Poštnin* fttJBg$m ▼ goto v ml- Leto LXVm., št. 267 Ljubljana, sobota 23« novembra 193$ Cena Din SLOVENSKI (znaja vsaK dan popoldne izvzema aedelje m praznike • inuerati d uO peut fT8t a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst d Din 3.-, wečp in -brati petit rrrta Dtn 4.-. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — >Slovenji Narod« relja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.- Rokopisi se vračajo UREDNIŠTVO CN UPRAVN18TVO LJUBLJANA. Knafljeva ilica stev. 5 Telefon: 3122. 3123. *'^4. 3125 tn 8126 Podružnice: MARIBOR Strossmayerjeva 3b. — NOVO MESTO. Ljubljanska c, telefon' ž L 26 — CELJE: oelisko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon 0L 66, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2. telefon 8t 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. 3n£un prt postnem čekovnem zavodu v LJubljani št 10.351. Nove zmage Abesincev Abesinci so obkolili več tisoč mož broječ italijanski oddelek in ga docela uničili — Vedno večja bajevitost abssinskih čet Addis A beba, 23. novembra, z. Danes je bil izdan uradni komunike, da so abesinske oete pri Enderti izvojevale veliko zmago. Pod poveljstvom rasa Dese so Abesinci v teka noči obklolili ved tisoč mož broječ italijanski oddelek ter ga v svitu napadli. Presenečeni Italijani se niti niso utegnili braniti. Abesinci so prešli v juriš in razvilo se je pravo bojno klanje. Le par sto Italijanov je pobegnilo, vse druge so poklali. Abesinci so s to zmago za-ekali veliko vrzel v italijansko fronto in jo razcepili na dva dela proti katerima se vodi sedaj ločena akcija- Zaporedne zmage zadnjih dni so silno d vi gnile moralo in bojevi to^t abesinskih čet, ki naravno-1 silijo k odločilnemu spopadu. Vse pa kaže, da se Abesinci oraenujejo na manjše bitke, spretno izkoriščujoč vremenske prilike in terenske razmere. Kako so Italijani obstreljevali ^razne abesinsko taborišče London, 23. novembra, r. »Times« poroča iz Asmare: Italijani so te dni izdali službeno poročilo o junaškem bombardiranju abe-sinskega taborišča pri Antaloji, v katerem je bilo po teh vesteh zbranih okrog 20.000 Abesincev. Italijanom se je sicer zdelo malo čudno, da so se odločili Abesinci za taborišče na tako izpostavljenem kraju, ki so ga Italijani vsak dan obmetavali z bombami. Šele po več dnevnem bombardiranju so se Italijani naposled prepričali da so jih Abesinci pošteno potegnili. Taborišče je bilo namreč spretno maskirano, Abesinci pa so se v gozdovih na okoMŠkih hribih dobro skrili, pripravili strojnice in vsakokrat sprejeli Italijane s strahovitim ognjem. Ko so prišla italijanska letala in se spustila zelo nizko ter zasula taborišče z bombami in kroglami iz strojnic, so Ab sinci iz svojih skritih postojank otvorili ogenj na italijanska letala. Niti eno italijanske letalo ni ostalo nepoškodovano in dve letal so Abesinci sestrelili. Zatrjuje se. da so Italijani vrgli na to prazno taborišče okrog 3 000 letalskih bomb ter oddali nad 50.000 strelov tz strojnih pušk. Abesinska civilna garda Adis Abeba. 23. novembra. A A. Abesin-ski trgovci in carinski uradniki Kodo v kratkem mobi!i7irani 7a službo v civilnih gardah, ki jih nameravajo ustanoviti kot pomožno policijo. Amerika za poostritev sankcij proti Italiji Ameriška vlada poziva petrolejske družbe, naj ustavijo Sxvoz v Italijo, sicer jih bo pritisnila s finančnim bojkotom U'ashiKšton, 23. novembra. AA. Notranje ministrstvo je včeraj pozvalo ameriške petrolejske podjetnike, naj prostovoljno ukinejo izvoz petroleja v Italijo. Danes je ministrstvo objavilo komunike, v katerem pravi, da bo vlada v bodoče dajala posojila le takim paro* brodskim družbam, ki ne bodo preva« žala vojni materijal, in drugo blago, ki služi v vojne svrhe, v Italijo in Abesis nijo. Po vesteh iz Corpusa Christi v Texa* su pa namerava tamkajšnje petrolejsko podjetje še nadalje izvažati petrolej v Italijo in druge države, dokler ameri* ška vlada ne bo izrecno prepovedala izvoza petroleja v Italijo in Abesinijo. Zatrjuje se tudi, da namerava ame* riška vlada pričeti izvajati finančni pri* tisk na vse osebe in podjetja, ki so v trgovskih zvezah z Italijo in Abesinijo. Italija najbolj čuti bojkot južnega sadja in sočivja Rim, 23. novemora. AA. Združenje povrtninarjev sadjarjev ima posebne sestanke, na katerih proučuje položaj zaradi sankcij. Ti gospodarskih krogi so zaradi sankcij posebno prizadeti. Izvoz cvetja, sočivja in *adja v Anglijo in Francijo Spada med najmočnejše postavke italijanske zunanje trgovine. Izvoz limon n. pr. je znašal od 1. januarja do 31. avgusta t. 1. 1.6 milijona »to- tov. Od tega je šlo v države, ki izvajajo sankcije, en milijon stotov. škoda je po drugi strani poravnana s tem, da dele limone v ogromnih količinah italijanskim vojakom v Vzhodni Afriki proti nalezljivim boleznim. Pač pa je trgovina s cvetjem popolnoma na tleh. Združenje je še pred uveljavitvijo sankcij sestavilo ukrepe, ki jih bo moralo sprejeti, oo Neresnične vesti o ostavki Masaryka Praga, 23. novembra. AA. Glede na vesti, ki so se razširile v inozemstvu, da je predsednik republike Masarvk odstopil, zatrjujejo ~radni krogi, da niso točne. Ministrski predsednik Hodža je bil predsnočnjem pri pred* sedniku. O njunem razgovoru ni bil iz* dan nikak obširnejši komunike. Ostavka bolgarske vlade Sofija, 23. novembra, p. Danes opoldne je vlada g. Toševa podala ostavko. Kralj jo ostavko sprejel in poveril mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu zunanjemu ministra g. KjnSeivanovo, bivšemu bolgarskemu po-laniku v Beogradu. G. Kjuseivanov bo sestavil delovno vladu, ld bo pripravila revizijo ustave in nove volitve. Hudo neurje v Italiji V Kalabriji imajo viharje in povodnji, ki so spremenile mesta in vasi v razvaline — Mnogo človeških žrtev Rim, 23. novembra, z. V južni Italiji, zlasti v Kalabriji razsaja že dva dni silno neurje. Ploha se vrsti za ploho, tako da so v mnogih krajih nastale hude povodnji. Včeraj pa ie nastal še silen orkan, ki je povzročil pravo razdejanje. Glavno mesto Kalabrije Candaz-zano je v razvalinah. Me-to je docela odrezano od zunanjega sveta. Vse telefonske in brzojavne zveze so prekinjene, ustavljen pa je tudi železniški pro. met, ker ie voda porušila več mostov. Kolodvor je razdejan. Katastrofa je zahtevala tudi veliko človeških žrtev« Samo v Candazzani vedo dosedaj za 15 mrtvih, veliko število žrtev je pa še pod razvalinami. Tudi s podeželja prihajajo vesti o mnogih človeških žrtvah. Zveze s Sicilijo so prekinjene, ker je pretrgan tudi kabel. Vlada je poslala v prizadete kraje vojaštvo, da pomaga pri reševanje. Škoda znaša po površni cenitvi okrog 10 milijonov I*'*. Grški kralj se vrača Atene, 23. novembra AA. Kakor poročajo listi se je gr3ki kralj Jurij II. v Brindisi-ju, kakor je bilo določeno po programu vkrcal na vojno ladjo »Heli« Zaradi vzne* mirjenega morja pa s^ška flotilja še ni zapustila luke. Silen izbruh havajskega vulkan r Honolulu. 23. novembra, z. Vulkan Mauna Loa na otoku Havaj, ki je visok 4.200 m, je začel sinoči nenadoma bruhati ogromne množine lave, ki se v celih veletokih razliva po pokrajini okrog vulkana. To je največji izbruh tega vulkana, kar jih doslej pomnijo. Prebivalstvo v paničnem starhu beži na vse strani. Ker je glavni izbruh nastal ponoči, je lava zajela cele vasi predno so prebivalci spoznali nevarnost. Zato računajo, da je bilo dosedaj več sto človeških žrtev. Bruhanje vulkana «^pr?mlja močno podzemsko bobnen.ie. Hud mraz na Poljskem Varšava, 23 novembra. AA V se* verni Poljski so zamrznile vse reke. Temperaturu ie padla na 17 stopenj pod ničlo. loo.ooo vojakov poslanih na dopust Rim, 22. n<>vembra. d. V kratkem bo poslanih za tri mesece na dopust pr.iib&iž-no 100.000 v zaidmjili mesecih mobiliziranih italijanskih vojakov, da se zviša na ta najčćm kmetijska in industrijska promz-vodmja. Vajino ministrstvo priipravlQa uikre-pe, katerih glavni namen bo povečati odporno 6ilo Italije proti sankcijam Kakor zatrjujejo, nameravajo poslati na dopust predvsem i L nižinske očete m redtnike. Začasna odpustitev 100.000 vojakov bi zmanjšala število v Italiji pod orožje vpoklicanih vojakov približno za šestino ter bi prinesla državi približno milijon lir prihrankov na dan. Silno naraščanje avstrijskih dolgov Dunaj, 21. novembra. AA. Finančni in pro: ačunski odbor je končal debato o prer račuiu za !. 1936. Finančni minister je izjavil med dragim, da znašajo celotni dr žavni dolgovi danes 369S mlilijonov šilingov, dočfm jih je bilo L 1930 le 2380 milijonov. Državni dolgovi so ^e torej povečali za več ko 50 odstotkov. Vzroki naglega naraščanja državnih dolgov so v prvi vrsti gospodarska, v drugi vrsti pa pollitična kriza zadnjih ]et Ameriški stratosfera! rekord Washington. 22. novembra. AA. Nacionalna aeronavtskn asociacija jf» uradno po trdila. da je stratosfero! balon ki -e je 11 t. m. dvigmil v zrak, dosegel rekordno višino 22.080 m. Jugoslavija še ne dobi kardinala Dvojna mera za Jugoslavijo in češkoslovaško — Tudi ljubljanski škof je med kandidati Zagreb, 23. novembra r. aNovosti« objavljajo pod naslovom «NTadškof dr. Bauer in papeški nuncij Pellegrinetti še nista imenovana za kardinala« daljši članek, v katerem pišejo med dru= gim: Praška radio postaja je te dni obja* vila. da bo med drugim imenovan za kardinala tudi zagrebški nadškof dr. Bauer. Ta vest pa se je sedaj izkazala kot netočna. Y Jugoslaviji sta bila sa* mo dva resna kandidata za kardinalski klobuk, to stii zagrebški nadškof dr. Bauer in papeški nuncij Pellearinetti. Govorilo se je sicer, da je v teku neka akcija, po k:iteri naj bi bil imenovan za kardinal:! liublianski škof dr Rož* man. Nadškof dr. Jeglič nc pride več v poštev. ker je že penzioniran. Na to imenovanje pa papež ne bi pristal, ker smatrajo cerkveni kroči, rja ima za* grebški nodškof prvenstveno pravico do kar l^rd^kcOa klobuka, prvi" zaradi tec!a. ker šteie zagrebška nadškofiia 1.5 milijona vernikov in ie ena na i večin škofij na svetu, drugič pa zaradi teda, ker ie to tudi ena naisfareiših škofij s kardinalsko tradicijo Zagreb ie imel ?e dva kardin-^a v preišnicm stnlctiu. HaMika in M?hailovica Ploski nun« cii Pe*fe**TTTicti ?e v odličnih zvezah s sedanjim papežem. Ko je bfl sedanji papež še papeški nuncij v Varšavi, je bil Pellegrinetti njegov sotrudnik m sta zaradi tega osebna prijatelja. Papež pa ima tudi še druge obveznosti do Pelle* grinettija. On je uspešno končal po* gajanja za sklenitev konkordata med Vatikanom in Jugoslavijo, ki je bil, kakor znano, že podpisan. Sedaj se vprašujemo, zakaj tokrat dr. Bauer ni postal kardinal, ko je bilo vendar ime novanih 14 Italijanov za kardinale. Oni ki dobro poznajo politiko Vatikana, pravijo, da papež ni mogel imenovati Hrvata za kardinala zaradi tega, ker konkordat še ni ratificiran, da pa Ko morda priš'o do tega imenovanja poz* neje. ko ho Narodno predstavništvo konkordat ratificiralo. Za kardinala pa ie imenovan tudi praški nadškof dr. Kašpar. čeravno med ("Vhoslovnško in Vatikanom še ni sklenjen konkordat, marveč obstoja samo modus vivendi <*!e bo torei dr. Bauer imenovan za kar dinala šele po ratifikaciii koitkofri*ta. potem ni dvoma, da bo postal kardinal tudi Pelle^nnotti in da bo zapustil Beograd. Katoličani Jiigo^Javne bi vse kakor s simpatijo pozdravili skoriiišnic imenovanje jugoslovcnskc?a kardinala. Oster odgovor Anglij Anglija odklanja vse italijanske ugovore proti sankcijam in pošilja Italijo v Ženevo London, 23. novembra, z. Vsi današnji listi komentirajo odgovor angleške vlade na italijansko protestno noto proti sankcijam. Usti ^oglasno od obra. vajo stališče, ki ga je zavzela Anglija, pri Čemer Se posebej podčrtvajo ton. v katerem je sestavljen angleški odgovor. »Daily Herald« pravi, da je to najbolj oster in odločen dokument, kar jih je izdala v zadnjem desetletja angleška diplomacija »Daily Telepraph« je mnenja, da je odgovor angleške vlade korekten, rr skrajno oster. Italija se je branila sprejeti ?odho £t*nr»ve. Angle. ška vlada v svojem govoru podčrtava, da je bila sodba izrečena in da ne bo nikdar več preklicana. Posebno važnost pripi uje li>l od-tavku. v katerem angleška vlada odločna odklanja apel Italije, naj ji pu*ti v AbeMniji proste roke. AnglešVa vlada izjavlja, da veljajo m njo samo dolWbe pakta F>rušrva naro. dov. kateremu bo ostala dosledno zvesta. Pogajanji o >ankeijah dosedaj v Italijo. Sorzna poročila. Iaosomske bsrae turih, 23. novembra. Beograd 7 Pariz 20.356. London 15.356, New York 800Jn, Bruselj 52.25. MIlan ne notira, Madrid 42.255, Amsterdam 208.80. Betiin 134.10. Dunaj 57.20. Praga 12.78. Bukarešta ?.f>n iiiimmmmimmi 5pomin|a|te se CMD Stran 2 >SLOVBNSKl NAROD« sobota, 23. novembra 1935. Stev. 267 Slovenščina po novem pravopisu Ne da se povedati, do kdaj bo v veljavi novi o in kdo se ga bo držal LJubljana, 23. novembra Za naše kulturno življenje je izid novega »Slovenskega pravopisa« velik, nevsakdanji dogodek, siaati še. ker slovenščina doslej sploh ni imela splošno veljavnega pravopisa. Pletertoikov slovar, ki je nedvomno še vedno najboljši in najpopolnejši, je zdaj že žeto težko dostopen in rudi ne more več veljati kot odločujoč pri pravopisu v vsakem pogledu. Vendar brez nje* ga ne more nastati naš pravopisni slovar. Idealen pravopis bi pa dobili, ako bi i*-lel PJeterinikev slovar ▼ skrbno predelani izdaji »Slovenski pravopis« pa obsega samo XXTV + 300 strani v osmerki. To je torej v primeri s Pleteršnikovim slovarjem zelo skromen priročnik .fodalo in založilo ga je Znanstveno društvo. Po pravopisnih in prav o rečni načelih, ki jih je odobrila pravopisna komisija Znanstvenega društva, sta knjigo priredila profesorja A. Breznik m F. Ramovč. Prvi vtis dobiš, ko prečitaš novo knjigo, ki bi morala bati sveta vsakomur, kdor ljubi slovendčioo, da novi pravopis ni prinesel dovoij jasnosti baš v tistih pravops-nih vprašanjih, kri jih najbolj pogosto na* cen jamo. V slovar so sprejeli mnogo nenavadnih besed — predvsem iz Pleteršnika — ki se najbrž ne bodo udomačile v književni slovenščina. Še manj pa v govoru. To bi ne bila slaba stran slovarja, če bi bil res obziren, toda takšen, kakršen je, ne more zajeti niti najlepšega slovenskega besednega zaklada. Začudiš se. zakaj je v slovarju toliko tujk in colo tak.š-nih, ki jih ne rabimo, čeprav se slovenščina tujk ne brani. Človek b«i mislil, da ima pred seboj slovar tujk, ko začne listati po knjigi. Pod črko a lahko poštejemo na prste slovenske besede; vse druge so pa tujke. Bolj so mislili na tujke kakor na slovenske besede, saj najdeš celo a la, za besedico alt pa ni bilo prostora. Iz slovarja je /elo težko razbrati izmed soznačnic, katera be* seda je pravilna, pravilnejša ali nepravilna, ker rabijo enačaj (=) za soznačnico ali pa za pravilno slovensko izražanje. Mnogo besed je tudi brez soznačnic in bi človek sodil, da so sploh nedopustne v slovenščini, kakor n. pr. špaga, bome, vulgata. od-rajtovati, pajac, nlahta. punca, rabota in rabotnik. Raba tujk. Tuja lastna imena se pišejo po novem pravopisu na dva načina, Ln sicer v slovenskem pravopisu (po izreki) »v knjigah za preprosto ljudstvo«, v splošnem pa v tuji obliki. Pravopisci pa seveda niso obrazložili, kako naj pišemo po izreki n. pr. francoska imena z nosniki in kako naj transkribiramo črke, ki jih v slovenščini sploh ni. ("nidno, da niso zahtevali, naj pišemo za preprosto ljudstvo tuja imena v žargonu ~ narečju preprostega ljudstva V slovarju so namreč preverili žargon tako. Kakor vemo, je prejrnje čase veljal jezik preprostega ljudstva celo za zaklad, ki so iz njega zajemali najboljši pisatelji ,žargon pa velja še dandanes za govorico, ki je umljiva samo v kakšnem stanu ali poklicu, n. pr. lovska latinščina, jezik tihotapcev, vojakov, trgovcev, rokovnjačev V pisavi tujk v splošnem je ostalo vse pri starem, še vedno kolebamo med fonetično in tujo pisavo. V slovenščini izgovarjamo tujke kakor slovenske besede, n. pr. na* cija, tradicija, senzacija, sarukcije, fotografija, pošta, peticija, solucija itd, vedno, kakor jih pišemo; izgovarjamo pa jot, najsi pišemo socialen aM socijalen. Nihče ne izgovarja samih samoglasnikov; človek bi potem takem mislil, da je vseeno, kako pišemo tujke, z jotom ali bnez njega, samo razumeti ne more, zakaj je samo končnica besede pisana fonetično in v slovenski obliki, čeprav je rudi koren tuj, deblo pa napol fonetično. Nedoslednost je tudi v tem, da nekatere tuje besedie pišemo že od zdavnaj fonetično, pri katerih nas ne motita združena samoglasnika, druge pa kolikor se da učeno... Nedoslednost ter dualizem je pa sploh nekaj značilnega za naš pravopis. Tudi novi pravopis ni prinesel odrešenja. Po njem je treba pisati šport, toda specija» len. Sport pa tudi ni čisto fonetično, ker mnogi izgovarjajo sport kakor v srbohrvaščini. Ker smo že pri športnih izrazih, naj povemo, da imajo naši pravopisci mien smuči tudi smuč (smuč je neke vrste donavska riba) in da se smučkajo in ne smučajo. Razzlogovanje. Po enem izmed pravil o razzlogovanju v novem pravopisu ti ni treba razzlogovati besed po njihovi sestavi, če se j« več ne zavedaš. Torej lahko razzloguješ ra-zuIi dolu, zal iz zali, mil iz mili, pol iz polu), v novem pravopisu se pa tudi tega ne drže dosledno. Soldat se izgovarja soudat. dol drvu, spol (napol) spou, poumrak, nam. polmrak i*d. Pravijo samo, da pol navadno ohrani svoj naglas (glej pod polu), za pol so pa predpisali izgovor rtcni. Po katerem pravilu? Besedni zaklad. Vtis dobiš, da je novi pravopisni slovar ču-dna kompilacija. Ali so jemali besede i/ Pleteršnikovega slovarja dovolj kritično? V novem slovarju imajo n. pr. paščiti se, kar prevajajo s prizadevati si, dočim je ta glagol v rabi v panonskih narečjih v pomenu podvizati se, pohiteti. V narečju je tudi še vedno v rabi beseda žrmlje (množ. samost. ž. spola), ne pa žrmlja. Odevka ie navadna odeja, kar bi pravopisci lahko povedali, a ne, da jo prevajajo z die Dečke. Slovensko je krap in ne karp (der Karpfen). Doslej je bila v književni slovenščini salata, čeprav je zra- ala v Trnovem, in ne solata. V nemščini je der Saiat, t fr. la sala de, ruščini salat (a trdim t), v ljubljaničml je pa torej solata. Glede solne* je bilo dovolj črkarskih pravd. Zdaj se je torej udal (po pravopisu vdal) še Breznik, ki mu je lani še svetilo i 1-om, letoa pa že brez njega. Najbrž bo v naši »sprani« kmalu onemel ie c pri solncu ter bomo pitali sonne (morda rudi z veliko začetnico). Kje so iztaknili mišjico (arre-nik namestu mišnice. vedo menda sami. Sabljo pišejo z jot. baklo brez njega, čeprav sta obe besedi nemškega izvora. Kaj pomeni vlad jati. so ie nam dolžni odgovor. Človek bi mislil, da se gospodje pravo« pisci tudi norčujejo iz nas ubogih navadnih Zemljanov, ker prevajajo blondinea ta gizdattna. (Morda mislijo na blondinke, ki so nekakšni kameleoni. • -) Izmed novosti nam nudijo tudi prislov skokoma. Pri pridevniku sentpatrski so reducirah e (zaradi zlogotvornega r) sele, ko je bil slovar d o tiskan. Sprevideli smo torej, da jezikoslovje v resnici ni matematika, sato pa tudi ne moremo napovedati z matematično natančnostjo, do kdaj bo v veljavi novi pravopis in kdo se ga bo držal. Toda le prečitajte ga, dolgčas (izg. po novem pravopisu douhčas) vam ne bo 1 Krvava tragedija v Zagrebu Potepuh Cvetico Klim s sekiro ubil svojo Ženo Marijo, is Cogetincev Zagreb, 23. novembra Včeraj ponoći se je odigrala ▼ Zagrebu krvava tragedija, ki močno spominja na zločin Ambroža Oblonška. Sredi mesta v Vlaški ulici je brlog, kjer sta živega težko, burno življenje potepuh Cvetko Klun in njegova lena Marija, rojena Griindl, doma iz Cogetmcev v mariborskem srezu. Marija j« bila grda, grbasta, visoka komaj 125 cm, nobene mikavnosti ni bilo na nji. Bila je mati treh nezakonskih otrok. 6-letne Anice, 2-Ietnega Franca in komaj nekaj mese* oev starega Ivice. Bog-ve, kje so zdaj ti orročički Morda niti mati sama ni vedela. Marija Klun je bila že desetkrat policijsko kaznovana zaradi vlačugarstva in nemoralnega življenja. Zagrebško sodišče jo je že večkrat izgnalo v pristojno občino pa se je zopet vrnila. Cvetko KJun je deset let mlaj* ši in seveda ni mogel biti zadovoljen s tako staro, po vrhu pa še grdo ženo. Rojen jc bil v začetku svetovne vojne v Ivanič gradu in je bil skoraj vedno brez dela. Potepal se je in živel kakor je vedel in znal. Bil je izgnan iz Zagreba, a nedavno mu je izgon potekel, da se je lahko vrnil. V Zagrebu se je oženil z vlačugo Marijo Griindl, toda že prve dni je bil njihov zakon pravi pekel. Marija se ni mogla več rešiti iz vrtincev razuzdanega življenja, poleg moža je imela več ljubčkov, postregla je vsakemu moškemu, če ji je le dal nekaj Simf mični radijski koncert Ljubljana, 23. novembra. V ponedeljek^ 25 t. m. priredi radkrfon. ska oddajna postaja v Ljubljani v dvori ni Trgovskega doma v Gregorčičevi ul, sin-fonitoi koncert. Postaja hoče čtm boj j popularizirati radiofonijo in to s pomočjo prirejanja javnosti dostopnih prireditev. Pooedeljaki koncert je prav za prav prvi iz teg-a cikla. Poseben povdarek prvega koncerta se kaže že v sporedu, te! je notno zaokrožen. Predvajala se bo It romantična glasba tn sicer za uvod Carl Marija Weber: Oberon. Osrednja todka pa bo koncert v A .duru za klavir in orkester, kompozicija Pranza Ldsztaf katerega 50. letnice smrti se bomo kmalu spominjali. Dalje je na sporedu še Richard Wagner: Siegfriedova idila ter Edward GriefT: Iz lirične suite a) Norveški kmečki pohod, b) Noe turno, c) Pohod Škratov. Program bo izvajal radijski orkester, pomnožen s člani opernega orkestra, klavirski solo pa g. prof. Pavel šivic. Kot dirigent se bo predstavil prvič na koncertnem odru v Ljubljani g. Drago Mario šijanec. ki je bil nastavljen na podlagi natečaja za dirigenta radijskega orkestra, v kljub svoji mladosti (rojen 1907 v Pulju) ima že mnogo uspešnega glasbenega udejstvovanja za seboj. Izredno glas. beno nadarjen je že v svojem 11 letu igral violino, v 17 pa dirigiral svoj balet (Ptič samoživ). DovrSil je državni konservatorij v Pragi in sicer instrumentalno, kampo. zritorno ln dirigentsko šolo v kratkem času petih let, a je pri tem še na mnogih krajih glasbeno deloval. Napravil je tudi tečaj za mikTofonsko prenašanje. Vkljub svojemu vsestranskemu glasbenemu udej-stvovanju n. pr. kot koe odšel sam domov in kmalu za njim j« pa prišla žena, ki je pripeljala s seboj novega gosta. Ho* tela je prenočiti z njim v i»tem brlogu, kjer sta spala mož in njegov podnajemnik. V ta namen je hotela pregnati moža s postelje. To je izbilo sodu dno. Ves besen je pogra* bil Klun sekiro in začel udrihati z nrjo ženo po glavi. Ko je že vsa krvava ležala na tleh, je vrgel sekiro, in je pozval podnajemnika, naj gre z njim na policijo. Žena je bila takoj mrtva, njena kn je obrizgaia stene in posteljo. Na policiji je zločin odkrito priznal. kot dirigenta simfoničnega orkestru praškega konservatorija, vod;l je nekaj časa sinfonični orkester i Strar-.im«, dalje sin_ fonični jaza v Helsinki (Finska), dirigiral orkester pri snemanju plošče Uttraphon, Pathefrers in za plošče fonetskoga instituta Sorbonne (zanj je uredil jugoslovanske narodne plese za godalni kvartet). Deloval je tudi v nekaterih francoskih radijskih postajah. V pflrizu je vodil pevsko društvo ^Jadran«, s katerim je nastopal v vseh večjih francoskih mestih. Žel izredne uspehe in širil za niananje za jugoslovansko pesem. Prepričani amo, da se ho javnost z zanimanjem udeleževala teh koncertov našega radija. katerih spored bo skrbno izbran in izveden v najboljši zasedbi deluio?ih. Seja jeseniškega občinskega ra Jesenice, 22. novembra. V četrtek zvečer se je vršila v mestni posvetovalnici zelo dobro obiskana seja občinskega odbora. Pred prehodom na dnevni red je obč. odbornik g. dr. Vovk stavil predlog o dopolnitvi krajevnih odborov gospodinjske in meščanske šole. obč. odbornik g- dr. Stempihar pa je stavil tri nujne predloge socijalnega in upravnega značaja. Vsem predlogom, je bi'a soglasno priznana nujnost in so se ob koncu dnevnega reda obširno obravnavali in so btt vsi razen enega soglasno sprejeti. Izvoljen je bil nov krajevni odbor strokovno nadaljevalne šole na Jesenicah. Odbor je glede imenovanja osvojil predloge Skupnega udruženja obrtnikov in Združbe krojačev in krojačic na Jesenicah, razen enega predlaganega obrtnika, ker rri naš državljan, katerega mesto pa se bo dopolnilo kasneje. Odbor strokovne nadaljevalne šole, je sedaj sestavljen takole: predsednik: dr- Vovk Janko, zdravnik: g. dr. Kogoj, čJani: gg. Lazar Filip, Pibrovec MARU S Kf AN ROMAN »Te tu.c Zdravnik je potegnil iz žepa sveženj papirjev, ki jih je bil vzel Sidi. Pustil ji }e le starčeve zapiske, katerih mu ni hotel izročiti. Silan je vzel papirje, si nataknil očala in bral. »Torej vendarle . . .« je vzkliknil čez nekaj časa. »Niste vedeli?« je vprašal zdravnik. »Sem in nisem,« je odgovoril Silan. »Vedel sem, da je imel moj oče brata, ki so ga poslali v blaznico, iz katere je izginil. Ob smrti je oče govoril o njem. Prikazoval se mu je v prividih. Boril se je z njim m ga imenoval včasih Jakoba. ▼Časih Habakuka. Iz tega sem sklepal, kdo je Habakuk, od očeta pa nisem dobil odgovora. Sedaj vidim . . .« »Čudno. Zakaj je živel tako?* »Bil je nor. Toda kaj naj storimo sedaj? Ljudje ne smejo izvedeti, da je bil Habakuk Silan, moj stric.« »To bo težko ...« »Zaenkrat veva to samo midva.* »In Sida.« »A nihče drugi. Jaz in Sida tega ne bova isdala. Odvisno j« k od vas. gospod doktor. Hočete vreči blato sveta name in na njo? S tem ga vriete tudi nase. Naši interesi so enaki.« »Toda moja uradna dolžnost...« »Je omejena samo na golo prijavo, da ste našli v tajnem skrivališču rni-tVCga čudaškega Habakuka ...« »In identiteta?« »Je niste mogli ugotovit Sicer je pa to delo orožnikov, ne vase. Ako ne najdejo pri njem nobenih papirjev več, ostane osebnost pokojnika misteriozna, kakor je bila vsa ta dosedanja desetletja. Koliko je takih misterioznih čudakov, ki ugasnejo na cestah ali v zakotjih! Najdejo jih, pokopljejo in — konec. Kakšen smisel bi imelo drugačno postopanje. Ne uvidite?« »Uvidim ...« »Torej sklenjeno.. .* Silan je podal zdravniku roko, ki jo je zamišljen stisnil: »Velja.« »Za urade in javnost je pokojni berač Habakuk, neznanec od Bog vedi kod.« »In pogreb?« Preskrbite vi na moj račun. Dostojen, a ne pozornost vzbujajoč.« »A Sida?« »Ne sme več k njemu, in tudi ne k pogreba. Za to poskrbim že sam.« »Pazite na njo. da ne nr^esrne \ mrliču!« »Brez skrbi.* Zdravnik se je poslovil od Silana, stopil še k Sidi in nato odjezdil proti trgu. Doma je sestavil uradno prijavo in jo poslal še zvečer orožnikom. V njej ni omenil niti z besedico ne Habakukovepa po-rekln h« *>r^vega imena. ;xxi. Sida se jc po zdravnikovem odhodu še nekaj časa vznemirja'a in povzročila Heleni ter Matildi obilo truda, končno se je pa čisto pomirila. Sedla je v svoji sobi na divan, prižgala veliko luč, poiskala Haba-kukove zapiske in jih pričela čitati. Na z vseh vetrov skupaj zbranih, porumenelih, zmečkanih in preperelita papirjih je le s težavo zbirala velike in nerodne črke v besede in stavke. Poznalo se je, da jih je pisala stara, okorna in pisanja odvajena roka. »V imenu Boga, v katerega verujem, pišem jaz, Jakob Silan aH Habakuk, to zgodbo svojega življenja, da se ne bi pohabila in bi pričala o meni,« se je glasil prvi stavek. Zgodba pa se je nadaljevala: Rojen sem bil v Čajni pod Dobračem na Koroškem 13. marca L 18.. od očeta Jožefa in matere Helene kot druži sin in so mi pri krstu dali ime Jakob, ali po domače Jokei. Moj oče je bil takrat Se gozdni delavec in po potrebi Žagar pri lesnem trgovcu in posestniku S—a. Ži- veli smo revno hi dostikrat v pomanjkanju, posebno kadar oče ni imel rednega zaslužka. Ko mi je bilo sedem let, je pa oče postal nakupovalec lesa za neke tujce in v naši družini so se razmere vidno izboljšale. Tedaj sem pričel z bratom hoditi tudi k domačemu župniku, da naju nauči pisanja, branja in nemščine.Pozneje, ko sva se nekaj naučilo, sva pa šla v šolo v Šmohor. Iz te šole se je vrnil brat Simon domov, da pomaga očetu, mene so pa odpeljali jeseni v Celovec, da bi postal gospod, kakor so rekli. Tam sem pa ostal samo do spomladi. V mestu mi ni ugajalo in v šoli še manj. Zato se mi je nekega dne stožilo po domu. P >vezal sem svojo cuk) in na skrivaj izgini! Hodil sem domov peš in sem zato rabil več dni. Jesti sem dobil pri dobrih ljudeh, pre nočeval sem pa pod kozolci. Doma si nisem upal takoj pred mater in očeta, ki sta me v skrbeh že iskala, ker so jima iz Celovca pisali, da sem jo popiha! §ele ko sem bil ves sestradan, sem .ponoči zlezel k bratu in mu povedal, kaj sem napravil. Prosil sem ga, naj mi da kruha m naj bo tiho, pa je poklical mater in me izdal. Mati je jokala, a oče me je prekle-stil, da me je bolelo še ves teden potem. Takrat sva se z bratom Simonom prvič razdvojila. Zameril sem mu. da me je ia-dal. V šole me potem niso več silili. Osts! sem doma ki pomagal materi hi očetu or» dera. U>e bo nada*jevak>J Leon, Cufar Andrej mi-, Cop Ma, Salte, nekar Joie, namestnika: gg, Sablatnik JoŽC in Petač Anton. K no mesto v tem odboru je rezervirano za zastopnika K.ID Ker so med letom izstopili ti ob C. up: u-ve, odnosno odbora gg. Gogala Ivan, Sitar Peter, Cop Miha in McŽnarič Janko, odAla z Jesenic pa gg Polajnar Jože in Per^ 'Anton, so se morala dopolniti z nov km nx>č«\i meata v raznih odsekih, ki alu/n > kot pomožni organi obcinsk; upravi TA" sta bila v aocijalni odtek pridaTjena g. Koiar Jože in Cjl<>'>ovnik Androt. v v., dovodni: g- La/*r rilip, v tnantni: g. Kla-vor«, v personalni: lt" slala podkrepljena s primerno resolucijo baruski upravi v odločitev, n:'.k ir je pred-sednik občine r»- Zabkar Jože zaključi sejo. (Bel KOLKI) AR IiiMI, Sobota 23. novembra, katolu a. ni: Klemen, Ravijola. Ju*ri: Nedelja, 24. novembra, katol ftani: Jane* od Križa^ Jeci. DAN A.^NJK 11: li »l i \ i Kino Matica: Divji tovor ZKD: »Uspavanka« ob 14.15 v Malici Kino Ideal: Karneval v dp.mijl Kino Sloga; Prigodbe ix >Wienerv\*alda< matineja ob 14. >Zasanjune ustne« Rino Union: Peter. matineja ob 14 »8 barvanih šal z Mickv MiSko« Kino Šiška; Gospodična — gospa« šniipliobsko gibani 14**: >Akandai pri Bari e t Lovih* (V rami sopro^r) ob 20.1S Prirodoslovno društvo ob IS. predavfcLnj«' v mineraloškem institutu na univerzi. Predava univ. prof. dr. inž. A. Kral: >Teko*a voda — vir energije« PR1REDJTVE V NEDELJO Kino Matica: Divji tovor Kino Ideal: Karneval v Španiji in man. neja ob pol 11. Kino Sloga; Prigodbe i* >Wienerwa4dav Kino Union: Peter Kino Si&ka: >Gospodiča3a — gospa* Šentjakobsko giedallM«: >&kar*iaA pri Bitrtlettovih« (Vzorni soprog) ob 20.16 Ce&koalova&ka Obec v Ljubljani predata v* tuUcovnaga gledališča >Hana in povod- nji mož« ob 16. v Narodnem domu. DEŽURNE LEKARNE Danes Ln Jutri: Mr. Šu&ntk, Marijin trg 5. Kuralt, Gosposvetska cesta 10f Bobinev ded. Cesta 29. otetobra 31- Nedelja, 24. novembra. 7 3«: K/metiJska ura: Kmet in rrrtava [0. Kročetfi JoMp)- — Napoved ca*a. poroSUa, objava 3£>oc-oha. — 8.16: Telovadba, (g. Oir-J. So«***). — 8.46: Vesaki nape-vi (plošč** — 9.16: preno« cerkvene glasbe te fran*. cerk/ve, 9.46: Versko preue vanjfe (g. P. dr. Roman Tominec). - 10.00 Koncertna, DMutanaJa (radijski orkester). -U.00: Vokalna koncert g. Marjana Ru«i. Cffiana BagTabskie uspore, — 11.40: Otaroc pred mikrofonom (Mladinska ura). - 12.00: Napoved caoa, objava- aporedsi, obvestil la 12.20: Kar inaaano, to V a/m damo (pdnAcei. — 15.00: VaMfcl ki polke (pLoAce)- - l«-00: GoapodlnjfaJka una: O kromntrju (ga. Ana KoSakova). — 1*16: Harmonika iploSce). — 16.30: »Je nazvtd« elovouake drame: 11 uira. Uvodno predavanje A. Linhart: Ve-eegi dan ali Matiček &e ženi. K<4nexiija, v petin dejanJfe. — 19-30: Nac. ura: NaJ"o*i-ni ki kulturni pomen Slovenakih goric Ig Božidar Borko) — prenos ix L>j»bl>na. — 20lOO: Napoved časa, porociia, objava »poreda. _ 20.Lo: Ura Rtojtinivkovln pesmi (pevsko društvo »SLa*vec<). 21.00: Koncert radboskesa orkestra. — 22.00: Napoved časa, vremeneaka napoved, poročala obja/v, borzni teCaj.. — 18.00: O boAaanih srca, ožilja, in krv: (nadiOjevanje dr. Bogoiftir Ma^ajna). — 18-20: Poljaki skladatelj (pio«ice). - 18.40. Knrtuirna kronika: Ob 10 letnici smrt' Štefana. 2eix«iiBkega in S*. Vladislava Rey-monta. (g. prof. IVanoe Vodnik). — ISjOO: ! Napoved1 caaa, vremenska napove!, poročila, ob^Lva s.poreda, obvestila. — 19.30: Naje. ura: Jugosflovenska miseJ (To*V>r bo-. roAiijak, prufJ — fct Beo&rada. — J&0.00: : L sinfonični koncert ronaanticnc gjjjafcbc ra^norfoneke oddajne postaje :Crrieg: Line na suita, izvaja orkester, ki ga tvorijo C-lsuii radijskega in operut^ga orkesrtra. KJavir: g. proif. Pavel šivic, ditrigemt: g. Drago Mario Sijanec. — 22.00: Napoval oasa, vremesiska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.16: Za kratek ka ura: Na*jrvaan*."j«i drugod*i Po avetu (g. prof. K rane GratouaiUer) — 12.00: Hamuouist;. ite\elerji in BfM|M i Plošče). — 12.45: VrejBKttfffca napoved, :u/ročila. — 13.00: Nap0ve2ivljenje in svate. Mož ni potoval in lovil za. zabavo. Ne, praktični Američan si je drzni posel izbral za svoj poklic. Po džunglah in pragozdovih je lovil divje zveri, tigre, leve. leoparde, ogromne udave in kuščarje, tapirje, roparske in eksotične ptice za razne živalske vrtove in cirkuse. Rurk j*» rojon za ta poklic. Bogate izkušnje, temeljito poznavanje pragozda in njegovih prebiv^Vev, njegovo veliko junaštvo, prisotno-t nuhi in telesna moč «o pa u*po>o-hUi. fin izpolni veliko iD nevarno nalogo. \ džuncli je 'udi ustvaril film. ki nam nazorno priči 0 njegovih naporih in junaštvu, ki jp Min pa kronano z uspehom. Spremljamo ga na k>v na slone. Vidimo, kako je trena ograditi velik prostor sredi pragozda, da lahko gonjači poženo slon«* v past. Zanimiv je lov na taplrja, čudno živaL ki je se iz predhi>torične dobe ohr-, nfla svojo prvobitnost Originalen in zjba ven je lov na opice, a ^Pa nam zastaja, ko eiedamo strahotno borbo med trni m W>-par dom in udavom. Toda ekspedirrija se nikjer ne ustavlja. Vedno globlje prodira v pragozd. Vidimo lov na kotro, na arjsJks-ga netopirja- na leteče pse in naposled n.i na>nevarne|5o zver v džuncli, na tigra — liuriožera, kar smo nedavno videh' rudi v filmu Devil— tiger, ki ga je predvajala D .So to edinstveni posnetki, prvič »e zvnrn-i kamera prodrl3 v osrčje džungle. N^kai. 6e^ar š*» nist*» videli: kako žrvi hi diha džungla, njene vs^kdante rraeredije m njene prebivalce. Premiera tega izjedneo-, filma bo drevi v Elitnem kinu Martea. Ljubljana, 23. oo vem t> ra. Ka. vendar amo ?a dočakali. Prav tako bel je, kakor druga leta, čeprav je priče; padati v orni noči Deževja, neprestanega, drobnega. Škropljenja, amo ae že vsi nave-ljfiaii. Kakor v odu-ečenje so se anoči spremenile mokre kaplje v nekoliko manj mokar are*, ki pa se je fcmaflu razpinnU v objestne prave snežinke. Igraje je pričel naleta>va>ti sneg;, ka je kar hitro po^e-HB tudi bka'^ne, rnokxe uJkre, ne Ie hišnih •ereh. Vod«, na ulicah in umaizano bjato, sta ae nekaj časa branite belega pregrinjala, a je snežec vendarle znnagaJ in pri-n^mmB. ▼ noč nekaj praznioneg-a- Domov in na v«e atrani hiteči ljudje, «0 na ci]ju nekam olajšani zapirali pobeljene dežnike. Drobni snežec je naleta val tudi še pozneje, v pozmih noenrih unah. V nema i o presenečenje je bil n«aiet snega, pometa-5—1 mestnth uOsc in trgoT, ki so morali ▼ asodbim Jutranjih urah na cesto čierto dragače efraotjani, nego doslej. Z greo Dani 60 potflskali mokro brozgo s hooni- lte*T proti o^toondim jarrkom in šeđe na'o «0 podjrsaAi po raannočenih tleh, koh Ljubijarta, 23. novembra Samo že teden dni na« loči od plesne >e-aor ki bo kakor droga leta ofioijemo nt* varjena z novmanskim koncertom na Tabora. Bo privatnih Šolan so ae pari že dva W*m*em roantjrvo flUkali po povo66en*h par-fastih, brastti pete in trenirali za sezono, k> bo letos kijob trikim časom, ki nas tarejo, -vendarle ndkoifeo bogataša na pri reditvah fesfcor lanska, ko se je ves nas" narod ob tragični smrti kralja močenika odrekel vsakemu veselju in asom. Ncramonoi in vedno »naj^jivi koreografi ter plesni mojstri so za letos pripravili zopet cek> vrsto no-v* plesov, ki »o že prodrli, ali ki bodo v novi sezoni prevlado vaji v plesni dvorani. Več kongresov, posvetovanj ki zfcorovanj so imeti in zbralo se jih je na tisoče. Samo v Kissicvgenu je bfflo zbranih okoli 2000. Potem <»o »e sestala v Pragi, v Linzu in na Don a ju. Tuda naš mojster g. Jenko je bil med niiroi. Z Dunaja nam je prinesel vse plesne novosti. Najprej jii je v Beogradu pokazal na kongresu zbranim iugos-loven-Anii mojstrom, a zidaj pripravlja za ples v»o našo mladino, ji vtepa v glavo pravila družabnega plesa in bontona, v noge pa plesni korak rn ritem. Mnogo novega in zanimivega je prinesel. Poglejmo kaj je letaš na plesnem programu, kaj je moderno m airruelno in kad je ostalo od prejšnjih plesov. 2e poleti se je uveJjavil nov družabni ples. ki je vTJbudtl pozornost: kuhan kari-eses. Eks<>Hčno ime. eksotičen ples. Precej spominja na rombo. kateri rc rudi pode*« ben. rarlika je le v ritmu. Bistvo novega | plesa so menjalni prokopi ran i koraki, ima Na potu s sejma okraden Zagorje, 3S. novembra, tee Mttia. posestnik in gostflnttar v 7a jut Ju ob Savi, je pr«d kratkim odšel na fccnjafcl sejem v Bufitoo pn Sevnici. Kljub ▼laoM starosti 76 let je korajKen m je krenil sam na pot. Hotel je kopiti konja, katerega Je dolgo izbiral in končno le ku. pfj. S konjem je odSel s sejma tn se pri nekem gospodarju zapletel v kupčijo ter konja prodal ra. 70 Dm dražje, nego ga je Ml kupil. Denar je spravil v Ustnico in to v žep aa notranji strani telovnika. Pri aeftd pa je imel ie denarnico, v kateri je imet bSlau 100 Din gotovine. Nekaj čaaa je ostal pri dotičnom posestnfkn^ nato pa je nadaljeval pot proti aevnHkemu kolodvoru. Ko Je ravno stopaj skozi gozd, ga je nenadoma napadel neznanec. Udaril je starčka s tako snV> za vrat, da se je takoj sesedel in se ni zavedal, kaj se z njim goda. Neznani potepin mu je hitro slekel sriknjo in suknjič, vzel klobuk in pobegnil neznano kam. Napadeni je od strahu kmalu pri Sel k sem. a ni imel več korajže, d« bi nidalje. Tal pot) kar aa Je M3o že stenirdlo. Pre- prav pri vseh. z navdušenjem se je jede javljati marsikje in v mansikosn tudi mračna skrb. Mimo grede P* je afcrb nekam odprhnila, zaenkrat Je prevladaj car spremembe Ulice so bule sicer spet blatne, zato pa ee je raztezala bela odeja tam iunaj ees p olje i«n log. Tudi gozd je t>\ naenkrat vse lepši in mikavnejšL Veje so se šibile pod težo nenadne obremenitve in se tu pa tam otre&aije snega, da so padaj e kepe, drobeč se na spodnjih vejah na tla. kjer še leži nepogTabJjeno lw?tje. >9m»kKma*hi jo mahnemo na Polževo«, So menili i drugi, »v Planico pa. če bo . . . .< in 60 pomoli s Pri«i. Metereološka zima se prične s 1. decembrom, koledarska šele s 21. Kako bo z vremenom in sedanjim snegom je še rh'omljivo. Najbree je bil to šele prvi opomin, naj se pripravimo in se bo snežec zaenkrat še umaknil brezbarvnemu deževju. Opomin ps veilja upo-števaiti. zaito naj si smučarji pripravijo in nanmžejo difloe. ev. Miklavž pa na- po-?"fcrft>i. ds. bomo dobro oblečeni in da bodo me toplem trudi ve i reveži. In iifm tfe-diajb preti iz čevljev . . popolnoma edinstven slo«! a je lahko pri-učljiv. Njegova prednost je tudi v tem. da ne zahteva mnogo prostora in da ga lahko plešeš v še tako omejenem pTostoru in tudi v gneči. Ker je precej živahen ples, je naglo prodrl m tudi naša mladina ga z veseljem ple^e. A kako se je uveljavil po svetu vidite ali slišite, če zvečer poslušate radio. Vsak dro<«i ali tretji komad je kuban karioka. Druga novost je novi čarlston. O, nikar se preveč ne ustrašite in rudi moralizirati vam ni treba. Od nekdanjega divjega, ekacerrtricnega čarlstona je ostalo sskorai samo ime. Včasih je bilo treba dvigati nogi in skoraj opletati naokrog, kar ni bilo preveč estetsrtco in bi bilo danes spričo dolgih damskih toalet tudi praktično neizvedljivo. Karakteristika novega čarlstona je gibanje stopala m popoma umerjenoet. Ie zelo primeren ples, ker se pleše v kombinaciji s foiustrotom. Tudi ta ples zahteva malo prostora in H konrnliciran. je zelo lahek. Ostale plese že poznamo. Angleški stil, decenbnost, eleganca in umerjenosr, še vedno prevladuje. Med temi je brzi fokstrot. enostaven po korakih, ki so samo priključni, ne pa menjalni, z razliko od počasnejšega fokstrota, takozvanega quiqstepa. katerega posebnost in bistvo, ki se pleše v dveh verzijah: popolnoma enostavno z menjalnimi koraki po načinu bluesa ali pa originalni threestep — dvema naglima korakoma slede vedno trije počasi, a vse to v raznih varijantah. Ta ples je nekoliko težji in pride v poštev predvsem za bolj iz vež-bane plesalce. Nad vsemi plesi pa še vedno kraljuje elegantni tango, ki je še vedno najbolj priljubljen. Njegova letošnja značilnost je. da vse slike enotno vsebujejo trojni korak: dvema hitrima sledi počasnejši korak. Tan-jja je soroden po eleganci in deloma tudi po stilu angleški valček. Njegova značilno« tje poševni (diagonalni) priključeni trojni enakomerni korak. Na sporedu je tudi valček, ki ga zlasti začetniki plešejo z veliko vnemo, a z njim pride na svoj račun rudi vsa naša starejša generacija. Med skupinskimi plesi je omeniti čet* vorko, ki pride v poštev pni vočjih plesih prireditvah, pri raznih dobrodelnih nastopih itd. Na kongresu naših plesnih mojstrov je bil sprejet predlog, da se uvajajo tudi domači plesi, zlasti razna kola. ki jih imamo na stotine Na plesnem repertoarju bo kraljevo kolo. jugoslovansko kolo. se-Ifcančica. kolo Jadranske straže itd mfifljeva! je, kaj tri storil in nazadnje se je odločil, da ostane kar v gozdu. Pod nekim drevesom si je napravil ležišče, a zaspal ni, temveč je prebedel veo noč in sele, ko ae je danilo je zapustn svoje bivališče Vrnil se je k onemu poaeatntku tn mu opisal dogodek. Nato se je vrnil v Sevnico na postajo in od tam z vlakom domov v Zagorje. Najhuje mu je za suknjo, ki jo je Imel za spomin od nekega Franceta. Za zboljšanje perutninarstva Litija. 22. novembra. Izkušnje so dokazale, da je za naše razmere in za naše potrebe najbolj primerna štajerska kokos. Na banovinskem vele posestvu Ponoviče pri Litiji goje prav to pasmo z največjim pridom. Vsakdo, ki po_ seri Ponoviče. se lahko prepriča o vzornih kokošjerejskih napravah, živali so pod strokovnim nadzorstvom, nesnost jc pod kontrolo, da, cek> vrednost in teža jajc ae kontrolira, »štajerka« je zdrava in odporna in nam daje lepa jajca, zato je ta pasma vredna vse pozornosti- Kr. banska uprava si prizadeva, da bi v6i perurninaTJi. zlasti kmečke gospodinje, gojil* le štajersko kokos. Da pride čtm preje do cilja, bo zahte- vala, naj i zginejo s šolskih dvorišč vse tuje rasne in mešane kokoši. Kakor lani. tako bo tudi letos oddajala banska uprava velilna jajca štaierske ko-koS od priznanih rcj.skih središč. Komad bo po znižani ceni a 1 Din. Razliko mod nabavno in prodajno ceno t- j. 2 Dm St komad in morebitne transportne stroške do našega sreskega na če Is tv« bo kril nas are-ski kmetijski odbor. odnosno banska uprava. Vsi interesen tje za vali ina jajca štajerske kokoši se naj prijavijo v enem meseca (do 21. decembra t. 1.) pri najbližjem šol. skem upravitelju ali pa na pristojni občani, kjer bodo zbirali pri javi jence. Vablna jajca se bodo razpošiljala le v primeru, če bo iz posameznih krajev naročil vsaj aa 60 komadov. Vplačilo obenem s prijavo se naslovi tud- lahko na litijsko sreeko načeJ-stvo (kmetijski referat). Letošnji novinarski koncert Ljubljana, 23. novembra Zanimiv pojav v umetniškem in dxu*ab. nem življenju mSe Ljubljane bo 1. decembra novinarska prireditev na Taboru. Kakor že vsaJPh*k1«»* _ to ni o ben hi*ahnVind«!< ki si je v zadnjih letih ustvarila, eno naj. višjih pozicij v naaero ylaabenem življe. nju ? in simpa tični bariton is t Ton e Petrovčič znan kot član izvrstnega slovenskega kvinteta in se posebej kot solist toplega m nad vse prijetnega glasu, ki je že ponovno, četudi šele ru začetku svoje pevske karijere, tudi v nnši operi žel izredno lepe uspehe Kot protiufež tem visoko umetniškim, četudi ljudskim točkom bo \fubka deca v dveh različnih sestavih: rruadiaaki zbor šentviške narodne šole pod vodstvom njihovoga neumornega učitelja g. Jovana, in zbor mlndinskih harmonikarjev in pevcev, ki z ljubko vnemo sledijo vodstvu stvaritelja tega korpusa, g. prof. Ranči-gaja- Res ne vemo. kaj bo bolj ugajalo, ali mojstrsko izvajanje orkestra. zborov in izvrstnih solistov ali prisrčna otroška duša, ki se bo odražala v ljubki mladinski pesmi. Na vsak način so novinarji poskrbeli za vse okuse. Zato jim moramo šteti v posebno zaslugo, da imajo združiti proslavo našega narodnega praznika Zedlnjenja z lepim umetniškim in duševnim užitkom. Ker bo koncertu sledila se prisrčna družabna zabava s plesom, bodo prišH na svoj račun tudi v»j oni? ki jim prija prijetna domača zabava in veselje na skok. Zato smo prepričani, da bo dvorana na Taboru 1. decembra polna do zadnjega kotička hvaležne publike. Iz Kamnika — Poroka. V nedeljo se poroči pri Sv. Miklavžu pri Ormožu g. France Zore, kovaški mojster iz Kamnika, z gdč. Lojzke Zadravec. — Gospod Zore. ki je bil dolga leta član in telovadec kamniškega Sokola in navdušen gasilec, je bil med Kamničani splošno priljubljen ter si Je s sredo od-krrtosrčnostjo pridobil velfik krog prijate. rjev- — Obilo sreče! — Radi deževja ki nam ga je v zadnjih dneh nebo obilo naklonil o, je nastalo po mestu silno blato. Zlasti ae v tem pogledal cdlilcujeta šutna in slavni Graben. Na Grabnu poleg tega še razkopavajo < esto, radi česar se ot> visokih pločnikih zbirajo luže. ki segajo do sredine ceste. Bog obvaruj ubogega, nedolžnega purgarja, da bi na Grabnu od takem vremenu srečal avto. Včasih smo videli na cesti še kakega cestarja, ki je blato s ceste ostrgal, dane« pa je za uboge Kamničane to menda tudi že odveč. O tistem slavnem trotoar ju med hišnima Številkama 1 in 2 je bolje, da sploh ne izpregovorimo- — Pravijo^ da je dobro, če ae katerega včasih malce apo. pegla«. Pri naa je pa to seveda vrte dvomljiv poboljševalni poizkus. Oni v svoji japlendid iaolation< in okostenelo«ti vztrajajo do končne zmage, kakor nam o tem priča žalostno poglavje pločnikov na Grabnu in če se ozremo par let nazaj naj. demo še eno tako poglavje, t. j. 700 let. nico mesta, katero smo vlekli sest let po vaeh časopisih, končno smo pa zaspa h mi in 700 letnica. Mogoče bo ravno tako a pločniki z blatom pa upamo, da ne kajti če ne bo prej bolje, bo spomladi, ko nastopi lepo so In čuo vreme, takrat bomo pa I cesto zopet škropili. Iz Trbovelj — Dela na preložitvi ceste mimo fipanra v zadnjem času naglo napredujejo. Obenem z gradnjo nove ceste se regulira tudi Trboveljščiea, ob kateri je obrežna škarp« že dograjena do ovinka kraj Grenkove hiše. Ostali del nove ceste je že planiran in pripravljen za polaganje temelja in posipanje. Pri Ličarjevi hiši pa jo zgrajen preko Trboveljščice betonski most. ki bo pa jal novo s staro ce«>to pri stari občinski hiša. Nova Cestn pomeni za našo go_ spodarje in kmete važno pridobitev, ker se pri prevažanju lesa, gospodarskih potrebščin in pridelkov v Trbovlje in obratno izognejo ostremu ovinku in strmini stare ceste pri Mollovi hiši. Le eno tožijo prebivalci ob novi cesti in to radi vod_ njaka. ki ga jim je gradbeno vodstvo nove ceste pri gradnji škarpe ob TrboveljŠMci zaprlo. Vrelec, ki izvira ob Trboveljsčici nasproti Grenkove hiše, sicer nt služil stalni upora bi, vendar je pa voda t*>^ra vrelca tako dobra, da prebivalci pomjrb Trbovelj upravičeno žalujejo zk nj;m. To vedo povedati tudi nešteti turisfti in planinci, ki so si ob tem studencu gasili Žejo. Voda je po 'eti izrodno mrzla, po zimri pa tajko topla ,d«a se jo brez bojazni na prehlad lahko takoj pri izvirku, pije Prebivalstvo Trbovelj želi, da bi se ta vrelec kljub novi škarpi tudi ob novi cesti ohranil, ker bo še večjega pomena z ozirom na večji promet mb novi cesti. Treba bi bilo ta studenec samo primerno zajeti v majhen rezerv ar in ga zavarovati s primerno zaporo — Sedaj je še čas, zato upamo, da ho gradbeno vodstvo nove ceate želji prebivalstva ugodilo in studenec ohranilo, ker bi bilo te dobre vode, kakršne je v Trbovljah malo, res škoda. — Rokoborba. V Trbovljah že dolgo m, amo videli rokoborbo. Spominjamo se, s kakim navdušen jem je naša. mlsarTrrta. spremljala pred leti rokoborbe dveh prvo. vnatnm rokoborcev, ki sta gostovala v Trbovljah. Zato vlada tu* sa nedeljski nastop rokoborcev v Trbovljah veliko zanimanje. Nastopih bodo atleti iz Izubijane. Kamnika, Hrastnika m Trbovelj. Po. aoboo pokornost bo zbujad TrboveAjčanom dobro znani in priljubljeni g. šotler. Borba se začne ob 17. uri v dvorani gostilne Forte. Ta prireditev je zgolj propagandnega značaja, zato je pričakovati velike ude. lenbe s strani prijateljev te vrate sporta. _Božićnica vojnih mvaJktov. Kakor druga leta, tako priredi tukajšnje Udruženje vojnih invalidov svojim najrevnejšim članom in članicam božlcmoo. V ta Tym**y*m je vodstvo odruženja te dni našlo. vfk> na našo Ja?noat naslednjo prošnjo: Krajevni odbor TJdruženja vojnih invalidov je razposlal pred dnevi na razne ustanove podjetja in zasebnike prošnje za prostovoljne prispevke bodisi v gotovini aH blagu za prireditev božićnice svojim najrevnejšim članom in članicam, ki jih hoče skromno obdariti. Udruženje prosi tudi ostale vojnim žrtvam naklonjene dobrotnike, ki prošenj niso prejeli, da So tudi letos spomnijo pohabljenih in trpečih vojnih žrtev z skromnim darom, s če- mer Jim bo veaj nekoliko olajšano trple-nje. ki ga jim je pm*zročila strošrui svetovna vojna. Imena darovnloev rn aahv^lo bo Udruženje objavilo v glasilu >Vojru invalid«, po možnosti pa tudi v dnevnem časopisju- že danes p« se vojne Žrtve zahvaljuje vsem plemenitim dobrotnikom, ki jih tudi tokrat ne bodo pozabili. — Sneg. Po večdnevnem df^ovtii je no noj pričel naleta.vata prvi sneg v let^i^n^ zimi, ki .^c nam bliži. V okoliških piani, nah je snežilo že ves dan m je zapadel sneg že precej nizko- Začenja .se smu6ar. ska sezona z vsemi raxiostmi bele narave za našo mladino. ki že težko pričaJcujo snega. Mnoge male revčke pa je bilo videti še danesf ko je že naletaval sneg, bose na poti v šolo. Kakor se govori, je pokrenjena akcija, da se oskrbi najrevnejše in najpotrebnejše delavske otroka z obutvijo, kar je za possdraviti. — Nedeljska senzacija. Kakor kaž*\ bo v nedeljo slabo vreme, tako da Trboveli čani ne bodo mogu' na izlete v okolico Za take prilike se pa vedno najdejo lju dje ki skrbe Trboveljčanom za zabavo in razvedrilo. To nedeljo ob 9. uri dopokbv bo v gostilni Forte predavanje o temi >Načrto gospodarstvo in Jugoslavija s. Na vabilih^ ki so bila te dni razposlana ori sklicateljev, je rečeno, da je to strokovno politično-gospodarsko predavanje namenja. no v prvi vrsti izobraženstvu vseh stanov v informacijo. Gotovo se čutijo turti rudarji dovolj i^bražene. da bodo razi j meli to predavanje Predaval bo g. Ture sturm. r\mkcijon«r >Zbora< iz LJubljm^. Nove novčanice po 500 Din Ljubljana. 2Z novembra-Pinančno mmaetrstvo objavlja o tzdafi novih novoanic po 500 EHn sledeče potamnilo: Že v marcu letošnjega leta »e bno na seji upravnega odbora Narodne banke kraljevine Jugoslavije sklenjeno zaprositi za potrebno dovoljenje finančnega ministra glede izdaje novih novčanic v smislu čl. 2 zakone o denarju kraljevine Jugoslavije z dne 11. maja 1931. Znano je, d« ;marrvo zdaj v obtoku novčanice po 100 in 1000 Din. Tisočak je v sedanjih razmerah velik denar in zelo težko sj* je menjati, posebno v gospodarsko šibkejših krajih. Zato je potrebno, da dobimo še eno novčanico med one po 100 in 1000 Din in tu je najpriklad-nejsa nov čamca po 300 Drn V sosednjih državah. Rumuniji, Bolgariji in Grčiji, kakor tod i v mnogih drugih evropskih državah, že imajo rak tip novčanic. PriČekuie se, da bo s tiskanjem novčanic po 500 D in olajšan denarni promet v naši državi- Napačno se inf' rmira javnost o tem, da pridejo v promet novčanice po 5 Din. To vest mora finančno ministrstvo idločno zavrniti, ker niti Narodna banka niti finančno ministrstvo nima namena izdati novčanice po 5 ali po V) Din. Odveč 1 omeniti tudi to, da *»c 7. novimi novčanica-mi po 500 Din nikako«- ne bo povečala celokupna količina n«-* nic v oktobru Nove novčanice po MH ki se se niso ze-»xele izdelovati, bodo izdane na račun nov. čanic po 1000 Din. čijih število v obtoku se bo zmanjšalo. Na pragu nove plesne sezone Kaj nam prinaša naš mojster Jenko z mednarodnih kongresov plesnih mojstrov »ST.OVEKSK1 NA KO t)t robota. 23 novembra 1935. Štev. 2t7 DNEVNE VESTI aokototTom ki vanjo Koncert bo pod don ta zunanji min do Marta Ske državne Patotire, »ko Aruetov ae bo porabil t alovaž ke-jug ueauv enake vrnjenuiosti — Da bo Javnost pravilno informirana. V četrtek smo poročali o konferenci gospodarskih zbornic glade uporabe sankcij proti Italiji Glede na to poročio nam pošilja generatai tajnik Zbornice se TOI t Ljubljani g. Ivan Mohortč tole pojaanaV>: Na konferenci rbornac je generalni tajnik L Mohortč v dolgem govoru opasal položaj dravske banovine spričo uvedba sankcij proti Italaji ter je dokumentiral svoja izvajanja z navedbo konkretnih statističnih podatkov. Ob zaključku svojega poroetta je stavil nar. konkretnih predlogov glede bodočih ukrepov kraljevske vlade, da se rešijo vprašanja, ki so ostala po uveljavljen ju sankcij odprta. Mnenju g« Moho_ riča so se pridružiti predstavniki lesne industrije savske in drinske banovine, posebno generalni tajnik g Mautner, industrijalca Prpič in Prcm.ru ter dr. Despič i* Sarajeva. O položaju primorskih krajev sta poročata delegata sphtske m dnbrovniake komore. Vsi govorniki so se strinjali v svojih ugotovitvah in zaključkih, edino generalni tajnik Saveza industrijalaca i* Za greha g. Marko Bauer je zastopal odvojeno mišljenje, toda ostal je z njim na konferenci popolnoma osamljen. KINO SLOGA Ljubljanski Dvor Telefon 2780 Danes ob 16., 10.15 in 21-15 uri Jutri ob 15., 17., 19. in 21.16 uri šlager-opere ta Prlgodbe iz "Wienerwalda" Magda Schneider, WoI! AJbach Betty. beo Slesak. Gearg Aleksander. Matineja ob 14. uri po Din 4.00 Elizabeta Bergner: ZASANJANE USTNE — Miniatur dr. Kaiugj<*rič o znižanju jradniSkih plač. Minister poste in tefcgtra-La dr. Branko Kadugjwnč je na včerajšnji ionferenci v V išegradu med dn*u»gim omejili tuni i zji liajije uradu itak in pkui. izjavu te: Naše ;>oJt-^e-Jstvo je postalo v zadnjic drven letin petkrat eirornaanejse kakor je silo ptreu, pa veti daj- mora pjenaćati »ta orenusna, kot jih je v dobrih oatJih. Pri 'jsm ne aiiioniu poaabdi&i da je naaa država prertedLoo agrarna. S tpm hi morala vlada računati. Zato je bilo znižanje uradniških prejemkov proracunako, političen In go-apoda>r«*ki uktep. kajti materijalnih djržav-aih iadatkov ni DUo več inogooe znižaju. Da «e £^6ok>ve državniui uradnikom p$a-če je bUo treba njihove prejemke znižati. Široki ljudski »lojti so obujbožaJi in s tem Potisnjeni v psiholo&ko stanje, kd Uh podpira široko polje dela vsem ra&d.vraiinuii elementom. Zato morajo državni uradnika kot inteJegemca n—ometi in pravilno oceniti ta korak viade. Vei se zavedamo, da znižanje plač ni popularen ukrep, amo pa trdno prepričani, da je potreben in koristen ukrep, ki je bil neizogiben, če hočemo, da bo stanje naših financ z-i.rav,, — Blasnikova >Velika pratikac la 1. 1936 je izšla in se dobiva pri založniku, tiskarni Blazaika nasl. Ljubljana. Breg 10. is v »sen večjih trgovinah. Ta naš najstarejši slovenski koledar je res praktičen in zanimiv. Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka slovenska družina. Letos mu je dodana se večbarvna reprodukcija lepe slike »Poklon Modrih«. — Važne izpretnembe v ljubljanskem gledališču? Današnje zagrebške »Novosti« priobčujejo presenetljivo vest iz Ljubljane da se pripravlja reorganizacija ljubljanskega narodnega gledališča, tako da bi se drama in opera združili kakor sta bili zdru" ženi pred vojno. Poslopje drame naj bi prevzela Prosvetna zveza za svoje namene. Po Ljubljani se baje tudi govori, da pride v kratkem do izpremembe v vodstvu ljubljanskega'in mariborskega gledališča. Mesto intendanta v Mariboru naj bd prevzel g- dr. Sušnik, za Ljubljano pa kandidat se ni določen, ker jih je več V našem gledališču o teh i spremembe h Se ničesar ne vedo. — Imenovanje v naši mornarici. Za vršilca dolžnosti načelnika štaba mornarske komande je imenovan kapetan korvote B >ri» Pire. doslej v službi na brodu »Hvar«- HALO! ~~ HAJLO! Vsi v krčmo na Aleksandrovi cesti 5, kjer se dobe poceni purani, piske, race, porcije vse po 6 Din. Domače krvavice, pečenice, pečeni prašička na ražnju ln ćevapčići, ražnjići ter vsa druga topla in mrzla jedila na razpolago. Dospela so nova vina, štajerska, dolenjska in dalmatinska. Oez ulico vsa vina en dinar ceneje. Priporoča se za obisk KRČMAR. — Izvoz Češkoslovaške preko nailh pristan iač. Te dni prispe v Spfct Čeakoajova-ška delegacija, iz Prag*?. ki bo proučila -aannere m moAnoet n&čdh iadiraneklh pristanišč za ievoa češkoslovaškega blagu Delegacija je zdaj v Beogradu, kjer aku4a z generalno direkcijo državnih železnic skleniti pogodbo o prevozu čeako&lovaeke ga blaga -skozi naSo državo. Iz Splita od potuje delegacija na Sušak, kjer bd btta ;avna akadisea za češkoslovaško blago — Za zgraditev velike radio—postaja. V Novi Sad sta prtepe]« dva zastopnika Pni-lipeovifa podjetLj iz Amsterdama. Ta Pod, jetja nameravajo zgraditi v Jugoslaviji veliko oddajno Postalo, ki bi veljala 120 milijonov Din m Ml a močna 120 KW. Za luSahml M btta to aadveaja varifo-poate* fa. Bo4|age Je prepričano, da bi se s tem Ste%o radio naročnikov v Jugosiavij: ilit—iUp od eedanjlh «.000 na »00.000. — Tala—liHai vpokojeaeem la vdovam v vednost. Podaljianje legitimacij za leto 1936 se bo vraiio od 1. decembra dalje. Legitimacije se motajo predlagati pri naj. bfcžjih železniških postajah. Legitimaciji mora rsak priloiaa: l.) čekovni odrezek o prejemanju pokojnine, 2.) potrdila ki so kolka proata po 61 6 zakona o taksah v zveza 5§ 105 m 102 o prometnem oaobju. za otroke preko 18 let (roj. 1918) starosti. 3.) znesek Din 2— za 24 režijskih voženj. 4.) lastnoročno podpisano izjavo, da se (tudi iona vpokojenca) ne bavi s protokolirano trgovino aH obrtjo, oni pa ki se bavi jo z neprotokolirano trgovino ali obrtjo, pa motajo predložiti prepis odloka oblasti, ki je izdala potrdilo. Protokotfrana obrt ali trgovina, pa izključuje uživanje legitimacij po režijski ceni. Vei v Ljubljani stanujoči vpokojenei in vdove, morajo legitimacije predložiti tam kakor vsako leto najkasneje do 10 decembra, sicer jih ne bo mogoče do božiča pravočasno podaljšati Društvo železniških vpokojencev ▼ Ljubljani. a^n Zvočni kino Ideal PREMIER NI KINO Danes ob 4^ 7. in 9^4, jutri ob 5-, 7. in 9M. MART .TINE METRICI? v filmu Karneval v Španiji (2ENA IN MOŽICELJ) Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din V nedeljo ob pol 11. matineja. — Ia »Službenega Usta«. Službeni lis: kraljevske bonske uprave St. 94 a dne 23 t. m. objavlja navodila po uredbi o zapo Slovan ju tujih državljanov, odločbo o atestih za izvoz semenja, lucerne in rdeče de. telje, popravek k pravilniku in normam o kontroli semenja kulturnih rastlin in rasne objave is ^Službenih Novin«. — Jugoslovanska gondovnlaka Ura Se je pričela zadnje čase prav razveseljivo raz. vi jati. V poletju je priredila dva tabora pod Martuljkom pri Kranjski gori ki sta bila v tehničnem in mora mera oziru odlična, v taboru se je priredila pri nočnem ognju gozdovniSka proslava 10 letnice obstoja lige, katere se je udeležilo s tabore-čvmi in gosti blizu 200 oseb. Marfeoreld goadovniki so prosio leto priredili t Mariboru gozdovnifiko razstavo. Id je bfla po mnenju obiskovalcev najlepša prireditev Mariborskega tedna. V Ljubljani so gozdovniki organizirani v rodu izhajajočega solnca« in trna jo svoj društveni lo_ kal v KriževnJSkd ulici Štev. 5/H.. nadstropje. Tu je tudi sedež goadovmAkega Vrhovnega vodstva, v nedeljo, 8. decembra ob 10. uri dopoldne ima Jugoslovanska gozdovniškega Uga t lovski dvorani hotela Metropol svoj letni občni zbor, ki ga gozdovniki impoujejo veUki zbor. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk tudi sprememba pravu, izdajanje drustre. noga glasila, določ+tev kroja in pa sklepanje o prireditvi veiike gozdovniske razstave v Ljubljani, o gojadovnikih ae v javnosti malo alisl, a kot je videti, je njihovo notranje delo prav intenzivno. KINO SLOGA Ljubljanski dvor Telefon 2730 Danes matineja ob 14. ari ELIZABETA BEBGNBR v zadnjem nemškem filmu Zasanjane ustne Njen partner Rudolf Forster buotne cene Din 4.6o na vseh sedežih' — Vreme. Vremenska napoved pravi da bo oblačno, hladno, nestalno vreme, od časa do časa dež in sneg. Včeraj je deže valo v Lij ubijani, Mariboru. Rogaški Slatini in Zagrebu. Popoldne pa je začelo snežiti v Ljubljani Najvišja temperatura je znašala v Sphtu 16, v Sarajevu 13, v Skopi ju 10. v Ljubljani 6.6, v Rogaški Slatini 6, v Mariboru 5, v Zagrebu 4 in v Beogradu 3. De-vi je kazal barometer v L jubt jam 754.2. temperatura je znašala 1*2. — Mati z našem zaklala zaročenca svoje hčere. V vasi Rogoznici blizu Šibenika je i mol Stanko Vidov i č Todorov ljubavno razmerje s sosedovo hčerko Ivanaco Rad?ir Dekletova mati pa s tem ni bila zadovoljna in v četrtek popoldne je počakala fanta, ko se je bij namenil k svoji izvo_ ijenki ter ga napodila domov. Ker je pa fant ni hotel ubogati, ie potegnila nHana in povodni mož<. Gostje dobrodošli. —lj Nedeljski popoldanski ples s poukom v Jenkovi šoli — Kazina je naj prijetnejša zabava ob slabem vremenu. Nove začetnike za vae družabne plese se sprejema rsak ponedeljek ob 20. Posebne plesne nre rsak dan. —lj Sestanek železniških vpokojeneev in vpokoienk ter at aro vpokojeneev in rent-nikov sploh bo v torek 26. trn- ob 16. uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi c. 32. Akcijski odbor bo poročal o uspehih dosedanjih intervencij ter se bo sklepalo o bodočem dehi. Iz Ptuja 0 k na u nam je mogoče tigodrti z oajrom no zalogo moškega, damakega in otročje ga perila, po neverjetno nizkih cenah M P 1 r a a t/ Sv. Petra c. 22. ta Pol janeka t 1 (Peglesen). —lj Akademični kipar Frane Gor še otvori 1- decembra veliko retrospektivno razstavo v svojem ateljeju na Goaposvet-ato cesti 13 — Kolinej. Na razstavi bo zbranih nad 60 del od leta 1928 do danes. Med njimi bo deset del, najnovejšega datuma, ki se niso bila razstavljena. Ljubitelje umetnosti ie zdaj opozarjamo na to pomembno razstavo. —lj Umrli so t Ljubljani GregoriČ Leopold, 42 let, davčni izvrševalec, Urbas Ivana, roj. Čaka, M let, žena trgovca- izdelovalca kranjskih klobas. V bolaiel se amrli: Slabe Stanko 16 let, Sinja gorica, Zebukovec Jožefa, 2 meseca, b« dninarice, Lipljenje pri Ljubljani. Lilek Marija. 68 let, poštna uradnica v p.. Lakan Frančiška, 51 let. žena posestnika, Poičane pri Zagradcu, Vi-denič Franc. 13 let, sin zasebnika, Hrastnik Angeloslav, zasebnik, 53 let. Rupnik Ljudmila, roj. Kenda. 47 let, žena mestnega višjega svetnika- Guzej Jožefa, 51 let, žena tesarja. Studence pri Hrastniku. Upnik Stanislava, 2 leti, hči delavca, Duplica pri Kamniku. Kranjc Zinka- 27 let, žena najemnika gostilne, Žirovnica pri Breznici, Močnik Franc, 35 let, delavec. Dolinšek Slaviea. roj. Zupan. 27 let, pri v. uslužbenka, Pipan Andrej, sin mizarskega mojstra, Domžale. —lj »Skandal pri Bartfettovib> (Vzorni sopre«) zabavno in duvhovito Hopwoodoro veseloigro Ponove v šentjakobskem gfte-iaiisču danes m jutri ob 20.16. Pikantna veseloigra j« dosegala pri vaeti uplaoritvan nenavaden uspeh, vse predeljave ao t>3e "»■prodane, šlager seooone. Kdor ae hoče nasmeje*i naj Poleti predataivo. Ker je ođ-SI0 rndl pri zadnji predstavi mnogo l*H brez vstopnic, naj kupi cenjeno občinstvo vetopntce fc€ v predprodaji od dane« daffcjc -Jj Jatri ob 11. ari ba predstava SKD. vanka«. kjer igra Doroteja Wteck glavno vlogo. Film je poln nežne godbe in prestarih cerkvenih motivov in pesmi. Pokaže nam mir in uteho za samostanskim zidom-Življenje belih sester }e tako pokazano, kakor 5e v nor-enem filmu Doroteja Wieek je v tem filmu čudovita umetnica Vstopnina IM 4 50 5.H) in 6.50 Din —-lj Slovensko stenoarafako droitvo, LJubljana, bo imelo v sredo 27. t m. ob 8. svečer n« trgrovski akademiji debatni večpr za svoje čl^ne in vse one, ki se zanimajo za razvoj stenografije. Ako ae jnvl še nekaj interesentov, bodo v začetku de- — Tudi Ptuj proslavi 100 letnico Davorina Jenka ter se pevski abor G4aabene Martoce na to praskavo že prav pridno pni-prarv^ja. Vpriioril bo 26. t. m. v mestziem g*leđaJiaču vejiik vokalni koncert. — Izgubil se je. V četrtek pc^poidne je nenadoma odšel z doma GS-letna zeAlezsni-Ski tnaaar v pokojn PodgorSek Martin, &ta-aujoč na Pristanu ter se se do danes nI vrnil. Nekateri znanci ao ga videli letega dne popoldne v družbi nekega flanta v VI-čarvl Neki manec ga je celo vpraAai. kam je namenjen, pa mu je zmedeno odgovor*!, da gre iskat detla. K«r je mož živčno tzelo slab, je verjetno, da se mu je pripetila nesreča, ali pa da je zašel v Dravo. Nosil je »Tivar« plašč, pod nJim pa rjav stiknjič in modne hlače z bolzhni rizami. Na g-lavi >e trne] zedenkaato «t0 aportno čepico. Kdor bi kaj vedel o njem naj to javi ptujski policiji ali pa najoUaji oroa-niski postaji. — Kje ja tisočak? Posestnik Hgartner ignac is Gaiberja občina Rogatec se )e te dni mudil na ovojem poeeetvn v Stoper-cah, kjer je pri odhodu pozabil na omari djenamico, v karteri Je tmed tasočak. Takoj je poslal nazaj svojo 12-Jetno hčerko, ki je denar todl našla, vendar pa jo je ne >emnd(k projrovoriL da je pestila tdaooak čez noč v hiši. če« da bi jo lahko kdo napadel in ji denar vzel. Pred njo je najem-ntk spra vil denar v košaro ln jo zaklem.-; DrugI dam pa so našli košaro odprto to tleočaka nI bilo v nji, Orozniiki raizieknjejo zadevo, slasti de. ker najemnik tndft, da je denar izročil postani deklicš. ta pa odtočno trdi, de je btt denar sipravljen v kosari. _ Zopet požar. Dne 18. t. m. oko*i 1. ur« ponoči je Izbruhnili og"enj na postopki posestnifka Haffjj&niiča Jerneja la Straž-gOjne. Og'enJ Je uničili del ein 10.000.—. Ogenj «o PogasiK «ami domačini brez pomoči gaaftske Čete Oroi-nmri sn po*l¥a>lcn te na sledu Iz Celfa —c Praznik Zedln.fenla bo Sokolsko društvo todi leto« svečano proslavilo. Dne 1 decembra ob 730 bo zbor vsoh Članov in članic pred Narodnim domom, nato skupen odhod v opatijsko in pravoslavno cerkev. Ob 10-30 bo slavnostna seja v mestni telovadnici. Na dnevnem redu jc slavnostni govor, deklamacije, pevske točke sokolske mJadtfne in zapriseg novega član. srva Prestave se naj udeležijo prepad ni V5 Sokola v polnem Številu in sdcer oni, k' majo slavnostne kroje, v kroiih. ostalo članstvo pa v civiln z znakom. —c O planinski flori bo predaval q. prof Viktor Petkovšek iz Ljubljane v ponede Tjek 25. t. m- ob 20 na Ljudskem vseučilišču v risalnici de^Tce meščanske fote. 7;a-nmwvo in noočno predavan te bo sr»rc»T>Tia-lo nad 100 lepih skiont^čnfh slik —c Celjsko pevako dmitvo Ko pHredilo 1 decembra ob 30. v veldki dvorani Celj-*ke?a doma koncert v proslavo praznika Zedmjenja in stoletnice roj-^rv^ skladate. Ija Davortna Jenka. Spored bo zelo pester in bogat. SodelovaTt bodo mešani ln mo^ki Trbor CPO. koncertna pevka c?a Marija Golobičeva. violinski virtucrz ' ravna tel' Karlo Sencin in pianistka ga. Mire* Sanci-nova. Vstopnice se dobi to v pred --odaji v knjigarni K Goričarjn vdove na Kralj* Petra cesti. Donoldnc ob 10. bo i^totam mladinska proslava I00.1etnlce rejatva skladatelja Davorina Jenka za mladino vseh so1 —c Vsem JeleaniSkim upoko'encem, vdovam in »irotam. ■tnijiVIli i v Celji'. •e'i«ki oko-li^i in Petrovč«h Za-adi po_ ia'ivjn'T vel'avnin r^vnae*^ '-e'itt-acii rn unaiSila vložkov za leto l$36. na i se vsi r»rizadeti javiio od 6- do 12 decembra pni postajni blagajni na koodvoru v C kjer bodo dobili navodila o predloHtvl p trebnih listin. —c Usoden padec s kozolca. Ko h se 76-letni Blaž Drofenik, občinski revei brc stalnega brvalisvja. v sredo rvečeff sp..it na neki kozoJcc pri Sv Križu pri Kogtlkl Sil crni, jc padel rako nesrečno, da »e ic tc*'^ 1 poškodoval po prsnem košu. trebuhu in rokah. Prepeljali so ga v celjsko bemlfa —c Prvi »neg je zapadel v petek zvečer. Snežiti je začelo popoldne, zvrčer pa je bila vsa narava že r*>beljena. Smučarji so sprejeAi sneg z velikim veseljem, brerpo-selra in ostali reveži pa s akrbjo in strahom pred zorno. —c Notno lekarniško stnrbo rrua od rita. tega petka 2f*- t. m. kr dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgM. —c RazrnSpc na delovnem trgu. Pri ekspozituri javne borze dela v Cerju se ie ^ 11. do 20. t. m. na novo prijavno f\~ oretr Paaaaafla, delo je WV iionnjeno aa 1« oeeb, PoareMlovanJ je biOo izvrčenlh 10, odqvv vaJo Je IS, dopotovali sta 2 (•ebL I>ne M t. m. je o**aJo v evldenoi 3TT breznoseln Iti moSkih 1n 51 žeinpk) na*»prorci S t (302 moak-iima in 4Z ionsknui i r»K*-ga je metrtmd svet zarai: evojo atallAee z c/siaram na uredbo o aniianjttj pilač motnih iasl«j2bencev. SogTneno so ngotovtti, da uredba nima zakonite podOage ter bo mestna občHna proti tiojnvn MtvaeJa primor-oe akrerpe. — Nedelja v rledallaču. Okolteko dalleko občinstvo oMakla<. Zajbave bo nuio*; • Pridite! — £lle si je prerekal. Voarad sti >a v b^piju dućevni zme#1* (^ti pPSP—| tile poeejstjniftkl ^'n Mttiij-j Vau^potič la ćren-šovcev. Prepefljalii ao ga v manUiniik,, bolnico, kjer ao mu sdtra/vnrki re&idi Sdrvljes)>- — Predrzni z|ik0vci «o te davi po*i- ■'■ og^rajo na noseatvu marib<>nskega ndrav noika dr. Benčana v gejbnioi ob Iiravl. ^ko-da —eJa voc «to donaiTjev. predrzneie s,, aretinall oroaniikd, ki jih bodo izročcflii »o* disou. — Požar v Razvanju. V noci na po je poaar uničil senUk g. Kitfimannu v H vanju. Skoda ^naSa 15.0<_KJ dioau-jev. Na i m moč ao prlMi gu«dLci k Raavunja, Radva-nja. Maribora in Podbretja. Ogenj je bi! Podtaknjen, — Vlom Le poskusen vlom. Pretek i«, noč je 36-Jetnn ptrođirziu ie veokrajt kani vani vtomliec Prane peftec vlomil v rui no van je mtoarja Franca Kukovca na Tržaški cesti 6 ter odnesel sa 3.000 dinarjev oi>|ek in perila, teto noč je trgovec Pre grad na AleJaeainjdirovn oesrti pregnaJ vlomilca, ki je po vrvi prepJozaJ 5 metrov vi sok zid in zbežal, ko je začufl korake. N> e b€ nv>Ski dežnik e »votlim ročajem. Ta corpora deliorta rvxio p orna-gaifcu rankririkati zločinca. —Lj Prirodoslovno druitvo priredi da nes svoje 3. predavjinje v dvorani mineraloškega insUJtuta na unis^>rzi. Gomori g univ. prof. dtr. ing. A. Kraj o tami: Tekw ča voda — vir energije. V«i člani in prijatelji dru/štva se vabijo k č^im steviflinej-SI udefteSbi. Vetop prost, za kritje stroškov ae bodo pobirali p«*or«rtojvoft>ri i prn»pev-k1. Zaostek ob le. nri. Iz Litije — Športne vrste se redčijo. V nedeljo popokine bomo imeli v gostih SK Retje iz Trbovelj. Naša enajstorica bo odigrala ? nym[ prijateljsko tekmo Ob tej priliki se bosta poslovila od aktivnega moštva dolgoletna igralca Nad i žar Nace in Bezen-šek. Klubov odbor se bo poslovil od obeh igraicev na i^riscu- V nedeljo Itftftai pa bomo pri-reoMli poslovilnico tov. Hladctu Tonetu, ki odhaj-a na novo slu/beno mesto k davčni upravi v Kamnik. Vrlemu sport niku bodo zapeli v slovo člani »Akademskega pevske-ga kvinteta iz Ljubljane, ki so jih povabili č'ani TJtije z namenom, da njih navzočnost po\rzdi-jne slovesnost večera. Kvintet b*^> nastopil z lepim sporedom, zato vabimo na prireditev tudi vse prijatelje slovenske pesTnš. K prireditvi ni vstopnine, poslovilnica se bo vrSila v dvorani na Stavbah — Skrbi naših vrtnarjev. Vse kaže, da smo že v deževnf sezoni. Našo vtnarje in ^»o^podinic skrbi, kako bodo spravili z vrtov nekatere pridelke posebno solato Nadavja jtm dež Ko hi se za neka i dni *iasni!o. bi bilo ravno prav. fte v sred" zjutrai smo menili, da bo nehalo deževati. PrejSnji večer se je namreč nona-dorna zjasnilo V doHni ie me^ln preprečila slano, ki ie bMa v višje hBŽečlb krajih precej m^na Pravi io da je bila tudi na Do^en talcem, in d« ie nudila po. krajina v sredo zjutraj pravo timsko slko — Pritožne bukve rarlilskih naročnikov. \Taši številni radii«k poalkislal »e v zadnjem času prito/uiei«! nad najra'U neji'mi morniami pri prejemu. V prvi vrsfi kalija sprejem nezaščiteni stroji in pa mašim' aparati. Pri poštnem upravite'ju se ie zeta-si!a demjtaciia radi;«kTh po*:'" samcev, ter ie zar>'^vši!a za posredovanje S*eer ao r«-2rozi1i da bo več naročnikov odpovedaV naročnino. Stev. '67 »SLOVENSKI N A R O D«, sobota, 23. novembra 1935. Stran 5 Polkovnik Lavvrence v Abesiniji je kompromitiral bivšega kralja kraljev Lidža Jassu je brž odpoto7al v AJdie Abebt, da bi opnujEdcai kopusko d^Jcr vagino proti cesarju. m tako ga je Lawrence fotografiral v m«alimaxL3lc1 obleki, ki jo je nosil rnmđd kralj kraljev z*»lo rad doma. Potem je prebrisani polkovnik razsVril to kompro- mitujoco sliko v tisočerih izvodih med koptskimi dtihovnlki po vsej A-besinlji. Točno 6 mesecev po Lavvrencovem odhodu je izbruhnila revolucija. Agent Anglije ras Taffari je zmagal v bitki pri Deeaie, Lidž Jassu je pa pobegnil v gore, kjer so JNa bivšem abesinakem cesarju Lidž Jassu, vnuku Menelika, ki ga drža od leta 1917 Haile Solasale v zaporu, so osredotočene nade italijanske kolonijalne politike. Italijana ha namreč rada pridobi Lj za bivšega cesarja nezadovoljne ibesinske •avvjale. 0 strmoglavljenom cesarju se je zadnje čase mnogo pisalo in morda zato, k^r je njegova usoda prefantastična- Tu fantazija novinarjev ni naletela na nobene meje. Pa tudi sicer je življenje pravega potomca kralja Salamona in Kraljice Sabo izredno zajiimrvo in tragično. Za to je poskrbel sloviti polkovnik Lawrence, ki ga vidimo tudi v AbesinijL Lidž Jasdu se je kot 13-lotni dečak oženil s 7-letno princeso Romanijo, vnukinjo cesarja Johanessa iz hoaske dinastije. S tem zakonom sta se obe abesinski dinastiji zbližali. Ta zakon je bil tudi kmalu loc>n. kajti bati se je bfk>> da bi cesarica. vdova Ta i tu potom svoje vnukinje ne imela prevelikega vpliva na mladega cesarja, ki je bil leta 1914 pod imenom Jezus kronan za kralja kraljev. To »veto ime pa nas ne sme presenetiti, saj je običajno priljubljeno krstno ime tudi v Španiji. Neguš Jezus je pa kmalu /zbudil nezaupanje pri nekaterih mogočnih fevd^L cih in sicer bas s tem, da je kcazs.1 navzlic svojemu izrazito krščanskemu imenu na- _:: nje do islama Bil je vnet Don Juaji. poleg tega pa še tanine poJti. Bal je sicer oženjen, i Lo ga ni motilo, di bi se ne zaglt»dal v lepo prebivalko otoka Cipra, ki jo je usoda zanesle v Addis Abebo. Ta flirt je pa postal kmalu trn v pebi koptski duhovščini. Tukrat je že divjala svetovna vojna ioi Aru:ti M sovražni islamski vpliv je sriu.-.t ,/r;in i. zaljubljenost mladega vla. da rja m pripraviti ga do tega ,da bi pri- pr skočil na pomoč nem&ko.rnu generalu Let-i\v.Vorbecku. ki se je boril proti An. giijri v Tajigaokid v vzhodni Afraiki. Toda idkomur ni oho znano, da je biš v «>nem L-asu od gral etio svojih na>presenetlj:vej-ših vlog sloviti polkovnik Lawrence, ki ga čez nekaj mesecev ujeli. Kar se tiče njegove ljubezni, zaradi katere je izgubil cesarsko krono, treba omeniti, da je bila hči potujočega trgovca Ydiblia, ki je bil obogatel v Sudanu, kjer ae je pridružil vojaki lorda Kitchnerja- To je bil svojevrsten dečko, ki so mu najprej vzeli pravico prodaje v Kordofa. nu, za kar ao mu pa izplačali bogato od. skodnJno. Ydibli se je bil namreč napotil v trgovsko srediSče Angležev v Abesiniji Gombeio na skrajni meji Sudana. Potem je verižil s kavču gona in se naselil v Londonu f kjer je imel najete krasne sobe v hotelu >Cecil<. Odtod se je vrnil v Abe. sini jo rn postal ljubljenec mladeca 'ralja kraljev, ki se je strastno zaljubU v njegovo hčerko in dal njenemu očetu pokrajino Harar. Ko pa je bil p* Lidž Jaaau poražen, se je trgovcu posrečilo pravočasno odnesti pete in premoženje v Francijo, kjer Se vedno živi s svojo hčerko, ki je baje še vedno zelo lepa. Največkrat fotografirano dekle Američanka Gwendolyna Jarvisova je bila lani fotografirana najmanj liso krat Največkrat fotografirano dekle na svetu J"e nedvomno 27-letna miss Gwendol7na farvisova. To je vitka lepotica visoke postave, modrih oči in zlatih las. pravi tip ameriške girl, kakršne vidimo na platnicah ameriških magazinov. Njena čudovita kariera se je pričela pred štirimi leti, ko je bila izvoljena za kraljico lepote v mestu Missouri. Takrat so jo kar oblegali fotografi in eden jo je prosil, naj bi mu bila model za reklamno fotografijo, češ, da je tipična Američanka. Jarvisova ki takrat Še ni bila bogata, se je polakomnila 20 dolarjev in stopila je pred fotografski aparat. Pozneje je izvedela, da bodo porabili njeno sliko kot reklamno sredstvo za sladoled neke tvrdke. Fotografija je izpadla tako dobro, da je ni samo lastnik tvrdke z navdušenjem sprejel, temveč je šlo kmalu na tisoče plakatov po Chicagu in po vseh velikih ameriških mestih. V reklami je bil pod sliko napis: Za svoje zdravje in svežo polt se morate zahvaliti tvrdki X. S tem je bil prvi uspeh že zagotovljen in kmalu so začele prihajati ponudbe od drugih konkurentov v izdelovanju sladoleda- Potem so se pa začeli za Jarvisovo zanimati lastniki tvornic parfuma, cigaret, nogavic, pudra, barvil itd. Miss Gwendolyra je morala kmalu najeti posebnega tajnika tako se je začela imio-žiti njena korespondenca, poleg tega Pa tudi posebnega trgovskega ravnatelja in bla- gajnika. Blagajno je zaupala svojemu bratu. Zdaj je bogatejša od vsake filmske zvezde v Hollywoodu. čeprav zaposlena ko-mai tri leta. Toda vsa tri leta ni imela pravega počitka, vsak dan se ie morala dati najmanj 20 krat fotografirati Tako je bila lani fotografirana najmani 1250 krat. Vsak dan izide 20 milijonov izvodov ameriških listov z njeno sliko, nad bOO.000 plakatov nalepijo z njeno sliko vsak teden po ameriških mestih, poleg tegi p,j 300.000 plakatov v ne^vorški podzemski železnici. 125.000 stenskih koledarjev nosi njeno sliko, 3 milijone majhnih barvoti^kov z njeno sliko porabijo vsakega pol leta za cigaretne zavojčke in pol milijona škatlic za puder krasi njen nasmejani obrazek Ni torej čuda. da sliši G\vendolyna v Ameriki na vsakem koraku opazke: To je tisto dekle z zobne paste. -- Vidiš, to je dekle s slike, ki jo imam na škatlici za puder — ali pa: Ta je tista, ki jo vidimo na naših cigaretah. Seveda Jarvisovi ne manjka snubačev. pa tudi v Holbuood jo vabijo. Toda dekle za enkrat noče izpre-meniti svojega poklica, ki ni ~icer lahek, saj je treba za vsako rekiamo slikali drugačno pozo in drugačen obraz, toda zasluži se dobro. Te dni se je pa vendarle odločila za kratek počitek. Da bi preživela počitnice nemoteno in da bi je nihče n^ spoznal, kar je glavno, je odpotovala v Evropo, v London. Pariz, Rim in na Dunaj. Plima vir elektrike Ameriška vlada Je udobnih ..j milijonov dolarjev kredita za izkoriščanje voine sile plime v zalivu p%ssama<;n -»de Tu hočejo zgraditi od 12 do 50 m visok yz. Plima doseže v tem zalivu višino 17 m. Zaposlenih bo 14 tisoč delavcev, ki bodo morali zasuti 15 milijonov kubičnih metrov gline, 6 milijonov kamenja in 700.000 kubičnih metrov betona. Pri poldrugem metru razlike med vodno gladino plime in morja se bodo odprle naravne cevi do generatorjev ^ kapaciteto 200.000 HP Jez je projektiran tako, da 6e bo lahko na enem kraju odpiral, da bodo vozili parni-ki v zaliv in nazaj. Pluna in oseka si sledita po luninih fazan. Ta dosedanja ovira v izkoriščanju preliva je bila odstranjena v zalivu Passa-macruode e tem, da bo napeljjan prebitek elektrike po vodu visoke napetosti v bližnje jezero v transformator. Črpalke s kapaciteto 180.000 HP bodo črpale iiz morja vodo v jezero s površino 5.200 ha in nadmorsko višino 42 m. V času. ko bo glavna edektraraa delovala, bo tekla voda iz jezera k turbinam. Tako bo električna energija prevedena na energijo vodnega padca in poljubno zopet na električno energijo. Izumiteljeve težave Junak korupcijskega škandala v Španiji, ki je povzročil v najmlajši evropski republiki kratko krizo vlade in v katerem je biflo kompromitiranih mnogo radikal-sikih poslancev, je židovsko—nemški emigrant Daniel Strauss. Mož je prišel v Španijo iz HoLandske, kamor je pobegnil, ko je prišel v Nemčiji na krmilo Hitler. Da-niel Strause je izumitelj rulete^ znane pod imenom *igra spretnosti<, čeprav v resnici ne gre za spretnost, temveč recimo za naključje. V Haagu je na mednarodni ra? sta.vi v Bruslju so nrn to S^o prepovedati in zato je zbežal v Španijo Tam se je začel izdajati za Holandca in pravil je tits. jv rtat-uriliziran Mahioaj]. poleg te^a pa še plemič. Njegov cilj je bil dobiti dovoljenje za svojo igro v San Sebastianu in Pormentoru na otoku Majorki. Za svoj sedež si je izbral hotel »Rktz« v Madridu in k mahi se je sukalo okrog njega vse polno posredovalcev, od katerih so dobivali nekateri provizijo od 1500 do 50.000 pezet Med njimi je bil tudi adoptlv-ni sin španskega zunanjega ministra Av-reJij L«eroux, dalje tajnik bivšega španskega zunanjeira ministra Piche Ponee, Poštni ravnatelj Rico itd. Končno je dob.! dovoljenje za otvoritev Igralnice v San Sebastianu. Razkošno je dal opremiti stari Casino, naročil je rulete iz Nemčije in croupiere iz Ostende. Takoj po sLavnostni otvoritvi igralnice je pa prišla policija in zaprla, podjetnega 2ida pa izgnala. Cez leto dni je Žid opijal svoje kriie in težave prezidentu republike Zamori s pripombo, da zahteva pol drugi milijon odškodnine. Zadevo imajo v rokah španska sodišča. Ne verjemite oženjenim Zanimivo obravnavo so imeli te dni v Londonu, šlo je za problem, ali je veljav, na obljuba od oženjenega dekleta, da jo bo poročil, ko se loči od žene. Ali --ii dolžnos' dekleta zavrniti tako obljubo^ češ, najprej se daj ločiti, potem pa obetaj. Saj je to skoraj isto. kakor če porečeš prijatelju: ^Obljubim ti 100.000 Din, kadar jih bom imej«. ' Lord A. S. Milldway je obljubil strežnici v bolnici že leta 1932, da se bo poročil z njo, čim bo sodno ločen od svojo Lion Feuchtwagner: ^8 Zid Suss Roman Toda avdijenca mu je prinesla nepričakovano razočaranje. Karel Aleksander ga je sprejel v Siissovi navzočnosti. Moser se pa 9 toni ni dal opraviti iz ravnotežja. Govoril je učeno, s po-vdarkom in prepričanjem, našteval je etično teološke razloge, primere iz svetega pisma, iz stare in nove zgodovine, zmešal je državno pravo s praktično moralo, omenil je primero iz narave, skratka, bil je prepričan sam o sebi, da je nepremagljiv. Vojvoda in zid sta ga poslušala pozorno in ko je prišel Moseru. ki je hodil ves razburjen sem in tja, na pot stol. ga je vojvoda odmaknil celo lastnoročno, da bi ga to ne motilo Ko je pa publicist slednjič zaključil svoje dolgovezno dopovedovanje, držeč desnico kvišku, ga je vojvoda potrepljal po rami, rekoč: Če bo dete, ki ga pričakuje vojvodinja. deček, ga bo moral on učiti retorike Siiss je pripomnil nekaj med nemško in romansko zgovornostjo Prepoteni in osupli publicist si je moral priznati, ko je odhajal od nasmejanega vojvode: Ubo- ga dežela! Uboga domovina! Niti jaz % ne morem več pomagati! Wiirzburžan je imel torej vzrok, da se je od srca smejal, ko je zdaj prihajal v Stuttgart- Krst švabekega princa po tako ugodnih izgledih je bil zmagoslavje, segajoče daleč za meje. Bil je izredno svečan, prisostvovali so mu mnogi nemški kneza in drugi velikaši. Papež je podelil pri tej prHiki vojvodin ji po svojom posebnem odposlancu viteški križec malteškega reda Razen nje sta imeli samo dve dami to odlikovanje: španska kraljica in kneginja Ucella v Rimu. Marija Avgusta je ležala mikavno na veliki razkošni postelji in njena pastelna lica so bila povsem prozorna. Siissov amulet s primitivnimi, strahotnimi pticami in robatimi, skrivnostnimi črkami je imela kljub prepovedi svojega spovednika pod vzglavjem. Nasmehnila se je lokavo, ko je pomislila, kako bi besnel, če bi to vedel. Bila je trdno prepričana, da jo bo amulet rešil, kajti porod se je bil zavlekel in bil je težak. Zdaj, ko je bilo že vse končano, se je zelo bala, da ostane trajno ska-žena. Zdravnika dr. Vendelin Brever in Georg Burkhart Seeger sta jo morala vedno znova tolažiti, češ, da na telesu Njene Visokosti ne bo ostala niti najmanjša bulica ali brazgotinica. Toda bolj kakor njima je verjela vojvodinja pomir je vanju stare Barbare Holzove, ki je izredno vešče in odločno potrdila izjavo zdravnikov. Drugače se je pa zdel Mariji Avgusti ta položaj silno komičen. Radovedno in smeje je gledala človečka, ki ga je bila spravila na svet Torej je dala deželi prestolonaslednika! Radovedno se je gledala v zrcalu z debelim okvirom iz čistega zlata. Zdaj torej je bila v pravem pomenu besede mati svoje dežele. To je bilo čudno, zares čmdno. Wtlrzhurški knezoškof je krstil prestolonaslednika Wurttemberške in Te-c.ka, dednega grofa Mompelgarda, dednega grofa Uraoha. dednega vlastelina Heidenheima in Vorbacha itd. itd. na ime Karel Evgen. Tn pokal! so moznarji. pe>M zvonovi. Svečana gostija, ognjemet Za vsako čestitko so delili pečenko in vino za vsak >bog plačaj« In čeprav se je ljudstvo jezilo na katoliškega princa, kmalu popoldne ni bilo niti koščka pečenke več in nešteti osrromni sodi so bili izpraznjeni do zadnje kapljice. 3. Siiss se je držal med temi svečanostmi v ozadju. Prej je napenjal vse sile. da bi se mogel približati škofu in Ne draži kadilca! ..Čjsto rumeni so ostali. Gotovo od vojega kajenja." TERPENTSMOVO MILO *°»/epaZ«n* žene. Njegova žena se je dala predlanskim ločiti, toda zdaj si je lord naenkrat premislil in ni hotel izpolniti dane oblju. be. Tzgovarjal se je. d:i je obljubil stre&. niči zakon, ko je bdi še oženjen, ko ni imel pravice obljubljati ui *t je bih« lOrtj njegova obljuba neveljavna- Strežnica je bila pa drugačnega mnenja in je zahtevala 2000 funtov sterlingov odškodnine za prelomije«no obljuoo. K<> sta se seznanila z lordom, je bila baje na najboljšem glasu. Vedela je sicer, da j<> lord oženjen^ toda mislila je, da bo svojo obljubo izpolnil, saj je vendar lord. Zadeva je prišla pred sodišče in v prvi iatanci je bil lord obsojen v drugi instanci je bila obsojena strežnica in lord oproščen, slo bo pred tretjo instanco in tam bo pad,a zadnja beseda. Možje in žene v Londonu Se zelo zanimajo za Izid te pravde. Ce bo zmagala strežnica, hočejo žene objaviti v listih oglas; Dekleta, ne verujte oženje. nimi da vas por oče. ko bodo ločeni. Saj nimajo pravice dajati takih obljub. Belgijske kralfice Na d? V francoskem institutu v Pragi je predavala te dni v navzočnosti belgijskega posla- nika (Oapa Juni.i I-etty o belgijskih kraljicah. Predavanje je biu> It poaatmo zanimivo glade na nedavno tragi&M smrt četrte belgijake kraljice Astrid. k t jo je mhrlean»ko kri in toplo prijateljsko razmerje <1<> Praaeije Belgijski politiki daje le zdaj -ni.-r Francija. Ko je postal saško tobttrlkl princ Leopold I. belgijski kralj, njegov POtoiaj ni bil baš zavidanja vreden. Edino Krami ja Je podpirala Belgijo. Na vzhodu je !>ila sovražna Holandska. na jucu \< ninja. po- Lef tega pa -^ Avstrija, posebno kancelar Metternich in tudi carski Rastja ni 1>Uh na* klonjena novi državi. Prva belgijska kraljira. bii laaneoalGefi kralja Ludvika Filipa, je v ni mogel več hoditi, pač je pa r:id zahajal med svoje prijatelje iz zelene bratovščino. Zdaj je odšel v večna lovišča litijski s\e-ti Miklavž, kakor ga jj nazivala naša deca. Bodi mu lahka zemija! Naše gledališče Drama Začetek oh 1'0, uri. Sobota 23 novembra: Bratomor vi Red A 1 Medalje -i no*. c:n.l»ra: Oh 1."«. ur ali Od kr(>ača do ministra Znižane cene Oh L'o uri Kako zaLvg-at:š Znižane cene. Potr.tt !«>!jek -'>. mnenilira: Zaprto. Torek 2*i novembra: Zapito* Sreda 27 novembra: Kralj L'ip. K^mcni- Li gf>st Re<1 S"^la. Ćet.rtek 2*S novenimra Vedela božja por. Premijeia Re<] C Petek 2f> novembra: Kralj frMip Dijaška pred-tava Izvem G4oboko znižane i-enp od S do 14 Din na !*'ft; Praa Izven Izven Večer poln prisrčnega humorja in kmečkih dovtipov bo v čet» tek 2*>. t. m. v naši drami, ko as vprizori prvič na naseni odru \ e>ela l>ožja JK>U Ljudska igra je napravljena [*> noveli Petra Roseggerja, ki jo je dramatizira] odlični nemški igralec Anton H;unik. Prevod je napravi! dr. Šmalc. V ie.il j«- ohranjena vsa toplota in čistost navad in običajev. Delo pripravlja prof. £est. Opera Zadetek ob 20. uri Sobota 23. oo\ombra: Pri belem konjeku. Izven Globoko znižane cene od 24 I>in navzdol. Nt-lelja -i. novembra: Ob 15. uri: Majn-/e!ie NMoOOhe laven. Globoko znižane cene od 30 Din navz*1oj. Debut tenorj^El Vramckega O-b -i), uri: Madame Butterfly. Izven. G-loboko znižame e«rsne od 30 Da navzdol. Ponedeljek 25. novembra: Zaprto. Torek 26 novembra: Aida Red A. Sreda 27 novembra: Far.st Gostuje Josip Rijavec. Izven četrtek "JS. novembra: Ples v Savoju. Red Četrtek. ★ Nova eperna premijera, ki jo pripravlja naša oPera, mia naslov ^Kraljičin Ijivblje-nec.c Snov je vzeta iz angleške zgo*k>vi- iie iz arede 1«. stoletja. OJaa%Q f> na*twan. skladatelj Rudolf Wa«rner-Regeny in nje govo dole s? vpruarja x vedtkten u*.pen<->m na rajnih od*rib v Nemčiji in Češkoslovaškem. Premijera bo koncem tedna. Pripravljata jo ravnatelj Po|mC In reiiaer Ciril Debevec. Iz Kranja — Ljudska univerza v Kranju priredi danes v gimnazijski telovadnici predavanje >RapaLo in Slovenci«. Predaval bo p-dr. Jože Vilfan. — Pod napačnim imenom ]r nastopal. Strne Stanko je izmaknil trgovskemu potniku LampiČu Albertu legitimacijo, njegovo sliko zamenil s svojo, ime pa spremenil v Dampič. Ko so ga orožniki prijeti, je imel v aktovki tudi karbidno svetilko, katero je v Kranju ukradel ra* kolo neznanega lastnika. Izročili so ga sodišču. DOBER IZGOVOR Profesor: Zdi ae ml, da poglavja o sfco bolu sploh niste pročitati. Kandidat: Oprostit et gospod toda jaz sem iz principa antialkohoiiJc. Sftlzolt smo cene za rseg ohlaeila Hnbertus plašč . . . Din 235.— Hubertus plašč otroški Din 145.— Trainchcoath impregniran . . . Din 420.— ■■■■■Bi Veterni suknjič . . . Din 138.— VVindjackc) Zimski površni suknjič Din 178.— la športni suknjič . . Din 95.— Usnjat suknjič . . .Din 120.— Smučarska t>olcka . .Din 250.— Kamgarn o'.^eka po meri.....Difl 395.— la športne srajce . . Din 39.— Športni klobuk . . . Din 44.— la pumparice . . Din 95.— Double suknje in vsakovrstna izbe r a vseh oblačilnih potrebščin v bogati izberi. ratzfie cette i ANTON in VLADIMIR PRESKER LJUBLJANA PETRA CESTA 14. TELEFOS :»hh;{. MALI OGLASI beseda 0.50 para davek Din 3.—, beseda 1 Din. davek 3 Din. preklici £a pismene odgovore glede manh oglasov je treba priložiU znarnKo - Popustov za male oglase ne priznamo Sm«2*#««XXKJCXXXJCXXXXX Slovenskeplošec A, Beseda 50 par in vek 3- Din NaimaniSi mesen 8 DtD ZA ZIMO VAM NUD' pernate odeje po Din ~>00-()00-650-700, svilene xleje, izgotov-Ijene pernice od 230 do 450, odeje iz vate, volne in puha po najni/.iih cenah Pred nakupom drugje, poglejte ori meni. rVimili- sbvbr Marijin tr*: 2 S&L HUBERTUS moški in damski nepremočljn 250 l>in otroški «■ kapuci 14." Din trenčkni impregniran $a mo 4*20 Dii pumparice od Oir» 4$ napre; dobo- pri Pre*kt-i ju Sv P^tra* c -t 14 74 KAVARNA večer koncert, ster. pjevačici1 ziutraj. IlC II AR vr^aki salonski urke Odprlo do 4 Sivainc stroje Diirkopp za dom, » šivilje, » krojače, » Čevljarje, » industrije itd \'am d<>ha\-i najugodneje Ljubljana - Nebotičnik IRCI c r r r. trt r. šaljive, kupleti, petje z godbo, har-ii)t nike itd. že od Din 30.— prodaja PASAŽA -NEBOTIČNI POUK Beseda 50 par davek 3- Dir. Najmanjši znesek 8 Din /a POUK V KKAN« Oslini Iscem damo, ki bi mlado gosp*> dično potom konverzacije i/.ik» oolnievda v l»im jeziku Pfmud be Ud upravo Slov. Naroda pod »franco<čir.a<. H*_'G1 Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din STANOVANJE Ziz. Šiška (Trisrlav) dvosobno. 50u Din. Kolezija, enosobno-2:W3 Din. Dol. cesta enosobno. ^50 Din. vse vodovod, elektri ka. oddam za december. Pojasnila DoL cesta 12. Tudi velike prostore za vinsko klet itd oddam. 3274 DVOSOBNO STANOVANJE oddam takoj mirni stranki brez otrok. Kopališka 12. 3275 E32SI Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 pai davek 3.- Din ŽELIM DOPISOVATI > podoficirjem vojske ali žandarmerije. Dopisi na upravo 51ov. Naroda v slovenskem aH ^rbohrvatskem jeziku jx)d šifro: Prijateljska vez. 3271 KATERI ENTBLIGBNT sredniih let. osamljen. |K>»;reša liisevneiia razvedrila? Cenj dopisi na upravo Slov. Naroda ood šifro; Nerazumevana duša- 3272 PRODAM Beseda 50 pai davek 3.- Din Najmanjši vnesen ti D1d ZIM8KA JABOLKA štajerska in dolenjska, odbrana od 1.50 Din naprej za kg. za kuho tudi ceneje dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Novi trg, 3 Tel. 21 -06. 3^77 USNJARNO S POGONOM prodam ali dam v najem zelo usodno. Staro podjetje eksistenca zasicurirana. Naslov pri iipravi Slov. Naroda- PERUTNINA razna, piščanci, kokoši in purani ter gosi. pitane z mlekom v lastnem pitališeu po zmernih cenah vedno na zalogi. Prodajalna Kmetijske družbe. !griška ul. 3. (za dramo): Tel. 37—55. 3278 KOLESA malo rabljena, šivalne stroje in druge predmete poceni kupite -prodate pri »Promete Nasproti križanske cerkve. 3273 Y -u>\ pogrebni uvod f I Umrla nam je naša najboljša soproga, skrbna mati. hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa Ljudmila Smrkolj, roj. KAT ALAN SOPROGA VELETRGOVCA v petek, dne 22. t. m. po kratkem trpljenju, previđena s tolažili svete vere. Na zadnji poti je spremimo v nedeljo, dne 24. novembra 1935. ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Mišićeva cesta 2. na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 22. novembra 1935. ALBIN SMRKOIJ — soprog. STOJAN, TATJANA, SAMO, BORUT — otroci. JOSIP in BARBARA KATAL.AN — starši. SLA VICA, GROZD AN A, DARINKA por. TAVČAR — sestre, in ostalo sorodstvo. r-vv, - - • ra ' nj\:i ^1) ZNIŽANE CENE ilvokoiri>. irtroSata .^rac mh. mvalnlskiti vozu kov prevoznib trjciktje\ aioiorjrv -.ivaluib sirojev c eiuKi tranko •TRIBUNA« r B.ATJKL tovarna dvokoJe> in otroških *o7irko\. I^JfTBLJANA Harlovška cesta šte^ 4 /ca (kolesarja) za raznašanje lista za STOŽICE in JEZICO sprejme takoj uprava „Sloven* skega Naroda" V poštev pridejo le oni. ki stanujejo v Sto žicah ali na Jezici TERPENTIN0V0 MILO je izdelano na podlagi )Iivnega olja, zato da perilu hitro skrajno možno belino in čudovito svežost Zahtevajte vedno le Riviera terpentinovo milo. RAZGLAS. Dodatno k razglasu z dne 3. novembra t. L glede odstranitve spomenikov, pozivamo tudi p. n. stranke, ki imajo na pokopališču pri Sv. Krištofu grobnice, obzidna grobišča, da odstranijo spomenike, plošče, ograje, najkasneje do konca meseca julija 1936. V tem času naj poskrbe stranke za eventuelni prenos ostankov k Sv. Križu ali na drugo pokopališče. Spomeniki in plošče se smejo odstraniti le z dovoljenjem upravitelja pokopališča pri Sv. Križu« gospoda Legata. Uprava pokopališča pri Sv. Krištofu, 24. novembra 1935. Makulaturni papir proda oprava ..Slovenskega Naroda4*. Lfabliana Knatlipva olici* «tev. % Narodna tiskarna ljubljana j KNAFLJKV a 5 IZVBSUJB VSa TISKA kska DEL* TEH SB priporoča Nasprotno ugodje občutite v perilu, obeki in plašču tvrdite A. & E. SKABERNE Ljubljana (Jrejoje Josip Zupančič. — Za >Narodno tiskarno« Fran Jezerfte*. — Za upravo in inaeratru del usta Oton Chnstot. — Val v Ljubljani.