ttorlca" izlinja vsaki torek in soboto. Ako pade ua t;i dneva prazmk, dan poprej. [TretlniStv» se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisnia. Nffrankirsuia ptania se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisnia brez podpisa. Rokopisi dopisov se ne vračajo. GORICA „Gorioa'* * stane na leto 1(J K, za pol leta 5 K, za četrt leta 250. Upravuiatvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9. Za u^lasc se plačuje od čvet^rostopne petit vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren popust. I*(iHaniey.iiH gtevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznitt goriških traiikah. Št. 93. V Gorici, v soboto dne 20. novembra 11)09. Leto XI. Koliko dobička so imele občine v zad- njih štirih lelih od u- zitmne 7 Koliko so donaSalc do 1. 1905 v obče užitnina in doklade na pivo in koliko potcin, ko je prešlo pobiranje užitninc v finančno in pobiranje doklad na pivo v deželno upravo, o tern smo uže večkrat poročali ter dokazali, da so liberalni petclinčki, ki so brezvestno izkoriščali prejšnji sisteni pobiranja užitninskih doklad v svoje politične na- inene, oškodovali deželo, občine in državo za milijone kron s tern, da so se protivili nameri naže ljudske stranke, naj se sprejme pobiranje vseh doklad od užitnine, piva in žganjin v deželno režijo. Da bi oslabili vtis te trditve ter vrgli nekoliko peska v oči svojim ver- nim čitateljem. pomagali so si na raz- lične načine. Glavno orožje, katerega so se posluževali v tej.borbi, so bile grde in originalnc psovke. Ker pa to ni za- dostovalo, poudarjali in zatrjevali so, da vspeh užitnine je le navidezen, po- uzročen po gradbi bohinjske železnice. Ko ta preneha, skrči se tozadevni do- biček v nič, in zagovorniki novega si- stema pobiranja užitnine se skrijejo pod zemljo, kakor krti. Toda rcalni dohodki in dobički so jih lopnili tako po zobeh, da so bili si- ljeni iskati novih izgovorov. Začeli so trditi, da za te vspehe se ima dežela zahvaliti le financi, ki pobira točno, natančno in brezplačno užitninske do- klade. Ko bi pa dežela sprejela ta po- sel. bi naredila velikanski fiaško, in „klerikalci" bi o užitnini molčali, kakor da jih ni. Vkljub temu pa, da bi jim bilo to v veliko moralno zadoščenje, trdijo v novejšem času, da se bodo tej nameri upirali na vse kriplje, ter za- htevajo, da se inora oddati užitnina v zakup, ker financa ne sine pobirati užitnine v lastni režiji „po jasnem." be- sedilu zakona več nego tri leta. Vrh vscga trdijo, da slov. del de- žele nirna od tcga nobenega dobička, češ, da vsi stotisočaki, izvirajoči iz nc- vega sistema pobiranja užitnine, spla- vajo inalo po rnaleni v Furlanijo. 0 tej trditvi bodo morali gospodje liberalci dajati na pravem niestu in ob pravem času odgovor; za danes bi jih le vprašali: Ali leze tudi dobiček od užitnine in doklad na pivo, kateri pri- pada našim občinam, v Furlanijo? Odkar je sprejela financa pobi- ranje užitnine, t. j. od 1. 1904 naprej, so dohodki občin zelo poskočili. Lansko leto so dobile občine le od doklad na vino, most in nieso skupnih K 610.594, dočun so dobile leta 1904, ko je bilo pobiranje užitnine še v privatnih rokah, le znesek 348.391 K, torej lani 262.203 K več nego leta 1904. Tudi pri pivu imajo občine lep dobiček. Od vseh prizadetih občin je pobiralo 212 doklade na pivo na pod- lagi deželnoodborskih izkazov, dočim se je 6 občin pogodilo s krčmarji. Lani so donašale občinam te doklade 124.116 K, dočim so bile do leta 1905 minimalne. Od žganjin so dobile lani občine 49.027 K. Toda neoziraje se na te doklade so dobile občine v zadnjih 4 letili 831.340 K več nego bi bile dobile, ako bi bila ostala užitnina v privatnih ro- kah, kakor so napredni kaporijoni ho- teli in zahtevali. Mogoče, da bodo tudi o tern lepem dobičku trdili. da je spla- val v Furlanijo, ali pa, da se je dru- gačno poizgubii, tako, da ljudstvo nima konečno nič od tega. Kdor nima težke vesti pri užit- nini, ta razume pač laliko, kam je pri- šel ta dobiček. Vse občine hočejo in morajo napredovati, a ta napredek je drag in stane mnogo. Tako n. pr. so bile proračunjene vse potrebščine za kobariški trg 1. 1900 na 5426 K, a leta 1906 pa vže na 7020 K. dandanes so pa še večje. In vendar je starešinstvo naložilo v pokritje istih 1. 1900 na izravne davke 35 od sto, leta 1906 pa le 20 od sto. Od kod to? Potrebsčine so se pomnožile za okroglih 1600 K. a doklade na izravne davke so se znižale za 15 od sto. No, ključ za to uganko najdeš pri užitnini; pred letom 1904 je znašala ista jako malo. po tern letu je pa zelo poskocila. Takih in še bolj kri- čečih slučajev bi lahko navedli mnogo od drugih trgov in občin. Vendar pa naj ta zadostuje. Kdor hoče, spozna uže iz tega, da velja isto tudi o deželni upravi. Leta 1901 so znašale vse de- želne potrebščine 928.000 K. danes sko- raj dvakrat toliko; a vkljub temu so se doklade na izravne davke le ne- znatno povišale. Kje je uzrok temu ? Ta tiči v tern, da je dobila dežela lani le pri dokladah od užitnine 705.850 K, a leta 1901 le 310.000 K, dočim so znašale lani doklade na pivo 167.800 K, leta 1901 pa le 11.000 K. V očigled tern dejstvom se nahajajo še širokoustneži, ki h o č e j o s 1 e p i t i s v e t in n a š e ljudstvo s slabhn gospodar- stvom v d e ž e 1 n i hiši! Č u j t e. p o prizadevanju deželnega o d b o r a so pridobile samo občine v teku zadnjih š t i r i h lev pri u ž i t n i n i 831.340 K več nego bi bile dobile po prejšnjemsistcmu pobira- nja ii ž i t n ine. In n i t o 1 c p do- biček?—_______ „Jjudska slranka"?! „Soča" prinaša jako zanimiv, da ne bi rekli šaljiv uvodni članek pod naslovom „Naša stranka". V tern članku povdarja, da tvori „jedro" njene stranke kniet ter pravi o neki „sedmi točki. ki se tiče knicta". Ta točka pa vsebuje sledeče: „Stranka (napredna) se hoče zavzeti z vsemi si- lami za gospodarski napredek našega posestnika in povzdigo kmetijstva sploh ; zato nujno zahteva, da se zboljša in razširi kmetijski poduk, da se pospc- šuje posebno živinoreja in mlekarstvo, vinarstvo in sadjarstvo; hoče delovati na intenzivnejše gospodarstvo" itd. Torej napredna stranka „zahteva", „da se pospešuje" med drugim tudi „sadjarstvo". To je lepa zahteva, ki jo je tudi izvrstno izvršil sv. lucijski žu- pan povodom sadne razstave. V našem članku o sadni razstavi smo nekoliko ožigosali obnašanje tistega naprednega župana pred otvoritvijo sadne razstave. Ako vsi liberalci tako izvršujejo „So- čino" „zahtevo", potem se že vidi, ko- liko jim je mari za strankino „jedro". Kar se pa tiče delovanja na „intenziv- nejše gospodarstvo", jim svetujemo, naj to raje opustijo, ker imajo v svojih gc- riških denarnih zavodih in podjetjih za- dosti s Čim gospodariti in tudi če hočejo. 'ako „intenzivno". Nadalje imenuje „Soča" svojo stranko „ljudsko" in sicer „ljudsko po svojih pristasih, po svojem vodstvu, po svoji organizaciji". Mi smo pa mislili, da je to ko- štrunska (Oprostite!) stranka, ker se misli šest let nazaj pomakniti ter se potem z rogovi naprej v ljudstvo pog- nati. Samo to je nekaj čudnega. da imamo sedaj dve Ijudski stranki na (joriškem. Salobolt, to je dobra finta za prihodnje volilne manevre. Torej pcd novim imenom se bodo liberalci boje- vali. Ali se je morda tako prekrstila. ker je pri zadnjih volitvah opazila. da pod imenom „liberalna stranka" nima dosti zaupanja pri ljudstvu? Alogoče da hoče s tern novim imenom nama- zati stare limanice. na katere se je ulovilo premalo Kalinov. Očividno rnora imeti to spreinenjeno ime kak smoter. Zdi se, kakor da ti hoteli s tern novim imenom napraviti ;;mešnjavo med Ijud- stvom. katero ne bi vedelo, katera je prava „ljudska siranka". Opozarjamo naše ljudstvo. naj se ne da nafarbati. ako jim kdo pride s tern imenom. mar- več naj vstraja pod praporom Slo- venske Ljudske Stranke. ki je edina prava in ki je dostikrat dokazala. da je tudi v resnici dclala v korist kmeta. ne pa narodno-napredna, liberalna, svobodomiselna, koštrunskaitd. stranka. ki si je nadela v zadnjem času ;me „ljudska stranka". Sadna razslaua pri Sv. iuciji. (Konec.) Razstavljavcev iz kobariškega okraja je bilo 33: z Idrskega 16. iz Kobarida 8, iz krejske županije 5. s Kamnega 2. iz Drežnice 1 in iz Livka 1. Sadje je bilo v obče lepo in izbranih vrst. samo da se onemu dolinskemu sadju. ki ima bel ali rumen, bolj nežen olupek, pozna. da mu škoduje megla, ker je pegasto. omadeževano. \'sa jabolka in hruske z rujavim, raskavim olupkom, kakor sivi. jesenski kosmaci, spitalski kosmaci, Parkerjev pepinek, tudi Krajkovi kosmaci, sive jesenske maslenke vse to je cisto in lepo razvito in se lahko na trg sprav- lja kot blago prve vrste. To velja tudi za sadje v tolininski in svetolucijski okolici in za celo idrijsko dolino. Najlepše sadje na Kobariskem. ja- bolka in hruške. je razstavil g. fiomil- šček Franc iz DreŽnice, med jabolki tudi plemenito vrsto Bellefleur. katerej se pa na razvoju in na barvi pozna, da dozoreva v planinski pokrajini. Prav lepo neomadeževano in po- polnoma razvito sadje je bilo tudi v izložbi g. S i in on a M rast a z Livka in slednjič naj pohvalno omenimo zbirko g. A 1 o j z i j a M i k 1 a v i č a z Idrskega. — Sicer pa je bilo tudi drugo razstav- ljeno sadje z Iderskega lepo in dobrih vrst; samo da v obče ni bilo pravilno pospravijeno in je vsled tega trpelo na potu od doma do razstave. 0 sadju bovškcga okrnja smo lani o priliki bovske sadne razstave priob- čili obširno oceno. Letosnja razstava nam ni nudila materjala, da bi o njej še kaj dodali. Dva Ložana sta razstavila zbirko domačih jabolk in hruSk iz ko. ristniške doline pod Alangartom, katera je kazala, da je možno tudi planinska tla izkoristiti /a sadjerejo, če se izberejo v to prikladne vrste. Slednjič je bila na razstavi častno zastopanä tudi občina Oorenja Tre- buša iz sodnega okraja goriške oko- lice in sicer po 10 razstavljavcih, ki so nam poslali prav skrbno pospravijeno, čisto sadje, večinoma domačih vrst. Svoji pošiljatvi je podružnica našega kmet. društva dodala zanimivo poročilo o rašči in rodovitnosti dreves vsake vrste. iz katerega je posneti. da uspeva v Oor. Trebuši vsakovrstno sadje. tudi pleme- nito. posebno poletnih hrušk da imajo več vrst: med jabolki pa da se najbolje sponašajo Dunajce. Letos jih je bilo to- liko, da so se drevesa šibila pod nji- hovo težo; drugih vrst pa je bilo manj, ker je po večini le mlado drevje. Jako je želeti. da se rodovitna trebuška do- lina čim brže po priležni vozni cesti odpre javnemu prometu. da bodo mogli njeni prebivalci svoje sadne in druge pridelke izvažati v smeri proti železnici in jih tako po vrednosti izkoriščati. V času razstave je imel sadjerej- >ki odsek nasega drustva razna posve- tovanja pri Sv. Luciji. Med drugim je sklenil: 1. Naj se sadjereja v gorah na- tančno prouči. vzlasti naj se določi. v katerih legah naj se sade te ali one sadne vrste. O tern naj se napiše temeljita raz- prava. katero naj da kmetijsko društvo tiskati in razdeliti med gorske sadje- rejce. 2. Kmetijsko društvo naj pospeši ustanovitev sadjarskih zadrug. ki bodo v posameznih pokrajinah skrbeleza raz- voj sadjarstva in zlasti posredovali sadno kupčijo — v prilog sadjerejcem. Sadna razstava se je otvorila na predvečer cesarjevega imendana. tako rekoč „sub auspiciis Imperatoris" in po njegovem geslu „viribus unitis" združe- nim močem se je posrečilo, da smo častno dovršili svoje delo. Zdaj pa mu je še izpolniti nadaljno težavnejšo. a ve- liko hvaležnejso nalogo : Hreditev gorske sadjereje na zdravi podlagi. Tudi to do- sežemo najprej. ce vprežemo vse svoje v to sposobne rnoci ter se lotimo dela viribus unitis. I:. K 1 a v ž a r, porocevalec. Dopisi. Vel. ZaWje. — V sredo dne 17. t. m, je izdihnil v Vel. Žabljah v naj- lepši' moski dobi 3o. let velezaslužni, večletni predsednik „Bralnega drustva" Fmil Troha. svojo blago duso. Pokojni je bil vnet pristaš S. L. S., prvoboritelj za katoliske ideale, dober gospodar, skrben oče. Umii je po kratki bolezni, previden s svetotajstvi in /.apustil pla- kajočo soprogo in 5 nedorastlih otrok. Cela okolica .plaka za njiin. Pogreb je bil dne 19. t. m. ob 8. uri predpoldne. Naj počiva v mini! Branlca. — V noči od ponedeljka na torek okradli so neznani tatovi hlapcu pri Žvokeljnovih obleko in lepo žepno tiro, pri ulažarjevih razne reči. Sploh se zadnji čas opaža, da se vedno bolj innoži taka sodrga. Zgodilo se je pred kratkim, da je bila cela večja družba, ki je sla na kolodvor v Štanjel, v Raši napadena in se je nanjo tudi streijalo. Bienerthov dull, ki se je ukorcninil Že v vsakem nemškem srcu. Gradnja novih cost na Kanal- skem. Kakor doznajemo iz zanesljivega vira, jc dobilo goriško okrajno glavar- stvo nalog. da prične prej ko prej z merjenjem in poteni tudi z delom cest med (jrgarjcm-Batami - Banjšicami in Avčami. Da so bile te ccste prcpotrebne za omenjene občine, to ve vsakdo,v ka- tereinu so znane krajevne razmerc ime- novanili občin, ki so po teh cestah že dolgo, dolgo časa željno zdihovale. Če- tudi nekoliko kasno, se jim lorej v kratkem vendarle izpolni njih vroča želja. Te ceste so zopet zasluga n aš ili državnih poslancev in pa predsednika kai^alskega cestnega odbora, deželnega po- slanca Zege. Za domobranske rezervnlke. I.eta 1910 bodo poleg dolžnih poklicani k orožni vaji vsi oni domobranski rezerv- niki, ki so kako vajo iz kateregakoli vzroka zamudili, odnosno jo imajo na- domestiti. Rezervno neaktivno domo- bransko moštvo 11. in 12. leta razen preje omenjenih se k orožni vaji ne po- kliče. Orožne vaje se bodo vrSile v dveh pcrijodah, in sicer od srede junija dot srede julija prva perijoda in od srede av- gusta do srede septembra druga perij oda Le rezervno moštvo 4. domobranskega pešpolka v Celovcu in deželni strelci se bodo od poletja do zime (izvzemši čas žetvc) enakoinemo in nepretrgoma klicali k svojim polkom. Ob nedeljah in praznikih se rezervnikov ne bode kli- calo k vaji. Vsak domobranski rezerv- nik. ki je leta 1910 dolžan priti k orožni vaji. lahko navede, h kateri perijodi želi priti z ozirom na njegov stan in za- služek in se bode, posebno še na po- Ijedelske sloje, na njegovo zeljo po možnosti števila oziralo. Kdor bi si rad izbral za orozno vajo gotovo pcriiodo, ima to naznaniti do konca decembra 1909 pri občini. v kateri stannje, in le-te bodo potein izročile skupno listo prosilcev svoji politični oblasti. Med žetvijo, t. j. nekako od srede julija do srede avgusta, se moštva ne bode kli- calo k orožnini vajam. Rczcrvniki se bodo orožnih vaj oproščali le iz po- sebno važnih razlogov. „Podpornemu društvu za siovenske visokošolce na Dunaju" so poslali od srede julija do To. t. m.: a) ustanov- nino: g. Niko Lenček, c. kr. notar v Škofji Loki 100 K (volilo pok. Jož. Bon- celj-a v Železnikih). ga. Marija Krušič, Dunaj, 20 K (zadnji obrok), g. Ivan Ma- sd.;, c. kr. prof. Novomesto, 25 K (zadnji obrok); b) p r i s p e v k e: po 100 K : dr. Ivo Šubelj, c. in kr. dvorni tajnik, Du- naj in mestna občina Novomesto; 60 K: dr. Ant. Primožič, c. kr. šol. nadz., Du- naj; 20 K: dr. Iv. Žolger, c. kr. sekc. svetnik, Dunaj; 12 K: J. P.. Dunaj; po 10 K: dr. Aleks. Fatur, žel. komisar juž. žel., dr. Karol Hinterlechner, c. kr. pri- stav na geol. zav., dr. Fran Vidic, c. kr. urednik drž. zak., vsi na Dunaju in kr. posojilnica v Ljutomeru; 6 K: dr. Karol Šavnik, c. kr. min. podtajnik, Dunaj; po 5 K: Janko Rahrie, c. kr. notar, dr. Matej Senčar, c. kr. sodnik na Brdu in dr. Jož. Višnjak, Slov. Bistrica; po 2 K: dr. Štef. Kraut, Logatec in Jak. Slapar na Brdu. — Pripomnimo, da je bilo za tekoči inesec november v 1 o ž e n i h 94 prošenj, največje število, odkar društvo obstoji. Razdelila se je do- zdaj najvišja svota 1520 K. Da bo društvu možno tudi v bodoče podpirati uboge in marljive visokošolce v tej meri, prosimo prijatelje in dobrotnike' slov. visokošolcev še nadaljnih, ozir. novih podpor, ker bi društvo sicer moralo tudi najpotrebnejšim prosilcem podporo zmanjšatiali celo odreči. — Darove spreje- ma blagajnik Ivan Lazar, nadrevident juž. Žej. v p., Dunaj, Ill.|3. Reisnerstrasse 27. Službo tajnika in potovalnega učl- telja za kmetijstvo razpisuje kmet. družba za Trst in okolico. Služba je v prvem letu provizorična proti dveine- sečni odpovedi, v slučaju zadovoljivega mesti tajnika in pot. učitelja lahko stalno. Prvotna letna plača znaša K 2000 ter je nastopiti to mesto po možnosti s 1. januarjem 1910. leta. Za to službo je neobhodno po- trebno primerno znanjev vinogradništvu, kletarstvu in sadjarstvu ; vsaj delonia v vrtnarstvu in cvetličarstvu. Zahteva se tudi zadostna praktična usposobljenost. Učni jezik je slovenski. Prosilci za to nKSto naj vložijo svoje prošnje. opremljcne s primernimi prilogami o starosti, dovršenih šolah ter o službovanju v praksi najkasneje do 15. decembra t. 1. na kmet. družbo v Trstu, ul. Giorgio Galatti St. 12 11. Društvo goriških gospa je slavilo te dni 40-letnieo svojega obstanka. V tern, društvu je zastopana pred vsem aristokracija in ima namen podpirati ubožce. Ustanoviteljica društva je bila grofica Selma Coionini in prva predsed- nica baronica Tao;o. To društvo ie dozdaj razdelilo med ubožce blaga v vrednosti 35.53008 K. Kakor druga leta, tako tudi letos, napravi društvo dne 19. decembra ve- liko loterijo v prid ubožcem Trst podedoval pol mllijona kron. — V sredo je umrl v Trstu čudak ime- nom Karol Cossitz (Kosec), ki je zapu- stil mestu pol milijona kron. Svojim sorodnikom je zapustil nekaj legatov. od katerih imajo le užitek ter bo po njihovi smrti podedovalo mesto Trst še one legate. Cossitz je bil malo znana oseba v Trstu. Razglas. Daje se v obče znanje, da se bode lahko pregledaio v imenike vpravičenih volilcev za namestne volitve v cenilne komisije za osebno dohodnino mesto udov in nameslnikov, koji izsto- pijo v zmislti L 1S(>. zakona z dne 25. oktobra 18% idr/. zak. 220) koncem leta l'Miu od 20. novembra dalje 8 dni v prostorih davdiega oddelka tukajsnjega c. kr. okrajnega glavarstva (Via Cappuc- cini lo 1. nadstropje soba s"t. 8) ter da je morebitne prizive v smislu ij 184. označenega zakona uložiti v roku 8 dnij počenši 20. novembra t. 1. pri omenjeni davčni oblasti. Velike vojaške vaje v Galiciji. Prihodnje leto se bodo vršile velike vo- jaske vaje po dolgem casu zopet v (ia- liciji. (iovori se tudi. da se bodo vo- jaške posadke v (jaliciji.pomnožile. Ne- kateri hočejo vedeti, da se bo vse to zgodilo vsled spremenjenih internacijo- nalnih odnošajev. ki so nastali baje po zadnjem bivanju ruskega carja v Italiji. Nesreče na lovu. Na lovu 14. t. m. v občini Podraga pri Vipavi je neki gost iz Trsta obstreiil z zrni za zajce gonjača 1. i-erjančiča. —• Nesreča se je tudi zgodila na šentviškem lovu ob vznožju Nanosa. Posestnik l;ranc Kopatin iz Št. Vida je šel z lovsko družbo samo kot gonjač s pogojem, da sme vzeti tudi sam puško s seboj. Iz- podtaknil se je ob nek kamen, v roki z nabito puško, ki se je izprožila in mu je strel odtrgal dva prsta na roki. Razpisana je služba poštnega ek- spedijenta v Kostanjevici pol. okr. Sežana. Eazpisane službe. — Pri c. kr. okrožnem sodišču v Rovinju so izpraz- njena 4 mesta čuvajev. Hudodelstvo v Cerknem V noči med 1. in 2. nov. so dosedaj neznani sto- rilci prevrnili in razbili 16 kamenitih spomenikov na pokopališču. Med Ijud- stvom vlada radi tega veliko ogor- čenje. Želeti je, da bi te Fererovce kmalu zasačili. Slovene) ponesrečili prl velikl ka- tastrofi v amer. rudniku. — Poslanec Bianchini je dobil v četrtek iz Čikage brzojavko svojega brata, da je v Sher- riju (država Illinois), ponesrečilo 256 rudarjev, med njimi 83 Slovencev, Hrva- tov in ogrsklh Slovakov. V brzojavki se prosi, naj poslanci takoj store korake, da se rodbine ponesrečencev, ki so iz- gubile svoje hranitelje, morejo vrniti v domovino. Poslanci so takoj storili pri- merne korake pri vladi. Sneg je začel v četrtek padati med ped visoko. Istega dne pöpoludne je začelo tudi v Ljubljani mesti. Grozna nesreča. -- 38-letni usluž- benec južne železnice Franc Batič iz Vrtojbe je včeraj predpoludne skočil z lokomotive na zemljo ter pri tern prišel pod vlak, ki je prihajal iz nasprotne strani po bližnjem tiru. Vlak mu je od- nesel obe nogi in je malo upanja, da bo sploh še okreval. Vojak ponesrečll. — TukajŠni pla- ninci so imeli predpretektiteden vaje v skakanju čez plot v popolni opravi. Pri tern je eden planinec tako nesrečno sko- čil, da se mu je puška zasadila v telo. Nezavestnega so prepeljali v tržaško garnizijsko bolnišnico. Dva vlaka trčlla na Eoroškem. - Med Lamsdorfom in Brücklom sta v četrtek trčila dva osebna vlaka. Štiri osebe so težko, tri lahko ranjene. Dva voza sta zgorela, proga je zastavljena. Tatvtne. — V noči öd nedelje na pondeljek so neznani uzmoviči zašli v hišo gostilničarja g. Plesa v Devinu z namenom, da bi ga okradli. bili so pa v svojem poslti po drugih ljudeh slu- čajno moteni in zadovoljili so se le z 8 buteljkami likerjev. — V isti noči vdrli so najbrže isti lopovi v devinsko cer- kev. Pa tudi tnkaj jim ni bila sreča mila; kajti odprli so le žabnice pri na- biralnikih ne da bi bili vzeli kaj iz njih. NajbrŽe jih je tudi tu kak slučajno mimo cerkve grjdoč nepridiprav splašil. — V Sesljanu blizu Devina pa so pokradli o belem dnevu neki perici. ko je prala, pcrila .za kakih 130 kron. Redka nezgoda. — V Versi sta trčila dva bicikli^ta eden ob drugega s tako silo, da je eden njih ostal na mestu mrtev. Drobtinice. Črnogorski knez Nikita pesnik. U'nogorski knez Nikita ^e pesnikuje. Njegovo novo pesniJko delo. katero na- merava izdati v kratkem času. se bo imenoviilo ..Novi vencc gorskih pesmi". Steinheil — oproščena. — Pozor- nost skoro celega sveta je vzbujal prete- čeni teden proces Steinheil, ki se je vršil v Parizu. Znana lahkoživka Steinheil je bila obtožena, da je 20. maja t. 1. umo- rila svojega moža in svojo mater. Pre- iskava je trajala več mesecev in se je drzavnemu pravdniku posrečilo dokazati. da je Steinheil res izvr^ila oba umora. Kljub teinu so pa v soboto porotniki Steinheil oprostili. Ta oprostilna raz- sodba je vzbudila splošno senzacijo. Snežni viharji na Nemškem. Od torka zvecer do srede zvečer so bili po vsem nemškem cesarstvu snežni meteži. Brzojavne, telefonske in želez- niške zveze so na mnogih krajih pre- trgane. — Sneg je napravil v mestih in vaseh, v gozdih in na sadnem drevju mnogo §kode. Smrt 120-letne starke. — V Nagy Karoly je pred nekoliko dnevi umrla Josipa Lendosi. stara 120 let. Žalostne številke. — lzračunano je, da so na Francoskem morali tekoče leto ali pa še morajo prestati kaznjenci 10,322.120 dni zapora. V budgetu so bili določeni stroški samo za 9,427.087 dni, torej se je račun prekoračil na več kot 800.000 dni zapora. Ker velja vsak kaz- njenec na dan 70 centesimov, je bil no- tranji minister prisiljen, da najme '/a teh 800.000 dni zapora poseben kredit 537.580 frankov. — Mislimo, da bo pom- noženemu številu kaznjencev kriva v veliki meri laizirana sola. Danes se v francoskih državnih šolah ne uči o sedmi božji zapovedi. Sadovi svobodomiselnega pouka pa se kažejo povsod. Romantičen roparski napad. — V Sorinu (Italiji) se je dogodil pretekle dni nečuven roparski napad. Dva brata, ve- leposestnik Berya in njegov brat, sta bila na lovu. Naenkrat ju napade četa roparjev z zakrinkanimi obrazi ter ju prisili z revolverji v roki, da sta se mo- rala vleči z obrazom na tla in pustila veleposestniku, naj gre domov in pri- rtese 60.000 lir. Če ne prinese denarja, umore'mu brata. Ravnotako bodo ubili brata, če jih naznani polieiji. Berya je prinesel samo 5000 lir, ker ni imel več denarja. Koparji so kljub teinu izpustili oba brata in nato pobegnili. ümetna Jajca. — V New Yorku obstoji cela industrija, ki izdeluje umetna jajca in jih pošilja v azijske pokrajine. V nekem poročilu poljedelskega depart- maja v Washingtonu se opisuje ta čudna produkeija. Trgovina z umetnimi jajci se je razvila, ker se je hotelq izkori- stiti kolikor mogoče turščino moko. Iz- delovanje se vrši na štiri različne na- čine. Najprej se sestavi rumenjak iz mežanice koruzne moke. žitnegaškroba, olja in raznih drugih snovi, ki dajo ru- meni snovi veliko enakost z naravnim rumenjakom. To debelo tvarino zgnete stroj v okroglo obliko, ki se jo obda, kot pri naravnem jajeu. z beljakom. Potem se umetno naredi tenka kožica iz beljakovine ter obderte vse skupaj s posebnim strojem z lupino iz malca. Potom vročine se posuši lupina in tudi vsebina postane trdna. Produkt je po- polnoma podoben naravnemu jajeu in ima dober okus ter je zdrav. Ta jajca se lahko brez skrbi razpošiljajo in po- stajajo v Ameriki vedno bolj priljub- ljena, ker so po ceni. Gospodarske vesH. Emečka hranilnica in posojil- nica v Ročah je v skupni seji načel- stva in nadzorstva dne 14. nov. t. 1. sklenila, počenši s 1. jan. 1910 znižari obrestno mero od 4I/8Ü/O na 41/^/0. NaČelstvo. Želatina kot čistilo za vino. — Želatina jemlje vinu slab in tiij duh, zato jo rabimo vselej. kadar hočemo iz vina odstraniti kak neprijeten duh, naj si bo duh po pustem ali plesnivem sodu. duh po gnjilobi itd. Želatina se priporoča posebno sedaj za mladavina in sicer za bela; vina. Če je vino rjavo- rumene barve. postane s pomočjo žela- tine bolj svetle barve. Za rdeča in črna vina se pa ne priporoča, ker bi po- bledela. Književnosl. Missa in honorem Sanctac Oaeci- liae. — IV. vocum inaequalium. Hditio IV. Zložil Anton Foerster. Založila „Ka- toliška bukvarna v Ljubljani". Cena part. K 2. posameznim glasovom po 30 vin. Ta znana. po naših cerkvenih ko- rih udomačena in zelo priljubljena maša je izšla ravnokar v novem in sicer če- trtem natisu. Alaša je lahka in močem naših pevskih zborov popolnoma u- merjena. Naročasev „Katoliški bukvarni v Ljubljani". Missa in hon. S. Stanislai Kostkae brevis et facilis zamešani zbor in orglje zložil dr. Anton Chlondowski. Založila „Katoliška bukvarna v Ljubljani". Cena part. K 2.80 glasovi ä 40 vin. Skladba kaže lepo frakturo, v Kyrie naravnost lapidarne stavke, prinaša marsikaj iz- virnega, a tudi znane postope. Maša je cerkve dostojna in priporočljiva. St. 33331E. Razpis službe. Do 15. decembra t. 1. je raz- pisano pri tukajšnji zastavljavnici in z njo združeni hranilnici mesto dijurnista oziroma praktikanta. Prosilci, ki morajo znatf de- želne jezike, naj vložijo prošnje opremljene s tozadevnimi spriče- \ali (dokumenti) v imenovanem roku na podpisano vodstvo. V Goricl, dne 15. novembra 1909. Ravnateljstvo. Priporočamo ravno to cesto po Raši, k| je postala zlasti po noči radi takih po« tepov nevarna, gospodom orožnikom V večkratni obisk. Vsled velikega deževja sta potoka Branica in Raša močno narastla in bati se je povodnji. Bog nas obvaruj ker imamo veliko jesenskih pridelkov, kakor repo, peso in verzote še zunaj! Oerkno. — „Nunčki ste Ie junčki!" Tako počaščuje pristaše S. L. S. naš „špicenhendler" Tomo Korbar in jim hoče stem očitati. da nimajo samostoj- nega političnega prepričanja. Kako je naše ljudstvo politično izšolano. je po- kazalo letos 26. septembra, 5. in 10. ok- tobra ter bo brezdvomno pokazalo 19., oz. 28. decembra „Junčke" imajo le li- beralci, ki prodajo za pest trave svoje mišljenje. Pristen „juučk" je gotovo tudi tisti veleliberalec v Cerknem, ki je bil pripravljen se preleviti v „klerikalca" in strastno agitirati za „klerikalno" stranko, ako mu pornoli S. L. S. pest zelene trave s tem. da priskrbi njegovi boljši polovici podučevanje na kakšni „kleri- kalni" čipkarski šoli. Mogoče pozna Korbar tega „junčka"! Liberalci, kje je vaš ponos. da igra tak „junčk" glavno ulogo v vaši stranki!? Vas ni nič sram!? PolHični pregled. Notranji politični položaj. Pogajanja načelnika poljskega kluba prof.Glombinskega. s,,Slovansko Jedno- to'* so ostala torej brezvspešna. Ta po- gajanja so pokazala. da je bil prof. Glom- biriski popolnoma v službi Bienerthove vlade ter niso imela njegova pogaja- nja s „Slovansko Jednoto" drugega na- mena nego pomagati Bienerthu iz za- gate. Zato so pa postala ta pogajanja brezvspešna. „Slovanska Jednota" zah- teva spremembo sedanjega protislovan- skega vladnega sistema. Tej zahtevi se pa sedanja vlada kakor tudi Nemci od- ločno upirajo in je to baron Bienerth v zadnji seji gospodske zbornice tudi po- vedal na vsa usta. Sprava med Biener- thom in „Slovansko Jednoto" je torej nemogoča. Kako se bu nadalje razvil ta skrajno zamotani parlamentarni položaj, tega danes nikdo ne ve. Razne parla- mentarne stranke, med temi najprej Po- ljaki in socialni demokratje se trudijo, da bi vendar le še prišlo do plenarne seje poslanske zbornice. V ta namen je sklical prof, (ilombinski za prihodnji pond, načelnike parlamentarnih strank k posveiovanju. Od izida tega posvetova- nja bode odvisno. ali bode imela poslan- ska zbornica še kako sejo, ali pa se državnozborsko zasedanje odgodi. Po najncvejših poročilih bi poga- janj med . Poljaki in „Slovansko Jed- noto" ne bilo še konec. 0 zadnjih po- gojili, ki so stavili Poljaki „Slovanski Jednoti" se bode ta posvetovala v to- rek. V sredo ob 11. uri pred. pa bode plenarna seja poslanske zbornice. Vladar in fiošut. V četrtek je vladar radi kronskega sveta, ki se vrši v ponedeljek, sprejel v avdijenci ogrskega ministerskega pred- sednika Wekerla. Cuje se, da so pogoji med krono in Košutum radi rešitve krize ze gotovi in da bo Andrassy ogrski ministerski predsednik. V četrt- kovi seji Košutove stranke je izjavil Košut, da bo treba le še nekaj dni, da bo kriza rešena. Sedaj se rešujejo le še detajlna vprašanja. Poslanec Grafenauer je dne 11. t. m. poslal naučnemu mini- stru grofu Stiirgkhu zaradi za Slovence krivičnega nan^ščenja učiteljskih moči na Koroškem protestno pismo, v kate- rem izprašuje ministru vest, ali se v tem nad vse krivičnem postopanju c. kr. šol- skih oblasti na Koroškem javlja tista naklonjenos'i sedanje vlade nasproti Slo- vencem, o kateri je tako veliko vedela nnv(»,i;,ii! po.slauec (irafenauer naglaša šolsktn oblasti nikakor ne oo pomagaiu p odstraniti difererence med sedanjo vlado ||in parlamentom. Zveza med Ruraunijo in Avstrijo. Listi trdijo, da je sklenjena med Avstrijo in Rumunijo tajna zveza, ki je naperjena proti Srbiji. Ruske priprave. Na vzhodni ruski meji je zadnji čas opažati živahno vojasko gibanje. V ob- mejne kraje prihaja vedno veliko šte- v.lo ruskih častnikov inšpicirat položaj čet in v koliko je treba še zboljšanje. To je v zvezi s tem, ker se v kratkem opuste vse trdnjave na Ruskem Polj- skem razun trdnjave Wrest Litowsk, ki postane moderna trdnjava prve vrste ter bo glavna opora ruski armadi v slu- čaju vojne. Stapiuski častni občan čeških mest. Mesto Holis in razna druga če- ška mesta nameravajo za častnega člana izvoliti predsednika „Poljskeljud- ske stranke" Jana Stapinskega. Nov Košutov Skandal. „Arbeiter Zeitung" ima iz Budim- pešte poročilo, da je Košut par dni preje, ko je izstopil iz stranke neo'd- v.snosti, daroval 10.000 krön časnikar- skemu pokojninskemu zakladu in 10.000 krön kot ustanovo za eno posteljo.,za enega časnikarja v nekem sanatoriju za jetične. Sedaj pa je dokazano, da izvira omenjeni denar iz fonda, ki je bil nabran za žrtve potresa v Messini. List napada zbog tega ojstro Košuta, očitajoč mu, da je oškodoval na ta na- čin par sto Italijanov, ki so bili po- trebni pomoči, odtegnivši dotični zne- sek svrhi, v kafero je bil nabran. Darovi. Za „Šolski Dom" je došlo našemu upravništvu: Goriški jzletniki v Čepovanu: Urbančič K 2, Fon K 1. Črnovič K 1, Kravos K 1, Šu- logoj K 1, Uršič K 1. Domače in razne vesli. Papežev škofovski jubilej. — Sv. Oče Pij X. je slavil v torek 25 letnico, odkar je bil ponesvečen škofom. Dopo- ludne je papež vsprejel kardinale, drž. tajnika Merry del Vala ter druge v Va- tikanu bivajoče prelate, ki so mu česti- tali. Iz vseh krajev je dobil od kato- liških vladarjev in drugili odličnih ka- toliških oseb brzojavne čestitke. Ta jubilej se bo praznoval v naši škofiji jutri s tem, da se bo v ta na- men darovala po naših cerkvah slo- vesna petasv. maša, kateri bo sledila za- hvalna pesem. Imenovanje. — Cesar je imenoval namestniškega svetnika, dosedanjega vo- ditelja okr. glavarstva v Tolminu Ama- deja Prinzig-a referentom za upravne in gospodarske stvari pri primorskih de- želnih šolskih oblastih. „Narodno-napredna stranka" je najmanjša stranka na Goriškem, zato pa tembolj Širokoustna. Ako bi zmagali pri minulih deželnozborskih volitvah agrarci, bi bila „Soča" prva, ki bi ;ekla, da so zmagali na- prednjaki; ker so pa agrarci s svo- jimi kandidati propadli, je bila „Soča" na konju ter še vedno piše, da so agrarci pri volitvah vse zapac- kali in so vzrok protiklerikalnega po- raza. Tako pisati je zmožna le — „Soča". Nič jo ne ženira, da je liberalni kar.didat Peter iz sv. Križa dobil manj glasov kakor agrarni kandidat Križman. Ako bi postavila agrarna stranka svoje in liberalna stranka svoje kandidate, bi flobili agrarni kandidatje do 700 gia- sov, liberalni pa 300. Tako govore šte- vilke volitev iz kmečkih občin goriške okolice, kjer sta si stala nasproti agrarni Križman in liberalni Medveš- z a liberalna k a n d i d a t a, 1000 glasov, se imata zahvaliti za fa le a g r a r c e in, sicer bi ostala pri 3 0 0 g 1 a s o v i h, kakor je ostal Peter iz Sv. Križa. Tukaj se je torej pokazalo, da liberalci nimajo v deželi mnogoiskati. Zraven govori še drugo dejstvo za to. Pri volitvah v veleposestvu je postavila agrarna stranka kot svoje kandidate Frankota, Klančiča in Rutarja, Liberalci so pa postavili Frankota, Ru- tarja in T re o t a. „Soča" jih je bom- bastično in z mastnimi Crkami priporočala. A izid volitev je tukaj spet d r u- g a č^e g o v o r i 1, kakor je hotela „Soča" in liberalci. Izvoljeni so bili agrarni kandidatje. Dr. Treo, katerega je „Soča" priporočala, je nekje zmrznil. Revež niti glasu ni dobil. — „Sočo" pa ni bilo nič sram, da ježe istipopoldan sporo- č i 1 a „Sloven skemu Naro d.u" v L j u blj a no, d a s o zmagali v ve- leposestvu liberalni kandn datje! Ako bi postavila „Soča" svoje kandidate in agrarci svoje, bi libe- ralni kandidatje obsedeli na cistern, kakor je obsedel dr. Treo, katerega je spravil na dan A. GabrŠček in ga pridrsal po dolgem času spet en- kratnaopolzlo politično pozorišče igrat vlogo neu mega Avgusta. Mislimo, da se bode dr. Treo v prihodnje lepo zahvalil za tako kandidaturo, ki mu je prinesla le veliko blamažo. Sicer slovenskim politikom ne gre v glavo, da se pusti akademično izo bražen m o ž, povrhu.še ad- vokat tako smešno zlorabljati od po- litičnega š aria tan a, ki si v svoji na- dutosti domišlja, da je nepremagljivi Samson, a ga je pri ten volitvah š e „politični fakin" Mrmolja, (tako ime- nuje namreč „Sočci" Mrmoljo) p r e- m a g a 1 in p r e h v a p i I. To je dejstvo pribito! Še en dokaz, da je liberalna stranka najšibkejša. Na Krasu so agrarci kan- didirali Abrama in (iregorina. Liberalci pa Štreklja in Gregorina. Izid yolitev je pri teh volitvah govoril spet tako, d a je Lojze Štrekelj capljal naj- zadnji izmed k a n d i d a t o v p o poti v deže 1 n i ibor. Vrata v de- želni zbor pa so se zaprla Štrekiju daleč za agrarni m Abramom. Gregorin ima srečo, da so ga kan- didirali tudi agrarci, sicer bi ostal kakor Štrekelj pred vrati de- želnega zbor a. Liberalni in agrarni bratci se sedaj med seboj koljejo, da je veselje. Ako bi šlo tako, kakor so bili poprej dogo- vorjeni in kakor sta Gabršček in Franko za trdno pričakovala, najlepša harmo- nija bi vladala med njimi in Gabr- šček bi imel vse skupaj pod suknjo. Sedaj pa drug drugega krivijo zaradi poraza. Mi se pa temu le smejemo, ker vemo, da agrarni in liberalni bratci se o prvi priliki spet skupaj dobe. Prav za prav so še vedno skupaj, so še vedno eno in isto. Liberalci so vsi. Poglejte po deželi, kakšni možaki so pristaši agrarne stranke. Sami liberalci. Slepe miši loviti hočejo kakor do sedaj! A ne bo nič! Ljudstvo je s p r e- g 1 e d a 1 o 1 ZakaJ smo propadli? — Z ozirom na članek pod tem naslovom v „Gorici" z dne 6. novembra, v katerem smo na- vedli imena italijanskih katoliških vo- lilcev, ki so dali svoje glasove sloven- skim liberalno-agrarnim kandidatom ter tako odločili zmago za nie. izjavija prošt monsig. Faidutti — v pismu do dr. Gre- gorčiča —, da ni vplival na te volilce ne osebno, ne po drugih, ne posredno, ne neposredno, da bi glasovali v ozna- čenem zmislu, in da tedaj tudi ni pro- vzročil izida one volitve. — Dejstvo pa ostane, da z glasovi omenjenih volilcev so propadli naši kandidati. Iz sodne službe. — Sodna prakti- kanta Fran Vuga v Kanalu in dr. Atilij t> ^ „ n « j „ Trctn Anton Kustrin trgovec v Gorici Gosposka ulica štev. 25 priporoča častiti duhovščini in slavnemu obtinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos. Sandomingo. Java, Cejlon, Por- toriko ltd. -- Olje: Lucca, St. Angelo. Korfü, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko st. 0. 1. 2. .1. 4. 5. Več vrst riža. MiljsveCe prve in druge vrste. namreč ob l,2 kila in od enega Junta. Testenine iz tvornice Žnideršič '& ValentiC. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina u Kranja in iz Jochmann- ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. y^mr ¦**• ¦V*"»' ¦»Nr -wv vV -v>r -^» Tyr -ww Nflznanilo. Naznanjam slavnemu občin- stvu v mestu in na deželi, da sem svojo brivnico preselil s Travnika st. 21 v Gospodsko ulico St. 1 nasproti „Monta". Zagotavljam točno in solidno postrezbo in se priporočam Franc Nava1*, brivec. Ako kašljete ali težko dihate (Asthma) poskusite Slavonskl zeljiščni 50k iz ORLOVE LEKARNE v PAERAG - u. Z njegovim izvrstnim vplivom bodete jako zadc- voljni. Tudi otroci ga radi pijejo, kei ima pri- jeten okus. — Ako trpite na želodičnih boleznih ali na črevesih, potem zahtevajte v lekarnah Pakraške zelodične kapljice in Vi bodete ozdravili. Cena: 1 stekl. SlavoiiskeRa zeljtščneRa soka 1 K 20 v. — 1 rturat stekl. Pakraških zclodiönih kaplji«* 5 K. Kdor si tega pri domači lekarni ne more naba- vid, naj naroči iz glavne zaloge: Lekarna „pri /latent orlu(> Pakrae. - Po pošti se manj kot 2 stekl. ne pošilja. Novodošlo blago za NflSTOPMO SEZOHO se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami . krojaški mojster in trgovec v 6 o r i c i Tržašia nlica štev. 16 (v lastni hiši). Opozarja se gg. odjemalce, da je dosla ravnokar velika množina raznovrst- nega blaga kakovosti iz avstrijskih in angležkih tovaren najraziičnejših Pozor krčmarji! Kadat kupujete viuo ali rakijo ali ub oasu zore- nj:i grozdja, se Vam priporočam. Stasnijein v Po- reüu že mnoyo let in poznam popolnotna tukajšne razmere «led*' dolirih in manj ilobrih vin in se zatorej prippiočam vsem kičmarjein, naj se za- nesljivo obratajo name pismeno ali ustmeno. ket posredtijem v vseh razmeiali. Martin Sreboth, trgovec Poreö, Istra. Vriporotamo naiim rodbinam I Kolins k o c ikor ij o I Rojahi! hupujte napodni hols!* Jolshega Doma". Skušnja je y^luciteij-ca Schichtovo milo. Skrbna proučevanja so dognala, da Schichtovo milo vsaki vodi bodisi v mizli ali gorki hitro in močno speni. To milo prodere prav lnhko in prav intenzivno vsako tkanino. Ono odpravi koj vsak madež ne tla bi tkanini škodovalo. -- Schichtovo milo je popolnoma prosto razjeda- joi5ili snovij. Napravlja se že desetletja vedno iz jednakih snovij. S porabo tega niila za vsako pranje, za vsakovrstno perilo zahteva torej previdnost in vporabo toga tnila se prihrani pre- mnogo časa. dola in stroškov. v novo slovensko manufakturno trg.vino IV/AHČK IN KURIMClC Gcrica nadšIiOiijsha ulica stey. S (nasppoti sttDfije) 6orica. Katera priporoča slavnemu občinstvu kakor tudi čč. dii- hovščini svojo bogato zalogo v to stroko spadajočega blaga po najnižjih cenah. Cene s< Ine. — Po^trežba domafea, poštena in tcfrta. ipfT- Na zeljo se p:šiljijo v.gtcI prctti vrnitvl, poštnine prosto na dorn. *^ß Cenj. dame in gospodje — pozor! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo maiko „Original- Viktoria" in najboljšega izdelka. Pr dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepri- čanja. pa ostane „Original" vedno le najboljši. unginai viciona sfoji delaiu 'e po 10 letni nporaoi brezšumno. Original Victoria stroji si) ne|-;ekosl)ivi za <;»niac:o rabo in obrtne namene. ^ Original Victoria stroj! su iirt)pnpravne)ši ?.a urneu.o vpzenje (,rek amiranje). Tvrlka stavi na iHzpolago slrankam učiteljico. ki poučujt :jicz- plačno. Original Victoria' stroji so ua)t>oi]ši iMdi't v sch d^- ssdaj obstuječih tovau1». Za vsak stroji jamčiva 10 let. iNikdo naj ne zaiuudi priliko ugledat si pred nakupom „Original- victoria" stroje. Edina zaloga , O r i g i n a 1- Victorja" strojev in dnigih šivalnili btrojev, dvokoles „Puch " orožja, nmnicije in vseh lovskih priprav pri tvrdki Kerlevani &^Cuk - Gorisa Stolni trg (Piazza Duomo) štev. 9. =----- Izdeluje tudi stavbarska in cerkvenega dela. ===== Izgotovljeno pohištvo lastnega izdelka priprosto in ftno se dobi pri finfon Cemigoj - 6orica. --------Tržaška ulica 18.--------- Jakob Miklus { mizar in lesni trgovec v Potlgori lid v uy.iu ibiuhiiiüibij.d uiüöid (na cesti, ki peljeproti Gradiški) o o o Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogu vsakovrstnesa trde- ga in mckhega lena domače^a in Injega, voliko zalogo pohišt- va, vinnkih powod, Htiskalnio itd. Dr. Iv. ERZEN ima svoj zobozdr&vitiški in zeboteh- niški atelje Coreo Verdi 37 I. nadstr. in ordinira od 9. zjutraj do 5. pop. Cudovito ni- ske eene ^ 2 K 40 vin.; polubelo 2 K fO vin.; bolo 4 K; bclo, puh 5 K 10 vin.; 1 kg najfinejše snc/no-belo, skubeno 6 K 40 vin., 8 K; 1 kg puh-perje, sivo K 6'—, 7*— ; belo fino K 10; najfincjše iz prsnoga perja 12 K. Pošiljatve 5 kg, poštnine prosto. Posteljna oprava iz gostega, rudečega, višnjevega, belega ali rumen- kastcga naukinga. 1 pernica dolga 180 cm, široka 116 cm ter 2 blazini za podglavo. vsaka po 80 cm dolga, 58 cm široka, napohijena i novim, sivim, trpežnim perjem K 16* — s polupuhom K 20" — s puhom 24 K. I'osameztio pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine za podglavo K 3-, 3'50, 4-. — Razpošilja se proti povzetju, in sicer od K 12, višje — poštnine prosto. Neugajajoče blago se vrne denar. S. Benisch In Deschenitz St. 743. Češko (Böhmerwald). Izdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v č a r. Tiska „Narodna liskarna yoagtirriirJ'WAl\.VV™™ Vi