Poštnina plačana v gotovini Leto XVL, ŠL 187 Ljubljana, četrtek iS. avgusta 1935 Cena 2 Din l. piavoistvo; Ljubljana Knafljeva ulica — Telefon št. £122, 8123, 3124, 3125, 3126. inseratru jddeieit; Ljubljana, Seien-burgova mi- Tel 8492, 2482. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon St 2455 Pouružnica Jelje: Kocenova ulica ŠL 2. — Telefon št 190 rtačuru pr) pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praga člslo 78.180. v Vi pri i" 10P 241 Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 8122, 8128, 8124, 8125, 8128. Maribor, Gosposka ulica 11 Telefon flt. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Štev. J. Telefon St. 65. BokopM se ne vračajo.Oglasi po tarifi. Sa raičišcenje pojmov V nedeljo in v torek je »Slovenec« objavil članke o nekaterih načelnih političnih vprašanjih, ki ne smejo ostati neopaženi in brez odgovora. Predvsem se je treba kritično ozreti na definicije, ki se iznašajo glede pojmovanja jaigo-slovenskega naroda. Pravilno je razločevati narod kot politično edinico in no-sitelja državne moči in narod kot etično in kulturno edinico. Ali ono ostro razlikovanje, ki se pri nas pogosto čuje o teh dveh pojmih in ki ga sedaj slovensko glasilo Radikalske zajednice s tako vnemo zagovarja, je sigurno popolnoma zgrešeno. Trditev, da tvorijo ju-goslovenski narod ne samo Slovenci, Hrvati in Srbi, temveč tudi Nemci in Madžari, ki so jugoslovanski državljani, je povsem napačna. »Slovenec« pravilno povdarja, da smatramo Slovenci Jugoslavijo kot lastno nacionalno državo in sigurno ne zanika, da velja to tudi za Hrvate in Srbe. Baš zato pa je napačno razširjati pojem jugosloven-skega naroda v državno političnem smislu izven tega kroga, V nekdanji Avstriji, ki ni bila nacionalna država, smo bili Slovenci, Nemci, Cehi, Italijani, državni narod Avstrijcev. V Švici, ki ravno tako ni nacionalna tvorba. so Nemci, Francozi in Italijani švicarski državni narod- V Jugoslaviji, ki je država osvobojenega in uedinjenega jugoslovanskega naroda, je povsem zgrešeno pojem jugoslovenskega naroda raztegniti tudi na narodne manjšine Madžarov in Nemcev. Mi Slovenci, Hrvati in Srbi smo kot Jugosloveni državni narod. Ostale narodnosti imajo polno enakopravnost individua, kot etične skupine pa uživajo, zlasti v jezikovnem in kulturnem pogledu sploh, samo manj-šinjisko zaščito, zajamčeno z mednarodnimi obvezami in pozitivnimi državnimi zakoni. Uverjeni smo seveda, da je glasilo bivše SLS daleč od tega, da bi nas hotelo degradirati za narodno manjšino, ko nas na eni strani v svojem pojmovanju državno-političnega značaja jugo-slovenstva šteje s Srbi in Hrvati v isti red z Nemci in Madžari, na drugi strani pa nam pripisuje karakter samostojne narodne edinice. Če bi bila stvar resnično tako, potem moramo Slovenci v tej državi, v kateri tvorimo osem odstotkov vsega prebivalstva, ali zahtevati izgraditev posebnega našega manjšinskega prava ali pa stremeti za oživo-tvorjenjem starega avstrijskega paragrafa 19. Tega sigurno nočejo niti pristaši nove radikalske stranke; nočemo rrr. in noče nihče, ki se zaveda, da jugo-slovenstvo ne pomenja le drž. edinstva Slovencev, Hrvatov in Srbov, temveč njihovo narodno edinstvo, ono skupnost nacionalnega občutka, ono zajednico socialnih. gospodarskih in kulturnih interesov, ki vsem delom tega naroda daje prepričanje o nujni povezanosti in ne-razdružljivosti njihove skupne eksistence in sigurnosti za vse bodoče čase Po razpadu Avstrije so mogli njeni narodi živeti novo in boljšo eksistenco. Ako bi se Švica razdružila, našli bi tako Nemci, kskor Francozi in Italijani svojo pri-rodno priključitev. Razpad Jugoslavije pa bi imel neminovno posledico ne samo politične, temveč tudi gospodarske in socialne ter — nikdo se o tem ne vara — tudi kulturne katastrofe posameznih delov tega naroda, pa naj se imenuje Srbi, Hrvati ali Slovenci. V tej ugotovitvi leži bistvo idele narodnega edinstva in zato ni greh govoriti o Slovencih kot delu jugoslovenskega naroda. Nasprotno se nam zdi, da imamo ravno mi polno razlogov vedno in vedno ponavljati to ugotovitev. Vse drugo nas vodi v nemogoče poledico. One pa, ki hvalabogu, danes tudi že to priznavajo, a se žerairajo dati temu izraza, zapeljuje v nemogoče definicije o »jugoslovanskih narodih in državnem ljudstvu Jugoslavije« ter jih zavaja v tragikomične kombinacije »Slovencev, Srbov in sodržavljanov muslimanske vere» napram »hrvatskemu narodu«. Zanimivo bo slišati in citati, kako bo program nove Radikalske zajednice obdelal nacionalno vprašanje. »Slovenec« piše kakor da je s 24. junijem in z obnovo radikalskega režima pričela v Jugoslaviji nova epoha. V njegovih člankih v resnici beremo, da je »nova luč pregnala temo diktature« in čitali smo tudi že, kako se spojitev bivše SI posledice bi mogel imeti italijanski po-hod na Abesinijo posebno v Evropi, t prvi vrsti v avstrijskem vprašanju, ki bd po njegovi sodibi moglo povzročiti novo svetovno vojno. Italija proti konzultiran ju Abesinije Rini, 14. avgusta, n. Italijanska delo« gacija, v kateri je poleg glavnega delegata Aloisija še šest višjih funkcionarjev zunanjega in kolonialnega ministrstva, je danes odpotovala v Pari*. >Tribuna< trdi, da bodo italijanski delegati na konferenci zahtevali, naj se opusti sleherna diskusija o tem, da M se o morebitni kompromisni formuli bo-> disi direktno ali indirektno konzul ti* rala abesin-ska vlada Sovi italijanski transporti Rim, 14. avgusta, n. Iz Messine je od« plul v SomaMjo parnik »Merano« a tlemi bataljoni pehote in mnogo vojnega matirajala. Pred dnevi se je v Neaplja ukrcal tudi kontingent fašistične milice. S tem transportom se je zopet pričelo intenzivnejše prevažanje žtaSjaa* skega vojaštva in vojnega materij&ia v Somalijo. ) Abesinski protest v ženevi Ženeva. 14. avgusta, b. Abesinski poslanik v Parizu je poslal glavnemu, tajništvu Društva narodov v imena svoje vlade novo protestno noto, v kateri se pritožuje, da Italija kljub temo, da so se začela pogajanja v poravnalnem raz-sodiščnem odboru, še vedno pošilja vojaštvo in municijo v vzhodno Afriko, Načrti In priprave kr. vlade Izjave ministra za Sume in rudnike — Vprašanje blagovne železniške tarife Beograd, 14. avgusta, -p- Danes se je vrnil v Beograd z inšpekcijskega potovanja po Bosni minister za šume io rudnike g Stefamovič. Novinarjem je izjavil, da bo predvsem ponovno postavljena v obrat veli celulozna tovarna v Drvaru. Urediti bo trrba vprašanje podjetja »Krivaja«, v katerega območju je dozorelo u sečo pet miH-jonov kubičnih metrov les*. Kar se železnega rudnika Ljuibije tiče, se bodo čimprej morale postaviti visoke peči 7a obdelavo rude. Železarna v Zenici se bo spolonila ter bo v kratkem pcr.iela izdelovati tudi žeblje in žico, ki se do sedaj izdelujejo samo v dravski banovini Naj m oderne ;ši stroji za ta obrat se zt moiti?aj:>. Minister je preti temu, da bi podjetje v Zenici tudi v codoče sodelovalo v žeJszarskem karte-lu. Na vprašanje nekega novinarja, kaj bo z nezaposlenimi rudarji iz Slovenije je minister odgovoril: Kvalificirane poklicne rudarje bomo zaposlili v državnih rudnikih, oni pa, ki se bavi jo tudi s kmetijstvom se bodo pač morali povsem posvetiti kmečkemu delu. Državni rudniki so polno zaposleni in bodo vsled povišanja dobav za državne železnice mogli sprejeti še nekaj delavstva. Sarajevo, 14. avgusta, n. Prometni minister dr. Mehmed Spaho je sprejel danes delegacijo predsedstva tukajšnje trgovinske zbornice, ki mu je obrazložila potrebo znižanja železniških tarif za prevoz blaga, predvsem lesa in lesnih izdelkov. Minister je odgovoril, da ©e je železniška uprava znašla v težavnem položaju. Osebne tarife so bile preveč znižane, in sedaj ni mogoče spraviti gospodarstvo državnih železnic v ravnotežje. Zato nikakor ne bo mogel znižati še blagovnih tarif. Napor! za rešitev rudarske i krize Deputacija gospodarskih in delavskih organizacij nI mogla biti sprejeta pri predsedniku vlade Ljubljana, 14. avgusta, n. Na včerajšnji anketi gospodarskih in delavskih zastopnikov izvoljena deputacija je po nasvetu ministra dr. Korošca danes zjutraj odpotovala na Bled, da osebno izroči predsedniku vlade dr. Stojadinoviču spomenico in resolucijo ter mu obenem še ustmeno obrazloži slovensko premogovno vprašanje. Deputacija se je javila šefu kabineta g. Proticu, ki pa je sporočil, da jo predsednik ne more sprejeti, ker je odšel v Bohinj v avdijenco k Nj. Visočanstvu princu Pavlu. Povedal je, da se bo g. predsednik z večernim brzovla-kom vračal v Beograd. Ker deputacija na Bledu ni mogla izvršiti svoje misije, se je vrnila v Ljubljano. Zvečer so se podpredsednik Zbornice za TOI Elsbacher, direktor TPD dr. Vrhunc, glavni tajnik Delavske zbornice Uratnik, tajnik Zveze industrijcev inž. guklje ter zastopnik rudarskih strokovnih organizacij Križnik vnovič zbrali na kolodvoru, da zaprosijo pri ministrskem predsedniku za sprejem ob času postanka vlaka. Ko je brzovlak po dobri četrt ure zamude privozil na postajo, je iz salonskega voza, v katerem je potoval g. dr. Stojadi-novič, izstopil šef kabineta g. Protic ter je deputaciji sporočil, da jo g. predsednik vlade ne utegne sprejeti, ker ima neke nujne razgovore. Gospod Protic je pozval deputacijo, naj izroči spomenico in resolucijo njemu ter je obljubil, da premogovnih revirjev. G. predsednik se vrne čez nekaj dni zopet na Bled in morda naj deputacija takrat ponovno poskuša svojo srečo. V salonskem vozu je medtem predsednik vlade konferiral z voditelji bivše SLS gg. dr. Natlačenom, dr. Kulovcem in dr. Krekom, ki so dopotovali z njim z Bleda. Konference se je udeležil tudi mini- ster prosvete g. Stošovič. Tik pred hodom vlaka so se voditelji bivše SLS poslovili od gospoda predsednika vlade, ki je še za trenutek izstopil ter se pozdravil s prisotnim zastopnikom bana, načelnikom dr. Vončino in upravnikom policije Kerševanom. Člani deputacije so medtem imeli krat-« ko posvetovanje in se dogovorili, da direktor dr. Vrhunc z večernim ekspresam odpotuje v Beograd, da ponese ministra dr. Korošcu, ki se je sinoči pritožil, da je premalo informiran, obširno poročilo o težkem položaja v radarskih revirjih. Kraljeva rodbina zapustila Bled Ljubljana. 14. avgusta. Nocoj ob 19.32 je pasiral ljubljansko posta« jo dvorni vlak s katerim se je kraljevska družina vračala z letovanja na Bletdu. Z vlakom so se peljaK Nj. VeL kralj Peter* NJ. Vel. kraljica in kraljeviča Tomislav in Andrej. Na postaji 90 visoke potnike pričakali zastopnik bana načelnik dr. VonČina, upravnik policije g. Kerševan, direktor železniške direkcije g. Cugnras z načelnikom dr. Faturjem. Vlak je odpeljal dalje po 31 minutnem postanku. Kraljeva rodbina bo nadaljevala letava« nje ob morju. P I Usodna povodenj v Italiji Rim, 14. avgusta, b. Včeraj oko® popoldne se je porušil velik jez na peki Grbi v Liguriji ter so se množine vode do večera razlile po dolini 40 km daleč in 2 km na široko. Voda je podrta 4 železniške mostove, med njimi enega le nekaj minut potem, ko je vozil preko njega osebni vlak. Poplava je močno po-škodovala železniške postaje v Carari in St. Martinu. Zelo so v skrbeh, za 200 prebivalcev v vasi Melare, ki je popolnoma odrezana od sveta. Jugoslavija : Italija 2$ : 21 I^oMjana. 14. Kopališče Ilirije je bilo za otvoritev damsKe^a plavalnega dvoDoja med 'Italijo in Jugoslavijo v svečani obleki. Vhod eo razsvetlili z žarometi, na kopališču pa postavili tribuno, ki jo biLa P'"av dobro zasedena. Organiizacija priredStve je bila bre2ihibm: občinstvo je bilo sproti obveščeno o dogodkih po mikrofonu, obenem pa je ves potek prenašala tudi ljubljanska brezžična postaja. Prireditev je precej motil dež. Pred pričeskam tekmovanj«, sta se obe reprezentanci razporedili i pred skakalnim Stolpom. Goste je v imenu JPS pozdravil v francoščini g. dr. Milan Dular in j kn izročil krasen spominek i pokal, ki ga je daroval savaz. Za goste ee je zahvalil predsednik itadijanskeiga plavalnega eavaza generali Lemetre. Naše tekmovalke so svočim italijanskim tovarišieam poklonile šopek z , v - , , v. - - „.„ , jusoslovensko trobojnioo. Takoj na/to ee je bo šefu vlade priporočil zadeve naših j začelo tekmovanja v 50 m ros to: 1. Ruzzier Grazia (TL) 88.1. 2. Lokar Bianca (It) 33.4, 3. Dragi č Mara (Jug.) 35.4, 4. šiška Ljuba (Jug.) 35,6 Točke: Italija 8, Jugoslavija 2, 100 m prsno: Wimmer Zlata (Jug) 1:32/6, (nov jugoslovanski rekord, stari 1:34.2), 2. Bier Greta (Jug.) 1:37.8, 3. Prekop Hilda It. 1:38 It nov italijanski rekord), 4. Štrukel Silva (Jt) 1:40. Točke: Italija 10, Jugoslavija 10- 100 nI hrbtno: 1. Wimmer Zlata (Jug) 1:34.2* (nov jugoelovenski rekord), 2. Ruzzier Grazia (I) 1:35.7 (nov italijanski rekord). 3. Škerl Giovanna (It) 1:36.7, 4. Bradač Zorka (Jug.) 1:37.6, Tofke: Italija 15, Jugoslavija 15. Štafeta 4 x 50 m prosto: 1. Jugoslavija (Košir - šiška. Groschel, Dragič). 2: 24 (nov rekord!), 2. Italija (Toso, Lokar, Prekop, Ruzzier). 2:24.8. Tofke: Jugoslavija 25, Italija 21. Jutri se tekmovanje nadaljuje, ob 11. s skoki in ob 20.30 z drugim delom plavalnega sporeda. Hitlerjev valjar Pod Hitlerjevim valjarjem se ruši sedaj ena zadnjih postojank prikrite opozicije v Nemčiji Mednarodni tisk se v zadnjem času živahno bavi z notranjepolitičnimi razmerami Hitlerjeve Nemčije. Komentarji o verskih borbah, o čiščenju v stranki in upravi ter o množečih se ukrepih proti opoziciji, se v svojih sodbah sicer povsem ne skladajo, večinoma pa so si edini v tem, da smatrajo notranja trenja v nemški domačnosti za znamenje nesi-gurnega ali celo omajanega položaja, v katerem se baje nahaja vladajoči režim. Toda taka mnenja so se pojavljala še vsakikrat, kadar je iz Berlina zavela ostrejša sapa — in to je bilo pogosto dovolj, — pa so še vedno dejstva, ki so sledila, pokazala baš nasprotno resnico. In tudi danes morda ni brez upravičenosti mnenje onih, ki strožji notranji kurz pripisujejo samozavesti vladajočih krogov, ki se po nedvomnih uspehih zunanje in vojaške politike čutijo dovolj močne, da nategnejo vajeti in pokažejo železno pest notranjim nasprotnikom. Izmed vseh režimskih akcij, o katerih čitamo dan za dnevom, je morda v tem pogledu najznačilnejša ofenziva proti frontnim bojevnikom, organiziranim v »Stahlhelmu« — še bolj značilna, ako ravno ne tako važna nego ofenziva proti katoliškim organizacijam. Vsa leta sem, odkar je Adolf Hitler prevzel oblast, so tekli poskusi, najti za organizacijo »Stahlhelma« pravo mesto v okviru strankine totalitete. Toda moč poenotenja se je v tem primeru morala zadovoljiti zgolj s formalno zmago, obstoječo v priznanju narodnosocialističnega programa in vrhovnega vodstva, pa še zunanjih znakih na uniformah in praporih. Ni pa uspelo razbiti ali razkrojiti organizacijo kot tako, ki je vse do zadnjega ostala to, kar je bila, postojanka političnega junkerstva. Prav za prav je bil samo voditelj Seldte, ki je za svojo osebo popolnoma kapituliral pred Hitlerjem in si tako rešil ministrski sedež, poleg Neuratha edini, ki se je ohranil iz Hitlerjevega prvega kompromisnega kabineta. Zato pa je Seldte vedno bolj izgubljal tla v svojem lastnem krogu, in če bo zdaj, ko je usoda Stahlhelma že zapečatena, tudi s svojo osebo in karijero deležen te usode, bo v tem precej osebne tragike, pa tudi pravičnega povračila, ki ga neizprosna zgodovina redko ostane dolžna. Pokret »Stahlhelma« sega globoko v weimarsko dobo in je menda starejši, ali vsaj tako star, kakor Hitlerjev nacionalni socializem. Vsekakor je imel v dobi, ko je slednji še komaj prekoračil bavarske provincialne meje in se boril z največjimi težavami, po obsegu in organizacijskem omrežju že vsenarodni in vse-državni značaj. Že takrat je bil Stahl-helm trdnjava militaristične in šovinistične reakcije, ki se je obračala proti parlamentarni demokraciji in njeni zunanji politiki spoštovanja mirovnih pogodb. Že leta 1922 je Stahlhelm poslal državnemu kancelarju brzojavno zahtevo po uvedbi nacionalne diktature. Enak cilj je imela demonstrativna kandidatura takratnega voditelja Diisterberga pri volitvah državnega predsednika; ker pa je bil ta nastop obenem afront proti Hin-denburgu, častnemu predsedniku organizacije, so bila notranja nesoglasja prav tako njegova naravna posledica, kakor zastoj društvenega razmaha in propagandne udarnosti. Vendar je bila kriza kmalu premagana in ker je tudi Hinden-burg ostal Stahlhelmu zvest, je prišla v zadnji dobi weimarske republike za organizacijo velika doba. Zlasti za Papenove vlade je izgledalo, da je Stahlhelmu namenjena velika vloga, in še leta 1932, ob priliki njegove sijajne parade na tem-pelhofskem polju v Berlinu, je velik del nemške in mednarodne javnosti pričakoval državnega udara s te strani. Toda prilika je bila zamujena za vedno in kmalu je bila odprta pot za Hitlerjevo zmago. Pripravljal jo je s Papenom vred tudi Stahlhelm kot steber harzburške fronte, in tako si je njegov voditelj Seldte zavaroval mesto med prvimi Hitlerjevimi paladini. S Papenom vred si je brez dvoma tudi Seldte nadaljnji razvoj nemške državne politike predstavljal drugače, kakor ga je prav kmalu doživel. Stahlhelm je hodil pod njegovim vodstvom po malo ponosni poti. Moral se je uvrstiti pod komando SA-udarnikov kot nekaka rezerva. Pozneje si je sicer s spremembo naslova udaril pečat vladajoče stranke, toda vse žrtve niso nič pomagale, kajti hitler-jevska fronta ga je vedno občutila kot tuj element, še več, kot neljubega in opasnega konkurenta. Opetovano je prišlo med Stahlhelmom in Hitlerjevo stranko do odkritih konflikov, prišlo je do razpustov lokalnih edinic, do perse-kucij in zapiranja. Toda vedno se je posrečilo premostiti odpirajoči se prepad, zlasti, dokler je čuvala stare vojne in junkerske tovariše Hindenburgova avtoriteta. Od krvavega 30. junija dalje je vise! nad Stahlhelmom Damoklejev meč. Stahlhelm pa se je še vedno mogel naslanjati na »Reichswehr«, ki je čuvala Hindenburgove tradicije. To pa se je bistveno spremenilo, odkar je prišla tudi vojska pod Hitlerjevo zastavo in v zvezi z njim dosegla svoj glavni cilj: vzpostavitev armade z uzakonjenjem splošne vojaške dolžnosti. Značilno je, da je sredi sedanje krize »Stahlhelma« odložil maršal Mackensen svoje častno članstvo z motivacijo, da je z uvedbo vojaške obveznosti naloga organizacije dovršena in da torej njen obstoj ni več upravičen. »Stahlhelm« sam se v hitlerjevskem okviru ni čutil nikdar prav domačega. Hodil je, kolikor je mogel, svoja pota, ne ozirajoč se na Seldtejeve metamor-foze in se je tedaj naravno razvijal v ognjišče junkerske nezadovoljnosti z avtokracijo in totaliteto. Pod njegovo streho so našli zavetje razni elementi, ki sicer osebno niso hoteli preloma z režimom, pa mu tudi niso hoteli slepo slediti. Ali so upravičena očitanja, da so dobili v organizaciji zavetje in pomoč tudi komunistični in verski uporniki, je pač težko kontrolirati. Dejstvo je, da se na merodajnih mestih to zatrjuje in da se čuti režim močnega dovolj, da izvrši prelom z »organizirano opozicionalno reakcijo«. Smrtni udarec »Stahlhelmu« se ni izvršil z enim zamahom. Pričelo se je z razpuščanjem deželnih organizacij, zadnje dni so padle glavne postojanke Ber-lin-Brandenburg, Pomorjansko in Vzhodna marka. Kar je še edinic ostalo, se vrši nanje pritisk, da se same razdru-žujejo. Taktika vsiljenega samomora je pri hitlerjevcih priljubljena in znana že iz zgodovine centrumovega konca. Medtem ko se zgradba nevzdržno podira, pa se drži njen voditelj trdovratno svojega voditeljskega in ministrskega sedeža. kranjsko zadevo« ter se pritožujejo, da je cela stvar bila izvedena brez vsake?a temeljitejšega zaslišanja I ljudi, ki ne pripadajo najožjemu ljubljanske-Vmu krogu in braz dovolinesa V bližini meje so obmejni stražniki, kakor poroča >Gazzettino< v svoji goriški izdaji, pred dnevi aretirali 23-letnega Kristjana Draščka iz Gorice, ki je po ugotovitvah preiskave nameraval brez potnega lista zbežati v sosedno državo. Prepeljali so ga v Gorico in ga oddali v sodnijske zapore. Proces proti njemu bo v kratkem. Tržaška občinska uprava je v svrho javnih, del v Trstu v smislu programa, ki ga je kcpcem 1933 odobril predsednik vlade, najela doslej 22,750.000 lir posojila, ki ga ji je kreditiral konzorcij tržaških denarnih zavodov. Poleg tega je bilo najeto sedaj pri omenjenem konzorciju pod istimi pogoji novo posojilo v znesku 24,265.000 lir, ki ga po mestni kreditni konzorcij porabil za nadaljna javna dela v mestu. Občina bo ta dolg, ki se obrestuje po 5%, amortizirala v 30 anuitetah po 1,623.739.20 lir. V »Uradnem listu« je bilo objavljenih od 4. do 10. avgusta 20 dekretov tržaškega prefekta, s katerimi so bili spremenjeni priimki 14 družinskim očetom in 18 samcem, vdovcem in vdovam, tako da so bili prevedeni v italijansko ob'iko priimki 94 oseb, če vštejemo člane prizadetih družin. V italijansko obliko so bili med drugimi pre7«?deni naslednji priimki: Doljak v Doglia, Ferfolja v Ferfoglia, Cijak v Ciacchi, Sardoč v Sardo, Škilan ? Sillani. škoda zaradi suše Beograd, 14. avgusta, p. Kmetijsko ministrstvo je zbralo podatke o škoda, ki jo je raznim krajem v državi napravila v poslednjih mesecih suša. Po njih so bile prizadete primorska, vrbaska in drinska banovina. Podatki za savsko in zetsko banovino še niso zbrani, vendar pa se more domnevati, da je suša tudi v teh banovinah napravila mnogo škode. V dravski banovini je suša od celokupnih 42.529 ha posejane zemlje uničila 1.964 ha ali 4.6 odstotkov. Srezi brežiški, gornjegrajski, kamniški, krški, kranjski, laški, logaški,, maribor-ski-desni breg, mursko-soboški, novomeški, ptujski, radovljiški, si oven j-graški, celjski in šmarski sploh niso bili prizadeti po suši. V dolnjelendav-skem srezu je uničenih 26 odstotkov posejane površine, v konjiškem 25 odstotkov, v kočevskem 2, v litijskem 2, v ljubljanskem 2, v ljutomerskem 5, v metliškem 30, v dravograjskem 25 in v črnomaljskem 25 odst )fkov. V prizadetih srezih bo dala zlasti koruza 6labo letino. V enakem sorazmerju je suša škodila tudi pašnikom, tako da v prizadetih srezih primanjkuje krme za živino. * Nadalje je suša uničila v primorski banovini 29.652 ha ali 51.3 odstotkov celotne posejane površine, v vrbaski banovini 89.729 ha ali 36.7 odstotkov, v drinski banovini 123.195 ha ali 37.3 odstotke, v moravski banovini 104.530 ha ali 28.9 odstotkov, v vardarski banovini 9.984 ha ali 6 odstotkov, v du-navski banovini pa 275.372 ha odnosno 30.1 odstotkov posejane zemeljske površine. Nacionalni šahovski turnir Ljubljana, 14. avgusta Danes se je pričelo IX. kodo. V A skupini se je najprej končala igra z damskim kmetom B. Savič—inž. Prek. Beli je moral zamenjati damo za trd« njavo in konja, kar je Preku zadosto valo za zmago. V indijski partiji sta se Šiška in M. Vidmar v izenačeni po« ziciji zedinila na remis. Prednfalk je ze lo dobro igral ortodoksni damski eam* bit nasproti Carevu in zmagal. Gab« rovšek je prišel po indijski obrambi Grenčarskega v pozicijsko prednost, kar je dobro izkoristil in v končnici zmagal. Partija Nikolič—Hren je bila preložena. Popoldne se je nadaljevala tudi prekinjena partija iz VTII. kola Prek—Preinfalk. Slednji kljub premoči kmeta ni mogel doseči več kakor remis. V B skupini sta se Sakošek in Mat* vej ev že po 15 potezah miroljubno spo« razumela za remis. Licul je kot črni igral proti R. Saviču na napad in je žrtvoval figuro za dva kmeta. V vse* skozi zanimivi partiji je končno zma» gal Savič. C. Vidmar je v sicilijanki nadigral Longerja in zmagal. Berič je v indijski partiji šele v končnici nad« igral Šubariča, ki v brezupni po= ziciji udal. Marek in Šorii sta preki* nila v izenačeni poziciji, ki se bo pred* vidoma končala z remijem. Stanje po IX. kolu: A skupina: M. Vidmar 7, Preinfalk 5 in pol, inž. Prek, Šiška 5, Gabrovšek 4 in pol (1), Carev 4 (1), Nikolič 3 (1), Hren 2 (2), Jonke 2 (1), B. Savič 2, GrenčaTski 1 (2), B skupina: Sikošek 6, R. Savič 5 in pol (1), Matvejev 5 (1), Herbatin, C. Vid* mar 4 (1), Berič 4, Šorli 3 in pol (1), Longer 3 (1), Marek 2 (2), Šubarič 2 fl") Licul 1 (1). Neporaženi so doslej ediao M. Vidmar, Sikošek in Matvejev. Žrtve ljubavne tragedije v Hrastniku Hrrastffifk, 14. avgustsl ^jutrarf ofo 8. je bffl te Stodesnca pri Hrastniku pogreto nesrečnega Josipa Ro-- tartfa, ip. d. Pre/težniika^ ki se ga, Je uktelLežiPjo tepci števn>J p.ofkK^nilkdvSh eopToldniikofv in znancev. PoikopaK so ga na trbovteljsikean pofcopaEB&a. Ob 16. je umrla v rudnuBk! boftmfcž t Trbovljah žrtev hrastniške žaloigre ga. Reška Plahnite. Na mrtvaški <*Jer so Jo pofliotžiHi v Miši njenega očeta* Amtom IA. 'parja, rudiarja v Trfoavdjjalh na Ttererf^L Pogreb bo v petek ob 16. na trboveljsko pofcoipali&če, V cedtfski boflmtai leži še vodno ▼ n«. -Zaiveisti 6 letni sinček pofkojjnice slin Staiu ko. Ima zdrobljeno lobanjo ter mu je ohromela desna roka, zaradi česar m mnogo upanja, da bo okreval. Mlajšemu Branku se polagoma zdravje vrača, čeprav ima pretoito lofoajnjo. Sedanj so našli pasmo, mastovtjaoo na no-ia potkotfmioe g. POaEndfka, r katerem priznava nesrečni Rotfcar povsem. <*SfcrJto, da Je HjnlbdU poiko$ntoow fci pa ga. jte ctiMsrajlaki, Bana® česar ni mjogefl drugače storiti, kakor je. Pojjasnjjeno Se nI, zaJkatf sta postelja žrtev zJl!o)Eiina dba nedolžna otročiiča, saj} Jn Je nesrečni Jožko Rcrtar zeflo l^uibBI. Vsa& dlam se je igraj z njoima ter $ma pTitnažal slaščice. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Pretežno otodačno im najbrže pa- davitne. NezamesIjJvo vreme. Skrbi za ogrožene brate — noznavama i bodi Cirilmetodar! , M i V globoki žalosti naznanjam žalostno vest, da jemoja nad vse ljubljena teta •Menart grancisGa posestnica previdena n tolažili sv. vere, danes mirno v Gospodu zaspala. Nepozabno pokojnieo spreutmo ▼ k večnemu počitku v petek, dne 16. avgusta ob 17. uri izpred hiše žalosti, Velika čolnarska ulica fit. fina pokopa'iSČe k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. avgusta GRANDAŠKK MARIJA in ostalo sorodstvo Naši kraji in ljudje Vsak cvet um je znan Ob 701etnici botanika Bajka Justina Ni bil na visokih šolah, ne na znanstvenih akademijah, vendar bo njegovo ime blestelo med imeni slovitih znanstvenikov. Bil je učitelj osnovne šole, pa se je sam povzpel v vrhove znanosti s pridnostjo, vztrajnostjo, z ljubeznijo do narave. Danes bo dopolnil vzorno marljivi neutrudni g. Rajko Justin 70 let. Rodil se je v Ljubljani v obrtniški rodbini v Florijanski uiici. Kot otrok je lazil po bregovih pod Gradom in nabiral vsakovrstne cvetlice in to je vzbudilo v njem veselje do botanike. Po nižjih razredih srednje šole je prestopil v učiteljišče, ki ga je nadaljeval v Celovcu in dovršil 1885 v Kopru s prav dobrim uspehom. V dijaških letih Je prepotoval vso Slovenijo, pa je zašel tudi čez njeno meje. Že takrat je veljal ta veščaka v poznavanju rastlinstva in profesor botanike na učiteljišču se je pri manj znanih rastlinah vedno obračal na Justina, ali je ime prav zadel -ali ne. Justinova prva služba je bila v Črnomlju. Tu si je tudi izbral družico fe znane Spreitzerjeve hiše, žal mu jo je že čez nekaj let ugrabila smrt. Iz Črnomlja je prišel na Preloko nad Kolpo med originalne ljudi in je oskrboval tudi šolski pouk na bližnjih Bo-jancih. Živo se je zanimal za življenje potomcev uskokov, spoznaval je njihove pestre šege. Po kratiti dobi pa je prišel za nadučitelja na Štrekljevec pri Semiču. Deset let je bival v Beli Krajini in je mnogo časa porabil za proučevanje ondotneja rastlinstva. Premeščen je bil v Vreme na Krasu, kjer na je ostal ■le kratko dobo. Tu si je izbral drugo življensko družico, učiteljico Marijo iz ugledne Pupisove družine s Planine. S Krasa se je vrnil spet na Dolenjsko, v Trebeino pri Mokronogu. Tu je služboval 12 let, a 1908 ga je sapa spet zanesla na Kras, v Trnje, kjer je ostal tudi vso vojno in še nekaj časa po prevratu. Ker se mu je Kras silno priljubil, je prosil za italijansko državljanstvo, vendar so mu prošnjo zavrnili, nakar se je vrnil v rodno Ljubljano. Tu Je bil dodeljen univerzitetnemu botaničnemu institutu- kjer je deloval do upokojitve 1925, a profesorju Jesenku je ostal zvest pomočnik do njegove tragične smrti. Nešteto gor& in pokrajin je prehodil, vsepovsod je stikal za rastlinami, odkril je več neznanih. Ni je cvetke, bilke in travice, ne drevesa, da mu ne bi vedel rodu in imena. Upravičeno je več ra-5'tjn in cvetlic dobilo ime po njem: Cajnpanulla Justiniana, Hieracium Ju-stiinianum, Thymus Justinianus in še druge. A velikemu številu cvetlic in rastlin, ki jih je odkril, je pa sam določil imena po svetovno slavnih botanikih. Njegovo znanje priznavajo sloviti učenjaki, sam pa tudi hrani laskava priznanja Francozov, Nemcev in drugih učenih mož. Z botanikom prof. dr. Pav-lanom je zlasti rad prirejal izlete po naših krajih in je svoje doživljaje in odkritja opisoval v znanstvenih revijah. V »Mitteilungen des Musealvere&nes fiir Kram« je že leta 1905 objavil znamenito razpravo o svo jem botaničnem poletnem izletu v pogorje Velebit. Sledila je potem Se cela vrsta člankov, ki so vedno vzbudili pozornost. Pa tudi v naših domačih strokovnih listih nahajamo razprave izpod njegovega peresa. Tako je v »Vrtnarju« že leta 1891 in 1892 priobčil več krajšiih sestavkov o cvetlica11- , Vse življenje je bil samonikel, pn tem pa preprost in skromen. V poklicu vesten, skrben učitelj, v družbi zanimiv družabnik, priljubljen pripovednik, poln strokovnega znanja in doživljajev, a družini skrben oče. Seveda je še danes vnet turist. Neštetokrat se je povzpel na temena očaka Triglava in drugih naših vrhov. Na Šmarno goro zahaja sleherno jutro, navadno pa ga pot zanese še kam dalje. Še pred leti je bil vnet kolesar in je pri več dirkah odnesel prvenstvo. Na Ljubljanici ga še danes najdete kot odločnega veslača. Od mladih let je bil vedno neomahljiv napred-njak, vselej jugoslovansko orientiran. Pri sedmih križih čvrst in čil lahko zadovoljno zre na obilno žetev. Želimo mu še mnogo vedrih let, še vedno prepričani, da nas bo presenetil s kakšnim novim odkritjem v kraljestvu flore. Kako S2 v Sloveniji pospešuje tujski promet Nekaj ugotovitev namesto clgovora „Vremenu" f Ljubljana, 14. avgusta. Beograjsko >Vreme< je pred^ dnevi objavilo članek pod naslovom >Kako u Sloveniji unapredjuju naš turizam«, opremljen s sicer malo duhovito, a krivično karikaturo, ki naj bi izpričala, kakor slove tekst pod njo: »Ljubljanski savez za promet stranaca s uspehom or-ganizuje izlete v inostranstvo«. Dopisnik, ki ga je mogla zavesti samo nepo« učenost o dejstvih, trdi med drugim: »Zveza, ki jo vzdržujejo slovenski gostilničarji, slovenska lokalna društva za tujski promet in državna podpora, je priredila letos že vrsto izletov v inozemstvo, a niti enega v naše kraje, pa čeprav so Srbija, Južna Srbija, Črna gora, Bosna, Hercegovina in še nekate ri predeli naše države za večino Slovencev kakor tisto, kar krije kitajski zid.« Kakor nam poročajo, trditve »Vremena« v ničemer ne ustrezajo resnici. Zveza za tujski promet v Ljubljani odnosno »Putnik« je letošnjo pomlad in poletje priredila s svojim avtobusom 6 izletov po Sloveniji in Jugoslaviji (Rimske Toplice in na Dolenjsko, dvakrat v Logarsko dolino, na Bled in v Bohinj, na Sušak in v Crikvenico in še enkrat v Crikvenioo preko Plitviških jezer), ki se jih je udeležilo 107 oseb. Po železnici je priredila štiri romanja v Beograd in na Oplenac (245) oseb. Preko meje je njen avtobus popeljal naše izletnike sedemkrat (dvakrat v Benetke, trikrat v Opatijo, enkrat na Grossglockner in enkrat na mednarodno razstavo v Bruselj), po železnici pa. je priredila en izlet v Postojno. Ce bi dopisnika »Vremena« vodila resnična skrb za nacionalni uspeh našega turizma, o izletih v Postojno, Opatijo in pa na Grossglockner, na katerega drži progi po dolinah slovenske Koroške, pač ne bi mogel so- diti, da nosijo denarje »tujim gostilničarjem in hotelirjem«, a obisk Benetk s slovečo Tizianovo razstavo — in obisk mednarodne razstave v Bruslju — to je dvoje doživetij, kakršnih si noben navdušen popotnik, pa čeprav je morda boljši nacionalist od »Vremenovega« informatorja, ne bo dal kratiti nikakega pretiranega, na krivih računih oprtega lokalnega patriotizma. Bolj kakor na kateremkoli drugem pridobitnem področju mora namreč za turizem, ki je v prvi vrsti navezan na mednarodni promet, veljati načelo, naj se na mejah na nobeno stran ne postavljajo umetne zapore in ovire. Če bomo v deželi, ki je v tolikšni meri odvisna od dotoka tujcev kakor smo mi, dvigali šunder za« voljo redkh družabnih ekskurzij čez mejo — bomo imeli mar še pravico pričakovati, da bodo tujsko-prometni interesenti v inozemstvu dostopni propagandi za nas? Kakor nam sporoča Zveza za tujski promet, niso niene institucije deležne nikakih prispevkov niti od slovenskih gostilničarjev, niti od lokalnih društev za tujski promet in prav tako tudi ne uživajo nikake državne podpore. Sicer je žalostna resnica, da je notranji tujski promet v naši državi, zlasti kar se avtomobilizma tiče, mnogo manj razvit, kakor bi bilo to v skladu z naravnimi lepotami in zgodovinskimi zanimivostmi, a vsakemu laiku je znano, da je tega krivo predvsem pomanjkanje dobrih avtomobilskih cest in pa dobre, zahtevam modernega turista ustrezajoče hotelske industrije na jugu države. Tu se »Vremenu« odpira mnogo hva.ležnejše polje, da zastavi iskreno, razumno besedo za prospeh tujskega prometa pri nas. Pomen obrtne razstave v št. Vidu Ze po svoji naravni legi je St. Vid privlačna točka za izletnike iz Ljubljane in okolice. Že od nekdaj je ob nedeljah in tudi ob delavnikih tam mnogo gostov, odkar pa je Št. Vid s cestno železnico zvezan z Ljubljano, je obisk še večji. Baš tedaj, ko je bila urejena tramvajska zveza, se je v Št. Vidu ustanovilo agilno Društvo jugoslovenskih obrtnikov, ki je za svojo važno nalogo določilo tudi prirejanje obrtnih razstav. Te razstave hočejo vzbuditi zanimanje vse okolice za obrtne izdelke, istočasno pa tudi služijo samoizobrazbi in medsebojni izpopolnitvi mojstrov, pomočnikov in vajencev, ki predlagajo svoja dela ljudski kritiki. Samo ob sebi je razumljivo, da razstavi vsak obrtnik svoja najboljša in najlepša dela. Že lanska razstava je bila zelo lepa in splošno priznana od javnosti. O tem je pričal ogromen obisk. Št. Vid je zaslovel po vsej državi in tudi preko njenih meja. Tudi letošnja obrtna razstava v Št. Vidu nam spet nazorno kaže, kako potrebno je prirejanje takih razstav. Lepo in solidno delo šentviških obrtnikov ima itak že svoj sloves, po splošni sodbi obiskovalcev pa so na razstavi tudi prave umetnine. Kako so obiskovalci letošnje razstave zadovoljni, nam priča ogromen vsakodnevni obisk, višek zanimanja za razstavo pa se kaže ob nedeljah. V nedeljo 11. t. m. je bilo na razstavi samo ▼ dopoldanskih urah okrog 1.200 obiskovalcev. Med njimi je bilo tudi mnogo kupcev in sklenjene so bile že dobre kupčije, da so tudi razstavljalci zado-voljni. Društvo jugoslovenskih obrtnikov je poskrbelo tudi za razvedrilo. Naprosilo je godbo »Ljubnik« iz Škofje Loke, da igra vsako nedeljo in praznik pred razstavnim prostorom lepe narodne pesmi in tudi moderne skladbe. S tem razvedrilom se hočejo obrtniki vsaj nekoliko oddolžiti obiskovalcem za njih zaupanje Šentviški obrtniki so lahko vsem obrtnikom za vzor v pogledu vzajemnosti, pridnosti in podjetnosti. Neumorno in iznajdljivo se izpopulnujejo v svojih strokah in dokazujejo, da ima obrtništvo še lepo bodočnost Delavec, zasut v vodnjaku Kragujevac, 14. avgusta. Podobno tragedijo kakor v Pobrežju pri Mariboru, kjer je zasuio delavca Kelnariča, imajo sedaj v Kragujevcu na mestni periferiji, kamor hodijo meščani na izlete. Na dvorišču lovskega doma so kopali vodnjak in se je velik plaz zemlje vsul na delavca Radomira Savica, ki je na dnu vodnjaka urejeval deske za oporo vodnjakovega oboda. Ko so prihiteli ostali delavci, je bil nesrečni Savič že pod zemljo, a so se še čuli njegovi klici na pomoč. Po vrvi so se spustili do njega ter odgrebli toliko zemlje, da je lahko dihal. Potem so ravno tako kakor pri Kelueri-čevi tragediji poskušali vse mogoče, da bi prikopali do njega, ali pa da bi zemljo v toliki meri zrahljali, da bi ga lahko potegnili ven. Delavcem so prihiteli na pomoč gasilci, a so -se kmalu vsuli novi skladi prsti, da je bil mož spet popolnoma zasut. Nesreča se je pripetila včeraj popoldne ob 3. in do večera še ni imelo vse delo nobenega uspeha. Iz rudnika Vrsšnice pri čačku so poklicali rudarje na pomoč, nastopil pa je tudi oddelek vojakov, ki skuša od strani izkopati rov do ponesrečenega delavca. Zadnje vesti, ki so jih v Beogradu prejeli o nesreči, dajo slutiti, da nesrečni Savič ne bo prišel živ iz vodnjaka. Razbojniški napad na župnišce Zagreb, 14. avgusta. Občina Bučica pri Glini je še vedno silno razburjena zaradi razbojniškega napada-ki je bil pretekli teden izvršen na župnišce. Razbojniki so ubili župnika Janka Vedrino, izropali njegovo stanovanje in župnijski urad, potem pa neopaženo zapustili torišče svojega strašnega zločina. »Jutro« je kratko že poročalo o tem tolovajstvu. Župnik Janko Vedrina še ni dolgo župniko-val v Bučici, užival pa je vso ljubezen in zaupanje ljudstva. Vedrina je bil najmlajši župnik v vsem okolišu. Zločin so odkrile neke vaščanke, ki so prišle zjutraj še pred mašo v župnišce. da bi prosile župnika za neke nasvete. Nesrečni župnik ie ležal v svoji sobi, kjer je bilo vse pohištvo razmetano, mrtev s sedmimi hudimi ranami od revol-verskih strelov. Vest o strašnem zločinu je spravila na noge vso vas, preiskavo pa so uvedli poleg orožnikov tudi policijski organi iz Zagreba. Zločin je še vedno zagonetsn. Zupnišče stoji precej na samem, ni ra nikjer znakov, da bi bila vrata vlomljena. Župnik je kakor se vidi, še bedel, ko so prišli zločinci. Moral jih je celo poznati, ker si nI mogoče misliti, da bi bil neznancem sam odprl vrata. Razbojniki so odnesli iz blagajne župnijskega urada osrog 40.000 Din ter so najbrže nesrečnega župnika z mučenjem prisilili, da jim je b agajno sam odprl. Potem so ga ustrelili in razbili še neko Toliko dalj časa bo trpelo perilo ce vzames ve 4ns ko drugo blagajno, v kateri pa ni bilo dosti denarja Vaščani bi radi na vsak način pomagali preiskovalnim organom do uspeha. Umor priljubljenega župnika smatrajo za največjo sramoto vse občine in, ko so zagrebški policisti v župnišču posneli neke odtise prstov, so se vsi vaščani ponudili, naj jih policisti daktiloskopirajo. Daktiloskopirali so seveda vse sumljive osebe širšega okoliša, a ni doslej še nobenih uspehov. O zločincih ve povedati nekaj samo pastir, ki je ponoči na občinskem pašniku pasel konje. Od daleč je videl okrog polnoči tri moške, ki so naglo šli od župnišča preko nekega travnika. Sprva je mislil, da je to vaška straža, kakršno organizirajo v poletnih časih v varstvo svojih nasadov. Ko pa je stopil proti njim, so se vsi trije pognali v beg. Ker je bila noč precej temna, ne more opisati neznancev. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! V nedeljo 18. avgusta bomo proslavili v rojstni vasi Simona Jenka na Podreči 100 letnico njegovega rojstva. Na Sorskem polju se bodo zbrali zastopniki slovenskega duhov* nega življenja sredi ogromne množice od blizu in daleč, da se poklonijo ma» nom Simona Jenka, to je tistega pes snika, ki jesredi prejšnjega stoletja za Prešernom budil Slovence s svojo než* nočutno pesmijo in z njo obujal tokove naše lastne rasti in samozavesti. Ali pa tudi poznate Jenkova zbrana dela? Ali ne bi hoteli obuditi njegove večno lepe ustvaritve in ob njih obudi« ti spomine na naše in svoje prednike?, Sezite zato po njegovih delih in pro* slavite to obletnico in duha tega naše* ga velikega pesnika s tem, da mu prU hodnje dni posvetite doma nekaj tres nutkov, nekaj ur! Videli boste, kako vas bo obogatil in kako bo zganil v vas otožne strune slovenske in slovanske ljubezni. Vzorno izdanje Jenkovih zbranih spisov, ki ga je pripravil dr. Glonar, ka kor tudi Jenkove Pesmi od istega urednika dobite v vseh knjigarnah. Zbrani spisi (39 in 376 strani) stanejo broširani 36 Din, v platno 52 Din in v polusnje vezani 58 Din. Pesmi (124 str.) broširane 6 Din, vezane 12 Din. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo ^ Franz Josefove Registrirano od ministrstva sa soe. politiko ln nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. J. Strakaty (Praga): . Slovensko romanje pred 50 leti v Prago Doba pred petdesetimi leti, začetek osemdesetih let prejšnjega stoletja, je bila za češko narodno življenje izredno pomembna. Narodno gledališče (diva-dlo), ki je 1S81. dograjeno pogorelo, je 1. 1883. po zaslugi narodove požrtvovalnosti in ljubezni zopet mogočno vstalo iz razvalin. Postalo je središče vsega narodno-kulturnega življenja in bilo še dolga leta njegova gibalna 6ila. V čeških deželah in izven njih eo ga najbolj popularizirali »gledališki vlaki c, ki so bili prava narodna romanja. Srečna misel prirejanja »gledaliških vlakov« poteka od prvega ravnatelja Narodnega gledališča Fr. A- Šubrta. V dveh letih je prispelo 100 takih vlakov samo iz čeških dežel. Iz tujine so prihajali dunajski, btidimpestanski in celo ameriški Čehi. Izmed slovanskih bratov so se priglasili tisti, ki so bili Čehom vedno najbližji in najzve-stejši: Jugosloveni. 6. avgusta 1884. so prispeli Hrvatje iz Zagreba, 17. avgusta 1885 pa Slovenci iz Ljubljane. Slovenski pohod v Prago je bil posebno važen za razvoj naših nadaljnjih vzajemnih stikov. O njem na.m ne pripovedujejo samo takratni slovenski, hrvaški, češki in nemški listi — slednji so kajpak priobčili zmaličena proti slovanska poročila, — marveč tudi dve slovenski krnici: Antona Xrstenjaka »Spomenik slo- vanske vzajemnosti« (Ljubljana 1886) in Vekoslava Vakaja »Jugoslovani v zlati Pragi in slavnem Velehradu» (Maribor 1886). Vsekako je značilno, da sta oba pisca izdala svojo knjigo v samozaložbi. V tedanjih razmerah je pač bilo treba nekoliko poguma, da je kdo imenoval Slovence in Hrvate »Jugoslovani«, kakor je storil v naslovu svoje knjižice Vakaj, ki pravi v uvodu, da je sestavil svojo knjižico »priprostemu narodu, kmetii namreč,.... da bo vsaj nekoliko izvedel o narodnosti Čehov in o romanju na Velehrad.« Trstenjak, ki je dal pobudo za prireditev slovenskega gledališkega vlaka, pripoveduje v svoji knjižici, da ga je v ljubljanski Čitalnioi pooblastilo nekaj mladih Slovencev, naj se v zadevi sporazume z Ivanom Hribarjem, ki je bil že takrat dober prijatelj češkega naroda in je sam mislil na tako romanje. Trstenjak je sklical prvi sestanek v jeseni 1883 in odbor je po številnih prigla-silih pripravljal vlak za september 1884. A prav tedaj so uvajali v Nar. Divadlu elektriko, zato so preložili vlak na prihodnje leto, ki je bilo primernejše tudi zbog tega. ker so takrat na Velehradu slavili tisočletnioo sv. Metoda, a obisk Prage se je imel združiti z obiskom Velehrada. Novi odbor, ki mu je stal na čelu Tvan Hribar s podpredsednikom Ivanom Mur- nikom, tajnikom Trstenjakom in s članoma Vojtehom Valento in Ivanom Ze-leznikarjem, je končal vse priprave tako, da bi vlak odrinil 10. avgusta. Toda avstrijska vlada je nenadno prepovedala obisk Velehrada, češ, da se je v okolici pojavila — goveja kuga. Kajpak, bila je samo pretveza, v resnici se je vlada bala slovenskega gibanja; slovanska vzajemnost — to je bila tista preteča kuga! Odbor se ni ustrašil in je brž pripravil vlak v Prago, kamor ga vlada ni mogla prepovedati, kajti tam ni bilo kuge. Vlak je odrinil štiri dni pozneje s 120 udeleženci, izmed katerih je bilo 20 Hrvatov. Nedvomno je bila ta udeležba za tedanje razmere mogočna. Iz oklica posnemamo, da je stala znižana vožnja v tretjem razredu iz Ljubljane na Velehrad in preko Olomuca v Praho in nazaj 21 goldinarjev 50 kr., listek II. razreda pa 32 goldinarjev. Med udeleženci 90 bili zastopani vsi sloji naroda. Izmed vodilnih osebnosti je treba posebej omeniti pesnika Simona Gregorčiča, poslanca Kovačiča iz Gorice in poslanca Slavoja Jenka iz Istre, pisatelja Janeza Trdino in ravnatelja Frana Bradaško. Udeležence je vodila pot preko Dunaja, kjer so jih navdušeno pozdravili Čehi in Jugosloveni, a na pozdravnem večeru sta govorila predsednik »Slovanskega pevskega društva« dr. Lenoch in Rad. Pukl. Odgovorila sta jima Iv. Hribar in Anton Trstenjak. Sodeloval je hrvatski operni pevec Ivan HI. Hre-ljanovič. Takisto sijajen in presrčen je bil sprejem v Brnu, kjer je goste v slovenskem jeziku pozdravil na postaji urednik »Zinostmka« Tom&š Rebec. V »Češki besedi« so prebili večer, ki je bil poln navdušenja za slovansko vzajemnost. Pot v Prago jim je povsod, zlasti še od Češke Trebove dalje kazala zavednost in ljubezen češkega ljudstva, ki je pozdravljalo njihov vlak ne samo na postajah, marveč celo na poljih. Na postajah so jih pričakovali župani, društva, Sokoli, gasilci. V Češkem Brodu jim je prišlo nasproti odposlanstvo sprejemnega odbora v Pragi, v katerem so bili: J. V. Lego, dr Cihatfk. Vil. Hron, Anger, Hruška, Pitrdle in urednik Josip J. Toužimsky, ki je pozdravil goste v imenu odbora in Meščanska beseda. Prihajajoče goste so pozdravljale zastave, tisoče ljudi jim je vzklikalo ob progi. V Libni so jih pozdravljali delavci. Na državnem (sedaj Masarvko-vem) kolodvoru, kamor je vlak prispel 17. avgusta ob 7. zvečer, je bilo toliko ljudi, »da nisi imel kam stopiti z nogo« (Trstenjak). Po pozdravnem govoru staroste praškega Sokola dr. Oižka so se gostje le trudoma prerili pred kolodvor, kjer so množice vzklikale kakor iz enega grla: »Živeli drngi bratje« in nato zapeli »Hej Slovani«. Trideset kočij je razvozilo goste po Pragi. V pozdrav je priobčil »Svetozorc pesem A. E. Mužika »U zlatnu Pragu<, »Narodni Politika« pa pesem Gustava Dorfla: »Slovenskim gostom v Pragi«. Zvečer so se gostje zbrali v Meščanski besedi, kjer jih je pozdravil iskreni prijatelj Slovencev František Ekert, ki se mu je zahvalil Anton Trstenjak. Govorili so še Poljak dr. Karlowicz, Polivka, za Akademsko čitalniško druStvo Kronbauer, zlati Pragi je nazdravil Ivan Hribar, a k besedi sta se oglasila tudi ameriški Čeh Bencš in slovenski dijak Znidaršič. Presrčno ovacijo eo priredili Slovenci »apostolu vzajemnosti Čehov in Slovencev« Janu V. Legu. Ko mu je nazdravil Ivan Hribar, so vsi vzkliknili »Slava«, a dva st« ga vzaJa na ramena in ob presrčnem vzklikanju nansocih nesla po dvorani. Jugosloveni ao cwtaTT v Pragi 18., 19. in 20. avgusta. Ogledali eo si praška znamenitosti: Hradžane, Staromestni magistrat, kjer jih je pozdravil primator dr. Tomaš Černy z mestnim svetom, potem Tinsko io rusko cerkev, Radolfi-num (Um jo bila takrat umetnostna galerija, e«»dai je poslanska zbornica) in Češki muzej; bili so gostje Vojteha Naprstka in mlinarja Trnke, obiskali so praškega Sokola in si ogledali Nar. gledališče. Njim na čast so dajali 19. avgusta slavnostno predstavo z veseloigrami F. L. Stroupežnickega in K. Pip-pic.ha. Na cesarjev rojstni dan so vpri-zorili opero Razkošnega »Pepeljuga«. Nekateri slovenski gostje so bili v gledališču, vendar so mamil odiožttt aroie >niiiiiiiimmiimiiiiimiiiiiiiiii»mn.niiiiiir> Dirkališčne kolesarske in motorne dirke „S A V E" se vrše v nedeljo, dne 18. t. m. ob is« url na dirkališču Ž. S. K. HERMES v ŠIŠKI »•^jLiui_H_njLHJL-Hjuui JLJiinnmumuuuncpanLii n a mi inmi n juuuumuuuuuLJLJL^ Domače vesti Za izboljšanje premogovne produkcije in potrošnje. V poročilu o anketi gospodarskih in delavskih organizacij proti ponovnim redukcijam odjema premoga iz naših revirjev za državne železnice, ki smo ga objavili včeraj, smo med drugim pomotoma zabeležili, da je univ. prof. inž. Gostiša na konferenci priporočal, naj bi se na posameznih premogovnikih izvršila poizkusna vrtanja na nafto. V resnici je g. profesor samo poudaril, da bd lahko država oziroma državni monopol podobno, kakor na svoje stroške vrta na nafto, priskočila na pomoč tudi pri ustanovitvi velike poizku-sne naprave za oplemenjevanje naših premogov, kakor na pr. za pridobivanje bencina, raznih maznih olj, polkoksa itd., kar bi znatno lahko povečalo potrošnjo premoga. BON za brezplačno razvijanje zvitega filma, ki ga kupite pri meni. dobite v drogeriji IVO KANC, NEBOTIČNIK ir Zakaj je propadel predlog o znižanju zgradarine? Poslanec dr. Fux je na sestanku JNS pri Nacetu pojasnil tudi zadevp 3% -ne zgradarine, ki jo zahtevajo, kakor smo pred kratkim ponovno poročali, posestniki po letu 1918. zidanih hiš. Vprašanje te zgradarine je bilo na ustanovnem občnem zboru Društva posestnikov novih hiš preteklo soboto predmet nervoznega, a značilnega incidenta. Predsednik ustanovne skupščine dr. Kodre je v neki repliki s predsednikom Prvega društva hišnih posestnikov Frelihom izjavil, češ. da je amandman z zahtevo, naj se zgradarina zniža od dosedanjih 12 odnosno 6 na 3%, propadel med drugim zavoljo tega, ker ga je priporočal dr. Fux, ki v skupščini pripada opoziciji! Poslanec dr. Fux je na sestanku pojasnil, da so amandman v resnici podpisali vsi poslanci iz dravske banovine brez razlike, prošnjo, da se zanj zavzame v vladi, pa so še posebej poslali ministru za notranje zadeve dr. Korošcu vsi vladni poslanci. Borba za znižanje zgradarine je torej ostala brez uspeha vkljub enodušnemu nastopu vseh poslancev iz dravske bar novine. Samo 25 par za kilogram so Pekatete v novih paketih dražje od blaga, ki ga odprtega v zabojih prodajamo. Gospodinje, koristno ln higijenično je, če kupujete makarone, špagete ln jušne zakuhe v paketih. Pazite pa na napis »Pekatete«. * Delni Sporazum v tiskarski stroki. Med enim delom ljubljanskih tiskarn in Savezom grafičnih delavcev je prišlo do sporazuma in se je delavstvo teh tiska-ren v torek vrnilo na delo. Sporazum predvideva pogajanja za novo tarifo, ali za skupno ali samo za slovensko, v skrajnem primeru pa podaljšanje tarife iz leta 1934/35 do 1. junija 1938. Tiskarne, ki so sporazum podpisale, so se obvezale tudi, da bodo stremele za tem, da se sporazumu pridružijo še ostale tiskarne. Obvezale so se tudi, da bodo po možnosti zaposlile one delavce, ki jim Savez brani sprejeti delo v takozvanih netarifiranih podjetjih. Kar se tiče Narodne tiskarne, v kateri se tiska naše časopisje, smo že ponovno javili, da je ona izvršila svojo lastno organizacijo, M je baš te dni postala kompletna, tako da je trajno osigurano nemoteno in redno izhajanje našega časopisja. Z včerajšnjim dnem je »Jutro« izšlo zopet v normalnem obsegu in ravno tako bodo tudi ostali listi v najkrajšem času popolnoma normalizirani. Na nadaljnih ukrepih Društva tiskarnarjev in obve- znake v slovenskih barvah, kajti cesarski namestnik baron Kraus je izjavil, da odide iz gledališča, če bi prišlo do kakih ovacij Jugoslovenom. Zadnjega dne so se nekateri udeležili predstave baleta »Excelsior«. Pomembna ceško-slovenska manifestacija je bil banket v počastitev slovenskega pisatelja M. Majerja Ziljske-ga, oznanjevalea Kollarjeve slovanske misli. Majer je živel v Pragi, toda banketa se zaradi očesne bolezni ri mogel udeležiti. Umrl je kot 83-letni starec v Pragi in je pokopan na Olšanih. Na poslovilnem večeru v Meščanski besedi je Simon Gregorčič prečital svojo pravkar zloženo pesem >Velegrajska kuga«, v kateri je z duhovito satiro bičal vladino prepoved. Umljivo je, da je žel navdušeno pohvalo. Ce se Slovenci zaradi vladine prepovedi niso mogli korporativno udeležiti romanja na Ve-lehrad, jim vendar ni mogel nihče za-braniti, da ga ne bi obiskali v manjših skupinah ali posamezno. Čehi so jim vrnili obisk 1. 1886. in poslej so vsako leto prihajali na Slovensko češki turisti, ki so po zaslugi prof. dr. K. Chodnunskega ustanovili tudi Češki odbor Planinskega društva. Takisto so prihajale sokolske čete in študentovske skupine. Zato je prvi slovenski gledališki vlak pomemben mejnik v naših ^vzajemnih stikih. Po petdesetih letih se hvaležno spominjamo slovenskih in čeških nesebičnih, požrtvovalnih rodoljubov, ki so mu pripomogli do uspeha. zah, ki so j!h prevzeli podpisniki novega sporazuma potemtakem Narodna tiskarna ni interesirana. it Smrt zaslužnega pedagoga in narodnega delavca. V Osijeku je umrl v starosti 84 let upokojeni gimnazijski profesor Milorad Opačič, ki je bil znan fizik in matematik in zaslužen nacionalni delavec. Rodom je bil v Tušiloviču pri Glini, služboval pa je na Sušaku, v Petrinji Zemunu in Osijeku. Že kot vi-sokošolec je bil vnet nacionalist in je nekaj let predsedoval srbskemu akademskemu društvu »Zori« na Dunaju. V pokoj je stopil leta 1921. Mnoge generacije so mu dolžne zahvalo za dobre nauke in tudi za izdatno oporo v nacionalnem pokretu. it Vozne olajšave za kongres UJU. Prometno ministrstvo je odobrilo 75% popust pri železniški vožnji vsem udeležencem kongresa Udruženja jugoslovenskih učiteljev, ki se bo vršil od 21. do 23. t. m. v Sarajevu. * Z Viča nam pišejo: Poročali smo o dogodkih ob priliki praznovanja 301et-nice viškega kat. prosvetnega društva, Ugotoviti je treba, na kako rafiniran način je bilo vrženo blato na gotove ljudi v občini, češ da so si prizadevali, da je bilo prosvetno društvo razpušče-no. G. župnik je vrgel obtožbo v svet tako, da nikomur ni mogoče ga prijeti za besedo. Zato ga lepo prosimo, da se v tem pogledu izrazi bolj točno: kdo od viških ljudi, kdaj in kje je zahteval, da se viško prosvetno društvo razpusti! Drugače nam bo dovoljeno smatrati govoričenje g. župnika za obrekovanje in laž, ki nima drugega namena nego da ščuva in hujska. Vsak človek v občini, ki se za tako vprašanje zanima, ve, da je bilo imenovano društvo kakor vsa ostala razpuščeno zato, ker je bilo včlanjeno v Prosvetni zvezi, ki jo je tedanja banska uprava razpustila in da ni bilo za razpust viškega društva nobene posebne intervencije od nikogar. Pričakujemo, da se bo g. župnik točneje izrazil o svojih trditvah, da se ne bo po nepotrebnem nikomur delala škoda in krivica. KAMILA KREMA očisti kožo mozoljev, lišajev, vnetij itd. ln jo ohrani čisto in svežo. V lekarnah, dro-gerijah, parfumerijah in trgovinah. Glav. zal. za Ljubljano »VENUS« pred pošto. it VeBk gozdni požar na Korčuli. Med Caro in Smokovcem na Korčuli uničuje ogenj že nekaj dni najlepše gozdne nasade. Požar se je tako razširil, da je zgorelo že preko 8000 kvadratnih metrov gozda. Vzrok požarne nesreče bo najbrže neprevidnost kakih izletnikov, ki so taborili v gozdu. ČATEŠKE TOPLICE Najbolj vroči (54° C) radioaktivni vreiec v dravski banovini. Krasni uspehi zoper revmo, išias, otrpelost, želodčne in ženske bolezni. Odprto od 1. maja do 30. septem. bra. V pred-in posezoni zdravljenje po nizkih pavšalnih cenah 10 dni Din 600__20 dni Din 1.100.— (stanovanje, hrana, kopel, zdravniški pregled, vožnja, takse). Železniška postaja Brežice in Dobova. Prospekte pošlje uprava Cateških toplic v Brežicah in pri Putniku. 172 * Loterija oblastnega odbo-a Jadranske straže v Beogradu je imela v nedeljo prvo žrebanje pod kontrolo državnih oblasti. Izžrebamo je biio veliko število dragocenih dobitkov, kakor dar Nj. Vel. kralja Petra I'I — zlata ura z monogva.inrum, p.anino, jedilnica, spalna soba, motorna kolesa, zlate ure, bicikli, gramofoni, itd. vsega skupaj 700 dobitkov. Lista žrebov bo uradno objavljena 16. t. m. ;n morajo na vsak način do tedaj vsi razprodaj alci srečk poslati oibiastneimiu odboru v Beograd ob-raičiume. Dobitki bodo izročeni lastnikom od 10. t. m. do 16. septembra; Glavno žrebanje te loterije bo 9. februirja 1936. 2a prvo žrebanje nabavl'eue srečke veljajo tudi za glavno žrebanje. * Enoletni trgovski tečaj v Ljubljani, Kongresni trg 2.-II. (Trgovski učni zavod) je dosegel v preteklih letih najboljše uspehe. Zavod razpolaga z najmodernejšim programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne učne moči. — Istotam se vrše razni večerni, jezikovni, strojepisni, stenografski in drugi specialni tečaji. Zavod daje ustno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Priporočamo ! * Pri lenivosti čevesa, bolezni jeter in želodca, odebelelosti in protinu, katarju želodca in čevja, obolenjih danke odpravi naravna Franc Jožefova gren-čica zastajanje v trebušnih organih. Re-gistr. od ministr. za soc. politiko in nar. zdravje, S. br. 15.485 z dne 25. maja 1935. * Obledele obleke barva v različnih barvah in pllsira tovarna JOS. REICH. Zvočni kino Dvor Telefon 27-30 Danes ob 3., 5., 7 in 9 uri Zabavna predstava it Jabflejol sestanek slovenskih maturantov celjske gimnazije iz let 1915 do 1920. in njihovih nekdanjih sošolcev, ki niso maturirali bo 7. in 8. septembra v Celju. Povabljeni bodo tudi nekdanji profesorju Pozdravni večer bo v soboto 7. septembra ob 20. v hotelu Evropi v Celju. Tovariši naj prijavijo udeležbo zanesljivo do 1. septembra uredniku Radu Pečniku, Celje. Rekord doseč1 mi je pomagalo troje I srčnost, volja in . . M bonbon Proizvod: bUNION", Zagreb. it Izlet planincev v Dubrovnik ob priliki kongresa zveze planinskih društev bo od 31. t. m. do 8. septembra. Izletniki odpotujejo iz Ljubljane v soboto 31. t. m. ter prispejo v Dubrovnik v nedeljo zvečer. V ponedeljek se udeležijo kongresa, zvečer bo skupen sestanek planincev na parniku ter vožnja po morju. 3. septembra izlet na Orjen, 4. izlet na otok Mljet ter skupina v Durmitor, četrtek 5. izlet na Lovčen, 6. do 8. izleti v okolico Dubrovnika in povratek. Odobren je 50% popust pri voznih cenah na železnici in parobrodih. Udeleženci se morajo prijaviti najdalje do 22. t. m. v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4, kjer dobijo tudi vse točne informacije. Klub sesforice Vstopnina v parket samo Din 3.50 I ; ELITNI KINO MATICA _ Tel. 21-24 Te1 21-24 Danes ob 3., 5., 7% in 9% uri SVETISLAV PETROVIČ v Leharjevi opereti PAGANINI Nov Paramountov žurnal Globoko znižane cene. ic V sončno Dalmacijo cenen 4 dnevni izlet: v Split, Trogir, Šibenik, Sinj in na Hvar; vesela trgatev grozdja: cel vinograd za izletnike! Podrobna pojasnila pošlje uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica 2. * V Rajhenburg in Zagreb — dva dneva — za 55 Din s posebnim vlakom. Pojasnila pošlje uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica 2. « Umrla je v Kranju gospa Santa Barboto-ya, rojena Germanova. soproga ravnatelja duševne bolnišnice v Beogradu. Pogreb bo danes v Krapini. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Prva slovenska zasebna enoletna trgovska šola. znani »Christofov aavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. vpisuje. Najstarejša, najlbofljie obiskana! Lastno, najmodernejše novozildamo poslOpje, najnižja šolnina. Odlični uspehi, skrb za službe. Zahtevajte poflasniila^ sl£ v sdbotiu 17. t. m. o 1/2 9. večer v restauraci Zvezdla. Loučiime se 6. p. konsnilean Ing. J. ževčilkean a jeho chotL u_Ne delajte razdora v vrstah dohodarstvenih nameščencev. K tej notici v včerajšnji številki >Jutra« nam piše Zveza org. mestnih uslužbencev: »Ne delajte razdora v vrstah dohodarstvenih nameščencev« danes kriči odbor »Strokovnega in podpornega društva dohodarstvenih nameščencev«, ki sam ta razdor dela v društvu, kakor tudi v »Zvezi magistratnih organizacij«. To dokazuje predvsem dejstvo, da je 27 članov na en mah neopravičeno izključil, da se znebi kontrole. Večina nameščencev je neorganiziranih in ti z izključenimi člani vred delajo na to. da bi se nezdrave razmere v odboru spremenile. Zveza organizacij mestnih uslužbencev, proti kateri sedaj nastopajo, je vse želje dohodarstvenih nameščencev vedno uvaževala in dosegla uspehe, za kar je prejela od odbora, ki sedaj, opravičujoč svoje razdiralto deio, drugače govori, pismene in ustne zahvale in priznanja. Da sta zahtevala predsednik — ki niti član društva biti ne more — in načelstvo sedaj proste roke, je poleg drugega vzrok ta, ker je delala Zveza v dobrobit vseh, ne pa posameznikov«. n— Perite sami svilene in volnene obleke! Pred nekaj dnevi je ustanovila tvrdlka Schicht na Mestnem trgu št 23 nasiproti rotovža Radiom posvetovalnico, v kateri ee vršijo brezplačno poskusna pranja ter ee dajejo navodila, kako se pere posamezne vrste svile, volne in ostalega perila. Namen te posvetovalnice ie, da se gospodinje pouče, kako bodo v bo(doče same doma oprale svoje občutljivo perilo, že takoj prvi dan eo pokazale naše Ljubljančanke za to proeveto-valnico veliko zanimanje. Veaika gospodinja, ki sa ne uipa oprati sama doma srvoije svilene obleke, jumperja ali stično, opere lahko te stvari zastonj pod nadzorstvom ženskega osebja v tej poslovalnici. Tam sitoje na razpoflago tiuidii 1L kalniki, tako da si lahko vse te stvari takc(j tudi zlika. Zdaj, ko se lahke poletne dble> tiskarna Brata Rode in Martinčič pa obratuje z nekaterimi člani Jugoslovenskega grafičnega saveza iz Zagreba. Obiščite obrtno, razstavo v CELJU SO% popust na železnici e— Vlom in goljufija s ponarejenimi boni. V nedeljo ponoči je vlomil delavec Juro Novak iz Dunjkovca v Med-murju v pisarno Unger-Ull mannove opekarne na Ložnici pri Žalcu te rodne-sel štampiljko tvrdke in 145 Din. S štampiljko je ponaredil bone, ki jih daje tvrdka delavcem za nakup živil na račun mezde. S takimi boni je nato ogoljufal nekega trgovca v Gaberju za 450 Din, drugega treovca na Spodnji Hudi-nji pa za 350 Din. Slično goljufijo je .poskusil tudi v neki celjski trgovini, a mu ni uspela. Novak je pobegnil in ga še niso izsledili. e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 zvočna komedija >Kontrolor spalnih vagonov« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Novi poveljnik tukajšnje orožniške čete g. kapetan Davorin V. Mavrič je včeraj prevzel posle. a— Prvič veliko število tujcev je bilo v smislu ravnokar zaključene statistike na letošnjem Mariborskem tednu, in sicer so prišli Avstrijci, Nemci, Francozi, Cehoslo-vaki, Poljaki, Grki, Madjari, Bolgari, Romuni, Turki, Švicarji in Italijani. Rekorden obisk Mariborskega tedna pa je bil tudi iz raznih mest naše države, predvsem iz Ljubljane, Zagreba, Beograda, Osijeka, Sušaka, Dubrovnika, Splita, Sarajeva, Pri-zrena, Bitolja, Skoplja, Niša in Subotice. Od tujcev je bilo največ Avstrijcev, in sicer 500. V pisarni MT se je žigosalo preko 4000 legitimacij, napram 2300 v lanskem letu. Skupno je bilo na letošnjem MT 10.000 obiskovalcev več kakor lansko leto. 8« 92.50—97.50 Otrobi: baški, sremski in banatska 84 — 86. + Budimpeštanska terminska borza (14. t. m.) Tendenca prijazna. Pšenica: za okt. 15.43 — 15.45, koruza: za avg. 14.68 — 14.70. BOMBAŽ. '+ Liverpool 13. avgusta. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za okt. 5.93 (prejšnji dan 5.97). za dec. 5.81 (5.86). + Newyork 13. avgusta. Tendenca vztrajna. Zaključni tečaji: za sept. 10-93 (11.07) za dec. 10.78 (10.94). dolajtc se doma sami! Dopisovalni pouk Vam to omogoči na najboljši, najpreprostejši način; povrh tega Vam hrani čas, živce in denar. DOPISNA TRGOVSKA ŠOLA V LJUBLJANI, Kongresni trg 211. Vas izobrazi temeljito in hitro v vseh predmetih, katere poučuje; pouk vodijo profesorji strokovnjaki. Predmeti: A. Trgovski in zadružni: knjigovodstvo, slovensko dopisje, srbohrvaško dopis je, nemško dopisje, trgovsko računstvo, reklama, nauk o trgovini, trg. in menično pravo, zadružništvo, zadružno pravo, vodstvo kreditnih zadrug, vodstvo pridobitnih zadrug, zadružno knjigovodstvo. B. Znanstveni: Slovenščina, srbohrvaščina, nemščina, francoščina, italijanščina angleščina, gospod, zemljepis, zgod. trgovine, narodno gospodarstvo. C. Realni: Poznavanje blaga, slovenska stenografija, lepopis, strojepisje. Začetek rednega šolskega leta oktobra. šolnina nizka. Pišite po podrobna pojasnila! Na stotine hvaležnih absolventov! S« Sokolska četa ▼ Stari cerkvi pri Kočevju priredi na praznik 15. t. m. svoj javni telovadni nastop. Ker se bari ta četa z velikimi zaprekami in da bi bil njen nastop čim lepši, pozivamo ljubljanska in sosedna društva, da s svojo prisotnostjo in sodelovanjem pripomorejo do zadovoljivega uspeha. Iz Tržiča ?_ Eno predvaja danes 15.t. m. sijajno veleopereto »Cflxk in krasno barvano predigro. Gospodarske vesti = Obiranje hmelja. Iz Savinjske doline poročajo, da hmelj pri ugodnem vremenu dozoreva in bo v četrtek prešlo obiranje že v polni tek. Kobule so prav dobro razvite in so se nasadi po zadnjem deževju še opomogli. Rastlina je zdrava in tudi ni nevarnosti bolezni. Seveda je poleg prav lepih nasadov tudi nekaj takih, kjer je rastlina slabše razvita, vendar pa se v splošnem računa s srednjo letino, tako da bo letošnji pridelek znašal okrog 20.000 stotov. Kakovost letošnjega hmelja pa bo prvovrstna. Dr. Jožo Tomaševiž: »Finanrijska politika Jugoslavije 1929 — 1934c 2e dolgo smo ▼ naši gospodarski literaturi pogrešali razpravo, ki bi sistematčno in s posebnim ozi-rom na razvoj konjunkture našega narod, gospodarstva, kritično obdelala našo finančno politiko ter brez vsakega olepšavanja pokazala na rakrane našega državnega gospodarstva. To vrzel je izpolnil dr. Jožo To-maševič, asistent narodno gospodarskega instituta prof. dr. Milana Ivšiča na ekonomsko-komercialni visoki šoli v Zagrebu in urednik zagrebškega >F.konomista< s svojo ravnokar izzišlo razpravo »Financijska polit. Jugoslavije 1929 — 1934«. Znan je po svoji knjigi »Die Staatsschulden Jugoslaviensc, ki je izšla leta 1934. v Zagrebu in po številnih drugih gospodarskih člankih v naših in tujih strokovnih revijah, nam podaja avtor v tem svojem najnovejšem delu rezultate svojega večletnega proučevanja finančnih problemov. Na temelju najnovejših dognanj finančne vede in po kritični analzi naših državnih proračunov od letal929/30 do 1934/35, postavlja avtor problem sanacije naših državnih financ, ki zahteva nujno rešitev. Po prikazu in stvarni kritiki vseh do sedaj rnešenh predlogov za sanacijo prikazuje potrebo in podaja način konsolidacije naših državnih financ in valutne reforme. Knjiga obsegajoča 200 strani in bogato opremljena s statističnimi podatki, je tako za teoretika kakor za praktika neprecenljive vrednosti, ker najde v njej vse, kar mu je za razumevanje naših neprestanih finannih ka-lamitet potrebno. (Cena 50 Din; naroča se pri avtorju v Zagrebu, Beograjska 1). = Splošna stavbna družba v Mariboru sklicuje za 11. september XIV. redni občni zbor, na katerem se bo med drugim razpravljalo o predlogu upravnega sveta za znižanje delniške glavnice od 5 na 2 milijona Din in za zopetno povišanje od 2 na 4 mlijone Din. = Poslabšanje letine v Zedinjenih državah. Zedinjene države so imele, kakor znano. že lani in predlanskem dve slabi letini, zlasti v pšenici. Letošnji pridelek pšenice Izkoristite popust! naročite barve, lake, terpentin, firnež, klej, šelake, morske, morsko travo in drugo razno materijalno blago. Barve, laki R. HAFNER, LJUBLJANA, Celovška 61. Tovarna lesenih blagajn iz Nemčije odda glavno zastopstvo za trgovske kontrolne blagajne na agilne tvrdke v Dravski banovini. Ponudbe pod »Dobro vpeljano blago« na anončni zavod Hinko SAX, Maribor. 7169 HERAKUTH najidealnejša gradbena plošča se uporablja povsod, izolira proti vročini in mrazu, ognju in ropotu. Zahtevajte prospekte. MAVITllTAT« LJUBLJANA H i C Xl 1 A Li Tyrševa 36/a Trgovci in izvozniki, pozor i Proda se na prostovoljni sodni javni dražbi lepo trgovsko poslopje % velikimi, modernimi skladišči inj pisarnami, z velikim dvoriščem, v neposredni bližini postaje Sv. Jurij pri Celju. Poslopje je sposobno za izn vrševanje vsakovrstne veletrgovine ter izvoza jajc, sadja, sena in sploh vseh vrst deželnih pridelkov. Dražba se bo vršila dne 22. avgusta ob 10. uri na Hen mesta, to je v pisarni Zadruge za izvoz jajc ▼ Sv. Juriju prt Celju, kjer se tudi položi kavcija v Iznosu po 20.000' dinarjev v gotovini. Interesenti se naj informirajo radij plačilnih pogojev pri Prvi Hrvatski Stedionid ▼ Celju,, kjer se mora kupnina položiti. Izklicna cena 195.000 Din. 69961 ODLIČNA KOLESA najugodneje kupite pri „TEHNIK'< Josip Banja! Ljubljana, Miklošičeva cesta 20 Tovarniška zaloga koles, gramofonov, radio, pisalnih strojev ter športnih predmetov. PERJE Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno In franko. Dobavlja se v vsaki množin) E* Vajda, čakovec Telefon štev. 59, 60, 3, 4 CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO 1 SENZACIONALNA KOLONJSKA VODA Rudolf Badjura; Za cesto skoz slovenske Tirole v Bohinj Avtomobilska cesta čez Jelovico ali skoz Sorico ? č5koz Spodnjo Sorico bi 6e vrjpela cesta naravnost eevenno, ob Tolarjevem griču, 905 m ali po Lavti na preval Na Rotku 950 m med iraviroma Selške Sare in Danjščice, v klinu «pod hribom Elble 1305 m. Za Rot-korjem bi zaenrkali cesto močno v desno, vzporedno s sedanjo »Podgorsko potjo« (proti Torki) čez Lanereke 1050 m na jugovzhodnem robu hriba Elble nad slikovito ležečo vasjo Spodnje Dam je (z okroga je diven pogled nanjo!), nakar bi jo o vili v velikem ovinku na levo v kot Povden 992 m pod Perštongo nad Spodnjimi Damjami. Odtod bi se cesta še enkrat opletla čez prihodnji košeminasti rob Hobneke 1092 m v veliki kljuki na levo gori, pa bi taiko dospeli v najvišjo vas Slovenskih Tirol 4, v Zgornje Dan je 1100 m pod Danjarskimi planinami (He in Žbajmeke 1450 m). Sem pridrži z desne od vzhoda »Podgorska pot« iz Torke. — V prisojni rebri nad Zgornjimi D« n jami bi bila potrebna 2 ključa, nato bi se cesta naglo obrnila na levo proti seve-rozapadiu in se zložno vzpela po južni ali sereirni strani hriba Grubenkoufla in čez Gruben na Mišengrantk 1250 m. To j" važna razpot na južnem kraju gozdnatih ravni med Dan jamskimi planinami, Morgentro-štom in Mužengruntom. Z Mišengrantka bi stekla cesta v severcr zapadni smeri čez plitvo pogozdeno dinjaoo prav zložno na vrh vrat 1300 m med Črnim vrhom 1487 m in koto 1438 m s krasnim razgledom, odkoder bi se prevalila aa hrbtom mogočne, samostojne, kosmate grmade Črnega rrha 1487 m na lepo odprte planinske senožeti Strmne 1000 — 900 m na i Nemškim rovtom. Se pred Strnmami, nekako pri Volčji ja- mi, bi se ta naše oesta spojila s projektirano traso pod B, ki pada potem zložno zbre-ga sfcotz vas Ravne 714 m v Bohinjsko Bistrico 512 m. Dolžina te tretje trase C iz Sorice s predlagano korekturo čez Zgornje Danje in Mi-šeragiramtk, ki bi odmaknila fco cesto za dober km od najskrajnejšega vzhodnega klina italijanske meje na Žbontu, bi znašala do Raven na že obstoječo cesto v Bohinjsko Bistrico približno 16 — 17 km, v celem iz PodTošta okrog hriba Kupe pa približno kakih 20 km. Pojasnjeni so nam načrti vseh treh tras. Proučimo sedaj, kaj imamo pričakovafi, katere ugodnosti nam more nuditi češnjiški načrt A >Cez Jelovico« in kaj premore sor-ški korigirani načrt C zgolj v tujskopromot-n>em pogledu. V drugo se namreč ne spuščam, to bodo priskrbeli že drugi. Kaj govori za češnjiški in kaj za sorski načrt? 1) Gradbeni stroški Cesta iz Češnjice čez Jelovico izkazuje dolžino 29.083 km, mnogo krajša, cenejša in daleko zanimivejša cesta skoz Sorico le okrog 20 km. Vsakdo ve, kaj je več ali 20 ali 29. Alko bi znašal 1 km pri gradnji ceste približno Din 200.000 — 250.000, si leh-tco vsak šolarček hitro izračuna ogromni prihranek, ki ga obeta cesta iz Selške doline »skoz Sorioo« v Bohinj. — Zdi se mi, da znači prihranek, ki bi ga prištedili s sorško smerjo v današnjih časih z« ubogo našo deželo prav lepo, znaitno vsoto. Upamo torej, da utegne že samo ta moment potegniti tehtnico izdatno na Sorsko sbram. 2.) Interesi prebivalstva. En pogled na zemljevid nas pouči, da bi cesta iz Češnjice »Čez Jelovico« občutno oškodovala vso Zgornjo Selško dolino. Popolnoma bi jo odrezala in potisnila gospodarsko Ln tujsikopromčfcno v stran. Smrten greh bi bil to! Vprid bi prihajala cesta >Cee Jelovico« zgolj 3 vasem i. s. Dražgošam 1)» na Pečah Dražgošam pri Cerkvi in Rudnemu, dočim je inter esi rano na cesti j6koz Sorico« mnogo več prebivalstva i. s. direfatnr 7 na selbin: Železniki, Zali log, Podrošt, Zgornja Sorica, Spodnja Sori-a, Spodnje Danje in Zgornje Danje, indiTektno pa še 5 naselbin: zaselek Trojarji, vas Zabrdo, zaselek Torka, vas Ravne to vas Davča na desnem bregu ceste Selške Sore. Tako dobimo torej razmerje interesiranih naselbin ob obeh cestnih načrtih A:B (C) —3:7, oziroma kakor 3:12 Nadaljni kometar tu ni potreben. 3) Mednarodni avtomobilski promet a) Italijanska Soška cesta iz Gorice čez Podbrdo, ki drži sedaj iz Gorice po ovinku skoz škofjo Loko in Bled v Bohinj, bi se skrajšala skoz Sorico v Bohinjsko Bistrico za celih 67 km, ako pa bi Sla skoe Cešnji-co in Jelovico samo za 48 km. Torej bi bil tudi najnaravnejši priključek na sorške in ne na češnjiško traso.! Telefon 29 § i PREMOG DRVA in KARBO-PAKETI IV. SCHUMI Dolenjska oesta ZNIŽANE CENE dvokoles, otroških igrač-nih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev. Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4 Šola se začenja! Kupite za svoje otroke trpežne obleke! TIVAR OBLEKE za vsakega otroka! 4) Epiteton ornans za vso slikovito planinsko Podgorje na pristojni strani skrajnega vahodnega grebena Bohinjskih Spodnjih gora od Lajn a rja 1547 m in Dravha 1549 m čez Danjatske planine, Kremam t 1658 m, Štamikopf 1668 m do Golega Rati-tovca 1666 m. Sestavljajo ga naselbine: Zgornja in Spodnja Sorica, Zgornje in Spod ni» Danje, Trojarji, Zabrdo, Torka, Ravne. Prtovč im Podlonk. 5 Dražgoše računam kulantno na 2 vasi im ne za eno. " " {Dalje) Umrla nam je dne 14. avgusta t. L v Beogradu soproga, mati, hči in sestra, gospa Santa Barbot roj. Genu soproga ravnatelja Duševne bolnice v Beogradu. Pogreb bo dne 15. avgusta 1935 v Krapini. BEOGRAD, NOVO MESTO, LJUBLJANA, SAMOBOR. ŽALUJOČI OSTALL * Belokožec na Kitajskem Kitajcu ne imponira beli človek z igračami evropske kulture in s šalami njene tehnike V času ko se obrača pozornost belega človeštva navzlic vsem zmedam in težavam, ki jih ima s samimseboi, na Daljnji vzhod, kjer si Japonska v silni družinski drami rumenega plemena trdovratno in sistematično krči pot do nadvlade na na.|vei|i celini sveta, je izdal angleški pisatelj A. T. Iiobart knjigo »Olje za kitajske svetilke«, ki daje v obliki romana zanimive vpoglede v nam diuga-če popolnoma nerazumliivo miselnost in dejavnost tistih daljnjih ljudstev. Mlad ameriški inženjer je junak te zgodbe. Njegova naloga je, da bi kot agent velike petrolejske družbe ustanovil v neznanih predelih Mandžurije petrolejske postaje. To so naloge, ki odpirajo belim priuobitnikom 6icer samo nove vire ogromnih dobičkov, a ki jih z najmilejšim izrazom označujejo kot »kulturno misijo«. Mar ni to kulturna misija, če se trudi Amerika (in ne »v prvi vrsti? za to, da bi zaslužila) nadomestiti ubogim Kitajcem olje, ki ga pridobivajo iz domačih sadežev, s petrolejem? Ali ni to kulturno j delo, če jim prinaša v njihovo temno zao- . stalost novo, svetlo luč? ' Tako potuje mladi človek s tisoč težavami čez gorovja, po neznanih dolinah, po mogočnih rekah kot pravi pionir skozi deželo in mimogrede in nehote se poglablja v kraje in ljudi. Seznani se najprej z rdečimi planjavami daleč na severu, ki so že blizu Sibirije. Prej je šel skozi ogromna riževa polja, sedaj se vrstijo ure in ure polja soje. Planjava je rodovitna, toda turobna. Na poljih so cele družine. V kamenitih koritih perejo star^ ženske obleke. Vasi so čisto tihe, slišati je udar lesenih pralnikov ali enolični »i be i, i be er...« (101, 102). s čimer štejejo letino. Tiho je tako, da je slišati kako padajo zrna v posode. Povsod je turobnost. Toda ljudje, ki prenašajo svoje življenje v prastari primitivnosti, imajo na obrazih večen smel.ljaj. Smehljajo se tako. da je človeka od tega kar malo groza. Kmalu dobiš prepričanje: do njih ni nobenih mostov. Smehljajo se in kažejo vztrajno, ponižno vljudnost. Trgovec, ki mu hoče inženjer v katerem si bodi zapuščenem gnezdu predati zastopstvo petrolejske družbe, ga sprejme z besedami: »0 veiespoštovani, vzemite najbolj vzvišeni sedež, ki vam ga morem ponuditi jaz, najponižne]ši trgovec v tem bednem mestu.« Trgovec je župan. A morda je baš zavoljo tega v svojih izrazih tako ponižen. Ven dar le v besedah. V resnici je ošaben, s tiho in neprijemljivo ošabnostjo nasproti tujcu, ki si domišlja, da Kitajca prekaša. Kitajska s svojo 50)0—letno zgodovino ]e vendar daleč nad vsem tem modernim goma-zenjem in ponašanjem ter ga opazuje s stoičnim nasmehom! Ti trgovci in dostojanstveniki so kakor guma. Če pritisneš nanje se na videz vdado. Delajo to iz vljudnosti, a potem se sprožijo nazaj. Ne moreš jih prijeti. Kadar zagledajo svojo korist, pokažejo žilavost, ki je ne vzdrži noben Evropec. Utru-diio ga s svojim pasivnim in ljubeznivim odporom. Postanejo čisto majhni, proglasijo se za premagane, sprejmejo vse. kakor da so se v vse vdali. A niso premagani, niso se vdali. Molčijo, premišljujejo in čakajo. Vedno se moraš bati, da se bodo v nekem trenutku dvignili iz svoje stisnjene majhnosti postali nerazumljivo veliki, nevarni, nepremagljivi. Samo da pride trenolek. Abesinsko Italijansko razsodišče Grozctea prizos* na samotni železniški postaji Seedfomnt je majhna, samotna železniška postaja v Južni Afriki. Ima enega samega uradnika, Marka Treadla, ki je obenem postajni načelnik, telegrafist in preglednik proge. Pri brzojavni mu pomaga njegova mlada žena. Te dni se je Treadle odpravil kakor običajno, da obhodi progo. Ker je tedaj velik leopard strašil po tistih krajih, je odšel oborožen s puško. Žena je ostala sama doma in oddajala brzojavke. V nekem trenutku je zaslišala, da so »e vrata pisarne, ki jih je bil mož samo priprl, počasi odpirala. Obrnila se Spomenik padlim V Metzu je predsednik republike Lebrun odKrii spomenik francoskim vojakom, padlim v svetovni vojni. Ob tej priliki je t ozirom na zadnje žalostne dogodke v Toulonu pozval francoski narod k redu, miru in zaupanju v vlado je in kri ji je zastala v žilah, kajti v sobo se je bil splazil leopard- Zarenčal je in udaril z repom po vratih, ki so se s truščem zaprla. Treadlova je bila z leopardom zaprta v sobi. Planila je pokonci in splezala preko mize in stolov na veliko omaro. Tam je čepela vsa v grozi, dočim se je zver mirno ogledovala po sobi. Bilo je pa jasno, da dolgo ne bo več tako mirna Mlada žena je menila že, da je izgubljena Nikjer v sobi ni bilo nobenega orožja, a tudi če bi bilo, sedaj gotovo ne bi imela možnosti, da bi prišla do njega. Tedaj ji je padel pogled na steklenico z žvepleno kislino, ki je stala na omari. Kislino uporabljajo tam za uničevanje žuželk. Pri pogledu na to steklenico, je šinila Treadlovi v glavo rešilna misel-Njena izvedba je bila^ sicer zanjo samo smrtno nevarna, vendar je segla po steklenici in jo odločno zamahnila v leoparda. Zver je zatulila Kislina, ki se je razlila po tleh, ji je osmodila kožuh, pare, ki so se začele razvijati, so jo dušile. Treadlova je zavoljo njih tudi kmalu izgubila zavest. Za srečo se je nje mož kmalu vrnil. Leoparda je našel že mrtvega, ženo, ki ni bila vdihala toliko jedke pare, so še rešili. Na strašni dogodek z zverjo pa ne bo pozabila vse življenje. Zavarovali ste si Vaše življenje za slučaj smrti, pri tem pa ste pozabili, da je mnogo važnejše: zavarujte si Vaše zdravje za slučaj bolezni! Pridite v RADENCE, doma pa redno pijte Nikolaj Politis, grški poslanik v Parizu, ki je bil imenovan za petega člana italijansko abesinske komisije našo najmočnejšo mineralno vodo po količini in raznolikosti prirodnih sestavin- V Angleško prometno ministrstvo objavlja statistiko o prometnih nesrečah, ki so se dogodile v prvem letošnem polletju na ulicah angleških mest in ki so zahtevale življenje 1532 oseb. Med ubitimi je bilo 857 pešcev, 320 kolesarjev, 72 avtomobilskih vozačev in 95 potnikov. Med pešci je bilo 259 takšnih, ki so niso šteli 15 let, in 423 nad 55 let starih. 85.1 odst. ubitih pešcev so sami zakrivili svojo smrt, prav tako 73.9 kolesarjev. Kar se tiče motornih vozil, ki so bila zapletena v 1165 nezgod, jih je 099 vozilo z brzino nad 20 milj na uro. 144 pa celo z brzino nad 30 milj. Od 376 primerov smrti, ki so jih zakrivili avtomobili, gre 113 na. račun prehitre vožnje in 43 na račun nepazljivosti. Pcš-ci so bili krivi svoje smrti najbolj po nepazljivosti na cesti, posebno s tem, da so stopali pred vozila ali za vozili, ki so promet zakrivala. »Kralj vseh kraljev" pregleduje svoje čete Abesinska Mata Hari Voecero Manen, učenka polkovnika Lawrencea Ime Voščeno Manen ima ▼ ušesih italijanske poročevalne službe v Mogadisku kaj neprijeten zvok. To ni nič čudnega, kajti Voecero Manen je najspretnejša abesinska vohunka. ki je svoji (iomovini storila že neprecenljive usluge. Voecero Manen je učenka pivsluleca mojstra angleške vohunske službe polkovnika Lawrencea. Bilo je 1.1917., ko je deloval Intelligence Service v Abesiniji s p~'no paro, da bi po eni st-rani preprečil vsako zvezo te države s centralnimi silami, posebno s Turčijo, in da bi jo p>o drugi strani spravil na etrom Antante. V kraljevi palači v Addis Abe-bi eo se dogajale skrivnostne stvari, a niti najbolj spretni agenti polkovnika Lawremcea niso bili sposobni, da bi o •njih kaj zvedeli, kajti v deželi, ki so jo strankarski boji spravili v zmešnjavo, je •bil položaj vse drugačen im vse bolj zamotan nego v drugih orientalnih deželah. Tedaj je padlo oko polkovnika Lawrenca na mlado žensko iz Amhare, pravo lepotica s sikonaj evropskimi potezami in z velikim je-z'"kovnim znanjem. Lawrence jo je vzel v svojo šolo, v kratkem času ji je dal prvo nalogo, ki jo je izvršila z uspehom. V nekoliko dmeh je postala ljubavnica osebnega adjutanta mladega negusa Lidža Jeasuja in je iimela prost vstop v kraljevo palačo. Adjutant je bil vdan opi-ju in polkovnik Lawremce je znal mladi ženski preskrbeti dovolj tega mamifi za dvorjana. Minilo je komaj teden dni im Manem je prinesla polkovniku skrivno pogodbo, ki jo je bil negme sklenil s Turki. Kratko potem je udaril Rsis Tafari, sedanji negus Haile Selasi, Lidž Jeasu je izgulbil prestol im življenje. Voecero Manen je postala dvorna dama nove cesarice Zavdite, a po njeni simrti ji je sedanji negus naklonil bogato 'pokojnino Ko eo ee začele prve sovražnosti- z italijanske strani, eo jo epet poslali v službo. Bila je pri Ual Ualu v dneh. ko eo tam pokale letalske bombe im regljale strojnice. Preoblečena v beračieo je stikala okras ita-lijameikih vojaških transportov im vrhovno ipoveljsfcvo v Adxiis Abebi je bilo vedno dobro poučeno, kaj ee dogaja. Ponoči se je splazilo skozi črto italijanskih čet im je Abesinoe opozorila, da pripravljajo sovražniki velik pohod proti njihovimi četam. Abesinci eo ee pravočasno umaknili im ušli uničenju. Italijani so zamam iskali v svojih vrstah im v vrstah svojih pomočnikov domačinov vohuna, ki je bil Abesincam vse izdal Toda pogumna abesimska Mata Hari Je storila še več. Abesinski vojaki eo jo spre- mili po skrivnih poteh naravnost t italijansko ozemlje do Mogadiska. Tu so Italijanom zaigrali komedijo, ki so ji ti nočno na lim. Italijanske straže so mahoma zagledale, da zasleduje četica Abesimcev neko žensko. Nekoliko etre lov in Abesinci eo pobegnili, ženska, ki eo Italijani smatrali za svojo agentko. pa se je »rešila« t italijanski tabor. Tu je zahtevala, naj jo po^edejo takoj k komandantu. Češ, da mu mora zaupati važne stvari. Tako je dospela v italijanski glavni etan. Nihče je ni osumi*, fesa hudega, ona pa je iz najbližje bližine opazovala etvari, ki so bile važme. Ponoči je m-gini.la im spet so bili v Addis Abebi ▼ posesti važnega materiala. V letošnjem marcu je '.zvršila eno svojih nadrznejsib dejanj. Abesinci eo se posrajali z Japonci glede sklenitve vojaške zrveze. Italijani so o tem nekaj zvedeli in jim je celo uspelo. da so dobili v roke izvirnik pogodbenega načrta. Seveda so nieeov tekst ■takoj braojavili v Rim, toda edino dokazilo, original načrta je moral biti še v Addis Ababi. Nihče ne ve. kako je Voeceri Ma-nemi uspelo, da je dospela v poslopje italijanskega poslaništva im se polastila te?a važnega dokumenta, vsekako je bil še isti večer, ko so ga Italijani ukradli, epet v abesinskem vojnem ministrstvu. Za to dejanje je dobila Manen najvišji abesinski vojaški red. E*ir .miiiiii rtrtnarg t. rfaiBrl Afiiflo A^ffro -—OetiteS, 15. mgosta 1935, S P O R T Prvenstvo Jugoslavije v lahki atletiki Tekmovanja bodo od 16. do 18. avgusta na igrišču Primorja. — Na startu bodo najboljši atleti iz vse države Pred nekoliko dnevi zaključene prijave za lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije za poedince izkazujejo rekordno število tekmovalcev (,111 v konkurenci-ji in 11 izbirno za troboj Avstrija: Italija: Jugoslavija v Vidmu ter balkanske igre v Atenah, skupno 122 tekmovalcev). Na startu bodo vsi najboljši tekmovalci PSK iz Pančeva, BSK in Jugoslavije iz Beograda, Haška, Concor-dije, Marathona in Zaška iz Zagreba, Slavije iz Varaždina, Železničarja, Ra-pida in Maratona iz Maribora. Jugoslavije iz Celja in pa polnoštevilni sekciji domačih klubov Ilirije in ASK Primorja. Ker je konkurenca v vseh disciplinah izredno ostra in je končni izid v vseh disciplinah negotov, objavljamo zaradi zanimivosti v kratkih potezah dejansko stanje v posameznih disciplinah. V teku na 100 m je prijavljenih 12 atletov v konkurenci in 6 izbirno. Plasiran-ce je iskati v atletih Bauer (PSK), Ko-vačič (Pr), Stevanovič (Jugosl.), Jam-nicky in Mazzi (oba Hašk) in Cerar Dr. (Pr), ki vsi beležijo letošnje rezultate okoli in pod 11 sekund, toda naj-estrejša borba bo vsekakor borba med naiftimg. rekorderjema Kovaeičem in Ba-oerjem. Zmagovalec bo morda zrušil sedanji državni rekord (10.7 sek.). — V telcu na 200 m bo nastopilo 9 tekmovalcev v konkurenci in 5 izbirno. Tudi tukaj bo glavna borba za zmago med Ko-vaSčem in Bauerjem, resno pa bosta pasegia vmes tudi Jamnicku in Haškovec MaazL Tek 400 m je zbral v konkurenci 12, izbirno pa 2 tekača. Ker med prijavljenimi ni favorita Jamnickega, je izid borbe popolnoma negotov. Vendar je treba iiskati zmagovalca med Nikhazi-jem in Banščakom (PSK), Stevanovi-cem (Jugoslavija), Miihleisenom (Ra-prixf), Concordijašem Braumom in Pri-morjaši Czurdo, Gabrškom, Pleterškom žn Zorgo mL Tek 800 m bo dal hudo borbo med Pančevčanom Nikhazijem, Haš-kovcem Flassom ter odlično srednje-progaško gardo Primorja Gorškom, Czurdo, Gabrškom, Pogačnikom, Sra-karjem Fr., Skuškom, Krevsom in dve-ma Žorgama. Krasna skupina 17 tekmovalcev je tako izenačena, da je zelo težko prorokovati izide. V tekn 1500 m je slika enaka le z razliko, da ne sodeluje odličen srednjeprogaš Pančevčan NiMiazt, M mu je ta proga predolga. — Tek 5000 m bo zbral na start 12 najboljših jugoslovenskih dolgoprogašev, ki jima bosta na čelu državna rekorderja Rrevs in Bručan. V tej disciplini kakor tudi v tekn na 10.000 m bo borba samo med slovenskimi atleti. Favoritoma bodo v placementu gotovo sledili odlični Earijani Osterman, Šporn, Starman, Kvas, Primorjaši Srakar I. in Krpan Maratonec iz Marilbora Kangler in Slo-gaš Starman L V teka z zaprekami 110 m m 400 m je prijavljenih 5 odn. 4 tekmovalci Res majhno število, toda najboljši zastopniki te klasične discipline v naši državi! V prvi visi rekord v zraku-kajti Concordijaš Ivanovic že ograža svojega klubskega tovariša, sedanjega rekorderja Dr. Buratoviča. V drugi disciplini so favoriti za naslov prvaka in novega državnega rekorderja Štefanovi« (Jugoslavija), Bauščak (PSK) in Ivanovic (Coneordija). Zadnja disciplina v tekih, štafeta 4 X 100 m bo prinesla ogorčeno borbo naših najboljših sprinterskih moštev: Primorja, Haška, Concordije, Pančeva in BSKa. Ker so moča vseh moštev zelo izenačene, bodo o zmagi odločale boljše predaje. Jutri bomo objavili situacijo v skokih in metih! Lahko atletsko prvenstvo Jugoslavije na poedince je s svojim pokroviteljstvom počastil minister za telesno vzgojo naroda, g. Mirko Komnenovic in je z tem dokazal, da z največjo pozornostjo spremlja razvoj te najbolj klasične tedesno-vzgojne discipline. Ministrstvo piTumeta je dovolilo polovično vožnjo vsem tekmovalcem in funkcionarjem. Ugodnost velja od 12. do 20 t m. za vse brze in osebne vlake IL ali UL razreda. Na odhodni postaji je treba kupiti celo karto in rumeno železniško legitimacijo za Din 5.—, ki upravičuje udeleženca proti potrdilu savezne uprave do brezplačnega povratka. Na Viču bo danes vroče... Igrišče Reke bo danes popoldne pozo-rišče zanimivega spopada. Na zelenem polju se namreč pomerita vzhodni in za-padni del Ljubljane. Kdo bo zmagal? Več šans ima* vsej po pomladanskih uspehih vzhod, katerega zastopata Mars-in Slovan. Slednji je bil edini v pomladanski sezoni, ki je vzel Reki obe piki, Jadran, drugi zastopnik zapada, pa mora tudi dokaj melanholično zbujati spomine na srečanja z Marsom. Ali zato pa igrajo zapadnjaki doma, in kot je videti, so tudi višje sile z njimi Saj je žreb določil pare takole: Jadran : Slovan ob 16. Mars : Reka ob 17.30. Turnir, katerega zmagovalec prejme lep pokal, se zaključi v nedeljo, prav tako na igrišču Reke ob Tržaški cesti. Plavalni miting v Koleri ji V nedeljo popoldne bo med plaval« nima sekcijama SK. Kamnika in SK. Jadrana revanžni dvoboj. Prvo sreča* nje je bilo že 4. t m. v Kamniku, kjer je številčno močna ekipa Jadranovih plavačev zmagala nad kamniškimi s 7 točkami razlike. Ker pa je mlada sek« cija SK Jadrana šele v razvoju ter so plavači šele sedaj prišli do pravega smotrenega treninga, se obetajo tudi pri njih čisto dobri časi. Občinstvo je vabljeno na to priredi« tev. Tekmovanje se bo pričelo ob 15. v kopališču »Kolezdja«, 10 minut od tramv. postaje pri tobačni tovarni. Vstopnina bo 2 Din. za osebo; kopalci jo doplačajo k normalni kopališki vstopnini. Športna prireditev v Trbovljah Športni klub »Trbovlje« je za soboto 17. ia nedeljo 18. t. m. organiziral*-veliko športno prireditev z naslednjim sporedom: Sobota 17. avgusta: skoki v daljino, v višino, troskok, meti krogle, diska in kopja; teki, 100 m, 1500 m; balkanska štafeta 800x400x 200x100 m. — Prijave prejema g- Ivo Bergel ml. do sobote opoldne proti pri javnini za vsakega tekmovalca 2.* Din. za stafetno inoštvo Din. 10. Prijave se prejemajo tudi pol ure pred pričet« kom tekmovanja, pa le proti dvoj* ni prijavnini. Tekmovalo se bo po pra* vilih JLAS. Morebitne reklamacije in pritožbe se morajo javiti takoj po startu vrhovnemu sodniku, sicer se ne bodo uvaževale. Nedelja. 18. avgusta: Plavalne tekme pričetek ob 9.: moški 50 m prosto; moški 100 m prosto; mo> ški 200 m prosto; moški 100 m prsno; moški 50 m prsno; moška štafeta 3x50 m prosto in 3x50 m mešano; ženske 25 m prosto, 25 m hrbtno in 50 m prsno; ženska štafeta 3x25 m mešano; skoki. Waterpolo tekma. — Za prijave velja isto kot pod točko I. Nedelja popoldne, začetek ob 14. Tekme juniorjev; tekma rezervnih moštev; tekma I. moštva z zunanjimi klubi. Vse tekme se vršijo v strogo določenem času. Na zamudnike se ne bo oziralo. Vsi prvoplasrrani tekmo« valed dobe lično umetniško izdelane diplome. Za stafetna moštva pa so do« ločena krasna darila, ki se razdelijo v nedeljo 18. avgusta ob 19. v klubskem lokalu, (gostilna Berger). Ker je prire« difcev zgolj propagandnega enačaja in vezana z velikimi stroški se cenj. ab* činstvo naproša, da prisostvuje tek* mam v največjem številu. Prireditelj prosi tudi vse revirske klube v Zasav* ju, da po možnosti pošljejo kar največ svoj-ih atletov in plavačev, da zamorejo publiki pokazati da trboveljski revirji s svojimi odličnimi športniki ne zaosta jiu'[ai j Pestunja m Bče k dojenčku, z zna-nj-am nemškega jezika. prednost imajo ahsolventi-rj-9 dečje šole. Dopise s sliko in zahtevo plače je poslati na Friedrich Loeff fcr, Celje, Kolenčeva ulica 4. iaici5-i bloški vojaščine proet, i večjo kavcijo, dobi stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varno«. 182294 Damo t nekaj imovine, sprejme prweettirk z dobrim pod jetjean. poDud.be na ogl odd. Jutra pod »lil*. 182364 Postrežnico- fisto im pošteno, ki samostojno pospravlja, pere m Irka, sprejme boljša družina Na.siozarstvo »Sava«, Miklošičeva 6. 3820&4 Mesto tajnika razpisuje Okrožni odbor obrtniških združenj v Celju. Pismene prošnje je vložiti pri imenovanem uradu z navedbo prejemkov do 25. t. m. 183144 Tajnika s primerno Šolsko naobr&zbo in prakso, sprejme Združenje trgovcev v Litiji. Ponudbe z natančnimi podatki, prepisa spričeval in zahtevo plače na zgornji naslov. Prosi se samo pismene ponudbe. 18199-1 Pri vat. uradnik strojepisec, stenograf, išče službo. Ponudbe pod »Spo- soben uradnik«. 18060-2 Gospodično za strogo serijozno hišo, veščo srbohrvaščine, nem šč-ine in francoščine, snrej-mem k 2 otrokoma v starosti 4 do 7 let. Nastop 1. septembra ali po dogovoru. Ponudbe na poštni predal 103, Beograd. 181984 Inteligentni osebi neodvisni, z nekaj kapitala, nudimo stalne dohodke oz. zaposlitev. Ponudbe s točnim opisom in višino kapitala na ogl. odd. Jutra pod ».Ljubljansko podjetje«. 183014 Krojaškega pomočnika prvorstnega, za velike komade, iščem takoj. Terzer, Maribor, Meljska cesta 2. 182024 Službe išče Vsaka besed. 50 p^r; ta dajanje naslova &H z. lifro pa S Din. (2) Iščem službo blagajničarke ali v pisariti. Imam večletno prakso. Ponudbe poslati na ogl. o "'. Jutra pod »Skromna«. 16093-2 Pošteno dekle izučena Šivilja, igč-em mesto kot sobarica ali za vsa dela pri boljši družini. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18107-2 Dekle 1J5 let stara, zdrava., prikupi ji ve zunanjosti, dobrega nastopa, s 4 razredi meščanske šole in malo maturo, vešča slovenskega im nemškega jezika ter igranja klavirja, išče mesto k otrokom prj boljši družini. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod značko »10«. 181.28-2 Kot samostojna gospodinja najraje pri orožnikih ali finančni straži iščem službo. Ima gostilniško obrt, sprejmem družabnika z gotovino z dobrim zaslužkom. Sprejmem tudi osebo z denarjem v vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna im varčna«. 1.7992-2 Starejša moč perfekten knjigovodja-bilam-cist in korespondent v slovenskem. nemškem in ita-li janskem jeziku, kavcije zmožen, išče službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfekten«. 18087-2 Klobasičarski in mesarski pomočnik dobro izvežbam, išče slnž-bo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18087-3 Trgovski pomočnik mešane stroke zmožen kavcije. Išče službe nastop s 1. septembrom. Cenjene dopise na ogl. dod. Jutra pod šifro 2>S kavcijo«. 18137-2 Trgovska pomočnica Išče službe v mestu ali na deželi. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18138-2 Mesto natakarice začetne, želi mlado pošteno dtkle z nekolike prakse. Vajeno tu.Ii kj-hanja in šivanja. Ponudbe na ogl. odd. list£ pod »Začetna natakarica«. 18192-2( Gospodična starejša, Išče mesto po-strežnice, dopoldan ali popoldan v Mariboru kjer bi imela tudi hTa-no. Ponudbe pod »Frizerka« na Podružnica Jutra v Mariboru. 18221-2 G. Th. Rotman: Življenje Jakca Takea Bopotilopoti — bum ! Priletela ni ptička, ampak brisalo in za le — tem še cvetlični lonec in metla, kar skozi šipe ! Vse te reči so bile »pozdrav« od godcev na ulici ! Uboga žena je prestrašena planila s postelje in na balkon, da bi videla, kaj je. Zaslužek: Solidna tvrdka v Ljubljani išče zast-stvo za vs-p v »-ste vrvi ii Spage. Ponudbe na odd. Jutra pod šifro »Spaga«. 18178-a 4.000 — 6.000 Din lahko zaslužite mesečno, brez posebnega strokovnega znanja. Javijo naj se samo gospodje z dobrim darom govora in 8 finim nastopom. V vseh banovinah Jugoslavije iščemo zastopnike za prvovrstno patentirano svetlobno reklamo. Naslov y ogl. odd. Jutra. 18064-3 Potniki Na Dunajn stalno bivajoč Slovence išče zastopstva jugoslovanskih tvrdk. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Verzi-ran«. 2S2S5-5 Nemški otroški vrtec s il. septembrom dnevno od 9—•lil. popoldanski tečaji konverzac-ije in gramatika za šolske otroke v nemškem in francoskem jeziku, informacije dnevno od 12. t. m. naprej od 2—i popoldne. Gajeva ul. 10/111. desno. 13:30-4 Vložnice vseh bank nakup, prodaja m zaloga, vseh vrst posojila kulant-no in zanesljivo »Finan-cier«, Zagreb, Preobražen-ska 2, telef. interurb. 17108-16 Hranilne knjižice Banovinske hranilnice, Ljudske posojilnice, Kmetski hranilni in posojilni dom, Mestne hranilnice, Kmetske posojilnice in Kreditne banke, kupim v polni vrednosti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kompenziran 100%«. 17980-16 Pfodatn Lahka letna oblačila bourett. kaša, šport hlače, lister, perilo itd. v lepi iz-ben p-jCeni naprodaj pri Preskerju. 31-6 OTROŠKI VOZIČKI moderni in poceni pri S. Rebolj & Drug Gosposvetska 113 204-6 Otroške vozičke najnovejše modele, dobite vsled odprodaje po zelo znižanih cenah. M. Tomšič. Sv. Petra cesta 52. 17331-6 Družabnika sprejmem h kleparskemu in vodovodnemu podjetju, ki je dobro upe-ljano, brezkon-kureneno v mestu in okolica Soudeležba zažedje-na. Ponudbe pod šifro »-Razširjenje obrata«. 1810846 Če imate dolg pri kakem denarnem zavodu, istega lahko plačate s knjižico. Hitro in solidno poslovanje. Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka ul. 12. Telefon 38-10. 3832S46 Dobroidočo trgovino vzamem v najem. Eventu- elno prevzamem tudi samostojno vodstvo skladišča (Niederlage) kakega podjetja proti varni naložitvi kavcije. Izčrpne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resnost«. 17731-47 Mesarijo dobro uf>eJjano, oddam na račun proti kavciji 5.000 Din. Naslov v vseh posJo-valmicaJi Jutra, 1814747 Dvosob. stanovanje oddamo, z dvema kabinetoma. Cesta v Rožao dolino 7. 18L58-2: Dvosob. stanovanje in lepe lokale oddam za takoj ali pozneje Ogled im pojasnila: Vidov danska t, med 14. in 15. uro. 18157-S1 Majhno stanovanje dvosobno, oddam v Mengšu Naslov v ogl. odd. Jutra. 18175-21 Špecerijski lokal iščem kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lokal«. 1815540 Gostilno dobroidočo. na dežela, takoj oddam. Kavcija potrebna. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18153-19 Tricikel dobro ohranjen, kupim. Verbič, Stritarjeva ulica. 181110-7 Plinsko peč za kopalnico, v najboljšem stanu, kupim. Ponudbe na og' oc.d. Jutra pod »Peč«. 18156-7 Tovorni auto kupimo, dobro ohranjen Nos3lno6t 1500—2000 kg. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nosilnost«. 18103-10 Kdo posodi 35.00 Din na prvo mesto šeststano-vanjske hiše v Šiški, dobi za obresti lepo enosoono stanovanje, event. tudi polovico zneska. Ponudbe pod »Dvoletno« na ogl. odd. Jutra. 18:09-16 5.000 Din posojila nujno rabim. Dam do 20% ali vzamem družabnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Polna garancija«. 18140-10 20.000 Din posojila iščem na posestvo in vinograd. Din 10.000 vrnt-m do decembra t. 1., drugo polovico po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 181.44-16 Lokal oddamo na Borštni&ovem trgu št. 1. 1818940 Brivnico kupim, tudi za dame. v Ljubljani. Ponud.be na o«rl. odd. Jutra pod »Frizer«. 18314-39 IV2 tonski Chevrolet dobro ohranjen, v brezhib nem stanju, zamenjam za dva ali ve* sedežni luksuzni auto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poet šifro »Tudi m knjižice«. 18142-10 Auto - limuzino petsedežno, ugodno prodamo, tudi na hranilne knjižice. Ogledati na Borštnikovem trgu št. L 18190-10 Kdor i66e um pot-■tik«, plsit n mk« besed« 50 par; sa da-j»nj« aaeloroa tli m Kfvo 8 Din. — Kdor •prejema potaik«. pla-besedo p. i Din j aa dajanj« naslova aH »a Kfre pa 6 Din. (B) Potnika automobilista, sprejmem proti proviziji za Dravsiko banovino, Gorski kotar, Primorje, in to za staro, upe-ljano tvrdko manufakture, tovarno perila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro upeljan potnik«. 18:33-5 Zastopnika modne stroke za Ljubljano in Dravsko banovino, išče tvornica ovratnikov. Ponudbe na »Emka«, Maribor, predal 63. 18233-č Prikolico kupimo k tovornemu auto-mobi-lu nosilnost 4 tone. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Traktor«. 18109-10 Motorno kolo BSA, 350 cm', skoro novo, zajamčeno brezhibno, radi preselitve prodam, Robič Jo^ef — Krško. 18149-10 Harley Davidson 350 ccm, odlično ohranjen in v brezhibnem stanju, naprodaj. Ljubljana, Aljaževa 6. 1831-3-10 Rabljena kolesa. damska in moška, najceneje kupite pri »Promet« (nasproti križevniške cerkve). 18205411 Hranilne kn jižice Kmetske posojilnice v Ljubljani od 40 do 60.000 Din. kupim takoj proti gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod št. 161263. 18068-16 Zamenjam vlogo Kmetske posojilne za vlogo Mestne hranilnice. Ponudbe na ogl. oci delek Jutra pod »Ljub ljanske«. 18180-1 Knjižice vseh zavodov prevzamem po najvišjih cenah do 90%. Sporočite zavod, znesek in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Knjižice 90%«. _ 18197-16 Kupim knjižice Ljudske posojilnice ljubljanske, Ljubljanske kreditne banke. Prve hrvatske štedionice ter vseh drugih zavodov, po najvišji ceni. Ponudbe na naslov Grašek Jože, zastopnik tt. »Finan-c-ier«, Ljubljana, Gledališka ^_ 1620446 80.-90.000 Din razpolagam in želim postati kompanjon kakega dobro idočega podjetja. V poštev pride delikatesna, špecerijska trgovina ali podobno. Dopise pod šifro »Sreča t» išče «na ogl. odd. Jutra. 18193-16 Dolgoročna posojila do Din 15.a1niee v vili na Mirju, v prvovrstno in ceneno oskrbo. Po želji nemška konver®waja. Vrstovškova 27. 1/7560-32 Dve dijakinji sprejme učiteljica v dobro oskrbo po zmerni ceni v sredini mesta. -Poizve se v trgovini Joe. Podkrajšek Jurčičev trg. 18183 2—3 dijake rzam« v Ljubljani zdraiva imženjerjeva rodbina na dobro hrano in stanovanje. Gospa bivša učiteljica, v hiša sedmošolee, srbohrvatska, francoska, nemška konveT-zacija, klavir, kopalnica, veliko igrišče. Ponudbe pod »Dobro nadzorstvo — cena zmerna« na ogl. odd. JutnL 18127-22 Dir 'Ii. Eno ali dve , T> , , Prodam ugodno Opremljeni Sobi kuhlnjs&o kredenco in iščem b klavirjean sa taSrcj omarloo. Naslov v vsed Ponudbe pod »Z. Z-c na | poslovalnicah Jutra, ogi. odd. Jutra. S3m-23a 18188-12 Malo stanovanje za takoj v ravomi mesta Išče mirna dama. -Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »M. R 250—300«. Navijalni stroj modeme konstrukcija, BB vreten im 8 krojaške stroja, 181T3-23a I P"^3 L3^3-! Rimska 2. 18161-8B Dijaka rl)i Šivalni stroj znamke Adler, pogrezijif., višjft razredov, k boJjš« I Značaineca I •noT' .p1**5«11 p? hiše, sprejmem r vso oakr- H . ugodni cem. Pofflidbe na bo r son-čno sobico v cen- prijatelja °?iV(>d.(i,d- Jutra z najnižjo eeao bodico odd. Jutra pod »Glasbf po,i „Med 1905« poeeni oddam gospodu. Na- | 17941-26 | " S8KM-8S slov v vseh poslovalnicah I v—^-i. _ _ , .. Jutra. 1 »vrr-!X>. I z a°€leško meha- niko, črn ln dobro ohranjen se kupi. Ponudbe na ogl. odd. lista pod »Boljši glasovir«. Separirano sobo ' » ^ oddam. Pieteršnikova 96. Klavir 39159-28 | črn, kratek, poceni m prodaj. Ponudbe na ogl slov v vseh poslovalnicah Jutra. 18167-23 Klavir Lepo sobo dobro 100 hI črnega vina znamke, ^ . .__. 1 "rf*"- aoe m proizvod. Naslov: Lasa« t«lotono_oddam, boljše- | P^ ^gnon^- Flflgel. na ^ Zaon pri Sibeniku. ^ ifiso&as BM55-ČJ8 mu gospodu. Bleiweiso-1 J^fra. va 5, visoko pritličje levo. 18181-2' živ*m Gospodično sprejme na stanovanje. Bučar pred Škofijo. Ij „ l„ . . . - - nadstropje a 8,'ro ali dajanje naslova . . „ . . PJ lgl85 5 Din. Najmanjši znesek | fL.S^lu.®6®1 * V Radovljici Opremljeno sobo veliko z dobro hrano od 17 Din. 2 konja (kobili) rumene barve, prekmur- I popolno oskrbo. Ponudb« na ogi. odd. Jutra pod »Oez zimo«. 37690-aa ssr-rarst^is^» lka prazna soba. S 116. Pod Trančo 2-ITt 18187-' Opremljeno sobo oddsm v centru St-rnad I "abjak 6-1. 1 18212-23 V Celjn sprejmem za prihodnje šolsko leto dve deklici ali dva dečka r prvovretno oskrbo. Vprašati v Zrinj-skega ulici 17, pritličje. 17660-22 V Celju sprejme dijaka/injo) v vso oskrbo profesorjeva družina^ Pomoč fH-i učenju. Naslov v vseh poelovalnicah Jutra. 18134-32 Učenca meščanske šole v Celju, želim oddati v popolno oskrbo profesorski, odnosno učiteljski rodbini. Cenjene ponudbe z navedbo zahtevka na ogl. odd. Jutra pod ■Reden plačnik«. 180(76-32 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, elektriko, parketom, oddam gospodični. Karlov-ška e. 20, desno. Sobo lepo opremljeno, oddam. Dvoraiova trli ca 3/TT. (Vajenci (Ge) Trgovski vajenec 15 let star, z 3 razredi meščanske šole, želi namestitve. Ponudbe je poslati na A. Koren, Mozirje. 18081-44 Učenko s srednješolsko izobrazbo m znanjem nemščine, sprej-_ m«n v modni trgovini, čistokrvni, revretm čuva 11. Lastnoročne dopise na ogL 30191-03 | naprodaj. Možina, trgovina, odd. Jutra pod »Moda« Zgornja Šiška. 16:?0-4I 18141-27 stare, poltežke takoj prodam. Iste se lahko ogleda pri upravi Krumper ka, pošta L»ob pri Dom Žalah. 17724-27 Psa jazbečarja črnega, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubitelj psov. 18:68-27 Nemški ovčarji Žrebca križanca 181711-38 prodam, lepega, 9 let sta-1 resa roidran št. 1061, ki je uporaben za vsako težko vožnjo. Judež, Cikava pri 18143-27 Opremljeno sobo mesečno, g posebnim vho- | Novem mestu, dom. razgledom na ulico, event. klavirjem. oddam lahko takoj enemu ali dvema solidnima gospodoma, Tabor 5. I., desno. 18091-88 , Zfcpestno nro zlato sem zgubila na r-. , , , .cesti Rožnik. - Pošten Zlato, srebrne krone najditelj naj odda proti kupim po najvišjih cenah, nagradi na naslov Ga-F. ČUDEN Prešernova 1. špari. Gradišče 15. 3341 1817 Moški ki trpite na seksualni ne-vrasteniji, ozir. im potenci, nezidostv lorkciji spolnih žlez, duševni depresiji £€Lkusite OKASA TABLETE Prospekt na zahtevo. Cena 110— Din Razpošiljamo diskretno Lekarna Delini Beograd. Knez Mihajlova 1. Osla-s registriran S. br. 38! 1934. 206-40 urejuje Davorin ______ _ mm—^—m—^S. _______________- SUO- Etavijen. — izdaja ta konzorcij »Jutra« A.doll Ribnikar, — Za Narodno tiskarne d. d. kot tlskarnarja Franc Jezeršek. — Za Inaeratnl del Je odgovoren Alojz Novak, — f Ljubljani