I v Igf $t. 286 (16.014) leto LIH. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhaiati v Trstu 13. ANSKI 7096 AA OSREDNJA EN J! 2 N TA-A • K A V TEHARJA a revoluCI je: ■vj KOPER E0090201 Zakriž ober- ■m sep- love- vilka. OLICH & C. s.a.s. Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico Nabrežina kamnolomi 35/C Tel. 040/200371 - Fax 040/201343 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 Volilni izidi drugega kroga upravnih volitev niso presenetili, ampak potrdili trend, ki ga je nakazal že prvi krog. Oljka se je uveljavila v velikih mestih in je resnični politični zmagovalec teh vohtev, medtem ko je glavni poraženec Kartel svoboščin. Olja na ogenj polemik v desni sredini so dali tudi izidi na Siciliji, kjer sta se dokaj dobro odrezala Casinijev CCD in Buttiglio-nejev CDU, medtem ko sta doživeli neuspeh nosilni sili zavezništva, Berlusconijeva Forza Italia in Finijevo Nacionalno zavezništvo. Poraz na volitvah je spodbudil debato v desnosredinski koaliciji, ki se razhaja tako glede parlamentarne akcije kot o odnosu do Bos-sijeve severne lige. Na kratki rok ni pričakovati korenitih sprememb, odtno pa je, da se Kartel svoboščin mora preoblikovati, Ce hoče še ohraniti svojo vlogo na italijanski politični sceni. Leva sredina je na teh volitvah zmagala in uveljavitev je še bolj pomembna, ker so volilci podprti vladno koalicijo potem ko je vlada Romana Prodija prisilila vse k zategovanju pasu, da bi Italija lahko že v prvem krogu pristopila k skupni evropski devizi evro in bila ena od vodilnih Članic Evropske unije. Zavajujoče pa bi bilo, Ce bi se Oljka po zmagi usedla na lovorike. Upravne volitve ‘so pokazale, da je Severna liga se krepko zasidrana v sevemoitatijanskih deželah. Njena uveljavitev ni samo odraz želje dela votilcev po odcepitvi Severa od italijanske države, ampak odraz nelagodja in nerešenih problemov, s katerimi se spoprijemajo severnoitalijanske dežele. Kljub nekaterim spremembam in reformam, ki jih je spodbudila Prodijeva vlada, je severnoitalijanska stvarnost Se vedno podobna ferrariju z neustreznimi »ficovimi« platišči in zato ne uspe razviti vsega svojega potenciala. Na to je opozoril tudi predsednik senatorjev Demokratične levice Cesare Salvi, po katerem »severno vprašanje Se ni reSeno«. In na podoben problem je s svoje strani opozoril neaplejski župan Antonio Bassolino, ki je dejal, da župani velikih mest želijo imeti večjo težo in moC odločanja. Prodi in levosredinsko zavezništvo sta pripeljala Italijo do praga Evrope, vendar - in to je sporočilo upravnih volitev - se morata sedaj spoprijeti z italijansko stvarnostjo, na primer s problemom federalizma, ki ne sme ostati samo prazno geslo. 1500 UR EEEESi TOREK, 2. DECEMBRA 1997 RIM / IZIDI BALOTA2 IN PRVEGA KROGA VOLITEV NA SICILIJI Tudi drugi krog potrdil podporo volilcev levosredinskim kandidatom Uveljavitev Lige v severnoitalijanskih pokrajinah - Napetost v Kartelu svoboščin RIM - Levosredinsko zavezništvo se je uveljavilo v velikim mestih, medtem ko se je Kartel svoboščin moral zadovoljiti z manjšimi središči. Na severu pa je Severna liga potrdila precejšnjo zakoreninjenost in osvojila dve večji občini in tri pokrajinske uprave. To je slika po drugem krogu upravnih voli- tev v Italiji in prvem krogu na Siciliji. Izidi drugega kroga so v celoti potrdili bend prvega kroga in še zao-sbili napetost v Kartelu svoboščin, v katerem sredinske sile glasno zahtevajo odločno politično preusmeritev proti sredini in opozarjajo Berlusconija, naj ne zmanjšuje doseg volilnega poraza. Na ogenj polemik v Kar- telu svoboščin je dobi nekoliko olja tudi Umberto Bossi, ki je zavrnil vsakršno možnost sodelovanja z desno sredino. V levi sredini so zadovoljni z uspehom, toda uveljavitev Lige opominja, kot je ugotovil Cesare Salvi, da vprašanje severa še zdaleč ni bilo rešeno. Na 3. strani Volilni izidi v pokrajinah in večjih mestih Seznam pokrajin in glavnih mest, v katerih so v nedeljo izvolili predsednike pokrajin oziroma župane. Leva sredina Pol svoboščin Severna liga Provinca Genova Občina Caserta Provinca Como Občina Genova Občina Vibo Valentia Provinca Vicenza Občina Palermo Občina Agrigento Provinca Varese Občina Catania Občina Alessandria Občina Varese DEVIN-NABREŽINA / IZID NEDELJSKE ODLOČILNE BALOTA2E Vocci župan ob množični podpori slovenskih volilcev NABREŽINA - Marino Vocci je novi devinsko-na-brezinski župan. Izvoljen je bil z glasovi levice, Slovenske skupnosti in dela volilcev Liste 2000; Zanj so praktično plebiscitarno glasovati vsi volilci slovenske narodnosti. Vocci bo najbrž že danes imenoval nove odbornike; v novi upravi bosta zastopani tudi SSk in lista 2000 Giorgia Reta. Zadovoljstvo nad njegovo izvolitvijo so izrazile levosredinske sbanke in komponente ter tudi SKGZ. V novem občinskem svetu bodo v glavnem sedeti novi obrazi, le pet je nekdanjih občinskih svetoavalcev. Na 5.strani Marino Vocci novi župan devinsko-nabrežinske občine Volilna udeležba: 61,8% (v prvem krogu volitev 73,5%) PRISELJENCI / ODLOČITEV VLADE Albanski begunci se bodo morali vrniti v Albanijo RIM - Albanski begunci, ki jim še ni uspelo dobiti zaposlitve, bodo morali zapustiti Italijo. Tako določa navodilo predsednika vlade Romana Prodija, ki je že sprožila val protestov med priseljenci. Italijanska vlada, ki se je domenila z albanskimi oblastmi o celotni operaciji, bo dodelila beguncem po 300 tisoč tir prispevka. V nekaterih obmorskih mestih južne Italije že čakajo trajekti za vrnitev Albancev v domovino, begunci pa se nočejo vrniti. Mnogi so pred odhodom prodali vse svoje imetje, hiše in zemljišča, in sploh ne vedo, kam naj bi se vrnili. V številnih zbirnih središčih ob jadranski obali, ki jih bodo v prihodnjih dneh zaprti, so začeti gladovno stavko, pri kateri sodelujejo tudi oboki. Na 2. strani MLEKO / PO ODLOKU VLADE živinorejci vztrajajo, vendar brez divjih oblik protesta RIM - Premirje v »mlečni vojni« se nadaljuje, čeprav živinorejci ne zapuščajo svojih taborov in so včeraj v tistega pri Vicenzi pripeljati tudi štiri krave. Od sobote je nov, velik tabor tudi v severnem predmestju Rima, od koder demonstranti zahtevajo srečanje s predsednikom vlade, glede oblik protesta pa prevladujejo zmerni toni. Tudi spontani odbori na severa zagotavljajo, da divjih oblik iz prejšnjega tedna ne bodo več uprizarjali, vendar to ne pomeni predaje, saj se pripravljajo, da bodo preživeli pod šotori tudi božične praznike. Se posebno, ker so se včerajšnja pogajanja na prefekturi v Vicenzi končala brez rezultata. Rimska vlada je medtem poslala v Bruselj prvo informacijo o dekretu za delno kritje glob zaradi preseženih kvot. Na 2. strani V skupščini FJK naporna razprava o volilnem zakonu TRST - Deželni svet je sinoči po celodnevni razpravi vnesel v novo volilno zakonodajo tudi možnost predhodnega oblikovanja koalicij oziroma volilnih povezav. Skupščina je sprejela popravek, ki ga je predložil podpredsednik Miloš Budin (DSL). Gre predvsem za politični signal v razpravi, ki se obeta zelo naporna, tudi zato, ker se je okrog tega predloga v pristojni komisiji ustvarila nenavadna politična večina. S banka komunistične prenove je medtem formalno predložila že napovedani popravek o načinu izvolitve slovenskih svetovalcev. Roberto Antonaz in somišljeniki so najavili, da se bodo odločno zoperstavili vsaki izločitvi vprašanja zastopstva slovenske manjšine iz nove volilne zakonodaje. Svoje stališče o razvoju dogajanj v deželnem svetu, a tudi izven njega, je objavilo tudi deželno tajništvo Slovenske skupnosti. Gre v bistvu za razne odzive na predloge te sbanke. Na 4. strani Volilna srečanja Mitje Volčiča GORICA - Volilna kampanja za nadomestne volitve v goriškem senatnem okrožju postaja v teh dneh živahnejša. Kandidata Oljke Mitja Volčič in Pola svoboščin Dario Mulitsch bosta prvo javno soočanje imela jutri v Števerjanu na srečanju združenje žensk volilk ANDE. Volčičev volilni urad napoveduje tudi vrsto srečanj s slovenskimi volilci in krajevnimi upravitelji: danes se bo Volčič srečal z volilci najprej v Sovodnjah in nato še v Doberdobu, jutri popoldne pa bo javno srečanje v Bratuževem centru v Gorici. To naj bi bilo tudi osrednje srečanje med Volčičem in slovenskimi volilci. Na 23. strani Trst v zadnjem letu ob tisoč delovnih mest TRST r Čeprav sodi v bogat severovzhodni del Italije, je Trst še naprej mesto v krizi, o čemer govorijo tudi številke, ki jih je v svojem poročilu na včerajšnjem zasedanju pokrajinske gospodarske' konzulte podal predsednik Trgovinske zbornice Adalberto Donaggio. Povedal je, da je pokrajina letos izgubila več kot tisoč delovnih mest in da se osip nadaljuje predvsem v proizvodnih sektorjih. Na 25. strani Trst: na Občini včeraj o aidsu TRST - Boj proti aidsu je bil predmet včerajšnjega zasedanja bžaškega občinskega sveta, Začelo se je v dokajšnji napetosti z manifestacijo pred občinsko palačo, ob koncu pa se je napetost polegla. Na 6. strani Bolničar z motorjem v mestni avtobus TRST - Mlad bolničar se je včeraj smrtno ponesrečil na Alturi. S svojim motornim kolesom je silovito beščil v nasproti vozeči mestni avtobus in obležal na cestišču. Nesreči naj bi bobo-vala razmočeno cestišče in burja. Na 6. strani BEGUNCI / PRODIJEVA NAVODILA MLEČNE KVOTE / RIM POSLAL V BRUSELJ PRVE INFORMACIJE O DEKRETU Albance čaka »vljudni« izgon Protest proti odločitvi v zbirnih centrih, kjer so begunci začeli protestno gladovno stavko Protest se nadaljuje, a brez skrajnih oblik Neuspela pogajanja v Vicenzi - Tabor tudi pri Rimu RIM - Za albanska begunce, ki so pribežali po letošnjem februarju v Italijo, se bliža Cas vrnitve v domovino, pa Čeprav večina nasprotuje tej odločitvi italijanske vlade. Premier Prodi je včeraj izdal navodila za vrnitev beguncev, ki so takoj izzvala ostro reakcijo prizadetih: mnogo jih je zaCe-lo gladovno stavko, na desetine jih je zapustilo zbirna središča, da bi se izognili ukrepu o tem »vljudnem« izgonu, za katerega se je italijanska vlada sporazumela z albanskimi oblastmi. Po določilih Prodijevih navodil, bodo morali zapustiti Italijo vsi albanski begunci, razen tistih, ki jim je uspelo dobiti zaposlitev, in delodajalca, ki bo jamčil zanje. V Italiji bodo lahko ostali tudi tisti, ki so na zdravljenju, tisti, ki se lahko združijo z družino, in tisti, ki so zaprosili za azil, ter Se Čakajo na odgovor. Prodi se je domenil z albanskimi oblastmi za določene olajšave, ki jih bodo deležni begunci ob vrnitvi. Tako bodo do junija 1998 prejeli določeno podporo, ob odhodu pa bodo prejeli prispevek v višini 300 tisoč lir. Vsa podpora je za albanske begunce le pesek v oCi. Njihov odgovor je bil plebiscitaren - vrnitev v Albanijo so množično zavrnili. Svoj protest so v zbirnih centrih, ki bi jih morali po Prodijevem navodilu prefekti zapreti, podkrepili z gladovno stavko. V kraju Cassano delle Murge je v noči med nedeljo in ponedeljkom zapustilo zbirno središče 52 od 146 pri- bežnikov. Kdor je ostal, gladuje že drugi dan zapored. Starši so prisilili k gladovni stavki tudi otroke. V zbirnem centru Bor-go Mezzanone kakih 10 kilometrov od Foggie je skupina albanskih beguncev zaustavila rešilec RdeCega križa, ki je prinašal hrano v center. V Šamanu blizu Ancone so napovedali, da jih bodo morali prisilno odgnati, ker se bodo odločili za pasivni odpor. Na vlado so naslovili tudi prošnjo, naj jim odmeri deset do petnajst dni Časa, da bi si medtem poiskali delo in tako lahko ostali v Italiji. Podobno pravijo tudi pri Macerati, kjer Čaka na svojo usodo 160 Albancev. V Brindisiju je Illyrian Disha, 24-letni glasnik tamkajšnje begunske skupnosti, izjavil, da so priseljenci izčrpani, saj že nekaj dni ne spijo, ker se bojijo nočnega posega policije in prisilnega izgona. Mnogi so pred odhodom iz Albanije prodali vse, kar so imeli: hišo in zemljo. Kam naj se vrnemo, ko pa nimamo ničesar? sprašujejo sedaj italijanske vladne oblasti. DomaCi prebivalci so Albancem dokaj naklonjeni. Mnogi občani so jim izrazili solidarnost. Ena od domačink je takole povedala: »Italijanska država razsipava toliko denarja, da bi lahko s smotrnejšo gospodarsko politiko sprejela te uboge ljudi.« Rejci so v svoje tabore pripeljali tudi krave (Ap) r NEAPELJ / V NOČI NA-NADELJO UMRL MORILEC SILVESTRA DELLE CAVE Kvestor prepovedal javen pogreb Alloce Župan Cicciana je opozoril, da bi pogreb lahko izzval jezo ljudi - Pri Materi aretirali še enega pedofila NEAPELJ - Vse kaže, da pedofila Andrea Allocco, ki je umrl v nedeljo v neapeljski bolnišnici Cardarelli za komplikacijami na dihalnih organih, ne bodo javno pokopali. Neapeljski kvestor Ar-naldo La Barbera je sporazumno s prefektom Giuseppejem Romanom prepovedal pogreb priletnega kmeta iz Cicciana, ki je priznal, da je umoril komaj 9-letnega Silvestra Delle Cave in nato zažgal njegovo truplo, da bi zabrisal vsako sled za zločinom. Andrea Allocca je umrl v noCi od sobote na nedeljo, lanalu potem, ko so ga prepeljali v bolnišnico Cardarelli iz kaznilnice Poggioreale, kjer je bil zaprt v samici. Njegova smrt je v Ciccianu, kjer je Allocca živel in kjer je umoril malega Silvestra, povzor-Cila dokaj protislovne reakcije, družina umrlega pedofila pa ni vprašala po truplu, da bi poskrbela za pogreb. Kaže, da je hci izjavila, da se sploh ne bo udeležila pogreba. Morebitnbi javni pokop priletnega pedofila bi lahko povzročil precejšnje težave v javnem redu. Na to nevarnost je opozoril pristojne oblasti župan Cicciana Rosario Castoria, ki je tudi izjavil, da si ne upa pokopati Allocco na pokopališču v Ciocci-anu. »Bojim se reakcij ljudi. Napetost je na višku in možno je, da bi bila reakcija ljudi ostra,« je povedal župan in namignil celo na možnost, da bi kdo odkopal tru- plo umrlega pedofila in ga zažgal. Neapeljski sodnik Archibaldo Miller, ki vodi preiskavo o smrti Allocce, je včeraj odredil obdukcijo trupla. Sodnik želi namreč preveriti, ali je bila smrt Allocce naravna ali pa je jetnik umrl za posledicami morebitnega nasilja v zaporu. Po novicah, ki so pro-nicnile iz zavoda za sodno medicino, kaže, da zdravniki niso ugotovili nobenih vidnih znakov nasilja. Zdravniki naj bi ugotovili, da je pokojni bolehal za kroničnim obolenjem na dihalih, kar naj bi pospešilo sobotno krizo in nato smrt. Ostre reakcije ljudi iz Cicciana, telefonske grožnje zdravnikom, ki so opravili obdukcijo, odnos svojcev, ki se sploh niso zanimali, da bi poskrbeli za pogreb, je presenetila tudi cerkvene kroge in izzvala precejšnjo debato. Kardinal Ersilio Tonini je izrazil razumevanje za reakcije ljudi, Čeprav je vse pozval k molitvi in pieteti. Škof Nole msgr. Umberto Trama pa je dodal, da zaenkrat ni razlogov, da bi prepovedal cerkveni pogreb. Včeraj pa so preiskovalci pri Materi aretirali še enega pedofila. Gre za 52-letnega delavca 'Pasqualeja Pozzuolija, ki so ga zasačili, ko je nadlegoval hčerko družinskih prijateljev. Dejstvo, da je v zadnjih časih večkrat klical otroka, je vzbudilo sum staršev, ki so obvestili policijo. NOVICE AIDS / OB MEDNARODNEM DNEVU BOJA PROTI OKUŽBI Računsko sodišče zahteva »dostojne« pokojnine RIM - Upokojencem in njihovim družinam je treba zagotoviti »svobodno in dostojno življenje«, prav zato mora obstajati neko razmerje med pokojninami in plačami. Računsko sodišče se je torej s svojimi odloki postavilo po robu pretiranim »klestenjem« pokojnin. To se nanaša na upokojitve pred letom 1988, ki so nižje od kasnejših. Ne glede na specifičnost teh pokojnin pa je računsko sodišCe načelno zakoličilo tudi bodoče posege in napovedano pokojninsko reformo. V nobenem primeru ne smejo proračunski in finančni cilji žrtvovati pokojninskih prejemkov. Treba je torej preprečiti nastanek »ma-krospopskih in nedopustnih« razlik med pokojninami in plačami. S tega vidika je torej ustavno vprašljivo zviševanje plaC, ki se ne odraža tudi pri pokojninah. Francesco Aloi žrtev najrazličnejšega šikiniranja RIM - Karabinjerski podCasnik Francesco Aloi, ki je v svojem dnevniku zapisoval trpinčenja, ki so jih krajevnemu prebivalstvu zadali italijanski vojaki v Somaliji je žrtev najrazličnejšega šikiniranja. Grozijo mu s smrtjo, napadajo ga v zasebnem življenju, tako da bi ga delegitimirali. To je povedal Falco Accame, predsednik združenja žrtev oboroženih sil in svojcev padlih. Prikazal je primer, ko je moral Aloi nujno v bolnišnico, a so ga karabinjerji prestregli in ga pospremili na poveljstvo, tako da so ga morali kasneje sprejeti na odelku za oživljanje. Da se vsemu temu naravi konec, je treba Cimprej razčistiti problem Cenja v Somaliji. »Ne aidsu, da bitki za prevencijo« Na osednji manifestaciji v Rimu, h kateri so pritopile šole, prisotni predvsem mladi RIM - V okviru mednarodnega dneva za boj proti Aidsu je združenje Anla-ids priredilo včeraj v Rimu manifestacijo (na tele-fotoAp) s sprevodom po mestnem središču. K manifestaciji so pristopili številni rimski šolski zavodi. Med temi zavod za socialne službe Jeana Piagerja, katerega delegacijo je vodil ravnatelj. Glavno geslo manifestacije je bilo »Ne aidsu, da preventivi«. »Želimo vam pomagati, da se izognete okužbi, obenem pa želimo, da bi nam pomagali živeti kot normalni ljudje,« so poudarili predstavniki seropozitivnih, ki so sodelovali na manifestaciji. Govorniki so izpostavili predvsem pomen dejstva, da so na manifestaciji sodelovali predvsem mladi, ker je to po njihovem mnenju dokaz občutljivosti mladih do socialnega problema okuženih z aidsom, po drugi pa izhodišče za preventivo in vzgojo. RIM, VICENZA - Čeprav se je napetost nekoliko umirila, potem ko je vlada konec preteklega tedna pokazala dobro voljo z novim odlokom o povračilu glob za presežene kvote mleka, je problem še zelo daleC od rešitve. Ne gre namreč samo za gmotne posledice prevelike proizvodnje mleka glede na delež, jd ga je Italiji prisodila Evropska unija, ampak za revizijo celotne evropske politike za primarni sektor in v tem okviru za preseganje sistema mle' Cnih kvot. Nesprejemljivo je - opozarjajo z veC strani - da Italija plačuje stotine milijard globe, po drugi strani pa mora uvažati polovico mleka, ki ga po' trebuje. Zahtevo, da je treba sedanji, absurden sistem kvot preseCi, so vCeraj postavili tudi nekateri predstavniki D’Ale-move stranke in levičarska kmetijska zveza CIA, Čeprav se ti ne strinjajo z obliko protesta spontanih odborov živinorejcev. Prav ti odbori, ki se že pripravljajo, da bodo preživeli pod šotori tudi božične praznike, so vCeraj pripeljali v tabor v Vanci-mugliu pri Vicenzi tudi štiri krave, ki naj bi namestile traktorje pri protestnih akcijah. Dokument s petimi točkami, ki so ga sestavili za rešitev problema in končanje protesta, je bil vCeraj predmet pogajanj na prefekturi v Vicenzi, ki pa so se končala brez rezultata. Mobilitacija tako ostaja, vendar živinorejci zagotavljajo, da njihov protest ne bo veC motil javnega reda. Od sobote se je protest živinorejcev premaknil tudi proti jugu in se približal Rimu, saj so se demonstranti utaborili ob državni cesti Aurelia severno od prestolnice. Moški delajo sir, ženske pa kuhajo, kot vse kaže pa prevladuje konstruktivna oblika protesta, saj živinorejci zahtevajo pogajanja in sestanek s premie-rom Prodijem, za kar nameravajo poslati delegacijo v palaCo Chigi/ Kot smo poročali p° sprejemu zakonskega odloka o globah za mleko, je Bruselj zahteval od rimske vlade informacije o tem ukrepu v skrbi, da ne bi prišlo do kršenja pravil proste konkurence. VCeraj je Evropska komisija prejela odgovor iz Rima, ne pa tudi besedila zakonskega odloka, ker še ni bil objavljen v uradnem listu. Poleg zagotovil, da odlok ne predvideva povračila za obdobje 1995-96, ministrstvo za kmetijske dobrine v sporočilu Bruslju navaja tudi koledar pre' ver jan j položaja proizvajalcev, pri katerih so bile ugotovljene anomalije in negotovosti, in zagotavlja, da bo v prihodnjih dneh posredoval celotne besedilo ukrepa. RIM / DRUGI KROG UPRAVNIH VOLITEV IN PRVI KROG NA SICILIJI Oljka se je uveljavila v velikih mestih liga potrdila zakoreninjenost na severu V Genovi je župansko mesto osvojil Periču - Orlando in Bianco zmagala v prvem krogu RIM - Drugi krog upravnih vohtev in volitve na Siciliji so potrdile trend izpred dveh tednov. Oljka se je uveljavila v velikih mestih, medtem ko je Kartel svoboščin osvojil manjše in politično manj pomembne občine. Na severu pa je dosegla precejšnjo uveljavitev Severna liga. Oljka je z Giuseppejem Pericujem zmagala na občinskih volitvah v Genovi, z Marto Vincenzi pa se je Uveljavila tudi na pokrajinskih volitvah. V Palermu je z Leoluco Orlandom osvojila že v prvem krogu župansko mesto, še močneje pa se je uveljavil Enzo Bianco v Cataniii, medtem ko so v Caserti, Vibo Valentu in Agrigentu zmagah kandidati Kartela svoboščin. Dobro se je odrezala tudi Severna liga, ki je osvojila župana v Vareseju in Alessandrii in pokrajinske predsednike v Vareseju, Comu in v Vi-cenzi. Umberto Bossi je bil zelo zadovoljen z doseženim izidom. »Liga ni zbrisana, rimska oblast je ni absorbirala,« je dejal »senatur«. Po njegovi oceni se je Liga okrepila in oblikovala neke vrste trdnjavo, ki gre od Vareseja do Trevisa z edinima »luknjama« Padove in Brescie je menil Bossi in napovedal za prihodnje mesece »nekaj presenedji-vih potez«. Z zadovoljstvom so volilne izide ocenili tudi v Oljki, vendar volilni Uspeh je bil tudi priložnost za nekatere polemične bodice med elani zavezništva. Tako je na primer zunanji minister Lam-berto Dini iz ZDA, kjer se mudi na obisku, ugotovil, da so se »uveljavile predv- Zadovoljstvo Enza Bianca, ki je bil potrjen za župana Catanie (Ap) sem zmerne komponente vnem volilnem bendu za- bil tudi predsednik vlade vladnega zavezništva, še vezništva. Romano Prodi, po katerem zlasti pa Italijanska preno- Zadovoljni so bili tudi je drugi krog volitev pob-va«. Njegov glasnik Eme- pri Sbanki demokratične dil bend prvega kroga. K sto Stajano pa je takoj do- levice. V imenu Hrasta sta zadovoljstvu pa je predse- dal, da je uveljavitev RI organizacijski tajnik Mar- dnik vlade dodal tudi za- uravnovesila odnose v vla- co Minniti in odgovoren skrbljenost zaradi upada- dnem zavezništvu »tudi za krajevne uprave Leo- nja udeležbe na volitvah zaradi pekočega poraza nardo Domeniti podčrtala in zaradi krize Kartela svo- Sbanke komunistične pre- uspeh Oljke in opozorila bošCin. Po njegovi oceni nove«. »Morda bo pobe- tudi na uveljavitev list, ki kriza Kartela nakazuje mo- bno preučiti ravnovesja in so neposredno vezane na žnost neke vrste politiCne- sestavo vlade,« je še menil župane kot v Palermu in v ga monopola Oljke, kar za Stajano. Catanii. Predstavnika DSL italijansko demokracijo ni Ocena glasnika Italijan- sta tudi ugotovila, da je zdravo. »Upam, da se bo ske prenove, ki je preslišal Hrast ohranil glasove. Za- Kartel reorganizbal in da vabilo minisba Antonia to sta menila, da mora bo italijanska demokracija Maccanica k umirjenosti DSL zastaviti program za imela res bipolarni zna- in preseganju polemik, je vohlno rast in večjo zako- Caj,« je dodal premier. Po precej različna od ocene reninjenost. Minniti in njegovem mnenju tudi tajnika SKP Fausta Berti- Domeniti sta tudi pozdra- uspeh Severne lige ni ta- nottija, ki je podčrtal, da vila uveljavitev županov, ko izrazit. Liga je res pob- levosredinsko zavezništvo vendar pod pogojem, da dila zakoreninjenost na zmaguje v mestih, kot je prispevajo k rasti Oljke, Severa, vendar je ta zakona primer Genova, kjer se medtem ko sta negativno reninjenost manj krepka je povezalo s komunisti, ocenila morebitno rojstvo kot pred leti, saj je »Liga medtem ko zgublja v Ca- »sbanke županov« v opo- potisnjena vse bolj proti serti, kjer je bila levica raz- žiriji z levosredinskim za- Severu in morda bo ob dvojena. Sicer pa je tudi vezništvom. koncu pristala v Švici,« je Bertinotti govoril o poziti- Zmerno zadovoljen je še dejal Prodi. Poraz /o zaostril napetosti v Kartelu in ButHglione že ramiišlja o novem liderju RIM - V desnosredinskem Kartelu svoboščin je po drugem krogu upravnih volitev, ki so pobdile poraz zavezništva, vzdušje napeto. Ocene voditeljev komponent se razlikujejo, predvsem pa se razlikujejo predlogi o novi sbategiji, s katero naj Kartel preseže poraz. Po eni sbani Forza Italia s predsednikom poslancev Beppejem Pisanujem nakazuje možnost ostre parlamentarne opozicije finančnemu zakonu, podobno kot je ravnala z odlokom o davku na dodatno vrednost Iva, na drugi sbani pa Nacionalno zavezništvo s predsednikom Gianfrancom Finijem napoveduje drugačen, tvomejši odnos z večino. Katoliški predstavniki v Kartelu pa z Roccom Buttiglionejem že razmišljajo o tem, da bi lahko v tudi kratkoročni perspektivi prevzeh vodstvo Kartela. Medtem ko je Silvio Berlusconi vzbajno molčal, je kot že pred dvema tednoma Gianfranco Fini pobdil, da je tudi drugi krog upravnih volitev pobdil politični poraz desnosredinskega zavezništva. Fini z novinarji ni bil zelo zgovoren. Povedal je samo, da je sbankino vodstvo vCeraj analiziralo predvsem izide upravnih volitev v Rimu. Po novicah, ki so pronicnile iz krogov posfašistiCne sbanke pa naj bi Fini med sejo vodstva poudaril, da so »v Kartelu pobebne spremembe« in naj bi napovedal, da bo »Nacionalno zavezništvo nastopalo bolj avtonomno«. Fini zaenkrat še ni postavil pod vprašaj zavezništva in sodelovanja s Silviom Berlusconijem, vendar je ocenil, da bo večja pluralnost tudi obogatitev za koalicijo. Sicer pa je bil predsednik NZ kritičen tudi z voditelji lastne sbanke in napovedal korenite spremembe. »Ne moremo se potolažiti samo z dejstvom, da smo prva sbanka v Rimu«. Se osbejši od predsednika Nacio- nalnega zavezništva so bili predstavniki KršCansko-demokratskega cen-ba KDC in Združenih krščanskih demokratov CDU. »Ne pobebujemo tarnanja o tem, kdo je lider v Kartelu, kot se ne moremo tolažiti, da se je uveljavila Liga in da je Orlando dosegel bolj omejeno zmago v Palermu,« je menil Mastella. Dodal je, da bi bilo vsakršno obračunavanje neumestno, vendar bo soočenje s stvarnostjo nujno. Na podben ton sta bila uglašena tudi predsednik senatorjev KDC Francesco D’Onofrio in tajnik Pierfer-dinando Casini, ki pa sta obenem opozorila, da sta se najbolje odrezali sredinski sili Kartela in da bodo morali zavezniki to upoštevati. Rocco Buttiglione (CDU) je šel v tem razmišljanju še dlje: menil je, da v tenutku, ko Oljka razmišlja o tem, da bi zaupala predstavniku katoliške politike Romanu prodiju tudi formalno vodstvo zavezništva, bi lahko bila uspešna poteza zaupati vodstvo desnosredinskega zavezništva krščanskim demokratom. Prestavnika Forza Italia Beppe Pisarni in Franco Frattini sta se izognila neposrednemu ocenjevanju volilnih izidov. Poudarila sta raje sorodnost med volilci Kartela svoboščin in Severne lige in nakazala možnost sodelovanja. Temu predlogu pa nasprotujejo tako Nacionalno zavezništvo kot KDC in CDU. »Ne bomo pristali na noben skrpucan dogovor z Umbertom.Bossijem,« so poudarili v en glas. Možno je samo občasno taktično zavezništvo, kot na primer v primeru parlamentarne bitke proti odloku o IVA, ne pa kakršno koli bajnejše sodelovanje. Pa tudi Lige ne mika sodelovanje s Kartelom. »Cernu bi se povezali s koalicijo, ki je v tako hudi krizi,« se je vprašal Roberto Maroni. VOLITVE / BASSOUNO »Stranka županov« zahteva več besedE NEAPELJ - Tako imenovana »stranka županov« se je v zadnji volilni preizkušnji okrepila, tako da se zdaj že pripravlja na to, da bi skupno nastopila v Rimu pri predsedniku dvodomne komisije za ustavne reforme, pri predsednikih obeh vej parlamenta in pri načelnikih parlamentarnih skupin. Tako je včeraj povedal neapeljski župan Antonio Bassolino, ki je bil potrjen na Čelu svoje občine z absolutno večino glasov že v prvem krogu. V izjavah Časnikarjem je izrazil zadovoljstvo, da so se v drugem krogu uveljavili tudi levosredinski župani v Genovi, Catanii in Palermu. »To je spodbuda, da nadaljujemo svojo pot tudi v prizadevanjih za uresničitev “federalizma mest”, «je dejal Bassolino. Neapeljski župan je zavrnil trditve, po katerih naj bi obstajala »stranka županov« v pravem pomenu besede. Pobdil pa je, da zlasti levosredinsko usmerjeni župani soglašajo v zahtevi, da bi morale centralne oblasti priznati večjo avtonomijo metropolitanskim mestom in velikim deželam. Na Časnikarsko vprašanje, ali se ti zmagoviti župani že vadijo za ministre, je Bassolino dejal, da so župani del vodilnega sloja v državi, saj to niso samo predsednik vlade in ministri. »Kaj pa boste napravili, ko se vam bo iztekel drugi mandat in ne boste mogli veC kandidirati za župane?«, so vzhajali Časnikarji. »Na to bomo odgovorili Cez štiri leta,« je rezko zavrnil Bassolino. NEDELJSKE OBČINSKE VOLITVE / DROBNE ZANIMIVOSTI Berlusconi doma ne vlada, siciljska zakonca župana In še o odločilnosti vsakega glasu, še posebej v Domodossoli, in o množični četi tistih, ki ne gredo na volišča ARCORE (Milan) - Lastnih krajanov ni prepričal, Berlusconi namreč. V njegovem slovitem logu, se pravi v občini Arcore, se je večina občanov zbrala pod Oljko: kandidat te liste Antonio Nava je prejel 51, 5 ods. glasov, Attilio Cazzaniga za Pol svoboščin pa 48, 5. V podporo svojemu kandidatu se je Silvio Berlusconi s Cazzanigo pred volitvami prijateljsko sprehodil po vasi, po razglasitvi rezultatov pa ga je potolažil. PALERMO - V slogi in ljubezni je moC: tako bi se lahko glasilo geslo zakoncev Marie Maniscalco in Domenica Giannopola, ki sta vCeraj slavila dvojno volilno zmago, saj sta bila v prvem krogu izvoljena za župana, dveh različnih občin seveda. Domenico Giannopolo (41 let) je s 70 ods. glasov spet postal prvi mož Caltavutura, Maria Maniscalco (51 let) pa bo vodila občino San Giuseppe Jato. Oba sta bila kandidata DSL, oba se zagrizeno borita proti mafiji. Po izvolitvi se nameravata takoj lotiti dela, vendar z obvezo, da njuna delovno-politi-Cna vnema ne bo kvarno vplivala na njuno zvezo. DOMODOSSOLA (Verbania) - Vsak glas je lahko odločilen. Tokrat to še posebej velja za Domo-dossolo, občino s 17.118 volilnimi upravičenci, v volilnem boju za župana za 28 glasov prevladal kandidat Catbini, ki so ga podpirali DSL, SKP, Zeleni in Ljudska sbanka. Pri tem velja še povedati, da je bil pred štetjem glasov zadnjega volišča v precej odločnem vodstvu kandidat Pola svoboščin Pierange-lo Bianconi, ki je bil že prepričan, da mu je ob podpori Severne lige in mestne liste v drugem krogu uspelo. GENOVA - Med mestnimi volivci je največ takih, ki noCejo voliti: na 574.073 volilnih upravičenčev se jih drugega kroga volitev za župana ni udeležilo kar 205.712, kar znese z 40, 54 odstotka. V prvem krogu je bilo občanov, ki se niso poslužili volilne pravice za dobrih deset odstotkov manj. Opredelili smo se za bipolarizem, je pojav komentiral univerzitetni profesor Andrea Mignone, verjetno se bomo morali privaditi tudi na dejstvo, da se skoraj polovica državljanov ne namerava udeleževati volitev. Glede tega se skoraj vsiljuje primerjava z ZDA, kjer pa sistem nekoliko uravnovesijo razni mehanizmi. NOVICE DEŽELA / POLITIČNI IN PROCEDURALNI PROBLEMI V SKUPŠČINI Do 20. t.m. rok za prijavo na Primorsko poje TRST - Združenje pevskih zborov Primorske v sodelovanju z zamejskimi kulturnimi organizacijami obvešča vse primorske zbore in skupine, da je do 20. decembra 1997 čas za prijavo k sodelovanju na mednarodni reviji Primorska poje ’98. Zborom, ki so vCalnjeni v Zvezo slovenskih kulturnih društev, Zvezo cerkvenih pevskih zborov in Zvezo slovenske katobške prosvete, bodo prijavnice posredovab odgovorni posameznih zvez. Sodelovanje na reviji je kot običajno odprto vsem pevskim sestavom, ki lahko potrebna pojasnila in prijavnice dobijo na sedežih zgoraj omenjenih zvez. Jutri v Hrpeljah predstavitev Črnega zlata HRPELJE - Jutri, ob 18. uri bo v Kulturnem domu Hrpelje predstavitev zadnje pesniške zbirke Borisa Pangerca Cmo zlato, ki je izšla pri založbi Fontana. Borisa Pangerca poznajo na' Hrpeljskem kot uspešnega župana Občine Dolina, s katero ima občina Hrpelje-Kozina prijateljske odnose. Tako se bo dolinski župan tokrat predstavil kot pesnik, ki ga bo predstavil njegov stanovski kolega Marko Kravos. Ob predstavitvi knjige bo tudi razstava grafik Franka Vecchieta. Izbor poezije bo interpetirala gledab-ška igralka Nikla Panizon, z glasbo pa bo pospremila kulturni dogodek Erika Slama. Prireditev organizba Kosovelova knjižnica v Sežani skupaj z občino Hrpelje-Kozina. Razstava bo v knjižnici na ogled do 25.12.1997. a.n. Podobnik podpisal spomenico Živimo v času aidsa LJUBLJANA - Predsednik državnega zbora (DZ) Janez Podobnik je ob svetovnem dnevu boja proti aidsu podpisal memorandum Živimo v času aidsa in zagotovil, da ga bo posredoval vsem pristojnim institucijam, so sporočili iz DZ. V memorandumu je med drugim zapisano, da morajo tudi v Sloveniji vsi pristojni organi in posamezniki storiti vse za omejitev Sirjenja virusa HIV in omilitev njegovih posledic. Na Dunaju odprli muzej lipicancev DUNAJ - Na Dunaju so včeraj odprii prvi muzej lipicancev v Avstriji. Razstavna površina v velikosti 400 kvadratnih mehov se nahaja v Hofburgu, v neposredni bližini Mevov svetovno znane španske jahalne Sole. Umetnostnozgodovinski muzej na Dunaju, ki je lastnik muzeja lipicancev, predvideva, da bodo s prodajo vstopnic in spominkov v petih letih povrnili invsticijske shoske v višini 15 milijonov šilingov (2,1 milijona mark). Tečaj diatonične harmonike SEŽANA - Klub Kraška harmonika pri ZKO Sežana tudi letos organizira tečaj igranja na diatonično harmoniko, ki ga bo vodil priznani harmonikar Zoran Lupine iz Sempolaja. Tečaj se bo pričel v sob >-to, 13. decembra, ob 9. uri na Ljudski unioverzi v |§ Sežani. Erijave sprejemajo na telefon 067-73355 (OK) Se težave z volilnim zakonom SKR o izvolitvi Slovencev Svetovalci morajo oceniti kar 127 popravkov in dopolnil TRST - V deželnem svetu se je včeraj ob številnih političnih težavah in proceduralnih zapletih nadaljevala razprava o novem volilnem zakonu. Dopoldansko sejo so zaradi odsotnosti večinskih in manjšinskih poročevalcev odložili na popoldne, ko je steklo soočenje o izvajanju pravilnika in o amandmajih. Svetovalci bodo morali vsekakor vsega skupaj oceniti kar 127 dopolnil in popravkov k predlogu, ki ga je odobrila pristojna svetovalska komisija. Deželna skupina Shan-ke komunistične prenove je v tiskovni noti včeraj sporočila, da so Roberto Antonaz (na sliki) in kolegi predložili popravek glede izvohtve slovenskih predstavnikov, s katerim hočejo omogočiti izvolitev svetovalcev slovenske manjšine v treh volilnih okrožjih FJK. Deželna skupina SKP - piše Se v sporočilu za tisk - se bo v razpravi zoperstavila vsaki izločitvi problema zastopstva manjšine iz volilnega deželnega zakona. Osrednji volilni urad bo moral po mnenju komunistov najprej preveriti, če je bil v tržaškem, go-riškem in videmskem izvoljen kandidat, ki se je predhodno proglasil za pripadnika slovenske manjšine. Ce nihče ni bi izvoljen, volilni urad sestavi eno samo razpredel-nico-lestvico vseh kandidatov slovenske narodnosti, na osnovi osebnih preferenc, ki so jih le-ti dobili v vsakem od treh okrožij. V primeru, da se en kandidat predstavi v vseh treh okrajih njegovih preferenc ne gre seštevati. Za zgoraj omenjeno lestvico ne pridejo v poštev kandidati list, ki niso dobile vsaj enega mandata v enem od treh volilnih okrožij. Volilni urad preveri vrstni red na lestvici, pri čemer vzame v poštev kandidate, ki so prejeli vsaj tisoč preferenc. Izvoljen je kandidat z največjim številom osebnih glasov. V primeru istega števila preferenc je izvoljen kandidat z najvišjim volilnim rezultatom (vsota preferenc in glasov za listo). Slednji prevzame mesto zadnjega izvoljenega na isti listi in v istem vohlnem okrožju. Ce nihče od kandidatov slovenske manjšine ne dobi vsaj tisoč preferenc v enem od treh vohlnih okrožij, ostane svetovalski mandat neizkoriščen. Največ popravkov (39) k volilnemu zakonu je predložila Zelena lista, sledijo Demokratična stranka levice (31), Rinno-vamento italiano 26, CDU 11, Ljudska stranka 7, Union Friul 4, Severna liga 2, »Forza Itaha« 2, SKP 1 ter svetovalka mešane skupine Elena Gobbi (1) . Deželni odbor je predložil tri popravke. Volitve: odzivi na predloge SSk Prejeli smo in objavljamo: Peticija, ki jo je SSk predložila deželnemu svetu Furlanije-Julijske krajine 19. novembra 1997 o problemu zastopanosti slovenske manjšine v njem, je obrodila prve sadove. Načelnik skupine in hkrati deželni tajnik Ljudske stranke Ivano Strizzolo je namreč osvojil enega izmed dveh predlogov, ki ju je SSk predstavila prek peticije, in sicer tistega, ki se zavzema za odpravo ovir, ki jih sedanja volilna zakonodaja postavlja za izvolitev slovenskega zastopstva prek manjšinske bste. SSk pričakuje, da se bo deželni svet imel možnost izreči tudi o drugem predlogu peticije, in sicer tistim, ki se zavzema za konkreten model, po katerem naj bi potekale volitve slovenskih predstavnikov v deželni svet in ki bi zagotovil njihovo minimalno prisotnost v njem. Deželno tajništvo SSk pozitivno ocenjuje tudi stališče, ki sta ga do vprašanja minimalne zajamčene zastopanosti slovenske manjšine v deželnem svetu zavzela predstavnika SKGZ in SSO v ponedeljek, 24. novembra na srečanju, za katerega je dala pobudo SSk (ostale povabljene komponente slovenske manjšine se sestanka niso udeležile, med temi slovenska komponenta DSL, ki pa se je opravičila). Zastopnika obeh organizacij sta namreč potrdila, da se z zahtevo načelno strinjata, pri čemer je predstavnik SKGZ poudaril, da bi se morah o konkretni obliki, kako bi to zastopanost dosegli, znobaj manjšine še pogovarjati. Pomembno je, da je predstavnik DSL in podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin medtem vložil v deželnem svetu več popravkov k osnutku novega vohlnega zakona, z odobritvijo katerih naj bi olajšah izvolitev vsaj enega deželnega svetovalca. S tem je namreč vsaj načeloma potrdil, da se problem zastopanosti slovenske manjšine resno po- stavlja. SSk pa se ne strinja s konkretnimi rešitvami, ki jih Budin oziroma DSL predlaga, in to iz dveh temeljnih razlogov. Najprej zato, ker gre za olajšavo izvohtve, in ne za njeno zagotovitev (sicer je tudi res, da bi po mnenju nekaterih morali za zajamčenje zastopanosh spremenih deželni statut). Poleg tega pa zato, ker model Budina oziroma DSL sili k vključevanje v italijanske stranke, pri čemer bi ostalo sprejetje morebitnih slovenskih kandidatov slej ko prej odvisno od dobre volje njihovih vodstev. Z odobritvijo takšnega modela bi slovenska manjšina dejansko ne bila svobodna pri izbiri svojih kandidatov in torej predstavnikov. V slovenskem tisku so bila objavljena tudi stališča Slovencev v SKP do tega vprašanja, ki so v temelju dokaj podobna tistim, ki jih zagovarja DSL, vendar bo treba za njih presojo počakah na njihovo formalizacijo v deželnem svetu: Neresno pa izpadejo nekateri že vloženi predlogi popravkov osnutka novega vohlnega zakona, ki množijo število domnevnih manjšin v dežeh brez meja z očitnim namenom, da bi vso zadevo razvodeneh. SSk z zadovoljstvom ugotavlja, da sta od tej priložnosti pokazala velik čut odgovornosti najvišja pristojna predstavnika slovenskega parlamenta. Predsednik Državnega zbora RS dr. Janez Podobnik in predsednik Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu DZ RS mag. Marijan Schifirer sta namreč 25. novembra - tudi v skladu z znano resolucijo DZ o položaju slovenskih manjšin - pisno opozorila predsednika Deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Roberta Antonioneja na temeljno pravico manjšin do zastopanosti v izvoljenih telesih. To pravico Slovenija dosledno spoštuje v odnosu do italijanske in madžarske manjšine in zato tudi upravičeno pričakuje analogno ureditev v prid slovenske manjšine v Italiji. ______LJUBLJANA / V ZVEZI S SERVISNIMI STORITVAMI NA AVTOCESTI Priziv Shella Slovenije na ustavno sodišče Shell oporeka vladni uredbi, s katero so bencinske sertvise zaupali družbama petrol in Istra Benz LJUBLJANA - Na Ustavnem sodišču Republike Slovenije je bila včeraj javna obravnava v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti vladne uredbe, ki ureja postopke in pogoje za oddajo površin ob avtocestah, na katerih naj bi zgradili objekte za spremljajoče dejavnosti, in določa višino povračil za uporabo teh površin. Ustavni sodniki so se seznanili s stališči obeh strani, tako družbe Shell Slovenija kot tudi Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) in ministrstva za promet in zveze, medtem ko se predstavnik vlade javne obravnave ni udeležil. Sodniki bodo končno odločitev v postopku, ki ga je 9. septembra sprožila družba Shell Slovenija, sprejeli na eni od prihodnjih sej. Potem ko je sodnik poročevalec Boštjan M. Zupančič predstavil dosedanji potek postopka, se je odvetnica družbe Shell Aleksandra Janežič osredotočila na dejavnike, zaradi katerih je Shell vložil pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka tretjega člena omenjene vladne uredbe. Kot je po- udarila, je Shell pri tem izhajal iz domnevne kršitve treh bistvenih ustavnih načel: omejevanja enakosti pred zakonom, svobode gospodarske pobude in omejevanja proste konkurence. Vladna uredba, na podlagi katere je DARS razpisal 13 javnih razpisov in tudi oddal 20 bencinskih servisov, je bila v Uradnem listu objavljena 30. aprila lani. Novembra lani pa jo je vlada na pobudo ministrstva za zunanje zadeve in v luči približevanja Evropski uniji dopolnila in spremenila tako, da je črtala pogoj, da ponudnik že opravlja distribucijo naftnih derivatov v Sloveniji na vsaj treh bencinskih servisih. Dopolnila je tudi pogoj, ki od ponudnika zahteva, da ima na ozemlju Slovenije že bazo za oskrbo z naftnimi derivati. Dopolnjeno besedilo uredbe namreč predvideva, da lahko ponudnik bazo zgradi v treh letih oz. ponudi prvovrstno in nepreklicno bančno garancijo na prvi poziv. Ponovila je mnenje Shella, da je šlo v uredbi za diskriminator-no obravnavo ponudnikov, ki v Sloveniji še niso bili navzoči, saj so jim pogoji onemogočili enakopravno sodelovanje na razpisu. Poudarila je, da so cilji vlade, med drugim tudi nemoten in varen potek prometa in nemotena oskrba z gorivom, sicer legitimni in upravičeni, vendar pa vlada za dosego teh ciljev ni izbrala sredstev, ki bi bila pravno dopustna in v skladu z javnim interesom. Shell ima baze za oskrbo z gorivom, ki so le nekaj kilometrov oddaljene od meje; kar zadeva višino povračila, ki je bilo v razpisu navedeno kot prvi kriterij za izbiro ponudnika, pa je opozorila na velike razlike med zneski, ki jih je ponudil Shell, in med zneski izbranih ponudnikov." Predstavnica ministrstva za promet in zveze, državna podsekretarka Jasna Segan, je zagovarjala stališče, da je razpis vsem ponudnikom zagotavljal enake pogoje. Kar zadeva določilo o treh bencinskih servisih na slovenskem ozemlju, pa se ni nanašalo zgolj na avtoceste, zato ga po njenih besedah ne bi bilo težko izpolniti. Direktorica za upravljanje in vzdrževanje pri DARS Gordana Višinski pa je pred ustavnimi sodniki povedala, da Shell na vseh šestih lokacijah (Lukovica -jug, Lopata - sever in jug, Grosuplje, Brdo - sever in jug), kjer se je potegoval za postavitev bencinskih servisov, ni ponudil najvišjega povračila, poleg tega pa njegova ponudba ni v celoti ustrezala pogojem, ki jih je postavljal javni razpis. Zato Shell tudi ni bil izbran, kot je dejala, pa bodo na osnovi dopolnjene uredbe pripravili še razpis za 14 bencinskih servisov ob avtocestah. Odvetnica Shella je na zahtevo ustavnih sodnikov dodatno pojasnila, da je Shell, ki je v Sloveniji navzoč dobra tri leta, doslej postavil dva bencinska servisa, in sicer julija letos na Jesenicah in novembra letos v Mariboru, gradi pa tudi bencinski servis v Velenju. Družba, ki se sicer ukvarja tudi z drugimi dejavnostmi, naj bi v skladu s svojimi načrti letno v Sloveniji odprla pet bencinskih servisov, po njenih besedah pa je nikakor ne zanimajo zgolj in samo dobičkonosne lokacije. (STA) rl SEŽANA / V KOSOVELOVI KNJIŽNld}- Pravljice za namlajše in obisk dedka Mraza SEŽANA - V sežanski knjižnici potekajo ob četrtkih, ob 16.30 ure pravljic, ki jih vodi knjižničarka Marija Godnič. Vsi četrtki v decembru pa bodo za najmlajSe praznično obarvani, saj prirejajo pravljične pravljice. V četrtek, 4. decembra bo v pričakovanju Miklavža gostja knjižnice pisateljica in pesnica Vojska Nelda iz Marezig, ki je napisala knjigi za otroke Istrske beštjice in Nagajivi prijatelji. Mladi bralci sežanske knjižnice pa bodo skupaj s pisateljico in miško veselo zapeli in zaigrali njeno igrico nagajivi prijatelji. Se posebno pravljično bo 18. decembra, ko bo pravljična igrica Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, ki so jo mlade bralke priredile po istoimenski knjigi, ki jo je napisala Kristina Brenkova, ki je bila gostja Kosovelove knjižnice ob Tednu otroka v oktobru mesecu letos. Na omenjeno predstavo bodo povabili tudi dedka Mraza, ki bo otroke pozdravil in se z njimi veselil božičnih in novoletnih praznikov. To bo tudi zadnje srečanje malčkov v knjižnici v letošnjem letu, ki je od jeseni dalje pripravila srečanje s pisateljico Kristino Brenkovo in ilustratorko Jelko Godec Schmidt. Z zadnjega srečanja s Kristino Brenkovo so intervju s pisateljico zabeležili v 21. številki bil-tenčka za mlade bralce. Olga Knez DEVIN-NABREŽINA / DRUGI ODLOČILNI KROG OBČINSKIH VOLITEV Marino Vocci novi župan z glasovi vseh komponent Prodijeve koalicije Naprednega župana je podprla tudi velika večina volilcev stranke Slovenske skupnosti Marino Vocci je torej novi devinsko-nabrežin-ski župan. Zanj so glasovali vsi volilci, ki so ga že podprli v prvem krogu, katerim so se v nedeljo pridružili skoraj vsi volilci Slovenske skupnosti in le majhen del občanske Liste 2000 Giorgia Reta. Glavnina njenih volilcev je ostala doma, večina med tistimi, ki so šli na volišča, je podprla Romana Vlahova in le majhen del Voccija. Volilci slovenske narodnosti so se praktično plebiscitarno opredelili za Voccija, kot zelo jasno izhaja iz rezultatov posameznih volišč, posebno tistih, kjer so Slovenci v večini. Dovolj, da pogledamo volilne izide v Mavhinjah in Cerovljah, a tudi na Krasu, medtem ko je kandidat Kartela svoboščin prodrl le tam, kjer je desnica tradicionalno močna. Vlahov je v primerjavi s prvim krogom »pridobil« glasove sredinskih sil in najbrž tudi »Forza Italia«, ki so pred dvema tednoma šli k Retu, več pa ni mogel doseči. Njegovi pozivi slovenskim volilcem so naleteli na gluha ušesa! Voccijevo izvolitev je omogočilo več dejavnikov. Najprej seveda složnost njegovih volilcev in vseh, ki so pred dvema tednoma volili za DSL, SKR in levosredini-sko listo, za katero stojijo v glavnem zeleni. Drugi faktor je bil nedvomno programski dogovor, ki ga je Vocci podpisal s SSk in z Retovo listo. Ta predvolilni sporazum je sprostil marsikatero napetost v levosredinskem okolju, kon- Volilna udeležba: 61,8 odst. Nedeljske balotaže se je vsega skupaj udeležilo 4.720 volilk in volilcev na skupnih 7.630 volilnih upravičencev, to se pravi 61,8 odst, volilnega telesa. V prvem krogu je na volitvah sodelovalo 73,5 odst. volilcev, skoraj deset odstotkov manj kot na zadnjih občinskih volitvah leta 1993. V nedeljo je bilo belih glasovnic 64, neveljavnih pa 99. Vocci, ki bo prisegel v prihodnjih dneh, je pravnomočno župan. V preteklosti je bilo treba čakati na birokratski postopek, za imenovanje župana pa sedaj zadostujejo uradni volilni rezultati. Na Krasu skoraj plebiscit za Voccija Volišče štl - Nabrežina center Vocci 178 - Vlahov 43 (bele 7, neveljavne 7) Volišče št. 2 - Nabrežina center Vocci 222 - Vlahov 106 (bele 2, neveljavne 8) Volišče št.3 - Nabrežina Kamnolomi Vocci 172 - Vlahov 91 (bele 3, neveljavne 4) Volišče št. 4 - Nabrežina Kamnolomi Vocci 154 -Vlahov 112 (bele 5, neveljavne 10) Volišče št.5 - Nabrežina postaja Vocci 124 - Vlahov 117 (bele 3, neveljavne 9) Volišče št.6,- Sesljan, Vižovlje Vocci 155 - Vlahov 137, (bele 3, neveljavne 3) Volišče št. 7 - Sesljan Vocci 140 - Vlahov 135 (bele 2. neveljavne 5) Volišče št.8 - Sesljan Vocci 109 - Vlahov 125 (bele 1, neveljavne 4) Volišče št.9 - Sesljan Vocci 86 - Vlahov 155 (bele 4. neveljavne 1) Volišče št.10 - Naselje S.Mauro Vocci 91 -Vlahov 195 (bele 2, neveljavne 9) Volišče št.11 - Naselje S.Mauro Vocci 103 - Vlahov 179 (bele 0, neveljavne 5) Volišče št.12 - Devin Vocci 123 - Vlahov 175 (bele 15, neveljavne 3) Volišče št.13 - Devin Vocci 159 - Vlahov 174 (bele 5, neveljavne 6) Volišče štl4 - Ribiško naselje, Medja vas, Stivan Vocci 196 - Vlahov 193 (bele 6, neveljavne 3) Volišče št.15 - Mavhinje, Cerovlje Vocci 250 - Vlahov 28 (bele 2, neveljavne 8) Volišče št 16 - Sempolaj, Praprot, Prečnik, Trnovca Vocci 302 - Vlahov 28 (bele 4. neveljavne 14) čno pa je nad rezultatom volitev vplivala tudi bojazen slovenskih in naprednih volilcev, da bi Občino ne prevzela desnica. Vocci je dobil precej glasov tudi na voliščih, Stališče SKGZ, SSk, SKP in leve sredine Stranka komunistične prenove izraža veliko zadovoljstvo nad rezultatom nedeljske balotaže. Komunisti so zadovoljni tako z izvolitvijo Marina Voccija, kot tudi z uspehom napredne koalicije, začenši s SKP, ki je zastopana v občinskem svetu s tremi predstavniki. »Volilci so očitno nagradili skupni nastop levice, ki je uspešna, kjer se ljudem predstavi s skupnimi programi ter z verodostojnimi kandidaturami«, je v tiskovni noti napisal pokrajinski tajnik jacopo Venier, po katerem so zmagale sile, ki verjamejo v sožitje in v uravnovešen razvoj teritorija. Desnica je doživela hud poraz, o volilnem rezultatu pa bi se morale zamisliti tudi tiste sile, ki se niso hotele opredeliti, piše še v izjavi Bertinottijeve stranke. Venier tudi izraža upanje, da bo izvolitev Voccija prispevala k izboljšanju odnosov med Oljko in SKP. Devinsko-nabrežinska sekcija SSk je zadovoljna z izidom nedeljskih ba-lotažnih volitev v občini Devin-Na-brežina. Odgovorno zadržanje SSk in njenih volivcev, piše v tiskovni noti, je odločilno prispevalo, da se tu ni ponovil scenarij miljskih upravnih volitev izpred nekaj mesecev, na katerih je zaradi razbitosti levosredinskega tabora prevladala nacionalistična desnica. SSk si bo v novi mandatni dobi prizadevala za dobrobit občine in za polno obnovitev levosredinskega zavezništva. Sodelovala bo v novi občinski upravi na osnovi programskega sporazuma, ki so ga v torek, 25. novembra, sklenili županski kandidati Tanče, Ret in Vocci. Sporazum predvideva, da bo delovanje nove občinske uprave temeljilo na soglasju treh komponent v vseh pomemb- nejših zadevah in da bodo vse tri komponente tudi zastopane v novem občinskem odboru. Slovenska kulturno-gospodarska zveza z velikim veseljem pozdravlja potrditev levosredinske uprave. Ni seveda pravi trenutek, da bi ponovno naštevali vse negativne posledice, ki bi jih povzročila izvolitev desnega antagonista Romana Vlahova, je pa obetajoč volilni podatek, ki je Voc-ciju potrdil zmago s preko 500 glasovi razlike. SKGZ je obenem mnenja, da čaka sedaj Voccija nelahko in vsestransko zelo odgovorno delo sestavljanja novega odbora, ki mora stremeti k upoštevanju in uveljavljanju vseh levosredinskih političnih sil in seveda spoštovati programski dogovor z iz-venkoalicijskimi partnerji. SKGZ vošči novemu županu dobro delo in obilo uspehov v korist celotne skupnosti. Deželni svetovalec Zelene liste Paolo Ghersina pozdravlja Voccijevo izvolitev, ki po njegovem naznanja nov svež veter in željo po politični, kulturni in družbeni obnovi v Devi-nu-Nabrežini, a tudi v širši okolici. Za naravovarstveno gibanje predstavlja to zgodovinski dogodek, kar po mnenju Ghersine velja tudi za politiko multikulturnosti, katere Vocci je od vedno dosledni glasnik. Zeleni predstavnik izraža tudi upanje, da bo Voccijeva izvolitev utrdila koalicijo Oljke v prepričanju, da bo novi župan tudi človek enotnih vrednot, v upanju, da bodo slednje prevladale v duhu evropske bodočnosti. »Hvala Marino, ki si nam podaril zelo lep ' dan in upanje v bitki za prevetritev deželne in obmejne politike«, je še zapisal Ghersina. kjer v glavnem glasujejo istrski begunci oz. njihovi potomci. To so tradicionalni »kotli«, kjer je nekoč črpala volilni konsenz KD, njene glasove pa je potem v glavnem »podedovala« desnica. Pred dvema tednoma je bila na teh voliščih uspešna Lista 2000, Vocci pa je v tukaj odščipnil nekaj glasov svojemu desničarskemu tekmecu. Slednjemu je treba vsekakor priznati, da v volilni kampanji ni nikoli zaigral na nacionalistično in protislovensko struno. »Najbolj me veseli široka podpora slovenskih volilcev« Zupan Vocci, kakšen je prvi občutek po izvolitvi? »Zadovoljen sem, ker je med volilci prevladala miselnost, ki jo je po-ose-bljala moja kandidatura. V svojem življenju sem bil vedno človek dialoga in strpnosti. Ljudje so to razumeli in nagradili ne toliko človeka, ampak zlasti idejo, ki jo ta človek zagovarja in posreduje«. Kaj pa prva analiza volilnih rezultatov? »Najbolj me veseli množična podpora slovenskih volilcev, ki so, kljub nekaterim znanim težavam in nesoglasjem, razumeli smisel moje kandidature. Gre za priznanje, ki presega tudi najbolj optimistična pričakovanja. Hvala vsem, tudi tistim, ki verjetno ne soglašajo z vsemi mojimi stališči, a so mi vseeno izkazali zaupanje«. In glas istrskih beguncev? »Tudi to je zame prijetno presenečenje. To so bile nekoč trdnjave Krščanske demokracije in potem desne sredine. Nedeljska balotaža je dokazala, da se tudi tukaj nekaj počasi, a konkretno premika«. Bo izvolitev spremenila Vaše življenje? »Upam, da ne. Navajen sem trdo delati in tudi nove odgovornosti me ne strašijo. Računam na podporo vseh sodelavcev in celotne skupnosti, tudi tiste, ki se je opredelila za Vlahova. Zupan mora biti po izvolitvi predstavnik vseh občanov«. Kakšen je bil prvi Vaš korak v novi funkciji? »Na županstvu sem včeraj dopoldne že podpisal nekaj uradnih odlokov. Takoj zatem sem obiskal malčke italijanske in slovenske sekcije nabrežin-skega vrtca. Srečal sem se z otroci in z njihovimi učiteljicami. Voščil sem jim vesel božič. Eden od otrok me je vprašal, kakšno darilo si želim za praznike«. Kaj si želite? »Da mi bo uspelo nekaj narediti za dobrobit celotne devinsko-nabrežinske skupnosti«. Škerkova podžupanja ForčiC (SSk) odbornik Zupan Vocci bo najbrž danes objavil sestavo novega občinskega odbora. Za svoje najožje sodelavce bo, kot kaže, izbral Marizo Skerk iz'vrst DSL, Edvina Forčiča (SSk), Giuliano Zagabrio (SKP) in Giorgia Giurissevicha, ki se prepoznava v občanski Listi 2000 Giorgia Reta. Škerkova (bo najbrž podžupanja in odbornica za kulturo, šport in prosti čas) je edina občinska svetovalka, Forčič (sekcijski tajnik SSk), Zagabria in Giurissevich pa niso člani občinskega sveta. Zagabriova je bila že članica De-pangherjeve uprave. 11 novih svetovalcev Adriano Ferfolja (SKP) Stanka Makole (SKP) Mariza Skerk (DSL) V novoizvoljenem devinsko-na-brežinskem občinskem svetu bo sedelo le pet dosedanjih svetovalcev (Depangher, Goat, Romita, Tanče in Veronese) enajst pa bo novih obrazov. Voccijeva večina šteje deset svetovalcev, svetovalska manjšina pa šest. Demokratično stranko levice zastopa pet predstavnikov. Načelnik skupine bo skoraj gotovo dosedanji župan Giorgio Depangher, nova obraza sta Mariza Skerk por. Kosnuna in Edi Iskra, v skupščino pa je bil spet potrjen sekcijski tajnik Massimo Veronese. Na Usti Hrasta je bil izvoljen tudi nekdanji socialist in občinski odbornik Lorenzo Corigliano. Stranko komunistične prenove zastopajo sindikalista CGIL Stanka Mokole in Giuliano Goat ter novinec v skupščini Adriano Ferfolja. Goat je sedel že v prejšnjem svetu (bil je nekaj časa tudi odbornik), Mokoletova pa se vrača v upravno življenje po eni mandatni dobi »počitka«. Levosredinsko listo »Z Voccijem za Oljko« zastopata naravovarstvenika Maurizio Rozza in Franco Radovich. Kartel svoboščin je izvolil tri svoje predstavnike. Poleg županskega kandidata Romana Vlahova bosta v skupščini sedela Maurizio Lenar-duzzi in Massimo Romita. Lenar-duzzi, nekdanji demokristjan in Viktor Jance (SSk) občinski odbornik, je pripadnik Krščansko-demokratskega centra, Romita pa je član Nacionalnega zavezništva. Občansko Listo 2000 zastopata njen županski kandidat Giorgio Ret in Mario Martini, nekdanji poveljnik občinskih redarjev. Edini občinski svetovalec Slovenske skupnosti je Viktor Tanče, županski kandidat svoje stranke in dosedanji odbornik za finance in proračun. Občinski svet se bo predvidoma sestal v začetku prihodnjega tedna. Najprej bo moral potrditi sestavo novoizvoljene skupščine, nato pa bo vzel v pretres programsko poročilo župana Voccija. VELIKI MOTORJI / SREČANJE TRŽAŠKI OBČINSKI SVET / SEJA NA DAN BOJA PROTI AIDSU Privatizacija TVM bo »stala« 29 mest Wartsila predstavilo sindikatom svoj načrt Za učinkovitejši pristop do narkomanij Presunljivi pričevanji izvedencev - Odbor osvojil resolucijo Sedaj ni vec nobenih dvomov, koliko bo - z družbene plati - stala privatizacija Tovarne velikih motorjev in oddelka Diesel Ricerche. Finska družba VVartsila je potrdila, da bo odslovila 290 uslužbencev. Včeraj je bilo na sporedu srečanje med dosedanjim lastnikom Fin-cantierijem, družbo VVartsila in sindikalnimi organizacijami, da bi skupno prerešetali industrijski načrt o bodočnosti boljunške tovarne, ki ga je pripravila finska družba. Predstavniki finskega koncerna so takole razčlenili klestenje delovnih mest. Kakih 80 uslužbencev naj bi se zaposlili pri novem podjetju Duferco; 170 zaposlenih bi moralo v tako imenovano krajšo oziroma daljšo mobilnost (kar z drugimi besedami pomeni izgubo delovnega mesta); preostalih 40 naj bi preselili v druge obrate Fincantierija in v njegov sedež v Trstu. Tak načrt ni prav nic po godu sindikalnim organizacijam. Velike pomisleke imajo tako glede števila odslovljenih kot tudi glede bodočnosti, ki naj bi Čakala delovno tako hudo prizadeto podjetje. Sindikati si na vse načine prizadevajo, da bi vsaj nekoliko omilili število odslovitev. Zato tudi dokaj zadržano pričakujejo odlok ministrstva za delo, iz katerega bo dokončno razvidno, kolikšen davek bo delavstvo (in uradništ-vo) plačalo privatizaciji NOVICE Konferenca o drami beguncev Kulturni središči Giorgio La Pira in Msgr. Lorenzo Bellomi prirejata danes konferenco na temo: Drama Ugande in držav velikih afriških jezer. Sodeloval bo dr. Enrico Guffanti, primarij kirurškega oddelka bolnišnice v kraju Cittiglio pri Vareseju, M je dolgo let preživel kot elan združenja prostovoljcev AVSI v Ugandi. Konferenca bo na Pomorski postaji, zaCela se bo ob 18.30. Zasedanje o romski kulturi Tržaška pokrajina bo prihodnji teden priredila dvodnevno srečanje o romski kulturi, posvečeno ciganskemu mučeniku Zeffirinu Jimenezu Malh, »el Peleju«, kot so mu pravih, ki so ga ustrelili med špansko državljansko vojno v začetku avgusta 1936 v Barbastru. »Peleja« je 4. maja letos papež Janez Pavel h. posvetil v blaženega. Na zasedanju bo govor o položaju romov in drugih nomadskih narodov v Evropi, in o težavah, s katerimi se morajo spoprijemati v najveCji meri zaradi odklonilnega odnosa družbe do njih. Srečanje bo 9. in 10. decembra, udeležil pa se ga bo tudi škof iz Barbastra v Španiji msgr. Ambrosio Echebarria Arroita. Srečanje in film o priseljencih Zavod za mir, razvoj in inovacijo ACLI prireja danes ob 19. uri in ob 21.30 v kinodvorani Alcione predvajanje filma Terra di mezzo Mattea Garroneja, ki je prejel nagrado Cipputi za najboljši film o delu in posebno nagrado žirije na mednarodnem festivalu Cinema giovani v Turinu. Film prikazuje življenje nekaterih tujcev v Rimu. Ob 22.30 bo v dvorani razprava o položaju priseljencev v Itahji. Natečaj za 158 mest na policiji Notranje ministrstvo je razpisalo natečaj za 158 mest policijskega podkomisarja. Kandidati morajo posedovati diplomo pravne fakultete ali fakultete za politične vede in ne smejo biti starejši od 32 let. Rok za prijavo prošenj zapade 29. decembra letos. Zaiteresirani naj vložijo prošnje na kvesturi. Učinkovito komuniciranje Zavod ISRU prireja danes ob 17. uri v knjigami De-metra v Ul. Imbriani 7 srečanje na temo: Učinkovito komuniciranje z drugimi. Vodil ga bo Carmelo Latino. O ukrepih za zajezitev nasilja Urad za mladoletne pri tržaški kvesturi je priredil vCeraj srečanje o preventivnih ukrepih za zajezitev nasilja nad mladoletnimi. Srečanja so se udeležili številni ravnatelji tržaških šol in šolniki ter psihologinja dr. Scarcia in asistentke občinskih socialnih služb. Spet dovoljeno nabiranje klapavic Deželna uprava je umaknila prepoved nabiranja klapavic. Z odlokom predsednika deželnega odbora Giancarla Cmderja so tudi umaknih prepoved predelave in prodaje klapavic, ker je biotoksiko-loška služba ugotovila, da v vodah od meje pri Lazaretu do izhva SoCe ni več alge, katere toskini so zastrupljali klapavice. boljunškega obrata. Drugo vprašanje, ki žuli sindikaliste in delavce, pa zadeva oddelek Diesel Ricerche. Sindikatom še ni jasno, kakšno mesto naj bi imelo v novem Sindikalisti pri škofu Tržaški škof Evgen Ravignani je vCeraj dopoldne sprejel zastopnike enotnega sindikalnega predstavništva Tovarne velikih motorjev in podjetja Diesel ricerche. Orisali so mu nevarnost, da bi bilo 300 uslužbencev ob delovno mesto. Msgr. Ravignani je zagotovil sindikalnim predstavnikom razumevanje in zaskrbljenost za Človeške probleme, ki se postavljajo delavcem in njihovim družinam, pa tudi za splošno upadanje industrijskega sektorja v Trstu. Kot dušni pastir, je poudaril msgr. Ravignani, se bo zavzel za ustvarjanje solidarnosti okrog vprašanja zaposlitve, in je tudi sprejel vabilo, da bi v kratkem sel na obisk k delavcem v tovarno. koncernu in katera naj bi sploh bila njegova vloga. O vseh teh vprašanjih bodo uslužbenci Tovarne velikih motorjev razpravljali na današnji skupščini, jutri pa bo na sporedu novo srečanje, in sicer z vodstvom novega podjetja Duferco. Trst ni več mirna oaza, narkomanov je veliko, večinoma pristopijo k mamilom še kot mladoletniki, kriminalnih dejanj s strani narkomanov - predvsem nasilnih tatvin in ropov - je iz leta v leto veC, pa tudi število okužb z aidsom in hepatitisom c narašča. To je-nic kaj rožnata slika, ki sta jo sinoCi podala občinskim svetovalcem izvedenca g. Mario Vatta, znani duhovnik in voditelj skupnosti za narkomane S. Martino al Čampo, in dr. Maria Grazia Cogliatti, ki vodi center za narkomane Sert (h kateremu se zateka sicer znaten a manjšinski del tržaških narkomanov - približno 800 ljudi). Izredne sejo občinskega sveta so sklicali vCeraj, ko je bil dan posvečen boju proti aidsu, na dnevnem redu pa je bilo zaslišanje izvedencev in resolucija o pobudah, da bi zmanjšali nevarnost aidsa. Pred samo občinsko palačo se je odvila manifestacija, ki so jo sklicale nekatere mladinske levičarske organizacije; zbirali so tudi podpise za legalizacijo lahkih mamil (podpise zbirajo tudi v sobi 214 palače na Trgu Granatieri), predlog, naj parlament odobri zakon v tej smeri pa je predložila SKP. Resolucijo, ki jo je vCeraj orisal svetovalec DSL Ome-ro, je podpisalo še med prejšnjim mandatom občinskega sveta več kot 300 občanov, tokrat pa so jo ponovno predložili po daljši razpravi v komisiji za socialna vprašanja, med katero so besedilo nekoliko prilagodili; med dragim je izstopil problem nesprejemljivosti za nekatere sile, da bi poleg avtomatov za brezplačno zamenjavo INf n P w - «. , ■ W- y *»> , e' ■ ‘ S- : Na trgu so zbirali podpise za legalizacijo lahkih mamil. rabljenih brizgalk za nove, ki naj se jih poslužujejo narkomani, namestili tudi avtomate za brezplačne pre-servative, s Čemer se nekateri katoliški krogi ne strinjajo. Resolucija, h kateri so predložili veC popravkov, predvideva, naj zaživi občinska agencija za narkomanije, ki je doslej skoraj izključno na papirju. Osnovni cilj, h kateremu mora meriti javna uprava, je namreč zmanjševanje negativnih posledic narkomanije: sama Svetovna organizacija "za zdravstvo označuje narkomanijo kot kronično bolezen, in kot kronične bolnike je treba obravnavati narkomane, je bilo rečeno, ne pa jih krimi-nalizirati. Pomembno je ustvarjanje kulturnih in socialnih pogojev, ki naj omejijo in po možnosti onemogočijo širjenje mamil predvsem med najmlajšimi, za kar pa je potrebna širša socialna akcija, predvsem osveščanja. Ni torej samo vprašanje izmenjevalnikov brizgalk ali avtomatov za preservative, je naglasil g' Vatta: »Prosim vas,pustite ob strani svoja ideološka prepričanja in bodite učinkoviti.« Razprava se je zapletla, ko so z večino glasov najprej odobrili, da bi zaslišali predstavnika mladinskih socialnih centrov, kmalu zatem pa se je večina razšla. Da bi prekinili neplodno razpravo, je Illyjev odbor sporočil, da osvaja resolucijo, in tako je dokument o pobudah proti aidsu in narkomaniji postal uradno stališče tržaške občine. _______SODIŠČE / OBSODBA BOSANCA Beguncem je »pomagal« v Italijo Pri njem so našli album s fotografijami deklic, a naj bi ne bil pedofil Tržaško sodišče je vCeraj obsodilo 28-letnega državljana Kemala Aliča na eno leto in štiri mesece zapora, ker je pomagal štirim bosanskim državljanom pri ilegalnem prehodu meje iz Slovenije v Italijo. O Aliču so se novembra razpisala tržaška sredstva javnega obveščanja, ker so pri njem našli album, v katerem so bile fotografije deklic v starosti od petih do dvanajstih let, zaradi Cesar so preiskovalci sumili, da gre za pedofila ali pa moškega, ki je povezan z vedno bolj razpredeno pedofilsko mrežo, kar pa se je po preiskavi izkazalo kot neresnično. Obtoženca so aretirali miljski karabinjerji v bližini mejnega prehoda pri Rabojezu. V njegovem BMW-ju s švicarsko registrsko tablico so se peljali tudi štirje bosanski državljani, ki so malo prej skrivaj prestopili sloven-sko-italijansko mejo. Potnike so italijanski policijski organi legitimirali in ČRNA KRONIKA / SMRTNA NESREČA Motociklist treščil v avtobus Mlad bolničar se je vCeraj malo po opoldnevu smrtno ponesrečil v Ul. Montasio. S svojim motornim kolesom je silovito treščil v nasproti vozeči mestni avtobus in obležal. Gualtiero Codarin, star 37 let, bivajoč v Ul. Nicolich 14, se je peljal na Alturi na svojem motornem kolesu po Ul. Montasio navzdol, ko je iz še neznanih vzrokov zavozil na levo stran cestišča in trčil v levi prednji del mestnega avtobusa proge št. 46, ki je peljal iz nasprotne smeri navkreber. TrCenje je bilo silovito. Moškega je odbilo proti središCu cestišCa, kjer je obležal negibno ob motornem kolesu. Na kraj nesreče je prispel rešilec Rdečega križa. Zdravnik pa je takoj ugotovil, da za ponesrečenca ni vec pomoči. Mestni redarji Gualtiero Codarin so za krajši čas zaprli ulico za promet, da so lahko opravili vse potrebne izvide. Cestišče je bilo takrat zahrbtno razmočeno, na Alturi je pritiskala burja. Prav dež in moCan veter naj bi bila verjetna vzroka nesreCe. Motorno kolo je peljalo navzdol, tragedija pa se je dogodila v blagem ovinku. Morda je po močnejšem sunku burje na mokrem cestišCu spodneslo kolesa, da so zapeljala tja, kamor ne bi smela. Voznik mestnega avtobusa je takoj zaustavil vožnjo, pri Čemer sta se dva potnika tudi poškodovala, a na sreCo le lažje. Špancu zaplenili na Pesku hašiš Finančni stražniki so v noči med 21. in 22. novembrom ustavili na mejnem prehodu na Pesku avtomobil, v katerem se je iz Slovenije pripeljal v Italijo mlad Spanec. Pri pregledu vozila je pes, izurjen za odkrivanje mamil izvohal zavoj hašiša (vsega 22 gramov), ki je bil skrbno skrit v notranjosti avtomobila. Pred dnevi so manjše količine hašiša in marihuane zaplenili pri Krminu, v Zagraju, na Fernetičih in v Trstu. Maročan, vino in britvica MaroCan, ki je v ko-ronejskem zaporu zaradi prekupčevanja z mamili, si je pred kratkim prerezal žile z britvico, vendar so mu rešili življenje. Informacijo je posredoval vCeraj sam direktor zapora Enrico Sbriglia na tiskovni konferenci skupaj s poslancem Nacionalnega zavezništva Robertom Meniš. Pojasnil je, da je MaroCan po večerji zahteval veCjo količino vina, ki mu je pazniki niso hoteli izročiti: iz protesta se je porezal po rokah in po trupu, vendar brez hujših posledic. jih nato takoj izgnali iz države, Aliča pa so priprli zaradi pomoči, ki jo je nudil beguncem pri nezakonitem prehodu meje. Med pregledom njegovega avtomobila pa so v prtljažniku našli album s petdesetimi fotografijami deklic. Moški je karabinjerjem izjavil, da mu služi album za iskanje mladih manekenk, možje postave pa so takoj zasumili, da se za tistimi slikami skriva pedofilska trgovina. Preiskava o izvoru in namenih albuma je dokazala, da je AliC govoril resnico. Njegov odvetnik Andrej Berdon je vCeraj objasnil, da je javni tožilec Nicoli loCil preiskavo o ilegalnem prestopu meje od preiskave o albumu (posest albuma sama po sebi še ni kaznivo dejanje). Album naj bi izdala zagrebška agencija Midiken, ki v njem objavlja fotografije deklic zagrebške buržoazije. Njihovi starši so se obrnili na agencijo s skrito željo, da bi hčerke »prodrle« v svet televizijske in druge reklame. Berdon je bil že od prevzema obrambe prepričan, da nima njegov klient nobenega opravka s pedofilijo. »Če bi bil povezan s pedofilsko mrežo, bi iz etičnih in moralnih razlogov ne sprejel obrambe, saj sem prav pred dvema mesecema vložil v tržaškem občinskem svetu resolucijo proti pedofiliji,« je obrazložil odvetnik Andrej Berdon. Kemal AliC je ostal v zaporu. Njegov odvetnik bo sedaj skušal doseCi njegov izgon, pa tudi odškodnino zanj, ker so ga nekateri časopisi p° krivičnem oCmili kot pedofila. PROSEK / V SOBOTO V KULTURNEM DOMU MIRAMAR / LETNO SREČANJE UPORABNIKOV Zborovsko srečanje v marfinovem slogu Nastop MePZ Rdeča zvezda, MPZ Mirk in skupine Odmevi Sinhrotron dobro obratuje Dosegli so vrsto zavidljivih rezultatov V Kulturnem domu na Proseku je bila v soboto zvečer lepa in pristna prireditev »Na martinovo smo se dobili«, ki so jo oblikovali moški in mešani pevski zbor RdeCa zvezda iz Saleža, MPZ Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela in vokalna skupina Odmevi. Na lanskem prvem tovrstnem srečanju je doživela krstni nastop vokalna skupina Odmevi, na Proseku pa se je občinstvu predstavil MePZ RdeCa zvezda, ki je zaCel z rednimi vajami pred dvema mesecema. Nastop zbora, ki si je za cilj zadal izvajanje pretežno modeme in spiritualne glasbe, je predstavljal prijetno presenečenje veCera. Moškemu zboru so se namreč pridružila mlada dekleta in s toplo svežo vokalnostjo pritegnile pozornost številnega občinstva ob izvajanju svetovno znanega spirituala »Nobody knows« pod vodstvom mlade dirigentke Barbare Corbato in gospela »A-men« pod vodstvom Rada Milica. Program je obsegal še nastop domačega zbora Vasilij Mirk, ki je pod veščo roko Mirana Žitka zanesljivo in dovršeno zapel pet pesmi iz bogate ljudske zakladnice. Vokalna skupina Odmevi, sestavljena iz osmih pevcev, ki prihajajo iz različnih predelov zahodnokraške planote ter iz Barkovelj, je pod vodstvom Rada Milica ubrano zapela štiri pesmi z ljubezensko tematiko, v zadnji pa je bila ljubezen namenjena... žlahtni V soboto no Proseku med nastopom MPZ Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela (f. Kroma) vinski kapljici. MoPZ RdeCa zvezda pa je prav tako pod vodstvom Rada Milica v svojem običajnem slogu zapel pet ljudskih pesmi. Spored se je zaključil z nastopom združenih moških zborov, ki so pod vodstvom Mirana Žitka in Rada Mihca zapeli Aljaževo Triglav ter VrabCevo Zdravljico. Večer »Na martinovo smo se dobili« je doživel svoj epilog, ko so po koncertu pevci pripravili prijetno presenečenje. Poleg domaCe kapljice so goste postregli z dvema od-dojkoma na žaru. Razpoloženje v dvorani je bilo enkratno: ob prepevanju lepih narodnih pesmi se je družabnost, polna spontane domaCe gostoljubnosti, zavlekla pozno v noC, kar je živ dokaz, da je srečanje v martinovem slogu tudi letos povsem uspelo, (bj.) H AKCIJA TRŽAŠKIH SKAVTOV h Darujmo za otroke potresnih območij Skavtinje in skavti AMIS-a prirejajo v sodelovanju s Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo - Trst in Občinsko civilno zaščito, prirejajo zbiranje po možnosti novih igrač in didaktičnih potrebščin za otroke od 1. do 10. leta starosti.Zbiranje se bo pričelo v petek, 5. decembra popoldne in se nadaljevalo v soboto, 6., v nedeljo 7. in ponedeljek, 8. decembra ves dan. Igrače in didaktične potrebščine bodo izročene otrokom s potresnega področja v Umbriji, predvsem na območju Foligna, ki ga sestavlja deset občin z 9000 prebivalci. V okviru pobude bo na Borznem trgu manjše šotorišCe Civilne zaščite. Vsak darovalec se bo podpisal in/ali prispeval svojo misel oz. pozdrav v posebno »zlato« knjigo, ki bo odposlana skupaj z darovi. Vsak darovalec bo za spomin na svoje dobro delo prejel diplomo in knjižico, ki jo podarja Civilna zaščita. Zbrani darovi bodo izročeni Mešani operativni koordinaciji COM iz Foligna, ki jih bo za božic razdelila otrokom. VeC kot 200 raziskovalcev in izvedencev iz skorajda vseh evropskih in nekaterih izvenevropskih držav se udeležuje 5.* srečanja uporabnikov tržaškega sinhrotrona Elettra, ki se je pričel včeraj in se bo zaključil danes v Mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Miramaru. Kot je običaj, na srečanju uporabniki bazoviškega stroja predstavljajo rezultate, ki so jih dosegli z uporabo sinhrotronskega sevanja, opozorijo na probleme, na katere so pri svojem delu trčili, in sugerirajo morebitne nove možnosti uporabe stroja. Letošnje srečanje preveva splošen optimizem, saj so uporabniki z doseženimi rezultati zadovoljni, povpraševanje po uporabi stroja pa se stalno veCa. O vsem tem je tekla beseda na tiskovni konferenci (na sliki - f. KROMA), ki so jo vCeraj popoldne ob robu srečanja priredili ravnatelj eksperiantalnega oddelka sinhrotrona Gior-gio Margaritondo, podrav-natelji Adolfo Savoia, Car-lo Bocchetta in Richard VValker ter znanstvena svetovalca Massimo Alta-relli in Giorgio Paolucci. Povejmo naj, da je danes pri sinhrotronu stalno zaposlenih kakih 180 oseb, raziskovalcev-uporab-nikov pa se letno zvrsti 2 do 3 tisoC. Trenutno polno deluje 5 žarkovnih linij, drugih 5 bo vsak C as polno delovalo, v prihod-nih letih jih namerajajo dograditi najprej 9 in potem še 5, tako da jih bo na začetku prihodnjega tisoč- letja, ko bo sinhrotron dosegel višek svoje dejavnosti, skupno 24. Te linije upravljajo posamično ali v povezavi med seboj družba Sincrotrone Trie-ste, Vsedržavni svet za raziskave (CNR), Vsedržavni inštitut za jedrsko fiziko, Univerza v Trstu, Akademija znanosti Avstrije, razne nemške univerze, javni in zasebni raziskovalni centri, industrije itd. Omenimo naj, droCju mamografije) itd. Slovenska svetlobna linija bo razvijala posebno tehniko optične spektrogra-fije. Udeleženci tiskovne konference so med drugim dejali, da vodstvo tržaškega sinhrotrona stalno razmišlja o tem, kako bi stroj še izpopolnili. Tako so izdelali projekt, na osnovi katerega bi sinhrotron proizvajal laserske žarke s prostimi da eno linijo so prevzele znanstvene ustanove Republike Slovenije z Inštitutom Jožef Stefan na Čelu. Katera področja pa raziskujejo? Sinhrotron Elettra predstavlja v bistvu izredno učinkovito sredstvo za spektroskopije, mikroskopije in kri-stalografije, kar s pridom uporabljajo pri analizi materialov (odlične rezultate so dosegli pri ugotavljanju značilnosti silicija), mikromehaniki (se pravi pri izdelovanju mikroskopskih strojev), biologiji, medicini (izdelali so zanimiv projekt na po- elektroni (FEL). Projekt financira EU. To že predstavlja nekakšen korak v smeri izdelave sinhrotrona 4. generacije, kar pomeni, da so strokovnjaki Elettre na svetovni konici na svojem področju, saj bodo prvi pravi sinhrotron 4. generacije zgralili Cez kako leto pri Zurichu v Švici. Kaj pa finančna plat? Letni promet tržaškega sinhrotrona znaša nekaj več kot 40 milijard lir. Dohodke v glavnem zagotavljajo javne ustanove, zadolžitev družbe Sincrotrone Trieste pa se je znatno zmanjšala. NA POBUDO KD KRAŠKI DOM Z REPENTABRA KD ROVTE-KOLONKOVEC / SREČANJE Z NEVO LUKES IN NJENO KNJIGO Kraški popoldan v Logatcu Predstavitev knjige Vesne Guštin »Je več dnevov ku klobas« S prestavitvijo knjige Vesne Guštin »Je veC dnevov ku klobas«, je Kulturno društvo Kraški dom z Repentabra v soboto odprlo v prostorih knjižnice v Logatcu niz kulturnih prireditev, ki bodo na pobudo Občina Logatec potekale do petka 12. decembra. Zanimanje za kraške jedi je pribavilo veliko LogatCanov, ki so docela napolnili razstavno dovorano knjižnice. V unenu občine je spregovoril logaški župan, ki se je zahvalil vsem prisotnim za obisk ter posebej pozdravil Častno občanko Paolo Irino Lah, poslanca Brenčiča in repentabrske-ga župana Alekseja Križ-nrana, kateremu je predal tudi besedo. Križman se je pobrateni občini zahvalil za vabilo in poudaril Pomen kulturnega snovanja in oživljanja ljudskih običajev za našo manjšino. V dvorano so uato stopile noše in harmonika, ki so z narodnimi vižami in tradicionalnim tržaškim oblačilom spremljali Stano Milic ob branju njenih poezij. Po kratkem kulturnem nastopu je spregovoril založnik Andrej Furlan, ki je predstavil knjigo in njeno avtorico Vesno Guštin, ki je o sebi rekla, da ni ne etnologinja niti pisateljica, temveC le Slovenka, ki ljubi svojo zemjo in njene navade in si želi, da bi te ne šle v pozabo. Knjiga je sad dologletnega dela in raziskav na terenu in ni le kuharski priročnik, temveC priča, da imajo Slovenci s svojimi običaji in navadami, od kraške oh- ceti do vseh verskih praznikov, že dologo let korenine na tržaških treh. Guštinova je v glavnih obrisih opisala svojo knjigo, značilne kraške jedi in nekdanje življenje kraških žensk, ki so s polnimi pionirji na glavi vsak dan hodile v Trst, cerkvene praznike in običaje ter vse jedi, ki so jih pripravljali ob teh priložnostih. Za prijeten konec so poskrbeli še kapljica terana in kraške jedi, ki so še dodatno popestrile sobotno prireditev. Iztok Spomin na Roberta Hlavatyja V četrtek, 4. decembra ob 10. uri bo na ljubljanskih Žalah komemoracija v spomin na umetnika in dolgoletnega predsednika Slovenske prosvetne zveze v FJK dr. Roberta Hlavatyja ob stoti obletnici njegovega rojstva in petnajsti obletnici smrti. Komemoracije se bo udeležilo tudi številno zastopstvo ZSKD, njen predsednik Ace Mermolja pa bo pred Hlavatyjevim grobom tudi spregovoril. ZSKD in druge zamejske organizacije toplo priporočajo, da se svečanega trenutka na Zalah udeleži cimvec ljudi. ZSKD hkrati vabi vse tiste, ki imajo doma Hlavatyjeve umetnine, da jih posodijo za razstavo njegovih del, ki bo na Opčinah. Svojo razpoložljivost naj javijo po tel. 635626. Človeško topel večer Zanimiv, vesel, človeško topel večer - takega smo doživeli preteklo soboto v kulturnem društvu Rovte-Kolonkovec. Novinarka Neva Lukeš, ki v ta okraj pogosto prihaja, ko zvesto spremlja delovanje društva in pozorno poroča o trudu tukajšnjih društvenih delavcev, je bila tokrat gostja veCera, da bi predstavila svojo knjigo »Delčki našega vsakdana«. Že pred začetkom je bilo čutiti pričakovanje in naklonjenost publike, ki je napolnila društveni sedež - saj je bilo res tako, kot je gostja povedala, da je prišla prijateljica med prijatelje. Za vzdušje so poskrbeli še boljunski tamburaši s svojo glasbo. Polušalci so se s priljubljenimi motivi kar radi pustili peljati od Dalmacije do Rusije, v Grčijo, Južno Ameriko, na Madžarsko, v Neapelj, in še v hribe in k morju - in nazadnje, v poklon gostji, seveda v domači Trst in k slovenskim tržaškim napevom. Najprej je spregovoril Danilo Japelj, urednik koprskega društva in založbe Fontana, potem je avtorica povedala o svojem novinarskem poklicu in o tem, kako se je napravila, da je knjigo napisala: skozi njene besede je spet zaživela naša stvarnost. Nevina knjiga, tako kot njene reportaže, nam govori o Trstu in o tržaških Slovencih, o Benečiji v težkih Časih povojnega nasilnega preganjanja, o našem gledališču, o socialnih stiskah ljudi, o solidarnosti in boju za enakopravnost. In o delu novinarja in tem, kako tudi pri svojem delu ni nikdar popustila. Tako ji je tudi uspelo srečati mnoge osebnosti in se pogovoriti z njimi - tudi za to, da bi jih opozorila na naša prizadevanja in probleme. Njena življenjska pot je tako zelo skupna življenju mnogih naših ljudi - nono, ki je z otroki emgiri-ral zaradi fašističnega nasilja v Maribor, starši, ki so jo spodbudili k študiju glasbe, potem antifašistični boj in življenje v nevarnosti, bratova smrt v nemškem taborišču, ki jo je tako zaznamovala, in življenje z gledališčem ob možu igralcu in skrb za hčerko. Zato nam je njena beseda tako domača, a obenem tako izvirna in samo njena. Ne le zaradi zavzetosti, zvestobe in občutljivosti, pa tudi hudomušnosti in veselja, ki jih izraža. Tudi ne le zaradi v tistih časih ža žensko nenavadne izbire poklica novinarke. Zato nam je njena beseda tako domaCa, a obenem tako izvirna in samo njena. Ne le zaradi zavzetosti, zvestobe in občutljivosti, pa tudi hudomušnosti in veselja, ki jih izraža, mar- več tudi zaradi njene izredne sposobnosti, da v delčkih vsakdana znanih in neznanih ljudi zaznava globino in širino življenja in družbene stvarnosti. Drobci vsakdanjega življenja ji niso malo vredna dogajanja, ki bi jih gledali z viška ali odmaknjeno ali kar prezrli ali pa uporabili za Spektakularno napihovanje kronike. Drobci vsakdana so priložnost za spoznavanje, sodelovanje, solidarnost. To bodo v njeni knjigi cenili tudi poslušalci s Kolonkovca, ki so ob koncu prireditve segli po razstavljenih izvodih in jih pokupili. Tako kot so na večeru to znali ceniti tudi italijanski someščani, ki jih je avtorica prevzela s svojo jasno besedo, ko jim je spregovorila tudi v italijanščini. VeCer se je ob kozarcu in prigrizku zavlekel v pozne ure, ob pripovedovanju anekdot in doživetij in ob zvokih boljunskih tamburašev, katerim so zbrani radi pritegnili in z njimi zapelo. To so lepa doživetja, ki ji znajo ponuditi tudi pri društvu Rovte-Kolonkovec, ki deluje -v tako nenaklonjenih razmerah tržaškega predmestja. Zato je bil veCer tudi hvaležen poklon Nevi Lukeš, ki društvu zvesto pomaga. Marta IvašiC «!il SiL®W!l!S!ro FELANas Veber V£Č£ZJA BEDAKOV Režija VLADIMIR JURC PREDPREMIERE Jutri, 3. decembra, ob 20.30 RED D v četrtek, 4. decembra, ob 16.00 RED H ob 20.30 RED E PREMIERA V petek, 5. decembra, ob 20.30 RED A GLASBENA MATICA Trst koncertna sezona 97/98 Igor MALINOVSKY - violina Christopher HINTERHUBER - klavir Danes, 2. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta. Garaža je odprta na trgu Perugino. Pod pokroviteljstvom ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 2. decembra 1997 ŽIVKA Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 16.18 - Dolžina dneva 8.46 - Luna vzide ob 9.32 in zatone ob 19.12 Jutri, SREDA, 3. decembra 1997 FRANČIŠEK VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10,5 stopinje, zračni tlak 1003 mb raste, veter 60 km/h vzhodnik - severovzhodnik, vlaga 69-od-stotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 13,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Angela Gobbo, Francesco Marino, Lucrezia Civita, Paola Morassi, Asia Del Gore, Monika Ilič, Olivie-ro Angeli. UMRLI SO: 85-letni Giuseppe Morello, 73-letni Carlo Vrabez, 87-letna Giuseppina Madeddu, 71-letni Celestino Sfiligoi, 84-letna Eva Plyta, 75-let-ni Giovanni Cosimo, 71-letna Amalia Vislavski, 49-letna Maria Pia Marco, 63-letni Silvano Marinci-ch, 86-letni Adalberto Starc. i:" LEKARNE Od PONEDELJKA, 1. do SOBOTE, 6. decembra 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (302.800), Trg 25. aprila (Naselje Sv. Sergija - tel. 281256), Ul. Flavia di Aquilinia 89 (Zavije - tel. 232253). Fernetiči (tel. 416212) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 til. Combi 17, Trg 25. aprila (Naselje Sv. Sergija), Ul. Flavia di Aquili-nia 89 (Zavije). Fernetiči (tel. 416212) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 1*6.30, 18.20, 20.10, 22.15 »Čarne tremula«, r. Pedro Al-modovar, i. Francesca Ne-ri, Angela Molina. EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Fuochi d’artifi-cio«, r. L. Pieraccioni. EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Fac-ciamo fiesta«, i. Lorena Fortezza, Alessandro Gassman, Gianmarco To-gnazzi. AMBASCIATORI - 15.30, 17.05, 18.45, 20.30, 22.15 »Mr. Bean, Pultima catastofe«, i. Rowan Atkinson. NAZIONALE 1 - 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »Vul-cano« i. Tommy Lee Jones. NAZIONALE 2 - 17.30, 19.50, 22.10 »II quinto elemento«, r. Luc Besson, i. Bruce VVillis. NAZIONALE 3 - 17.30, 19.50, 22.10 »L.A. Confi-dential«, i. Kirn Basinger. NAZIONALE 4 - 17.30, 19.50, 22.10 »The Peace-maker«, i. George Cloo-ney, Nicole Kidman. MIGNON - 16.00, 22.00 »Avanti! Dietro c’e pošto«, prepovedan mladini pod 14. letom. CAPITOL - 17.20, 19.50, 22.10 »Donnie Bra-sco«, i. Al Pacino. ALCIONE - 19.00, 21.30 »Terra di mezzo«, r. Matteo Garrone. Ob 20.45 srečanje s predstavniki IPSIA in Centrom priseljencev. J PRIREDITVE KD LONJER-KATINA- RA prireja v sklopu knjižnega sejma večer z MARTO KOŠUTA, jutri, 3. decembra. Avtorica knjige »Tržaška noša in njene vezenine« bo z diapozitivi predstavila svet narodnih noš na tržaškem. Večer v lonjerskem društvu, na katerem bo sodeloval še urednik založbe Devin Andrej Fulan, se bo pričel ob 20.30. Vabljeni! KD VESNA iz Križa priredi jutri, 3. decembra, ob 20. uri v domu Alberta Sirka predavanje zgodovinarke Marte Verginella na temo »50-letnica mirovne pogodbe«. SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v petek, 5. decembra, ob 17.30 Miklavževanje v prostorih Mavhinjskega otroškega vrtca. Angelčki bodo zbirali darila v društvenih prostorih v Mavhinjah 3. in 4. decembra, od 20. do 21. ure. AO JAKA STOKA priredi v petek, 5. 12., ob 17. uri v Kulturnem domu na Pjoseku MIKLAV2E-VANJE. Nastopa mladinska dramska skupina z igrico Lučke Susič »Angelski telefon«. KD PRIMORSKO vabi na kocnert »Vox magna«, ki bo v soboto 6. decembra ob 19. uri v stolnici v Piranu. Sodelujejo zbori Divača, Maestral iz Kopra, Brnistra iz Bertokov in Primorsko iz Mačkolj. SLOVENSKI KULTURNI KLUB, ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 6. decembra, ob 18.30 na veselo MIKLAVŽEVANJE. Po šaljivem uvodu, ki ga bodo izvedli člani gledališke skupine SKK, bo sledilo obdarovanje. Pomagajte Sv. Milavžu! Pripravite darilca z duhovitimi posvetili za svoje prijatelje in sošolce! H IZLETI KD OTON ŽUPANČIČ - Standrež organizira v nedeljo, 7. in v ponedeljek, 8. decembra, dvodnevni izlet z avtobusom na Štajersko. Ogled ptujske in ljutomerske kleti z degustacijo vin ter ogled pivovarne Laško. Dodatne informacije in vpisovanje pri Eriki, tel. 0481-21065. KRAŠKA SEKCIJA SPI-CGIL prireja v sodelovanju z agencijo Nord Est v nedeljo, 14. t. m., izlet v Čedad in v Goriška Brda. Vpisujejo sekcije v Nabrežini (200-698), na Opčinah (214-222) in v Križu (220-710). MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE obvešča, da so na razpolago informacije o NOVOLETNIH IZLETIH za študente in mlade v Prago ter na Irsko (organizira SOU - Študentska organizacija Univerze v Ljubljani) in v New York in Wa-shington ter v Barcelono (organizira Sončna pesem). Informacije na sedežu Slovenske prosvete, ul. Donizetti, 3 Trst ali na tel. št. 370846 (urad Slovenske prosvete) od pon. do pet. od 9. do 17. ure. KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu organizira silvestrovanje v Krškem. Izlet bo potekal v dneh od 30. 12. 1997 do dne 2. 1. 1998. Vse podrobnejše informacije dobite v uradih Kmetijske zadruge ali pa po telefonu 8990111. 3 SOLSKE VESTI RAVNATELJSTVO DTTZG Žige Zoisa sporoča staršem, da bodo na podružnici - Canestrinije-va ploščad, 7 - roditeljski sestanki po naslednjem redu: sreda, 10. 12. 97, ob 18. uri za A sekcijo; četrtek, 11. 12. 97, ob 18. uri za B sekcijo; petek, 12. 12. 97, ob 18. uri za sekcijo geometrov. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 Z URNIKOM: mm od ponedeljka do sobote od 10 do 15 ure URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. 2] OBVESTILA ZDRUŽENJE STARSI SKUPAJ pripravi dobrodelno prodajo ročnih izdelkov v prostorih Slovenskega dobrodelnega društva v ul. Mazzini 46, do 6. decembra, vsak dan od 17. do 19. ure. V četrtek, 4. decembra, tudi zjutraj od 10. do 12. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU obvešča, da bo Miklavžev knjižni sejem odprt danes, 2. decembra in v petek, 5. decembra, ob urnikih knjižnice. KD SLOVAN obvešča, da je danes, 2. decembra, ob 20.30 v prostorih gostilne Dolina na Padričah predavanje na temo »Narodna noša na tržaškem«. Gosta bosta Marta Košuta in Andrej Furlan. SKD VIGRED prireja jutri, 3. in v četrtek 4. decembra, od 15.30 do 18. ure in v petek, 5. decembra, od 15.30 do 17. ure, Miklavžev knjižni sejem v društvenih prostorih v Sempolaju. SKD VIGRED in VZPI-ANPI vabita na ogled razstave »In zrasel je kamen iz kraških tal«, vsako ime, ki ga danes prebereš pomeni nenapisano knjigo o borbi in stiski, pa tudi o veličini in neklonljivosti našega človeka (Naše vasi od 1920 do 1950) v prostorih bivšega vrtca v Sempolaju, do četrtka, 4. decembra, vsak dan od 17. do 19. ure, v nedeljo od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA - Tržaška pokrajina sklicuje izredni pokrajinski občni zbor za tržaško v četrtek, 4. decembra 1997, ob 19.30, v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. S. Francesco 20/11. Dnevni red: otvoritev, izvolitev delovnega predsedstva, izvolitev verifikacijske in volilne komisije, predlog sprememb in dopolnil statuta, raz-pfava, izvolitev pokrajinskih delegatov za izredni deželni občni zbor, razno. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ in TOVARIŠI - v Prosvetnem domu na Opčinah bo do 5. decembra tradicionalni Miklavžev knjižni sejem od 16. do 19. ure. FOTOKROŽEK TS 80 vabi na večer slike in besede, v petek, 5. decembra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška 20/11, z naslovom »ALLAH AKHBAR -z nahrbtnikom po Iranu«. Predvajal in razlagal bo Bruno Križman. Ob priliki bodo člani krožka ot-vorili člansko fotografsko razstavo. SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO skli- cuje, ob 15. obletnici ustanovitve, 7. REDNI OBČNI ZBOR v petek, 5. decembra, ob 20.30 v prostorih Hotela Daneu na Opčinah. Večer bo popestril nastop vokalne skupine »Musiča noster amor«. SKD VIGRED vabi na Miklavževanje v petek, 5. decembra, ob 17.30 v osnovni šoli »Stanko Gruden«. Gost Miklavža bo Sten Vilar in pevci OPZ Vigred. DARUJ DAR - skavtinje in skavti AMIS-a, v sodelovanju s Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo - Trst in Občinsko civilno zaščito, prirejajo, 5., 6., 7. in 8. decembra zbiranje (po možnosti novih) igrač in didaktičnih potrebščin za otroke od 1. do 10. leta starosti. Darila bodo namenjena otrokom s potresnega področja v Umbriji, predvsem na območju Foligna. V okviru pobude bo na Borznem trgu postavljeno manjše šo-torišče Civilne zaščite. Zbiranje se bo pričelo 5. decembra popoldne in se nadaljevalo do 8. septembra skozi cel dan. SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom, do 5. decembra razstavlja Cecilija Černe. Urnik ogleda ob delavnikih med 16. in 19. uro. SKD IGO GRUDEN prireja pod pokroviteljstvom • ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE in v sodelovanju s KRAŠKO GORSKO SKUPNOSTJO »KAMEN...« VI. razstava kamnitih izdelkov v dneh \ 6., 7., 8. in 13., 14. decembra 1997. Odprtje razstave v soboto, 6. decembra ob 18. uri. Urnik od 10. do 12 in od 16. do 20. ure. Župnijska dvorana Sv. Roka v Nabrežini. DRUŠTVO SLOVENK-SKIH UPOKOJENCEV TRST prireja v sredo, 10. decembra, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška 20, predavanje »Skandinavske razglednice« s potovanja po Norveški, Švedski in Finski. Diapozitive bo prikazal Lojze Abram. Vljudno vabljeni! ZSKD prireja Seminar za usposabljanje mentorjev za delo z otroki na gledališkem področju: delavnice bodo obsegale teoretični in praktični del. Tema druge delavnice je Psihomotorika in se bo vršila v dveh srečanjih, v soboto, 13. decembra od 16. do 19. ure (teoretski del na temo: Psihomotorična teoretska izhodišča s posebnim poudarkom na pomembnosti telesnosti in celovitosti pri otroku) in v nedeljo, 14. decembra od 10. do 13. ure (praktični del: telo, gib, prostor). Vodila jo bo Loredana Kralj, profesorica telesne vzgoje in prva slovenska zamejska psihomotricistka. Delavnica bo na sedežu ZSKD (ul. S. Francesco 20). SKD GRAD od Banov prireja tradicionalno božično razstavo na kateri se bosta predstavili Ales-sandra Del Coco z okrašenimi škatlami iz lepenke ter Ariella Perossa Nait z izdelki iz sušenih rož, v društvenih prostorih pri Banih. Umik razstave: ob nedeljah (30.11., 7.12. in 14.12), od 16. do 19. ure, v soboto 6. 12., od 17. do 19. ure in v soboto 13. 12., od 17. do 19. ure. ŽUPNIJA SV. JERNEJA NA OPČINAH vabi vse domače likovne ustvarjalce k sodelovanju pri postavitvi razstave na temo: BOŽIČNA SKRIVNOST. Razstava bo v novem župnijskem domu Andrej Zink, od 25. decembra do 6. januarja 1998. K sodelovanju vabljeni tudi otroci in dijaki, saj bo del razstave namenjen otroškim božičnim risbam. Za informacije pokličite na tel. št. 211276 vsak dan (razen nedelje) od 19.30 do 20.30. DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL obvešča, da je vpisovanje za zimovanje, ki bo potekalo od 27. 12. 97 do 3. 1. 98 v Kranjski gori zaključeno. Na razpolago so še rezervna mesta. Informacije dobite na upravi Dijaškega doma -ul. Ginnastica 72, tel. 040/573141. KRD DOM BRISCIKI vabi na tečaj vezenja (stikanja), ki se odvija na društvenem sedežu vsak četrtek, od 17. do 19'. ure. GLASBENA MATICA TRST vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1997/98 vsak dan razen sobote na GM, ul. Manna 29. Informacije od 10. do 12. ure na tel. 418605. TRŽAŠKA KNJIGARNA vam V MESECU DECEMBRU nudi promocijo slovenske knjige s popusti od 10 do 40 od sto. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do. petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem času. SK DEVIN obvešča, da je še nekaj prostih mest, v okviru novoletnega zimo-vanja od 1. do 6. januarja ’98 v smučarskem središču Falcade. Informacije nudi tajništvo, vsak večer na tel. 2916004. SK DEVIN prireja smučarski beli teden od 17. do 24. januarja 1998 v krasni Val di Fassa. Pričakuje nas čez 100 km snežnih smučin, da ne bi govorili o »Super Dolimi-ti ski-ju«. Nastanitev je predvidena v udobnem hotelu v kraju Vigo di Fassa, po izredno ugodni ceni. Informacije nudi tajništvo v večernih urah na tel. 2916004. MALI OGLASI tel. 040-7796333 ISCEM zidarskega mojstra za popravilo 300 me-terske strehe. Tel. 575145 - 54390. PRODAM AX3 letnik 90, 80.000 prevoženih km, 5 vrat, bele barve, električne šipe in zaklepanje, lepo o branjem poceni prodam. Tel. 573141 (Tomo). IŠČEMO starejšo gospo, berez obveznosti, za gospodinjstvo in nego invalida, 24 ur na dan. Kličite v večernih urah na tel. 040/228781. TAMBURASKI ANSAMBEL SKD F. Prešeren išče mandoline, mandole in tamburice. Tel. v večernih urah na tel. 0347-4847310 (Izidor). KUHINJSKO POMOČNICO ali kuharco-kuharja išče restavracija. Tel. 226889. PRODAJAMO KOKOSI po 3.000 lir vsako. Vsak dan, od 16. do 17. ure, razen ob sobotah in nedeljah. Kraljič - Prebeneg, tel. (040) 232577. PRODAM mlade kanarčke, dobre pevce, pasme malinua. Tel. 220189. UOKVIREJANJE SLIK, fotografij, posterjev... po grosističnih cenah. Dodatne ugodnosti za slikarje, fotografe in za večja naročila. Velika izbira posterjev in grafičnih reprodukcij. Za najlepša božična darila. Tel. 040/393473. MIKROFON SHURE SM 58, v odličnem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel. 040/281330, vsak dan od 8. do 9. ure. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. AGRITURIZEM je odprl Ostrouška, Zagradec. 1. V četrtkih ztaprto. OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15/A. Vabljeni! DO 20. DECEMBRA je, pri Bibcu v Križu, odprto ob četrtkih, petkih in sobotah. PRI KUKUKOVIH v Doberdobu so odprli agri-turizem. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 0481- 78140. OSMICO je odprl Colja Jožko, Samatorca 21. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14, tel. 200898. PRISPEVKI Ob 1. obletnici smrti drage Amalije Colja Doljak daruje sin Renato z družino 50.000 lir za SKD Vigred. V spomin na mamo Milo Suban, ob 90-letnici (1.12), daruje hčerka Neva 30.000 lir za Stadion 1. maj. V spomin na sestrično Jolando darujeta Zmaga in Anica Cuk 100.000 lir za otroško pevsko skupino Primorec-T abor. V spomin na Aleksandra Kozino daruje družina Ota Drago 100.000 lir za KD Jože Rapotec - Prebeneg. V spomin na Maria Hrvatiča in Sergia Vatovca daruje Boris Gulič z družino 60.000 lir za SKD Slavec. Ob 1. obletnici smrti dragega Alojza Paulina daruje žena Dragica 50.000 lir za SKD Vigred, 25.000 lir za SK Devin, 25.000 lir za SKD Mladina in 25.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Ob proslavi 50-letnice šempolajskega spomenika daruje odbor za spomenik iz Prečnika 100.000 lir za SKD Vigred. V spomin na Davota Košuta darujeta Jolanda in Srečko Tretjak 50.000 lir za kriško srenjo in 50.000 lir za MPZ Vesna. V spomin na Ernesta Veljaka darujeta Ida in Mario 100.000 lir za SKD Barko vij e. V spomin na Ano Hrovatin in Avguština Pečarja darujeta Bianka in Lidija Cok 30.000 lir za cerkev sv. Trojice na Kati-nari. V spomin na Jolando Kralj Vidau in Severina Calzija daruje teta Slava 25.000 lir za Godbo Viktor Parma in 25.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah. V spomin na Jolando Kralj darujeta Nada in Olga Kalc 40.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Trebčah. V spomin na draga Zoro in Franceta Pertota daruje sestrična Polda 50.000 lir za pevski zbor pri SKD Igo Gruden. Sporočamo, da bo pogreb drage Valerie Soukup vd. Grgič danes, 2. decembra, ob 12.20 iz mrtvašnice v ul. Costalunga v bazovsko cerkev. SVOJCI Bazovica, 2. decembra 1997 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so nam bili ob strani ob izgubi našega dragega Aleksandra Kozine Posebna zahvala dr. Salviju, dr. Maregi, dr. Briščiku in osebju bolnišnice Santorio ter nosilcem krste in cvetja. Clara, Geni in ostalo sorodstvo Prebeneg, 2. decembra 1997 torkova priloga PRIMORSKEGA DNEVNIKA WM DANES V PRILOGI Matej se lahko uveljavi Trener bolonjskega Jeans Hatu Me-narini o dosedanji odbojkarski prvoligaški poti Mateja Cemica Sydney zahteva konstantne mete Slovenska kopjašica turinskega Si-sporta Claudia Coslovich se ni uvrstila na olimpijske igre v Atlanto, zato pa se zdaj trudi, da bi dosegla normo za nastop v Avstraliji. Stran 15 Res dragocena zmaga Namiznoteniške igralke Krasa so se iz Messine vrnile s tesno, a zasluženo zmago, ki jim še bolj odpira vrata v končnico za naslov: Stran 16 Naše morje je najboljše Svetovno znani jadralec Sandro Chersi že deset let vodi teCaje pri TPK Sirena Stran 18 Tudi v motokrosu! Slovenci smo res aktivni v domala vseh športnih panogah. Na primer tudi v motokrosu, o Čemer se boste lahko prepričali, Ce boste prebrali intervju z Giuseppejem Argiolasom. Stran 19 Nagradili posadko Gaie Legend NA SLIKAH ZGORAJ: Košarkarji Bora Radenske so se z zmago proti Arteju spet vključili v boj za sam vrh lestvice ZGORAJ DESNO: TPK Sirena in rolkarski odsek SD Mladina so na srečanjih nagradili svoje člane in tekmovalce SPODAJ: Po petem porazov v šestih tekmah je vodstvo Sloge Koimpexa sinoči razpravljalo o potrebnih gasilskih • ukrepih. SPODAJ DESNO: Posadka Gaie Legend je bila v središču pozornosti nedeljskega nagrajevanja letošnje 29. Barcola-ne, na kateri je sodelovalo 1482 jadrnic in več kot osem tisoč jadralcev. Bo v avstrijskem OK prodrla ideja o Igrah brez meja? GELOVEC/DUNAJ - V Na Koroškem dan pred pa da pomeni vsekakor tudi OOC Lea VVallnerja »ponud- Slovenijia in Italija, dunajskem hotelu Hilton bo »zgodovinsko odločitvijo«, izid oktobrskega referendu- ba kandidatov in njihova Svojo podporo prizade- danes popoldne padla od- kot jo je označil namestnik ma. Na njem je ob 32, 5 od- konkurenčnost z ostalimi«, vanjem za pridobitev Iger ločitev o nadaljnji usodi koroškega deželnega glavarja stotni udeležbi kar 81 od- Sliko o tem si je ustvarila po- brez meja sta ob vseh promo- kandidature za izvedbo ZOI in pristojni referent za šport stoikov Korošcev in Korošic sebna tehnična komisija epskih nastopih Koroške v ___ . i a_____...........____rSnr v; ^ zadniih tfirimh na Dunam m EEEEEE —“t BE= 3« Mmirnmmm.immm Irlpia »Taer brez meia«. nai hi kandidatura za ZOI 2002 - ga olimpijskega komiteja in sko krajino pa naj bi bil Cim- °bjL_ bila znana pozno popolne, nosilec je bil takrat iroiz - nenazadnje mm za meuua- piej s&ieujeu meuvmuui m . MOV u; je bilo sporočeno s strani prišla v ožji izbor MOK-a. rodni olimpijski komite - pa sporazum o skupni izvedbi OOC-a. Podporo koroški kandidaturi bo po napovedi predsednika iger ob tromeji Avstrija, hren Lukan Promocijska liga IZID111. KOLA Monfalcčne - Aguileia 0:0, Capriva - Juventina 2:0, Lucinico - Primorje 1:1, Muggia - Maranese 3:1, Pon-ziana - Aiello 32, S. Luigi - Manza-no 1:1, Trivignano - S. Canzian 0:0, Zarja - Flumignano 0:1. LESTVICA Monfalcone 11 7 3 1 175 24 San Luigi 11 6 3 2 21:10 21 Ponziana 11 6 2 3 125 20 Capriva 11 5 5 1 105 20 Manzano 11 5 4 2 17:11 19 Lucinico 11 3 6 2 129 15 Flumignano 11 4 3 4 12:10 15 Maranese 11 4 3 4 12:12 15 San Canzian 11 3 6 2 75 15 Zarja/Gaja 11 3 5 3 16:11 14 Muggia 11 3 5 3 11:18 14 Primorje 11 2 6 3 12:13 12 Trivignano 11 2 4 5 8:17 10 Aguileia 11 1 5 5 10:18 8 Juventina 11 1 3 7 7:16 6 Aiello 11 1 1 9 924 4 PRIHODNJE KOLO Aiello -Muggia, Aguileia - S.Can-zian, Rumignano - Ponziana, Juventina - S.Luigi, Manzano - Monfalcone, Maranese - Lucinico, Primorje-Capriva, Zarja-Trivignano. 1. amaterska liga m 11. KOLA Staranzano-Ruda 0:1, Futura-Ed-le 3:1, Isonzo - Lignano 09, Opitina - Gonars 12, Rumicello - Casčone-se 0:1, Romans - Sovodnje 22, S.Giovanni - Rncantieri 2:1, S.Lo-renzo-Vesna 22 LESTVICA Vesna 11 8 3 0 219 27 Isonzo 11 8 2 1 15:4 26 Futura 11 6 3 2 189 21 Pro Romans 11 4 6 1 14:7 18 Lignano 11 4 5 2 14:7 17 Sovodnje 11 4 5 2 105 17 SanGiovanni 11 4 5 2 106 17 Ruda 11 5 2 4 10:15 17 Opitina 11 4 3 4 11:1f 15 Gonars 11 4 2 5 8:7 14 Pro Rumicello 11 3 3 5 10:11 12 SanLorenzo 11 1 6 4 9:15 9 E* 11 3 0 8 1027 9 Casčonese 11 1 3 7 7:16 6 Staranzano 11 1 3 7 6:15 6 Rncantieri 11 1 3 7 7:18 6 PRIHODNJE KOLO Castionese - Slorenzo, Fincan-tieri - Isonzo, Gonars - Staranzano, Lignano - Opitina, Ruda - Rumicello, S.Giovanni - Futura, Sovodnje - Edile, Vesna - Romans. 2.amateiskaliga IZIDI 9. KOLA Mladost - Portuale 1:1, Natisone- Primorec 2:0, Poggio - Breg 2:0, Roianese -Villesse 1:0, Sagrado - Medeuzza 1:3, Villanova - Isonzo 3:1, Zaule - Chiarbola 2:0. LESTVICA Roianese 9 6 3 0 145 21 Portuale 9 4 5 0 14:8 .17 Villanova 9 5 2 2 116 17 Načsone 9 5 1 3 149 16 Zaule 9 5 13 11:7 16 Poggio 9 4 2 3 89 14 Mladost 9 3 3 3 9:5 12 Breg 9 3 2 4 65 11 Primorec 9 3 2 4 10:13 11 Isonzo 9 3 15 13:18 10 Medeuzza 9 2 2 5 7:12 8 ChiaAola 9 1 4 4 59 7 Viltesse 9 2 16 10:15 7 Sagrado 9 2 1 6 1220 7 PRIHODNJE KOLO Breg - Zaule, Chiarbola - Medeuzza, Isonzo - Poggio, Natiso-ne - Sagrado, Portuale - Roianese, Primorec - Mladost, Villesse - Villanova. 3. amaterska liga IZIDI 9. KOLA Campanelle - San Vito 1:0, Ve-nus - Servola 1:1, Breg B -S.Andrea 0:3, Cus - PierisB 2:0, Mont.D.Bosco - Union 2:0, Kras - CGS 5:2, Zarja ni igrala. - LESTVICA SanTAndrea 8 7 1 0 29:5 22 CUSTs 8 7 1 0 18:3 22 Campanelle 9 6 0 3 25:11 18 Kras 8 6 0 2 146 18 San Vito 8 5 0 3 119 15 Mont.D.Bosco 8 4 13 17:13 13 CGS 9 3 3 3 12:14 12 Servola 8 3 14 11:12 10 BregB 8 3 1 4 9:11 10 PierisB 8 2 0 6 10:24 6 Venus 9 1 2 6 4:17 5 Zarja/Gaja 8 116 7:19 4 Union 9 0 1 8 226 1 PRIHODNJE KOLO CGS - Zarja, Union - Kras, Pieris B - Mont.D.Bosco, S.Andrea -CUS, Sen/ola - Breg B, San Vito - Venus, Campanelle ne igrajo. PROMOCIJSKA LIGA /Vil. KOLU 1. AMATERSKA LIGA /11. KOLO Tokrat je le Primorje zadovoljilo Zarja/Gaja razočarala navijače Za Juventino usodne zadnje minute Proseška ekipa je osvojila dragoceno točko v Ločniku Vesna zamudila lepo priložnost Sovodnjam točka Obe ekipi sta igrali v gosteh Križani prejeli gol v 97. minuti Lucinico - Primorje 1:1 (1:1) PRIMORJE: Babich (Sa-varin), Bazzara, Croccetti, Laurica, Dagri, Legisa, P. Stoka, Mislej, Miclaucich, Chrevatin, Pescatori (Bralni). »RdeCe-mmeni« so dosegli pomembno točko v gosteh z borbeno igro. Na blatnem igrišču je bilo skorajda nemogoče igrati, zato tekma ni bila lepa, bila pa je vseskozi napeta. Primorje je prejelo gol že v 4. minuti igre, kar je bilo za naSe prava mrzla prha, saj je na takem igrišču lažje braniti kot napadati. ProseSko moštvo se je podalo v napad in Stoka je najprej imel lepo priložnost, potem pa je proti koncu prvega polčasa Se dosegel gol. Dolgo žogo pri uvajanju v igoro je Miclaucich preusmeril v mrežo. V drugem polčasu je Primorje skrbelo predvsem na obrambo, saj je bilo pomembno ohraniti neodločen izid. Lucinico je imel nekaj priložnosti, vendar je bil Savarin, ki je zamenjal poškodovanega Babicha, vedno na pravem mestu. Pohvalo za borbeno igro zasluži vsa ekipa. (Braini) Zarja/Gaja - Flumignano 0:1 (0:0) STRELEC: v 74. min. Tuan. ZARJA/GAJA: Felletti, Grgič, Donaggio (Jurincich), Štrukelj, Ispiro, Cotterle, Kalc, Altarac, Ribarich, Di Donato, Varljen (Deste). Združena ekipa Zarje/Gaje je v nedeljo razočarala premražene gledalce, saj ej bilo pričakovati, da bodo »modro-rume-ni« potrdili dobro formo in doma premagali Flumignano! Res je, da tokrat ni Slo po načrtih trenerja Tula, to- da gostje so povedli proti koncu tekme, potem ko je že kazalo, da se bo tekma končala z neodločenim izidom, kar bi bilo tudi pravičnejše plačilo za obe ekipi. V začetku je kazalo, da bodo domačini zlahko prišli do treh točk, saj so si po prvih 15 minutah z Di Do-natom zapravili tri izrazito ugodne priložnosti za gol. To pa je bilo tudi vse v prvem polčasu, kajti gostje so se ponovno organizirali in bili potem skozi vso tekmo zelo pazljivi zlasti v obam-bi, pa tudi nekajkrat so prišli pred Falettijeva vrata. NasploSno pa je domača ekipa gospodarila na sredini igrišča in imela žogo v svoji posesti. Tudi po odmoru so naši nogometaši prevzeli pobudo in si ustvarih najzrelejšo priložnost z Ispirom, toda pri strelu ni imel sreče. Gostje so izsilili dvomljiv kot, v kazenskem prostoru je skočil najvisje Tuan in poslal z glavo žogo v mrežo vratarja Fallettija. Čeprav je manjkalo še dobrih petnajstih minut do kraja srečanja vzhodnokraski ekipi ni uspelo priti do zaželenega remija, kljub temu da je sodnik podaljšal tekmo za štiri minute, ko se je v Bazovici že temnilo! - zatemnilo se je tudi za ekipo Zarja/Gaja! Izjava Vojka Križ-mančiča (trenerja mladinske ekipe Zarja/Gaja): »Nasprotnik je bil soliden, kljub temu da je imel na lestvici točki manj, si po prikazani igri zasluži višje mesto. Vedno so se dokopali do žogi in izkoristil priložnost za gol. Vsekakor bi si naši zalužili vsaj remi, niso pa bili spretni v napadu, Di Donato je bil osamljen in ni imel niko- WPSTEWA£ ZBIRA B. RUPEL Cma nedelja za naše enajsterice. Zmagal je le Kras in zato izkupiček je bil res skromen. To prestavlja letos najslabši dosežek. Vsesakor moramo upoštevati, da so enako število točk (7) že dosegli 5. oktobra, vendar takrat je bil na sporedu derbi Primorje-Juventina, druga postava Brega v 3. AL pa je bila prosta. Tokrat je Zarja/Gaja B. Po nedeljski zmagi nad CGS je Kras potrdil, da v Repnu igra letos zanesljivo. V 4 tekmah je zbral 12 točk, dal 9 in prejel le en sam gol. Negativna serija Juventine se nadaljuje. Stan-drežci so v nedeljo šestič zaporedoma izgubili. V tej negativni seriji so dobili kar 11 in dali en sam gol. Tega je dosegel Trampuš v Flumignanu 26.10,-kar pomeni, da Juventina že 489 minut igre ni dala gola. 22-letni nogometaš doberdob-ske Mladosti David Gergolet po daljši suši je spet zatresel mrežo. Zadnji njegov zadetek smo zabeležili 21.1.96 proti Terzu (1:1). Na žalost pa v nedeljo je žogo poslal za ramena svojega vratarja Pischedde.Vesnini nogoemtasi so si prislužili kar 7 rumenih kartonov. Za ekipo, ki je prva na lestvici, se nam to zdi vsekakor preveč in zato bo moral trener Nonis primemo ukrepati. Lestvica strelcev naših ekip: 12 golov: Di Donato (Zarja/Gaja); 6 golov: Sirca (Vesna); 5 golov: P. Gergolet (Mladost), Versa (Vesna); 4 gole: Vrše (Zarja/Gaja B); 3 gole: Miclaucich, Pescatori (Primorje), Silvestri, Lokoseljak (Vesna), Asselti (Breg B), Mosca, Berce (Kras), 2 gola; Macuzzi, Esposito (Juventina), Sclaunich (Zarja/Gaja), Soavi (Vesna), Cecotti, Bussinelli (Sovodnje), Canelli (Breg), Bla-nos, Giassi (Primorec), Coccoluto, Chies (Kras). gar, ki bi mu pomagal v končnici napada. Vsekakor smo naleteli na črn dan pa vremenski pogoji niso bili idealni!« (d. gr.) Capriva - Juventina 2:0 (0:0) JUVENTINA: Cantarut, Kaus, Manfreda, Gomišček, Villani, Stacul, Kovic, Montina, Esposito, Braida, Lavena (24’ Brandolin, 69’ Costa); Sreča je dobesedno obrnila hrbet Standrežcem, saj so domačini zmagali šele v zadnjih šestih minutah tekme po nepazljivosti gostujoče obrambe. »Belo-rdeči« so na začetku vzeli pobudo v svoje roke in že v 15. minuti so bili nevarni z Brandolinom in Espositom. V drugem polčasu so Stan-drežci nadaljevali z dobro igro vse do 30. minute, ko so fizično popustili. Juventine praktično ni bilo na igrišču in domačini so stalno ogrožali gostujoča vrata. V 39. minuti pa je prišlo do zadetka, ki je dokončno pokopal upanja Juventine, da se vrne z gostovanja s točko. Pred koncem tekme pa so igralci Caprive Se podvojili in tekme je bilo konec. Predsednik Juventine Dario Prinčič nam je dejal, da je problem igralcev Juventine predvsem v fizični pripravi, saj večina igralcev ne zdrži vse tekme. »Imeli smo v rokah tekmo vse do petnajstih minut pred koncem, nato so naši popolnoma popustili in gostje so to izkoristili. Vsekakor je bil v naših vrstah najboljši na igrišču Kaus, ki je kot vedno igral borbeno in požrtvovalno.« V NEDELJO S ČLANSKO EKIPO Peter Štoka je s Primorjem igral že 150. srečanje V nedeljo je v Ločniku Peter Stoka odigral 150. prvenstveno tekmo v članski ekipi Primorja. Pri pro-seškem klubu je več let tudi nastopal v mladinskih vrstah od cicibanov do mladincev. Krstni nastop med člani je opravil 18.3.1990 v 2. AL (S. Vito - Primorje 0:1). V tej sezoni, ko je ekipo treniral Di Benedetto, je Peter igral dve tekmi. V sezoni 1990/91 ko je odstavljenega Di Bedetta zamenjal Bidussi, je ta petra poslal 10-krat na igrišče. V naslednji sezoni, v 1. AL pa je Peter postal standardni igralec članske ekipe, San Lorenzo - Vesna 2:2 (0:1) VESNINA STRELCA: Versa in Lakoseljac. VESNA: De Rota, Ban-del, Kriscjak, Sambaldi, Soavi, Malusa, Lakoseljac (Šušteršič), Sannini, Versa, Silvestri (Pussini). »Skoda, da smo prejeli gol skoraj sedem minut po izteku regularnega časa. Zapravili smo si tako dve točki in sedaj bi imeli tri točke več od naših neposrednih nasprotnikov za prvo mesto, od ekipe Isonzo. Tak je pač nogomet in temu se je treba prilagoditi. In škoda tudi, da je bil na tej tekmi izključen Versa, ki prihodnjo tekmo proti Pro Romansu ne bo igral,« je dejal predsednik SD Vesna Franc Cattonar. V Vesninem taboru so se pred tekmo zavedali, da v Romansu ne bodo imeli lahke naloge, čeprav je bil Pro Romans pri spodnjem delu lestvice. Tako se je v nedeljo tudi zgodilo: gostitelji so se zanosno vrgli v napad, da bi takoj presenetili Križane. V prvem protinapadu, okoli 20. minute, pa je Vesna povedla. Versa je dobil podajo, preigral svojega neposrednega branilca, zvabil iz vrat domačega vratarja in ga nato tudi premagal. Gostitelji so nadaljevali z napadi, da bi stanje izenačili, toda Vesnina obramba je bila vedno na mestu. Gostitelji so izenačili v 21. minuti drugega polčasa, ko je v kazenskem prostoru kriške ekipe nastala velika gneča, v kateri se je domači napadalec najbolje znašel in dosegel gol. Križani pa so 10 minut kasneje spet povedli, po zaslugi Lakoseljca, ki je dosegel zares lep gol. Moštvo trenerja Nonisa je nato do- bro branila, sicer tesno vodstvo, toda domačini so izenačili s prostim strelom z razdalje 25 metrov, in to krepko po izteku srečanja. (bi) Pro Romans - Sovodnje 2:2 (1:0) STRELCAZA SOVODNJE: Tomšič v 60. min. in F.Sambo v 95. min. SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, V.Peteani, Inter-bartolo, Bregant, Tomšič, Zotti, F. Sambo, E. Sambo, M. Peteani, Businelli. Sovodenjci so prišli z gostovanja z zelo važno točko, saj so prišli v Romans z okrnjeno postavo, manjkalo je namreč pet standardnih igralcev. Naši so kljub temu zaigrali dobro. Gostitelji so nepričakovano povedli v 20. minuti. V 35. minuti pa bi lahko gostje remizirali s Sambo, a domačine je rešila vratnica. V drugem polčasu so Sovodenjci prevzeli igro v svoje roke in kmalu remizirali s Tomšičem, ki je zadel s prostega strela. Sodnik je tudi spregledal stoodstotno enajstmetrovko na Busi-nelhja. Na koncu pa je prišlo do skoraj tragičnega razpleta. V 42. minuti je sodnik dosodil domačinom izmišljeno enajstmetrovko, tako da so domačini povedli. Tekme je bilo praktično konec in gledalci so že čakali na sodnikov trojni žvižg. A ni bilo tako, saj je sodnik podaljšal tekmo kar za osem minut in je skorajda čakal, da bi se oddolžil Sovodenjcem za nepravično enajstmetrovko. In tako ja bilo, v 95. minuti je sodnik pokazal na belo točko v kazenskem prostoru in omogočil Sovodenjcem, da izenačijo. Na koncu lahko povemo, da je bil neodločen izid pravičen in povsem zaslužen rezultat. igral je 22 tekem in pripomogel k napredovanju Primorja v promocijsko ligo. Prvi gol med člani v 1. AL je dosegel 10.1.93 (Gonars - Primorje, 2:2), skupno pa je v sezoni 92/93 igral 26 tekem in dal tri gole. Zaradi vojaških obveznosti v sezoni 93/94 je igral le 5 tekem. Naslednjo sezono v promocijski ligi je imel 28 nastopov, bil je uspešen z 11-m (Tavagnacco - Primorje 1:4), dal pa je tudi avtogol (Primorje - Mugge-sana 1:1). V sezoni 95/96, ko je igral 100. tekmo (5.11.95, Primorje - Sere-nissima 4:0), je bil 28-krat prisoten. V lanski sezoni, kljub temu da je bil kar trikrat izključen (Manzano, Lucinico, Sovodnje), je igral 25 tekem. Letošnjo sezono je zaradi poškodbe začel pozno, tako da ga je trener Bidussi poslal na igrišče šele v derbiju z Zarjo/Gajo (3. kolo). V nedeljo, ko je 150-krat oblekel rdečo-mmeni dres, pa je dosegel gol, s katerim si je Primorje zagotovilo točko v Ločniku. Ob lepem športnem dosežku čestitamo Petru s priporočilom, da na igrišču treba spoštovati sodnikove odločitve in čeprav večkrat to boli, treba držati jezik za zobmi. (B. Rupel) Domenico Centrone »Zadovoljen sem z našim obračunom« Nico, najprej čestitke za nedeljsko izdatno zmago. Od ekip, ki jih spremljamo na našem dnevniku, je bil Kras tudi edini, kijev tem kolu zmagal... »Res nisem pričakoval, da bomo tako visoko premagali ekipo, ki je navsezadnje na sredini lestvice. Imeli smo srečo, da smo takoj v uvodnih minutah dali gol in nato smo imeli lahko nalogo s protinapadi,« je dejal zadovoljen po nedeljskem uspehu predsednik NK Kras Domenico Centrone. Ste z dosedanjim obračunom zadovoljni? »Vsekakor sem zadovoljen in upam, da bomo še naprej tako igrali in se potegovali za vrh lestvice.« Je torej vaš letošnji cilj prvo mesto in zato napredovanje v višjo ligo? »O prvem mestu bi ne govoril, skušamo pa se uvrstiti prav pod vrhom, saj je konkurenca za višja mesta na lestvici ostra. Mislim, da sta doslej največ pokazala SanfAndrea in Campa- nelle. Po mojem sta celo močnejša od vodilnega Cus. Se to bi rad pristavil, da je letos naš cilj ta, da ob doseganju dobrih rezultatov na igrišču zapuščamo na vseh tekmah dober vtis kot dobri in fer športniki.« Letos ste bistveno pomladili ekipo ... »Res je. Sestavili smo mlado ekipo, saj smo si zastavili dolgoročni načrt. Torej mislimo tudi za naprej.« V tej sezoni pa nimate mladinske ekipe? »Zelo težko je dobiti zadostno število igralcev za sestavo kake mladinske ekipe. Sploh je to velik problem za vsa društva, saj je mladih vedno manj. Sodelujemo pa pri združeni ekipi.« (bi) 3. AMATERSKA LIGA / MLADINSKA PRVENSTVA / NA GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM Kras dal pet golov Breg B je tokrat izgubil Najmljaši Zarje/Gaje so še naprej nepremagani Visoko so zmogali tudi naraščajniki proseškega Primorja Kras - CGS 5:2 (2:0) KRASOVI STRELCI: Mosca, Coccoluto, Berce, Sil-vagni in avtogol. KRAS: Scrignar, Chies, Scrigner, Bastianesi (Silva-gni), Angelini, Marchesi, Vodopivec (Modolo), Nor-bedo (Mauro), Coccoluto, B erce, Mosca. Srečanje se je zelo ugodno zaCelo za krasovce, ki so povedli že v 2. minuti po lepi akciji Mosce. Tako so imeli gostitelji možnost, da so izvajali protinapade in tudi stalno ogrožali vrata gostujoče ekipe. V 18. minuti je Coccoluto dosegel Se drugi zadetek in Ka-sova nalog aje postala še lažja. Tudi v drugem polčasu so domačini nadaljevali z napadi ter dosegli še dva zadetka. Pri stanju 4:0 so krasovci prehitro popustili, kar so izkoristili gostje, ki so v nekaj minutah dosegli kar dva zadetka. Na srečo pa je Silvagni spet vzpostavil ravnovesje na igrišču, dosegel še peti zadetek in tekme je bilo seveda konec. Za izdatno zmago je treba pohvaliti vso ekipo, posebno pa še Berceta. Breg B - Sant’ Andrea 0:3 (0:1) BREG B: Bolcato, Braico, Sibelja, Babudri, Russo (Martini), Asselti, Delise, Rocchetti, Luisa, Marussi, Florido; Ekipa SanfAndrea zaseda trenutno prvo mesto na lestvici in Brežani so se le branili. Po napaki v domače obrambi so gostje povedli. V drugem polčasu se slika na igrišču menjala in gostje so najprej podvojili z glavo ter nato še z močnim strelom spravili rezultat na varno. Kljub temu moramo pohvaliti vso ekipo, ki se je skozi vseh devetdesetih minut borila. Neizbežen poraz pa je prišel po treh zanesljivih zmagah Brežanov, ki so že popravili lanskoletno slabo uvrstitev na lestvici. (MDD) 2. AMATERSKA LIGA Doberdobci so izenačili Breg in Primorec pa sta ostala praznih rok Mladost - Portuale 1:1 (0:1) STRELEC ZA MLADOST: Caiffa. MLADOST: Pischedda, Argentin, Pellicani, Kobal, Zin, Sita, Mania, Fontana, Vitturelli, D. Gergolet (P. Gergolet), Caiffa. Proti zelo dobri ekipi Portualeja so Doberdobci iztržili dragoceno točko. Mladost bi si zaslužila celo kaj več, a spet ni imela sreče. Za goste se je srečanje začelo zelo ugodno, saj je že v prvi minuti David Gergolet presenetil svojega vratarja. »Pristaniščniki« so bili tako nepričakovano v vodstvu. Doberdobci so močno reagirali. Vrgli so se požrtvovalno v napad in bi lahko stanje tudi izenačili, toda sodnik ni dosodil očitne enajstmetrovke zaradi prekrška nad Caiffo. Gostje pa so bili stalno nevarni s protinapadi. V drugem polčasu so gostitelji nadaljevali z napadi in v 20. minuti kronali svojo premoč z zadetkom, ki ga je dosegel Caiffa iz prostega strela. Mladost je do konca imela še pobudo v svojih rokah. Težko igrišče in utrujenost igralcev sta zahtevala svoje in domača ekipa se je morala tako zadovoljiti s točko. »Po mojem mnenju je Portuale gotovo najboljše moštvo v tej skupini, čeprav Roainese zanesljivo vodi na lestvici,« je ocenil nedeljske nasprotnike David Gergolet, ki se je tudi malce pošalil zaradi avtogola. »Dosegel sem krasen zadetek. Skoda pa, da sem streljal v napačna vrata.« (bi) Natisone - Primorec 2:0 1:0) PRIMOREC: Martellani, Leghissa, Parovel, Santi, Naperotti, Predonzan (Blanos), Sorrentino, Bulich (Pagliaro), Umek, Pollicardi. Trebenci so bili ves prvi polčas enakovredni domačinom in so tudi imeli nekaj zelo ugodnioh priložnosti za zadetek. Proti koncu polčasa so prejeli prvi gol. Tudi v drugem edlu tekme se je ponovila slika iz prvega polčasa. In tudi v drugem polčasu so gostitelji dali drugi zadetek v končnih minutah. Poggio - Breg A 2:0 (1:0) BREG A: D’Agnolo, Paoletič, Buzzi (Cargiuolo), Švab, Maiorano, Castro, Porro, Vuk, Maar, Sabini (Vesnaver), Canelli. Brežani so morali prizanti premoč Poggia, ki je še posebno nevaren na lasnem igrišču, saj je doma osvojil kar pet zmag. Bregovi nogometaši so tokrat igrali pod svojimi sposobnostmi in so si poraz tudi zaslužili. Trije naši v deželni reprezentanci Trener deželne reprezentance Walter Franzot je povabil na jutrišnji zbor v Vileše tudi tri nogometaše naših ekip. To so: Marko Florenin in Massimiliano Giovannini (Juventina) ter Kristjan Gorjan (Mladost). MLADINCI DEŽELNO PRVENSTVO IZIDI: Capriva - Pro Go-rizia 2:1, Itala S. Marc o -San Sergio 0:6, Manzanese - Ronchi 2:0, Muggia - Ri-vignano 3:0, Ponziana - Juventina 5:0, Pro Romans -Sangiorgina 0:3, San Luigi - San Canzian 2:2, Seve-gliano - Monfalcone 2:1. VRSTNI RED: Manzanese 32, Sevegliano 29, Monfalcone 28, Sangiorgina 25, S.Sergio, Ponziana 22, San Luigi 21, Muggia 19, Ronchi 17, Pro Gorizia 13, Itala S. Marco 12, San Canzian, Pro Romans 9, Capriva 8, Rivignano 6, Juventina 0. PRIOHODNJE KOLO: Juventina - Sevegliano POKRAJINSKO PRVENSTVO IZIDI: Vesna - Portuale 2:2, Latte Carso Zarja/Gaja 1:1, Opicina -Mossa 4:1, Domio - Primorje 1:3, Costalunga - Fo-gliano 4:1, Lucinico -Chiarbola 3:1, Edile Adriatica - Mont./D.Bosco 3:0; VRSTNI RED: Latte Carso 26, Mossa 21, Portuale 20, Zarja/Gaja 19, Opicina 18, Costalunga 15, Domio, Vesna, Lucinico 14, Primorje 12, Edile Adriatica 11, Fogliano 7, Chiarbola 3, Mont./D.Bosco 0; Naslednje kolo: Primorje - Costalunga, Mont./D.Bosco - Vesna, Zarja/Gaja - Opicina NARAŠČAJNIKI Latte Carso - Primorje 0:4 (0:1) STRELCI: Strajn, Primo-si, Berce, Grgič. PRIMORJE: Jaš Gregori, Guštin (Mase), (Tolenti-no), Longo, Grgič, Škabar, Batti, Zornada, Giraldi (Primosi), Martini (Špacapan), Berce, Strajn (Tul). Kljub mrzmelu in deževnemu vremenu jez-dmžena ekipa Primorja visoko zmagala. »Rumeno-rdeči« so tekmo začeli slabo, saj so bili domačini takoj nevarni s strelom, ki je šel za las mimo vrat. Igra se je nekoliko umirila, vendar pozneje je Strajn poskrbel za prvi zadetek. Po odmoru so naši fantje začeli takoj z napadalno igro in večkrat ogrozili domačega vratarja. V nadaljevanju pa je končno Primosi z lepim strelom z glavo podvojil razultat in tako je bilo praktično tekme konec. Premoč naše ekipe je bila vidna, saj naš vratar ni bil veliko zaposlen. Za tretji gol je poskrbel Berce, rezultat pa je zaokrožil na 4:0 prgič, ki je z lepim strelom izven kazenskega prostora premagal namočenega vratarja. Naj omenimo, da je v nedeljski tekmi Tolentino naredil svoj krstni nastop in zaigral kar solidno nalogo. S to tekmo je naša združena ekipa končala prvi del prvenstva. Začasno zaseda prvo mesto le s točko prednosti pred Espe-rio, ki pa ima tekmo manj. (gr. jaš.) OSTALI IZIDI: Cgs - Domio 0:1, Zaule - Chiarbola neod., Mont. /D. Bosco -Esperia 0:3. VRSTNI RED: Primorje 20, Esperia 19, Mont./D.Bosco 11, Domio, Opicina 10, Zaule 7, Chiarbola, Latte Carso 5, Cgs 2. PRIHODNJE KOLO: Primorje - Zaule. Sovodnje - Audax n.o. Tekme niso igrali zaradi slabega vremena. NAJMLAJSI NA GORIŠKEM Aris San Polo - Sovodnje 1:0 (0:0) SOVODNJE: Francescot-to, Roner, Semolič, Pelle-grino, Lavrenčič, Stjepano-vič, Devetak (Galiussi), Ra- dovani, Špacapan, Pintar. Sovodnnje so v soboto izgubile proti enakovrednemu nasprotniku in tako zapravile možnost za višja mesta na lestvici. Tekma se je odvijala v blatu in pod dežjem. Aris San Polo je že od vsega začetka napadal in nekajkrat prisilil vratarja Francescotta, da je odlično posegel. Naši so imeli nekaj priložnosti s Padovanijem in Pintarjem, ki pa sta v kazenskem prostoru vedno izgubila žogo v blatu. Drugi polčas je potekal enako kot prvi. Domača enajsterica je z dolgimi podajami pogosto spravila v krizo našo obrambo. V sredini polčasa pa je po napaki naših branilcev dosegla zadetek. Sovodenjci so skušali izenačiti in imeli lepo priložnost s Špacapanom. Vratar pa je lepo ustavil njegov strel od daleč. Igralci in trener so bili vseeno zadovoljni, saj so nasprotniku pokazali svojo vztrajnost in moč. Pohvala NAŠE EKIPE Strelci NAJMLAJSI - 9 golov: Švara (Zarja/Gaja), 5: Pado-vani (Sovodnje), 4: Pauletič (Zarja/Gaja), 3: Merlak, Pilat, Kante (Zarja/Gaja), 2: V.Križmančič (Zarja/Gaja), 1: Bachi (Zarja/Gaja), Pelle-grino, Špacapan (Sovodnje). NARAŠČAJNIKI - 9 golov: Stranj (Primorje), 5: Todde (Sovodnje), Giraldi (Primorje), 4: Cemjava (Primorje), 3: Pavšič, Bagon (Sovodnje), Berce (Primorje), 2: Radinja (Sovodnje), 1: Longo, Špacapan, Grgič, Martini (Primorje), Figelj, Piras (Sovodnje). MLADINCI - 5 golov: Ban (Zarja/Gaja), 4: Coceva-ri, Manzin (Zarja/Gaja), Bo-vo (Vesna), Bernobi (Primorje), 3: Laghezza (Vesna), Ostrouška (Primorje), 2: Pa-doan, Kariš, Križmančič (Zarja/Gaja), Lovrečič (Primorje), Costa, Bonavitacola (Juventina), Sirca, Šušteršič (Vesna), 1: Furlani, Marti-nuzzi, Lorenzi (Zarja/Gaja), Del Vecchio, Erbi, D.Pussi-ni, Urdih (Vesna), Florenin (Juventina). za lepo igro pa gre predvsem Lavrenčiču in Devetaku. (Peter Špacapan) NA TRŽAŠKEM Zarja/Gaja - Latte Carso 1:0 (1:0) STRELEC: v 2. min. Švara ZARJA/GAJA: Beličič (Meriggioli), Milič, David Gregori, Stoka (Ivo Križ-mančič), Vitomir Križ-mančič (Aleš Gregori), Pilat, Merlak, Kante, Švara, Strajn (Raseni), Milkovič (Bachi). Najmlajši nogometaši Zarje/Gaje so se morali pošteno potruditi, da so odnesli zmago, saj so morali spoprijeti s trdoživim moštvom Latte Carso, ki se ni tako zlepa predal. Bili so ves drugi polčas v napadu, toda do gola niso prišli, ker je bila domača obrambna vrsta dobro razpoložena. Vse je zgledalo, da bodo naši fantje z lahkoto prišli do treh točk, ko je že v drugi minuti Švara z lepim volejem premagal vratarja gostov. Po odmoru pa je ekipa Latte Carso igrala bolj napadalno in skušala na vse načine priti do remija, a skoraj vedno so igralci naleteli na solidno obrambno vrsto z Pilatom na čelu. Se najbolj vroče so bile prav zadnje minute, ker so bili mladi nogometaši že utrujeni od zelo težkega igrišča. Na koncu naj omenimo, da so z zmago »zeleno-ru-meni« edina nepremagana ekipa v tem prvenstvu in visoko na razpredelnici. (-d-gr.-) OSTALI IZIDI: Domio B - San Luigi B 0:2, Cgs -Ponziana B 0:0, Mont./D.Bosco - Roianese 1:0, Chiarbola - Esperia 0:2, Zaule - Domio A 0:0 VRSTNI RED: Mont./D.Bosco 20, San Luigi B 19, Cgs 18, Zarja/Gaja 16, Roianese, Ponziana B 14, Domio B 13, Esperia 10, Chiarbola, Domio A 7, Latte Carso 5, Zaule 1; Naslednje kolo: Esperia - Zarja/Gaja; ZAČETNIKI Breg - Zaule Rabuiese 3:0 (2:0) STRELEC: Batti (3) BREG: Kante, Milič, Cunja, Bernetič, Stoka, Sancin, Franco, Pipan, Batti, Klun, Mihelčič, Cec-chi, Claudio. Čeprav je bila popv-prečna starost nasprotnikovih igralcev večja, so Brežani popolnoma zagospodarili. Vratar Mirko Kante je v celi tekmi posegel samo enkrat. Kljub težkemu igrišču je Breg z uspehom gradil igro, njegova zmaga pa bi bila lahko še dosti bolj izdatna. Sodnik je razveljavil gol Mihelčiča, nekaj dobrih priložnosti pa je imel še Bemetič. Danes (torek) bodo Brežani v Dolini odigrali prijateljsko tekmo z ekipo Jadrana Dekani. Pričetek ob 17.30, sledila bo družabnost. Na sliki (KROMA): naj-maljši Zarje/Gaje v akciji. BREGOVI CICIBANI Predvsem kolektiv Bregovi cicibani so, kljub mladim letom, že kar solidna ekipa. V ekipi je že nekaj dobrih posameznikov in kot kolektiv predvajajo prijeten nogomet. Ze nekaj let jih ima pod taktirko dolgoletni igralec Gaje in sedaj trener Karlo Gabrielli. Tudi zato so mladi cicibani stalno napredovali, saj je za Ga-briellija najpomembneje kolektivna igra, tako da pripomorejo k zmagi prav vsi igralci. Letošnja ekipa cicibanov pa je prav gotovo ena najboljših moštev v tržaški pokrajini, saj je doslej premagala prav vse nasprotnike, le eno je po nerodnosti izenačila. K uspehu pa pripomorejo prav gotovo tudi starši, ki stalno sledijo mladim. Prav gotovo bodo naši cicibani še veliko napredovali in ko bodo nekega dne nastopali za naše članske ekipe, se jim bo vse to obrestovalo. Imeti dobre mladinske vrste je v ponos vsem društvom, saj predstavlja mladina bodočnost vsega. ZENSKA B2 LIGA / PO PEKOČEM PORAZU PROTI DOLU Gasilski ukrepi so nujno potrebni, da se plamen ne razbesni v uničujoč požar Vodstvo ŠZ Sloga bo danes sporočilo, kaj je bilo odločeno Sobotno srečanje proti Dolu je v Koimpexovem taboru očitno izbilo sodu dno. Dekleta so izgubila že peto srečanje v Šestih tekmah, bolj kot poraz pa je zaskrbljujoč način, kako je do poraza (pa ne samo sobotnega) prišlo. Popolna apatičnost igralk, ob tem pa kratki stiki med klopjo in ekipo so od vodstva Športnega združenja zahtevali takojšnje ukrepanje. Kakšni ukrepi so bili sprejeti, včeraj pozno zvečer Se ni bilo znano, toda na »vroči« nočni seji so razpravljali o vseh možnostih. Ze v včerajšnjih izdajah krajevnih časnikov je bil govor o morebitnih drastičnih ukrepih. Tajnik SZ Sloga Ivan Peterlin sicer ni specificiral, kaj je s tem mislil, toda povsem jasno je, da se je resno razmišljalo tudi o morebitni zamenjavi trenerja. To je še posebej pri ekipnih športih največkrat najbolj enostavna rešitev, čeprav je velikokrat tudi izredno krivična. Toda zakon športa je krut in mu je v glavnem malo mar za pravico. Šteje samo rezultat. Zelo-napačno bi bilo, če bi odgovornost za slabe rezultate (in tudi za igro) zvrnili samo na ramena trenerja. Dušan Plahuta je po svoji strani nedvomno poskušal vse, da bi s svojim strokovnim znanjem, o katerem ne more biti nikakršnega dvoma, ekipo pripravil na najboljši način. Zal pri tem ni imel veliko uspeha. Razlogov je več. Morda je treba na prvem mestu omeniti dejstvo, da je ekipa le redkokdaj trenirala v popolni postavi. V primerjavi z lansko sezono je letošnja B2 liga, v kateri ekipa nastopa, prav gotovo bolj zahtevna. Ekip, ki bi bile izrazito slabe, ni več. Za zmago se je treba vsakič izredno potruditi, toda sam trud ni dovolj. Ob tem je treba tudi dobro igrati, kar pa ni vedno lahko in če prisotnost na treningih ni vedno optimalna, ima trener pri »ustvarjanju« igre praktično zvezane roke. Tudi ekipa sama je v primerjavi z lansko najbrž šibkejša. Eva Vincen-zi predstavlja sicer veliko okrepitev, saj gre za kompletno igralko, ki lahko zaigra na različnih igralnih mestih. Vendar pa Vincenzijeva ni zapolnila vrzeli, ki je nastala zaradi odhoda Maxi Srichia in Katje Vodopivec. Ta vrzel je opazna predvsem v napadu in pri servisu, ki je bil lani izredno Koimpexovo orožje, saj so Srichia, Vodopivec in Bene-vol s servisom v skoku velikokrat spravljale v obup nasprotnika, poleg tega pa sta bili tako Srichia kot Vodopivec tudi izredno močni napadalki. To pri- de še posebej do izraza ob slabšem sprejemu, ko je treba z visokimi podajami organizirati napadi preko kril, kjer danes ni tako izrazitih napadalk, kot sta bili oni dve. Slabši rezultati in nekatere zamenjave vlog so nujno privedli tudi do bolj napetih odnosov na vseh relacijah, vse pa se je končalo z negativnim viškom na sobotni tekmi. Dosedanji obračun petih porazov v šestih tekmah je res slab, vendar pa še ni treba biti plat zvona. Razen nekaterih izjem so ekipe precej izenačene in možnosti za izboljšanje položaja bo še precej, saj je do konca prvenstva še dvajset tekem. Zato bi bil preplah, predvsem pa malodušnost, povsem odveč. Najbolj zvesti in glasni navijači ekipe ob vsaki domači tekmi razgrnejo velik transparent z napisom V slogi je moč. Prav slogo pa ekipa in vsi ob njej zdaj najbolj potrebujejo. Le s skupnim naporom vseh - pri tem bo aktiven in konstruktiven doprinos igralk bistvenega pomena - bo namreč mogoče pogasiti plamene, ki so dvignili temperaturo v in ob ekipi, in preprečiti, da se ogenj ne spremeni v uničojoč požar, ki bi imel nepopravljive posledice za tržaško zamejsko žensko odbojko. Rado Gruden DEŽELNE LIGE / OBRAČUN C IN D LIGAŠEV Uspešni le obe ekipi Olympie in Vala Agraria Terpin še vedno nepremagana - Borovci osvojili prvi set - Trije porazi v D ligi V moški C ligi so kot ponavadi zmagali fantje 01ympie, ki Se vedno nepremagani vztrajajo sami na vrhu lestvice. V soboto so bili sicer že na robu prvega poraza, toda na koncu so le zbrali dovolj moči, da so ukrotili trdoživega nasprotnika. Ostale boljše ekipe pa tudi ne popuščajo in so 01ympii Agrarii Terpin stalno za petami. Derbi kola je bilo gotovo srečanje med Vivilom in tržiskim Finvolleyem, v katerem so po razburljivem tie-breaku (končni izid je bil 22:20) slavili igralci iz Ville Vicentine. Presenečenj pa tudi tokrat ni bilo, saj so očitno vodilne ekipe premočne za ostala moštva v ligi. Soča Unitecno res nima sreče, saj je kot že večkrat letos nastopila v močno okrnjeni postavi. Tokrat so morali Coticevi varovanci celo spremeniti sistem igranja, tako da so imeli Se dodatne težave z uigranostjo. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da trener Cotič že nekaj tednov pogreša pri svojih igralcih borbenost. Borovci so Se šestič letos premagani zapustili igrišče, konCno pa so osvojili prvi set in bili povsem enakovredni svojemu nasprotniku. Besede kapetana FurlaniCa se torej uresničujejo, mladi Borovi odbojkarji stalno napredujejo in ni izključeno, da ne bodo že v naslednjem kolu osvojili še prve prvenstvene zmage. Pri ženskah pa sta bila drugič letos uspešna oba naša predstavnika, saj sta brez večjih težav prišla do novih točk tako 01ympia Kmečka banka kot Val hn-sa BCC Sovodnje . Valovke so z zmago nad pepelko v ligi Juveniho, ki je po lanski uspeSni sezoni prodala vse svoje najboljše igralke, zapustil pa jo je tudi sponzor, preprečile 01ympii, da bi jih dohitela na lestvici. Kljub zmagi pa je igra Je-roncicevih varovank trenutno še vedno slabša kot na začetku. Za 01ympio pa se je res začela serija lažjih tekem, tako da so povsem nepričakovano zmagale. V igri pa je še vedno preveč nihanj, igralke pa bi se morale po porazu v drugem ko- lu s skromnim Cassaccom že zavedati, da je liga precej izenačena, in da jih lahko podcenjevanje drago stane. Tar-cento in Manzano še vedno meljeta svoje nasprotnike, njuni zasledovalci, med katerimi so tudi valovke, pa imajo že štiri točke manj. V D ligi so edino zmago osvojiti igralci Vala Koimpex, pri katerih sta bila spet najbolj uspešna Visciano in Grauner. Prav slednji pa je bil v petem nizu odločilen. Naš prapor je kljub napredku v igri spet klonil, vendar pričakujemo, da bo igra Goričanov iz tekme v tekmo boljša, tako da bodo tudi rezultati prej ati slej boljši. Pri ženskah Sloga Sava v tie-breaku ni imela sreče, čeprav bi slogaši-ce tokrat zmago zaslužile. Tudi drugi ženski predstavnik v tej ligi je ostal brez točk. Borovke, ki so bile brez poškodovane Ažmanove, so morale po izenačenem prvem setu priznati premoC Staranzana, ki je z Virtusom in Gonarsom še nepremagan na vrhu lestvice. SPAR MARKET S.ANDREA STERILIZIRAMO MLEKO f DELNO POSNETO! 990„ ponudba velja do 31.12.97 ŠTANDREŽ, UL. SV. MIHAELA ®r Moška D liga SKUPINA A IZIDI 2. KOLA Ronchi - Azimut 1:3 (11:15, 4:15,15:9, 6:15), Travesio - VBU 1:3 (12:15, 8:15, 15:6,4:15), Remanzacco - Tomana 1:3 (11:15,6:15,15:12,10:15), Naš Prapor-Demar 0:3 (11:15,7:15,10:15), NPT ni igral. LESTVICA Demar Motili 2 2 0 6:0 4 Azimut 2 2 0 6:1 4 Tomana 2 2 0 6:1 4 NPT 110 3:0 2 VBU 1 1 0 3:1 2 Travesio 2 0 2 1:6 0 Adi Ronchi 2 0 2 1:6 0 Remanzacco 2 0 2 1:6 0 Naš Prapor 2 0 2 0:6 0 PRIHODNJE KOLO (6.12.) Torriana - Demar, VBU - Remanzacco, NPT - Travesio, Ronchi - Naš Prapor, Azimut ne igra __________ Moška D liga SKUPINA B IZIDI 2. KOLA Casarsa - Futura 3:1 (6:15,15:9,15:12, 159), Sup.Europa- BuffetToni 0:3 (9:15, 10:15,10:15), Fiume Venelo - CAltura 32 (10:15,15:9,15:7,13:15,15:10), Val - Como 3:2 (16:14,16:14,3:15,11:15, 15:11), Maniago ni igral.. LESTVICA Fiume Venelo 2 2 0 62 4 Val Koimpez 2 2 0 62 4 Maniago 1 1 0 3:1 2 BuffetToni 2 1 1 4:3 2 CAltura 2 1 1 5:4 2 Casarsa 2 1 1 4:4 2 Como 2 0 2 2:6 0 Futura 2 0 2 1:6 0 Sup.Europa 1 0 1 0:3 0 PRIHODNJE KOLO (6.12.) Club Altura - Como, Sup.Europa - Fiume Venelo, Maniago - Buffet Toni, Casarsa -Val Koimpex, Futura ne igra. Moška BI liga IZIDI 6. KOLA Red Level - Occhiobello 3:1 (15:12, 12:15,15:11,15:13), Concesio - Valda-gno 2:3 (15:11,15:17,13:15,16:14, 14:16), Lugo - 2 Castelli Mn 3:0 (15:5, 15:12,15:8), Mantova - Mirandola 3:2 (15:11,15:7,7:15,13:15,15:12), Sas-suolo-Viserba39(15:12,15:11,15:13), Mestre - Boomerang 0:3 (9:15, 8:15, 13:15), La Goriziana Kmečka Banka ni igrala. LESTVICA Boomerang Lugo Sassuolo Mirandola La Goriziana KB Mantova Red Level Valdagno Viserba Concesio Occhiobello Office Mestre 2 Castelli MN 6 5 1 15:4 10 5 4 1 13:5 8 5 4 1 12:5 8 6 4 2 15:11 8 5 3 2 109 6 5 3 2 99 6 6 3 3 12:11 6 6 3 3 13:15 6 6 3 3 11:14 6 5 2 3 10:11 4 6 2 4 12:15 4 5 0 5 2:15 0 6 0 6 8:18 0 PRIHODNJE KOLO (6.12) Valdagno - Red Level, Occhiobello - Lugo, Mirandola - Concesio, Goriziana KB -Sassuolo, Viserba - Mantova, 2 Castelli -Mestre, Boomerang ne igra. Ženska B2 liga IZIDI 6. KOLA Granarolo - Sgm Consulting 2:3 (15:6, 10:15,13:15,15:9,13:15), Giovolley-Albatros 3:1 (15:12, 5:15,15:13,15:6), Camst-Otlica Tomasini 3:1 (8:15,16:14, 15:5,15:13), Teodora - Corlo 3:1 (15:10, 14:16,16:14,15:9), Vignola - Castenetto Sedie 3:1 (15:13,10:15,15:10,15:12), Koimpez N.Kreditna - Dolo 1:3 (15.3, 12:15,3:12,5:15), Conegliano - Baricella 20003:1 (12:15,15:13,15:8,15:9). LESTVICA Camst 6 6 0 18:6 12 Vignola 6 6 0 18:9 12 Albatros 6 4 2 15:6 8 Granarolo 6 3 3 15:9 6 Conegliano 6 3 3 14:13 6 Otlica Tomasini 6 3 3 12:13 6 Gtovolley 6 3 3 11:12 6 Dolo 6 3 3 10:11 6 Baricella 2000 6 2 4 12:15 4 AS Čorb 6 2 4 9:12 4 Teodora 6 2 4 10:15 4 Koimpez N.Kreditna 6 1 5 9:17 2 SGM Consulting 6 1 5 4:17 2 PRIHODNJE KOLO (6.12.) Albatros - Granarolo, SGM Consulting -Camst, Corto - Giovolley, Dolo - Vignola, Baricella 2000 - Koimpez N.Kreditna, Castenetto - Teodora, Otlica Tommasini -Conegliano. Moška B2 liga IZIDI 6. KOLA Mogliano - Koimpez 0:3 (14:16,10:15, 5:15), Riviera - Sisley 32 (14:16,15:11, 15:8,13:15,15:10), Mec&Gregory's -Ideal 3:0 (15:11,15:12,15:11), Pontelon-go - San Miguel 2:3 (15:13,14:16,7:15, 16:14, 8:15), Noventa - VBU 3:1 (15:8, 15:7,12:15,15:11), Futura-Debei Bona-dc 3:1 (15:8,6:15,15:10,15:5), Laguna Light - Oderzo 2:3 (15:5,15:8,11:15, 8:15,11:15). LESTVICA Debei Bonatic 6 5 1 16:5 10 Oderzo 6 5 1 15:8 10 Laguna Light 6 4 2 14:8 8 Mec&Gregoiys 6 4 2 159 8 VBU 6 4 2 13:10 8 Ideal Volley 6 3 3 11:10 6 Futura Cordenons 6 3 3 12:12 6 Bina S.Miguel 6 3 3 14:15 6 Noventa 6 3 3 9:12 6 Koimpez 6 2 4 9:12 4 Riviera Brenta 6 2 4 10:14 4 Pontelongo 6 2 4 9:14 4 Sisley 6 2 4 9:14 4 Mogliano 6 0 6 5:18 0 PRIHODNJE KOLO (6.12.) Sisley - Mogliano, Koimpez - Mec&Gre-gor/s, San Miguel - Riviera, Debei Bona-cic - Noventa, Oderzo - Futura, VBU -Pontelongo, Ideal Volley - L Light INTERVJU / TRENER BOLOGNE MENARINI O ČERNIČU Matej je za našo ekipo nujno potreben Po prijateljski tekmi, ki je bila prejšnji ponedeljek v goriški športni palači med domačim Valom ter prvoligašem Jeans Hatu iz Bologne, smo prosili trenerja emilijske ekipe Mau-rizia Menarinija (pred kratkim je bil imenovan za najboljšega trenerja A lige v lanski sezoni) za krajši pogovor. Postavili smo mu nekaj vprašanj v zvezi z novo športno potjo Mateja Cemica. Najprej bi radi vedeli, kako so sprejeli Mateja tako soigralci kot klub? »Mislim, da v tem Matej ni imel večjih težav, saj je letošnja ekipa v glavnem skoraj v celoti na novo sestavljena in med igralci vlada precej dobro vzdušje. Vodstvo kluba samo pa ima veliko zaupanje v Matejeve sposobnosti, zato je povsem naravno, da skrbi za njegovo čimboljše počutje v novi sredini.« Kako pa se je Matej vključil v moštvo z vidika treniranja in igranja? »Največja težava je bila v začetku v vzdržljivosti na treningih. Ti so v primerjavi z nižjimi ligami daljši in intenzivnejši in nanje se je treba privaditi. Matejeva prisotnost na Ženska D liga SKUPINA B IZIDI 2. KOLA Gonars - Morarese 3:1 (17:16,15:3, 12:15,15:8), Sava-Del Doge 2:3 (10:15, 15:10,15:12,12:15,14.16), SGT - Fa-vento 1:3 (7:15,15:13,3:15,5:15), Bor-Staranzano 0:3 (14:16,8:15,7:15). LESTVICA Favento 2 2 0 6:1 4 Staranzano 2 2 0 6:1 4 Gonars 2 2 0 6:3 4 RistDel Doge 1 1 0 32 2 BorFriulezport 2 1 1 3:3 2 Tecnoinoz 1 0 1 2:3 0 SavaPneumatici 2 0 2 2:6 0 SGT 2 0 2 2:6 0 Morarese 2 0 2 1:6 0 PRIHODNJE KOLO (6.12.) Favento - Staranzano, Del Doge - SGT, Tecnoinoz - Sava, Gonars - Bor Friulez-port, Morarese ne igra. igrišču je že postala redna in nujna. Preden si je zvil gleženj je namreč redno stopal na igrišče in bil tudi večkrat odločilen.« Menite torej, da je njegov doprinos tudi med prvoligaši nadvse pozitiven? »Dovolj je pomisliti, da je na obeh tekmah, ki smo ju zmagali, igral v začetni postavi, kar je za tako mladega igralca nadvse spodbudno. Vsekakor, ne glede na to ali smo tekmo zmagali ali izgubili, smo do danes igrali na visoki tehnični ravni. Velja pa poudariti, da je italijansko od- MoškaCliga IZIDI 6. KOLA Olympia - Bula 3:2 (10:15,15:8, 4:15, 15:13,15:13), Vivil-nnvolley 3:2 (12:15, 15:9,11:15,15:12, 22:20), Eltor-Soča 3:0 (15:11,15:8,15:13), San Vito-II Poz-zolSIISril.frlVUS.IOriSI.Faedis-Mossa 3:2 (8:15,16:14,15:8, 4:15, 15:11), Bor-Rojalese 13 (11:15,8:15, 15:13,10:15), Prevenire - Rigutti 3:0 (17:15,17:15,15:8). LESTVICA Agraria Terpin 6 6 018:5 12 Eltor 6 5 1 17:3 10 Vivil Latt. Friulane 6 5 1 17:6 10 II Pozzo 6 5 1 16:6 10 Prevenire 6 5 1 15:8 10 Finvolley 6 4 2 14:10 8 Buia 6 3 3 12:10 6 ltely Faedis 6 3 3 13:12 6 San Vito 6 2 4 11:14 4 Soča Unitecno 6 2 4 8:13 4 Rojalese 6 2 4 7:14 4 Mossa 6 0 6 5:18 0 Rigutti 6 0 6 1:18 0 Bor 6 0 6 1:18 0 PRIHODNJE KOLO (6.12.) Finvolley - Olympia, Bula - Eltor, II Pozzo - Vivil, Rojalese - Faedis, Rigutti - Bor, Mossa - S.Vito, Soča - Prevenire. bojkarsko prvenstvo med najtežjimi, če ne že najtežje na svetu. Tu nastopajo številni stebri najboljših svetovnih odbojkarskih reprezentanc.« Kateri so cilji vaše ekipe in koliko lahko Cemic prispeva k temu, da jih uresničite? »Prvi in najvažnejši cilj moštva je zagotovo obstanek. Matej nam je pri uresničitvi tega cilja nujno potreben. Skoda le, da je zadnje čase zgubil veliko število treningov zaradi težav z gležnjem in vročino.« Kakšna igralska bodočnost se mu obeta? »Matej je nadarjen igralec in ima dobre možnosti, da se uveljavi v državnem merilu že v bližnji prihodnosti. Vse je odvisno od njegove vneme, truda in od dobre volje, ki jih bo vložil v treniranje. S tehničnega vidika pa mora predvsem izboljšati blok, ki je v višjih ligah bistvene važnosti.« Jan Prinčič Ženska C liga IZIDI 6. KOLA Astjr-Tomana 3:0 (15:3,15:11,15:11), Tarcento - Delser3:0 (17:16,15:7,15:8), B Meters - Cassacco 3:0 (15:4,15:10, 15:11), IMSA - Juvenilia 3:0 (15:6,15.9, 15:12), Porcia - Farra 3:0 (15:2,15:8, 15:13), Furlanina - Vivil 32 (15:10,3:15, 10:15,15:13,15:11), Alim.GO- K.Banka 0:3(12:15,15:11,6:15,10:15). LESTVICA B Meters 6 6 0 18:3 12 Tracento 6 6 0 18:4 12 Vivil 6 4 2 15:6 8 Domovip Porcia 6 4 2 15:8 8 IMSA 6 4 2 139 8 Kmečka Banka Go 6 3 3 15:12 6 Astjr 6 3 3 10:11 6 Tomana 6 3 3 10:11 6 Libertas Delser 6 2 4 9:12 4 Ub.Furlanina 6 2 4 9:14 4 Cassacco 6 2 4 8:14 4 Farra 6 2 4 8:15 4 AlimentariaGO 6 1 5 5:16 2 Juvenilia 6 0 6 0:18 0 PRIHODNJE KOLO (6.12.) Delser - Astjr, Tomana - Meters, Juvenilia - Tarcento, Vivil - Porda, K. Banka - Furlanina, Farra - IMSA, Cassacco - Alimen-taria. KOŠARKA Torek, 2. decembra 1997 C LIGA / POLOM JADRANA Z zgrešenim pristopom visok poraz neizbežen Košarkarji združene ekipe so tokrat podcenjevali ekipo iz Casteifranča, ki je prikazala premišljeno in sproščeno igro Ko slika pove več kot katerikoli komentar (Foto KROMA) V soboto so košarkarji Jadrana Nove TKB povsem razočarali številne navijače, ki so tudi tokrat napolnili tribune Doma pristaniških delavcev pri Briščikih. Proti nekoliko presenetljivi, a vse prej kot nepremagljivi ekipi iz Castel-franca so jadranovci z medlo igro visoko izgubili, kar pa je še najhujše, pokazali niso nobene reakcije. Varovanci trenerja Wal-terja Vatovca so že od vsega začetka igrali podcenjevalno, to pa so spretno izkoristili gostje, ki so za razliko od jadranovcev zaigrali motivirano, a predvsem složno in sproščeno. Prvi del srečanja se je potemtakem zaključil pri zgovornem rezultatu 23:40 v korist Castelfranca, zvesti navijači pa so kljub pasivni igri jadranovcev mogoče še upali v preobrat združene ekipe v dodatnih 20 minutah tekme. Upi so se v resnici razblinili že v prvih minutah nadaljevanja, ko so gostje še povišali prednost in praktično arhivirali zmago še pred 30. minuto (32:61 v 29. minuti). Tu pa so domačini vsaj navidezno nekoliko poprijeli, tako da jim je uspelo ob koncu v določeni meri omiliti poraz. Končni izid (54:80) je vsekakor dovolj zgovoren pokazatelj učinkovitosti jadranovcev, ki so naleteli na resnično črn dan, ko res niso bili razpoloženi za igranje zahtevne prvenstvene tekme. Ce je res, da žoga ni hotela skozi obroč, pa ni opravičljiv pristop, s katerim so se »novoteka-bejevci« lotili srečanja. V splošni sivini so se še najbolje odrezali najmlajši igralci (Požar, Franco, Slavec in Valente), ki jih je v že obupnem položaju trener Vatovec pustil dalj časa na igrišču. V prihodnjem kolu bodo Samec in soigralci odpotovali v Humin, kjer se bodo v soboto spopadli z domačim Bravimarketom, ki ima na lestvici 6 točk in je v zadnjem kolu visoko izgubil v gosteh proti prvouvrščeni Cittadelli. _____P LIGA / SPET POD VRHOM_ Bor Radenska je doma z odlično igro premagal prvouvrščene Goričane Noši so stolno vodili, le v 37. minuti so zo hip povedli gostje- Odločilno Rebulo in Rosmon Bor Radenska- Arte Gorica 66:58 (31:31) Bor: Filipčič 11 (7:13; 2:3; -), Susa-ni 8 (1:2; 2:4; 1:3), Perčič 6 (2:2; 2:4; -), Brazzani 2 (2:2; -; -), Barini 3 (1:2; 1:5; -), Simonič 4 (2:3; 1:4; -), Tomšič 5 (3:6; 1:2; 0:1), Rasman 12 (6:6; 3:5; -), Rebula 15 (3:4; 6:6; -), Velinsky n.v., trener: Furlan PM: 27:40 Met za dve točki: 18:33 Met za tri točke: 1:5 SON:23 3 TOČKE: Susani 1 Proti še nepremaganim Goričanom so borovci zasluženo slavili četrto prvenstveno zmago, potem ko so skozi vseh 40 minut vodili z rahlo prednostjo. Tekma je bila za četrtoligaško prvenstvo na visokem nivoju, saj sta obe postavi igrali umirjeno in organizirano, prisotnih pa je bilo nekaj posameznikov, ki v resnici spadajo v višjo ligo. Borovi košarkarji so že v prvem polčasu zaigrali motivirano in odločno, v 15.minuti pa so si priigrali prednost 6 točk. Ob koncu prvega dela so gostje nadoknadili zamujeno, tako da je bil ob zvoku sirene izid neodločen (31:31). Po odmoru se je izenačeno stanje nadaljevalo, Svetoivančani pa so se prav kmalu opogumili in sredi drugega polčasa odločno povedli (50:40 v 32’). Gostje kljub zaostanku niso odvrgli puške v koruzo in s premišljeno igro ter tremi zaporednimi trojkami jim je uspelo celo preiti v vodstvo (57:58 v 37’). Tedaj so se Furlanovi varovanci ponovno zbrali in z delnim izidom 9:0 poskrbeli za odločilni preobrat. V tem delu so bili borovci s Filipčičem in Rasmanom na čelu zelo natančni pri prostih metih (7:8) in prisebni pri skoku, tako da so morah Goričani prvič letos zapustiti igrišče poraženi. Borova ekipa je pokazala tokrat velik napredek predvsem v zbranosti v odločilnih trenutkih tekme, tudi v obrambi pa je odlično zaustavljala kakovostne goriške igralce. Dobro je deloval tudi napad, kjer so s premišljenimi in umirjenimi potezami naši ohranili visoke odstotke realizacije. Najboljša na tekmi z Artejem sta bila v Borovih vrstah Kristjan Rebula (na sliki) in Giuliano Rasman, ki sta se izkazala pod košem. Pohvalo pa si v splošnem zasluži celotna ekipa, ki se je s to zmago povzpela na 2.mesto na lestvici (v družbi Kontovela, Gra-deža in Chiarbole. (nš) ________DRŽAVNI KADETI / 9 KOLO__________ Prva zmaga za Kontovelce Borovce je doma proti Codroipu podcenjevanje drago stalo Smilovich 12 (4:11; 4:9; 0:4), C2 LIGA / DOMOVCI PREMAGANI Izgubljene žoge usodne C LIGA IZID110. KOLA Cittadella - Bravimaiket 74:57, Fagagna -Ardita 98:73, Ferrara ■ Conegliano 8490, Istrana - Don Bosco 67:72, Jadran • Ca-stelfranco 54:80, L. Carso - Caorle 64:87, Rovigo - Italmonfalcone 86:81 LESTVICA Cittadella 10 8 2 739:639 16 DonBosco 9 7 2 702:661 14 Fagagna 10 7 3 845:741 14 Italmonfalcone 9 6 3 727:684 12 Jadran NTKB 9 5 4 662:654 10 Conegliano 9 5 4 689:711 10 Ferrara 10 5 5 767:746 10 Rovigo 10 5 5 748:773 10 Castelfranco 9 4 5 654:649 8 Bassano 9 4 5 769:783 8 Caorle 9 3 6 655:650 6 Ardita 9 3 6 659:692 6 Istrana 9 3 6 630:714 6 Latte Carso 10 3 7 715:805 6 Bravimaiket 9 2 7 708:767 4 PRIHODNJE KOLO Italmonf. - Istrana, Bassano ■ L.Carso, Bravimaiket - Jadran, Caorle - Fagagna, Castelfranco ■ Cittadella, Conegliano • _Rovigo, Ardita - D.Bosco, Ferrara ne igra. D LIGA SKUPINA A IZIDI 7. KOLA Duke Pub - Cicibona 78:89, Romans -Libertas 84:64, Isontina - Acli Ronchi 58:62, Goriziana-lnter 109:89. LESTVICA Goriziana 7 7 0 666:568 14 Inter 7 6 1 616:568 12 Adi Ronchi 7 4 3 471:429 8 Romans 7 4 3 525:506 8 Ubertas 7 3 4 532:529 6 Cicibona Marsic? 2 5 488:525 4 Duke Pub 7 1 6 509:563 2 isontina 7 1 6 479598 2 PRIHODNJE KOLO Cicibona - Inter, Goriziana - Romans, Isontina - Duke Pub, Libertas - Ronchi. C2LIGA SKUPINA A IZIDI 8. KOLA Porcia - Arniči 76:78, Barcolana - Dom Rob Roy 93:90, Pom - Robur 71:61, Co-droipese - Fiumicello 81:76, Intermuggia - Como 63:94. LESTVICA Como 8 8 0 703:531 16 Porcia 8 7 1 663:608 14 Amid PN 8 6 2 670:641 12 Codroipese 8 5 3 696:657 10 POM 8 4 4 628:614 8 Barcolana 8 4 4 667:679 8 Robur 8 2 6 558:598 4 Fiumicello 8 2 6 586:638 4 Dom Rob Roy 8 1 7 600:675 2 Intermuggia 8 1 7 620:750 2 PRIHODNJE KOLO Barcolana - POM, Fiumicello - Intermuggia, Amid - Dom Rob Roy, Codroipese -Robur, Como-Porda. D LIGA SKUPINA B IZIDI 7. KOLA Bor Radenska - Arte 66:50, Gradese -Drago Basket 86:73, Chiarbola - Konto-vel 84:86, Lega Nazionale - Termoidrauli-ca 77:67. LESTVICA Arte 6 5 1 379:362 10 Bor Radenska 7 4 3 532:492 8 Chiarbola 7 4 3 565:541 8 Kontovel 7 4 3 518:508 8 Gradese 7 4 3 498:490 8 Lega Nazionale 7 3 4 490:485 6 Drago Basket 7 2 5 497:541 4 Termoidraulica 6 1 5 384:444 2 PRIHODNJE KOLO Bor Radenska - Drago Basket, Chiarbola - Arte, Gradese - Termoidraulica, Kontovel - Lega Nazionale. Kontovel La nuova edile-Canvass Pozzuolo 94:66 (43:33) Kontovel: Sibelja, Paole-tič 24, Šušteršič 25, Doglia 21, Hrovatin 1, Kocjančič 4, Budin 3, Semec 7, Žagar 4, Gregor! 5, Umari, trener: Vremec 3 TOČKE: Kocjančič, Paoletič in Šušteršič 1 Kontovelci so pred domačim občinstvom končno prebili led in premagali šibko ekipo iz Pozzuola, ki tehnično ni bila dorasla razigranim domačinom. Vremčevi varovanci so zaigrali bolj sproščeno kot na prejšnjih tekmah, goste pa so strli predvsem po zaslugi velike želje do uspeha, čvrste obrambe, solidnega skoka in učinkovitega protinapada. Zmagovalec ni bil seveda nikoli v dvomu, saj so že sredi prvega polčasa naši fantje pridobih zanesljivo prednost, ki je zatem samo še naraščala do končnih 28 točk. Veselje v domačem tabom je bilo seveda po prvi zmagi nepopisno, upati pa je, da bodo tak pristop ohranili tudi v bodoče. Pohvalo za lep uspeh zasluži celotna ekipa, med posamezniki pa gre omeniti predvsem Šušteršiča, ki je bil najboljši bodisi v obrambi kot v napadu, Paoletiča in Doglio, ki so skupno prispevali kar 70 točk. Bor Friulexport- Zanin Codroipese 78:86 (34:38) Bor: Kafol 5 (1:2; 2:4; -), Gaburro 7 (-; 2:4; 1:2), Stokelj 21 (4:10; 7:14; 1:3), Cossutta, Santi, Krčalič 15 (1:2; 7:9; 0:1), Bosari 8 (2:2; 3:8; -), Kodrič 4 (-; 2:4; -), Lo-vriha 6 (-; 3:7; 0:2), Romano (-; 0:1; -), Bettiolo n.v., trener: Martini PM: 12:27 Met za dve točki: 30:60 Met za tri točke: 2:12 SON: 31 PON: Gaburro (37), Stokelj (38), Smilovich (40) in Bosari (40) 3 TOČKE: Lo-vriha in Stokelj 1 Borovci so doma nepričakovano izgubili proti zadnjeuvrščeni ekipi iz Co-droipa, podcenjevanje pa jih je tokrat zelo drago stalo. Srečanje je bilo vseskozi razmeroma izenačeno, gostje pa so stalno vodih s 4-6 točkami prednosti. Naši so v obrambi zaigrah nemohvira-no in brez prave koncentracije, v napadu pa so bili odstotki pri metu katastrofalni, igra pa počasna in nepovezana. S svoje strani so košarkarji iz Codroipa nastopih sproščeno in prepričano, strelca Zanin (38 točk) in Prettato (25 točk) pa sta za Borovo obrambo predstavljala nerešljivo uganko. Pri naših je zlasti začetna peterka (Smilovich, Lovriha, Gaburro, Stokelj in Bosari) povsem zatajila, še najbolje pa je zaigral Saša Krčalič, ob katerem sta dobro opravila svojo vlogo tudi borbena Kafol in Kodrič. Trener Martini je po končani tekmi trezno ocenil neuspeh svojih va- rovancev: »Glede na začetne nastope je ekipa izgubila skromnost, s katero je doslej dosegla štiri lepe zmage. Nasprotniki so nas povsem zasluženo premagali, saj so vodili od začetka do konca in dokazah več volje do zmage. Mi smo bili pomanjkljivi predvsem v obrambi, tudi v napadu pa je vsak igral zase«. (nš) OSTALI IZIDI: Bicinicco-Amici del Basket 113:57, Genertel-Libertas 77:75, Po-lisigma-Acli Ronke 83:57, Fiumicello-Don Bosco 83:99, Galassini Gradisca-Intermuggia 89:76 VRSTNI RED: UBC Vi-dem*in Galassini Gradišča 16, Don Bosco* in Polisig-ma* 14, Bor Friulexport*, Acli Ronke, Bicinicco* in Intermuggia 8, Arniči del Basket PN*, Fiumicello* in Ge-nertel** 6, Libertas** 4, Kontovel La nuova edile*, Codroipo** in Pozzuolo 2 Barcolana - DOM Rob Roy 93:90 (43:46) DOM Rob Roy: Cossutta 5, Corsi 9, Cej 2, Cam-panello 28, Franco 8, Guarnieri 12, Jarc 11, Podbersig 15, Brauner, Cozuccoli. PM: DOM 28/38, Barcolana 16/24 Domovci so v nedeljo odšli z igrišča praznih rok. V zadnjih minutah so izgubili proti Barcola-ni, potem ko so bili večji del tekme v vodstvu. Goričani niso znali izkoristiti prednosti, res pa je, da je njihovo najvišje vodstvo znašalo 6 točk. Trener Livio Semolič je o tekmi povedal naslednje: »Igrali smo dobro, boljše kot na prejšnjih tekmah. Vodili smo skoraj do zadnje minute, to- da nismo se uspeli oddaljiti od nasprotnika. Glavni razlog so bile številne izgubljene žoge na sredini igrišča. Do zadnje minute je bil izid tekme negotov. V zadnjih sekundah smo zgrešili met za tri, s katerim bi lahko izsilili podaljške. Kljub odsotnosti Di Cecca in Covia je bila reakcija igralcev dobra. Izkoristili smo predvsem visoke igralce in tako so vsi dvo-metraši dali več kot deset točk. Viden je bil določen napredek, ampak treba je še veliko popraviti. Ne glede na situacijo moramo delati naprej.« IZIDI PROMOCIJISKE LIGE Rimacco - Al Gioiello 99:75, Virtus - Pizz. Medit erranea 52:55, Roma-nelli - Breg 67:64, Planet -Skyscrapers 68:83, Petrol-chimica - Momo Gib 64:77, San Vito - Stella Azzurra 75:68. VRSTNI RED: Sn Vito in Pizz. Mediterranea 6, Petrolchimica, Skyscra-pers in Rimacco 4, Virtus, Planet, Breg, Al Gioiello,' Momo Gib in Civica Ro-manelli 2, Stella Azzura 0. PRIHODNJE KOLO Breg - Petrolchimica. Najboljši strelci naših ekip Gl LIGA Stefan SAMEC 129, Michel GRBEC 110, Dean OBER-DAN 1021 GRBEC 110, Dean OBERDAN 102 C2 LIGA Renzo Dl CECCO 122, Fabrizio CAMPANELLO 106, Marko CORSI 81 D LIGA Igor CIVARDI (Kontovel) 149, Stefan PERSI (Cicibona) 126, Marko URSIC (Cicibona) 118, Mauro SIMONIČ (Bor) 103, Matej PETTIROSSO (Cicibona) 84 PROMOCIJSKA LIGA Marko SALVI 62, Paolo KRALJ 46, Janez BERDON 32 DRŽAVNI KADETI Denis DOGLIA (Kontovel) 160, Dimitri SMILOVICH (Bor) 127, Roby PAOLETIČ (Kontovel) 124 Stari Grki so iznašli zelo simpatično pravilo: najprej olimpijske igre, potem vse ostalo. Čeprav so bile v antiki vojne med malimi grškimi državicami zelo priljubljene in bi tudi Homer brez njih ostal le kak tretjerazredni pisun, ki bi pisal v najboljšem primem priročnike za gojenje oljk, so vendar imeli Heleni pri vsem tem tudi lepo navado, da so vsaka štiri leta, ko je prišel čas olimpijskih iger, ustavili vse vojne in bitke ter družno odšli na stadion v Olimpijo. Tam so svoje bojevnike spremenili v športnike, nekaj dni vneto navijali na tribunah, nato pa so se vrnili vsak k svojim dnevnim opravkom na bojne poljane in se tepli naprej, vse do naslednjih iger. Modemi svet do sodobnih olimpijskih iger ni gojil (in ne goji) tako klasičnih čustev. Ce se že tepemo, menijo sodobni Postheleni, potem se pač tepimo do konca, olimpijske igre pa naj počakajo. Tako se je zgodilo tudi po izrednih igrah leta 1936 v tedaj že nacistizirani Nemčiji. Olimpijski velmožje so sicer razporejah prihodnje igre na koledarjih, a svet je šel svojo pot. Prvotno so nameravali podeliti organizacijo iger za leto 1940 Japoncem (zimske naj bi bile v Sapporu, na Hokkaidu), da bi s tem poudariti univerzalnost in planetarno razsežnost svetovnega športa, za leto 1944 pa Fincem, ki so bili, kljub svoji maloštevilnosti, tedaj prava športna velesila. Toda sinovi vzhajajočega sonca so, kot David Goljata napadli ogromno Kitajsko in izgubiti vojno, že prej- julija 1938 -pa tudi igre. Zanje so takoj prositi Finci in jih tudi dobili, “njihove”igre za leto 1944 pa so poveriti Londonu. Toda tedaj je nenadoma in nepričakovano tudi ruski Goljat sklenil poteptati finskega Davida. Rezultat tega je bil, da so si Finci s svojim izrednim, junaškim odporom pridobiti velik mednarodni ugled ne le kot športniki, ampak tudi kot vojaki, a so kljub temu leta 1939 izgubiti igre, enako kot Britanci. Slednji so biti glede trajanja vojne ter nemške odpornosti vsekakor preveliki optimisti in tudi njim so igre leta 1944 splavale po Temzi. Ob vsem tem je mednarodno olimpijsko gibanje prizadela še ena huda izguba: 2. septembra 1937 je v Ženevi umrl pobudnik in ustanovitelj ter veliki animator sodobnega olimpijskega gibanja, francoski grof Pierre de Coubertin. Potem so vse stvari šle do leta 1945 tako, kot so pač šle in vsekakor ne sodijo med olimpijska dogajanja. Razrušena Evropa, z atomi ponižana Japonska in uničena polovica sveta, vse to je bila osnova, na kateri je bilo treba v eni sami polovici stoletja že tretjič začenjati vse znova, kar se olimpijske ideje tiče. Z letnimi igrami so začenjali, po 12-letnem presledku, v zmagovitem a izčrpanem Londonu, kjer za to priliko niso zgraditi niti ene- St Moritz (Švica, 30.1 - 8.2.1948) zaton ekskluzivisticnih pogledov na šport ga samega novega športnega objekta in je prevladal popoln “austerity.” O kraju zimskih iger pa skorajda ni bilo kaj razpravljati. V zadnjih mesecih pred izbruhom vojne sta se sredi hudih sporov sicer potegovala za to manifestacijo Oslo in (ko so se ji Norvežani odrekli) Garmisch-Partenkir-chen, vendar je bila Švica leta 1945 edina država, ki je med vojno uspešno vozila politični slalom med bojnimi zastavami sprtih sovražnikov in je tako dočakala mir cela in obenem z nedotaknjenimi športnimi ter logističnimi strukturami v St. Moritzu, zgrajenimi že za prejšnje igre. Podelitev organizacije teh iger (na kongresu CIO leta 1945 v Londonu) St. Moritzu je bila torej nekako samoumevna in skoraj neizbežna, čeprav se je tedaj zanje potegoval tudi (še vedno preveč oddaljeni) Lake Placid. Švicarji so tako spet prišli do razmeroma cenene, a učinkovite reklame za svojo zimski turizem, ki je že tedaj nakazoval svoje neslu-tene razvojne možnosti. Toda posledice vojne se niso odražale samo na materialnem področju. To je že v St. Moritzu izkusil Mednarodni olimpijski odbor, ki je zašel v hud spor z Mednarodno hokejsko zvezo, pa tudi enako smučarsko organizacijo. Spor je napovedal, da bo treba upoštevati v bodoče tudi drugačne poglede na šport, v primerjavi z eksklu-zivističnimi stališči in predpisi CIO. Spor je bil tako hud, da je že ogrožal potek tekmovanj, pa tudi celo sam obstoj zimskih iger in šele v zadnjem trenutku je prišlo do kompromisa, s katerim pa so precej več pridobiti tekmovalci, kot Mednarodni olimpijski odbor. Amaterizem po tej vojni pač ni hotel več biti tak, kot je bil pred njo. Čeprav je bilo po vsem svetu še vedno čutiti posledice vojne je bilo število športnikov v St. Moritzu ponovno višje, kot na zadnjih predvojnih zimskih igrah: barve 28 držav je branilo 878 tekmovalcev, med temi že 90 žensk. Ta porast je šel v precejšnji meri tudi na račun večjega števila panog na tekmovalnem sporedu. Teh je bilo že 7, z 22 disciplinami. . Tako so prireditelji prvič uvedli kot samostojni disciplini tudi smuk in slalom, za moške in ženske, vendar z novostjo: smuk so izpeljati le enkrat ter je veljal za kombinacijo in kot samostojna di-sciplna obenem, slalom pa so voziti dvakrat, enkrat za kombinacijo, drugič pa za samostojno lestvico. Enako kot leta 1928 so spet vpeljati nastop vojaških patrulj, kar je bil v bistvu predhodnik današnjega biatlona, vendar je imel obliko nekakšnega zimskega peteroboja: vseboval je smučarski tek na 10 km, streljanje, smuk, mečevanje in jahanje. Uvedli pa so ga kot demonstracijsko panogo. Ponovno so šli na progo tudi sankači skeletona. Razširitev programa je prinesla tudi večjo razpršitev kolajn. S tem so bolj prišle do izraza tudi druge države, ne le skandinavske. To velja zlasti za alpsko smučanje. V celoti so bili na vrhu lestvice še vedno Norvežani, ki so pa morali svoj primat deliti s Švedi: ti so zbrali natanko toliko kolajn, kot njihovi zahodni sosedi (od tega vsak po 4 zlate). Po tri zlata odličja sta osvojiti ekipi Švice in ZDA, po dve Francozi in Kanadčani itd. Američani bi sicer verjetno osvojiti še dve odličji, če jih ne bi pokopala zavist: da bi prišli v umetnostnem drsanju za mesto višje so ovadili Kanadčanko Barby Scott profesionalizma, ker naj bi ji neki njen oboževalec podaril avto. Toda ta se je avtu odrekla, ohranila zlato kolajno, yankiji pa so ostali brez nje. Pri tem pa so gladko spregledali povsem očitne denarne nagrade, ki so jih prejemali njihovi hokejisti; to pa ni ušlo Kanadčanom, ki so svojim južnim sosedom brez sentimentalnosti vrnili milo za drago. Ker so ti imeti raje denar kot. kolajno te pač niso dobili, ker so jih izločiti iz olimpijskega tekmovanja. Pa ne samo to: Američani so prispeti v Švico s kar dvema ekipama. Poleg amaterjev so se tam pojaviti še profesionalci, ker pa glede “amaterizma” med eno in drugo ni bilo večje razlike so iz seznama udeležencev črtali kar obe. Američani so kljub temu (proti plačilu, seveda) odigrali nekaj neuradnih tekem, vendar so se vsi zgražali nad njihovo grobo in surovo igro. V kasnejših letih zgražanja ni bilo več, ker so se v hokeju itak vsevprek pretepati vsi. Zgledi vlečejo. Italijani so v St. Moritzu '4/ >f : : II £ . : : : £ : 1 I ' $ prvič prišli do olimpijskega zlata. Zanj je poskrbel sankač Nino Bibbia v skeletom!. Za las je ušla v slalomu bronasta medalja Al-veraju, enako njegovi sotekmovalki Celini Seghi v smuku (četrta je bila tudi v kombinaciji), kar je ob tem, da je bilo še nekaj dobrih uvrstitev v prvo šesterico, napovedovalo za prihodnja leta vidnejšo vlogo azzurrov v tej panogi. “Bombe” med seboj tedaj sicer še niso imeli, “bombic” pa že kar nekaj. Slovenci so braniti jugoslovanske barve srčno. V skokih je bil naboljši Klančnik s 23. mestom. Med tekači so se na najdaljšo progo, poleg drugih, pognali tudi Jože Knific, Franc Smolej in Matevž Kordež, ki so vzdržali do konca te tekaške mučilnice ter so pristali na 14., 15., oz. 16. mestu, deve- to mesto štafetarjev na 4x10 km, pa je bila tedaj sploh najboljša uvrstitev Jugoslovanov. Alpinci se niso kdo-vekaj izkazali čeprav so jim že tedaj za boljše vadbene pogoje v okviru priprav na igre postaviti na Cmem vrhu nad Jesenicami prvo žičnico v držjavi: Saša Molnar je bil v slalomu 18., ostali še slabši, deklet pa itak niso niti vzeti s seboj. Ce slovenski tekmovalci na teh igrah niso ravno blesteli, pa so imeli več uspeha v športni diplomaciji: na zasedanju Mednarodnega olimpijskega odbora v St. Moritzu so namreč sprejeti v svoje vrste prvega Slovenca, inž. Stanka Bloudka. Naj še dodamo, da bi ko-lajnoteka teh iger zanesljivo izgledala precej drugače, če bi na njih nastopili tudi Nemci. Toda ti so se tudi po drugi svetovni vojni znašli med poraženci, spet so jih postaviti v olimpijsko karanteno (skupno z Japonci), česar pa si niso posebno gnali k srcu: s tem so imeli že nekaj izkušenj in prakse, pa tudi vedeti so, da brez njih zaradi razplamtevanja hladne vojne dolgo ne bo šlo. Imeti so prav. Pridno so si lizali vojne rane in kasneje dokazali, da niso sposobni postaviti v svetovno olimpijsko areno le ene, ampak kar dve športni velesili, glede na to, da so jih zmagovalci razbiti na dve državi. Oslo (Norveška, 14. - 25.2.1952) vplivi hladne vojne v zibelki smučanja Norveška je država, ki je gotovo naredila za promocijo zimskih olimpijskih iger največ, vsaj v tekmovalnem smislu, čeprav je tudi res, da je neredko rada samozavestno prilivala olje na ogenj mnogih športnih sporov. Ne glede na to si je pridobila v Mednarodnem olimpijskem odboru velik ugled in spoštovanje, kar je pa bilo tudi posledica dejstva, da se je sredi prejšnjega stoletja rodilo sodobno smučanje prav v tej deželi, v malem, zakotnem kraju Morgedal, v pokrajini Telemark, kjer je domoval tedaj najbolj znani norveški smučar Sondre Nordheim (1825-97). Tako ji ni bilo težko s pridom izkoristiti svojega vpliva za pridobitev izvedbe te velike zimske manifestacije na svojih tleh, kar je upravičeno terjala tudi norveška javnost. Avtohtonost svojega smučanja so Norvežani poudarili tudi s tem, da olimpijskega ognja niso prižgati v Grčiji, kot terja tradicija, ampak so prvo štafetno baklo zanetiti s pomočjo ognja, ki je gorel v Starinskem štedilniku Nordheimova rojstne hiše v Morge-dalu. Skandinavci so v tem letu gostiti tudi letne igre, saj so jih poveriti Helsinkom, kjer bi morale potekati že leta 1940, če bi tedaj ne bilo vojne, ki je v temeljih pretresala ves svet. Olimpijske igre so postajale vse večje, pomembnejše in odmevnejše v svetu, toda tudi obratno se je svet vedno bolj odseval v njih. Že v prvih povojnih letih so se vplivi prelivanja med športom in politiko ter obratno vedno bolj množiti in krepiti. Zaradi hladne vojne med zahodnim in vzhodnim političnim sistemom so tako eni, kot drugi nujno potrebovali vsak svoj kos Nemčije, kljub njeni še ne tako davni nacistični preteklosti. Nemci so zdaj zato čakali na povratek v olimpijsko areno le en krog in ne dva, kot po prvi svetovni vojni in svojo tekmovalno ekipo so poslali že na skandinavske igre, v državo, kjer so se komaj sedem let prej še šopirili kot okupatorji. Zadreg z nemškimi olimpijskimi nastopi pa še ni bilo konec, saj državi druga druge nista priznavati, vzhodnjaki so hoteti nastopati samostojno, zahodnjaki pa v enotni ekipi in ker se tedaj niso mogli sporazumeti med seboj je nastopila le ZRN. Kasneje so vzhodnim Nemcem ugodili, ti so pa v naslednjih letih osupniti ves svetovni športni svet: ta mala država, s 15 milijoni prebivalcev, je začela s svojimi izrednimi športnimi dosežki ogrožati ne le svojo mnogo večjo sestro, ampak tudi druge svetovne velesile. V vzhodnem delu Berlina so pač odločili, da je šport pri njih državna zadeva, namenili so mu neomejena sredstva, katerih obliko in vsebino tudi niso ravno izbirali (kot se je izkazalo kasneje, se pri tem niso izogibali niti kemiji). Ob tem so postali vsi njihovi vrhun- ski tekmovalci v bistvu poklicni državni uslužbenci, ki o kakem amaterstvu verjetno še slišali niso. V Oslu je nastopilo že 30 držav, največ dotlej. Čeprav so se povojne razmere polagoma urejevale pa je bilo tekmovalcev le 732, torej manj kot v Ga-Pa. V boj za kolajne so se podali v 6 panogah in 25 disciplinah. Kar se tiče tekmovalnega programa ta ni doživel večjih sprememb. Omeniti moramo uvedbo veleslaloma, tako za moške, kot za ženske, medtem ko je kombinacija odtlej veljala le za svetovno prvenstvo, za katero so tedaj nekaj časa veljali tudi olimpijski nastopi. Ženske so si prvič priborile pravico do nastopa v smučarskih tekih, vendar le na 10 km dolgi progi in v štafeti 3x5 km. Novost se je obrestovala zlasti Finkam, ki so pobrale kar vse kolajne. Pa še eno pomembno zmago je nežni spol odločil v svojo korist in s tem načel dotedanji monopol močnega spola: na slavnostni otvoritvi te manifestacije jo je kot prva ženska v zgodovini iger uradno odprla norveška princesa Ranghild. Igre so v celoti potekale v znamenju izredne vremenske sreče: zaradi prave snežne suše se je na področju iger razvila prava bitka za sneg, v katero so morale poseči celo vojaške enote. Ko pa je bila zadrega najhujša je sneg (dovolj, a ne v izobilju) vendarle zapadel tik pred začetkom tekmovanj. Norveška, s svojimi niti štirimi milijoni prebivalcev, na teh igrah svoje prevlade v zimskih športih ni bila pripravljena deliti z nikomer. Dodobra je izkoristila prednost domačega terena in izredno korektne, športne in strokovno podkovane publike. Ob koncu iger je s 16 osvojenimi kolajnami (med temi je bilo kar 7 zlatih) uspešno odbila napad severnoameriškega dvestomi-lijonskega kolosa, ki je kljub vsem svojim silovitim naskokom na malo vikinško deželo osvojil le 4 zlate kolajne, ostale države pa še manj. Med posamezniki je še najbolj izstopal domačin Stein Eriksen, ki je načel skoraj popoln monopol alpskih dežel v njihovih smučarskih disciplinah, poleg tega pa vnesel v to panogo novosti, katere so za njim povzeti smučarji vsega sveta. Italija je imela v svoji ekipi nekaj močnih adutov. Priletni in nekoliko revmatični gozdar Ženo Colo, ki se je v okolici Abetona preživljal s sekanjem dreves, je bil vsekakor najmočnejši med njimi. To je tudi dokazal s svojo izredno zmago v smuku, s katero je priboril “azzur-rom” tudi prvi zlati olimpijski lesk v alpskih disciplinah na zimskih igrah, poleg tega pa mu je le za tri desetinke sekunde ušlo tudi tretje mesto v veleslalomu. Njegov uspeh je dopolnila v ženskem smuku z osvojitvijo brona Giuliana Minuzzo in le drobec sekunde je manjkal, da ni dosegla enake uvrstitve tudi Cetina Seghi. Zelo dobra je bila Italija tudi v štafeti 4 x 10 km, kjer je zasedla 6. mesto. Jugoslovanski tabor so tokrat (ne povsem prvič) označevati zelo ostri spori med Slovensko smučarsko zvezo in Jugoslovanskim olimpijskim odborom. Slednji ni pokazal prav nobene kompetence pri reševanju vprašanja sodelovanja svojih smučarjev v Oslu. Predvsem je število udeležencev skrčil na borih šest, pa še ti so morati potovati v treh ločenih časovnih skupinah tako, da so prispeli na Norveško na pred- večer svojih startov in se takoj po njih vrniti domov. Tako se je celo zgodilo, da ni organizatorjem nihče javil prihoda alpincev Stefeta in Muleja. Ker s tem nista zaradi kasne ure našla nobenega prostega mesta v prezasedenih hotelih sta morala prespati noč pred prvim nastopom na zasilnih ležiščih, naslednje pa v baraki za delavce, ki so urejali proge. V Sloveniji so začeti zbirati prostovoljne prispevke, da bi omogočiti slovenskim smučarjem primeren nastop na igrah, toda Beograd je ostal neomajen: ostalo je vse, kot je bilo odločeno. Tudi to je bil, verjetno, eden od drobnih kamenčkov, ki so mnogo let kasneje manjkati v temeljih, na katerih je slonela večna-rodna jugoslovanska državna skupnost. Žal, ni bil edini. Uspehi Jugoslovanov so bili vsemu temu primerni (saj so tudi za priprave imeti izredno skromno odmerjena sredstva), presenetil pa je Janko Stefe, ki je zasedel povsem nepričakovano odlično 13. mesto v smuku, kar je dolgo vrsto let ostala najboljša zimskoolimpijska uvrstitev “plaviti.” Norveške igre sicer niso bile razkošne, zato pa so izstopale predvsem z odlično organizacijo in velikim gostoljubjem. Norvežani so spravno, prijazno in gostoljubno sprejeli tudi predstavnike svoje bivše okupatorske države Nemčije, vendar z enim pogojem: že vnaprej so jim povedati, naj puste doma vse, ki so imeti na sebi kakršnokoli nacistično preteklost. In Nemci so res korektno prišli v Oslo povsem “čisti.” Norvežani pa so to tedaj in kasneje zelo cenili. Ne bi škodilo, če bi se glede tega tudi Slovenci kaj naučiti. PETKRATNA DRŽAVNA PRVAKINJA V METU KOPJA CLAUPIA COSLOVICH S Claudio Coslovich, petkratno državno prvakinjo v metu kopja, sva se srečala v soboto, 22. novembra na stadionu 1. maja v Trstu. Kraj za intervju sem predlagal sam, verjetno pa se je tudi njej zdelo naravno, da se srečava prav tam, kjer se je pravzaprav pričela njena uspešna športna pot. Pogovor je stekel kar ob mizi in klopci na hodniku v 1. nadstropju nekdanjega gledališča, kjer vlada še velik nered zaradi prenovitvenih del, ki so popolnoma spremenila videz Borovega športnega centra. Tudi sama je komaj prepoznala prostore, pa čeprav se je v centru zadnjič mudila še pred kratkim - med poletjem. Istočasno je v mali dvorani potekala telovadba za predšolske otroke, ki jo z uspehom vodi Gorazd Pučnik. Mladinski državni prvak v deseteroboju Gorazd in kopjašica Claudia sta poslednja »produkta« velike Borove atletske šole, ki je dala našemu športu celo vrsto odličnih atletov, trenerjev in odbornikov. Zdaj komajda životari. Petindvajsetletna Claudia se je iz domačih Piščancev v Borov center zapeljala natančno ob dogovorjeni uri. Po začetni zadržanosti je v trenutku postavila na glavo stereotip, da so atleti čudni ljudje: muhasti, redkobesedni, individualisti. Nasprotno, Claudia rada govori, svoje misli razvija z odločnostjo, a večkrat s smislom za samoironijo. Med pogovorom se pogostokrat prisrčno posmeje. Osmo mesto na univerziadi, drugo na Sredozemskih igrah v Bariju, peti državni naslov. Kateri od teh tvojih letošnjih najboljših rezultatov te je najbolj razveselil? »Gotovo drugo mesto na Sredozemskih igrah! Predvsem zato, ker ga nisem pričakovala. Pred nastopom v Bariju sem imela zelo slabe rezultate. Tja sem odpotovala z upanjem, da pridem kvečjemu do finala, osvojila pa sem medaljo. Zato sem bila zelo vesela.« Bolj kot po osvojitvi državnega naslova? »Letos ja, ker sem na državnem prvenstvu zmagala zlahka. Najboljše konkurentke letos ni bilo, zato sem v bistvu že vedela, da lahko zmagam tudi s skromnejšim metom. Tako je tudi bilo: vrgla sem 53 metrov.« Toda v Bariju ti je zlata medalja Ušla v zadnjem metu in za šestnajst centimetrov. Kako si se počutila? »Bila sem jezna (se smeje). Rekla sem si: Ni prav! Šestnajst centimetrov, takšne razlike se sploh ne zaveš, ko vržeš kopje. Pa še v Italiji smo tekmovali, lahko bi mi tudi pomagali...« Je bila po številu uspehov to tvoja najboljša sezona? »Ja. Tako na univerziadi kot na Sredozemskih igrah sem tekmovala prvič. Mislim, da uspešno. Glede dolžine metov pa sezona ni bila dobra. Najdaljši met je bil 57 metrov.« Letos torej nisi presegla meje 60 metrov. Koliko __ rtvoj rekord? ^la sem ga pred dvemi leti, tarča 1995. leta v Schiu na troboju reprezentanc Italije, Rusije in .Nemčije.« Kako to, da se odtlej nisi več popravila? Navsezadnje prihajaš v zrela atletska leta. »Lani se me je držala kar pre- cejšnja smola. Stalno sem dosegala mete blizu rekorda, presegla pa ga nisem. Kar štirikrat sem vrgla kopje čez 60 metrov. Letos so bile moje težave drugačne, recimo bolj psihološke narave. Že od vsega začetka nisem bila razpoložena. Pripravljati sem se začela brez prave volje. Že na treningih se nisem mogla primerno koncentrirati, zato je logično, da mi tudi na tekmah ni šlo dobro od rok. Še dobro, da sem sploh prišla do 57 metrov in srebra v Bariju.« Imaš sploh občutek, da boš lahko še napredovala? »Gotovo. Prepričana sem tudi, da bo v novi sezoni boljše. Zelo pomembno je, da imam zdaj za treninge v Trstu primerno partnerico, to je tržaško kopjašica Elisabetto Marin od Cusa. Prej sem trenirala vedno sama, zdaj pa vadiva skupaj po istem programu, skupaj hodiva na priprave. Končno imam malo družbe.« Lani nisi šla na olimpijske igre. Zakaj? »Po pravici rečeno mi nihče ni natančno povedal, katera je norma za nastop v Atlanti. Na državnem prvenstvu sem dosegla rezultat 59, 88, pa mi je bilo rečeno, da moram vreči kopje čez 60 metrov. Ko mi je to uspelo kar dvakrat, že spet ni bilo dovolj. Računala sem, da se bom še izboljšala na evropskem pokalu, a nisem imela sreče. Pihalo je močneje kot v Trstu. Met čez 58 metrov je bil v danih razmerah kar dober. Na igre pa me vseeno niso poslali.« Si bila zelo razočarana? »Zelo. Do zadnjega sem upala, da bom šla v Atlanto. Najbolj pa me jezi to, da so na igre odpotovali tudi taki atleti, ki so normo dosegli eno leto pred igrami. Zaradi tega sem resnično ponorela.« To pomeni, da v atletski zvezi nimaš nobenega botra? »Res ga nimam (se smeje). Isto je bilo pred dvema letoma, ko je bilo v Goteborgu svetovno prvenstvo. Mednarodna norma je znašala 60 metrov, italijanska pa 91 metrov. Že marca sem vrgla 60, 94, pa me v ekipo le niso vzeli. A ne zaradi tistih šestih centrimetrov, ampak zato, tako so dejali, ker sem rezultat dosegla prezgodaj!« Po Atlanti pride Sydney. Je to zdaj tvoj cilj? Boš vztrajala do leta 2000? »Gotovo.« Imaš torej že pripravljen načrt za Syd-ney? »Seveda.« Koliko se boš morala pravzaprav izboljšati, da boš lahko šla v Syd-ney? »Norma bo verjetno znašala 62, največ 63 metrov. Toda jaz moram predvsem doseči konstantnost v metih, recimo okoli 62 metrov. Tako se bom izognila nevšečnostim, ki sem jih prej omenjala, poleg tega pa rekord lahko dosežeš le po seriji konstantnih metov. Ge mi bo to uspelo, potem tudi met okoli 65, 66 metrov ni nedosegljiv. Z malo sreče, seveda (se smeje).« Kdaj si se pravzaprav odločila za profesionalno atletiko? »To je bilo leta 1991, ko sem končala višjo šolo (trgovski tehnični zavod Žiga Zois, op. ur.). Istega leta so me začeli vabiti na priprave v reprezentanco. In odtlej nisem več odnehala. Zdaj tekmuješ za turinski klub Sisport, ampak živiš v Trstu. Kako pravzaprav potekajo tvoji treningi? »Ko sem doma, treniram na Ko-lonji in pa v telovadnici ACT blizu stadiona Grezar. Za tehnično plat treningov že od mojih prvih korakov skrbi prof. Leopold Toplak (iz Postojne, op.ur.), letos se moram z njim sicer še povezati. Drugače pa sem na pripravah'v Tirrenii, kjer vadim s trenerjem reprezentance Di Molfetto. On pripravlja tudi program dela. Praktično sem dva tedna v Tirrenii in dva tedna doma, četrtega decembra pa gremo kopjaši na priprave na Malto.« Menda si že obkrožila pol sveta... »Trenirala sem že v Južni Afriki, na Malti in Kubi in v Nemčiji, tekmovala pa na Cipru, večkrat v Španiji, Franciji, Nemčiji in na Portugalskem in.... dovolj!« Katero mednarodno tekmovanje ti je ostalo v najlepšem spominu? »Gotovo evropsko prvenstvo v Helsinkih.« Zakaj? »Ker je Finska država kopja. Nikoli v življenju ne bom pozabila moškega finala. Vzdušje je takšno, kot pri nas na nogometnih tekmah Italije. Ljudje kar norijo za kopjaši, jih vzpodbujajo, ploskajo. To je nekaj izrednega.« Na Finskem so kopjaši znane osebe, v Italiji pa le malokdo pozna take športnike kot si ti. Časopisne stolpce polnijo intervjuji z nogometaši. Čutiš to kot krivico? »Ja. Nisem tak šampion, da bi morali o meni pisati vsak dan, toda kaj več pozornosti bi si zaslužila. Leta in leta ni nobena atletinja v Italiji presegla meje 60 m. Ko sem prvič vrgla 60, 32 m, sem pričakovala, da bo kdo to poudaril, mogoče s člankom in sliko, pa so samo objavili majhen naslov s suhoparno vestjo. Pa še med atleti so razlike. De An-gelisovo, ki teče 400 metrov, na primer stalno porivajo v ospredje, ne vem kdo in zakaj. Paolo Dal Soglio je postal evropski dvoranski prvak. Vsi so o tem pisali, dan po uspehu pa je spet utonil v pozabo. O atletiki pišejo že itak malo, zato je pravi nesmisel, da atleti še med sabo tekmujemo za nekaj vrstic več v časopisih.« Kaj te bolj peče? To, da ste slabše plačani kot denimo nogometaši ali pa, da niste deležni zadostne pozornosti? »Takih uspehov, da bi se lahko pritoževala glede denarja, jaz ne dosegam. Vsekakor pa mislim, da bolj boli brezbrižnost. Izjemo v našem svetu menda predstavlja samo Fio-na May. Ona veliko zasluži s spon-sorizacijami in vsi vedo, kdo je. Ce pa omeniš Paola Dal Soglia, te vsi debelo gledajo, čeprav je bil četrti na olimpijskih igrah.« Lahko živiš od atletike? »Lahko, ker živim pri starših. Lastno stanovanje pa bi si že težko lahko privoščila.« Kaj pa potem, ko ne boš več tekmovala. S čim se boš preživljala? »Zdaj skušam priti v vojaško ekipo, kjer je že mnogo atletov. Vložila pa sem tudi prošnjo za sprejem v službo pri zaporniški policiji. Vsekakor bi želela ostati v svetu atletike kot trener. Zame je atletika vse.« Kaj počenjaš v prostem času? »Doma pomagam mami, ki dela ves dan. Kuham, pospravljam. Drugače treniram, zvečer pa se dobim s prijatelji, če nisem preveč utrujena. Ob sobotah hodimo plesat. Tako vsaj vedo, da sem še živa, saj me drugače nikoli ne vidijo.« Imaš kak konjiček? »Ne, za to nimam časa (se zelo smeje).« Kdaj iz zakaj si se začela ukvarjati z atletiko pri Bom? »Povsem njego ve glav ne točke? »Trenirati in še trenirati (se smeje). Bistveno je, "" A da vsako leto izboljšaš kakovost treninga. So obdobja, ko vadiš določene aspekte bolj, druge manj. Na podlagi rezultatov pa proces treninga lahko tudi spreminjaš.« slučajno. Najprej sem plavala in jadrala, pri Boru sem igrala tudi odbojko, a sem se skregala s trenerjem, mislim, da je bil nek Koprčan. Nato me je sošolka prepričala, da poskusiva tudi z atletiko, tako da pač ne bi čepele ves dan doma.« Kdo je bila ta za italijansko atletiko tako izjemno zaslužna sošolka? »Tanja Kermec.« Kdo pa je bil tvoj prvi trener? »To je bil od vsega začetka Toplak. On je tisto leto prišel v Trst, ker so pri Boru ustanovili atletsko šolo. Opazil me je, ko sem s fanti igrala med dvema ognjema. Povabil me je na Kolonjo in tam sem ostala do danes.« Kolikšen je Toplakov delež pri tvojih uspehih? »Za vse svoje rezultate se moram zahvaliti njemu. Bil mi je vedno ob strani. On sledi mojemu tehničnemu razvoju. To je zame najvažnejše. Za vse, res za vse mu moram biti hvaležna.« Medtem pa je atletika pri Bom skoraj izginila. Zakaj se tako malo Slovencev odloči za atletiko? »Ker se lažje odločiš za odbojko ali košarko ali nogomet. Predvsem zaradi družbe. Atletika je individualni šport. Trenirati moraš sam in dosti, rezultati so odvisni samo od tebe. Težko se je odločiti za atletiko.« To torej ni samo problem Bora? »Ne, ne, to je v Trstu splošen pojav. V Gorici in Vidmu so nekoliko bolje organizirani, ker so bolj povezani s šolami.« Slediš kaj našemu športu? »Bolj občasno. Kaj preberem, a zdaj že dolgo časa nisem ničemur sledila. Včasih kaj preberem o sošolcih, ki se ukvarjajo s športom. Nekoliko bolj sledim rezultatom Arianne Bogateč, ker jo poznam in sva pač dve slovenski alte-tinji, ki dosegata določene rezul-\ tale.« Bi se vrnila k Bom? Recimo, kdaj kasneje kot trener? »Takoj bi bila pripravljena delati z mladimi. Ce bi lahko na primer imela skupino desetih otrok, bi jih takoj pripeljala sem na stadion. Pazila pa bi, da se . predvsem igrajo in zabavajo. Mogoče bi tako spoznali, da atletika ni ena sama velika muka.« Aleksander Koren Torek, 2. decembra 1997 DOMAČI ŠPORT NAMIZNI TENIS / ŽENSKA Al LIGA Kras Generali dosegel peto zaporedno zmago „ Nasprotnik iz Mesine doslej najtežji nasprotnik - Pričakovan poraz v A2 ligi - V B ligi so se krasovke odmaknile od začelja kalja Milič je v Mesini osvojila odločilno točko (Foto kroma) Zenska Al liga Che Lin Mesina - Kras Generali 4:5 Zancaner - Katja Milic 2:0 (21:10, 24:22), Stefanova - Wang 0:2 (13:21, 10:21), Chen Yun - Vanja Milic 2:1 (21:18,12:21, 21:11), Zancaner - VVang 0:2 (12:21, 9:21), Chen Yun - Katja Milic 2:0 (21:19, 21:17), Stefanova -Vanja Milic 1:2 (21:14, 17:21, 12:21), Chen Yun -VVang 1:2 (14:21, 21:16, 18:21), Zancaner - Vanja Milic 2:1 (21:16, 15:21, 21:19), Stefanova - Katja Milic 1:2 (21:16, 16:21, 15:21). Zmaga! Prva postava Krasa Generah je s svojo peto prvenstveno zmago ponovno razveselila navijače. Na težkem gostovanju v Mesini je Krasova ekipa ohranila nepremaganost in proti moCnim nasprotnicam ohranila mimo kri in bistrost duha. O ogorčenem boju govorijo že posamični izidi dvobojev: veC kot polovico jih je terjalo dodaten tretji set. Vse igralke so dale dragocen doprinos k tej pomembni zmagi. VVang Xue-lan je napravila svoje tri »obvezne« točke. Proti rojakinji je v podaljšku setov povedla krasovke v vodstvo 4:3. Seveda pa tri točke Krasove Kitajke ne zadostujejo za zmago. Dokončen izid zmeraj pogojuje uspešnost sestričen Mihe. Obrambna igra št.8 v Itahji Denise Zancaner je za naši igralki bila vedno trd oreh. 2e v prvem dvoboju nedeljskega popoldneva se je morala z »branilko« spoprijeti Katja Mihe. S skrajno potrpežljivostjo je krasovki v 2. nizu zmanjkalo le malo sreCe, da bi ga dobila (24:22). Isto se je dogajalo Vanji Mihe, ki je »večni nasprotnici« odvzela set in tretjega zgubila na razliko (21:19). Mesina je tako izenačila na 4:4. V tem zelo napetem položaju je Nico-letta Stefanova dobila prvi set proti Katji Mihe. Z njej lastno prisebnostjo v takšnih kritičnih trenutkih je Katja s pogumnim napadanjem strla odpor mlade tujke iz Bolgarije. Sestrični Milic sta se zelo dobro odrezali proti Che Linovi Kitajki Chen Yun (odkupih so jo od Castehane). Vanja ji je odšcipnila set, Katja pa je prah isti dosegla 19 oz. 17 točk. Veselje po tekmi je bilo veliko. Tekma je trajala do-ri dve uri in pol, Čeprav se 'časno igra na dveh mi- zah, tako da so krasovke in njihov trener Ge Ke Qiang lovili letalo, vendar pa je bh trener nadvse zadovoljen z novo zmago svoje ekipe. 17. decembra bo Kras Generah gostil Coccaglio. Takrat bomo lahko s tribun spodbujali edinega zamejskega prvoligaša. Krasova dekleta si spodbujanje v polni meri zaslužijo. Ostah izidi 5. kola: Ca- stellana - Lal Coccaglio 5:0, Terni - Poste Torino 5:2, Muravera Cagliari - Regaldi Novara 5:3 Vrstni red po 5. krogu: Castehana in Kras Generah 10, Lal Coccaglio in Che Lin 6, Muravera 4, Poste in Temi 2, G.Regaldi 0. Zenska A 2 liga Pink Cervino AO - Kras Cariuin5:0 Moretti - Martina Milič 2:0 (21:5, 21:18), Lazseri -Bresciani 2:0 (21:19, 21:18), Yin Ya - Nina Milič 2:0 (21:9, 21:8), Moretti - Bresciani 2:0 (21:15, 21:14), Yin Ya - Martina Mihe 2:0 (21:14, 21:15). Poraz Kras o vib novink na gostovanju v Valle d’Aosti je bil pričakovan. Pink Cervino je vodilna ekipa v skupini B A2 hge in hkrati tudi glavni favorit za napredovanje. Za to ima vse potrebne rekvizite: nekdanjo prvokategornico, sedaj št. 10 v Itahji Sabrino Moretti, dmgokategornico Deboro Lazzeri (št. 25) in Kitajko Vin Ya. Daša Bresciani (št.45), Martina Milic (št. 51) in Nina Mihe (št.59) so v tem neenakem boju igrale so po svojih zmožnostih in plačale igralski in mladostni neizkušenosh. Redni del prvenstva v A2 je s tem zaključen. Zaostalo tekmo s Quattro Mori Cagliari bo Kras Corium odigral 14. decembra, vendar tudi tam ne moremo pričakovati zmage, saj Ca-gliari tesno sledi vodilnemu Pink Cervinu. Mlade krasovke, novinke v ligi, so postavljene v zelo težke prvenstvene vode, saj se je vseh osem ekip okrepilo s tujkami. Obstajata pa dve sveth todd: zmaga prah Re-coaru iz Bočna in pa gostovanje pri Angori, prah kateri je možno, da krasovke sežejo po prvenstvenih točkah in si s tem rešijo kožo. Ostah izidi 7. kroga: Re- coaro/Agostini BZ - Manta Verzuolo 5:3, A4 Verzuolo -Angera 5:2, Tramin BZ -Quattro mori Ca 5:1. Vrstni red po 1. delu prvenstva: Pint Cervino Valle D’Aosta 12, Tramin Bočen TO, Quattro Mori Cagliari in A4 Verzuolo 8, Angera 6, Manta Verzuolo 4, Kras Corium in Recoaro/Agostini Bočen 2 (Angera ima dve, Kras Corium in Cagliari pa eno tekmo manj). Zenska Bhga S. Arco Verona - Kras Achva 0:5 Schelkovska - Stubelj 1:2 (21:19, 15:21, 17:21), Berto-ne - Rustja 0:2 (7:21, 6:21), Schelkovska/Bertone - Stu-belj/Rustja 0:2 (15:21, 13:21), Schelkovska - Rustja 0:2 (18:21, 11:21), Bertone -Stubelj 0:2 (13:21, 5:21). Za Krasove igralke je bila postava Verone lahek plen. Irena Rustja in Kristina Stubelj (Jasmin Kralj je bila odsotna zaradi bolezni) sta v gosteh v kratkem času odpravili nasprotnice. Nekaj več napora je terjal le prvi dvoboj med Rusinjo Allo Schelkovsko in Stubljevo, predvsem zaradi nepred-vidvljive igre nasprotnice. Schelkovska je bila prej desničarka, sedaj pa igra z levo roko. Tudi druga igralka, mladinka Bertone ni bila dorasla Krasovi študentki Ireni Rustja, pa tudi Kristina Stubelj je z njo zlahka odpravila. V zadnjem krogu prvega dela prvenstva B hge so se Krasova dekleta s tretjo zmago oddaljile od spodnjega dela lestvice. Uspešne so bile še s Castel-lano (1:4) in Bologno (4:1).-insiv jesenskem delu zagotovile peto do šesto mesto s Castellano, zamudile pa so priložnost s Spoletom (2:3). Ta pozicija je dobra, še zlasti, ker Jasmin Kralj (2:7) in Kristina Stubelj (5:4) prihajata iz C1 hge. Irena Rustja (6:4) pa ima za sabo enoletni staž med drugoli-gašicami. V igri dvojic se je bolj izkazal par Rustja/Stubelj (4:2) kot Rustja/Kralj (0:1). Ostah izidi 7. kroga: Alto Sebino BS - G. Masi Bo 4:1, La Penice Spoleto - Adriatica Libertas AP 3:2, Casteha-na-Juvenes R.S.M. 0:5. Vrstni red po 1. delu prvenstva: Alto Sebino Brescia 14, Juvenes R.S.M. 12, Adriatica Libertas P.S. Elpi-dio 8, La Penice Spoleto, Kras Achva in Castehana 6, G. Masi Bologna 2, S. Mar-co Verona 0. j ROLKANJE / Z ZAKLJUČNO DRUŽABNOSTJO Rolkarji športnega društva Mladina iz Križa sklenili izjemno uspešno sezono Prodor v evropski in celo svetovni vrh V italijanskem vrhu že nekaj let gospodarijo, njihovi atleti pa zdaj nezadržno prodirajo tudi v evropski in svetovni vrh. Govor je, kajpak, o rolkarjih Športnega društva Mladina, ki so v nedeljo popoldan imeli v Križu zaključno srečanje. Poleg predsednika ZSSDI Jurij Kufersin sta se ga udeležila tudi predstavnika ko-talkarske zveze, deželna predsednica Adriana Z at in pokrajinski predsednik Mauro Ladavaz. Mladinini rolkarji so v komaj minuli sezoni dosegli celo serijo izjemnih rezultatov, ki jih postavljajo med najuspešnejša rolkarska društva v Italiji. Poleg mladih domačih fantov in deklet branijo barve kriškega društva že nekaj let tudi izkušeni atleti iz Furlanije in Benečije. Skupno jih je kar trideset. Na tekmovanjih po Italiji je SD Mladina dokazala, da je prava velesila. Na italijanskem pokalu je po šestih preizkušnjah osvojila sedem končnih prvih mest, med društvi pa je bila druga za Bassanom. Na državnih prvenstvih je osvojila skupno deset državnih naslovov: tri v ravnini, dva v reber, enega v štafeti in kar štiri na mešani progi. Posebno sta se v letošnji sezoni izkazala Mateja Paulina in Guido Masiero, ki sta zmagala na italijanskem pokalu, na skupni lest- vici mednarodnih Grand prix in na vseh individualnih preizkušnja za državno prvenstvo, Erosu Sulliniju pa se je izmuznil samo naslov v reber. Guido Masiero, Gianni Rupil, David Bogateč, Enzo Cossaro in Re-migio Pinzani so tudi letos oblekli dres državne reprezentance, prvič pa se je letos to posrečilo tudi Mateji Bogateč in Jafi Košuta. BogatCeva se je z EP v Ornavassu vrnila s srebrno kolajno v štafeti, na SP pa sta ona in brat David osvojila bron v patruljnem teku, David pa se je vrnil domov z bronom tudi v štafeti mladincev. Reprezentantom so na nedeljskem srečanju v znak hvaležnosti izročili srebrn obesek za ključe, vsi ostali pa so prejeli lično majico s prišitim društvenim grbom. Kot je na srečanju poudaril predsednik SD Mladina Ennio Bogateč je rolkarski odsek društva ohranil značaj majhne in strnjene »družine«, dosega pa izjemne mednarodne rezultate, ki so sad ne le velike požrtvovalnosti odbornikov in staršev, ampak tudi učinkovite, strokovno podkovane in zdaj tudi že izkušene organizacije, ki pa ne počiva na lovorikah, a že kuje nove, še bolj ambiciozne načrte bodisi na tekmovalnem bodisi na organizacijskem podorčju. (ak) NAMIZNI TENIS / VA2NA ZMAGA V ZENSKI C1 LIGI - V MOŠKI C2 LIGI KRAS NA VRHU Krasovi fantje meljejo nasprotnike Mlajša fantovska ekipa pa je proti Fincantieriju pokazala lep napredek Zenska C-l liga Libertas Ladsana - Kras 2:3 Melikova - Tretjak 2:0 (26:24, 21:14); Landello - M. Zavadlal 1:2 (17:21, 21:19,19:21); Meliko-va/Landello - Blasone/Zavadlal 2:1 (17:21, 21:19, 21:19); Landello - Tretjak 1:2 (18:21, 21:17, 14:21); Melikova - M. Zavadlal 0:2 (19:21,4:21) Krasove novinke so prvenstvo začele z zmago in v soboto tudi v gosteh pri Libertasu zaključile prvi del z drugo zmago. Mlade krasovke igralke so se borile kot levinje. V prvem dvoboju je Martino Tretjak zagrabil strah, saj ji je stala nasproh veteranka Melikova. Proti mladinki Landello pa je zbrala ves svoj pogum in pridobljeno znanje in v odločilnem tretjem setu priborila pomembno točko. Najboljša v ekipi Martina Zavadlal je osvojila dve posamični točki. Zlati ogorčen je bil boj med novo pridobitvijo Krasa (Martina prihaja iz Sishane) in prvo nasprtpnico Landello (17, -19, 19!) Kompleks prod starejši Melikovi je Zavadlalovo držal samo v prvem setu, v drugem pa je nasprotnico pustila na štirih točkah. Skoda le, da se je točka zmuznila Krasovemu paru Na-dia Blasone/Zavadlal po zares ogorčenem boju (17, -19, -19). V jesenskem delu (prvenstvo se bo nadaljevalo 31. januarja 1998) so se mlade krasovke kar dobro izkazale v višji ligi, saj so imele doslej le izkušnje iz deželnih lig. Predvsem so pokazale, da skrivajo še precejšnjo zalogo presenečenj. Zmaga proti Latisa-ni je bila ena takih, predvsem pa jim je dala večjo možnost za obstanek v ligi. K začasnemu 6. mestu so mlade krasovke prispevale takole: Martina Tretjak 3:8, Martina Zavadlal 6:3, Nadia Bla-sone 1:7; dvojice Tretjak/Zavad-lal 1:3, Blasone/Zavadlal 0:2 in Blasone/Tretjak 0:1. Ostali izidi 7. kroga: CUS UD - Azzurra GO 4:1; Castellana -Chiadino TS 1:4; Sarmeola PD -Primavera Buttapietra (ni rez.). Vrstni red po 1. delu: CUS Udine 14, Primavera Buttapietra in Azzurra Gorizia 10, Chiadino Trieste 8, Castellana in Kras Zgonik 4, Libertas Latisana 2, Sarmeola Padova 0 (Padova ima dve, Castellana in Buttapietra pa tekmo manj). Moška C-2 liga Cus Udine - Kras 0:5 Fabrizio - Santini 0:2 (12:21, 10:21), Di Giusto - Bole 0:2 (13:21, 7:21), Pozzuto - Simoneta 0:2 (13:21,14:21), Fabrizio - Bole 0:2 (12:21,15:21), Pozzuto - Santini 0:2 (10:21,15:21). Za Krasovo moštvo v letošnjem prvenstvu nobena ovira ni pretežka. Prvi del prvenstva so zaključili na najboljši način: neporaženi. Tudi v zadnjem krogu C2 hge so v gosteh iztržiti vse možne točke proti povprečnim igralcem CUS-a. Po že znanem receptu sta po dve točki dosegla Peter Santini in Edi Bole, eno Bojan Simoneta. Največ tekem je odigral Edi Bole, katerega uspeh je bil 15 zmag in en poraz. Pri prvem mestu na lestvici sta imela letos precejšen delež mlajša igralca ekipe. Bojan Simoneta (na sliki) in Peter Santini sta dosegla po 10 posamičnih zmag. Simoneti se je ponesrečilo le enkrat, Santini pa je imel 50-od-stotni uspeh. Svojo zmagovito pot bodo krasovci, po zasluženem počitku, nadaljevali fe-bruarja. Moška D liga Fincantieri - Kras 5:3 Berlora - Boštjan Milič 2:0 (21:14, 21:13), Del Rio - Fabiani 0:2 (17:21,19:21), Morrito - Verč 2:0 (21:11, 21:13), Berlora - Fabiani 1:2 (22:20, 19:21, 18:21), Morrito - B. Milič 2:0 (21:15, 21:12), Del Rio - Verč 0:2 (11:21, 8:21), Morrito - Fabiani 2:1 (21:18, 14:21, 21:17), Berlora -Verč 1:2 (21:17, 23:25,12:21) Krasovim naraščajnikom gre prvenstvo vedno bolj v slast. Večji zagon jim je dala edina zmaga konec prvega dela prvenstva proti moštvu Real Isonzo, sedaj so v povratnem delu sicer izgubiti, vendar so v prvi tekmi proti Fincantieriju dosegli le eno točko, sedaj pa kar tri. Dve točki je prispeval Igor Fabiani (njegova sedma osebna zmaga in pozitiven score!). Na sobotni tekmi je imel nesrečno roko Boštjan Milic, zaključno točko pa je dosegel Jurij VeC. Tekma je bila zelo napeta. Gostitelj je od običajne postave obdržal le nekdanjega tretjekategomika Motrita pa še temu je Fabiani uspel odšCipniti set. Čeprav se mladi Krasovi fantje v prvenstvu srečujejo v glavnem z mnogo starejšimi nasprotniki so te izkušnje zelo pomembne za njihovo nadaljnjo športno rast. J.J. HODBOJKA / ZAČETEK 1. ŽENSKE DIVIZIJE NA TRŽAŠKEM Breg Alta Trade ugnal Slogo Veto Toda pohvalo si zaslužita obe ekipi Kontovelke v četrtek proti Alturi Prejšnji teden je na odbojkarskih poljih steklo tudi člansko prvenstvo prve ženske divizije, v katerem nastopajo letos tri slovenske ekipe: Kontovel NBCTKB, Sloga Pizze-ria Veto in Breg Alta Trade. Nastopajočih ekip je skupno deset. Zmagovalec prvenstva napreduje v D ligo, izpadeta pa dve zadnjeu-vrščeni šesterki. 2e v prvem kolu je bil na sporedu slovenski derbi med Brežankami in slogašicami. Kontovelke bodo debitirale v četrtek, ko se bo v gosteh (ob 18.30) pomeril z Alturo. Breg Alta Trade -Sloga Veto 3:0 (17:15, 15:2,15:9) BREG: D. in M. Ze-riali, Laurica, Sancin, Sturman, Družina, Car-boni, I. in U. Pettirosso, Bet, Mauro, Furlani. SLOGA: Ban, Can-ziani, Cauter, Coretti, Crissani, Ferluga, Kalc, Kovačič, Prestifilippo, M. in T. Sossi, Žagar. Brežanke so začele prvenstvo doma z derbijem proti Slogi. Na igrišču je prevladovala trema, še zlasti v prvem setu. Slogašice so ves čas držale igro v svojih rokah, Brežanke pa so si z borbeno igro prislužile set. V drugem setu so servisi domačink spravili nasprotnice v težave. Brežanke so igrale zbrano, se borile za vsako žogo in brez večjih težav tudi tekmo zmagale. Bregova ekipa ima letos novega trenerja, ki je pogosto izvajal menjave in poslal na igrišče vse igralke. Pohvaliti je treba obe ekipi - slogašice za dobro igro s pretežno mladimi igralkami, brežanke za doseženo zmago. (Lela) Ostali izidi: Julia - S. Andrea 0:3, Virtus -Pallavolo TS 3:0, Preve-nire - Killjoy 2:3, Kontovel NBCTKB - Altura 4.12. Vrstni red: Breg Alta Trade, Virtus, S. Andrea, Killjoy 2, Preveni-re, Julia, Pallavolo TS, Sloga Pizzeria Veto, Kontovel NBCTKB, Altura 0 (Kontovel in Altura imata tekmo manj). _ KOŠARKA / OBMEJNA LIGA PRIJATELJSTVA Borovci tudi drugič uspešni Tehnično bolj podkovani Kontovel premagal perspektivno Divačo Liga prijateljsta za mlade košarkarje kategorije propaganda se nadaljuje v zna-Oenju izenačenosti (nepremagan je le še Bor, ki pa ima tekmo manj). Tekme so zanimive, spremlja pa jih veliko število staršev. SKUPINA A Sežana - Bor 22:28 (9:5,16:17) SEŽANA: Geržina, Penko, Gregorec, Režem 1, Miklavec 2, Husič, Klančar, Meden 2, Novak 2, Janežič 2, Rebec, Braidih, Jankovič 4, Zadnik 2, Benčina 7. BOR: Oblak, Udovič 5, Perossa, Morelj 2, Obersnel, Kneipp 4, Kralj 3, Rebula, Cre-vatin, Madonia 10, Černigoj 2, Coretti 2, Slavec, Sosič. V derbiju med nepremaganima ekipama je Bor po izenačenem boju premagal Sežano. Sežana je dobro začela, in takoj povedla z 9:1. Večja žoga je borovcem povzročala precej težav, bili so zelo nanatančni pri jnetu, obenem pa nepazljivi v obrambi. Sela proti koncu tretjine so nekoliko zmajšali zaostanek. V drugi tretjini se je stanje na igrišču popolnoma spremenilo v korist Bora. V tem delu tekme so bili domačini tisti, |d so večkrat zgrežili tudi lahke mete izpod Roša. Tretja tretjina je bila še najbolj zani- miva, saj sta se ekipi izmenjavali v vodstvu vse do zadnjih minut, ko je Mico Madonia (najboljši na igrišču) s petimi zaporednimi koši zapečatil izid v korist svoje ekipe. Vsekakor gre pohvaliti vse igralce obeh ekip, predvsem zradi požrtvovalne obrambe. (Mitja Oblak) Divača - Kontovel 43:65 DIVAČA: Prunk 19, Malavec 5, Ma-tevljič 2, Boštjančič 14, Požrl 3. KONTOVEL: Sirk 6, Hrovatin 24, Colja 2, Turco 8, Šušteršič 10, Rogelja 11, Catta-ruzza, Guštin 4. Razlika med ekipama je bila že od vsega začetka precej očitna. Pri Kontovelu sta izstopala Hrovatin in Šušteršič, a med strelce so se vpisali tudi skoraj vsi ostali. Pri Divači se je Prunk izkazal s trojkami. Divača razpolaga s perspektivnimi igralci, ki pa po tehnični plati še nekoliko zaostajajo za Kontovelci. Vrstni red po 3. kolu: Sežana 5, Bor in Kontovel 4, Divača 2. SKUPINA B Izida 3. kola: KK Pivka - KK Plamapur 36:30, KK Prestranek - OS Globočnik 40:33. Vrstni red: Globočnik in Sivka 5, Plamapur in Prestranek 4. ODBOJKA / MLADINSKA PRVENSTVA NA TRŽAŠKEM Uspešen start deklic Bora in Brega, dve zmagi mladincev Koimpexa V B skupini prvenstva mladink popolna premoč slovenskih šesterk MLADINKE Skupina A Kontovel je igral sinoči. Ostali izidi: Triestina Volley - Altura 3:0, Computer Discount ni igral. Vrstni red: Virtus in Triestina Volley 6, Kontovel 4, Computer Discount 2, Altura 0 (Virtus in Kontovel imata tekmo manj). Skupina B SGT - Koimpex 0:3 (9:15,8:15,7:15) KOIMPEX: Canziani 6+1, Cauter 1+2, Coretti 1+2, Crissani 2+0, Ferluga 2+3, Furlan 4+6, Kalc 1+0, Kobau 1+0, Kovačič 0+2, Obad 3+2, Sossi 1+1, Žagar 2+1. V zadjem kolu prvega dela prvenstva so se mladinke Koimpexa pomerile z zadnjeuvrščeno ekipo, ki jim sploh ni bila dorasla. Sorazmerno visoko število točk, ki jih je SGT dosegel, ne gre pripisovati njegovi dobri igri, ampak prej podcenjevanju naših deklet, ki so zaradi tega zagrešila nekaj preveč napak (Inka) Breg - OMA 3:0 (15:1,15:7,16:15) Breg: Furlani, Rodella, Sancin, M. in Y. Zeriali, Žerjal, Bet, Mingot, Garbom. Brežanke so proti OMI slavile brez izgubljenega seta. Srečanje so začele precej borbeno in koncentrirano, tako da so brez težav osvojile prva dva seta. V zadnjem setu so pričele precej grešiti v obrambi in sprejemu, taka da so gostiteljice izkoristile padec koncentracije brežank in vse skozi vodile. Imele so pri 14:12 zaključno žogo, ki pa je niso izkoristile, tako so se brežanke le zbrale in zaključile tekmo v svojo korist. (Lela) Vrstni red: Bor 8, Koimpex 6, Breg 4, Oma 2, Sgt 0. MLADINCI Koimpex - Volley Club 3:0 (15:4, 15.4,15:4) Koimpex: Bogateč, Cauter, Grilanc 2+2, Jančar 2+5, Micol 3+3, Milič 4+2, Pečar 3+1, Peterlin 4+2, Savarin 2+2, Spetič 1+0, Stopar 1+1, Zupan. Triestina Volley - Koimpex 2:3 (10:15,8:15,15:6,15:7,12:15) Koimpex: Bogateč, Cauter, Grilanc 2+9, Jančar 4+6, Košuta, Mikolj 9+14, Milič 2+2, Pečar 0+0, Peterlin 7+10, Savarin 3+5, Stopar 1+1, Zupan. Koimpexovi fentje so v dveh dneh odigrali dve prvenstveni tekmi, saj je bilo v soboto zadnje kolo, v nedeljo pa so odigrali zaostalo tekmo iz prvega kola. V soboto jim nasprotnik res ni povzročil težav, tekma sama pe je trajala le pol ure. Naši fantje so bili vseskozi zbrani in učinkoviti pri izvajanju akcij. Veliko zahtevnejša je bila nedeljska tekma. Po nekoliko negotovem začetku so Koimpexovi mladinci prevzeli pobudo v svoje roke in v prvih dveh setih res dobro igrali. Podcenjevanje pa je nato opravilo svoje. Kot bi mignil so domačini visoko povedli z 10:0 in ko je Koimpex reagiral je bilo že prepozno. V vrstah Triestine Volley so se razigrali tolkači, ki so povzročali hude preglavice Koimpexovi obrambi tudi v 4. setu, tako da je bila tekma zopet odprta. Tudi tie-break ni obetal nič dobrega, saj je Koimpex izgubljal že s 4:7, vendar so se naši fantje zbrali in z zelo značajno igro odločno reagirali in zasluženo slavili. Zal, tudi tokrat ne moremo mino dveh najslabših na igrišču, to je sodnikov. Napake so si zlasti v zadnjih dveh setih sledile kot na tekočem traku, zdaj na škodo ene zdaj druge ekipe. Res škoda, saj so igralci obeh društev prikazali dobro igro in si niso zaslužili takega sojenja. (Inka) Ostali izidi: Virtus - Rigutti 0:3, Triestina Volley ni igral. Vrstni red: Rigutti 8, Koimpex 6, Triestina 4, Volley Club 2, Virtus 0. DEKLICE Konec tedna se je začelo tudi pokrajinsko prvenstvo deklic. V tem prvenstvu imamo kar pet naših predstavnikov. Nastopajočih ekip je dvanajst, razdeljene pa so bile v dve skupini. V skupini A so štiri slovenske ekipe: Bor, Breg, Kontovel in Sloga B. Sloga A pa je bila uvrščena v skupino B. V prvem delu prvenstva se bodo ekipe srečale po sistemu vsak z vsakim, nato pa bodo na vrsti polfinalni dvoboji: prvou-vrščena iz A skupine bo igrala z drugouvrščeno iz B skupine in obratno. Zmagovalca se bosta nato pomerila za naslov pokrajinskega prvaka. Skupina A Bor - Sloga B 3:0 (15:7,15:2,15:10) BOR: Bandino, Bevilaccjua, Carpani, Ciacchi, Furlani, Husu, Zompichiatti, Dose, Sancin SLOGA B: VVehrenfenning, Sossi, Šinigoj, Pohlen, Malalan, Kralj, Gantar, Dessi, Calligaris, Bogatez, Milkovič V prvem kolu prvenstva deklic je bil na stadionu »1. maj« takoj na sporedu prvi derbi med borovkami in Slogo B. Prevladale so domačinke, ki so bile v gradnji igre bolj precizne. Slogašice so bile v glavnem stalno v podrejenem položaju in predvsem v drugem setu niso razpoloženim borovkam nudile nobenega odpora. Se najbolj zanimiv je bil zadnji set, ko so borovke nekoliko popustile, slogašice pa so igrale bolj samozavestno. Vsekakor sta bila z igro igralk zadovoljna oba trenerja. Breg - Nuova Pallavolo 3:0 (15:7, 15:4,15:7) BREG: Zeriali, Žerjal, Mingot, Gre-gori, Koren, Capponi, Plettersech, Spetič, Ferluga, Blasevich, Crevatin. Brežanke so se lahko po dobri igri že v prvem kolu veselile prve zmage. Maverjeve varovanke so predvsem z dobro igro na mreži ukrotile hitre in zelo borbene nasprotnice, odločilne pa so bile predvsem starejše in bolj izkušene igralke. Na igrišče so vsekakor stopile vse igralke in trenerja povsem zadovoljile. Oma A - Kontovel 3:1 (15:10,10:15, 15:10,15:2) KONTOVEL: Picciola, Kocjan, An-tonini, Kodrič, Santini, Šemi, Košuta, Zužič, Visintin Kontovel je v prvi tekmi igral pod svojimi sposobnostimi in izgubil proti Omi A, ki nikakor ni bila nepremagljiva. Slovenske odbojkarice niso znale izkoristiti svojega potenciala ob mreži in so po treh zelo izenačenih setih popolnoma popustile. Upajmo, da bodo v prihodnje igrale bolj samozavestno. Vrstni red: Breg, Bor, Oma A 2, Kontovel, Sloga B, Nuova Pallavolo 0. Skupina B V tej skupini nastopa Sloga A, prve tekme pa bodo konec tedna. Slogašice se bodo v petek na Opčinah (ob 19.30) pomerile s S. Andrea. Na sliki KROMA: Koimpexova mladinca Patrick Savarin (v sprejemu) in Janoš Grilanc v akciji KOŠARKA / MEDPOKRAJINSKO PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV Bor Friulexport nadigral Dom Kmečko banko Polet z dobro igro v drugem delu strl Ferroviario - Mladi Kontovelovi igralci premalo natančni Dom Kmečka banka - Bor Friulexport 38:125 (28:56) Borovec Julij Premru (z žogo) in poletovec Marko Švab DOM: De Luca, Blasina 2, Premier 10, Bensa 1, Romano 1, Marini 4, Olenik 1, Lorenzut 4, Marušič 8, Spacal 7. Trener: Quai Bor: Posar 17, Floridan 20, Krčalič 2, Miloševič 19, Sunjerga 8, Jevnikar 11, Premru 14, Križmančič 16, Pitacco 4, Družina 14. Trener: Jogan 3 TOČKE: Miloševič 3, Jevnikar in Posar 1 Derbi med združeno goriško ekipo Doma in UGG in tržaškim Borom se je zaključila z visoko zmago Joganovih fantov, ki so, kot kaže sam končni izid, povsem nadigrali domačine. Tekma je bila še kolikor toliko zanimiva in uravnovešena, dokler je v Domovi peterki igral perspektivni Nejc Spacal, ki pa je moral kmalu spet zapustiti igrišče zaradi poškodbe. Kljub temu pa so borovci stalno vodih in neprestano uveljavili tako fizično kot tehnično premoč, tako da je bil derbi povsem enosmeren. Domov-ci so z borbenostjo in vehkim trudom skušali sicer nadoknaditi tehnične pomanjkljivosti, a Svetoivančani so tudi tokrat dokazali, da sodijo v sam vrh lestvice. Za dobro igro zaslužita pohvalo predv- sem borovca Mitja Jevnikar in Matej Križmančič. (nš) Polet- Ferroviario 104:82 (54:46) Polet: Suhadolc Matjaž 4, Suhadolc Mitja 5, Ferfolja 15 (3:4), Švab 4, Peric 29 (1:2), Grilanc 3 (1:2), Guštin 36 (8:9), Jerman, Piccini, Vidali 2, Pavat 2. Trener: Vitez PM: 13:17 Prvi polčas tekme med Poletom in tržaškim Ferroviariom je bil sorazmerno izenačen, saj so Openci imeli preveč pavz v igri, da bi se lahko v rezultatu odlepili od gostov. To pa jim je uspelo po odmoru, ko so zaigrali prepričljivejše v obrambi in bolj natančno v zaključevanju. Zmago so si Vitezovi varovanci zagotovili sredi drugega polčasa, ko so Tržačani dokončno popustili, naši pa so prednost povišali na okroglih 20 točk. Za prvo prvenstveno zmago zasluži pohvalo celotna ekipa, zlasti pa razigrani Andrej Guštin, ki je bil s 36 točkami najboljši mož na igrišču. SGT - Kontovel 81:48 (40:23) Kontovel: Starec 5, Cerniava, Zavadlal 3, Budin 5, Ražem 20, Nabergoj 10, Rogelja 2, Emili, Matiacic 1, Sossi, Schillani, Daneu 2. Trener: Meden. 3T: Budin 1, Starec 1. PON: Nabergoj, Budin, Matjacic. SGT je povsem nadigral mlado Kontovelovo peterko. Po začetni izenačeni igri in zadovoljivi obrambi, se je pomanjkljivost pokazala prdv-sem v zaključevanju, saj so naši bili izredno nenatančni v metih. Nasprotniki, ki so se lahko ponašali tudi z bolj homogeno in fizično močnejšo ekipo, so stalno povečevah prednost, ki je ob koncu polčasa že bila 18 točk. Tudi po premoru se je medla predstava iz prvega polčasa še nadaljevala, saj je bil v prvih osmih minutah delni rezultat 18:1 v korist tržaške ekipe (58:24). Kontovelci so se le nekoliko zbrali in nasprotniku ni uspelo, da bi še dodatno povečal že itak veliko razliko. Kljub zelo slabi igri cele ekipe, je izstopal le Ražem, ki je spet bil najuspešnejši strelec. Po dolgi odsotnosti zaradi poškodbe je stopil na igrišče tudi Starec, ki je z nekaj akcijami opozoril nase in upati je, da ga bo lahko trener uvrstil kmalu med standardne igralce. V prihodnjem kolu bodo Kontovelci nastopili v nedeljo doma proti ekipi Italmonfalcone. Ostali izid 2. kola: Santos B - Santos A 72:74. PODELJEVANJE PRIZNANJ TRŽAŠKIM ČLANOM TUdi naši športniki v klubu »azzuirov« Letos je državni dres obleklo kar sedem športnikov iz vrst slovenskih društev V modri dvorani hotela Savoia Excelsior je bilo pretekli konec tedna slovesno nagrajevanje vseh športnikov iz tržaške pokrajine, ki so v letošnjem letu branili barve italijanske državne reprezentance in so si s tem priborili vključitev v klub »Azzurri dTtalia«. Častni gost in govornik je bil nekdanji olimpijec Livio Berruti, ki je tudi vsedržavni podpredsednik združenja reprezentatov. Berrutti je nekaj misli spregovoril na temo »Državni grb in današnji šport«. Ob prisotnosti velikega števila gostov je bilo priznanja deležnih eez šestdeset športnikov, predstavnikov 19 različnih športnih panog. Med nagrajenci je bilo tudi lepo število slovenskih športnikov. Priznanje so prejeli evropska prvakinja v umetnostnem kotalkanju Tanja Romano (Polet), udeleženca svetovnega prvenstva v rolkanju David in Mateja Bogateč, udeleženec svetovnega pokala v rolkanju Jara Košuta (vsi tirje SD Mladina), Članica državne reprezentance na članskem svetovnem in evropskem prvenstvu v razredu europa Arianna Bogateč (TPK Sirena), Članica državne reprezentance na evropskem mladinskem prvenstvu v jadralnem razredu europa Johana Križnic 0K Cupa) in udeleženka evropskega mladinskega namiznoteniškega prvenstva Daša Bre-sciani (ŠK Kras). Poleg njih so med drugimi priznanje prejeli še atletinji Claudia Co-slovich in Margaret Macchiut, plavalka Maja Fichfach in košarkar Gregor Pucka. Ob priliki so predstavili tudi zajetno knjigo Trieste Azzurra. Ponatis je omogočila Nova tržaška kreditna banka. O pomenu manifestacije je spregovorila predsednica krajevne sekcije »azzurrov« Marcella Škabar. Na sliki: rolkar SD Mladina David Bogateč je bil med nagrajevanjem poklicam, da predstavi svojo panogo. Poleg njega so na sliki ostali nagrajenci, ki spadajo v kotalkarsko zvezo FIPH, druga z leve je Mateja Bogateč, tretji Jara Furlani, zadnja na desni Tanja Romano, ostali pa so Paolo Coccolo, Francesco Cerisola in Cristiana Merlo. _________JADRANJE / POGOVOR S SANDROM CHERS1JEM__________________________ Naše morje predstavlja pravo »telovadnico« bodisi za regaliianje bodisi za križarjenje Chersi tudi letos pri TPK Sirena vodi tečaj za kajtune jadrnice Pri TPK Sirena prirejajo tudi letos teCaj pomorskih veščin in jadranja na kajutnih jadrnicah. Z razliko od prejšnjih let, ko so pri TPK Sirena organizirali teCaje za dosego navtičnega dovoljenja, pa je letošnji teCaj usmerjen predvsem v pridobitev bolj praktičnih elementov jadranja in pomorstva nasploh. Tečaj tako obsega teoretiCno-praktiCne lekcije o raznoraznih pomorskih elementih, upravljanju jadrnic, obalni in nočni plovbi, meteorologiji in o vsem ostalem, kar je potrebno, da se lahko brezskrbno odpravimo na morje. Teorija poteka dvakrat tedensko, v prostorih TPK Sirena, Miramarski drevored, 32 (tel.: 040/422696); praktične lekcije pa na klubski 10-metrski jadrnici, z možnostjo tudi krajših križarjenj. TeCaj je namenjen tako začetnikom kot tistim, ki si hočejo pridobiti novih pomorskih izkušenj. TeCaj vodi tudi letos, kot že celih deset let, svetovno znani jadralec in kapetan Sandro Chersi, Barkovljan po rodu, kateremu smo ob priložnosti zastavili nekaj vprašanj. Kako in kdaj ste se približal svetu morja in aktivnega jadranja? »2e v mladih letih sem vzljubil morje in vse kar je bilo z njim povezano. Doštudiral sem za kapetana na dolgih plovbah in se nato profesionalno posvetil pomorstvu. Z regatami pa sem se zaCel uk- varjti razmeroma pozno, to je šele pri devetindvajsetih letih. Pomembna mesta pa so bila za ski-perje že zasedena; da bi se lahko odlikoval v svetu jadranja, sem se zato usmeril v svet dolgih regat, kot so samotarske regate, regate 500 za 2 in Rimini-Krf-Rimini. Dosegel sem odlične rezultate: 6-kratna zmaga na regati 500 za 2, 4-kratna na Ri-mini-Krf-Rimini, italijanski naslov Maxi yacht leta 1988, zmaga na Tran-sat de Passiones v Franciji ter še na drugih regatah.« In vaš najlepši spomin? »To je bila nedvomno prva zmaga na regati 500X2, ko sva z Diegom Paolettijem leta 1981 z majhno jadrnico, daljšo nekaj veC kot devet metrov, brez inštrumentov, rt JADRANJE / ZAKLJUČNO SREČANJE ČLANOV TK SIRENA V11. coni vedno med prvimi h Tržaški pomorski klub Sirena se že vrsto let uveljavlja na tekmovalnem področju, iz njegovih vrst je zrasla tudi naša doslej najuspešnejša športnica, olimpijka Arianna Bogateč, toda društvo je zelo aktivno tudi na področju rekreacije in družabnosti. Zato tudi ni Čudno, da se je pretekli petek na zaključni večerji letošnje sezone zbralo res lepo število elanov, kar kaže, kot je v priložnostnem govoru poudaril predsednik Livio Pertot, na veliko navezanost elanov na klub. In res, za mizami so sedeli tako najmlajši člani, kot klubski veterani, poleg njih pa so se >’eCanja udeležili tudi gostje iz vrst Conija (pokrajinski delegat Borri) in jadralne zveze (predsednik Moletta in odgovorni za mladinski sektor Sain), vabilu pa se je odzval tudi predsednik JK Cupa Košuta. Da je TPK Sirena re- snično predvsem velika družina ljubiteljev morja, je prišlo do izraza tudi med društvenim nagrajevanjem, saj so s plaketami obdarili prav vse elane, ne glede na stopnjo doseženih rezultatov, ker je »to predvsem družabnost in je prav, da nagradimo vse, ki so predstavljali naš klub širom po morju,« je poudaril Pertot. Nagrajevanje je vodil športni vodja Brano Bogateč, ki je tudi podal kratek obračun delovanja v minulem letu. Društvo je bilo zelo dejavno na. področju organiziranja tečajev (tako začetniških, kot nadaljevalnih), elani pa so poleti lahko vadili vsak dan, najboljši jadralci v razredu optimist pa se tudi pozimi udeležujejo selekcijskih treningov v TržiCu. Bogateč je poudaril, da so bili Si-renini tekmovalci na regatah enajste jadralne cone (kateri klub pripada, op.ur.) vedno med prvimi, na dobre rezultate pa računajo tudi v novi se- zoni, v kateri bodo nastopili na selekcijah za evropsko in svetovno prvenstvo v razredih optimist, europa in laser, (ak) Na slikah (Kroma): levo predsednik TPK Sirena Livio Pertot in športni vodja Bruno Bogateč, desno mladi elani društva ampak s temeljito pripravo, premagala jadrnice dolge tudi do 15 ali 20 metrov. Bila sva prva, ki sva zasnovala profesionalen pristop do takih regat.« Obenem pa ste se posvetili tudi šoli jadranja »Da. Do tega pa me je gnala velika ljubezen do učenja in posredovanja drugim lastnega znanja in izkušenj, ki sem si jih nabral v tolikih letih aktivnega jadranja. Predvsem pa hoCem v jadralni šoli dokazati preprostemu človeku, da ne potrebujemo velikih jadrnic zato, da lahko uživamo morje; zadostujejo namreč skromne jadrnice, kdor pa jih upravlja, mora imeti visoko navtično kulturo. Jadranje namreč ne sme biti moda, ampak način življenja.« Pri Sireni pa vodite že celih deset let tečaje pomorstva in jadranja na kajutnih jadrnicah. Iz vaših tečajev je izšla cela vrsta novih »pomorščakov«. »Tu sem namreč našel najveCjo razpoložljivost do takih pobud tudi zato, ker je Sirena nastala prav v tem duhu. V tem klubu sem spoznal veliko osnovno prepričanje za oblikovanje ljudi iz niCa do tega naCin življenja in mišljenja. Obenem pa je TPK Sirena eno redkih društev v Italiji, in edino v našem zalivu, lastnik jadrnice za odprto moje, ki je izključno namenjena lastnim elanom in udeležencem jadralnega tečaja.« Naš zaliv ter istrska in dalmatinska obala pa so kot nalašč primerni za jadranje. »Gotovo. Po petindvajsetletnih izkušnjah po vseh morjih moram reci, da predstavlja naše morje pravo »telovadnico« bodisi za regatiranje bodisi za križarjenje. Izredno spremenljivi vetrovi izoblikujejo v jadralcu naravno nagnjenost do spoznavanja vremena in ga pripravijo na kljubovanje tako silovitih vetrov kot z vztrajnega brez- vetrja. To ustvari v jadralcu izredno občutljivost, ki je koristna vedno in povsod.« Tudi za oceane in odprta morja? »Edino težavo na odprtem morju imamo z dolgimi in visokimi vali, katerim pa se kaj kmalu privadimo. Oceani na visokih- zemljepisnih širinah pa so zoprni bodisi nam, kot tudi Francozom in Angležem. Nimamo nic kaj zavidati ostalim.« Kaj pa je tisto, ki nekoga pritegne v svet jadranja? »Svet jadranja je absurden svet, izven norme, ker je lahko neudoben, ker se troši denar, ker večkrat pride do tveganja, vendar pa lahko ta svet tudi nenavadno oCa-ra. Iskanje samega sebe in meja svojih zmogljivosti ter želja po pustolovščinah in po spoznavanju so namreč prirojene v človekovi naravi. Vsakdo mora to najti v svoji notranjosti. Mnogo je tistih, ki takoj zapustijo svet morja; morja ne smemo namreč podcenjevati ali pa se z njim šaliti. Tisti pa, ki se nanj navežejo, skušajo prenesti tudi na sinove isto mišljenje in ljubezen do morja.« Obstajajo pa vendar velike razlike med regatnim svetom in svetom jadranja v prostem Času. »Da, in razlike postajajo vedno večje. Naj pa povem le to: tisti, ki jadra le za zabavo in v prostem Času, lahko postane pravi mornar, rega-tant pa postane mornar le redkokdaj. Regatant malokdaj ljubi svojo jadrnico: zanj je jadrnica samo predmet, s katerim lahko pokaže svoje sposobnosti. Navaden jadralec tega ne potrebuje. On sam ve, da je dober jadralec; ljubi svojo jadrnico, spoštuje pravila na morju in skuša posredovati ostalim, kar je sam preizkusil na lastni koži. Za zaključek p°' navijam; dober mornar lahko postane odličen regatant, dober regatant pa redkokdaj postane odličen mornar.« Peter Sterni MOTOKROS / RAZRED DO 250 KUBIKOV G. Argiolas pozno začel a zdaj žanje lepe uspehe Osvojil deželno, trivenetsko in zimsko prvenstvo - Motor pripravlja sam - Zdaj se želi preizkusiti na državni ravni Slovenski tekmovalec v motokrosu Giuseppe, za prijatelje Pino, Argiolas, doma iz Nabrežine, je letos zmagal v treh različnih prvenstvih razreda do 250 ku-bikov, in sicer: zmagal je na deželnem prvenstvu, na prvenstvu Tri veneta in nazadnje Se na zimskem prvenstvu. Pino, ki ima danes 30 let, je vzljubil motorje in pa motorne dirke že v otroštvu, toda komaj pri 23 letih se je lahko zaCel ukvarjati s tem svojim konjičkom. Po sedmih letih, ko je v raznih tekmovanjih dosegel nekaj solidnih rezultatatov (leta 94 je bil na koncu sezone drugi, leta 95 tretji, leta 96 pa spet drugi), je letos končno osvojil, ne le en naslov, ampak kar tri naslove hkrati. Ob tem uspehu smo Pinu zastavih nekaj vprašanj. Kdaj in pravzaprav zakaj ste se zaceli ukvarjati z motokrosom? »Moja ljubezen do motorjev izhaja že iz otroštva. Toda šele leta 1990, pri 23 letih, sem se lahko resno začel ukvarjati z motokrosom. Ce danes pomislim, je bilo to sorazmerno pozno, toda okoliščine mi niso dovolile, da bi se lahko že prej ukvarjal z motokrosom. Starši so namreč temu nasprotovali, niso me pustili tekmovati. Sele, ko sem dobil službo, sem zaCel varčevati in leta 90 setii lahko končno uresničil svoje sanje.« Kje in kolikokrat na teden trenirate? »Treniram skoraj vsak dan, toda brez motorja, z motorjem pa le enkrat tedensko. Na žalost v Trstu in njegovi okolici nimamo nobene proge za motokros. Najbližja je v Quartu d’Alti-no. Občasno pa sem treniral tudi v Slovenji in na Hrvaškem, toda se ne izplača, kajti veliko Časa izgubljam na meji. Ob sobotah in nedeljah pa imam tekmovanja.« Imate sploh kako ekipo? »Med prvenstvom sem popolnoma sam. Res je, da imam nekaj manjših sponzorjev, toda kar se tiče popravil in pripravljanja motorja delam vse sam.« Kako bi oceniti vašo dosedanjo kariero? »Nedvomno so bila prvi tri leta najbolj težavna. Bil sem novinec in moral sem se navaditi na nov ambient, na proge, skratka ni bilo lahko. Toda počasi so rezultati le prišli. Dosegel sem namreč eno tretje in pa dve drugi mesti. Letos pa sem končno zmagal in to je bilo zame izredno uspešno leto« Kateri so projekti za bodočnost? »V prihodnji sezoni mislim tekmovati v italijanskem prvenstu.« (Ras) r ODBOJKA / POKALNA ZMAGA KOPRČANK Marko Kalc: »Enkratna izkušnja in izreden uspeh« V soboto se je v Kopru odvijala prva tekma drugega kola-pokala prvakinj. Domača šesterka Kemimplas, ki jo vodi zamejski odbojkarski strokovnjak Marko Kalc, je gostila ekipo Grundfosa, lanskega romunskega državnega prvaka in obenem tudi finalista final-foura pokala pokalnih zmagovalk Koprčanke so tokrat, v nabito polni športni dvorani, domačemu občinstvu pripravile pravo presenečenje, saj so po odlični igri spravile na kolena favorizirane nasprotnice in zasluženo slavile s 3:1 (15:12,15:11,10:15,16:14). 2e od prvega trenutka je bilo jasno, da Kalčeve varovanke ciljajo na zmago. Po začetnem vodstvu s 3:6 romunskega prvaka, so igralke Kemimplasa dosegle delni rezultat 10:1 in set zaključile z udarcem KlepCeve. V drugem nizu so Koprčanke nadaljevale z odlično igro iz prvega seta in prevzele tekmo v svoje roke, Romunke pa so kar dvakrat rezultat izenačile (najprej na 7:7, nato še na 10:10), ampak americanka Millsova, ki je bila najboljša igralka koprske vrste, se je razigrala in nasprotnice dobesedno potokla. Tretji set pa je bil najbolj dramatičen. V koprskem tabora je koncentracija upadla in po izenačenem začetku (7:7) so Romunke znižale rezultata na 1:2. V Četrtem nizu pa sta se ekipi po odličnem Startu Koprčank (7:0), izmenjavih v vodstvu. Prvo set žogo so imele v rokah Romunke (13:14), toda KalCeve varovanke se niso predale, Americanka Mills je z asom Kopra zagotovila zaključno žogo, katero pa so Romunke kar same poslale direktno v out. Po sodnikovem žvižgu se je koprskega tabora polastilo veselje, Romunke pa so kar obsedele na parketu, saj niso mogle verjeti, da so izgubile proti Slovenkam. Zmaga je nedvomno velik uspeh za koprski klub, še večji pa za našega Marka Kalca, saj je prvi zamejski trener, ki je sedel na klopi med tekmo pokala prvakinj. Kalca smo po telefonu prestregli med potjo proti Bledu, kjer so sinod Koprčanke igrale prvenstveno tekmo s Specerjo Bled. »Sobotna zmaga je bila zame enkratno doživetje. Igrali smo zares izvrstno, rekel bi da smo s sobotno igro pokazali 91% nase sedanje forme. Imeti smo dober servis, dobro igro na polju in pa tudi zelo dober blok. V štirih setih smo dosegli 9 asov, kar proti taki evropsko znani ekipi ni malo, upoštevajoč, da so jih oni dosegli le 3, sprejemali pa smo s 80% točnostjo. Dva seta in pol smo igrali brezhibno, v tretjem setu pa smo delno popustili, morda zato, ker nismo navajeni na tak ritem igre. V Četrtem setu pa se je igralo nož na nož, saj nihče ni hotel izgubiti. Zmage sem zelo vesel, saj konec koncev smo premagali zelo kvalitetno evropsko ekipo. Vesel pa sem tudi, ker so igralke igrale zares dobro. Vsi smo biti tako poplačani truda, ki ga vlag-mo na treningih. Nedvomno je zame to velik uspeh, ampak je že za mano. Praznovanja, veselje, vse je že za nami, sedaj pa je treba naprej, saj nas v soboto čaka povratna tekma. Že v Četrtek bomo z avtobusom odpotovati proti Bukarešti, tako da bonfo lahko imeli v petek še dva treninga. Seveda vemo da bo tekma zelo težka, ampak štartamo na zmago.« (RAS) p&DMMčhim im Bodite z nami tudi v prihodnjem letu! Narodte se na Primorski dnevnik! Do 31. januaja znaša prednaročnina za 1998 330.000 lir. Novim naročnikom bomo podarili knjigo, ki smo jo izdali ob 50-letnici Primorskega dnevnika, do konca decembra pa boste časopis prejemali brezplačno. PREDNAROCNINO LAHKO PLAČATE DO 31.1.1998 ^ • na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici • na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri ra-znašalcih Primorskega dnevnika • pri sledečih bančnih zavodih: — Kmečka banka Gorica — Nova Tržaška kreditna banka — Zadružna Kraška banka — Zadružna banka Doberdob Zadružna banka Sovodnje______________J / X Vsem članom Zadruge Primorski dnevnik bomo zagotovili posebne ugodnosti: Za vse storitve, ki jih Primorski dnevnik nudi neposredno bralcem in naročnikom, bomo članom zadruge priznali od 1. januarja 1998 10-odstotni popust. v_______________________V Torek, 2. decembra 1997 ŠPORT PO SVETU NOGOMET / ODLOČITEV BO PADLA DANES KOŠARKA / PRVENSTVO NBA Polemike pred izbiro nosilcev osmih skupin Afrika hoče eno mesto, Evropa pa temu nasprotuje Poraz »sunsov« ob dobri igri Miliča Slovenski košarkarje tokrat v 13 minutah dosegel sedem točk-Domačini uspešnejši MARSEILLE - Nad Marseillejem se zbirajo temni oblaki in nič ne kaže, da bi bil dogovor o osmih nosilcih skupin na finalnem delu svetovnega nogometnega prvenstva hitro dosežen. Mednarodna nogometna zveza Fifa se bo morala o tem odločiti danes zjutraj, toda včeraj se je močno zataknilo pri afriški ekipi, ki naj bi bila po besedah generalnega skretarja Fife Seppa Blatterja prvič vključena med nosilke. Govorilo se je o Nigeriji, Kamerunu ali Maroku, toda evropske ekipe se s tem ne strinjajo. Po njihovem mnenju je Afrika že s tem, da je dobila pravico do petih finalistk namesto treh, dobila dovolj in da morajo pravila veljati za vse. Toda prav v zvezi s temi pravili se je razvnela najbolj vroča polemika. Nosilci skupin bi morali biti izbrani na podlagi rezultatov v letih 1986,1990 in 1994, pri čemer bi za leto 86 veljal koeficient 1, za 1990 koeficient 2 in za 1994 koeficient 3. Vsa stvar pa postane izredno nejasna, ko naj bi se tako doseženi rezultati kombinirali še z vrstnim rediom Fifa. »Ce bodo obveljali zgolj Športni kriteriji, potem je res nemogoče med nosilce uvrstiti eno od afriških ekip,« je dejal Blatter. Toda predsednik Afriške nogometne zveze Hayatou ne misli popustiti. Prav tako pa ne misli popustiti Maroko, ki trdi, da je na podlagi rezultatov prav Maroko tista ekipa, ki bi morala biti uvrščena med nosilce, če bo eno od NEW. YORK - V tekmi ameriške košarkarske lige NBA je moštvo Marka Miliča Phoenix Suns gostovalo v New Yorku in izgubilo z domačimi Knicksi z 80:102. Milič kljub porazu najverjetneje ni bil nezadovoljen, saj tokrat na igrišču ni prebil le simbolične minute, ampak skupaj več kot četrtino srečanja. V 13 minutah igre je dosegel sedem točk (met za*dve: 3:4, prosti meti 1:2), ukradel eno žogo in zabeležil en skok v obrambi. Sunsi so tokrat igrali slabo, niso imeli posebej razpoloženega igralca, še največ točk (10) so dosegli McDyess, Williams in Kidd, Pri domačinih sta poleg Johna Starksa (22 točk) blestela Se Patrick Evving (21 točk in 11 skokov) ter Allan Houston prav tako z 21 točkami. V Sacramentu v Kaliforniji so New Jer-sey nets premagali domači Sacramento s 87:73 ter se z deseto zmago zavihteli na vrh atlantske razpredelnice, kjer jim družbo delajo Se Miami in New York Knicks. Kendall Gill je 18 od svojih 26 točk dosegel V prvi četrtini, Kerry Kittles pa je vo- dilno vlogo prevzel v nadaljevanju, ko je zabeležil 18 točk. Pri poražencih, ki imajo izkupiček slabih 32-odstotkov, sta izstopala Mitch Richmond (16 točk) ter Billy Owens (13 točk, 16 skokov). Na ostalih terenih so slavili domačini, še najbolj zanimivo pa je bilo v Ingletvoo-du, kjer so po mnenju mnogih letos glavni favoriti za naslov Lakersi le za šest točk premagali najslabšo ekipo v ligi (99:105). Torontu je to že 13. zaporedni poraz, ki jih je pripeljal do izkupička 1:15, naj-slabsega v njihovi zgodovini. Za Jezernike je Eddie Jones dosegel 32 točk, Nick Vati Exel pa 17 (10 asistenc). Edina svetla točka v ekipi iz Toronta je John VVallace, M je že petič zapored dosegel več kot 20 točk (25). Najtesneje so slavili igralci Vancouvra proti detroitu s 97:95. V Seattlu so domačini s 103:81 premagali Orlando, podobno neizenačeno je bilo tudi v Indianapolisu, kjer je Indiana premagala Phila-delphijo s 101:89. Atlanta nadaljuje svojo serijo, tokrat pa je premagala San Antonio s 108:96. teh mest pripadlo Afriki. Odločitev o nosilcih bo moral sprejeti predsednik komisije Lennart Johans-son, ki je tudi kandidat za naslednika predsednika Fifa Havelangea. Za zdaj sta zanesljivi nosilki Brazilija in Francija, ki sta se na prvenstvo uvrstili brez kvalifikacij: Brazilci kot branilci naslova, Francozi pa kot domačini. Zagotovljeno mesto med nosilci bi morale imeti tudi Italija kot svetovni podprvak, Nemčija kot evropski prvak Argentina in Španija. Ce bo eno od preostalih mest pripadlo Afriki, bo Evropi preostalo še eno Dvorana Tripcovich Danes, 2. decembra, ob 20.30 premiera baleta »Romeo in Julija« (red A) v izvedbi španskega gledališča Luisillo. V glavnih vlogah nastopajo Maria Vi-vo, Mariano Cmceta in Daniel Fernandez. Gledališče Cristallo - La Contrada Od 5. decembra gostovanje Stalnega gledališča iz Bočna s predstavo G. Fexdeaus »Sarto per signora«. Režija Marco Bernardi. Pri blagajni gledališča Cristallo, pri UTAT v Pasaži Protti, na šolah, pri sindikatih in raznih ustanovah lahko podpišete nov abonma. Za informacije tel. 390613. TRŽIČ Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98 Danes, 2. in jutri 3. decembra, ob 20.30 se bo Stalno gledališče FJK predstavilo z delom »Sladka Irma« v režiji Antonia Calende. Nastopajo Daniela Giovanet-ti, Fabio Camilli, Paolo Triestino in Gian. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365). VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine V četrtek, 18. decembra, ob 20.45 gledališka predstava »Medea« v izvedbi Teatro de gli incamminati. Režija Luca Ronconi. Teatro Contatto Danes, 2. decembra, ob 20.30 bo na sporedu delo »La rosa rossa e la rosa bianca« v izvedbi skupine »Compagnia del Centro Servizi e Spattacoli di Udine«. Režija Antonio Syxty. Ponovitve : 3., 4., 5. in 6. decembra. ______________SLOVENIJA__________________ PORTOROŽ Avditorij Jutri, 3. t. m., ob 20.30 gostuje Hrvatsko narodno ka- zalište Ivana pl. Zajca z Reke s predstavo L. Carpin-terija in M. Faraguna »Sette sedie di paglia di Vien-na« (v italijanščini). Režija G. Saletta. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Danes, 2. decembra, ob 20. uri - Roberto Cossa »No-na«, gostovanje v Tolminu; jutri, 3. decembra in v četrtek, 4. decembra, ob 19.30 - J. Cartwright »Dva«, gostovanje v Kranju. V četrtek, 4. decembra, ob 10. in 17. uri predpremiera igre B. Minolija »Vilinček z Lune«. Informacije pri blagajni PDG (tel. 00386-65 202717, vsak delovni dan od 10. do 12. in od 15. do 18. ure). LJUBLJANA Mestno gledališče ljubljansko Jutri, 3. decembra, ob 19.30 (abonma študentski A -predpremiera) - Albert Camus »Kaligula«; ob 22. uri Melita Osojnik - Poljub višine, večer sanšonov. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1997/98 vsak dan, razen sobote na GM, Ul. Manna 29 (tel. 418605) od 10. do 12. ure. Danes, 2. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu koncert, na katerem bosta nastopila Igor Malinovsky (violina) in Christopher Hinterhuber (klavir). Na programu Beethoven, Schumann, Brahms, Waxmann. Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom koncerta. Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98 V ponedeljek, 8. decembra, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil Mischa Maisky (violončelo). Konservatorij Tartini Sodobni Trst - Dialogi z umetnostjo srednjevzhodne Evrope Danes, 2. decembra, ob 20.30 koncert pianistke Louise Sibourd. Na programu Kurtag, Ustvvolskaja in Ligeti. Gledališče Miela V sredo, 10. decembra, ob 20.30 dobrodelni koncert, na katerem se bo predstavil Trio »Albatros Ensem-ble«. Na programu Goossens, Martinu, Enesco, Wle-niawski, Rota. Izkupiček večera bodo namenili A.I.L. (Associazione italiana leucemie). TRŽIČ Občinsko gledališče,- Koncertna sezona 1997/98 V sredo, 17. decembra, bo ob 20.30 nastopil Trio Lortie-Lysy-Berick. Na programu Schubert, Men-delssohn-Bartholdy, Brahms. Vstopnice so na razpojago pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu. GORICA SCGV E. Komel - Koncertna sezona 1997/98 V četrtek, 11. decembra, ob 19.30 v Komorni dvorani KG L. Bratuž: Fortepiano v času Napoleona in ob zatonu Beneške republike - Ilario Gregoretto, Elena Modena. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Danes, 2. decembra, ob 20.45 nastop skupine »Car-negie Hall Jazz Band«. ______________SLOVENIJA________________ NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 8. decembra, ob 20.15 (glasbeni abonma) klavirski recital pianista Jeana Francoisa Antoniolija. PORTOROŽ Avditorij Danes, 2. decembra, ob 20.30 koncert - Florian Kiti in Rita Medjimorec. LJUBLJANA Cankarjev dom V soboto, 6. decembra, ob 20. uri bo v Gallusovi dvorani večer črnskih duhovnih pesmi »The Harlem Spiritual Ensamble«. V nedeljo, 7. decembra, ob 19. uri v Dvorani Slovenske filharmonije koncert »Carmina Slovenica«. Dirigentka Karmina Silec. SNG Opera in balet V četrtek, 4. decembra, ob 20. uri premierb opere »Lizistrata 75« D. Božiča. Dirigent A. Spasič. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TK Galerija - Tržaška knjigarna: do 9. decembra je na ogled razstava Deziderija Švare. Kulturni dom: v sklopu proslavljanja 250-letnice rojstva Žige Zoisa bo do 10. decembra na ogled razstava slikarja Roberta Kozmana. Urnik: vsak dan od 10. do 13 'ure in v večernih urah, ko so v gledališču predstave. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Miramar - Konjušnica: zaradi izrednega zanimanja je velika razstava o Dačanih podaljšana do 6. januarja 1998. Obiščete jo lahko od 9. do 17. ure. Galerija Torbandena: do 31. decembra razstavlja Edo Murtič. Urnik ogleda: od ponedeljka do sobote 10-13, 16-20. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 25. januarja je na ogled razstava o škedenjski železarni. Umik: 10-13, 17-20. Tergesteo: do 20. decembra je na ogled razstava o škedenjski železarni. Urnik: 8-21. Poštna palača na Trgu V. Veneto: do 20. decembra je na ogled razstava o škedenjski železarni. Na ogled od 8. do 20. ure, ob praznikih od 8.30 do 19.00. Sedež turistične ustanove (Ul. S. Nicold 20): do 10. decembra razstavlja Patrizia Delbello. Kavarna S. Marco: na ogled je razstava filmskih plakatov Isodora Brizzija. Galerija Grandangolo: do 10. decembra je na ogled razstava EnniaTedeschija »Onkraj obzorja«. Galerija Nadia Bassanese: do 24. decembra razstavlja Angela Fasoli. Palača Costanzi: do 25. februarja 1998 je na ogled razstava »Ljudje in medvedje«. Umik: vsak dan od 9. do 19. ure. Krožek Fincantieri (Galleria Fenice 2-1. nadstropje): na ogled je razstava težaške slikarke Adriane Bavaresco »Jadran: morje in zemlja«. Gledališče Miela - Kdo so drugi...: na ogled je fotografska razstava S. Salgada »Podobe, tragedije in upanja«. OPČINE SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom: do 5. decembra raszstavlja Cecilija Černe. Urnik ogleda ob delavnikih med 16. in 19. uro. SESUAN Sedež turistične ustanove: razstavlja Luigi Perelb. BOLJUNEC Sprejemni center pri gledališču F. Prešeren: na ogled je razstava Marjana Mušiča. ŠEMPOLAJ Bivši otroški vrtec: do 4. decembra bo na ogled razstava »In zrasel je kamen iz kraških tal - vsako ime, ki ga danes prebereš pomeni nenapisano knjigo o borbi in stiski, pa tudi o veličini in neuklonjivosti človeka (Naše vasi od 1920 do 1950)«. Umik razstave od 17. do 19. ure. GORICA Kulturni dom: na ogled je razstava Bogdana Butko-viča. Galerija Ars v Katoliški knjigarni: do 6. decembra razstavlja slikarka Klementina Golja. Umetnostna galerija Miro Persolja: na skupinski razstavi sodelujejo slikarji C. Raza, S. Kovic in S. Persolja ter kipar M. Persolja. PASSARIANO Villa Manin: do 11.1.1998 je na ogled zgodovinska razstava »1797 - Napoleone a Campoformido«. ______________SLOVENIJA_______________ LJUBLJANA Cankarjev dom: do 18. decembra je na ogled 3. Slovenski bienale ilustracije. RAI 3 slovenski program RAI 2 ® RAI 1 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici, Maurizio Losa), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Nel biti dipinto di blu (kom., It. ’58, i. Do-menico Modugno) Aktualna odd.: Verde-mattina (vodita Janira Majello in Luca Sardel-la), vmes Zeleni nasveti, recepti, 11.30 dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem - Jessica in mali detektiv Pregled tiska Nad.: Zelene jagode Varjete za riajmlajše, vmes (9.35) nan. Lassie Nad.: Quando si ama, 10.20 Santa Barbara Tg2 - Medicina Dnevnik Variete: I fatti vostri (vodi Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Zdravje, 13.45 Navade in družba Variete: Cj vediamo in TV Aktualno: Cronaca in diret-ta - Kronika v živo 17.15 Dnevnik Vreme, dnevnik, šport Oddaja o izletih in potovanjih: Sereno variabile Nan.: Rex, 19.55 Di-sokkupati Dnevnik Tv film: Don Milani (dram., It. '97, i. S. Čast ellitto, I. Occhini, 1.) Aktualno: A proposito di Don Milani Dnevnik, Neon cinema, 0.05 Danes v prlamentu, 0.15 vreme, šport Film: La regina di venere (fant ZDA’58) RAI 3 (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospo- Jutranji dnevnik, vreme darstvo Aktualno: lo le scriverei Variete; Fantastico piti Film: Vivere in pace (vodi Milly Carlucci) Nan.: Una famiglia come (dram., It. ’46) Dok.: Italija 50. let, 11.00 tante Dokumenti: Kvarkov svet Vprašanja ob koncu tisočletja - Zivljenski ritmi Dnevnik, 12.15 Šport Mladinski variete Solle- Aktualno: Telesogni, tico (vodita Elisabetta Ferracini in Mario Serio), vmes risanke Duck Tales, 13.00 11 grillo, 13.30 Me-dia/Mente Deželne vesti,dnevnik Princesa Sissi in nan. Znanstveni dnevnik Zorro Nan.: Ma che ti passa per Dnevnik la testa? Aktualno: Prima di tutto Športno popoldne: konj- Variete: Colorado (vodi ske dirke, sabljanje, Alessandro Greco) Vremenska napoved 16.30 atletika Dok.: Geo & Geo Dnevnik in šport Nad.: Un pošto al sole Film: mezzo professore Dnevnik, deželne vesti tra i marines (kom., ZDA Aktualno: Regioneitalia ’94, i. Danny De Vito, Variete: Blob Gregory Hines, Cliff Ro- Aktualna odd. o izginu- bertson) Dnevnik lih osebah: Chi Pha vi-sto? (vodi M. De Palma) Dokumenti; Čudna zgod- Dnevnik, deželne vesti ba »Bande Sonora» Aktualno: Mixer, 23.55 Dnevnik Magazzini Einstein Dokumenti Dnevnik, pregled tiska gg RETE 4 6.00 8.50 n.30 11.40 13.00 14.30 15.30 17.45 18.55 19.30 20.35 22.40 0.50 Nad.: Un amore di non-no, 6.50 Rubi, 7.40 Antonella, 8.30 Ppregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10,00 Regina, 10.30 Sei forte, papa Dnevnik Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreCe, vmes (13.30) dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Film:1 Uragano (dram., ZDA '79, i. J. Robards, M. von Sydow, M. Farrovv) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat TV film: L’ anello - Prstan (dram., ZDA ’96, i. N. Kinski, J. tenney, 1.) Film: Mio Dio, come so-no caduta in basso! (kom., It. , i. L. Antonelli, A. Lionello, M. Placido) Pregled tiska 8 CANALE 5 6.00 8.00 8.45 9.45 11.30 13.00 13.25 13.40 14.10 15.45 15.50 17.45 18.35 20.00 20.30 21.00 23.05 1.30 1.45 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Nan.: Komisar S c ali (i. M. Chiklis, T. Saldana) Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) Rubrika: Ciao Mara (vodi Mara Venier) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna odd.: Domini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Aktualne teme iz vsakdana: Verissimo TV film: Per amore di Jimmy (dram., ZDA ’96, i. Bruce Davison, Mere-dith Baxter) Aktualne teme: Verissimo (vodi Marco Liorni) Kviz: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) TV film: Princesa in revež (fant., It.-Nem.Fr. ‘97, r. L. Bava, i. Anna Falchi, Lorenzo Crespi, 1. del) Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (1.00) nočni dnevnik Tg5 Striscia la notizia Nan.: Hitchcok ITAUA 1 Jr Slovenija 1 Jr Slovenija 2 6.40 9.20 12.20 12.55 13.30 14.20 15.30 16.00 17.30 18.30 19.00 20.00 20.45 22.40 23.20 0.20 Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke Nan.: Lepotica in zver, 10.20 Družina Brock, 11.25 Dva policaja v Chicagu (i. Paul Gross) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Willy, princ z Bel Aira Risanke Varieteja: Colpo di ful-ntine, 15.00 Fuego! Nan.: Mehose Plače Variete za najmlajše: Bim Bum Bam, risanke, 17.25 Investigatori invisi-bili Nan.: Hercules (i. Kevin Sorbo, Teresa Hill) Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Beverly Hills Glasba: Sarabanda Film: Impatto imminente (pust., ZDA ‘93, i. B. Wil-lis, Sarah J. Parker) Variete: Dillo a Wally (vodi Gene Gnocchi) Glasb, oddaja: Night Ex-press Fatti e misfatti, 0.30 Šport studio, pregled tiska # TELE 4 13.30 13.45 17.00 19.00 20.30 0.00 16.45, 19.30, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Film: Chen pugno che uccide Fontane di Roma Zoom Gorica Film: La signora in Manco, 22.30 First and Ten Film: Discesa ali’ inferno ($) MONTECARLO 9 19.30, 22.30, 1.40 Dnev-■ nik, 13.00,19.50 Šport gl Nan.: Hitchcock ITTril Aktualno: Candido Film; La segretaria (kom., VB ’37, i, M. Hopkins) Variete: Tappeto volante Variete: Zap zap Aktualno: Quinto potere? Film: L’ ammutinamento del Caine (dram., ’54) Nogomet: Cruzeiro - Bo-mssia (Toyota Cup) 14.00 16.00 18.00 20.10 20.30 23.00 Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Videoring Tedenski izbor: nan. Lo-vejoy (VB, 12. ep.) Film: Molčečnost zagotovljena Tedenski izbor. Podol-gem in počez: Vače in... Poročila TV igrica: Lingo Videostrani Tedesnki izbor. Po domače, 14.50 Pro et contra Oddaja o turizmu: Homo 15.55 16.25 16.55 17.00 17.10 18,00 18.30 18.40 19.10 19.15 turisticus Mostovi TV prodaja Videostrani Obzornik Otroški program: Taborniki in skavti (46. oddaja), 17.25 Pobeg iz Jupitra (Avstral, 2. del) Po Sloveniji Prodaja TV igrica: Kolo sreče Včeraj, danes, jutri Risanka 19.30 20.05 21.05 21.55 22.00 22.40 0.15 0.50 1.35 2.05 TV Dnevnik, vreme, šport Dok. oddaja: Magdaleni-ce Radojke Vrančič Studio City Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme, šport Nadaljevanka: Martin Luther (Nemčija, r. Kurt Veth, i. Ulrich Thein, I Ralf Kober, 5. del) Svet poroča Studio City j Videoring Videostrani TV PRIMORKA 8.00 17.00 18.05 19.50 20.00 20.25 20.45 21.05 21.40 22.40 23.10 16.50 Videostrani Športni ponedeljek Nogomet: Primorje - Rudar Velenje Napoved sporeda, videospot dneva Dnevnik TV Primorka Policija svetuje Moje ogledalo (pogovor) Volitve so končane Glasba: Pop rock svet Oddaja za zamejce: Med Sočo in Nadižo Dnevnik TV Primorka 0. 35 Teletekst Tedenski izbor: Sobotna noč Oddaja TV Koper: Pomagajmo si Recept za zdravo življenje Nanizanka: Newyorška vročica (ZDA, 5. epizoda) Osmi dan Dokumentarna serija; Sloves (VB, 4. del) Slovenski magazin Rokomet: Slovenija -Makedonija (SP, ženske) Tedenski izbor. Nadaljevanka: Zasebni zločini (It. , r. Sergio Martino, i. Edwige Fenech, Jacques Perrin, Ray Lovelock, Alida Valli, 2. del) Nad.: Pacific Drive (zadnji del) Nanizanka: Havajski detektiv (ZDA, 24. epizoda) Volja najde pot Nanizanka: Prvaki (ZDA, 1. epizoda) Včeraj, danes, jutri Film: Leadbelly biog., ZDA 1976, r. Gordon Parks, i. Roger E. Mosley, Paul Benjamin, Madge Sinclair) Včeraj, danes, jutri Tok Noč Tok Harold Lloyd Classic Co-medies: Najmlajši brat (kom., ZDA ‘27, i. Harold Lloyd, J. Ralston) 1 Koper Euronevvs Dok, oddaja: Vzporedna življenja -1991 Kulturna oddaja: Čudni dnevi, 17.30 TV šola Program v slov. jeziku: Primorski magazin Gost tedna Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Eccheccimanca Dok.: Beyond 2000 Globus Pogovorimo se o... TV Dnevnik, vreme Film: Prisoner VVithout a Name (dram., ZDA ‘83, i. R. Scheider, L. Ullmann) Rokomet: Slovenija -Makedonija (SP, zenske) Vsedanes - Tv Dnevnik 'v Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8,10 Knjiga: pustolovščina za drzne; 8.25 Slov. glasba; 9.15 Odprta knjiga: Slike iz podzemlja (M. Rebula, 4, del); 9.40 Turizem: v iskanju novih obzorij; 10.10 Koncert komorne glasbe; 1115 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Ceci-lijnnka '97; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Študent naj bol; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi In glasba: Komorni orkester Pro Ar- , te; 18.00 Igra: Brati ne zna (r. A. Rustja); 18.40 Soft mušic; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dn)i, . Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9,45 Razvozlani paragrafi; 10.45 Horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 do 19.00 Iz kulturnega sveta; 20.00 Pocestne zgodbe (D. Mislej Mef); 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke Radia Koper. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča che glra; 11.00 O manjšinah; 12.55 Pesem tedna, 13.00 L' una blu; 14.45 O manjšinah; 18.00 Dietetnico; 18.45 Jaz in umetnost; 19,25 Sigla single; 20.00 Maribor. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta v živo; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Ekološki kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 18.30 Minute Za jazz; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Iz glasb, šol; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9,30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.45 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.40 Obvestila; 13.45 Gost; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Glasba ob 5-ih; 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.25 Spot-400; 22.30 štos - še v torek obujamo spomine: Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 14.05 Izobraževalni program; 15,00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17,00 115-letnlca Pevskega društva Lira; 17.45 Sodobna umetnost; 18.00 Koncerti na tujem; 19,30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20,45 S solističnih In komornih koncertov; 22.05 Logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.30 Ars Acustica; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja. Plimski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DTP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni Lr.PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov HEG 10 /v r , . SREDISCE ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER 6 66 6A6 MEGLA TOPLA FRONTA , ,. SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA S£ m X \ c A VREMENSKA SUKA Nad Evropo je obsežno območje nizkega zračnega priti-ska. Od zahoda se nova vremenska motnja pomika v zahodno Sredozemlje. Nad našimi kraji se ob šibkih vetrovih zadržuje razmeroma vlažen zrak. č2S <^r <22> MOSKVA -8/^ ° 10/18 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 In 13 url. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 16.18. Dolžina dneva 8.46. HELSINKI -2/-2 OSLO STOCKHOLM V_____^ ' 1030 •-3/-2 ° o KGBENHAVjt -4- V (62) \2^ ' * ^ONDONo^1?4" 1/9 BERLIN 4/- ^ VARŠAVA 2/4 0/9 O —- —' 1000 oBRUSEU A PARI? 3/10 u ^ DU°NAJ 5/7 C s/8 LJUBLJANA 3/5 W MILANO _ ° BEOGRAD 8/12 5/8 v' X SPUT -/<„, A) osOFIJA 6/9 o KIJEV -/- 1.0 i PLIMOVANJE il | ' MORJE Luna vzide ob 9.32 in Morje razgibano, zatone ob 19.12. temperatura morja 13,1 stopinje C. / -15 cm, ob 9.56 naivišje 48 c Jutri: ob 4.51 najnižje -12 cm, ob 10.31 najvišje 41 cm, ob 17.27 najnižje -57 cm BIOPROGNOZA Vremenska obrementiev bo dopoldne prehodno ponehala, popoldne pa se bodo pri občutljivih ljudeh spet pojavile pogojene težave, moteno bo tudi spanje. ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m..............4 2000 m. 1000 m............ 1 2500 m 1500 m.............-1 2864 m. °C ..-3 ..-5 ..-7 UMAG —6.. PORTOROŽ O 7 OPATIJA PAZIN 0 5^6» V sredo bo oblačno s padavinami, po nižinah deloma kot sneg. Na Primorskem bo proti veCeru začela pihati burja. V četrtek bo pretežno oblačno, padavine bodo oslabele in ponehale. Burja se bo še okrepila. ■j ■ 9HBHI proti rasti demokrat bralcem FIEG ■ Združenje italijanskih založnikov časopisov Italija je na enem zadnjih mest v Evropi po prodaji časopisov. Italija je tudi edina evropska država, v kateri je časopise in periodični tisk mogoče kupiti samo v kioskih. Obe dejstvi sta nedvomno povezani. To velja še toliko bolj zaradi dejstva, ker se proda malo časopisov, prebere pa se jih veliko. Številke govorijo jasno: 20 milijonov bralcev dnevnikov, toda samo 6 milijonov prodanih izvodov. En izvod na l O prebivalcev je podatek, ki našo državo postavlja na eno zadnjih mest v Evropi. Junija 1997 je vlada odobrila zakonski osnutek, ki kljub izredni previdnosti predvideva eksperimentalno prodajo časopisov tudi v barih, v prodajalnah tobaka, na bencinskih črpalkah, v knjigarnah in supermarketih. Zakonski osnutek je obtičal v komisiji, ki še ni določila datuma za začetek obravnave. In vendar v tem primeru prilagoditev ostalim evropskim državam ne bi stala vlade niti liro, državljanom pa bi ponudila dodatno storitev. Založniki zato zahtevajo, in mislijo da imajo v svobodni državi do tega vso pravico, da se vsem omogoči lažji dostop do pisne informacije, s čimer bi istočasno tudi ohranili pomemben prozivodni sektor. Ali je morda preveč, če zahtevamo, da se poiščejo nove poti za povečanje prodaje tiska? Če bo eksperimentalna prodaja delovala, se bo šlo naprej. Če ne bo, bodo založniki prvi, ki bodo priznali, da je poskus propadel. Ali je možno, da parlament, ki posveča toliko pozornosti televiziji, ne najde potrebnega časa za sprejem reforme, ki ne bi stala ničesar, prispevala pa bi k rasti demokracije v državi?