtljago sa* mo s kolodvora, od kolodvora dalje Pa so smeli nositi ali voziti prtljago samo ko-misionarji. Vse to Je zdaj izenačeno in odpravljen je tudi naziv komisijonar. S tem je bilo ustreženo želji potnikov. občni zbor marljivo delujočega tukajšnjega sokolskega društva III. Občni zbor je otvo-ril in vodil starosta prof. Lojze Struna. Poročila pričajo o živahnem delu te sokolske postojanke, ki šteje okoli 300 članov. Občnemu zboru sta prisostvovala prof. Degen kot zastopnik mariborske sokol ske župe ter zastopnik policije. Pri volitvah je bila v glavnem izvoliena dosedanja uprava s prof. Struno kot starosto in sreskim tajnikom Ja-kijem kot podstarosto. VSI GOVORNIKI odvetniki, profesorji, učitelji, duhovniki in pevci nujno potrebujejo Mr. Bahovčeve »SMREKA" bonbone Izdelani so iz smrekovega ekstrakta in mentola Radi tega vzdržujejo svežost glasu, ublažujejo kašelj in hripavost Nadalje desinficirajo usta in grlo, preganjajo žejo, razbistrijo glavo. So pa tudi prijeten pripomoček pri omejitvi prekomerne kaje. Zavitki po Din i.— in 6.— v le-ttarnah in drogerijah. Apoteka Mr. L. Bahovec Ljubljana Kongresni trg štev. 12 a— Iz davkarije. Radi dokončne odmere skupnega in splošnega davka na poslovni promet in davka za luksuz za leto 1935. morajo vložiti letno prijavo tudi podjetja (obrati, poklici), ki so v letu 1935. plačevala davek na poslovni promet, bodisi mesečno ali četrtletno. Zadevno prijavo je vložiti najkasneje do 31. t. m. S 15. t. m. poteče zadnji dan za vlaganje prijav za odmero dopolnilne prenosne takse za leto 1936. do 1940. a— Akcija mariborskih dolžnikov. Na sestanku kmetijskih referentov, ki ga je sklical predsednik tukajšnje Kmetijske podružnice dr. Kovačič v nedeljo 12. t. m. v kolodvorski restavraciji, se je načelo vprašanje potrebnosti akcije mariborskih dolžnikov ter so se napravili konkretni sklepi glede ustanovitve zadevne organizacije v Mariboru kakor jo ponekod že imajo. Iz Ptuja j— Kazenski oddelek sreskega s©dTSČa v Ptuju je izvršil v lanskem letu 362 kazenskih poizvedb za okrožno sodišče. Prestopkov, kž jih je obravnavalo »reško sodišče, je bdlo 1269. Izrečenih sodb je bi'o 7«y, proti katerim je bilo vloženih &8 pri-ziivov. V zapore je sprejelo so^šče 222 kaznjencev, 453 političnrih kaznjencev, 24 dohodarstveiiih obsojencev in 175 preiskovancev. Zapornih dni je bilo r celem 5202. j— Spodletelo jima je. V nedavni noči. sta se spravila že stara prijatelja perutn'-ne, Vinko žniiJaffič in AloJ^ja Preačeva, oba iz Moravče v, v hlev posestnika Jožefa Puha v Zagorcih, ter se založila s kokošmi Kokošt pa so začele kokodakati is opozorile na vasi več fantov, ki eo šli ta-.koj v smeri, odkoder se je slišaio kokodakanje, ter opažali dive o^el*, obloženi s kokošmi Medtem ko je Preačeva pobegnila, so žnidariča fantje prijeli. Ta pa se jim je postavil v bran z velikim kuhinjskim nožem. Vendar so ga razorožili in izročili orožnikom. Orožrrlki so potem prt jeli tudi Preačevo ,ter oba odvedli v ptu> ske sodne zapore. j— Uboj napadalca. Poročail smo že o žalostnem dogodku pri posestnid Firba-&ovi Lizi v Jiršovcih, kjer so uibiii 301et-nega Karla Zajka Cz Trnovske vasi. Ugotovljene so nastopne Podrobnosti: Usodnega dne se je okoli 1». Pojavil v hiši Firbasove Zaj ko Karel, že precej okajen in je kar na lepem začel groziti, češ: »No" ooj mora bitil vse mrtvo«. Pri Posestnici je bil bu/d£ Frane Potočnik iz VintaTovcev, nato pa je prišel še Jožef Nerat, ki se je vračal od kovača, ki mu je bil popravr.i kramp. Zaradi Zaijkove grožnje je nastal prepir, med katerim je vrgel Zajko nož v Nerata, ga zadel v vrat in mu prizadejal globoko rano. Nerat, sam ranjen, je s pomočjo Potočnika vrgel Zajka po tleh in ga obdela val s kolom. Nerat je pograbil nato kramp in udaril Zajka Po glavi, da je mrtev obležal. Komisija je ugotovila, da je imel pokojni Zajko počeno lobanjo in da je umrl za otrpnjenjem možganov. j— Kino bo predivajal v sredo ln četrtek ob 20. S ini »Smejali se boste«. Dodatek Merkurjev tednik. TRGOVSKI SAMOPOMOČI V MARIBORU izrekam toplo zahvalo, ki mi je po smrti mojega soproga Godec Vekoslava točno izplačala prav izdatno podporo. Priporočam vsakomur pristop k tej kulantni in dobrodelni instituciji. Godec Roza s. r, MARIBOR, dne 13. januarja 1936. ff Pred aoorimi desetimi leti je bila filozofija profesorja Vebra posebno priljubljena. Veliko slušateljev filozofske fakultete je bilo zajetih v čar njegovih idej in nazorov. Ker sem tedaj bival daleč od ljubljanskega življenja, sem morda še bolj živo opažal vpliv Vebrove filozofske šole na mladino po občevanju z visokošolci, ki so prihajali domov na počitnice. Samemu profesorju Vebru sem ob neki priliki pripomnil, da potrebuje ljubljanska univerza nekak antitoksin v obliki kake prirodne filozofije«. Od tedaj je preteklo deset let. Antitok-sina ni bilo, pač pa je naša akademska mladina pokazala toliko zdrave življenjske sile, da je brez hujših posledic prestala to, denimo > modno« bolezen. Sedaj pa smo dobili tudi zaželeni antitoksin. Podaril nam ga je univ. prof. Vidmar s knjigo >Moj pogled na svet«. V naslovu ni to izrecno povedano in avtor sam zatrjuje v uvodu, da je podal samo svoj popolnoma subjektivni pogled na svet in da si ne do-mišlfuje, da je ta pogled objektivno pravilen, toda knjiga je tu in presojati jo moramo takšno, kakršna je in glede na čitateljski krog, ki mu je namenjen. "vidmar]'eva knjiga bo predvsem širšemu >rogu čitsteljev odprla pogled v probleme, ki so pretresli do temeljev naSe nazore o fizikalnem svetu in o vesoljstvu. V tem pogledu moramo biti avtorju resnično hvalležni, kajti njegovo ime. njegova avtoriteta, posebno pa de način, kako Moj pogled na svet" zrna prikazati obdelano snov, utegnejo vzbuditi zanimanje za najnovejše probleme fizike in astronomije tudi v ljudeh, ki sicer stojijo bolj daleč od talcih vprašanj. Omenim naj iz bogatega števila prispodob in slik samo njegovo primerjanje fizikalnih pojavov z igro na šahovnici, ki se vleče kakor rdeča nit skozi vso knjigo, ali pa njegovo razmotrivanje o raznih ^metrikah« na poti od Gorij do Mrzlega studenca in še dalje do Vodnikove koče Kredarice in vrha Triglava, ali pa odstavek, kjer pravi: >Ves naš ogromni svet je krompir, ki ima štiri dimenzije. Ti si pa nož, ki reže vanj. Vsak prerez ima tri dimenzije, eno manj kot svet . . . « Zelo spretno je vpletel avtor v spis tudi razne osebne doživljaje, ki sitno oživljajo razpravo in močno približujejo pisatelja čitatelju. Zaradi tega sem prepričan da bo večina čitateljev z užitkom črtala knjigo do konca. Vprašanje pa je, ali bo čitatelj avtorju tudi miselno lahko sledil skozi vso knjigo. Menim, da bo pičlo število čitateljev, celo iz vrst inteligence, lahko po preči-tanju knjige z mirno vestio zatrdilo, da 90 sooznali bistvo raznfh prOblemov. ki mu jih razgrinja knjiga, preveč je teh problemov in pregloboki so, da bi jih lahko doumeTi po obdelavi ene same knjige, zlasti še ako ni bilo avtorju samo do tega, da bi obrazložil problem0, temveč Je iz njih izvajal zadnje zaključke in si ustvaril celoten filozofski pogled na svet. Ne morem se otresti vtisa, da je avtor obliki in jeziku na ljubo marsikje žrtvoval natančnost in doslednost. Tako mu bo nepoučeni čitatelj težko sledil, ko mu pripoveduje, da je naše življenje na zemeljski obli življenje v dvodimenzionalnem prostoru, ali ko pravi, da »mu je v dveh dimenzijah prispodoba za valovanje valovanje na vodni gladini.« še težje si bo predstavljal, da je elektron »nesmrten« (na str. 175 in drugod), a da »se v svojevrstnih razmerah medsebojno požreta elektron in proton, zapuščajoč energijski žarek, da tedaj snov sploh lahko izgine, dvignivša se iz mori-šča kot svetloba« (str. 144). Bržkone samo zaradi takega jezikovnega efekta čitamo tudi na eni in isti strani, kjer govori avtor o Laplaceovi teoriji, da »Laplace ni računal, ali pa je računal površno« in nekaj vrstic nižje, da »je Laplaeeov račun v redu, če ga uporabljaš za zgoščeni kaos v dozorelih meglah«. Laplace sploh ni računsko podprl svoje teorije o postanku našega osončja, temveč jo je uvrstil le kot skromen dodatek v svojo knjigo »EScposition du systčme du monde«. širšemu krogu čitateljev so tudi namenjeni razni izrazi začudenja in grozote, ko govori avtor na pr. o praznini v atomskem svetu in v vsemirju, o neskončno velikih številih in o verjetnosti, da biva morda samo na Zemlji človeški rod Dasi vse to ut°gne škodovati iasnosti in točnosti bo prav zaradi teera pow>re*m? čitateli šel mimo -'sripVbHlb miselnih 'v-^-Midov. ne du b1' lih zapazil ln ne bo odložfl knjige dokler ie ne bo orečital rfo konca. Ne bo m« sicer vse ia«sno. toda leilfrs ip dosegla v glavnem svoj namen. Vzbudila je v čita- ieiju zanimanje za ta ali oni problem in prepričan sem, da bo čitatelj segel še po tej ali oni drugi knjigi. Oožaiovati moramo le, da ne more naš knjižili trg v tem pogledu kaj več nuditi v luašem jeziku. citateljski krog je pač premajhen in založništva ne marajo preveč tvegati z izdajo takih knjig. S posebnim užiucom bodo seveda prebirali Vicimarjevo knjigo čitatelji, ki jim je snov že znana. Od starejše gaaeracije. ki je vzrasia v šoii klasične tizute, je le maio oseb, ki bi se bile potrudile, se poglobile v ideje relativnostne teorije, še manj pa takih, ki bi si skušali pridobiti vsaj osnovne pojme o valovni mehaniki. Toda tudi tem, ki so to storili, je bržkone tako pri duši kakor meni. Dokler sledim matematičnemu dokazovanju, mi je vse jasno in naravno. Cim pa odložim knjigo in premišljujem o predmetu sam pri sabi, se mi razblinja vse v nejasno sliko. Cim izgine matematična oblika, oslabi tudi dokazilna moč. Preveč smo pač zajeti v stare pojme in principe in le s stežavo se jih otresamo. Zaradi tega se moramo vsakokrat, kadar vzamemo podobno knjigo v roke, znova zopet vživeti v novi idejni svet. Pri prebiranju Vidmarjeve knjige sem imel vtis, da se je moralo tudi njemu nekaj podobnega zgoditi. Tiste večkratno ponavljanje iste misli, dasi v različni obliki, ne velja morda toliko čitatelju, kolikor avtorju, ki se je skušal vživljati v to, kar nam pripoveduje. Sicer ima ponavljanje v Vidmarjevi knjigi očitno še tudi neki zunanji vzrok. Knjiga ni nastala kot celota, temveč je avtor združil več samostojnih razprav v eno navidezno celoto. Marsikatera netočnost in marsikatere nasprotujoče si trditve gredo na račun tega dejstva. Omenim naj tu samo eno, ki je značilna za postanek knjige. Na str. 164 pravi avtor, da bo Zemlja, ko bo dan dosegel pet in petdeset sedanjih srvojih ur, gledala Mesec prav tako nepremično kakor jo gleda on že sedaj. Na str. 178 piše da: »bo dan takrat imel 1320 sedanjih ur« 55 sedanjih dni.— Povsem drugače sprejema novo fizikalno siliko sveta pravkar dora&čajoča generacija, ki ni obtežena z vsem miselnim balastom kakor stara generacija. Njeni možgani ne nosijo še tistih globokih brazd, ki jih je le težko zopet odpraviti. Že zaradi svoje mladostne prožnosti je bolj dostopna novim, revolucionarnim idejam. Poleg tega sliši morda tudi v šoli že o tej ali oni novi teoriji in se seznanja vtsaj površno z njeno vsebino. Za novo generacijo bodo zakrivljenost prostora, večdimenzionalni prostor, statična verjetnost in podobno postali vsakdanji pojmi, kakor so nam energija, sila, neskončnost in slič-no. Saj govorijo danes že Ijudslkošolski otroci brez vsakega začudenja o radiova-lovih, v bistvo katerih smo se mi le s precejšnjo težavo vživeli. Ti čitatelji bodo imeli od Vidmarjeve knjige gotovo največjo korist, in to je tudi prav. Vendar preti tudi njim neka nevarnost, ki je utemeljena v značaju knjige. Avtor namreč premalo jasno loči bolj ali manj že preizkušene teorije od golih hipotez in še sam take ustvarja in uvršča med druge tako da utegne manj previden čitatelj sprejeti vse kot dokazano resnico. Avtor ni hotel napisati fizikalne knjige temveč je hotel, kakor sem že omenil, izvajati iz sodobnih fizikalnih in asfcro-monskih teorij skrajne konsekvence in nam podati nekakšno pri rodno filozofijo Toda vse ta teorije ao vse še preveč nove, Gospodarstvo V tlr vski banovini je še mnogo Insolvenc Državn statistični urad je objavil statistične »odatke o gibanju insolvenc v me-sacu de embru preteklega leta. V tem me seou bilo v vsej državi 8 konkurzov (prej£ ije leto 12) in 19 poravnalnih pošto pemj (18), skupaj torej 27 insolvenc na sp<— • 30 v prejšniem decembru. V drav s1-- banovini ni bil lani v decembru zabe ' številke o gibanju števila zaposlenih delavcev v zadnjih letih. Naš kliring z Nemčijo Klirinški dolg Nemčije nasproti naši državi sa je v poslednjem tednu za malenkost povečal, in sicer od 390 na 392.4 milijona Din. To povečanje je prišlo čeprav so bili pri nas v kliring vplačani znatni zneski, pa so bila istočasno tudi v Berlinu prav velika vplačila, zlasti uvoz svinj, masti slanine in jabolk. Pojutrišnjem se, kakor znano. ukine dosedanji Dačin klirinškega obračunavanja z Nemčijo in se uvedejo stoodstotne kompenzacije. Narodna tanka bo od 15. t. m. pričela izdajati namesto dosedanjih klirinških nakaznic klirinške Čeke ki jih bodo kupovali na borzah naši uvozniki nemškega blaea za plačilo 3vojih obveznosti. Naši uvozniki bodo za plačilo blaga, uvoženega po 15 januarju, plačali fakture v celoti s kupljenimi klirinškimi čeki. fakture za blago uvoženo pred 15. januarjem, pa bodo poravnali polovico v novih klirinških čekih, dočim bodo morali ostalih 50°/c |»o-ravnati z vplačilom na stari klirinški račun. Kakor poročajo iz Beograda, pripravljajo v finančnem ministrstvu predpise glede odkupa starih klirinških nakaznic in aviz. Kakor znano, bo naša Narodna banka za račun države, ki ima v Nemčiji še znatne obveznosti, odkupovala od naših izvoznikov stare klirinške nakaznice in avize. Skala za odkup še ni definitivno določena, vendar zatrjujejo, da najnižji odkupni tečaj ne to manjši nego 14 Dia za marko. Za starejše klirinške nakaznice odnosno avize bo tečaj nekoliko višji in se bo ravnal po tem, kdaj je bilo izvršeno vplačilo v Berlinu. Nadalje poročajo iz Beograda, da bo določen nov kronološki red izplačila, pri katerem bodo favorizirane manjše terjatve. V borznih krogih računajo s tem. da bo tečaj novih klirinških čekov višji, nego znaša sedaj tečaj za kompenzacijske marke (klirinške nakaznice), in sicer zaradi tega. ker bo povpraševanje po teh klirinških nakaznicah kmalu prav živahno, ker bodo uvozniki potrebovali te klirinške čeke tako za plačilo uvoza blaga po 15. januarju, kakor tudi za polovico obveznosti od uvoza pred 15. januarjem. Saldo kliringa z Italijo znaša sedaj 181 milijonov dinarjev Vplačila v kliring niso znatna in se zato izplačila iz kliringa vršijo le polagoma, in to samo za one terjatve, ki ne presegajo 100.000 lir Saldo naših terjatev v Bolgariji znaša sedaj 286.000 Din in je treba čakati na izplačilo 24 dni. V kliringu s Turčijo znaša saldo 350.000 frankov in je treba čakati 41 dni Kliring z Ru-munijo pa je nadalje pasiven in obstoja saldo v naše breme v višini 12 milijonov Din, kolikor je sedaj razpoložljivih dinarjev na tem klirinškem računu Dodatni kontingent za izvoz Jabolk v Nemčijo Privilegirani izvozni družbi je uspelo, da je izposlovala izjemen dodatni kontingent za izvoz 36.000 metrskih stotov uepakiniiih jabolk (360 vagonov) ža uvoz v Nemčijo v januarju in februarju t. L. in sicer preko obmejnih postaj Bodenbach, Lindau — Reutin. Passau Oderberg in Salzburg. Privilegirana izvozna družba stavlja ta kontingent izvoznikom na razpolago s priporočilom da sa izkoristijo za prodaje nemškim tvrdkam, ki imajo potrebna devizna dovoljenja. Ker obstoja splošna prepoved uvoza v razsutem stanju je za uvoz v Nemčijo potrebno pismeno uvozno dovoljenje Privilegirane izvozne družbe, ki daje ta dovoljenja izvoznikom na običajen način »reko centralnih zadružnih in izvozniških organizacij ali pa neposredno Vsaka pošiljka mora biti brezpogojno opremljena z jugoslo-venskim f i to pa to loškim overenjem. Gornji kontingent ne uživa nikake izvozne premije. Gospodarske vesti — Znižanje minimalnega Kritja bankov cev v Bolgariji. Sofijski Urad. iist oDjavMa vladno odredbo. s kater0 se najnižje zakonito kritje prometa bankovcev bolgarske Narodne nanke znižuje od 33 na 25 0r-Ptaj in Ma-rjborMilatina-Radenci. Davčni oddelek finančnega ministrstva je odločit, da »e avtobusna zveza Maribor-Ptnj proglasi kot deLonia Konkurenčna državnim železnicam zveza Maribor-Slatina-Radenci po kot ne-konkurenčna. = Združenje trgovcev za srez Ljubljan? okolica bo imelo 23 t m. ob 20 v dv0ra ni Trgovskega doma 17 -edn0 letno skup ščino Na dnevnem redu so tudi volitve uprave. Borze 13 januarja N« ljubljanski borzi je deviza Newyork zopet občutneje popustila dočim »o teča-jri ostalih deviz nespremnjen: V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 9 17—9.27 V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.2450 v angleških funtih po 254.60. v grških bonih po 30 in v španskih pezetah po 669 Nemške kompenzacijske marke so se v Ljubljani trgovale po 14. Na zagrebškem efektnem tržišču ie vojna škode danes nekoliko popustila in je bila zaključena po 351. ob sklepu borznega sestanka pa se je nudil denar le po 349 (v Beogradu ie bil promet po 354). Nadalje so bili zaključki v 7% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 60 in v 7% Blairo-vem posojilu po 71. Končno je bi! pr7« 155— 165; »8« 105—110 Otrobi: baSki. aremsld in banatski 87.50—90. -f- Budimpeštanska terminska borza (13. t. m.) Tendenca stalna. Pšenica: za marc 18.26—18.27, za maj 18.43—18.45; koruza: za maj 16.11—16.12 Največji ekspedicijski film v deželo črnega kontinenta ! A B 0 0 N A Pride S KINO UNION j Tako je zda} v Rimu Slovenski popotnik piše „ Jutru" o svojih vtiskih Rim, 8. januarja. I>anes je spet ves Rim v zastavah. Celo avtobusi in tramvaji so okrašeni z nešte-vilnimi majhnimi zastavicami. Mnogo oficirjev, karabinierji in mestni stražniki so v svečanih uniformah. Po vsem mestu se vidijo paradni vojaški oddelki ic se sliši vojaška godba. Slavi se rojstni dan nase rojakinje — ita ijanske kraljice Jelene. Sploh so zastave tukaj zmerom bolj v modi. K državnim, kraljevskim, fašistov-skim, zgodovinskim, cerkvenim in drugim slavnostim so prišle zdaj še slavno-sti glede na vojne dogodke. Na primer zavzetje Adue; nato začetek sankcij (18. novembra 1935), ki se je tudi slavil z razobešen jem zastav; istotako dan 18. decembra 1935, dan poročnih prstanov, ko so Rimlianke že po enem mesecu sankcij polagale svoje poročne prstane na oltar domovine. Ta dam palača princa Doria spočetka ni imela zastav. Prišlo pa je nekaj fašistov z lestvi io in okrasilo balkon s t-roboinico. skrilo nrinčev p^b in stari cestni nanis * Violo Doria«. Poleg pa so pritrdili nov ulični napis na platnu »Via della fede«, kar naj bi pomenilo »Ulico poročnih prstanov« in »Ulico vere«. Vreme je snet ugodmo. M*-z'ih dni je konec, tovala Bogu. Spet lahko sedimo v kavarnah brez površnikov. Obramba pred mrazom ni na isti stopnji kakor v mrzlejših državah. Le razvajenim ino-zemcem na ljubo se po^asoma uvaja centralna kurjava. Pravi Rimljani pravijo, da v sobah, kamor sonce sije. kurjave ni treba, in prezobavajo, kadar je posebno mrzlo. To pa le nekaj dni na leto. Teh nekaj dni pa nas zavida io oni. ki vedo. kako udobno toplo .ie pri ras v Jugoslaviji, kadar jih tukaj zebe. Pravkar sem čital potom= itaMiamskega no-vinaria iz Zagreba. Piše. da je na jugo-slovenskih železnicah in v jviPvvsIovensMh hotelih tako toplo, kakor da bi hote1! z besno burjavostjo ffuria rabbiosa) po-kuriti ves les. ki ga ne moremo izvoziti v inozemstvo. Poročevalec je gotovo pre-zeboval v Rimu in vso dolgo pot iz Rima do Zagreba. Vojna ni dosti izpremeniia lica mesta. Tujski promet je sicer precej nazadoval (poleti zaradi tifusa, zdaj zavoljo vojne), manjkajo zlasti Angleži, vendar avtobusi in tramvaji še niso bili nikdar tako prenapolnjeni kakor zdaj. Uatavii so namreč več prog in bencin se je podražil od 1.90 na 3.88 lire. Avtomobili so vedno redkejši. Cene polagoma naraščajo, le bencin in milo sta se podraži a za preko 100%. Kavarne, bari, gledališča se zapirajo eno uro prej; izvzeti so le za tu'ski promet važni lokali. Hoteli s francoskimi a!i angleškimi imeni so se poitaiijančilL Celo Whisky bar se je prekrstil! v Bar Soda. Za hotel Eden še niso našli primernega imena. Prav tako je nekaj u ic izpremenilo imena. Mesni konzum se je umetno zmanjšal: ob torkih je prepovedana vsaka prodaja mesa in ob sredah lahko prodajajo samo perotnino, ribe in konjsko meso. Zmerom težavne je je najti inozemske časnike. Najprej je priš-a prepoved jav-nesra izlaganja inozemskih časnikov po izložbah in v kioskih. Dobivali so se le na zahtevo iz skritega prostora, a dobivali so se vendarle. Nato so uvoz talro omeiili, da je treba že mnogo sreč?, če hočeš najti ka>k resnejši franrosk; Ust. Najzanimivejši oficiozni »Le Temps«, je bil vselej takoj razprodan ali rezerviran; zdaj mu je uvoz v Italijo sploh prepovedan. V javnih loka1 i h so sprva prepovedali vse inozemsko časopisje, potem pa so glede na tujce dovolili avstrijske, madžarske in nemške liste. Francoski listi so popolnoma prepovedani, ker je francoščina tudi med Italijani zelo razširjena. Gostje v kavarnah menjujejo med seboj kupljene časnike, »Le Matin«, sa -Le Jour«, »L' Intransigeant« za »Paris-Soir« in tako naprej, kar se jim je pač posrečilo najti na vsakodnevnem jutr-njem lovu po kioskih. V mednarodni trgovini se zamenjujejo pomaranče za ogrske vole, svila za premog, a v kavarni časniki in novice. ~ • < t < * ^ - . : *.. > \ L > * 1 i Rk j .j >. J-. L I. V. Sokol ^veita S/ovanskega Sokolstva je naslovila na svoje čiane, t j. COS, jugoslovansko, poljsko, rusko Sokolstvo in bolgarske Jumake novoletni poadrav, v katerem Ponovno poudarja važnost sokolske misli za slovanske narode, ki jih je vedno spa-JaJa v eno vfc«.ko sokolsko rodbino in bo to storila tudi v letu 1936, pa naj prinese kakršnekoli zmene v mednarodnem življenju. Naj bo bratska ljiu/bezen vodilna misel v vsem delovanju Sokolstva, četudi bi imelo življenje prinest« karkoli. V češkoslovaškem SokolsWu znaša or-gaPolitiki<, da namerava avtor v kratkem izdati nemški prevod knjige, si usojam ga opozoriti na nekatere netočnosti, ki sem jih zapazil pri čitanju knjige. Med Zemljo in Soncem (str. 106) ni nobenega obroča, tudi ne med Zemljo in Martom, kakor izhaja iz popravka, pač pa med Martom in Jupitrom. Na str. 170 čitamo, da >se dan Krči« na str. 172, da >na zemeljski površini pade v prvi sekundi vsako telo približno deset metrov... v drugi skoraj dvajset«. Na str. 230 pa stoji, da i" "=^>ta vseli treh kotov v sferičnem trikotniku >tem večja, čim večji je kroglin polumer<. Naposled bi še opozoril, da se piše Herschel z enim samim »s«. L. č. Zapiski s-Kronike slovenskih mest« sta izšla po kratkem presledku dva zvezka Četrta šle vilka je priobčila med drugim članek Da vorina Ravljsna »Upor v Judenburgu 1318« (avtorjevo ime |e očitno po pomoti izostalo pod naslovom članka dočim je navedeno v kazalu), dalje razpravo dr Rudolfa An drejke .Poslopje Mastnega muzeja v Ljub liani, njegova zgodovina in stanovalci« ko nec študije dr A Vodnika o Franrescu Robbi in dr Andrejke »Zgodovino Primče ve hiše v Ljubljani« *z Langusovo podobo Primčeve Julije na posebni kolorirani pri logi 1 Zaključujeta s? razpravi dr Stanku Skerlja o italijanskih predstavah v Lju»> Ijani po l. 1765 in univ prof dr M Do lenca o ljubljanski rokopisni zbirki pravnih obrazcev izza tridesetletne vojne. Zgodovi no ljubljanskega Narodnega doma razglablja Anton Podbevšak. Janko Jarc pa obde- luje razmere v Novem mestu i. 1865. Lojze Pipp nadaljuje svoje statistične študije, to pot obravnava starostno razdelitev prebivalstva po ljudsk.-m štetju l 1S80 Zanimiv donesek k zgodovini osvobojenja Prekraurja objavlja Franjo A. Pivka ing. agr. Lojze Pregelj pa zaključuje članek o kmetijskem vprašanju Velike Ljubljane. Kronika (B. VVider, Fr. Baš) in drugi krajši prispevki se vrste ob koncu številke, ki j s dostojno sklenila drugi letnik te zares reprezentativne slovenske komunalna revije. Zagrebški »Književni horizonti« prinašajo v prvem zvezku novega (3.) letnika in-terview s pesnikom Nikolom Poličem čigar zbirko »Jučerajšnji grad« je pravkar izdalo Društvo mladih hrvatskih književnikov. O tej zbirki piše v posebnem &anku L. Zimibrek. Literatura o A. G Matosu je dobila s člankom »A G Matoš u Samoboru« nekoliko zanimivega anekdotičnega gradiva Iz uvoda v Polževo zbirko, ki ga ie spi6al Ljubo Wiesner, je ponatisnjen odlomek, ki krasno označuje Polževo pesniško vrednost S poezijo D* Annunzia se bavi Vlad Nazor v daljšem sestavku »Faun ' njegov Mi-jeh«. Tin Ujevič pa je prispeval esej o Petrarci. Poleg teh prispevkov je izšla lirika Ive Ladika in Stjepana Banka ter več 'iterarnih n umetnostnih referatov. »Psycholofliscber Grundriss Dalmatiens« ; •e nasiov razprave našega prejšnjega pra škego ooslanika dt Prvislava Grisoaon^ io priobčuje pravka' izišli prvi zvezel; oreške »Siavische Rundschau«. V ist^nr ■vezku razpravi i« Sergei Tretja kov o po 'ožajiu pisatelja v sedinji Rusiji D Čvre\ ^kyi se bavi z bistvom in nalogami češko j slovaške zgodovine filozofije. Jan Sajic P^ ! oodaja bilanco pragih čeških gledališč v ; minuitem letu. i Spominu Charlotte Masarykove, plemenite in hrabre žene prveiJavno mnenje«. »Ti=k in vojna«, >Tisk in cerkev«, je navedenih nadaljnjih 626 inventarnih številk, kar daje skupaj s prejšnjimi katalogi 2925 številk literature o novinah in novinarstvu. Posebnost novega kataloga so spisi o karikaturah in karikaturistih kot važni in značilni izpopolnitvi modernega tiska in velikem sredstvu javnega mnenja. Novemu katalogu je spisal predgovor 0. Butter. V njem razglablja v zgoščenih stavkih ]K>litično funkcijo in osvetljuje zapleteni problem javnega mnenja. Lauri novi katalogi so pomenljiv bibliografski kažipot po širokem področju žurnalisti-ke kot ene najznačilnejših stvaritev sodobne civilizacije. I žalostnega srca naznanjamo, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast, svak in stric, gospod AVGUST KINCL, trgovec, posestnik in gostilničar, dne li>. januarja t L ob 17., previden s sv. zakramenti nenadoma zatisnil svoje trudne oči ter nas za vedno zapustil. Pogreb blagega pokojnika bo v sredo 15. t. m. ob 10. iz hiše žalosti, Sv. Jurij ob južni železnici, 13. januarja 1936. KATARINA, soproga; ANICA, MIMIKA, FRANJO, HERMINA, AVGUST in HINKO, otroci; FRANC MASTNAK in JOŽE NOVAČAN, zeta; ANKICA, MIRICA, FRANCI fn MITJA, vnuki — ter ostalo sorodstvo. Ameriška komedija Senzacija pred usmrčenjem Hauptmanna - Pismi jetniškega sve- in obsojenčeve matere — Igra za ameriške živce Čimbolj se približuje dan Hanptmannove usmrtitve, tembolj postajajo napeti živci ameriške javnosti. Po najnovejšem sporočilu United Press iz Trentona, je sodišče v New Jerseyu zavrnilo prošnjo Bruna Riharda Hauptmanna za pomilostitev. Stvarno pomeni to, da bo Hauptmann dne 17. t. m. ob 20. zvečer usmrčen na električnem stolu Drugo pismo, s katerim se je bavilo sodišče, je od Hauptmannove matere. Glasi se: »Podpisana od skrbi potrta mati Bruna Hauptmanna, ki je obsojen na smrt, prosim, da se obnovi proces proti mojemu sinu in da se mu spremeni smrtna kazen v ječo. Odkar je vil moj sin obtožen, da je ugrabil Lindberghovega prvorojenca, nisem pokopala nade, da se bo sodišče vendarle prepričalo o dejanskem stanju ter bo oprostilo mojega sina. Bruno, žal, ni imel prilike, da bi dokazal svojo nedolžnost. Kot mati, ki sem ga rodila ter ga dostojno vzgojila prosim, da prizanesete vsaj meni, Če ne morete njemu. Jaz namreč trdno verujem, da moj sin ni kriv. Čeprav govore indici proti njemu, čutim, da Bruno, ki je bil vedno dober sin, ni zagrešil tega strašnega zločina. Ne morem razumeti, da bi bilo mogoče s smrtjo kaznovati človeka, ki je od vsega začetka zatrjeval, da je nedolžen. Bruno je v vseh pismih, ki mi jih je poslal, zatrjeval, da ni kriv. Ne da bi se hotela dotikati pravice sodnikov in sodišča, povzdigujem svoj materinski glas in prosim milosti zanj. Imejte usmiljenje z mojim sinom, čigar sramotna smrt na električnem stolu bi zlomila moje srce.< Sodišče je navzlic tema pismoma odklonilo prošnjo za pomilostitev in potrdilo obsodbo ter termin usmrtitve. Govori se, da so bila za ta sklep merodajna razna dejstva. Našla se je namreč nova priča nroti Iindberghov prvorojenec, ki ga ima na vesti Bruno Rihard Hauptmann Mavzhc temu beleži Hauptmannov slučaj ravno v zadnjih dneh nove, nepredvidene senzacija. Kakor veli sporočilo iz Trentona, je guverner New Jerse7a. Hoffmann, kratko potem, ko se je sestalo sodišče za odločitev v Hauptmannovi aferi, odredil aretacijo priče Jaffieja, ki je moral biti skozi zadnji dve leti neprestano sodišču na razpolago. Obenem je Hauptmann odredil, da se mora policijsko zastražiti dr. Condon, ki je fungiral kot Lindberghov zaupnik pri izročanju denarja ugrabiteljem. Dr. Condon j« bil tisti, ki je na pokopališče prinesel denar ter imel razgovor z osebo, v kateri so oblasti pozneje spoznale Bruna Richarda Hauptmanna. Ta odredba je zbudila Sirom Amerike velikansko začudenje, tembolj, ker se je dr. Condon šele pred nekaj dnevi vkrcal na ladjo ter se s svojo hčerko odpeljal v Južno Ameriko. Sodišče, ki je obravnavalo Hauptmannovo prošnjo, je poleg tega prejelo dve pismi. Prvo je od duhovnika, ki je Hauptmanna ponovno obiskal v celici smrti. Piše se John Matheison in pravi, da je najmanj petnajstkrat zaupno govoril z obtožencem ter da je prepričan o tem. da govori Hauptmann resnico. V pismu stoji: Če bi bil imel Hauptmann že od začetka zanesljivega branitelja in tolmača, bi prav taisti razlogi, ki so ga obremenjevali, govorili njemu v prilog. Hauptmannu se je zdelo to takrat odveč. Želim, da bi sodišče v tem primeru uveljavilo pravico. Jaz sam ne ti se branil glasovati za smrtno kazen, če bi bil prepričan, da je Hauptmann kriv. Niti vera bi mi tega ne branila___< Ugrabitelj Hauptmann pred mikrofonom Beg Lindberghovega sorodstva Iz Amerike Usodna trinajstica V HaTspfemanmovem primeru se je izkazala trinajstica sipet za nesrečno Število. Ugrabitelja Lindlbargihovega otroika so obsodili 13. februarja na srn rt, med procesom je sedel pred sitolom St 13., na kaiterem je sedeJ poročevalec United Press Harry Fer-gusoin s 13 črtkaimi v svojem imenu. 13. sept, pa še na petek, so Hauptmamna v drugič obsodili in njegova usmrtitev se izvrši v tedirm, ki se prične s 13. januarjem — če ne pride vtmes kaj drugega. Hauipt-imironov zagovornik Edward J. ReiMy, državni tožilec David T. \Vilentz in Haupfc-manmova žena Anna imajo v srvojiih imenih 13 ork. Iindberghova tašča m rs. Dwight Morrowa (zgoraj) in njena druga hči Konstanca, ki sta te dni pri bežali iz Amerike v Evropo in sta se izkrcali na Angleškem lo.ooo frankov za pobeglega kanarčka V južnofrancoskem mestu Limouxu je pobegnil neiki stari dami kanarček, ki je bila talko navezana nanj, da je poskusila zaradi tega izvršiti samomor. Končno je ofeljobila nagrado 10.000 frankov tistemu, ki bi ji ljubljenca prinese! živega in zdravega v hišo. Spoznati ga je po majhnem rdečem obročku na levi nogi. Ves Liinoux stiče za ptičkom, kajti 10.000 frankov ni malenkost. Nekdo je stari daimi kanarčka celo že prinesel, pa je izjavila, da to ni njen kanarček. Se ved-no uipa, da ji bodo pravega našli ali da se bo sam vrnil Vsa Llndberghova rodbina beži » iz Londona poročajo, da sta dospeli v iSouthaimpton ga. IKvighit Morrow in gdč. Gonstance Morrow5 mati in »estra Lind-toerghove žene. Takoj po svojem priborit: sta nadaljevali svoje potovanje v London. INSERIRAJTE V „ JUTRU" Hauptmannu, mož z imenom David Moore, ki trdi. da je videl Hauptmannovo ženo na državni cesti blizu Hopewella kratko pred ugratljenjem Lindberghovega prvorojenca. Ta priča nastopa zdai prvič obremenilno tudi za Hauptmannovo ženo, ki je bila doslej izven procesa in sodnega postopanja. Moore pravi, da je spoznal Hauptmannovo ženo pozneje med obravnavo v Flemingtonu. Molčal je samo zato, ker se ni hotel zaplesti v obravnavo. Diskusija, ki se je načela o Hauptmannovi krivdi, pa ga odvezuje molčečnosti. Povedal je vse po svoji vesti. Guverner Hoffmann je poleg tega prejel pismo iz Ne\vyorka, v katerem ga neki J. J. Faulkner obvešča, da je Hauptmann nedolžen in da sme biti n-?. (ostrejša kazen, ki ga zadene, dosmrtna ječa. To pismo je zbudilo veliko pozornost posebno zaradi tega, ker se Faulkner obdolžuje sam, da je ugrabil otroka. Policija je svojčas že raziskovala. kdo je Faulkner, čigar podpis je bil tudi na neki pobotnici za izročeni denar. Taisti Faulkner je pristavil v pismu, da je deponiral v neki ameriški banki 2980 dolarjev v bankovcih iz Lindberghovega svežnja. To je baje vsota, katero so brezuspešno iskali takoj po aretaciji Hauptmanna. Z vsemi temi prilastki je postala Haupt-mannova afera še bolj zamotana in kalna kakor je bila poprej. Dr. Condon izjavlja, da je odpotoval z ozemlja Zedinjenih držav samo zaradi zasledovanja, ki mu v dneh Hauptmannove justifikacije grozi po gang-sterjih. kar ie tudi čisto verjetno. Sodišče pa je najbrže ravno zaradi ševilnih preobratov v zadnjih dnevih Hauptmannovega življenja storilo dokončen sklep, da se zločinec justificira. kajti nihče ga ne more prepričati, da nima Hauptmann za hrbtom močne organizacije, ki ti hotela z javnim pritiskom diskreditirati ameriško justico in priboriti sebi moralno zmago. Zato bo Hauptmann ta teden usmrčen. Albanska princesa S e n i j a, sestra kralja Zoga I., se je te dni v Tirani omožila s sinom bivšega turškega sultana Abdula Hamiria, princem Abidom Nov protiletalski top Predsednik angleške družbe za izdelovanje orožja Vickers Armstrong general La\v-rence je te dni izjavil, da so delavnice te družbe po dolgotrajnih poskusih spravile ca trg nov tip protiletalskega topa, ki vse dosedanje dal<"* prekaša. Pri tem je Lawrence namignil, da kupuje nove topove posebno inostranstvo, dočim se angleška vlada zanje še ne zanima. Veliko pozornosti je zbudila tudi njegova izjava, da nima prosluli Basil Zaharov nobenega vpliva na Vicker-sovo družbo ali njene filiale. Zanima se baje samo še za španske Vickersove delavnice. Nos, ki se je vrnil na svoje mesto V d en verski bokiišnici so izvršili nevsakdanjo »lepotno operacijo« Pri trčenju dveh avtomobilov je 36-Ietno gospo Leon o Fordovo vrglo proti zaščitni šipi in ;z avta. Pri tem ji je šipa odrezala nos. Ranjenko so spravili v bolnišnico brez zavesti. Zdrav nik. ki bi jo moral operirati, je poslal bolniškega stražnika takoj nazaj na kraj nesreče z naročilom, naj tam poišče odrezani nos. Eno uto pozneje so mogli ponesre-čeniko sipet »združiti« ž njenim nosom. Operacija je potekla ugodno in po zdrav-• nikovih navedbah bo ostala pacientki ko-I maj vidna brazgotina kot spomin na njeno ' začasno ločitev od nosa. „ Roka" v želodcu Priprava kirurga dr. Tuckerja iz Filadelfije Dr. Tucker. kirurg v Filadelfiji, je zgradil pripravo, s katero je mogoče izvrševati kirurgične posežke v želodcu brez zunanjih operacij. V želodec se uvede pinceta, ki je pokrita z dolgo gumasto cevjo in ki se da zlahka premikati na vse strani in odpirati. Ta dol- Galsworthy in njegova žena Zanimivo sporočilo pisateljevega biografa Marrota Za Soaimesovo ženo v Ga!s worthyj evi mojstrovini »Saga o Foreytih« je imel pisatelj, kakor poroča njegov biograf Marrot, živi model v svoji lastni ženi. Kakor Irena Forsyteova, je živela poznejša pisateljeva žena z enim njegovih bratrancev v nesrečnem zakonu brez ljubezni. Bila je sama pisateljsko nadarjena in tako je raslo njeno zanimanje za Gals-worthyjevo delo. Iz duševne zveze se je rodila lji&ezjen med obema, toda ko »ta se odločila za zakon, se je pisateljev konservativni oče na vso moč uprl takšni zvezi. Sele po njegovi smrti sta lahko dosegla ločitev prvega njenega zakona in po mnogih letih trdega boja je pisatelj ljubljeno ženo lahko odvedel v svoj dom. Abesinija postaja evropska Hči abesinskega cesarja, princesa C a h a i ima za častno damo Evropko, s katero rada igra table-tenis Ni pustil zdravnika k svoji ženi Nerazumljiv postopek zakonskega moža publika pri sodnih razpravah na Angleškem je znana kot zelo mirna in dostojna. Tem bolj je bilo opaziti ogorčenje, s katerim je sprejela izjavi nekega možakarja, ki se je moral zagovarjati pred sodniki, ker je bil svoji smrtno bolni ženi odklonil zdravniško pomoč. Na božični dan je mlada žena Harolda Victorja Hawleya obolela s težkimi simptomi. Njeno mater je to skrbelo, pa je poslala po zdravnika, Z njim in z neko strežnico je dospela pred hišo svojega Zeta, Ta pa jim je preprečil vstop, češ: Najprej lopata in puška, potem šola >Noben zdravnik ne sme v mojo hišo. Moji ženi ne manjka nič, ker je simu-lantka in igra bolnico zato, da bi se delala zanimivo in da bi me jezila.< Mati bolne žene je apelirala na oblasti, da je moral mož vendarle pustiti zdravnika do svoje žene. Zdravnik je ugotovil vnetje možganov in jo je dal takoj prepeljati v bolnišnico. Naslednji dan je že umrla, zdravniki pa so bili mnenja, da bi morda ostala živa, če bi bila deležna pravočasne pomoči. Na razpravi so ugotovili, da se je bil Hawley poročil pred sedmimi leti hi da je bil to, vsaj v začetku zakon iz same ljuibezni. Razpravo so preložili, da zaslišijo še zdravniške izvedence- ga »roka< deluje v zvezi z rentgensko preiskavo. Pinceto in cev je mogoče premikati od zunaj in istočasno nadzirati v rontgenski sliki Dr. Tucker je na ta način izvršil po6ežke v želodec, ki so bili doslej mogoči le z zunanjo operacijo. Iz želodca nekega svojega tovariša je n. pr. odstranil tri umetne zobe, ki jih je bil ta požrl, in prav tako zaponko iz želodca šest mesecev starega otroka. Ameriški listi pišejo, da so takšni posezki po Tuckerjevi metodi danes prava igrača. Metulj — rekorder Pred nekoliko tedtai je neki angleški ectolog v Kairu nj©l okoK 1000 nietnfljev. jih opremil % barvnim obročkom ia Jih spustil. Hotel je na ta način zvedeti, kako daieč lahko letijo metulji. Sedaj Poročajo iz Katpskega mesta, da je tann n^ks učenec ujel enega teh oforočkanih metuljev in ga iizročn svojemu učitelja, ki ga je Pos&aJ potem raziskovalca y Katro. Ta imetuJj je živ dtoka-z, d*a morejo žuželke Pod ugodnimi pogoji opraviti prave r©-kondtae polete, ki jih vodijo preko vse afriške cedtoe. Ismaelov kamen Kdo je odkril kompas, je vprašanje, ki ga raaiskovald še niso razčistili. Običajno veljajo za. njegove izumitelje Kitajci. Le maJo kdo pa ve, da se bavt s tem yprašam>m tudi neka arajbska pripovedka. Ta pripovedka pravi, da je Abrahamov sfcn fernaei, prednik arabskega ljudstva, to ga je oče zaivrgej, potovail proti jugu in dospel po dolf® romanju v dolino Mete. Tam je postail poglavar mogočnega bedutnskega rodu. V nefc£ vojni s sosedi Je zbolel Iznnael baš v trenutku, ko to se začele sovražne čete bližati. V svoji stiski ja zato pomolil k A^aiiu tn ta je vrgel x nefoa kamen, ki Je o&fležaJ Pred lamaajo" vlitnl nogami. Bolnik se ga fedtortaikiifl te Je pri tej priči ozdravel ter potolkel sovražnika. Kamen iz nejba m bil nič drugega nego sloveti »črni kamen< Kaaibe, ki je storil Se imarBikakšen čudež. Osdravta je ljudi od kužnih bofezni Sosedi so Ismaelovemu ■ljudstvu ta čudodelni kamen zavidali, pa so ga skuša® dobiti na vse naftne. Nekega dne so Podali v Meko troPo krepkih mož, da M ga ukradli. Možem je to uspelo, toda femaelovci so jih začeli takoj Zasledovat/., Na begu so taftovi kamen odrrr-gli, ki se je pri p-auTcu na tla rasibjl na več kosov. Poskusili ®Hvala lepa, a moram priti sam na konja, saj nisem težak.« »Vendarle. sire,< je odvrnil tržan, »kajti vi ste protiutež za vse sovražne sile.< VSAK DAN ENA Lunin mrk in italijanski askari V vsej Vzhodni Afriki so prav dobro opazovali zadnji lunin mrk. Oim je začala BeSuomi«, da je znameniti Nurmi slovenski >Trava« in da je najboljši finski smučar Nurmela slovenski >Travica«. Ne bom vam dajal finskih lekcij, izdam naj le, da se finskemu hudiču pravi »porkola«, kar je močno podobno naši besedi >parkelj«. če me t© morda pot zanesla na Finsko, vem, da pri naročanju salate ne bom jedel Nurtmija, niti Nuirmele. Z Bleda, kjer ni ne duha ne sluha o snegu, sta nas dva avtotaksija potegnila na Pokljuko. Pri Zatmiku smo se ustavili ta nadaljevali pot s sanmi. Kuisma in tekmovalci so nataknili smuči, četudi je bilo temno kakor v rogu. Pozno zvečer smo prispeli v ponosni dom Smučarskega kluba Ljubljana. Hitro smo še vse pripravili za radijski prenos ki ga je za nedeljo pripravila ljubljanska radio postaja. Tu goni je zbraina vsa jugoslovanska smučarska elita. Manjka edino Janša, ki mu družinske prilike ne dopuščajo, da bi se udeležil olimpijskega treninga in zaradi tega najbrž ne bo mogel v Garmisch. Mirni in tihi so. Trening je naporen, opravljajo ga pa z veseljem. Vsemu so se odrekli: zabavi, pijači, kajenju. Žive samo ! za smučanje. Disciplina je vzorna in g. Osterman, ki mu je JZSS poveril nadzorstvo nad tekmovalci, skoro nima prilike, da bi interveniral. Kdor tako živi, mora doseči uspeh. O življenju naših tekmovalcev bom še spregovoril. V nedeljo dopoldne so odšli skakači na novo zgrajeno 60 metersko skakalnico. Sneg ni obetal nič dobrega. Na zaletu je bit dovolj dober, na odskoku pa precej južen. Prvi se je pognal Mojstrančan Albin Jakopič. Sigurno je pristal pri približno 45 m. Za njim so jadrali po zračni poti še dirugii: Novšak, Baebler, šramel in Palme. Skakali so okoli 50 m. Tudi trener Hagen se je poizkusil. S krasnim predklo-mom se je pognal na 55 m. Sneg na odskoku je postajal čedalje mehkejši, padci zaradi tega pogostejši. Šramel ni hotel za-osfcati za Norvežanom. Z mogočnim odri-vom je splaval visoko v zrak in pristal (prd približno 56 m, tu ga je pa južni sneg zaobrnil, da se je zakotalil po strmini. 'Padec je bil hud in smo se vsi zbali, če 6e enu morda ni kaj pripetilo. Globoko smo «se oddahnili, ko je mirno vstal in no hiral ■težke smuči. Ker se je bilo bati. da utegne nadaljnji trening postati nevaren, je ■ig. Gnidovec odredil, da se skakalnica zapre in trening zaključi. V ostalem sem dobil vtis, do so prav vsi skakači od lani znatno napredovali in postali mnogo sigurne jši. Dr ln v zraku je zadovoljiva in tudi glede doskoka ni prigovarjati. Prav tako ni videti več prejšnjega krčevitega vrtenja v rokam' in so se v tem pogledu že precej približali norveškim vzorom. Le odriv še m tak, kakor bi moral biti. Morda je tonu kriva skakalnica. ki požene skakača v;soko v zrak. česar naši niso vajeni. Most je namreč visok 5 m in odleti zato skaka? višje, kflkor na drugih skakalnicah. Tudi je ioskoč^če precej položno in je treba velrke sigurnosti, da se skakač vzdrži na nogih Z eno besedo, skakalnica ni lahka. In prav je tako. Le na taki bodo oistali sigurni m bodo lahko brez skrbi tekmovali tud; na drugih, večjih skakalnicah. Ob 12.30 je bil radijski prenos s Pokljuke. Naši vrli fantje, ki se bodo spustili v boj s svetovno smučarsko elito, so naenkrat dobili tremo, četudi ne bo treh-govoriti pred izbrano množico, temveč 1<-v neznatno membrano v marmoirnaster kovčegu. Ne bom navajal podrobnosti ' prenosu . Poslušali ste ga prj svojih a p.-1 ratšh. LČ nekaj bi bilo treba dodati. Tre nerja Kuisma in Hagen sta govorila finsko, oziroma norveško. Obrnil sem se nanju, da mi svoja govora raztolmačita. Zanimiv je bil uvod. Naiprej sem vprašal Finca. Prav čuden je bil najin razgovor. Jaz z nemško-finskim, on pa s Fnsko-nemškVn slovarjem. Prvič v svojem živie-nju sem govoril finsko. Težak je ta jezik za naša ušesa. Pa sva se vendarle sporazumela. Dejal mi je, da je Ljubljano do6ti'kret poslušal doma na Finskem v Imatri. Naš radio se tam prav dobro sliši in nič ne zaostaja za Dunajem ali Budimpešto, mi je zatrjeval Kuisma. Pred mikrofonom je povedal tole: Če kdo na Finskem zdajle slučajno posluša Ljubljano, me bo lahko slisH. Žel mi je, da ne morem govoriti slovensko, da bi moji TOiaki lahko slišali ta jezik. Z vsom srcem želim, da bi se finska o'imv>ijska vrsta srečno in usnešno borila v Garmtsch-Partenkirchnu. Upam, da bo na olimpijskem jamboru v Garmischu večkrat za-plapolala finska zastava. Mili finski narod, visoko gori na severu, bo pred vsem svetom pokazal, kaj zmore svež ;n krepak tod, kaj pomeni nezlomljiva energija. Še vedno na tekmah so bili Finci na mestu, pa naj se ie merilo s centimetri «M s sekundami. Moj pozdrav veljaj vsem rojakom, pozdravljeni pa tudi vi jugoslovcnski smučarji J Tudi norveški trener Hagen ie govoril svojim rojakom: »Pozdrav vsej Norveški. Našim reprezentamtom žeKm obilo uspeha v Garmischu. Prisrčen pozdrav tudi vsem Jugoslovenom«! Do 15. t. m. je 7wdnji rok za poimenske prijave za Garmisch. /£ato je savez že pri-javil svoje tekmovalce. Pri ^crn je vpošte-vail rezultate treningov na Pokliuki im na Krvavcu. Za vsako panogo lahko nast^i-jo štirje tekmovalci, prijaviti pa je treba tudi 4 rezerve. Pripomini^mo, da končno veKavna oostava še ni določen« in da bo ipadila odločitev šele t k pr*d odhodom v Garmisch. Zato je JZSS prijavil za v=o,ko panogo po 8 tekmovalcev, ki bodo vsi odpotovali n« olimp»ado. Določeni 8o tile: tek na 18 km: ?m-o<1ej, Kn.ap. Klančnik, Jakopič G usti. Baebler, Šramel, Zemva. Dečman. za štafeto 4X10 km: Smole j, Kna-o. Klančnik. Jakopič Gustd, Baebler. Doč-man, Jakopič Albifn. za 50 km: Smolej, Knan. Klančnik. Zem-va, Bervar. SenčaT, Janša za kombinacijo: Šramel, B*eb'pi čajni klubski dan. Ker v dolini sami ni snega, so ipomaknili start in cilj v Rado-vino k vho^tu romantične Krme. proga je šla 'Po desnem bregu Kotarce do konca Za«*'pške Planine z rarznrmi ovinki in vzponi ter se Je vračala T>o levem bregu. Dol ga je bfla pribKžno 16 km. Doseženi rezultati so prav zadovoljivi. Startno je 12 tekmovalcev, ki s<> razen enega vs» prišli na cilj. Prvak kluba Je Postal Rabič Miha v ča»u 48.15. SlediM ao mu Lakota Ciril 50 TO*- T -fre 53.05, Klančnik Gregor 55, narednik '»la" 1 : 01.35. Star tali so tudi naraščajnSka, 11 po štc- Vsemogočni je poklical k sebi našega dragega, srčno dobrega, nenadomestljivega soproga, očeta, dedka, tasta, strica in svaka, gospoda KARLA KIBBISCHA POSESTNIKA USNJARNE EN POSESTNIKA po dolgem, skrbi in dela polnem življenju, dne 12. Januarja 1936 ob 3. uri, po kratki z angeljskim potrpljenjem prenasani bolezni, pre-videnega s svetotajstvi, v 82. letu starosti, v boljšo bodočnost. Pogreb našega nepozabnega bo v sredo, dne 15. januarja 1936 ob 10. uri iz hSe žalosti na tukajšnje pokopališče. Sv. maša zadušnica bo v sredo, dne 15. januarja v župni cerkvL Sv. Trojica v Slov. gor., Virovitica, Graz, Sv. Lenart. Sv. TTrban, Bjelovar, dne 12. januarja 1936. JULTJANA KIRBISCH — soproga; Rajmund, Marija Miilleret, Angelina Sadu, Kari, Juliana, Avgusta, Emilija Jandrašič — otroci; Gabrijel Jamnik — svak; Vera Kirbisch, Franz Miilleret, dr. Emil Sadu, Fanika Kirbisch, Ivo Jandrašič — sinahi ta zetje vsi vnuki, nečak in nečakinje. i Po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere je odšel danes, v nedeljo ob %11. dopoldne k Večnemu po plačilo za svoje tipljenje v svojem 55. letu naš predobri, skrbni, zlati soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak, tast, gospod FRANC SEIBITZ zvaničnik državnih železnic. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 14. januarja t. L, ob 2. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu Prosimo tihega sožalja! Ljubljana, 12. januarja 1936. Globoko žalujoči : FANI, soproga; VILI, DOBA, K KI STA por. SCHLAM-BERGER, FANCI, MIRKO, otroci; IVAN SCHLAM-BERGER, zet; VLADKO, vnuk - ter ostalo sorodstvo. Potrti neizmerne žalosti sporočamo pretužno vest, da je v nedeljo popoldne po kratki, mučni bolezni umrl star šele 46 let naš predobri soprog, oče, brat in svak, gospod ALBIN ERKLAVEC član narodnega gledališča. Predragega pokojnika spremimo k večnemu počitku na pokopališče k Sv. Križu iz hiše žalosti Jegličeva cesta 10, v torek ob 15.30. Globoko žalujoča soproga PAVLA sinček pavliček sinčka , Gustav, France — brata, Marija Snldevs, Ivana Slapar jeva — sestri; Bine in Matija Sifrer — svaka. CENE MALIM OGLASOM Po 60 par ssa besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—b Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—w Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« TbS+a * - ' odgovor, priložite l#ill V 7.113 tli Ka 11 Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Službo dobi Beseda I Din. v- hrv. H nemščine sprejmem. Oskr ba v hiši. Ponudbe z cur ric. vitae, prepisi »pričeval in pogoji pod »Trgovina v mestu na deželi« na ogl odd. Jutra. 8'ii3-l Krajevni zastopnik za prodajo štajerskih (lju tomerskih viin). dobi mesto Pojasnila jutri torek od IX).—.Iti ure. Hotel Balkan (Tratnik), soba št. 10. 1009-1 Natakarico g kavcijo, i£č«m za takoj Ponudbe s sliko in navedbo zneska na ogl. odd Jutru pod značko »Kavcija - Bled«. 1)057-1 Brivskega pomočnika prvrrvrst. delavca, sprejme v stalno službo Dragan Li-sac, Hrastnik. 1091-1 Službe išče Vsak> beseda SO p^r; davek Oin, ta lajanje oaslova 5 Din. aajmanjgi enesefe 12 Din 20 letno dekle viajemo vseh hišnih del, ieii službe k otrokom ali pomoč v gospodarstvu. Ponudbe na ogl. odid. Jutra pod šifro »Prijaznac. Dekle pridno in pošteno, iSče zaposlen ja za ves dan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 100S-2 Poštena postrežnica katera je vajena kuhe in vse-sja gospodinjskega dela zmožna tudi nemškega jezika, išče službe. Kladezna ul. 5, Krakovo, Ljubljana. 9113-2 Potniki Beseda I Oin. davek * Din, za iifro ali dajanje oaslova S Oln. Najmanjši tnesek 17 Oin. Več potnikov za Ljubljano m oikoiioo sprejmem. Zaslužek dober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod »Provizija«:. ms-5 Potnike (ce) sprejmem. Lahek in velik zaslužek. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. lOTO-o Prodati* Beseda l Oln. davek J Din. ta iifro ali dalanje oaslova S Din. NaimanlSI tnesek 17 Oln Otroški voziček moderen, globok, sive barve, še dobro ohranjen pod polovično ce-nc naprodaj. Naslov v podružnici Jutra v Ce-Uu. 10] 8-6 Valilna jajca in enodnevna piščeta rumenih im ornih orprngtonskih :h rodeilandskih kokoši oddaja Ahčan Jože, Ižanska e. 1118, Ljubljana. J084-« Pisalno mizo :LS0 m dolgo, 6ttk>, hrastovo, prodaim. Ogledati Lan-l^usova uL 28, od pol 3 do P°1 4. HO05-6 Živali Seseda i Din. davek 3 Din. za iifro aH dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Pogreša se od nedelje zvečer bel angleška seter po imenu Ferry. Privede oi. javi naj se proti nagradi na naslov: Rozman, Gosposka 4. 1)076-37 Braeda I Oin. Javek ) Oln ta iifro aH dajanje oaslova * Oln Najmanjil tnesek 17 Dta. Motorje Dynaono »troje, števce za tok, istosmerne. rabljene, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Djrnamomaschinen«. 775-29 Šivalni stroj pogrezljiv, z okroglim čol-ničkom, kateri tudi štika, poceni naprodaj. Nova tr-gcrvioa, Tyrševa 36. 1/077-20 Kapital Vloge Zadružne gospodarske banke prodam takoj. Punud.be na podr. Jutra, Maribor pod »Zadružna«. T98-18 leseda I Din Javek 1 Oin en iUro ali dajanje .aslove i Din NaJmanJSI mesek 17 Oln Vilo v Ljubljani s velikim vrtom, prodam pod ugodnimi pogoji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. UMl-aO Stanovanje odda Beseda I Oln. davek > Oin ta iifro ali dajanje naslova 5 Oin Najmanjši tnes»k 17 Oin Trisobno stanovanje a kopalnico, poeelako sobo, veliko predsobo, elektriko, plinom, oddam s februarjem. — Naslov pri hišniku Dvorakova ul. 3. 1)067-31 Sončno sobico lepo, zračno, separiiran vhod, oddam za JI50 I>in boljši ose-bi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. MM&-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom s stopnic, oddam takoj. Idrijska ul. 11 (Stan in dom). 1053-33 Stanovanja Dvosob. stanovanje s kopalnico, išče za maj starejši zakonski par. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka«. 1066-3!® mmm Prazno sobo s posebnim vhodom, iščfm za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren«. Sobo čisto in lepo nameščeno, v sredini mesta ,po možnosti s centralno kurjavo in uporabo kopalnice, iščem. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Me blirana soba«. !04S-23a §1 PARIZA PRIHAJA MOMšk VRSTA PUDRA Francoski kemiki so po dolgoletnih raziskovanjih iznašli nov puder, ki popolnoma odstranjuje blestenje nosa in maščobo kože. Ta puder daje polti prekrasen »mat« videz, ki traja 8 ur ter mu dež ali potenje ne moreta škodovati. Skrivnost tega pudra je v njegovi sestavini, imenovani »dvojna pena«, k: se sedaj nahaja v novem pudru Tokalon. Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne ln Zadružne gospodarske banke, kakor tudi vseh mestnih (občinskih hranilnic) kupujemo. Gotovina takoj. Bančno Com. zavod, Maribor, Aleksandrova 40. Za od govor 3 Din znamko. T99-16 Sobo odda Beseda I Din. davek 3 Din, s. iifro ali dajanje naši. va 5 Din Najmanjil loeaek 17 Dia Opremljeno sobo s posebnim vhodom, elektriko, oddam eni ali dvema solidnima osebama., event. sprejmem sostanovalca k dijaku. Tig Tabor, 5./1. d. 1082-33 1.000 Din posojila iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Državni uslužbenec«. 3068-16 Opremljeno sobo lepo, v mestu, takoj oddam gospoda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1080-23 Knjižico Mestne hranilnice ljubljanske za 65.000 Din, prodam proti takojšnjemu plačilu najvišjemu ponudniku. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mestna«. 77ozeret počasi drobiti pod rokami... Fej te bodi, kakšen položaj! IZ TEMELJA RE HOTE 2 P VIR A N IN PREUREJEN B R I S T 0 L Beograd, Karadjordjeva št. 50, palača »Bristol« v neposredni bližini železniške in parobrodne postaje SE OTVORI 12. JANUARJA 1936. NAJMODERNEJŠI KOM FORT Topla in hladna voda v vseh sobah - telefoni - kopalnice, lift - centralna kurjava Razkošni restavrant in kavarna sta opremljena s prvovrstno domačo in francosko kuhinjo in izbrano pijačo. CENE ZELO ZMERNE — IZKLJUČUJEJO VSAKO KONKURENCO. — NAJVEČJA POSTREŽLJTVOST EN USLU2NOST ZAJAMČENA VSAKEMU GOSTU. Telefoni 26-7-03 in 26-7-04. NOV HORIZONT V RADIOFONIJI! VATIKAN... MOSKVA... AMERIKA... INDIJA... AVSTRALIJ A... VEČ POSTAJ VEČ RADOSTI PRINAŠA )P)HIII)L)IIPS 1RAOIIO Najugodnejši plačilni pogoji — Vsak aparat se proda proti garanciji ■i j ?*.. 1 f Umrl. je član Narodnega gledališča, dolgoletni odbornik Združenja, naš dobri kolega, gospod ALBIN ERKLAVEC Dragega pokojnika spremimo k večnemu počitku danes 14. t. m. ob pol 4. uri iz njegovega doma, Jegličeva 10. Uprava Narodnega gledališča. Združenje gled. igralcev. Umrl nam je danes v starosti 87. let iskreno ljubljeni naš oče, stari oče, tast in stric, gospod ANTON KERŠIč posestnik v Podbrezjah. Pogreb predragega pokojnika bo v sredo, dne 15. t. m. ob desetih dopoldne na farno pokopališče v Podbrezjah, Priporočamo ga v blag spomin! V Podbrezjah, dne 13. januarja 1936. PETER — sin. Posojilnica v Konjicah javlja tužno vest, da je preminul njen dolgoletni in zaslužni načelnik, gospod MARTIN OGOREVC Ohranimo ga v častnem spominu. Slov. Konjice, dne 12. januarja 1936. NAČELSTVO,