St 82. sobota fti. julija. III. tečaj. 1870. Vtorek, četrtek in so-hoto i z haj n in velja v Mariboru lirez pošiljanja na člom t.a vse leto 8 g. — k, pol leta 4 — četrt •jo za vse leto 10 g. —1 „ pol leta ii v — četrt uo SLOVENSKI NAROD i Oy.ii;i ti i l;i : Za navadno Iristopno vrsto 88 plačuje : t> kr. čo bo tiska ikrat, •2krut, H U rat. veće piamenke se plačujejo po prostoru. Za vsuk tisek ,je j>la-c.afi kolek (štempclj) za 30 kr. ?t »» ii ti u u it u Vredništvo in opravništvo je na stolnem trgu (Domplatz) h is. št. 179. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo. Nevarne skušnje. Nepotrebni vojni hrup se polaga j vsaj tako je soditi po novejših poročilih. Iz uradnih virov vedo dunajski časniki naznanjati, da je vslod berolinskih in parižkib poročil zgubila situvacija ves nevarni značaj. Pruski kralj je neki preklical svoje dovoljenje, ktero je bil dal princu Leopoldu, da namreč sme prevzeti spanj-sko krono, in pruski poslanic na pariškem dvoru je baje cesarju Napoleonu V dolgi avdijenciji dni naj-mirnejša in spravedl|ivejša zagotovi In. Tako vsaj pri-povedajo najveći dunajski listi. Tudi francoski že enako pišejo in „Constitutionnel," ki je še pred kratkim hotel vojsko imeti po vsaki coni, potolažil seje že toliko, da pravi, ka je vsled odpovedi princa Leopolda odpal vsak razlag vojskovanja. Kdo bi mu rad ne privoščil, če se ošabni francoski list veseli „zarad mirnega izida in velike zmage, ki ni veljala niti kaplice krvi!" (Glej pol. razgl.) Pa ua vso to ni mnogo dati. Kakor so časniki včeraj videli še vse črno, denes pa že svitleje , ravno tako lahko mogoče je, da nam jutri zopet malajo situ-vacijo črno na črnem. Nas tudi vprašanje : „Ali vojska ali mir" denes ne zanimiva v prvi vrsti, kolikor tudi jo vprašanje važno in imenitno. A.ko je franco8ko-pruskega vrešanja tudi res konec, dalo je vendar v kratkem času svojega obstanka samovladarjem in tistim, ki hočejo kaj tacega postati, jako nevaren izgled, čegar nasledki bodo segali v daljno prihodnost. Kakor znano med vojskovanjem ne molče samo „muze", ampak tudi parlamenti in narodi Posamezni zapoveljniki in kanoni znduše javno pretre-sovanje javnih zadev : v vojnih časih narodi molče, govore le vladarji in njih vojskovodje, svetovalci in pa kanoni, če je bila vojna nevarnost res tolika, kakor se nam je opisavala, bilo je pričakovati, da bi se bile vse evropske države v vojsko vpletle, kajti toliko obljubljeni neutralnosti posameznih držav ni ravno slepo verovati. Hladnokrvno premišljeno je torej vsej Evropi žugala diktatura; manja ali veča, to že ne dela tolikega razločka. Svoboščine, na ktere si narodi toliko domišljujejo, bile bi vsaj za čas vojske zginile, državna moč bi se bila po vseh državah zopot izročila samo eni osebi. Moč pa je sladka, in kdor jo enkrat ima v rokah, on svoje roke ne odpre brez posebne sile. Vsi narodi brez razločka so zadnje dni stali v nevarnosti ne samo, da se bode njih kri in premoženje tratilo za neke dinastično muhe, ki nimajo z ljudskim blagorom ničesa opraviti — vsaj v dobrem pomenu ničesa opraviti —, ampak bili so celo v nevarnosti, da na blagu in krvi oškodovani zgubo še tisto trohico pravic in svoboščin, kar so jih od svojih gospodarjev dobili v časih, ko si gospodarji brez ljudstva niso vedeli ver pomagati. In kako so se narodi obnašali v očigled tej nevarnosti ? Kolikor mogoče slabo. Da ne govorimo o Španjcih, ki hote po krvavih resolucijah in šo krvn-vejših kraljevskih skušnjah pridobljeno svobodo pod vsakim kupom vreči kteremukoli odrastleku kterekoli vladarske hiše v naročje, vidimo, da je Francoz prav malomarno poslušal na vladne glasove, ki so mu govorili o žaljeni francoski „gl lire" in bil pripravljen dati za to fantazmagorijo svojo kri, svoje premoženje in tisto malo svobode, kar je ima. Kavno tako na Nemškem l „Deutsche Ehre" je bila že opravila svojo dolžnost: Nemci so bili pripravljeni pozabiti na tirane in v vojnem hrupu spustiti se na francoski narod, ki jim ni storil ničesar hudega. Da celo vlada kakor bavarska, ki s Prusijo navadno ni v najboljem prijateljstvu, je pozabila na svoje posebne koristi in hotela pod nemško zaBtavo svojo kri preliti za tistega, ki jej bode denes ali jutri vzel njeno samostojnost. In pri nas v Avstriji? Da. ko so bili v Krakovu v neki ljukni znašli noro nuno, ko so bili ua minister-ski naslonjač posadili nokaj omadeževanega ministra, takrat so je ljudstvo zbiralo, takrat so politična društva, takrat so srenjski zast.opi naših glavnih mest peticijo-nirnli, protestirali in demonstrirali, kakor da bi država gorela na vseh oglih. Zdaj pa smo Cislajtanci. brez razločka, ali smo liberalci, ali klerikalci ali fevdalci, mirno po kavarnah, čitalnicah in kazinih čakali na najnovejše telegrame in smo sem in tje ugibaje gledali, ali se morebiti ne bode gospodu Beustu zljubilo zaplesti nas v vojsko, ki nas bi morala vse brez razločka v materijalnem in svobodnostuem oziru nazaj potisniti za desetletja. V vsej napredovalni Avstriji jo bil samo en cislajtansk poslauec, Horn v Prosburgu, ki je govoril lajtanskim. Svojim volilcem je obljubil, da hočo v parlamentu intorpelovati vlado in razložiti jej, da so za vojsko ne sme izdati niti en krajcar, dovoliti niti e n vojak. „S tem so mora — pravi Horn — javno mnenje izreči za to , da ljudstvo, dokler vojska ni sklonona, protestira proti njoj, da so ue bode kri in blago v nevarnost stavilo za interese, ki nam nič mar. Ako hoče Ogerska imeti mir, ker ima bolj kakor ktera druga država dosti zamujenega dohiteti, potem tudi no smo vladi privoliti toliko sredstev za vojskovanje. Ako so narodi prepričani, da bi bila to krivična, da celo nora vojska, potem ne smejo za njo na razpolaganje dajati svojega življenja in premoženja. Geta manj živimo v tako imenovanem oboroženem miru, čem manj vojakov delu odtegujemo, čem manj denarja nepotrebno tratimo, tem močneji bomo." Tako bi imel govoriti vsak polnoleten državljan. A molčali so vsi kljubu pravice za peticijoniranje in zbiranje v zaprtih prostorih in pod milim nebom. Ljudstva so molčala, ko so bili na vagi najvažnoji interesi vseh narodov. Nekteri se od sedanjega mini-sterstva boje reakcije ; vsa znamenja kažejo po tem, da bi ministerstvu reakcija dišala. Zadnje dni se jo vlada lahko na navedenem izgledu prepričala, da se takih narodov ni bati, ki so tako malo brigajo sami zaso in za svoje pravice. Narodi so tudi ne bodo smeli pritožiti, da se jim jo svoboda na tihem vzela. Sami sobi bodo imeli pripisovati, če se bodo necega jutra zbudili iz omotnoga spanja in če so jim bodo za zajuterk ponudila: reakcija z absolutizmom ! Iu stvar bodo za vlado tem nenevarnejša, ker enake žalostne skušnje delajo vlade vseh evropskih narodov, ker bi se utegnile kolikor toliko ravnati po teh skušnjah , in ker cislajtau-ska vlada vidi, da narodi — med seboj v vednem boji — ne vidijo ali ne porajtajo nevarnosti, ki jim proti vsem vkup! Dromatične zadeve. (Beseda našoj mladini.) Po daljšem pre-oehljaji, ker Vam nijsem hotol kratiti prostora, tako besedo, ki se dostuja sedaujim razmeram cis- in trans-{potrebnega važnim volitvenim razgovorom, naj sprego- Slovenski plavičarji med turškimi roparji. (Dalje.) „Harambošo samega nisem več videl. Pač pa se še enkrat vrnil njegov spremljavec, oni s kratko suknjo (der kur/.rokete), ki mi je bil življenje otel, in nam jo zapovedal, da moramo iti v kolibo, tam vleči se, čez glavo pokriti se s puščenim nam razlrganim plaščem in tako mirno ležati vsaj eno uro, pred dvema urama pa da no smemo odpeljati se; ako se ne bi ravnali natanko po teh zaukazih, imeli bi sami sebi pripisovati, ko bi nas roparji izza grmovja postreljali. Če pa bomo ubogali, naj bomo čisto brez skrbi ; on nam je s svojo častno besedo porok, da so nam ne bode zgodilo niti najmanjšo ka] hudega. Na to jo mojega življenja rešnik odšel, a ostali so trije roparji pred kolibo na straži. Od časa do časa so nam velevali : „šuti ltt (molči). Toda nisem dolgo tako ležal. Že v nekterih trenotkih se je bil vrnil oni mladi fanti n z opisanim roparskim obrazom in mi je zaklical: „Gazda, odlazi na polje 1" To mi je vzbudilo misel, kaisem se tako dober kup znebil poželjivega tatu, šel sem so roparji sklenili vzeti me seboj in tirjati še več denarja odkupnino. Ta misel je bila tem bolj opravičena, ker sem se sam spominjal, da so bili pred dvema letoma roparji dva potujoča kupca ujeli, odpeljali m za nju tirjali 20.000 gold. odkupnine, ki bi se imela položiti na zaznamovan kraj. Tudi sem so v svojo tolažbo šo spominjal, da so je bilo pametuiin naredbam pol-kovnega zapoveljništvu posrečilo, da je skoraj vso roparsko družad zalotilo, trgovca pa oba osvobodilo. To premišljevanje vendar ni moglo pregnati mojih skrbi. Vstal sem iu som pripoguon hotel zapustiti kolibo — pripognen zato, ker je bila koliba prenizka, da bi bil mogel po konci stati. Pri durih me zgrabi fanti u za zavratnik, tako da sem že res mislil, ka me hočo pri tej priči zadaviti; toliko da sem ga mogel šo vprašati, kaj hočo, da mo tako davi, saj mu rad prostovoljno dam, kar bi se mu izljubilo. On obstane in opomni, da mi hoče zavratnik odpeti. Pri tem sem mu rad sam pomagal. Ko sem mu odvezani zavratnik stisnil v roke, ga e hitro skril v hlačnice in mi bezajo reče: „Odlazi natrag" ! Vesel da v kolibo, kjer sera se vlegel na stari prostor, vendar sem ljuknjičasti plašč tako zasukal, da sem mogel na eno oko videti, kaj se okoli in nad menoj godi. Čez četrt ure sem opazil, da so se zadnji trije roparji drug za družim pogubili v temno noč. Res nas je slama pekla pod kožo, vendar smo celo uro tako ležali v kolibi, da se ni nobeden ganil in tudi nobeden no besedico či lin i 1. Ko je bila po naši sodbi prisojena nam ura pretekla — moralo je biti po-lučrte ure, ker se je začelo že daniti — smo vsi na enkrat vstali in smo zapustili kolibo. Pa ncpopisljivi so obrazi, ktere so delali moji preplašeni hlapci, ko so so ozrli po splavi in opazili, da jo izginil — vinski sod ! Navadno so namreč v Zagrebu naloži vina, kolikor ga plavičarji potrebujejo za vse potovanje, doma pa se že preskrbe z rižem, fižoljem, špehom in drugimi vsakdanjimi potrebščinami. Kaj nam je bilo početi ? Vse jedljivo so nam pobrali, še pip si nismo mogli na tlačiti, ker jo bil šel tobak z roparji na pot. Do Puzke smo imeli še pet ur in hi bi bili imeli čakati še eno uro. Ne, to ni bilo mogoče in hitro so bili hlapci priprav- 1513 vorim zopet nekaj besed o dramatiki. Te vrBtice veljajo našej vrlej šolskej mladini, in za gotovo se nadejam, da ne bodo ostale glas vpijočega v puščavi, kakor je žalibog že ostala marsiktera dobra misel, ki se je sprožila v kterem nHŠih slovenskih časopisov, temveč da se uresničijo želje, ktere hočem tukaj na kratko izreči. Kmalu bode končano šolsko leto, in za dva meseca razšla se bode naša mladina v razne kraje slovensko domovine, pozabivši ves trud in vse nadloge preteklega leta. Da je naša šolska mladina, kar jo je prave slovenske krvi, vneta za domačo reč, da po svojej moči tudi dejansko podpira narodni napredek tam, ker jej jo to mogoče, to nam kaže posebno naša lepoznanska literatura, ktero važen podporni steber je ravno nnša mladina in sicer v tnkej meri, da bi brez tako mnogobrojne njene udeležbe morebiti marsiktero delo celo belega dne ne moglo zagledati. V kljub vsem neugodnim, celo nasprotnim razmeram, ki jih nahajamo na naših slovenskih učiliščih, moramo priznati, da klije dober naroden duh med našo šolsko mladino, ktera se jo že čestokrat imenovala nada boljše prihodnosti slovenskega naroda. Gotovo jo vse hvale vredno, da tako marljivo podpira naša mladina od marsikterega premožnega narodnjaka zanemarjeno lepoznansko literaturo, a tudi še drugače more ona brez posebnega truda mnogo storiti na drugem polji za narodni napredek, in za tako delavnost ponuja se jej najlepša prilika ravno v šolskih počitnicah. Že lansko leto so napravili naši vrli dijaki semtertje glediške predstave v šolskih počitnicah in z njimi gotovo ne samo razveseljevali občinstvo, temveč tudi budili ljubezen za domačo reč, budili narodno zavednost. In na tem polji ravno ima naša mladina najlepšo priliko v počitnicah dejansko delati za našo domačo reč. S temi vrsticami hotel bi vneti naše mladeniče, da so združujejo v ta namen, da v mnogih krajih in koli-krat je mogočo osnavljajo glediške predstave, sebi in sorojakom svojim v pošteno zabavo in v korist narodnega napredka. — Da bi se zbudila ljubezen do gojenja mlade naše dramatike med našo inladiuo in da bi imeli osnovatelji tacih predstav malo vodilo v rokah, po kterem bi se mogli ravnati, odločil je odbor dram. društva, da prepusti 100 iztisov „Prirodne knjige za glediške diletante, posebno za ravnatelje igrokazov ter prijatelje slovenske dramatike sploh" učencem naših slovenskih učilišč in tudi višjih šol, po znižani ceni. V tej knjižici našli bodo na 172 straneh vse, kar je v ta namen treba vedeti, posebno pa še v članku: „ J e 1 i res težko, napraviti diletantiško gledišče?" Posebno na srce naj jim bodo položene besede na str. 65 in 66., ki govore ravno o tacih predstavah, ktero so že napravljali dijaki višjih in srednjih šol in o načinu, kako jih napravljati. Na konci te knjižice nahaja se imenik slovenskih igrokazov, kar bodo jako olajšalo izbiranje, v „Slov. Narodu", »Novicah* in „Jadranski Zari ji" pa je bil pred ljeni, da se takoj odpeljemo. Ko sem jim razlagal nevarnost, ki bi nam po žuganji roparjev utegnila pretiti, vedeli so si hlapci hitro pomagati. Na obeh straneh splavi so naložili desko vrh desko in sicer tako visoko, da je bil največi med nami varen in podolnoma skrit za njimi, če je tudi po konci stal. Tako utrjeni emo odvesljali. Res so nam bili roparji vse vzeli, vendar nismo bili tako revni, kakor sem sam mislil. Ko stopim v kolibo, opazim one tri steklenice dobre rozolije, za ktere sem bil harambašo opeharil, ko sem mu dal olja duhati. Čutil sem se jako oslabljenega in mislil sem, d i me zarad prestanega strahu položi huda bolez« n. Segel sem torej po edinem zdravilu, po rozoliji. Odprem eno steklenico in dasiravno nikdar ne pijem kake žgane pijače , tudi vina čisto malo, gotovo sem tu spil pol maslica rozolijo na en požirek. Drugi dve steklenici sem dal hlapcem vele jim, naj trije pa trije spraznijo po eno steklenico, pa naj tudi bratovski med seboj pijačo razdele, kar so tudi storili in steklenic spraznili, kakor da bi bil v zrak pogledal. Rozolija jih jo pa tudi popolnoma razveselila in pregnala vse prestane kratkem pregled vseh po dram. društvu izdanih igrokazov v „Slov. Taliji," ki je posebno priporočati zarad tega, ker pri vsaki igri pove natanko, koliko predstavljajoči osob je treba. Sicer pa bode odbor dram. društva, oziroma tajništvo , rade volje odgovarjal, na vsako vprašanje tor nasvetoval najnovejše za take predstave pripravne igre. Nadejajo se, da bodo imele te vrstice vsaj nekoliko vspeha, sklepam svoj denašnji spis s presrčno željo, da bi kmalu kaj čuli o tacih predstavah. — Mladina naša pa naj bode prepričana, da bodo s takim ravnanjem mnogo pripomogla k izobraževanju našega naroda, sebi pa naklonila hvaležnost vseh snro-jakov in blago zavest, da pospešuje pa zvojej moči napredek narodne reči. J- N. I) o p i s i. Iz Ljubljane, 14. julija. ~ [Izv. dop.] Dolgo je že, kar sem zadnjikrat pisal v političen časnik. Zgubil sem bil veselje do časnikarskega sodelovanju, ko sem videl, koliko ovir se je delalo vsacenui tacemu početju, ktero ni imelo kuma in patronov v Ljubljani. Tudi pri Vns se do zdaj nisem hotel oglasiti : žalilo me je šo tisto zloveselje , ktero se je od dobro znane strani kazalo , ko je bil svoje dni prestal pridno in vestno vredovani celovški „Slovenec." Bal sem se, da bode tudi „Slov. Nar.w zadela enaka osoda iz enakih razlogov in ker nisem hotel , da bi tudi name z nova padlo nekoliko tistega žalostnega veselja pri Vašem pogrebu, stal sem od daleč in opazoval. Če denes zopet poprimem za pero, ne obetam Vam, da bi Vam stalno dopisoval, ali da bi Vam sploh še kedaj pisal : samo eno stvar sem hotel razložiti Vašim bralcem, ki me že dolgo peče. Zadnji „Slov. Pravnik" mi je besedo na jezik položil. In tem bolj mislim , da moje razlaganje ne bode nikogar žalilo, ker mi je povod za te vrstice dal sestavek g. dr. Razlaga, ki jo tudi v krogih ljubljanskih Slovencev ua dobrem glasu. „Prišla je doba resnobnega delovanja za vse narode , ktero je dosti težje kakor samo zbujanje narodne zavesti s petjem. Vgi stanovi morajo skladno pripomagati, da ae zboljšnjo materijalne ali gmotne zadeve in da se doseže tista stopinja duševnega razvoja , kterega nahajamo pri naprednijih narodih. Treba jo t o r o j skrbeti za potrebni naraščaj (nachwucbs) pravnikov, kterih na Slovenskem še vedno primanjkuj e." Da, (hi, dolgo že ni bila v slovenskem jeziku izrečena tako resnična beseda, kakor je ta : treba nam jo skrbeti za potrebni naraščaj vseh strok ! Dolgo let že opazujem slovensko gibanje, stokrat in več sem slišal izgovoriti od naših mož besedo : mladina je upanje boljše prihodnosti." A storilo se ni za mladino nič. Rastja je ia doraščala, pomagala si naprej in ali utrujena prišla do vsakdanjega kruhka ali pa se pogu- strahove ; pa kaj bi ne, bila je najbolje vrste in vsaka steklenica skoraj polič velika. Jaz sem si prizadeval ohraniti jih pri dobri volji, kajti tudi glede mojih hlapcev sem se bal, da hi mi ne zboleli. Norce vga-njaje smo ranjenemu mladeniču rano izprali in z oljem namazali in ker je dečko tožil in stokal, žuga) sem mu kakor poprej roparski vodja, da mu glavo odsekam, ako ne bode molčal. Enakih šal smo napravili Še več, toda se jih zdaj ne morem več spomniti. Naposled sem pa vendar našega bivšega stražnika vprašal, kako je bilo mogoče, da so roparji prišli na splav in kako da nos ni poklical. Hlapec mi je blizo tako-le razlagal: „ „Na enkrat sem slišal blizo splavi vesljati; torej sem vstal in s in šel ua konec splavi gledat, od kod je vesljanje. Mislil sem, da je kdo ribe lovil, kakor je sploh tukaj navada, s čolnici gori in doli voziti iti ribariti. Oseb še nisem mogel razločevati, pač pa sem tj o v črno noč vprašal, ali love ribe, na kar se mi jo odgovorilo, dal Med tem je prišel čolnič do splavi, nekdo jo skočil tik mene na našo deske, me zgrabil za prsi in mi nanje nastavil sabljo žugajo, da me takoj prehode, če bi jaz le količkaj zinil. Na to. bila brez podpore v težavah vsakdanjega življenja. Marsiktero nadepolno glavico sem videl zadnjih dvajset let vstopati in izstopati iz tukajšne gimnazije, ali če so zdaj ozrem po praktičnem življenji, obhaja me vselej groza in obupnost. Najboljši del mladine se nam je pogubil, sam ne vem , kam je zginil. V literaturi so se pokazali prav lepi mladi delavci — zgubili so se, ker od naše strani niso našli ne le nobene podpore, ampak za-ničljivo smo jih ovirali in prezirali. Namestu da bi bili domače mlajše talente ljub ili in negovali : bali smo se jih in jih sovražili — ker bi nam ta ali oni morebiti otemnel našo lastno dozdevno literarno zvezdo. Nobeno mljašo literarno početje ni našlo v Ljubljani zavetja; po Celovcu, Trstu, Gorici, Gradcu, Zagrebu, celo po Dunaji in drugod so si morali naši literati iskati stališča; a večidel njih dela niso .ogla prinašati zaželonega sada, ker jim je bila — tuja zemlja neprimerna. Naša vednost in literatura so je decentralizirala, kakor nikjer, zato pa kljubu lepim močem, ki jih imamo, ne more napredovati, kakor bi mogla. Celo materijalno dobro podprta „Matica" toži zarad pomanjkanja rokopisov; nekoliko zato, ker tir j a. da bi se pisalo po neki šabloni in pod nestrpljivo cenzuro, nekoliko ker si iz malostnih ozirov noče ali no ve poiskati delavcev, zlasti pa zato, ker osamljene moči pešajo, ker jim po-manjkuje spodbujenja in združenega delovanja. Kar sem poznal mladih talentiranih moči, do zadnjega »o jih iz Ljubljane eksilirali, ako pa se Je vendar kdo v Ljublj ano vtihotapil, postala je Ljubljana zanj — duševna Kapua. — Isto tako je v politiki. Odkar se je začel parlamentarizem, vedno vidimo iste osebe v deželnem zboru; zredili si nismo nobene nove moči, da, edino, ki se je sama izrodila, hoteli smo pahniti iz kranjskega zbora. In vondar ne bode največi optimist mogel trditi, da bi bil naš parlament tako izvrstno sestavljen, da bi nam ne trebalo novih delavcev. Jaz sem naroden z dušo in telom, in to no od včeraj. A pri vsem tem moram priznati žalostno istino, da ima v kranjskem deželnem zboru protinarodna manjšina več duševnih moči, kakor narodna večina. Tako ne sme ostati, ako nam je res za narod in napredek. Jaz nikakor ne odobravam vsega, kar mladina stori v mladostnem ognji, ali od sebe jo no smemo phati, ne je žaliti in zaničevati, ampak podučiti, privaditi jo na skupno delovanje, podpirati jo v mladostnem delu, vabiti jo na pravo pot. Rojaki! pomislite si dobro besede g. Razlaga: „Treba je skrbeti za potrebni naraščaj"! Is Velkovca 10. julija. [Izv. dop.] Zadnji „Besednik" so močno grozi na društvo „Trdnjava" ter ga ošteva, da je ono krivo slabemu izidu volitev in da tudi zn tabor ne dela nič priprav. Ako stvari na dno pogledamo, zdi se nam, da je to samo agitacija zoper društvo, nikakor pa izraz resnične domoljubne priza-deve. Že od početka njegovega obstanka je skušala ena stranka temu društvu smrtno rano vsekati, ter se je me je potisnil k ognji, kjer sem se moral vsesti na kovčeg in sem sedel, dokler ste se drugi zbudili,"" Jaz mu nisem mogel na to pripovest reči žal besede, ampak še pohvalil sem ga, češ da naj boga hvalimo, ka naš stražnik zarad temnote roparjev na prvem Ooluiči ni spoznal, kajti ko bi nas bil zbudil, bili bi se mi gotovo v bran postavili in bi bil zanesljivo eden ali drugi, če ne vsi zgubili življenje; zdaj smo si hvala bogu ! ohranili vsaj slednje. Vprašal sem tudi hlapec, kaj so si mislili, ko so roparje zagledali. Rekli so mi, da so se jako preplašili misle-, da nas bodo vse brez razločka pomorili; da dO se po vsem telesu tresli, iu da se niso mogli toliko časa pomiriti, dokler niso pili moje rozolije. Tudi sem jih baral, zakaj so tako zavpili in nn tla popadali, ko je harambaša svoj meč nad mojo glavo zavihtel. Zvesto duše so mi odgovorile, da zato, ker me radi imajo in ker sem se jim smilil; tudi so se bali, da bodo roparji tudi vso hlapce poklali, kader bodo enkrat mene umorili. Zaukazal sem šo svojim ljudem, da naj ne delajo nikakoršnega hrnma, dokler se ne bomo vedeli čisto varne. (Dalje prih). poganjala za to, da bi se konšt. knt. društvu podalo v naročje. Ker ta predlog pri večini ni našel podpore, mi je nek ud (ako gospoda želi, služim z imenom) prav odkritosrčno odkril, da namerava omenjena stranka iz slov. društva napraviti spako — no vem. kako bi drugače prevodil besedo „Scheinvcrein." Vkljub zunanjim iu notranjim nasprotnikom se je društvo vendar ohranilo, da celo narastlo. Ko se po ravni poti ni dalo podreti, skuša se blagi namen doseči s podtikanjem smešnih trdil. „Trd-njava je kriva! Trdnjava jo zamudila'.! to jo ono društvo, ki je že v velikonočnih praznikih sklicalo shod v posvetovanje zastran volitev; ouo je vabilo k shodu v Bistrico, v Bače. A ravno tistih gospodov nismo pri shodu zagledali, ki društvu nemarnost očitajo. Da je „Trdnjava" prizadevala si najti sposobnih kandidatov, ne da se tajiti. Za beljaški vol okraj je htela Puhera za kandidata postaviti. Ona stranka ga je zavrgla in grofa Wagensberga postavila. Grof dobil uobenega glasu, in za Puhera za njegovo kandidaturo nijeden se ni sovalo okoli 20 volilcev. Prosili so se da ono za velikovški okraj nobenega VVagonsbcrg ni vkljub temu, da poganjal, je gla-udje kat. društva, ne nasvetujo — tej prošnji se ni ustreglo. VVajaenberčani in Grebinj čani bi dali svojih glasov slov. od „Trdnjaveu postavljenim kandidaturo, ko ne bi na tistem listu bili pri poročeni, ko fevdalci. Celo večina narodne duhovščine ne ne vjema z enostranskim postopanjem kat. društva Ko se jo vabilo k posvetovanji o taboru 6. julija razposlalo, dobili smo od grozečih se gospodov odgovor, da ne morejo priti — nekteri so celo pristavili, da imajo šolske službo — kaj tudi v nedeljah? Konečno imam naznaniti, da se po sklopu društv. odbora v zvezi z domoljubi v junski dolini skličo tabor 31. julija v Bistrico, pri kterem 86 ima o sledečih točkah posvetovati : 1) Ali bi se ne dalo po postavni poti doseči, da bi Slovenci posebej volili svoje zastopnike, in da bi Slovenci imeli svoj deželni zbor. 2) Kaj je storiti, da se ravnopravnost v kance-lijah in šolah uresniči. 3) Kako bi se dala plačila po postavni poti zmanjšati in kmečkemu stanu na nogo pomagati. Poziv se razglasi potem, ko so vrne prošnja za dovoljenje. A. P. 1» Kanala, 13. julija. [Poslanoj (Ostančiči po volitvi našim mamelukom.) „Cantaromo, beveremo, Kideremo como pazzi." t. m. ob Szjutraj odpe možaki, da agitirajo 1 Eden njihovih navadnih kot da ste ga z mir jal i ničarja, ki ima od vseh potrebo, da naj bi molčal o teh zadevah. Ali mar ne veste, da pametna beseda lepo mesto najde, naj jo izreče kdor hoče? Najzadnja je pa ta, bahati se z bogastvom in očitati sočloveku ubožnost; najmanj bi šlo pa to Vam, ki bi morali paziti, da si ohranite vsaj pot prosto, po kteri hodite. Pojdite iu denite enkrat uho na uradniški boben, in čutili bodete, kaKo so mu že vsaka žilica trese, da zapoje očitno pesmico o velikosti Vašega imetja. Za takrat si pa hočemo prihraniti piškav groš, da vkupimo vsaj kak razbit lonec od Vašega groznega posestva. Vašo bogastvo v glavi jo tudi že davno na boben prišlo pri ljudeh. Bogu bi imeli hvaliti, če Vas drugi pri miru pustijo, no pa delati zdra/.be, med mirnim ljudstvom. G. exžupan Ročinjski, nemojte za Vaše dobro nikdar pozabiti, kako se Vam jo agitiranje 10. t. m. v Gorici proti narodni stranki sponeslo. Sicer, „si hi tncueriut, lapides clamabunt." Da, kamnje bi se moralo smejati Vašomu žlohudranju, če bi se mladi fantiči ne bili. Tudi Vaš sedanji naslednik kaže, da bode velikega mojstra vredni učenec. Zdaj pa še nekaj, gospodje, ne hodite, kakor oni-krat, v tiho sobo v Ročinj konferirat, kaj bi bilo storiti proti takim dopisom; proti resnici ni dite raji pametni iu ne črtite rod, izmed izšli, in med kteri m živite. orožja. Bo-kt erega ste vlada že lahko zdaj zagotovlja, da se bavarsko ljudstvo in kralj ne bodeta ločila od druge Nemčije. Po drugi verziji je odgovor glasil: „vojska bode našla Nemčijo složno". Francoska posada pojde po naznanilih „Gaz. di Torino" iz papeževih dežel. Tam bi imele ostati le dve kmpamji pešcev, 1 kompanija topničarjev in 1 sekcija ženijskih vojakov. Francoski minister zunajnih zadev je predložil zbornicam odpoved princa Leopolda. Za drugo jo rekel, da dogovori s Prusijo še teko in da se torej o tem ne govori. V postavodajnem zboru bo hoteli nekteri grajati počasuost ministerstva, češ da nočejo dalje biti Prusiji za igračo. Tudi telegraf iz Rima pridno dela. Tako beremo, da je konciljska opozicija sklenila, da hoče priznati papeževo nezmotljivost v verskih zadevah, a ne v zadevah morale, ker bi so potem nezmotljivost lahko raztegnila tudi ua posvetne stvari. — Drug telegram pravi : Pri poskušnjam glasovanji je glasovalo 451 z a nezmotljivost, 88 proti njej, 62 pogojno za nezmotljivost. Schvvarzenberg in Rauscher sta proti glasovala. Kaznu stvari. i(icni razgled. S tem upanjem so se 10. Ijali iz Kanala trije imenitni Gorici proti narodni stranki. kompanijonov pa je že navsezgodaj pri „siori comari naznanil, kako bodo vse mize /večer mokre slastno pijače v zasmeh propadle narodne stranko. — Pa niso ne peli ne pili, niti se smijali, umpak poskrili so se po slavni naši zmagi kakor oblite kokoši, in vsak jo posebej čuhal svojo jezo. No, gospod župan, zdaj ste se pa morda do 01-stegd prepričali, da niste še ne tak mogočen paša, kte remu bi se moralo naše ljudstvo nepogojno klanjati Težko se motimo, če rečemo, da ste najbrže Vi g. c k. glavarju ponujali poslanstvo, kakor bi ga bili od svojih podložnih ovčic žo v rokah imeli. Zdaj so pa obrišite, in zapomnite si to dobro za prihodnje dni, da Vam ni treba v reči Vašega nosa vtikati, ki Vns nič ne zadovajo. Vi pa g. prebistri c. k. uradnik, glejto, da se 1 Vaši glavi prej malo zvedri, predno hočete drugim sve tovati. Kje ste so pa Vi omike iu spodobnega obna sanja učili ? Je li to podobno c. k. uradniku, na ulici grditi in zasramovati naša novoizvoljena poštena po slanca? Se ne pravi to narod ščuvati, med kterim se Živi? O, k. uradnik bi moral pač malo bolje vedeti kako naj se vsaj postavo spoštujejo, če ste že s tako debelo sekiro otesani. In taki ljudje hočejo pri nas re presentirati inteligencijo ? Poj to v Rezijo ! Ia Vi g. grozan posostnik iz onega kraja, čujt tudi majhno podučilo; nad rodoljubom, ki se je poga njal za narodna kandidata, se niste mogli drugnči znesti, Iz Prago se naznanja, da so v pruski Šleziji že ojaki koncentrirajo. — „Pokrok" pravi, da pride do revolucije, ko bi se primerila vojska. In kakor nalašč v Trstu isti dan počila petarda pred c. kr. na-mestnijo , ki pa ni škode napravilo. Na morava kem hoče ustavoverna večina deželnega zbora zavreči volitvi dveh deklarantov — raz-ogov pač menda drugih ne bode imela, nego da sta izvoljena pač — deklarauta. V ogerskem 2 bor t) je vlada na Hornovo interpelacijo odgovorila , da Beust dela za ohratijenje miru in da bodo skupno vlado vodili pri vsem le avstrijski interesi. Horn seveda s takim ničivim odgovorom ni bil zadovoljen, pač pa zbornica ! Stvari so se hitro zasukale. Po zadnjih sporočilih iz pruskega dvora jo vojska toliko kakor gotova. Posebna izdaja „Nd, A. Ztg." naznanja, da pruski kralj ni hotel sprejeti francoskega poročnika Benedetija in da mu je dal povedati, da „njegovo veličastvo nima ničesa poročati njegovi ekscelonci." Omenjeni list pripoveduje, du je Benedeti navado diplomatičnega občevanja tako daleč v nemar pustil , da jo hotel kralja na sprehodu interpelirati in po vsoj sili dobiti od njega še posebnih pojasnil Telegrami is Berolina poročajo, da je francoska vlada tirjnln , naj pruski kralj še posebno pismo piše francoskemu cesarju in naj svoje dosedanje ravnanje opraviči. Ce jo temu res tako, potem ni čudno, da pruski kralj ni hotel ničesa več silšuti od predrznega Francoza. Potem pa so tudi pretrgani vsi dogovori in vojsko imamo pred duri. Ako so pomisli, dajo španjska vlada oficijelno na francoskem dvoru preklicala hohencolernsko kandidaturo, da je nadalje princ Leopold sam oporekel svojo obljubo dane ipanjski dadi, da jo konečno pruski kralj oddal dovoljna pojasnila, potem pač ni dvomiti, da hoče Napoleon vojsko imeti in da bode razlogov toliko časa iska1 , da vojsko tudi najde. Vsi pruski časniki so zadovoljni s kraljevim vedenjem iu polni nezadovoljnosti zarad razžalji-vegn postopanja francoskega. Prusija in Francija so pridno oborožujetr. Prosija napravi ja na Kadeuskem okop n tabor za 25000 mož. Pruski listi pravijo, da mora Strassburg zopet neiušk postati. Na Krancozkera imajo nektare polke že tako v redu, da jih lahko denes jišče. Tudi druga armada je k redu. so sklicani. Ko se vname vojska, bodo tirjula milijardo posojila. Bav arak a vlada jo na francosko vprašanje, kom bi se Bavarska v vojnem slučaji zedinila, odgo voiila, da sicer za zdaj šo ni nič odločenega, da pa * (M ar i b o r s k i vladika) so je včeraj zvečer vrnil in Rima domu. Iz Nabrezino si jo po telegrafi rti i poti prepovedal vsakojak svečan sprejem, Graški škof se je, kakor slišimo — vrnil že predvčerajšnjim svojo rezidencijo. * (O snoval ni odbor) konservativnega društva v Mariboru je razposlal sledeči poziv : „Gledaje na mnogotere resno tirjatve našega katoljškega prebivalstva „braniti ino pospeševati katoljško - konservativne zadeve v cerkvenem, državljanskem in družbinskem obziru" se jo v ta namen v tukajšnem političnem okrogu „Katoljško konservativno društvo" z sedežem v Mariboru osnovalo. Da se vsled potrjenja vis. c. k. namestnije ddo. G. junija 1870, št. 6453. zamore društvo vatanoviti, se vsi katoljško-konservativni možje mesta iu okroga Mariborskega, kojim je cerkev, vlada in rodbina na srcu. v prvi zbor v nedeljo 17. julija t. 1. ob 4 popoldne v hiši grofa Ferdinand-a Brandis-a v Mariboru vljudno vabijo. Vse za vero, cesarja in dom." * (O d vladiko Stossmayerja)je dobila metliška čitalnica sledeči odgovor na svojo adreso: „Veleštovaua Gospodo! Od srdea Vam hvala na Vašoj odanosti, na Vašem povjerenju. Bog da blagoslovi Vas i čestiti narod slovenski! Preporučujuć Vam se u daljnju ljubav i prijateljstvo, ostajem v Rimu pri s. Je-rolimu slovinskom na dau naših sv. apostolah god. 1870 vazda Vam vdani Strossmaver 1. r. biskup." * (Ljubljansko mesto in kranjski deželni odbor) bodeta imela 22. t. m. obravnavo pred državno sodnijo na Dunaji. Deželni odbor je ljubljanskemu magistratu žugal z eksekucijo, ker magistrat ni hotel plačati stroškov za mestne reveže, ki so se prehranjevali v deželnem bolnišči. Magistrat je šel s svojo pritožbo pred državno sodnijo. Brati je, da bodo deželni odbor zastopal g. dr. Costa, magistrat pa župan dr. Suppan. * „(Dr. To m a n) jo žalibog res naproj čutil hudo dolgo bolezen svojo, zarad ktere se je v poslednjih volitvah odločno odpovedal vsakovšnemu poslanstvu za zdaj. Da bralci naši resnico izvedo, kako da gre velezasluženemu našemu ljubljencu , naj jim iz prijateljskega njegovega pisma prepišemo sledeče vrstico, ki nam jih je pisal iz Itodaun-a, kake 2 uri od Dunaja : „Jaz sem še z mirom večidel v postelji. V pondeljok (4. dan t. m.) so me leže iz Beča sem pripeljali, in zdaj me lepšo dni na zrak nosijo ; ali moja moč , mo|e zdravje se neče prav pošljejo na bo-Vsi odpustniki vlada v kamori bode šlo redno, bodem v 1% ali S gel „mirno" po „ravnem" hoditi. To bolezni, ne pa druge čenčarije du-ki rac enkrat ^zgubljenega", eukral vrniti nazaj. Co mesecih še lo tno je resnica o moji najskih časnikov, „zdravoga ozanjujejo." „Nov." * (V Gradcu) se je prepovedal tudi drugi javn shod. ki jo imel namen ljudi v veliki množini pripra viti k izstopu iz katoliške cerkve. * (Iz K astve) piše „narodnjak" v ljubljanske „Novice* o volitvah: „Danes okoli pol dveh popoldne zagrrooli so možnnrji, ki ao naznanjali sijajno zmago narodnjakov proti lahonstvu in birokraciji pri volitvi poslancev na Vdovskem /a Porečki zbor. Izvoljena sta dva Siovencn, poštena boritelja za vero, dom, cesarja Skoraj enoglasno je bil izbran naš mnogosp štovani glavar g. Anton Rubeša. Dobil jo tudi večino glasov naš po časopisih priporočani posestnik g. France M uro t. \gitacija renegata Ondračeka za pl. Clessius-a v Čičcriji pa ni onega zaželenega cilja dosegla, kterega so se nadejali nekteri činovniki. Navdušeno so za c. kr okrajnega glavarja pl. Clesius-a zaslepljeni .Telšanci glasovali; ali ni jim zameriti —? 1 — vsaj se po lepih izgledih in priporočilih trgovca, oštirja in ob enem tudi učitelja Pirca, kakor tudi hvalo vrednega redov ništva ješj?ls!